Listje in cvetje
Modrost v pregovorih domačih in tujih.
Črepinja.
Po Crepirjjah se spozna pisker, po strnišču žito. — Na črepinjah se vidi, kakšen (kaj) je bil lonec. (Iz del, dobrih ali slabih, se sodi značaj clovekov še po smrti. Razvaline kažejo slavo prednikov.)
Črepinje kažejo, da je !onec razdrapan. (Razne nadležnosii: slabi ztMe, slabe oči, gluha ušesa, slabotne noge itdfkažejo, da se že starčku bliža konec)
Črepinje se povsod (v vsakem kraju) na-hajajo. (Vse na svetu je minljivo.)
Crepinje nimajo zvonkega glasu. (Osla-belost telesa po bolezni ali starosti se še po-sebno razodeva v govorjenju ali petju.)
Beki: Kdo bo črepinje krpal? (Tako se reče onemu, ki popravlja reci, ki se ne dajo več dobro popraviti.)
Črepinje krpa (vcže). (Opravlja prazno delo.)
Ima rada črepinje. (Pobije veliko posode.)
Črešnje.
Veliko črešenj odpade, preden dozore. (Enako je v človeški družbi.)
Čc so črešnje zrele, ni treba vrabcem pošiljati vabil. — Kako diše črešnje, vprašaj otroke in vrabce. (Strokovnjak naj sodi.J
Najboljše Crešnje zobljejo ptički. (Ali bi ne bilo neumno, ko bi obrali najslabše? Zakaj bi si ne izbiral, kdor si lahko.J
Kdor hoCe zobati dobre črešnje, mora visoko plezati. — Lepše črešnje rasto na koncu vej. — Po zrele črešnje radi visoko plezamo. — Črešnje jesti je prijetno, a na drevo plezati je nevarno. (Do višjih in boljših služb je naporna pot, a hvaležna.)
Kdor rad črešnje je, sc kmahi navadi plezati. (Kar kdo posebno želi, za to si kmalu poskrbi potrebnifi sredstev.)
Kjer govore, da je veliko črešenj, prinesi s seboj  majhen košek.  (V dvojnem smislu:
Ijudje več govore, kot je res, ali pa: pride jih toliko tja, da hitro vse pobero.)
Ukradene črešnje so sladke. flzprijence tnika, kar je prepovedano, n. pr. slabe knjige.)
Takrat jej črešnje, kadar so. (Porabi vselej pravi trenutek.)
Pusti, da Crešnje dozorijo. (Vsaka reč ob svojem času.)
Z veiikimi gospodi ni dobro črešenj zo-bati. — Kdor z gospodo črešnje zoblje, ostar nejo mu repi (peclji).
Beki: Črešnje pojesti, Bogu pa pcclje darovati. (Najboljša leia svetu, Bogu pa ostanek!?)
Zna več kot črešnje zobati. (Prebrisan je.) Z njitn ni dobro zobati Crešenj, ker šteje pečke.
Rešitev računske naloge št. 5.
Prav so rešili: Porekar Viktor in Ciril, učenca na Humu pri Orraožu; UrankarFra-nica, Divjak Franica, Kovče Marica, učenke IV. razr. pri Sv. /uriju ob Taboru; BalaSkoviC flnica v Župetincih pri Sv. flntonu v Sloven-skih goricah.
Odgovor na šaljivo vprašanje št. 5. Dediči nebeškega kraljestva.
Prav so odgovorili: Važaš Tonika, Kovačič Lojzika, Slekovec Anika, StravsMici in Javšcvec Zofika, učenke V. razreda pri Svetem Kriiu pri Ljutomeru; Špindler Franc, Slavič Franc, KlemenčiC Jakob, Tkalec Ivan, Magdič Franc, Sunčič fllojzij, Ostrc fllojzij, Skorjanec flnton, Prelog Janez, Kosi fllojzij, Žabota Franc, Žalar Alojzij in Loparnik R., učenci V. razreda pri Sv. Križu na Murskem polju.
nVrtccu izhaja 1. dne vsakega mcscca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20K, za pol Jeta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta št. 78 v Ljubljani.
lzdaja društvo ,,Priprasniškl dom". — Urejuje Hnt. Krži«. — Tiska Katolišua Tiskarna v Ljubljani.