letnik X. @s> Štev. tl Slovenski Učitelj Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih ::: in katehetskih društev. ::: Last „Slomškove zveze" iri „Društva slovenskih katehetov". Letnik X. V Ljubljani 15. novembra 1909. Štev. 11. Verska vzgoja v šoli. (Poročilo o tretjem katehetskem tečaju v Monakovem od 30. avgusta do 3. septembra 1909.) (Profesor dr, J. Demšar.) Letošnji monakovski katehetski tečaj je po številu udeležencev presegel vse dosedanje enake prireditve. Pri nekaterih predavanjih je bilo več kot po petsto pazljivih poslušalcev. Marsikaterega kateheta, pa tudi učitelja svetnega stanu je privabil predmet, ki se je imel obravnavati na tečaju, namreč »verska vzgoja«. Zanimanje za tečaj je bilo veliko: Kaj bodo o verski vzgoji ■— o tem važnem predmetu — povedali tako dobro znani katehefcje, kot so Monakovci? Bile so res lepe misli, ki so jih podajali predavatelji; z veseljem pa lahko povdarjam: Večino tega, kar je priporočil monakovski katehetski tečaj za versko vzgojo mladine, smo slišali že tudi na naših katehetskih sestankih, na našem letošnjem tečaju, zlasti pa priporoča mnogo tega novi učni načrt, ki ga je naše društvo izdalo kot poizkusni načrt za osemrazrednice. Ker si je tečaj zastavil nalogo, razpravljati o vzgojnih sredstvih, zato se o pouku kot takem n j mnogo govorilo; padlo pa je tudi v tem oziru marsikatero dobro zrno, čeprav le mimogrede. Kar je n. pr. rekel o katehezi monakovski nadškof Bettinger, ki je na drugem monakovskem tečaju leta 1907 govoril kot profesor, to smo slišali sicer tudi na našem katehetskem tečaju. Zaslužijo pa nadškofove besede, da jih zopet in zopet ponavljamo: Učencem samo nalagati, naj sc katekizmovih vprašanj uče na pamet in jih potem izpraševati, to še ni razumno poučevanje. Delo spomina ne more biti glavna stvar; razlaga, uporaba za življenje, to je glavna naloga veronauka. Ne silimo učencev, da bi se učili, česar niso razumeli. Nespametno je misliti, da pride razumevanje v poznejših letih samo ob sebi. Nauki, ki so sc jih otroci naučili, ne da bi jih bili razumeli, se v 'otrokovi duši razprše kot pleve. Vendar se pa zahtevi, naj sc otroci katehizma uče na pamet, katehet ne more popolnoma odreči. Kar učenci dobro raz umejo, tega naj sc tudi nauče. S tem se otrok nič bolj ne obtežil .'c, kot s pesmimi in drugim sličnim učnim gradivom. Kar se tiče pouka samega, -je bil govor tudi o 'koncentričnih krogih glede učne tvarine. Nekateri so te kroge popolnoma zavrgli, drugj so jih zagovarjali. Kot večinoma pri prepornili točkah se je tudi tukaj 'pravo stališče pojasnilo, ko je Gottler razjasnil pojme. »Kaj razumevaš z besedo koncentrični krogi? Če hočeš s tem ponavljanje iste tvarine v isti obliki, po istem redu samo, da se tvarina razširi in poglobi, če imenuješ to koncentrične kroge, potem odgovarjam: Ne, proč s talkimi koncentričnimi krogi! Zanimanja otrokovega potrebuje tudi verski pouk. Koncentrični krogi v navedenem zmislu pa ubijajo vsako zanimanje. Če pa razumevaš z besedo ,koncentrični krogi’ večkratno obravnavanje verskih naukov z novega stališča, v novi obliki in novem redu, potem sem tudi jaz pristaš koncentričnih krogov.« Če otroci vsako leto v kolikor mogoče isti obliki ponavljajo verouk, verske resnice otroku res ostanejo, toda samo v razumu, ali bolje na jeziku, pa še to ne prav, ker otroci znajo odgovarjati le, če jih vprašaš s katekizmovim vprašanjem; na drugačno vprašanje pa molče. Ponavljanja nikakor ne smemo zavračati; borimo se le proti golemu besednemu ponavljanju, proti temu, da bi se učenci učili odgovarjati mehanično, brezmiselno. Tečaj, ki je bil posvečen verskj vzgoji, je moral seveda pred vsem protestirati proti naziranju, da je katehet že izvršil svojo nalogo, če privede učence do tega, da verske resnice le znajo. Znanje verskih resnic je le sredstvo, ki nikdar ne sme postati namen. Smoter veronauka v šoli mora biti: Življenje po tem, kar so se otroci naučili, življenje po resnici. Kot sredstvo za to, da doseže veronauk svoj vzvišeni smoter, so na mo-nakovskem tečaju zahtevali, oziroma nasvetovali pred vsem sledeče stvari: 1. Katehetu je treba študirati, študirati tudi znastvena dela o psihologiji volje in, kot se je izrazil inomoški vseučiliški profesor P. Krus I). J., študirati moramo tudi psihologijo milosti božje. Med časom, ko se je vrši! katehetski tečaj, je Zeppelin iznova poizkušal svojo srečo po zraku, pa je moral zopet na zemljo, ker sta se mu pri zrakoplovu polomila gonilna vi-jaka. To Zeppelinovo nesrečo je porabil eden izmed monakovskih katehetov, da je udeležence katehetskega tečaja opozoril na to, kako potrebna je katehetu nadaijna izobrazba. Če pri vzgoji ne delamo na trdni znanstveni podlagi, se sicer s svojim vzgojnim delom morda kedaj vendar !e dvignemo visoko v zrak, pa kmalu smo zopet pri tlelh, ker spoznamo, da naši gonilni vijaki niso bili nič prida. 'Vzgojitelju ie treba premišljevati vplive, katerim je izpostavljeno hotenje, sredstva, s katerimi moremo vzgojno vplivati na voljo svojih učencev, zlasti pa je treba, opazovati naravo tistih, ki so nam izročeni v vzgojo. Skušajmo se zamisliti v mišljenje mladine. Nekatere šole imajo za vsakega učenca takozvano »individualno polo«, ki vanjo učitelji zaznamujejo, kar so posebnega opazili na dotičnem učencu. Tako spoznavajo učitelji bolj in bolj otroško naravo in morejo učence voditi primerno njihovi naravi. Tudi tistim, ki delajo za vzgojo šoli odrasle mladine, je treba, F Ja razmišljajo naravo mladih ljudi, že zaradi tega, ker ima mlad človek zaupanje le do tistega, o katerem more reči: »Ta me razume, ta ve, česa mi je treba.« Več govornikov je na tečaju izreklo željo, naj bi duhovniki tudi staršem na prižnici govorili o vzgoji, o otroški naravi in o naravi šoli odrasle mladine. Odrasli ljudje pogostokrat napačno ravnajo z mladino, ker sodijo mlade ljudi po svoji lastni naravi. Odtod tudi pogostno dejstvo, da vzgojitelji tako hitro obupajo nad mladino, da nepotrpežljivo ravnajo z njo, ker premalo upoštevajo naravo mladih ljudi. 2. Cim bolj pa kdo pozna nevarnosti, v katerih je mladina že po svoji naravi, tem bolj je prepričan, da vzgoja ne more imet; trajnih vspehov, ■če ji ne pomagajo nadnaravna sredstva. Med ta sredstva pa štejemo zlasti vse to, kar zaznamujemo s skupnim imenom »verske vaje«, namreč: molitev, prejemanje svetih zakramentov, sv. maša, obiskovanje svetega Rešnjega Telesa. Ljubezen do verskih vaj moramo v mladini gojiti z vso vnemo. Treba je delati na to, da mladi ljudje začutijo potrebo po verskih vajah; tako potrebo pa človek začuti, če se kake stvari navadi. Že iz tega vzroka moramo v učencih iz mladega vzbujati duha molitve, seveda s primerno previdnostjo. Vzgoja mora meriti na to, da začno učenci sčasoma prostovoljno izvrševati, kar so delali v začetku le po ukazu. Zato notranje pobožnosti pri molitvi ne moremo nikdar dovolj povdarjati; kdor pobožno moli, ta že vselej prostovoljno moli, ker le zunanje obnašanje pri molitvi se da nadzorovati in izsiliti, notranja pobožnost je prostovoljna. Da se pa otroci navadijo pobožne molitve, moramo pri šolski molitvi koj spočetka delati proti takozvanernu šolskemu tonu, zahtevati moramo, da otroci besede in stavke pravilno naglašajo,''keir že to premišljeno molitev močno podpira. Pogostokrat naj bo v šoli govor o molitvi in vse molitve, katere otroci navadno opravljajo, naj bi katehet v posebnih, temeljitih katchezah razložil, kar zahteva na mnogih krajih tudi naš novi učni načrt. Pri spovedovanju otrok mora odpasti vse, kar se vrši nekako tovarniško. Tudi pri našem katehetskem tečaju se je povdarjalo, kolike važnosti je za mladino dober spovednik, ki naj ne odpusti otroka brez primernega pouka, že zaradi tega ne, ker morajo biti spovedi v šolski dobi vedno tudi vaja za spovedi poznejšega življenja. Če učenci izostajajo in opuščajo verske vaje, mora biti katehet — to je splošno mnenje — s kaznimi skrajno previden. Nekateri katehetje so se izrekli proti spovednim listkom in sploh proti prestrogi kontroli glede sv. maše in glede prejemanja svetih zakramentov. Za kontrolo naj katehet le večkrat tega in onega učenca vpraša, ali je izpolnil svojo dolžnost. Med pobožnosti, ki naj jih katehet goji in priporoča šolski mladini, moiamo prištevati tudi pobožnost do svetega Rešnjega Telesa in do Matere Božje. Nekaj tolaživnega je, če vidimo, da tudi po mestih verniki radi prihajajo v cerkev, da se radi pomudijo pred tabernakeljem ali pred podobo Matere Božje. To lepo navado je treba z vsemi močmi podpirat* 12* tein bolj, ker so v naših časih nekateri vsled družabnih razmer prisiljeni, da se bolj in bolj odtegujejo sv. maši ob delavnikih, nasprotno pa imajo ljudje zlasti po mestih vedno več priložnosti, da za nekaj trenutkov stopijo v cerkev. Katehet ugodi pravi potrebi katoliškega ljudstva, če pridno vadi otroke kratkih molitev in vzdililjejev, k; jih lahko porabijo, ko pokleknejo pred tabernakelj ali pred oltar preblažene 'Device. Otroci se kratkih pobožnih vaj včasih z veselo vnemo poprimejo, če jih opozorimo na posebne namene, v katere naj molijo, n. pr. da zadoste presvetemu Srcu, da se zahvalijo Bogu za milost svetega krsta, da počaste žalostno Mater Božjo. Zavedajmo se, kako važno je, da se že otroci n a vadi j o resnične pobožnosti in našli bomo marsikaj, kar pobožnost pospešuje. 3. Mladino je treba privaditi, da moli; ne zadostuje pa samo govoriti o pobožnosti. Enako naj katehet namesto praznih besedi skuša uvesti tudi druga dela čednostnega življenja. Z ozirom na to sc je na letošnjem monakovskem tečaju posebno veliko govorilo o tisti stopnji kateheze, na kateri se verske resnice uporabljajo za življenje. Predlagalo se je celo, naj bi tej stopnji ne rekli uporaba, ampak naravnost vaja. Veronauk naj podaja v šoli pred vsem tiste resnice, ki so porabile takoj za otroško življenje. Vaditi sc mora otrok ne samo s tem, da se uči verskih resnic na pamet, ali da uporablja verske resnice mr tem.šljene slučaje, ki se bodo za učenca uresničili še le v daljni bodočnosti, marveč že sedaj naj vaja otroka utrdi v čednostnem življenju. To zahtevo bi lahko imenovali g 1 a v n o zahtevo letošnjega m o n a 'k o v s k e g a 'k a -t e h e t s k e g a tečaja. Da obude otroci v srcu posamezne pobožnosti, to se more in mora večinoma zgoditi takoj koncem' ketcheze. Osobito pri nauku o kesu naj katehet posebno pazi, da sc otroci navadijo kes res obuditi; uspeh kateheze je potem zagotovljen, četudi ta ali oni otrok ne ve povedati, kaj je kes. Dobro je rekel glede tega profesor Gottler: »Ce sme bogoslovce reči: Bolj želim, da bi čutil kes, 'kot da bi vedel njega definicijo (lin. Ch. 1., 1.), mora to še veliko bolj veljati za navadnega 'kristjana in najbolj za osemletnega otroka. Vsaj od otrok, ki se uče za prvo spoved, naj bi ne zahtevali strogo, da nam pravilno povedo, kaj je kes in kaj trdni sklep; tem bolj pa naj katehet učence v kesu in trdnem sklepu vadi zlasti s tem, da jim zopet in zopet razlaga dotične molitve in jih z njimi pogostokrat prisrčno moli. Kadar se pa učenci v krščanskih čednostih takoj v 'šoli ne morejo vaditi, je treba v učencih vzbujati vsaj dobre sklepe, 'ki pa morajo biti po večini vsaj taki, da se otroci lahko po njih ravnajo že v otroški dobi. Zato pridejo pri verski vzgoji v šoli pred vsem v poštev čednosti, ki so otrokom primerne, to so razen pobožnosti še štiri poglavitne otroške čednost: : pokorščina, marljivost, resnicoljubnost, čistost. Tudi v krščanski popolnosti naj se vadijo otroci, to pa zlasti s tem, da se uče čednostmi dela izvrševati iz ljubezni do Boga. Želeti bi bilo, da bi katehizem posebej govoril tudi o izkušnjavah in da bi imel navodila, kako ravnati ob času izkušnjave. Novi 'katehizem p. Linden-a ima o tem posebno poglavje; pri nas pa novi učni načrt svetuje, naj se kaj več o izkušnjavah pove v četrtem razredu pri zadnjih dveh božjih zapovedih. Kot sc ponavlja učna tvarina sploh, tako se morajo ponavljati tudi dobri sklepi; važneje kot ponavljanje tega, česar so se učenci učili na pamet, je ponavljanje dobrih sklepov. Tudi je dobro, če katehet opravi včasih z otroki izpraševanje vesti glede tega, kako izvršujejo svoje dobre sklepe. Za versko življenje v poznejši dobi je najbolje preskrbljeno, če se navadijo otroci svoje otroSke dolžnosti do Boga in do ljudi dobro izvrševati. S tem se vadi takozvani spomin volje. Kadarkoli pridejo v poznejšem življenju slične priložnosti, se vzbudi v človeku čuvstvo dolžnosti, in kdor je bil že v otroških letih vajen vestno delati kot mu je narekovala dolžnost, ta tudi pozneje svoje dolžnosti ne bo lahko prekršil. (Dalje.) Kako je uravnati pouk po naših kmetskih šolah? Spisal nadučitelj I. Štrukelj. Vsaka šola na kmetih bi morala biti kot neka prodajalna, v kateri se dobi vse, kar se ravno v kraju potrebuje. Kakor ustrezajo prodajalne materialnim krajevnim potrebam, tako naj bi šole duševnim. Naloga vsake šole, oziroma učiteljskega zbora je, da si v vsakem kraju sestavi natančno analizo duševnih potreb, opiraje se na lokalne življenske razmere in odnošaje. Pri sestavi take analize sc moramo ozirati na dvoje glavnih vprašanj: 1. S čim in kako sc ljudstvo preživlja, 2. kaj pospešuje in kaj ovira udobno žlivljenjc? Na prvo vprašanje, kakor tudi na drugo, odgovarjam z razmerami kraja, v katerem službujem. Tu si ljudstvo pomaga: 1. S poljedelstvom, živinorejo in prešieorejo; služi si kruh z raznimi kupčijami: Prodaja les, drva, ježicc, jagode in maline, gobe, fižol. Precej je razvita tudi kupčija s prešiči in teleti, kakor tudi s kokošmi; del ljudstva pa se živi od raznovrstne obrti, in nekoliko' kočarjev si služi kruli edinole z dnino. 2. Udobno življenje pospešuje lega kraja, železnica in ugodne ceste, pošta, dokaj razvito zadružništvo i;i društveno življenje (posojilnica in hranilnica, mlekarna, kmetijsko društvo, izobraževalno društvo, telovadni odsek in še druga društva). Prepričati pa se moramo tudi, kaj v kraju ovira udobno življenje. V našem slučaju pomanjkanje dobre ptitne vode, nerazvito sadjarstvo, dasi je kraj dosti ugoden za to panogo; nekoliko ovira udobno življenje tudi pijančevanje, gizdavost, izseljevanje v Ameriko, dasi bi ljudstvo imelo dovolj kruha lahko doma, ako bi hotelo žgati oglje in bi sc nc umikalo Lahom, ki v našem kraju mnogo zaslužijo, naši ljudje pa iščejo kruha v tujini. Preden torej uravnamo pouk, moramo biti na' jasnem: Kaj ima okolllšče dobrega in za pospeševanje vrednega, česa se v kraju pogreša, kar bi bilo ljudstvu v korist, kaj je kvarnega? Ko smo se o tem poučili, tedaj se moremo šele lotiti praktičnega dela v šoli, tedaj moremo presoditi, kako naj uravnamo pouk, da bo ustrezal potrebam kraja. Nikakor pa ne smemo delati in gledati zgolj na materialne potrebe ljudstva in zanemarjati to, kar je najbistvenejše pri vzgoji, saj človek ne živi samo od kruha in vode! Pouk nam je tedaj uravnati tako, da bomo vse, kar ic v kraju dobrega, razvijali, pospeševali, spopolnjevali. Ljudstvo ie treba tako vzgojiti, da bo sposobno potezati se za vse potrebne in koristne stvari in obratno, da vse nepotrebno in škodljivo odpravlja in uničuje. Pravilo vseli pravil za naše kmetske šole naj bo: Pouk bodi praktičen! Posamezni predmeti. Jezikovni pouk — b r a n j e. Prvi dve leti naj se navadijo otroci mehaničnega branja. Tisto grafično ponazorovanje stavkov, s katerimi sc po naših šolah zgolj čas ubija, kakor tudi otrokom veselje do pouka jemlje, naj se opusti in začne takoj z vajami v branju. Kako veseli bodo učenci, ako bodo vsak teden spoznali vsaj po dve črki. Zadovoljni pa bodo s tem tudi starši, ker bodo videli napredek. Tudi se mi vidi, da je omenjeno ponazorovanje popolnoma pogrešeno, ker je tako nekaj abstraktnega, da pač ne moremo misliti, da šestletni učenec res kaj misli in pojmi ob pisavi takih stavkov: ; —— —1 To naj bi učenec bral: učenec piše; učenec piše nalogo. Črte — naj pomenijo besede, v/ loki zloge . . .?! Take vaje sodijo po mnenju pisca v srednjo stopnjo, nikakor pa nc na začetek prvega šolskega! leta. Pa tudi na srednji stopnji le bolj v razvedrilo. Brez mehaničnega gladkega branja ni pravega napredka v poznejših šolskih letih. Tudi moramo vedno vpoštevati, da naš kmet največ da na to, kako učenec bere; po točnosti v branju sodijo šolo! Tudi je za vsakega posameznega naravnost življenske važnosti gladko in pravilno branje. Le tisti odraščeni imajo veselje do knjig in časopisov, ki jim branje gre od rok. Oni pa, ki se pri vsakem stavku pote, nc ljubijo knjig. In to je umljivo! Kako se učenec hitro navadi branja, to je seveda zopet odvisno od spretnosti učiteljeve. Načelo nam pa mora biti, da izbiramo le take berdne sestavke, ki so v soglasju z otroškim razumom prvih dveh šolskih let. V poznejši dobi je pa treba zopet iskati berilu ih sestavkov, ki bodo ustrezali duševnim zahtevam otrok in potrebam domačega prebivalstva. Sicer pa naj bi imela vsa'ka šola seznam vseih onih berilnih sestavkov, ki bi sc morali, oziraje se na posebne lastnosti kraja, temeljito obravnavati. V našem kraju imajo otroci silno veselje, da lovč ptiče, razdirajo gnezda itd. Potrebno je tedaj, da obravnavamo v vseh razredih berila, v katerih odseva ljubezen do ptic. Ako se kaže med ljudstvom in šolsko mladino nevljudnost, tedaj obravnavajmo berila, ki uče dostojnost in potrebno oliko. Kakšne lastnosti ima ljudstvo, to vidiš dan na dan na učencih. Jabolko ne pade daleč od jablane. Potrebno pa se m’i tudi vidi, zlasti oziraje se na naše razvijajoče se društveno življenje, da navadimo učence že v ljudski šoli brati vloge kake lahke igre. Res, da so naša berila v tem oziru pomanjkljiva, pa naj bi si nabavile lokalne šolske knjižnice več takih knjig, v katerih .so dramatični prizori. V to nam tudi lahko služijo posamezne številke »Vrtca«. Stane nas le nekoliko truda in pa dobre volje, S tem že indirektno učence uvajamo v društveno življenje. (Dalje.) Česa nam je najbolj treba? »Martha, Martha! Sollicita es ct turbaris erga plurima. Porro unum est necessarium.« Zdi se mi, da bi mogel te besede Gospodove zaklicati našemu katehetskemu društvu. Mnogo je to društvo že storilo in še vedno krepko deluje. Pa v vsem delovanju je društvo podobno mački, ki hodi okoli vrele kaše. Okoli hodi pa milo mijavka in toži, da jc kaša vrela in da se noče ohladiti. Uspehi katehetskega društva bodo ostali vkljub obilemu trudu le malenkostni, dokler se ne loti m ne dovrši tistega dela, ki je najbolj potrebno: najprej se mora postaviti podlaga; če ni podlage, se zidovje sproti podira. Najtrdnejša podlaga katehetskemu delovanju pa je dobra knjiga za katehetiko in pedagogiko. To jc reč, ki nam je najbolj potrebna. Šele tedaj, ko bo imel slovenski katehet za pedagogiko in katehetiko v rokah knjigo, ki bo vsestransko dovršena 'in popolna, se bo moglo govoriti o splošnem prerojenju kateheze v naših šolah. Kakor vsaka veda, tako napreduje s časom tudi katehetika in pedagogika. Odkar je mons. prof. Ant. Zupančič spisal svojo pedagogiko m katehetiko, sta obe vedi prišli že precej naprej. Obe vedi sta se postavili bolj na psihološko podlago, in psihologija sama tudi napreduje. Zato knjigi imenovanega velespoštovanega pisatelja sedaj nimata več 'iste veljave, kot sta jc imeli nekdaj. Kanonik prof. Anton Kržič je spisal svojo katehetiko pred nedavnim časom, leta 1906. Zato se jc lahko oziral na vse nove pridobitve na katehetskem in pedagoškem polju. Zal, da tudi njegova knjiga ni brez hib. I ako je n. pr. v § 4. čuden tale stavek: »Večinoma je vsebina ista v katekizmu in v svetopiseniskiili zgodbah; a nejkaj razodetih resnic pa je nezmotljiva Cerkev določila ali vsaj natančneje izpopolnila«. V istem paragrafu: Zgodbe »izpopolnjujejo nekatere resnice«. Ali se more resnica izpopolniti? — Kaj sc hoče v S 12. povedati s stavkom: »Dasi psihologija ne priznava čuvstev za posebno dušno moč, ....«? Saj so vendar čuvstva pojavi nižjega hotenja, in to priznava psihologija. — Pri pojasnjevanju verskih resnic (S 9.) g. pisatelj nič ne omenja table in krede, 'in vendar je pisanje in risanje na tablo tudi važen pripomoček pri katchezi. — V istem paragrafu pravi: »Pojmi so lahko dvojni: a) konkretni in b) abstraktni«. Kolikor je meni znano, je konkretni pojem to, kar leseno železo. Pojem (Begriff, Idee) je vedno nekaj abstraktnega. Vkljub nekaterim napakam je knjiga zelo koristna tudi za kateheta-duhovnika, in bi tistim, ki uče krščanski naiuk, toplo priporočil, da naj jo ne samo preberejo, ampak skrbno preštudirajo. Toda pisana je v prvi vrsti za kandidate učiteljskega stanu; za duhovnike ne zadošča. Želeti bi bilo nove knjige, v kateri bomo našli natančen pouk o vsem tem, kar potrebujemo za 'šolo. Obsegala naj bi kratko psihologijo otroške duše, pedagogiko in katehetiko. Učna pot naj bi bila, v kolikor je to mogoče, analitična, ker ta najbolj vzbuja zanimanje in čitatelja najlažje prepriča o resničnosti kake trditve. Ce g. Kržič svojo katehetiko izpopolni, razširi in nekoliko preuredi, izpustivši svoja osebna mnenja in priyzemši to, kar je med novejšimi kateheti sprejeto kot dognana resnica, p a b o m o i m e 1 i izvrstno delo. Prva reč bi morala biti seveda kratka psihologija, ki naj bi obsegala le tiste pojave in lastnosti otroške duše, na katere sc mora katehet ozirati, če hoče dobro učiti in vzgajati. Ko bo dovršena ta knjiga, bi se sestavila pedagogika in katehet.ka. Vsa ta tri dela bi potem tvorila eno knjigo, ki bi bila zanesljiva vodnica katehetu v šoli. Na podlagi te knjige bi se potem šele mogle sestavljati razne učne knjige za učence, in tako bi se začela nova doba v zgodovini slovenskega katehetstva. Kdo pa naj se loti tega dela? Morda bi bil pravi odgovor na to vprašanje resolucija, ki jo je sprejel katehetski zbor lacijske cerkvene provincije v Rimu, in ki slove (po Hefflerju: Konačna pobjeda psihološke metode. — U Zagrebu, 1909.): »Katehetski sastanak Lacija želi, da se s dopuštenjem crkvenoga poglavarstva izbere povjerenstvo vještih teore-tičara i praktičara u katehetskoj službi, kojernu če biti povjereno, da izradi jedmi novu metodika, koja da služi kao vod svim katehetima, kao uspješno sredstvo, da se uspostavi polazak obuke u katehizmu, da mu se osigura plod i tako u' korjenu izliječi rana praktičnog odpada od vjere.« K. III. slovensko hrvatski katehetski tečaj v Ljubljani. (Poročilo o referatih. — Dalje,) Tretje zborovanje. (Drugi dan katehetskega tečaja.) Kot prvi predavatelj je nastopil duhovnik iz dalmatinskega primorja, Don Spasoje F a b r i s , katehet v Dubrovniku. Svoj referat je nazval: »O pravda 11 o s t (upravičenost) psihološke metode za pučku § k o 111«. Namen njegov je bil prepričati svoje tovariše in poslušavce, da je največkrat vzrok vsega neuspeha pri poučevanju kršč. nauka — ker se katehetje ne menijo in brigajo dosti, da bi poučevali metodično, da bi si izbrali pravo metodo. Versko vprašanje je prvo in najvažnejše vseh vprašanj. A to zavisi od šole. Kakršna mladina, tak narod, taka bodočnost. Ljudska šola je še najbolj odločivni faktor v verskem vprašanju, ker nudi prvo in večinoma celo versko vzgojo mladini. Verski pouk ima torej neizmerno veliko nalogo v šoli, zato pa moramo skrbeti, da to težko nalogo izvršujemo tako, kakor najbolje moremo. Komu niso znane težave in ovire, ki se mora katehet z njimi boriti, če hoče kaj prida doseči. Prvo in vodilno pravilo za vsakega, ki deluje v šoli. pa je izraženo v besedah: »Non scholae, sed vitae discimus«. Ni dosti, da vtepemo otrokom nekaj formul, temveč srce je treba oplemenititi; sama intelektualna znanost ne zadostuje, saj čujemo vedno in vedno povdarjati: »Vzgajajte značaje! Da to tem lažje dosežemo, si moramo poiskati tak način vzgoje in pouka, ki je najprikladnejši, najboljši in za najtežji predmet najprimernejši. Treba je prave metode, to načelo gre danes širom sveta. Sad in uspeh pri krščanskem nauku zavisi gotovo tudi od božje pomoči, od milosti iz nebes; toda pravilno saditi, pleti in prilivati mora pa katehet. Ce ni pri pouku metode, je vse le nekaik formularizem, otroci se bodo dolgočasili, ostali bodo brez ognja, brez življenja. — Gosp. referent se sklicuje na žalostne razmere na Italijanskem, kjer marsikje o pravem verstvenem pouku ni niti govora. — Beseda katehetova mora seči v srca otrok. Metoda, ki jo je rabil naš Zveličar sam — je prava, je psihološka. Z navadno eksegezo, s priprosto razlago analitično in sintetično, se prej pride do konca, a to ni namen šole. S konkretnimi zgledi in primerami sc dojde najprej do nauka katekizmovega, pripovest naj služi, da se nanjo nasloni besedilo katekizmovo. Ta način poučavanja najbolj ustreza in odgovarja naravi otrokovi, prodre do srca, razsvetli um, gane voljo, pridobi dušo otrokovo, zato se imenuje omenjena metoda — psihološka. Metoda pa ni svrha, ampak voditeljica, zato se ne more in ne sme povsod enako uporabljati. Želeti bi bilo radi tega, da bi naši katehetski listi prinašali vzorne kateheze, ki bi olajšale pripravo manj veščim katehetom. (Odobravanje.) 12a Gosp. govornik se peča nato z nasprotniki psihološke metode ter jih spretno zavrača. Protivniki nas hočejo prišteti med moderniste; toda tisti, ki to trdi, pač ne pozna kaj je psihološka metoda, ki nima z modernisti najmanjšega stiika. — Drugi trde, da je ta metoda težka. Tega ne zanikujemo, pristavljamo pa, da ima uspeh; kdor se je je oprijel, je ni opustil in zavrgel, ampak postal je njen zagovornik. — Nekateri so se dvignili zoper pet formalnih stopinj. A pet stopinj — je le glavno pravilo; porabi se jih toliko, kolikor je uprav treba. Bistvene tri stopnje naj se po možnosti obdrže zlasti pri otrocih, ki so že bolj razviti. To so obkratkem misli, ki jih je razvijal Don Spasoje (Salvator) Fabris. Tudi njega so zborovalci počastili ob sklepu z glasnim odobravanjem. V debato je prvi posegel spiritual Ig. Nadrah. V šoli ravnajmo z otroci naravno; vsaka druga pot, razen psihološke, je nenaravna. Naravna pot je, da gremo od znanega do neznanega, od konkretnega do abstraktnega. Otrok mora najprej gledati, potem poznati, misliti in hoteti. Bog nas je tako ustvaril, zato se temu načinu ne moremo in ne smemo proti vi ti. Nekateri se izgovar jajo, da na ta način izgube preveč časa. Nikakor! Prav nasprotno je res. Veliko časa se pridobi, kajti, kar otroci po psihološki metodi pridobe, to je trajno, to ostane. Z abstraktno dresuro se pa malo doseže, ker ni prave pazljivosti, in ker se hitro vse pozabi. Ker se je predavatelj Fabris dotaknil italijanskih šol in pičlega verstvenega znanja, zato se je oglasil dr. Prešeren ter pojasnil on-dotne težave in žalostne razmere. Duhovniki namreč ne poučujejo krščanskega naUka v šoli, ampak privatno v cerkvi, kjer je pa obisk brez kontrole in združen z mnogimi nedostatki. Nikomur pač ni bilo bolj všeč predavanje g. Fabrisa, kakor profesorju Hefflerju, ki je kratkornalo izjavil: Podpišem vse od A do Ž. Prof. K r ž i č: Psihološke metode se moramo na vsak način oprijeti. -Stopnje naj se pa vpoštevajo po potrebi. Uvod se ne sme izpustiti, da se vzbudi zanimanje. Podavanje mora biti živo, 'ker je bistveno potrebno. Razlaga in izvajanje se ravna pa po okoliščinah. Včasih lahko docela odpade, saj ni treba vedno raziskavati naukov in resnic, če je že dana konkretna podlaga. Ako je potrebno, da se dokaže kaka nova resnica, takrat pač kaže, da se izbere daljša pot, da sc izvaja, da se naštevajo analogni slučaji itd. Prof. Levični k želi več prostosti zlasti pri zgodbah sv. pisma, kjer je bolj na mestu dobra eksegeza. O nadaljuj izobrazbi kateheta. Po kratkem odmoru je sledil referat prof. dr. J. Demšarja. Gosp. referent .nam ne bo zameril, če povemo, da smo se že naprej veselili njegove razprave; vsikdar, kadar smo poverili marljivemu, znan- stveno vrlo izobraženemu dr. Demšarju kako delo, je je izvršil z vso natančnostjo, vestnostjo in temeljitostjo. V dolžnost si torej štejemo, da mu na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo za uspešno in stanovitno sodelovanje pri ‘katehetskem društvu in pri naših prireditvah. Verno, da mu je v znani skromnosti neljuba naša polivala, toda radi javnosti smo dolžni vršiti svojo dolžnost. Čast, komur čast! Pri tretjem zborovanju katehetskega tečaja je govoril dr. Demšar prosto o n a d a 1 j n i i z o b r a z b i 'kateheta,. Lepo število pazljivih poshišavcev je bilo navzočih, a želeli bi si jih bili prav pri tej razpravi še veliko več, zlasti takih, ki bi jim bili nauki učenega gosp. profesorja nekako izpraševanje vesti. Človek se vedno uči in se mora učiti v vsakem poklicu, če ne, pa zaostane, pa ni kos svoji nalogi. Še bolj pa velja to pravilo za vse, ki vzgajajo deco in ji pripovedujejo božje nauke. Gospod predavatelj je nehote posegel zopet na polje metodike, ki je marsikateremu veroučitelju »terra incognita«. Učitelj brez metode, je glasbeni umetnik brez takta. Prvo pa, za 'kar se najbolj brigajmo, je vzgoja. Koliko imamo pomočkov, da blažimo srce, da vodimo mladino in utrjujemo značaje! Za vse to skrbi katehetsko društvo. Za napredek dela, kdor podpira, kdor sodeluje pri društvu in pri društvenem listu. Kaj pomaga drugo delo v dušnem pastirstvu, če ni prave podlage, če se zanemarja mladina!? Celotni referat, ki ga bomo objavili, priporočamo in želimo, da bi prišel v roke vsem slovenskim veroučiteljem. Ako je predmet predavanja tak, da vleče ali kaže smer proti cilju, tedaj rodi tudi pri poslušavcih mnogo novih misli, ki jih spravijo na dan pri debati. Tako je bilo tudi po tem znamenitem predavanju. Prvi sc je oglasil č. gosp. Vreže, profesor v Mariboru, ki jc iz svojega lastnega življenja podal mično sliko, obenem pa dokaz, kako veliko truda in prizadevanja je treba mlademu duhovniku, če hoče postati dober in priljubljen katehet. »Ko smo prišli iz bogoslovnice, smo bili učenjaki, smo veliko vedel!i in znali; — toda 'bili smo teoretiki, brez prakse. Prišel sem v kraj,« pravi gosp. profesor, »kjer jc bila štirirazredna šola. Tovariš mi je prepustil ves pouk . . . Vržen sem bil v vodo, moral sem plavati. Plaval sem, a šlo jc težko, kajti katekizmovo besedilo so otroci bolje znali, nego jaz. Jel sem brati katehetske knjige, izdelane kateheze. Hospitiral sem pri učitelju, da sem opazoval njegov nastop, njegovo metodo in govorjenje. Vse, kar sem videl, vsaka malenkost jc bila zame nova, obenem pa poučna. Hotel sem postati dober katehet. V štirih letih, se mi je kateheza prikupila; šola me jc veselila, otroke sem imel rad, pa tudi deca me je vzljubila. Sedaj jc šlo izlahka. Učim že 17 let. Toda eno resnico moram potrditi: Dolgo vrsto let že učim, pa se še nisem izučil, pa ne morem reči, da ne potrebujem več študija, da vse znam. Vesel sern, da sem prišel na tečaj, da kaj novega vidim in slišim. Če opazim pa kaj nevšeč-nega, si pa mislim: (ilej, kako ne sineš ravnat!! Prof. Heffler: Temelj za duhovsiko delovanje, pa tudi za katehi-zacijo mora dati duhovnikom semenišče. Ce bi pa vprašali, kdo ni bil dosti sposoben za kateheta, ko je došel iz bogoslovnice, bi morali skoraj vsi roke dvigniti. Podlaga vsemu delu je pač teorija, prakse pa semenišča ne dajo. Ker potem duhovniku v šoli ne gre delo od rok, izgubi polagoma veselje do poučevanja. Semenišča naj torej slkrbe, da bodo kleriki prišli tudi do prakse, da se bodo navdušili za katehezo, kajti brez veselja, brez navdušenja ne postane nikdo dober katehet. Katehet Ažman predlaga z ozirom na besede predgovornikove in z ozirom na faktično potrebo, — kar se je že večkrat povdarjalo — naj bi sc uvedle tudi v Ljubljani hospitacije za bogoslovce. Kalko in v kolikem obsegu, to bodi skrb predstojništva, oziroma študijskega vodstva. Spiritual N a d r a h je napravil prav umestno in prepotrebno opazko, ko je dejal, da ie pač dobro, če se priporočajo naravni pripomočki: znanje, pridnost, vestnost, uporaba novih pridobitev in časovnega1 napredka; toda gledati moramo, da si pomagamo v šoli tudi z nadnaravnimi sredstvi. Katehet naj napreduje v z n a 11 o s t i, pa 111 d i v po b o ž 11 o s t i. Oboje mora napredovati paralelno: Katehetska in ascetična izobrazb a. Če teiga ni, bo katehet morda dosegel, da bodo učenci učeni, pa ne pobožni. IKapelan Trška n nasvetuje podružnice katehetskega društva; podružnični člani bi se zavezali, da bi večkrat priredili praktične nastope v šoli, drugi bi pa 'hospitirali. Župnik Finžgar pravi: »Meni je najvažnejše, a najtežje delo — kateheza v šoli. Za šolo mora biti duhovnik ne samo pripravljen, ampak disponiran. Priprava je eden glavnih pogojev za dober uspeli, kajti iz semenišča res ne more duhovnik prinesti vsega, kar se potrebuje za temeljito katehezo.« Isto je povdarjal tudi prof. dr. Levični k. Treba je temeljitega teološkega znanja, da bo moč težke stvari otrokom jasno razložiti. Treba se je seznaniti z modernim gibanjem o vzgoji, brez pedagoške izobrazbe si ne moremo misliti dobrega kateheta. K strokovni izobrazbi spada tudi branje katehetskega slovstva, katehetskih čas o p i s o v. T udi razstava 11 č i 1 je zelo važna in koristna. Naj se skrbi, da bo stalna, da si jo lahko ogleda prilično vsak veroučitelj. — Sploh lahko rečemo: Ako si izprašamo vest glede delovanja v šoli, bomo našli, da je večinoma vzrok 11 e 11 s p e h o v katehet s a m! Prevažen moment v šoli je osebnost duhovnikova. V šoli se vrši vedno neko izmenjavanje. Nekaj oddajamo, nekaj vzprejemamo. Kar imamo dobrega, to oddajamo mladini, če pa imamo slabosti, se pa teh mladina še raje oprime. Metoda je velike važnosti, še večje pa je o s e bn o s t katehetova. Zato pa, kadar govorimo o nadaljni izobrazbi katehetovi, moramo govoriti tudi o duševni, ascetični izobrazbi njegovi! (Dalje.) Učiteljska protialkoholna zveza. Poziv slovenskemu krščansko mislečemu učiteljstvu. V težkih 'bojih sedanjega časa ljudstvo telesno, duševno in nravno povzdigniti, je tudi naloga slovenskega učiteljstva. Tudi mi smo poklicani, da delamo jez proti pustošenju, ki ga povzročile predvsem alkohol. Po naši slovenski domovini se vali že dolgo časa nesrečna -alkoholna povodenj! Vzemi slovenske časnike v roko, beri poročila z -dežele, — žalostno! Žganje, ta demon je dobil že, kakor kaže, vso deželo v svojo grozovito oblast. Gospodje tovariši! Kaj nas ne obhaja groza, ko vidimo, kako se širijo med našim narodom pretepi, nenravnost, rogoviljenje, poboji! Potem pa porotne sodbe, dražbe! ... In kateri izmed kolegov še ni priišeil do prepričanja, da so otroci pijancev skrajno slaboumni, jezljivi. k lenobi in postopanju nagnjeni, nepokorni, razmišljeni itd. Zdravstveno in moralno stanje naše mladine ni 'tako, kakršnega bi si želeli1 kot očetje, matere, učitelji in domoljubi! Nehote se mi vsiljuje pri tem vprašanje: kakšno bo socialno stan e tako naraščajoče generacije? Da, alkohol je strup vseh strupov. Prav je rekel grof Moltkc: Opojnine dajati otrokom je — zločinstvo! Alkoholno vprašanje je socialno-gospodarsko, vzgojno in učno vprašanje. In na kakšno stališče naj se postavi učiteljstvo ob njem? Naj stoji topo? Ne! Učenjak Leitonitz pravi: Dajte mi mladino ■in predrugačim stoletje. Nam učiteljem je izročena mladina, delajmo, da vzgojimo naraščajočo generacijo antialkoholno. Pred vsem se pa mora vzbuditi zanimanje za to prepereče vprašanje med učiteljstvom samim. Potrebno je tedaj društvo abstinenčnih učiteljev. Spoštovani tovariši! Otmiino slovenski narod iz suženjskih spon alkohola, dvignimo ga iz mlake! Ker pa, kakor -znano, nobene akcije ni možno uspešno vršiti brez organizacije, zato je potrebno, da se tudi učitelji-abstinentje tesneje združijo — organizirajo v svojem društvu. Podoben oklic sem objavili že pred šestimi leti v »Slovenskem Učitelju«, pa žal, brez vidnega uspeha. Ponavljam ga tem potom z nado, da nas je sedaj že toliko, da si osnujemo društvo. Sprejemajo se v prvi vrsti popolni obstinentje; v drugi pa tudi taki zmerni, ki imajo voljo omejevati pijančevanje, ter sami vsaj žganja nič ne pijejo, druge pijače pa vselej zmerno in vsaj redno vsak dan ne (najmanj vsaj en dan v tednu ne). Prijave sprejema podpisani in tudi tovariš nadučitelj Julij Slapšak v Vodicah. i Učiteljem-abstinentom pozdrav! Ivan Štrukelj, nadučitelj v Dobrepoljah. Katehet v enorazrednici. (Referat prof. A. Kržič-a o priliki III. siov. hrv. katehetskega tečaja v Ljubljani.) Šola se večkrat imenuje svetišče, pa imenovati jo moramo tudi delavnico. Učenje ni igrača; učenje je naporno delo za učitelja, resno 'delo mora biti pa tudi za učence, in sicer za vse učence. Za vse učence, to moram še posebej povdarjati. Zelo kvarna napaka, v katero lahko zabrede tudi najboljši učitelj, -je namreč ta, da se preveč ukvarja z e i! i ni in isti m učencem, drugih pa ne sili, da bi sodelovali. Še slabše seveda bi bilo, ko bi hotel učitelj vse kar sam opraviti — govoriti in tradirati, ne meneč se za to, kaj delajo mali poslušalci. Obratno pa se po pravici hvali kot 'posebna vrlina vsakega učitelja, če je zmožen in voljan obvladati ves razred tako, da sodelujejo vsi od prvega do zadnjega. Ta vzorna naloga pa je jako težka že takrat, ko ima učitelj pred seboj istovrstne učence enega razreda. Kako pa se še povekša ta težkoča v e n o r a z r e d n i c a h , zlasti v n e d e I j e n i h enorazrednicah, ko ima vse učence skupno pred seboj, začetnike in one, ki so mu — ljubi ali neljubi — gostje že šest let ali še več! Enorazrednice so šole, v katerih poučuje poleg kateheta le en učitelj. Imenujejo se enorazrednice z nerazdeljenim p o -u k o m aii u e r a z d e 1 j e n e enorazrednice, ako se vsi učenci poučujejo skupno in hodijo navadno v šolo dopoldne in popoldne. Razdeljene enorazrednice pa sc imenujejo, ako se poučuje v dveh skupinah, tako da ima ena s'kupma šolo zjutraj, druga pa popoldne. Nerazdeljene enoraz-redniče imajo sicer to prednost, da učenci prihajajo dvakrat na dan v šolo, a učenje je zelo obteženo, ker je treba učiti v več oddelkih. V razdeljeni enorazrednici je sicer učiteljevo delo dokaj olajšano, toda šolski čas je preveč prikrajšan, ker ima vsaka skupina le poldnevni pouk. Za kateheta je gotovo v nerazdeljeni enorazrednici najneugodnejše delovanje, ker ima vedno iste učence skupno 'pred sebo-j, za poučevanje pa samo dve tiri na teden; v razdeljeni enorazrednici pa poučuje vsako skupino posebej in ima za višjo skupino dve uri na teden, za nižjo pa po eno uro na teden, pa si more pridobiti tudi dve, ako hoče. V enorazrednici so zlasti tri težkoče: 1. vedno isti učenci, 2. premalo časa, 3. neugodnost za pravilno metodo. Zelo važno je torej vprašanje, kako naj katehet premaga vse težkoče, da doseže kolikormožno dobre vspehe. Govoriti nam je torej na*jprej o razdelitvi učencev v oddelke, potlej o u č n e m načrtu in slednjič c metodi v enorazrednici. I. Oddelki v enorazrednici. Po učnem načrtu, ki ga je izdala šolska oblast, so učenci v nerazdeljeni enorazrednici razpredcl;eni v tri oddelke: 1. oddelek za prvo šolsko leto, 2. oddelek za drugo in tretje šolsko leto, 3. oddelek pa za četrto, peto in šesto šolsko leto. Nekateri učitelji se strogo ravnajo po tej razdelitvi tudi pri poučevanju ter razdele vsako šolsko uro v tri enake ali pa tudi neenake dele in nekaj časa uče prvi oddelek posebej, ali — kakor pravijo — direktno, potlej se istotako bavijo z drugim In slednjič s tretjim. Kaj pa delata, medtem ona dva oddelka, ki nista naravnost zaposlena? Učiti se morata kaj druzega sama zase ali, kakor pravijo, 11 a t i h e m (Still-besclialtigung); izdelujeta dano nalogo, ali ponavljata zadnjo lekcijo, ali bereta, kar se jima odkaže, ali pa rišeta. Ako je učitelj spreten in ima že naprej vse lepo pripravljeno in razdeljeno, utegne po tej poti doseči povoljne uspehe. Vendar gre veliko časa v izgubo, ker izdelke je treba tudi pregledati in kontrolirati, sicer je ves trud zaman; in disciplino ohraniti ob tako razdeljenem delovanju, tudi ni majhna umetnost. Sicer pa je in ostane ta indirektni pouk le nekak zamašek, nekako potrebno zlo, ker si učitelj ne ve drugače pomagati. Nekoliko si olajšajo nekateri učitelji s tem, da dele razred le v dva oddelka in učno uro v dva dela ter je porabi vsak oddelek polovico za direktni, polovico pa za indirektni pouk. Vse to sem omenil zato, ker si mnogi katehetje izkušajo tudi tako pomagati v enorazrednici. Strokovni list »Katechetische Idatter« je že večkrat objavil o tem obširne obravnave v istem zmislu, kakor sem opisal prakso za svetne predmete. Juri Rottrnayr, n. pr. je že v letniku 1900 priobčil celo kopico primernih nalog za »tiho« izdelovanje. In letos je izdal .1 a k ob H e r n b e c k , posebno knjigo z naslovom »Katechetische S k i z z e n zunachst fiir die uugeteilte und z\veiteilige Land-schule«. V tej knjigi izkuša svoje kateheze tako uravnati, da daje opravila hkrati štirim oddelkom — poleg treh oddelkov je namreč tam še takozvani pripravijavni razred — v tem, ko direktno poučuje en oddelek, delujejo drugi zase; če ni drugače, gre en oddelek tudi vun, da se zunaj na prostem uči, koliko da se nauči, je seveda še vprašanje. Drugi katehetje, n. pr. (j i 11, pa še zmerom svetujejo, naj se nareja kar moč le malo oddelkov. 'I'o pa vendar le splošno zagovarjajo, da naj se katehet nekaj časa bavi samo z enim oddelkom, drugemu pa naj naloži posebno nalogo, ki naj jo med tem natihorna izvršuje. 1 Katero pot naj pa mi uberemo? Preden odgovorim in označim svoje stališče, naj še opozorim na to, da se tudi svetni učitelji ne vjemajo v tem vprašanju o direktnem in nedirektnem pouku. Na ljubljanskem učiteljišču sem zapazil, da se zahteva skupno obravnavanje z obema oddelkoma pri vseh onih predmetih, ki vzbujajo veliko zanimanje in bi direktni pouk izdatno motil uesodelujoče učence, pri nedirektnem pouku, n. pr. pri berilnih sostavkih in pri zgodovini. Veliko zanimanje in pozornost vzbujajo tudi drugi predmeti, ki se pojasnjujejo nazorno s slikami, kalupi, apaiati ali z objekti samimi, n. pr. pri naravoslovju in prirodo-slovju. — Dokaj jim koristi pri takem skupnem poučevanju tudj tako-zvani »t u r 11 us« t. j. da se tvarina deli na dve leti ter se v enem letu natančneje obravnavajo eni predmeti (ali berilni sestavki), drugo leto pa drugi, da pride na vrsto vse, kar je primerno za dotično stopinjo, ne da bi S2 preveč ponavljalo, ker vsak učenec ostane vsaj dve leti v isti skupini. Škoduje pa tudi ne, če se nekatere reči ponavljajo, saj vemo, kako lahko pozabimo tudi odrasli, kaj šele lalikomišljcna mladina. Med take predmete, ki močno vzbujajo zanimanje in pozornost, moram vsekako prištevati tudi verouk, a'ko le zna katehet živahno in mikavno učiti. Torej bi drugi oddelek ne mogel natihem sam zase delovati, ako katehet obravnava s prvim, in zopet ne prvi, ako obravnava z drugim. Pravilo torej bodi: Katehet uči skupno1 oba oddelka; nižji oddelek naj zadenejo lažje reči, težje naj rešuje višji oddelek. Kako naj se to vrši, bom omenil pozneje pri metodi. Tako skupno poučevanje obeh oddelkov se mi zdi že zato bolj opravičeno priporočati, ker je v naši deželi le kakih 20 nerazdeljenih eno-razrednic, drugih 160 enorazrednic je pa z razdeljenim poukom, kjer ima vsaka skupina po dva oddelka, ki sta si po letih in napredku že bolj blizu. Tudi takozvani »turnus« si bomo morali izkoristiti. Dozdaj je pri nas veljalo načelo, da na-j se ves katekizem predela vsako leto. V načrtih za osemrazrednice smo priporočali to'prakso samo še za prve tri razrede, v višjih razredih naj sc katekizem porazdeli na dve leti. V enoraz-rednici bo pa kazalo tvarino deliti na dve leti že v prvi skupini, ker le tako je mogoča temeljitejša kateheza. Torej bodi pravilo : Skupno poučevanje obeh oddelkov; le izjemoma naj bi se dalo tupatam zasebno opravilo enemu oddelku. Začetniki n. pr. naj bi kaj risali takrat, ko katehet obravnava kaj težavnejšega z višjim oddelkom ali ob ponavljanju. Seveda morajo biti risbe vselej le verskega značaja. (Dalje ) KATEHETSKI VESTNIK. Katehetsko gibanje. Obrtno - nadaljevavne šole v Ljubljani. Še nikoli ni bilo o vajenskih šolah toliko govorjenja, kot letos. Prvič je zašumelo med obrtniki samimi, ki niso bili zadovoljni, da se je poleg nedelje določil kot učni dan za rokodelčiče tudi četrtek dopoludne, v tem ko so poprej v večernih urah, ob zaduhlem zraku, pri slabi razsvetljavi dremali po raznih učilnicah. Gospodarjem bi bilo seveda ljubše, da bi bili vajenci vedno ves dan v delavnici, zvečer pa v šoli. Toda, če jim je na tem, da se rokodelčiči izpopolnijo tudi v potrebnih vsakdanjih vednostih, potem je pač nespametno, da se protivijo dopoldanski šoli. Pri socialnih demokratih in liberalcih jc bilo pa tuintam tudi zabavljanje radi tega, ker se je v večini razredov dovolilo poučevanje krščanskega nauka. Vsakdo pa, ki nepristransko presoja in motri življenje in trpljenje ljubljanskih vajencev, vsakdo, ki pozna, v koliki verski zanemarjenosti sc morajo pripravljati za prihodnji poklic, bo priznal, da jc bila uvedba verstvenega pouka nujno potrebna. Ce vajenec v delavnici malokdaj sliši prijazno ali pošteno besedo, pač pa zmerjanje ter zabavljanje čez vse, kar jc dobrega, če vslcd neugnanosti in napora ne pride do tega, da bi pošteno molil jutranjo ali večerno molitev, če ga dannadan starejši tovariši obsipljejo z »zveličavnimi« nauki socialne demokracije, če vsled raznih zaprek ne dobi niti prilike, da bi šel v nedeljo k sv. maši, če preže za njim na eni strani rdeči sociji, na drugi pa ljudje, ki sc ponašajo s pavjim perjem »narodne« delavske organizacije, — potem ic pravi čudež, ako mladenič ostane še pošten, veren in značajen katoličan, ako sc popolnoma ne izpridi. Ker je vsaj to malo verstvenega pouka krvava potreba za vajenške mladeniče, sc moramo le čuditi, da sc v zadnjem razredu krščanski nauk ni dovolil. Pričakujemo, da bodo poklicani činitelji prišli do spoznanja, da je v interesu poštenega obrtnega stanu, kakor tudi v interesu Ljubljane in naše dežele, ako se na podlagi krščanskega nauka zravnavajo, moderirajo, lika.io in vzgajajo sicer toli nemirni, živi, razposajeni, semintja celo podivjani duhovi naše obrtne mladeži. Katehctjc, ki so se lotili obrtne šole, imajo sicer sila težavno nalogo, toda delo ne bo ostalo brez vidnega uspeha; verski pouk bo blagodejno vplival na vajence, pa tudi mojstri bodo čutili v vsakem oziru velik vpliv, ki ga bo povzročila pri učencih šola, združena s krščanskim naukom. Katehetje, ki so prevzeli obrtno-nadaljevavno šolo, so imeli doslej pod predsedstvom spirituala Stroja že več konferenc, kjer so sc porazgovorili, kako ravnati, kako poučevati, da bo pouk koristen, živahen, zanimiv in praktičen. Sklenili so, da se v priprav-ljavnem razredu poučuje po načrtu, ki ga je izdalo za ponavljavne šole »Društvo slovenskih katehetov«. V prvem razredu se podajajo verske resnice na podlagi cerkvenega leta in liturgike. V drugem razredu naj se zanimivi in poučni dogodki iz cerkvene zgodovine zvežejo v primerno harmonijo z najvažnejšimi resnicami krščanskega nauka. V tretjem razredu, ako bo pouk dovoljen, naj bi bil pouk bolj apologetičen. H konferencam, ki so jih imeli kate-hetje navedenih šol, so bili povabljeni tudi nekateri drugi gospodje, ki se za- nimljcjo za vajensko vprašanje. Prof. dr. Al. Ušcničnik sa je cclo toliko potrudil, da je sestavil podrobni načrt za posamezne razrede vajenskih šol. Mesečno zborovanje, ki ga ic sklicalo »Društvo slovenskih katehetov« dne 3. novembra, je bilo zopet izredno številno obiskano. Častno so bili zastopani tudi izvenljubljanski katehetje, osobito iz Kranja. Vleklo in zanimalo je predavanje prof. dr. J. Demšar-j a, ki je poročal o vtisih zadnjega katehetskega teča.ia v Monakovem. Kot osebni udeleženec je gosp. profesor povzel v glavnih potezah jedro vseh referatov monakovskega tečaja. Resume vseh obravnav je izražen v besedah »Verska vzgoja« v šoli, kar je prva in glavna naloga veroučitelja. Celotno poročilo g. predavatelja prinašamo na drugem mestu. Pri razgovoru ic omenjal g, nadzornik, kanonik Karlin, kako važno sc mu zdi, kar se ic povdarjalo v referatu, da katehet kolikormoč operira v šoli tudi z molitvenikom. Pri nas sc to da tem laglje izvesti, ker imamo vzorno urejen šolski molitvenik. Z ozirom na to se je sklenilo, naj bi bilo takoj prihodnjič o tem predmetu obširnejše predavanje, ki je je prevzel katehet Mlakar. Nato sc je razpletla obširna debata o krščanskem pozdravu. Katehet Čadež je na željo nekega vzgojitelja priporočal, naj bi sc namesto precej dolgega pozdrava »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, uvedla krajša, prikupiiiva in lahka oblika, ki jo rabijo tudi Hrvatje, namreč »Hvaljen Jezus«. Izkušnja uči, da je zlasti v šoli pri skupnih pozdravih težko doseči, da bi vsi otroci hkrati, točno in gladko pozdravili. Ce se pa privadijo oni dolgočasni, zategnjeni izgovarjavi ix) posameznih zlogih, pa nič kaj prijetno ne vpliva na uho. Znano je tudi, kako hitro se omenjeni daljši pozdrav pokvari in izpremeni v potvaro, da ic nekako nečastno za Gospoda Jezusa, ki ga hočemo s tem počastiti. Na ulici sc dostikrat nc čuje drugega nego samo zadnja beseda »Kristus«, znamenje, da se hoče kratkega pozdrava. Upati je, da nikdo ne bo imel pomisleka zoper krajši pozdrav, ker gotovo tudi odpustek ni navezan na posamezne besede, ampak na zmisel, na molitev, na pozdrav. Dva gospoda sta želela, naj ostane pri starem, z utemeljevanjem, da se vedno preveč izpremirija... Povečini so pa navzoči odobravali, če se v krščanskem pozdravu asimiliramo Hrvatom. Pred vsem sc je ogreval za pozdrav »Hvaljen Jezus« prelat Kalan, ki je izvajal sledeče misli: Pozdrav naj bo kratek; čemu tlačiti vmes 'besedico »bodi«, saj je pomen isti. Prav vsled obilnih besedi je pozdrav tolikrat spačen in prav vsled tega med našim narodom. osobito med moškimi nismo vpeljali splošno te lepe navade. Pra-šajnio sami sebe. Ali bi mi sami bolj pogosto in bolj redno ne pozdravljali s krščanskim pozdravom, če bi ne bil nekako nepriročen? Hrvatje so versko manj naobraženi, pa povsod in na vseh straneh čuješ s kako lahkoto in prijaznostjo pozdravljajo moški in ženske, pobožni in manj pobožni, staro in mlado ter kličejo »Hvaljen Isus!« Povdarjati je tret>a najprej lahkoto pozdrava. Dalje je pa pozdrav nekaj prijateljskega, kar se more izraziti v hipu, v naglici, kakor n. pr. »Živio!«, »Dober dan!« itd. Reklo se je, da ne kaže vedno izpre-minjati. Ta ugovor je malenkosten, če pomislimo, da se katekizem vedno iz-preminja, če vidimo, da sc vsepovsod hrepeni po izpopolnitvi šolskih knjig in učnega jezika; ne bo nič na kvar, če tudi pri pozdravu izpustimo par besed, ki zmisla ne izpremene, pač pa izgovor silno olajšajo. Prof. dr. Pečjak se pridružuje izpro-ženi misli ter izjavlja, da molitvenik in katekizem nista zadržek eventualni izpre-membi. Ce bi okrajšani pozdrav ne imel odpustka, saj se lahko izprosi pri ccr-kveni oblasti. Na izpremembi ni toliko ležeče, glavno je, da se doseže in vpelje večkratna, s p 1 o š n a u pora b a , d a p o z d r a v p r i d e o tl s r c a. Hrvatje se s tem pozdravom kar igrajo, j tako lahko jim teče z jezika, znamenje, | da jc kratek pozdrav tudi psihološko bolj utemeljen. Župnik Zabret je istih misli. S kratkim pozdravom bo tudi nasprotno učiteljstvo boli zadovoljno. V duhu našega ljudstva je, da se kratko pozdravljamo. Sicer pa jc bil o zadevi le posveto-vavcu razgovor; katchetje so povedali svoje mnenje, kajti društvo v tem oziru ne more nič ukazovati in predpisovati. Tudi se ni nič glasovalo, ampak sc jc prepustilo vsakemu, da ravna svobodno, seveda ne proti volji višje cerkvene oblasti. Dunajsko društvo katehetov je praznovalo te dni desetletnico, odkar je bilo ustanovljeno. Na svoje delovanje jc to društvo lahko ponosno; doseglo jc lepih uspehov na katehetskem polju, pripomoglo je pa tudi, da so dunajski in sploh nižjeavstrijski katchctie dosegli marsikak priboljšek v gmotnem oziru. Tretji monakovski katehetski tečaj, ki je bil od 30. avgusta do 3. septembra, jc iznova dokazal, kako skrbno goji duhovščina katehetsko vedo. Dasi je bil takrat sklican tudi katoliški shod v Bre-slavi, vendar število katehetov ni bilo nič manje, kakor ob zadnjem tečaju leta 1907. Zastopani so bili katehetski veljaki raznih dežela. O priliki otvoritve jc monakovski nadškof pohvalil vnemo veroučitcljev, njih pedagoško prizadevanje in skrb za metodično poučevanje krščanskih resnic, kajti glavna stvar pri veronauku ni memoriranje, temveč umevanje in poglobitev resnic v srce in voljo. — Praktične poizkuse so imeli katehetje Bcrnbeck, Hartmanu in Sticg-litz. Razstava katehetskih učil. O priliki I. škofijske sinode v Brnu so priredili ondi razstavo vseh predmetov, ki podpirajo katehetiko in verstveni pouk. Napolnili so v realčnem poslopju tri sobane in cn mostovž. Po zatrdilu izvedencev je bila ta razstava največja, kar sc jih je bilo doslej priredilo. Sodelovale so tvrdke, kakor tudi vsi ljudski in srednješolski veroučitelji. Katehetske beležke. Nov ustanovnik. Tudi med gg. ka-pclani, ki navadno niso denarni, pač pa navdušeni, požrtvovalni in vneti za vse dobro, zlasti pa za naše organizacije,1 se je ojunačil tovariš M. Ahačič ter je zbral lepo vsoto 50 K, da jo je podaril kot ustanovnino za »Društvo slovenskih katehetov«. Odbor čuti še posebno dolžnost, da se vrlemu kapelami hre-noviškemu in prijatelju našega društva iskreno zahvaljuje in da kliče: Bog povrni stotero! Naj novi g. ustanovnik da | obilno povoda, da se bo uresničil znani pregovor: Zgledi vlečejo. Šest katehetov poučuje na obrtno-nadaljevavnih šolah v Ljubljani. Poleg štirih že zadniič imenovanih gospodov, sta se lotila napornega in neprijetnega poučevanja pri vaiencih tudi čč. gg. V. i Koechler trnovski kapelan, in P. Feliks Tavčar O. S. F. Kako poživiti delovanje katehetskega društva? C) tem vprašanju smo že culi celotne referate in razne pametne nasvete; treba bi bilo (e, da se izvrše. Kar se je pri nas nasvetovalo, to je drugod že v teku. Načelnik solnogra,-škega katehetskega društva je poročal pri monakovskem tečaju o delovanju katehetskega društva v Solnogradu. Pri [ tej priliki je omenjal, da deluje ondotno društvo že tri leta, da ima 150 članov, ki pridno sodelujejo. Društvu gredo n a roke o s o b i t o gg. dekan i. Dekanijska duhovščina si izbere iz svoje srede enega mandatarja, ki skliče vsako leto tri ali štiri katehetske konference v dotičnem okolišču; razprave za take konference določa osrednji odbor. Posebne konference celih okrajev (Gau-Konferenzen) obravnavajo ista vprašanja pri drugi priliki. Končno besedo ima pa občni zbor iz cele nadškofije. Ali bi sc ne dalo po tem vzorcu i razviti delovanje tudi v Društvu slo-1 venskih katehetov? Izpit za katehetsko službo. Na Hr-vatskem nameravajo u/eljaviti nove predpise za preizkušnjo kandidatov, ki hočejo postati katehetje na srednjih, oziroma na ljudskih šolah. Doslej so kan- didati delali samo primerne naloge iz dogmatike, moralke in iz cerkvene zgodovine, za ljudske šole pa samo iz dogmatike in moralke. Poleg tega je bila ukazana še ekshorta. Teološka fakulteta je nasvetovala »nadbiskupskemu duhovnemu stolu«, naj bi se izpit reformiral ter naj bi se uvedla ustmena in pismena izkušnja. Toda tudi temu nasvetu ugovarjajo praktiki, ki upravičeno trde, da se tirja danes od kateheta vsestransko znanje in izredna sposobnost, i ki se pa po takem izpitu ne da izpričati in pokazati. O tem vprašanju je napisal prof. dr. pl. Jambrekovič posebno razpravo, ki v njej nasvetuje, naj bi bil izpit boli praktičen. Za kandidata, ki se hoče usposobiti kot stalni katehet na ljudskih šolah, naj bi se zahtevalo: a) da je vsai eno leto že služil v praksi in da je izkazal spretnost pri ka-tehizaciji, kar bi moral potrditi duhovni nadzornik; b) da pozna vse učne knjige in učne pripomočke, ki so odobrene za ljudsko šolo in da jih zna pravilno tolmačiti in razlagati; c) da napravi pred posebno komisijo v eni izmed ljudskih šol praktično preskušnjo. Na podlagi tega predavanja naj bi obrazložil načela, po katerih je izpeljal katehezo ter izpričal znanje didaktike, metodike in ketehetike. Z a s r e d n j e šole predlaga dr. Jambrekovič sledeče: a) Nikdo se ne more priglasiti k izpitu za srednje šole, ako ni že najin a n j tri leta duhovni k i n ako ni poučeval verouka najmanj eno leto na kaki ljudsk i šoli in vsaj eno leto na srednji šoli. b) Pri izpitu mora kandidat dokazati, da pozna točno šolske knjige in učne pripomočke, ki so v rabi na do-tičnih šolah. Enako mora dokazati spretnost, da zna ovreči vse običajne ugovore, ki jih utegnejo učenci staviti. Didaktično in metodično znanje bi bilo razvidno iz praktičnega predavanja, ki bi ga morala tozadevna komisija zahtevati od kandidata. c) Za izpit naj bi sc ukazala tudi pismena naloga, da sc komisija prepriča, ako je bodoči katehet vešč tudi v pismenem sestavku. Cc je pa o tej potrebni zmožnosti komisija že drugače preverjena, bi se smela pismena naloga spregledati. Ako se dosežd in izvrši označena reforma v tem zmislu, bo gotovo šoli in verski izobrazbi le na korist. Vendar pa sc mora k tem — rekli bi — vnanjim zahtevam pridružiti še notranja sposobnost: Gorečnost, navdušenost, pobožnost, ljubezen do mladine, skratka z g 1 e d n o ž i v 1 j e n j e in delovanje katoliškega duhovnika! Hostija — kot ponazorilo. Večkrat se je culo že in bralo, da ne kaže otrokom donašati v šolo neposvečenih hostij pri pouku za sv. obhajilo. Nikjer pa ne najdemo pravega razloga za to odklonitev. Ali je kaj zoper spoštovanje ali dostojnost, če duhovni veroučitclj v šoli pokaže, kakšen kruh se rabi pri sveti maši? Ali se je bati nevarnosti, da bi otroci neposvečeni kruh imeli za sveto hostijo? Saj mora vendar katehet pojasniti, kako in kdaj postane hostija posvečena in kaj bi morali storiti, če bi bila posvečena, ter da posvečene hostije uc bi smel s saboj vzeti. Zakaj tak strah samo pred materijo kruha? Zoper vino, ki sc tudi rabi pri I sv. maši v isti namen, sc pa še ni nihče j oglasil. Seveda vina otrokom ni treba kazati, saj imajo preveč prilike, da ga spoznajo in natura. Ali vendar sc tudi vino, ki ie določeno samo za sv. maše, rabi dostikrat za druge namene. Včasih pridejo liudic v župnišče, pa prosijo za mašno vino, ker bolniki potrebujejo čisto, naravno vino. Enako nikjer ni zapisano, da bi se tudi neposvečene hostije nc smele rabiti v druge pametne in modre namene. Nc najdemo, da bi bil pregrešek zoper liturgfiko ali pedagogiko ali pa zoper spoštovanje do Najsvetejšega, ako katehet pri pouku o sv. Reš. Telesu pokaže otrokom kruh, ki sc rabi pri najsvetejši daritvi. UČITELJSKI VESTNIK. Umrl ie v Šmartnem pri Litiji upokojeni nadučitelj Matija Arko, star 68 let. Zadnja njegova služba ie bila v Begu-njah pri Cerknici. Leta 190.3. je šel v pokoj in živel od tega časa v Šmartnem pri Litiji. N. v m. p.! Kot antialkoholni bojevniki so se prijavili do 8. novembra sledeči gospodje, oziroma gospodične: Josip Lavtižar, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro; Valentin Clcmente, šolski vodja, Gora; Miloš Ivanjak, šolski vodja, Stroina, Koroško; Jožef Novak, e. kr. učitelj, Idrija; Terezija Kovačič, šolska voditeljica v Goričah; Apolonija Fatur, učiteljica v Mošnjah; Marija Vider, učiteljica v Preski; Iv. Pirnat, nadučitelj v Mokronogu. Razširjenje šol. Mestna dvorazred-nica na Karolinški zemlji se razširi v trirazrcdnico. Na dvorazrednici na Bre- zovici pri Ljubljani sc ustanovita dve vzporednici, in sicer ena na Brezovici, druga v Logu. Trirazrednica v Podzemlju dobi vzporednico v Gradacu. 1'vorazrednica na Dobrovi pri Ljubljani sc razširi v trirazrcdnico. Skušnje učne usposobljenosti za učitelje in učiteljice ljudskih in meščanskih šol so sc pričele v Ljubljani dne 5. t. m. Oglasilo sc je 90 kandidatov in kandidatinj, med temi 7 za meščanske šole. Razširili bodo dvorazrednieo v Gornji Šiški v trirazrcdnico, petrazrednico v Št. Vidu pri Ljubljani pa v šestrazred-nico; dvorazrednieo dobe tudi v Pod-brezju pri Kranju. Učiteljice ženskih ročnih del. Kot potovalni učiteljici za ženska ročna dela sta nastavljeni Berta} Wohinc v Kresnicah za šole Hotič, Polšnik, Št. Lcmbcrt in Kresnice ter Bcatrika Fe- devčič v Črnomlju za šole Dobliče,] Griblje, Petrova vas in Tribuče. Nerazdeljen dopoldanski pouk ie dovoljen na trirazrcdniei v Toplicah pri Novem mestu. Nova šolska poslopja dobe šole v Izlakah, Podbrezju in Bukovšici pri Škofji Loki. Podpore zn nabavo učil in učnih pripomočkov na obrtno-nadaljevavnlh šolah dobe za I. 1909. sledeče šole: Ljubljana 550 K, Postojna 30 K, Krško 100 kron, Rateče 70 K, Ribnica 50 K. Kranj .<0 K, Škofja Loka 70 K. Tržič 50 K, Št. Vid pri Ljubljani 100 K, Cerknica 40 K. Novo mesto 50 K, Radovljica 70 K. Bled 90 K. Kamnik 70 K, Mengeš .30 K in Metlika 40 K Razpis učiteljskih služb. Na cno-razrcdnici v Hotiču (okraj Litija) je razpisana učiteljska služba v stalno name-1 ščenie do 20. novembra t. 1. Na trirazrednici na Ježici (okraj Ljubljanska okolica) je razpisano učiteljsko mesto do 1. decembra t. 1. v stalno nameščenje; na enorazrednici na Planini (okraj Črnomelj) učiteljsko in voditeljsko mesto do 6. decembra t. 1. v stalno ali začasno nameščenje. Na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji, ki se ima razširiti v triraz-rednico, je izpraznjeno III. n č n o mesto, združeno z ustanovljenimi učiteljskimi prejemki. Prosilci za omenjeno službeno mesto naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani poti pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do dne 15. novembra t. 1. — C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 25. oktobra 1909.—Predsednik: Iv. Hribar. Na petrazredni deški ljudski šoli v Kočevju sta razpisani 2 učiteljski mesti za moške prosilce v stalno nameščenje ' do 8. decembra t. 1. RAZNOTEROSTI. Počitniškega risarskega tečaja v Ljubljani so se od 20. avgusta do 10. septembra t. 1. udeleževali: Arzelin Marija, Ažman Gabrijela, Dimnik Ivan, Engelman Vinko, Engelman-Kcvač Marija, Ermacora Roza, Eabrio Dinko, Fischer M., Krall Marija, Miklič Julija, j Miklič Minka, Novak Josip, Novak Marija, Perko Karel, Petrič Angela, Pe-tritsch Lina, Rohrmann Milena, Schmid-mayer Ema, Schittiiig Avrelija, Schitt-tnig Tekla, Sprachmann Ivan, Rostohar Karel, Svetek Albina, Šimenc Gabrijela, Škul Terezija, Tavčar Mara, Zevnik Ana. — Tečaj je vodil c. kr. profesor g. Fran Suher. S svojo jasno metodo, s svojo ljubeznivostjo je vzbudil v udele-' žencili resno zanimanje in živahno so-j delovanje. Gospod profesor pa se ni zadovoljil le s tem, da je cele tri tedne po šest ur na dan med šolskimi stenami poučeval udeležence, marveč vodil jih je izven šolskih ur v ljubljansko umetniško razstavo ter v nekatere cerkve,! kjer jim jc pojasnjeval razne stavbinske | sloge in umetniške slike starih mojstrov. Uverjen naj bo, da mu bodo vsi slušatelji trajno hvaležni. Naše šolske oblasti in vloga društva > Abstinent«. Društvo »Abstinent je poslalo dež. šol. svetu vlogo s primernimi nasveti za pomoč zoper alkoholno kugo med našo mladino. Nasvetovalo je med drugim tudi to-le: a) Na učiteljišču naj se o alkoholu predava posebe; pouk naj Vodi strokovnjak. b) Razpiše naj se nagrada za metodično razpravo, po kateri naj se obravnava ta predmet v ljudski, zlasti pa v ponavijavni šoli. c) Šolske knjige, berila in računice ne smeio obsegati ničesar, kar bi pospeševalo alkoholizem ali pa hvalilo. Nasprotno: merijo naj nato, da vzbujajo strah in stud pred to strastjo. d) Vsaka šola naj bo dolžna nabaviti si učila, tičoča sc alkoholnega vprašanja ter slike, ki kažejo žalostno razdejanje alkohola na človeškem telesu in v družini. e) Ta predmet naj sc obravnava tudi pri sestankih učiteljstva in roditeljev. f) Pri šolskih izletih bodi prepovedan vsak alkohol. Tudi učiteljstvo ne sme v tem oziru dati slabega zgleda. g) Sodelovanje pri veselicah, kjer se točijo opojne pijače, naj se šolarjem prepove. h) Ako bi se izvedelo, da se ic kak učenec opijanil, naj se primerno kaznuje. i) Šole naj priporočajo, da se otroci odločijo za popolno zdržnost od vseh alkoholnih pijač. Pričakujemo in želimo obilo uspeha! Preseda že, namreč deželnim poslancem, ki tako neradi slišijo, če bedno kranjsko učiteljstvo toži in tarna, joka in stoka, prosi in vpije za pomoč; toda molčati ne moremo in ne smemo. Toliko pametno in razsodno je pač krščansko učiteljstvo ter ve, da se z glavo ne more skozi zid. Zato pa pričakuje za začetek vsaj drobtino, in navsezadnje, če bi pa res ne bilo moč drugače — izkušnja preteklega časa uči nasprotno - bi se zadovoljili za počakanje s prijazno obljubo in z zagotovilom dobre volje. Tako pa smo bili le bridko presenečeni, ko se niti toliko pravične zavesti ni našlo v deželni hiši, da bi se bila poravnala krivica, ki jo trpi že peto leto en del kranjskega učiteljstva. Najbolj pa nas boli, ko vidimo in skušamo, kako nas tuintam prezirljivo zavračajo, če sc le drznemo sprožiti to življensko vprašanje, pa se zadirajo nad nami: »Ce boste vpili, nas samo dražite, ne boste nič dobili«. Za božjo voljo, ali naj molčimo in z molkom lažemo, kakor da bi bili v obljubljeni deželi. Vsaj to nam privoščite, da si s tožbami lajšamo težka bremena! Omenjali smo že zadnjič, da vpoštevamo trudaljubivost in skrb naših poslancev za kmeta, a dobrodelnost naj se ne omeji samo na en stan! Uredništvo je prejelo več ostrih napadov zlasti na svoje zastopnike v deželnem zboru, toda ne objavlja jih, ker upa, da je že v zadnji številki bilo dosti jasno povedano, kakšna sodba vlada med krščanskim učiteljstvom na Kranjskem. Izjavljamo samo še: Toliko časa ne moremo molčati in ne bomo molčali, dokler se vsaj krivica ne poravna ! Slovensko moško učiteljišče v Gorici. Dolgo časa se je bil boj za to, da bi se premestilo slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico. V ponedeljek, dne 4. oktobra t. 1., so imeli učiteljiščniki v ccr-kvi sv. Antona sv. mašo v proslavo godu Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in obenem tudi kot začetek novega šolskega leta. — Šolski prostori so v »Gregorčičevem Domu« v ulici Croce. Naj bi novo učiteljišče vzgojilo mnogo dobrih, krščanskih uči-teliev-vzgojiteljev! Slovens&a Šolska Matica. Imenik društvenikov Slovenske Šolske Matice za leto 1909. se že tiska. Gg. poverjeniki, ki še niso poslali nabiralnih pol, naj to n e m u d o m a store, ako hočejo, da bodo njih člani izkazani v tiskanem imeniku. — Odbor. GLASBA IN SLOVSTVO. Predavanja učiteljev krškega in litij- in uspeh teh svojih razmotrivanj obraz-skega okraja v šolskem letu 1908/09. | ložil v svojem poročilu »O preosnovi Izdal in založil Ljudevit Stiasny. V j naše ponavljalne šole« na zborovanju Ljubljani, 1909. Natisnila »Katoliška »Slomškove zveze« v Ljubljani, temveč tiskarna« v Ljubljani. Gospod nadzornik preskrbel je, da so se tudi referati pri Stiasny sc je z vso vnemo poprijel re- okrajni učiteljski konferenci v krškem organizacije ponavljalne šole. Nc le, da [in litijskem okraju sukali okoli tc, za je sam vso stvar temeljito preštudiral slovensko ljudsko šolstvo zelo važne točke. In vse te premišljeno izdelane referate je gospod nadzornik zbral v imenovani knjižici, ki se dobi za 1 K 30 h. Priporočamo jo slovenskemu učiteljstvu. Učne slike za ponavljalne šole, oziroma za kmetijsko - nadaljevalne šole. Uredil, izdal in založil Ljudevit Stiasny. 1909. Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Cena 3 K- Kar so učitelji ponavljalnih šol močno pogrešali, so sedaj vsaj deloma dobili. Ponavljalna šola naj je šola za življenje; tu naj se otroci uče stvari, ki jih bodo v življenju potrebor vali. In prav te učne slike (37 po številu) podajajo mnogo takega, česar doslej nisi slišal v ponavljalni šoli. Toplo priporočamo vsem učiteljem in učiteljicam ponavljalnih šol, da si omislijo omenjeno pripravno knjigo. Jos. Brinar, Čitanka za meščanske šole. 11. del. Zadnji čas je izšel drugi del Brinarjeve Čitanke za meščanske šole, ki se vredno druži prvemu. Tvarina je tako obilna, da zadostuje za deške in dekliške šole. Zastopane so vse vrste prozaičnih in poetičnih proizvodov; še j za razlago dramatike nudi priliko odlomek iz »Veronike Deseniške«. Dobro se postavita Krpan in Kerjavelj, in želeti bi bilo, da bi gospod pisatelj v tretjem delu še o Štempiharju, Dimežu, Velikem Grogi i. dr. kaj povedal. Namesto lirske pesmi št. 55. bi sc bila dobila pač kaka boljša Aškerčeva, ali, ker je ta pesnik že zelo zastopan, Cegnarjeva, Cimper-manova ali Umekova. Popolno se po-, grešajo O. Zupančič, P. Pajkova, P. Pesjakova. Kak odlomek iz Funtkovega Zlatoroga bi lahko nadomeščal št. 72 do 75. Jezik je lep; a zastareli izraz »pladenj« (str. 79) bi Erjavec sam dandanes gotovo zamenjal s krožnikom in »potrese« (str. 166) s tresljaji. »Dežniko-nosce« in »južnodeželsko« vročino (str. 225) bi bilo tudi bolje pustiti tujcem. Pa to so malenkosti, ki ne jemljejo lepi knjigi njene vrednosti; saj šel »Mentor« v 11. štev. na zadnji strani »korene vleče«, mesto da bi število iz-korenil. Stvarno pa bi bilo v drugi izdaji popraviti opazko, da »kačji strup ne škoduje ježu« (str. 144), ker so prirodo-slo\ci v novejšem času opazili, da mul škoduje. Tisk, vezava in nizka cena j(l K 70 h) pri tako bogati vsebini bodo i pripomogli, da bodo knjige veseli učitelji in učenci. Odobreno učilo. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je z razpisom dne 28. julija 1909, štev. 27.036, odobrilo »Stenski zemljevid vojvodine Kranjske z deli obmejnih pokrajin, risan in izvršen v Ed. Holzlovem zavodu na Dunaju, priredil profesor Fr. Orožen. Merilo 1 : 130.000.« Velikost zemljevida 142 cm visoka, 180 cm široka. — Založnik Ed. Holzel je podaljšal naročbo po znižani ceni do 31. decembra 1909, in sicer le za one naročnike, ki bodo naročevali potom c. kr. okrajnih šolskih svetov. Cena za naročnike: za iztis v platnu, napet v mapi 32 K, za iztis na platnu, napet s palicami 34 K. Tržna cena po sklepu naročbe je za 8 K dražja. Vse naročene iztise pošlje omenjena tvrdka poštnine prosto c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, ki jih razdeli posameznim naročnikom. Plačuje se dotičnemu c. kr. | okrajnemu šolskemu svetu. Nemščina brez učitelja. Spisal dr. L. Lenard. Založila Katoliška Bukvama. Cena 1 K 20 h. Gospod pisatelj je ustregel s to knjižico zlasti tistim našim rojakom, ki morajo s »trebuhom za kruhom«, pa ne umejo drugega, nego slovenščino. V tej slovnici so razložene na kratko bistvene reči o nemškem jeziku, dodane so jezikovne vaje, ki jih potrebuje naše potujoče delavstvo ter je samo praktičnega pomena. Prav radi tega bi bilo želeti, da bi bilo še več zgledov za konverzacijo ob raznih prilikah in ne samo trije. Breznik. Slovanske besede v slovenščini. Cena 80 v. Kogar količkaj za-nimljejo slovstvene novosti, si bo brez dvoma naročil tudi to skrbno sestavljeno jezikovno razpravo, ki je nov prispevek k razvoju slovenskega jezika. Dobiva sc v Katoliški Bukvami. Nagrohnice. Uredil učitelj Fr. Marolt. Drugi, premenjeni natis. Izdala in založila Kat. Bukvama v Ljubljani. 1909. Cena lično vezani partituri s pravim tiskom 2 K 40 vin. Pesmi, po katerih sc zmirom povprašuje, ki jih ie vsak čas treba imeti pri rokah, so v tej priročni žepni zbirki zbrane in sestavljene v novem in popravljenem natisu. Pevskim zborom jc s to novo publikacijo naravnost ustreženo, saj imajo zdaj skupno zbranih in urejenih 28 starejših in novejših nagrobnic. V zbirki sc nahajata tudi Foersterjev štiriglasni »Libera« in štiriglasni »Miserere«. Konačna pobjeda psihološke metode. O. Pavišič H. I. — Prof. F. Hcffler. Katehetska knjižnica sveska X. U Zagrebu j 1909. Na razne ugovore proti psihološki metodi se sklicuje prof. Hcffler na katehetsko zborovanje svečenikov lacijske province v Rimu. Temu sestanku je sv. oče podelil posebni blagoslov. Profesor Heffler ie spisal knjižico, ki se peča v! prvi vrsti z referatom jezuita Dalmatinca Pavišič-a »O potrebi metodike za katekizem«. I^eferent je rešil problem tako, da sc ima za verouk predpisati ena metoda za vse katehete, in sicer psihološka — Knjižica prinaša dobesedni prevod Pavišičevega govora. J. Vreže. Gelieiliget vverde dem Name. Dritte, vermehrte Auflage. Ulr. j Moser’s Buchhandlung in Graz. 1909.1 K I- Molitvenikov imamo na izobilje. Toda za mladino ie težko dobiti knjižico, ki bi popolnoma ustrezala po vsebini in po obliki. Med slovenskimi molitveniki ni treba nič izbirati, kajti vrlino, [ uporabnost, primerno notranjo in zunanjo uredbo Pečjakovega šolskega molitvenika smo že večkrat hvalili in odobravali. Med molitveniki v nemškem jeziku, moramo pa postaviti na prvo mesto — kolikor moremo presoditi — lično knjižico, ki jo je spisal mariborski profesor J. Vreže z naslovom »Gchciliget \verdc dcin Name«. Ta molitvenik priča, da ga je spisal praktičen katehet. Vsebina je podobno razvrščena kot v »Šolskem molitveniku«. Pri-djan jc še oddelek, ki na kratko popiše najvažnejše cerkvene bratovščine in družbe; v dodatku jc pa kratko ponavljanje katekizma in pa postna postava, kar je tudi modro. Po vezavi je naš »Šolski molitvenik« ličnejši; Vrežejev pa ima boljši in tanjši papir ter še krajši in ožji format, kar je le hvalevredno. Tudi nožnice niso odveč. Pri nas v Ljubljani jc med otroki nemškega jezika precej v rabi Wicde-mayrov molitvenik »Dcr Engel des Herrn«, ki ni slab, a ima malce obilno obliko. Vrežejevo knjižico toplo priporočamo gg. katehetom, ki poučujejo nemške otroke. Kateclictisclie Skizzen. Jakob Bern-beck. Vcrlag dcr J. Kdserschcn Buch-I handlung. Kcmptcn