Šolsko zadružništvo Ta vzgojni problem je pri nas malone novota, dasi tvori, oziroma bi vsaj moral tvoriti sestavni del nove delovne šole, za katero je med osnovnošolskim učiteljstvom vedno večje zanimanje. Vedno bolj si osvajamo njene cilje in metode. Predvsem cilj, ki se ne omejuje na štiri stene, temveč zajema živIjenje v vsej njegovi resničnosti. Delovna šola, prepleskana še s tako vabljivim metodičnim okraskom, je in ostane okostnjak brez krvi in mesa. Vzgojni cilj s tozadevnim delom pa nam narekuje življenje samo in njegove prilike, v katerih živimo. Današnje prilike pa so take, da nas silijo k neprestanemu in vedno bolj mrzličnemu umiku v smeri najmanjšega odpora, k umiku proti lastni zaščiti, do katere imamo polno pravico in prav toliko tudi dolžnost kot posamezniki in člani družbe. Kakšne so naše vsestranske razmere, kakšen zlasti gospodarsko-socialni položaj delovnega ljudstva? To vprašanje se nam neprestano vsiljuje, ker je prav v njem prvenstvena klica našega celotnega izživljanja. To poglavje se dnevno obravnava z vseh mogočih vidikov v družinskih krogih in javno, tiho in glasno; to je osišče naših razgovorov, razprav in kritik, kar pomeni, da se družbino kolesje ne vrti v redu. Zato tudi ni nobena olepšanica, če nazivamo sedanje stoletje s pridevkom »socialno«. V ospredje se naglo pomika zahteva po soglasju med našo notranjo in vnanjo relaciio. Ni to nikako naključje. nikak izjemen pojav, marveč je logič-na posledica obstoječega gospodarško - socialnega reda. Nismo le slučajno zašli v te prilike, ki terjajo od vseh plasti delovnega ljudstva skrajno velike žrtve in odpovedi — to stanje »na konici noža« je neizogiben pojav v socialnem rcdu, ki že s Svojim bistvom zanika soglasjc mcd dolžnostmi in pravicami. Iz tega socialnega reda šo vznikla in se v zadnjih letih na<'omilila žc tako velika protislovia, da doživljamo samo zmedo, in to na vseh poljih našega izživljanja. Največje protislovje pa se očituje v dejstvu, da nas je 0'bstoieči individualističnokapitalistični gospodarski red nelc matcrialno zdrobil in socialno razdvojil, marvcč tudi docela prepojil s svojim lastnim duhom, s svojo idejo. Ker so ideali podrejenih mu delovnih množic istovetni z onimi njegovih materialno in s tem tudi politično mogočnih nosilcev, so te množice njefiov nezavestni in nehotni zaščitnik. Kako naj spravimo v sklad upravičene zahteve teh množic po pravičnejši ureditvi socialnih prilik s to duševno-stjo, če pa niso in ne morejo biti intcresi mogočnih kapitalistov, ki vendar odločajo v gospodarskem življenju, nikdar v skladu z onimi delovnega ljudstva!? Sto-jimo torej pred velikim opominom, da se moramo mi kot vzgojitelji najširših ljudskih plasti sprijazniti z mislijo o novi vzgoji, ki naj vsaja v mladino prvine časa in tudi kraju primerne duševnosti: vero vaise in v skupnost, voljo in vztrajnost, medsebojno pomoč, optimizem in prepricanje, da ni obstojcči red nekaj vekovečnega in nespremenIjivega; da ni človek tukaj le za to, da se medsebojno kolje za tr>, kar mu po vseh zakonih pritičc, marveč, da dolgujemo priznanje za vse, kar imamo, le zakonu vzajemnosti. Moramo k vzgoji novih ciljev in potov. — , Najuspešnejsa pot je delovna šola, ki oslanja vse svoje udejstvovanje na osišče zadružne misli. Ta vsebuje vse pogoje za življenjsko šolo. Taka — seveda vsestransko praktično zasnovana vzgoja — je danes naravnost nujnost, zlasti za naše podeželje, kjer je zanjo stotero prilik, bilo od produktivne ali potrošne slrani. V ta namen priporočam pravkar izišlo delo »Školiske zadruge« učitelja Svetislava Prvanoviča. Knjiga obravnava najprej duh in pomen zadružništva vobče, o pedagoški vrednosti šolskega zadružništva in o njegovem pomenu z zadružnega ter ekonomskosocialnega vidika. Avtor nas seznani s stanjcm šol-zadrug v inozemstvu, zlasti na Francoskem, kjcr so te najbolj razvite. Iz skromnih in pomanjkljivih podatkov iz naše države je razvidno, da smo tudi v tem pogledu šele novinci in eksperimenfalci. Delo priporočam vsem šolam in tovarišem, da se po eni strani prepričajo o vrednosti, pomenu in potrebi teh vzgojnih celic tudi na naši zemlji, po drugi pa, da vidijo, kako dclujejo v tem pogledu drugod. Knjiga — 80 strani navadnega formata — stane 10 din in sc naroča pri založbi Izdavačko- prosvetni zadrugi S. O. J., Beograd, Frankopanova 15. Janko Furlan