GrosuPlje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ
352(497.4 Dobrepolje)    | \#
P^fCL^  IVI Ci I
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE >^l<
	
	r—'
v	
Letnik 2, št. 7-8, julij-avgust 1996
MODRA
L/45
RUMENA
L/55
L = 2,5 H L
Grb in zastava občine Dobrepolje;
odlok o grbu in zastavi objavljamo na str. 27
SPREJETI POMEMBNI ODLOKI
Na 20. seji OS Dobrepolje je bil sprejet Odlok o grbu in zastavi, na 21. seji pa Odlok o pokopališkem redu in Odlok o
ravnanju z odpadki. Oba odloka veljata za območje občine Dobrepolje in sta objavljena na zadnjih straneh. OS je obravnaval tudi idejno zasnovo ureditve Vidma.
Več na str. 3
Imamo svoj grb in zastavo
ZASTAVA OBČINE DOBREPOLJE
Iz vsebine:
•»   AKTUALNO IZ OBČINE
KULTURNI PRISPEVKI •»   OB IZIDU ZBORNIKA TREH OBČIN •» EKOLOGIJA
ŠOLSKE NOVICE OB KONCU ŠOLSKEGA
LETA
•*   POGOVOR: MED NAČRTI IN TEŽAVAMI
•» ODLOKI
•» ŠPORT
•»   IGRE BREZ MEJA
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec avgusta. Objavili bomo prispevke, ki jih boste poslali do 18. avgusta.
119960027,7/8
Turizem so ljudje
Mnogo besed je bilo že izgovorjenih in mnogo črnila že prelitega o turizmu, o pomembnosti turizma, o možnostih zaslužka v turizmu itd. Tudi občina Dobrepolje ima vse naravne možnosti za razvoj turizma. Vsi tujci, ki nas obiščejo, občudujejo naš prelepi kraj. Toda lep kraj ni dovolj, turizem delajo ljudje in to predvsem ljudje, ki želijo od turizma tudi kaj zaslužiti.
Če se malo sprehodimo po Avstriji, ki je turistična velesila, vidimo, da ti kraji niso nič lepši od naših ali pa celo manj lepi, in vendar se v njih razvija turizem in, kar je predvsem pomembno.od turizma se dobiva dohodek, ki nam ga vse bolj primanjkuje.
Pred občino se postavlja vprašanje, kaj storiti, da bi poživili našo turistično zavest in ponudbo, in sicer tako, da bi od tega naši ljudje imeli kakšno korist, ne samo kopico odpadkov, ki bi nam jih pustili drugi. Nič nam namreč ne pomaga reklamirali našo občino jo predstavljali svetu, vabiti turiste, če od njih ne znamo pobrati niti tolarja. Pred meseci smo dobili na občino vprašalnik Turistične zveze Slovenije, v katerem so bila vprašanja kol: koliko imate v občini turističnih postelj, koliko imate v občini gostiln, ki lahko v vsakem trenutku ponudijo toplo hrano? In kaj mislile, kakšni so bili lahko odgovori na takšna vprašanja / Nimamo nobene turistične postelje, nimamo nobene takšne gostilne. Da ne bo kakšne zamere. Imamo nekaj gostiln, ki bi se lahko razvile v dobre gostilne, toda stalne ponudbe ni. Nujno bi bilo zagristi v to kislo jabolko, ki morda niti ni tako kislo in potem iti v reklamo. Ne moremo pa reklamirati nekaj, česar ni.
Občina bi se lahko vključila v ponudbo na sejmu Alpe-Adria. Toda tam bi bilo smotrno ponujati konkretne ponudbe. Tega in tega človeka, ki ima. na primer na razpolago 20 ležišč za prenočevanje, ki poleg tega lahko ponudi tudi zajtrk, potem to in to gostilno, ki lahko ponudi takšno ali drugačno hrano, tega in tega človeka, ki ima na razpolago jahalne konje, tega, ki ima športno-rekrealivno ponudbo itd. Nesmiselno je ponujati nekaj v zraku. Prav bi tudi bilo, da bi se vsi občani, ki že imajo takšno ponudbo ali imajo za to željo, vključili v turistično društvo in tudi preko njega iskali najboljše rešitve in uskladili po-
nudbo. Od lega bi imeli vsi korist. Pravzaprav niti ne razumem, da se lastniki gostiln in okrepčevalnic nemudoma ne vključijo v turistično društvo. Ko bomo s skupno ponudbo znali zadržali turista, oz. bolje dopustnika, da bo preživel en leden dopusta med nami in se k nam še vrnil, polem si bomo lahko tudi od lega obetali kakšen dohodek.
Iz tega naslova bo možno pridobiti kredite za različne projekte na področju obrti, podjetništva in kmetijstva. Sklad bo začel predvidoma dajati kredite v drugi polovici letošnjega leta. Razpis bo objavljen v Uradnem listu.
Vedeli pa morale, daje za vse kredile in dotacije, bodisi iz. tega ali kakšnega drugega naslova, potrebno imeli UREJENO DOKUMENTACIJO, ker drugače ni možno dobili nobenih kreditov ne iz občine ne od kje drugje. Zato pozivam vse, ki nameravate
Izredno pomembna za našo turistično ponudbo je ponudba prenočišč, turističnih postelj. Občina bo poskušala v okviru svojih skromnih sredstev, s subvencioniranim kreditom, pomagali tistemu, ki se bo odločil za ponudbo nočitev oz. dejavnost kmečkega turizma. V letošnjem letu smo iz sredstev lanskega proračuna dodelili en kredil v ta namen, prav pa bi bilo, da bi bilo teh prošenj več, ker bi tovrstna dejavnost mnogokrat prinesla več, kol pa kmetija. Iz izkušenj tistih, ki se s kmečkim turizmom ukvarjajo že dlje časa, pa je to lahko lep dotlalen zaslužek na kmetiji ali pa dohodek od kmetije celo preseže. Ne moremo pa pospeševati nekaj, če za to ni interesentov.
Torej pogumno in smelo naprej. Vse, ki vas ta stvar zanima ali se z njo želite ukvarjali, vabimo, da se oglasijo na občini in bomo s skupnimi močmi poskušali kaj premakniti.
župan Anton Jakopič
zaprosili za kakšen kredit ali spodbudo bodisi na občini ali kje drugje, da si čim prej uredite vso potrebno dok i n i u i it.h i jo.
V nadaljevanju objavljamo Pravilnik o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredslev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Vse, ki želite pridobiti sredstva iz tega naslova, prosimo, da ga dobro preberete in se nanj pripravite. Če se bo razpis v uradnem lislu terminsko pokrival z, izdajo našega glasila, vas bomo na nanj tudi opozorili.
Župan Anton Jakopič
Se ena možnost m CM pridobitve ugod kreditov
Z 18. členom Zakona o uporabi kupnin na podlagi Zakona o preoblikovanju podjetij je bil ustanovljen Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki ima sedež v Ribnici, torej v naši najbližnji soseščini. Namen sklada je dodeljevanje ugodnih kreditov in dajanje garancij za kredite pridobljene pri banki.
Na podlagi IX. člena Zakona o uporabi sredstev kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in 7. člena statuta Sklada /.a regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja d.o.o. je vlada Republike Slovenije na svoji seji v funkciji skupščine Sklada sprejela:
PRAVILNIK
o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
Predlog
I. SPLOŠNI POGOJI
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, merila in postopek za dodeljevanje sredstev za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
2. člen
Sredstva za regionalni razvoj lahko pridobijo prosilci v skladu z veljavnim aktom, ki opredeljuje cilje regionalnega razvoja in kriterije za opredelitev območij, na katera jc potrebno usmeriti spodbude.
Sklad usmerja spodbude tudi v skladu s strategijami gospodarskega razvoja splošnega, sektorskega in regionalnega značaja, ki so sprejele v državnem zboru ali v Vladi Republike Slovenije. Sredstva za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja lahko pridobijo prosilci, katerih projek ti izpolnjujejo cilje, zapisani v Strategiji slovenskega kmetijstva in Programu razvoja gozdov, ki ju jc sprejel državni zbor. Pri izboru naložb za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja upošteva Sklad tudi letni program dejavnosti celostnega razvoja slovenskega podeželja. Ker je celovitost in usklajenost razvojnega programa predpogoj ali prednostni element za dodelitev sredstev za določen namen, upravni odbor Sklada s sklepom verificira tak program, če je le la v skladu s sprejetimi kriteriji. Upravni organ Sklada s posebnim sklepom v roku 60 dni od sprejetja tega pravilnika določi kriterije za presojo celovitosti in usklajenosti razvojnih programov.
3. člen
Sredstva Sklad dodeljuje z javnimi razpisi, ki jih razpiše najmanj enkrat letno, število razpisov, obseg razpisanih sredstev in drugih spodbud v okviru posameznega razpisa in druge pogoje posameznega razpisa določi Upravni odbor sklada na podlagi finančnega načrta in naložbene politike za tekoče leto.
4. člen
Upravni odbor s predlogom finančnega načrta in naložbene politike zagotovi ravnoležnost porabe med oba z. Zakonom določena cilja: regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Upravni odbor z naložbeno politiko zagotovi uravnoteženo razporeditev dodeljenih spodbud med območji s posebnimi razvojnimi problemi.
Sklati v letnem poročilu prikaže, delež, realizacije dodeljenih spodbud za oba z Zakonom določena cilja in regionalno strukturo dodeljenih spodbud.
5. člen
Sklad lahko s sklepom Upravnega odbora oblikuje stalna in občasna delovna telesa, ki spremljajo in predlagajo izvajanje spodbud.
II. MKRILA ZA DODELITEV SREDSTEV
6. člen
Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli programi, ki bodo dosegali višje vrednosti po kriterijih iz K), člena Zakona. Upravni odbor s sklepom določi mejne vrednosti, ponder in opisne vrednosti posameznih kriterijev za vsak razpis posebej.
7. člen
Upravni odbor sklada lahko, izjemoma, ob pojavu višje sile ali ob drugačnih izrednih okoliščinah s posebnim sklepom za posamezni projekt odobri tudi ugodnejše pogoje.
III. POSTOPEK ZA DODELITEV SRKDSTEV
S. člen
Za pridobitev sredstev v obliki posojila mora prosilec predložiti:
- ivesticijski program po metodologiji, objavljeni v Priročniku za izdelavo investicijskega programa (inštitut za ekonomiko investicij, Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 1991), če znesek zaprošenih sredstev presega 10 mio SIT;
- poslovni načrl po elementih določenih v razpisu, če znesek zaprošenih sredstev presega 1,5 mio SIT in ne presega 10 mio SIT;
- izpolnjen vprašalnik s podatki o investiciji, če znesek zaprošenih sredstev ne presega 1,5 mio SIT;
9. člen
Sklad posojila razpisuje pod sledečimi osnovnimi pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji lahko doseže tudi 6()'/n predračunske vrednosti;
- doba vračanja posojila do 15 let;
- moratorij na odplačevanje posojila do 2 leti;
- posojilo se vrne v realni vrednosti, obračunani z ustreznim innstrumenlom revalorizacije;
- obrestna mera v razponu med 1/3 do največ 1/2 trenutne bančne obrestne mere za najboljše komitente;
- prosilec mora zagolovili ustrezen instrument zavarovanja posojila;
- višina zaprošenega posojila mora biti najmanj I mio SIT.
Posojila, ki so klasificirana z dopolnilnim značajem, se razpisujejo pod sledečimi pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji investicije jc lahko največ 15%;
- doba vračanja posojila do 5 let;
- moratorij na odplačevanje posojila do I leta;
- prosilec mora zagotoviti ustrezen instrument za-
varovanja posojila;
- posojilo se vrne v realni vrednosti, obračunani z ustreznim instrumentom revalorizacije;
- obrestna mera v razponu med 1/2 do 2/3 trenutne bančne obrestne mere za najboljše komitente.
Posojila, ki so opredeljena kot posojila s premosti tvenim značajem, se lahko dodeljujejo pod sledečimi pogoji:
- doba vračanja posojila do 2 leti;
- posojilo se vrne v realni vrednosti, obračunani z ustreznim instrumentom revalorizacije;
- prosilec mora zagotoviti ustrezen instrument zavarovanja posojila;
- obrestna mera v razponu med 2/3 in polno trenutno bančno obrestno mero za najboljše komitente;
- moratorij na odplačevanje posojila do pol lela.
Trenutna bančna obrestna mera za najboljše komitente jc opredeljena kot povprečje obrestne mere treh največjih slovenskih bank na dan sklepanja UO Sklada o vsebini posameznega razpisa.
IV. JAMSTVA
10. člen
Sklad dodeljuje jamstva v primeru, ko posamezen prosilec izpolnjuje vse v Zakonu, tem pravilniku in letnem načrtu Sklada določene pogoje za dodeljevanje posojil in ne more pridobiti drugega jamstva pri financiranju projekta zaradi negativnih vplivov liga nepremičnin v območjih s posebnimi razvojnimi problemi.
V. KONČNK DOLOČBE
11. člen
Sklad dodeljuje sredstva na podlagi javnega razpisa, ki mora bili objavljen v Uradnem listu republike Slovenije in v dnevnem časopisju.
12. člen
Prosilec mora k vlogi predložili v razpisu zahtevano dokumentacijo. Nepopolnih vlog Sklad ne bo obravnaval. Sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na lastne stroške preverja dokumentacijo oz. naroči strokovno mnenje o projektu.
13. člen
O dodelitvi sredstev odloča upravni odbor Sklada, upoštevaje Zakon, ta pravilnik in pogoje raz pisa. Odločitev upravnega odbora je dokončna, sklad je dolžan vse prosilec obvestiti o izidu razpi-
14. člen
Ta pravilnik velja z dnem sklepa Vlade Republike Slovenije.
Dne 13.07.1996 bo organiziran EX TEMP0RE slovenskih slikarjev v Dobrepolju. Razstavo si lahko ogledate v občinski sejni dvorani. Svečana otvoritev bo ob 20,00 uri s priložnostnim kulturnim programom.
/fr\ Vljudno vabljeni
KNJIŽNICA GSJas83pJLjr
Adarr
21. seja OBČINSKEGA SVETA DOBREPOLJE
Sprejeti pomembni odloki
Če ste pogrešali poročilo z 20. seje občinskega sveta, o njej lahko poročamo šele zdaj, ker je bila po dogovoru korespondenčne oblike, s katero so člani občinskega sveta sprejeli ODLOK O GRBU IN ZASTAVI OBČINE DOBREPOLJE z 10-imi glasovi ZA, enim glasom PROTI in enim VZDRŽANIM glasom, kot je bilo to že ob osnutku. Odlok je objavljen v našem glasilu.
21. seja OS Dobrepolje je bila /a spremembo od večine dosedanjih sej krajša po dnevnem redu in ludi po času trajanja. Ponovno je bil v obravnavi predlog Odloka o ravnanju /. odpadki na območju občine Dobrepolje. Po razpravi, v kateri je sodelovala večina članov sveta, je bil po sprejetih vloženih amandmajih odlok soglasno sprejet. Ker je prav, da smo s tem odlokom seznanjeni vsi občani, ga v našem glasilu objavljamo v eeloti. Objavljamo pa tudi Odlok o pokopališkem redu na območju občine Dobrepolje, kije bil prav tako po številnih upoštevanih pripombah sprejel na isti seji. Pri tem je pomembno, daje bil sprejet še dodatni sklep, da kategori/aeija že obstoječih grobov ostaja enaka, kolje veljala do sedaj.
Od dveh razpoložljivih variant osnutka odloka o ustanovitvi medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva v občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Goriea, so svetniki zavrnili varianto, ki so jo pred tem sprejeli v Grosupljem in se odločili za varianto, ki je bila sprejeta v Ivančni Goriei in je ugodnejša, ker je bolj definirana in med drugim omogoča kontrolo občinskih svetov nad poslovanjem. Namen Sklada je pospeševanje malega gospodarstva in sofinanciranje projektov malega gospodarstva na območju treh občin.
Na tokratni seji so člani občinskega svela obravnavali tudi predstavitev idejne zasnove ureditve centra Vidina, kjer je sodeloval tudi mag. Peter Gabrijeleič, ki je predstavil projekt, ki naj hi zajemal ureditev osnovnega trga, dozidavo Jakličevega doma, postavitev mrliške vežice in izgradnjo avtobusne postaje. Svetnikom je nazorno predstavil grafične priloge, nato pa je bilo v razpravi slišati veliko dodatnih predlogov, ki jih bo g. Gabrijeleič upošteval pri izdelavi makete, ki si jo bo
mogoče ogledali na občini in posredovati dodatne predloge.
Občinski svet je sklepal še O nekaterih imenovanjih. Tako jc bil za predstavnika v Svet Glasbene šole Grosuplje imenovan Jože Samec, v nadzorni svel JKP Grosuplje Anton Jakopič in v skupščino družbe JKP Grosuplje Stane Jakič, za namestnika pa Igorj Ahačev-čič.
M. Steklasa
Vprašanja in predlogi članov OS
Ta točka jc bila na tej seji spet nekoliko daljša. Oglasilo seje več svetnikov z vprašanji in različnimi pobudami.
Član občinskega sveta, Anton Novak, je dal pobudo za rešitev problema prehitre vožnje po lokalni cesli skozi vas Podgora, predlagal postavitev znaka za omejitev hitrosti ali pa postavitev ležečih policajev. Na vprašanje, ali občina lahko vpliva na to, komu so nepremičnine v občini prodajo, je dobil negativni odgovor. Na vprašanje, ali so bili lelos dani razpisi za vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest, pa mu je tajnik občine povedal, da so bili letos dani ponovni razpisi, izbran pa je bil nov izvajalec, in sicer Komunalno podjetje Ljubljana, za vzdrževanje gozdnih eesl pa isti kot v letu 1995, Kra.šovec iz Predstrug.
Ivan Grandovec jc opozoril, da je treba v Kompoljah nujno nekaj slonli za boljšo preglednost na križišču krajevne poli, ki pelje od šole na lokalno cesto. Predlagal je postavitev ogledala. Prane Prodnik pa je dodal, da je hoja otrok iz, šole v smeri proti središču vasi zelo nevarna.
Jože Samec je povedal, da so Predstruge edina vas, kjer jc omejitev hitrosti 60 km/h, predlagal jc, da bi sc moral postavili znak z omejitvijo 40 km/h. Opozoril je še na slabo kvalilelo izvedenih del pri izgradnji pločnika. V zvezi z omejitvijo hitrosti je župan odgovoril, tla bo razrešil novi prometni zakon, ki predvideva omejitev skozi naselja 50 km/ h. Tajnik, Anton Rus, pa je pojasnil, da prevzem del v Predstrugah šc ni bil opravljen.
Brane Prodnik je opozoril na slabo vzdrževanje cest in navedel primer kotanj ob robu lokalne ceste proti Kompoljam, kjer bi bilo potrebno spel postavili stebričke za označitev cestišča.
Tudi Edvard Pogorelecje imel pripombe v
zvezi s cestami. Opozoril je na izredno slabo stanje makadamske lokalne ceste od Strug proti Kočevju, vendar mu je Anion Rus lahko odgovoril, da sanacija že poteka.
Staneta Škulja je zanimalo, kako je z odgovorom na prošnjo Slolarnc, ki jo je poslal že na prejšnjo sejo, nanaša pa sc na oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O tej prošnji so kasneje razpravljali pod točko K A/NO, kjer je župan predlagal, da se plačilo razdeli na tri obroke, ker oprostitev po odloku ni možna. Po razpravi, v kaleri je bilo slišali mnenja, da je odlok, ki zavezuje plačilo prispevka le v naseljih Videm in Predstruge, krivičen in nelogičen, je bilo da nih še nekaj predlogov. Slane Skulj jc predla gal, da bi Stolarno oprostili plačila nadomestila zadel prostora, ki je rezerviran zavlačilo denacionalizacijskega premoženja. Ostalo pa je pri predlogu Francija /nidaršiča, po ka lerem naj bi preverili, ali bo zakon o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča res ukinjen, kol se govori. Drugače pa je treba lo vprašanje rešili za stalno. Sploh pa jc bilo o omenjenem odloku v našem občinskem svetu do sedaj izrečenih že ogromno besed.
Sicer pa je Staneta Sklilja šc zanimalo, zakaj sc še ni začelo s sofinanciranjem prevoza otrok prvega razreda im male šole, ki so odda I jen i manj kot 4 km. Župan je odgovoril, da ni bil sprejel datum začetka sofinanciranja. Nato pa jc Slane Skulj kol predsednik TD povabil šc vse svetnike na prireditev ob predstavitvi ekipe, ki sc bo udeležila iger brez. meja in pozval prisotne, da se odpovedo sejnini v korist le prireditve.
Ob Županovem predlogu, naj bi se iz sredstev, ki so bila v proračunu namenjena sofinanciranju prevoza otrok, ki jim po zakonu prevoz ne pripada, poravnal delež, ki ga mora plačali občina za letovanje otrok na Debe-
Naš kraj
DELO OBČINSKEGA SVETA, KULTURNI UTRIP
7-8/1996
5
leni rliču, ki ga organizira RK , se je razvila krajša razprava.
Ivan Grandovcc je nato izrazil mnenje, da so sredstva, ki so nakazana šoli za športno dejavnost, premajhna, vendar mu je župan pojasnil, da je treba v to kvoto šteti tudi sredstva, ki jih je ZSO nakazala izvajalcem plavalnega tečaja.
Ob koncu seje Igor Ahačevčič spet vrnil k
cestam in vprašal, če so se gozdne ceste v letu 1995 sploh kaj vzdrževale. Županje ob tem pojasnil, da je občina za vzdrževanje gozdnih cest porabila ves denar, ki je bil temu namenjen. Ob tem je naštel vse ceste, ki so bile popravljene po programu Zavoda za gozdove.
M. Stcklasa
IZPOVED UMETNIKA
Ob izidu knjige Franceta Kralja Spomini slovenskega umetnika
Nedavno je pri Novi reviji v zbirki Pričevanja izšlo delo Franceta Kralja Spomini slovenskega umetnika. V knjigi sta dve besedili, ki sta nastali v različnih obdobjih njegovega življenja in ustvarjanja.
Prvi del z naslovom MOJA POT, ki je izšel leta 1933, je krajša izpoved o njegovem življenju in delu od prvih umetniških poskusov, koje še v domači vasi Zagorica iz gline oblikoval okraske do razmišljanj o usodi umetnika in o umetnosti, kije "duša naroda" in sploh 0temeljnih vprašanjih smisla umetniškega ustvarjanja pa vse do razmišljanj o novodobni umetnosti, o tako imenovani "izmjeni umetnosti" ekspresionizma dvajsetih let, ki ji je pripadal braneč Kralj in kiji takratna kulturna politika ni bila naklonjena.
Po vojni ga je kulturni prostor popolnoma zavrgel in izoliral, tokrat zaradi ideoloških vzrokov. O umetnosti, ki je "stvar monopola", razmišlja Kralj v drugem delu knjige z as I ovo m SPOMINI SLOVENSKEGA UMLTNIKA, ki je izšla v letih 1956/57. V tem delu svojo izpoved še razširi in poglobi.
Tudi tu se z globoko zakoreninjenimi spomini vedno znova vrača v mladost, popolnoma je zaverovan v svojo dobrepoljsko pokrajino in domače vasi, saj prav v tem elementarnem kmečkem življenju vedno znova dobiva inspiracijo in jo uresničuje v moderni este-
n
liki. Ibda po mnogih letih odsotnosti, nekaj let pred smrtjo, poln nemira in pričakovanj obišče domačo vas, a ob obisku doživi razočaranje. To, kar vidi pred seboj, niso več vasi iz njegove mladosti. Domači svet, ki je v njem živci kot skrivnostni svel zase, se je spremenil, vanj je vdrla civilizacija, beton, motori -zacija... Ni več tistega pristnega iz njegove mladosti, vse je brezdušno prazno.
In tako ves skrušen stoji na robu vasi, toda
"Po vosi ni bilo več videli nikakršnih mehko soparnih vlažni h dimov, dišečih po svinjski kuhi ali po peki koruznih hlebcev in preši iz krušnih peci, ki bi se vili izpod ostrešij, od hiše do hiše. Danes je vse elektrificirano...
...Poslalo mi je vse skoraj lup:
Zato tudi nisem obiskal vsega najbolj domačega kraja, ker nisem hotel odpirati celega srca napredku ž.ivljenja, intimno sem si
hotel pridržati vsaj delček pristne romantičnosti žitnih polj in pašnikov, nekaj tistih elementarnih sil naših steljnic, lazov in gozdov, pa vsaj nekatere od vseh tistih gričkov in dolinic, ob katerih mi ob vsakem posebej zažari kakšen prizor v otožen spomin.
Toni več moj pristni rojstni kraj, rojstni dom mojega očeta, to ni več njegova natančna podoba, kakršna je na freski mojega dvorišča. Vse je ž.e tako neizmerno daleč v neki nedosegljivi mi deželi.
Za vaškimi skednji in kozolci sem se nato med polji po stezah, omejkih in bližnjicah vračal...
Odhajal sem močno skrušenega sna spet tja, kjer edino je še moje mesto!"
To je bilo še zadnje razočaranje, trpka re-signaeija zadnjih let ž.ivljenja.
Čeprav je bil France Kralj eden najodlič-nejših imen slovenskega ekspresionizma, velik svetovljan in umetnostni zgodovinar, ki bi zaslužil visoko umetniško priznanje, so ga
po vojni povsem degradirali, da se je moral bojevati za golo preživetje svoje družine, tudi z izdelovanjem lesenih bogcev. Obup nad tem, da so ga umetnostno in človeško ponižali, gaje pripeljal do lega, da je ob razstavi v Moderni galeriji, leta 1953, kjer so po dolgem ignoriranju le razstavili njegov /.namenili portret žene - Slovenska Gioconda. je uprizoril demonstracijo svojega obupa. Ob ogledovanju umetniških del je občinstvo nena doma zagledalo sključenega utrujenega umetnika (Franceta Kralja), ki je s težkim koraki prihajal v razstavni prostor, sc ustavil pred svojimi slikami in preko njih začel lepiti trakove s parolami:
FRANCE STRADA! STRADA REPREZENTANT SLOVENSKE UMFTNOSTI! ZASLUŽNFMU, STAREMU, BOLNEMU UMETNIKU LKSISTENCO! DAJ'IF MU JESTI! DAJTE MU DELO!
Prof. [gor Kranjc, ki je napisal opombe in spremno besedo, zaključuje svoje razmišljanje o Francetu Kralju takole:
"Vsestranski mojster, mislec, profesor France Kralj je bil dovolj evropski duh, da ga je ta "kulturni" prostor neusmiljeno zavrgel, in dovolj slovenski, da je nervira! trgovske potnike pritlikavega internacionalizma, in on ve, daje tudi njegova "rehabilitacija" kot toliko drugega le privid, zato: "Oj. da bi bil še enkrat rojen, mlad in zdrav, ne bi takole čakal..."
M. Stcklasa
6
Izšel je zbornik treh občin: Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje
13. junija je bil v knjižnici v Grosupljem pomemben dogodek za vse tri novonastale občine. Ob prisotnosti županov oz. njihovih namestnikov in drugih uglednih gostov je bil predstavljen 19. zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, kar je lep in zavidljiv uspeh, še posebno zato, ker tako obsežno publikacijo izdajata le še dve večji občini v Sloveniji.
Prof. Mihael Glavan, glavni urednik, in Anton Žitnik, odgovorni urednik
Grosupeljski zbornik izhaja na vsaki dve leti že 27 let. Prvič je izšel leta 1969, koje bil glavni urednik dr. France Adamič.
Sedanji glavni urednik, prof. Mihael Glavan, je ob predstavitvi letošnjega zbornika izrazil zadovoljstvo, da zbornik s podporo županov vseh treh občin izhaja še naprej v nezmanjšanem obsegu, razlika je le v poimenovanju po vseh treh občinah. Zbornik lahko v novih razmerah odigra pozitivno povezovalno vlogo in pomaga graditi kontinuiteto v tem prostoru, in tako "še naprej ostaja strokovna domoznanska publikacija, ki miselno pluralno in ideološko neobremenjeno obravnava področno zgodovino, gospodarstvo in kulturo vseh treh občin v obliki temeljitcj.ših razprav in člankov, pa tudi sprotnega kronističnega poročanja o važnejših dogodkih in občanih."
Letošnji zbornik je na zunaj sorazmerno skromen in nespremenjen, sicer pa jc eden najbolj obsežnih do sedaj. Vsebinska zgradba je bogata in zajema vsa tradicionalna področja. V prvem delu so objavljeni zanimivi prispevki iz. področne zgodovine od najstarejših časov do novejše zgodovine. V delu NAŠE OBČINE IN OBČANI jc vrsta poglobljenih prispevkov iz področij vseh treh občin. Med drugim župani predstavijo svojo občino, novost je tudi članek o podnebnih razmerah na tem območju. Prispeval gaje Ivan Grandovec, edini avtor iz občine Dobrepolje, čeprav to ni edini prispevek, ki se nanaša na dobrepoljski prostor. Tine Kuret jc avtor prispevka, ki govori o
kipu Franceta Kralja EVROPA, ki danes stoji pred ljubljansko univerzo. Helena Ložar -Pod logar pa je napisala narodopisni članek o zagoriških mačkarah.
Poleg kulturnih, strokovnih, gospodarskih in narodopisnih člankov velja omenili tudi vrsto častitljivih jubilejev, med katerimi so kar štiri SO-lctnicc, ki jih praznujejo Hilda Lučovnik, Janez Les jak, Mihaela Jarc Zaje in Stanko Prek.
Letošnji zbornik, ki ga je oblikovalo okoli 40 avtorjev, jc pomemben uspeh in prispevek k sodelovanju vseh treh občin, ker je nekatere stvari le potrebno ohranili skupne in med njimi jc prav golovo zbornik. To so poudarili vsi razpravljala, še posebej župana občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Tudi
urednik dobrepoljskega zbornika, ki je tik pred izidom, Ivan Grandovec, je soglašal o nujnosti in potrebi izdajanja skupne publikacije, zalo zbornik, ki ga namerava izdali občina Dobrepolje, nikakor ne pomeni konkurence, ampak le prispevek občine k praznovanju pomembnih obletnic, ki jih praznujemo v Dobrepolju v tem času.
Spregovoril je tudi dolgoletni odgovorni urednik Ivan Ahlin, ki jc na kratko predstavil finančno situacijo, se zahvalil vsem sodelujočim in na koncu povabil k sodelovanju in pripravam za izid naslednje jubilejne 20. številke zbornika, ki bo izšel v letu 1998.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
Klepet ob koncu slavnostnega dogodka
Praznovanje dneva državnosti z moškim pevskim zborom
Peto obletnico državnosti smo v občini Dobrepolje praznovali v soboto, 22. junija, v Jakličevem domu z letnim koncertom moškega pevskega zbora "Rafko Fabiani".
Več kot 40-članski zbor ni nastopil le v novih oblačilih, ampak ludi /, obnovljenim in pestrim repertuarjem. S svojim bogatini glasovnim razponom in odličnimi solisti so navdušili poslušalce, ki so jih opravičeno nagradili /, dolgimi aplavzi. Največji aplavz pa je bil seveda namenjen priljubljenemu in neu-trudljivemu zborovodju in voditelju g. Tonetu Šinkovcu, ki si je v svoji dolgoletni uspešni karieri že zagotovil eno najvidnejših mest v dobrepoljski pevski tradiciji. Sicer pa se na glasbenem področju čedalje bolj uveljavljajo tudi ostali člani njegove družine. Tako smo med krajšim premorom spremljali uspešen nastop njegovega sina Tomaža s klarinetom, nastopila pa je tudi Marija Pogorele s flavto, oba je spremljala ga. Rezka Šuštar na klavirju.
Med prireditvijo je spregovoril ludi župan občincAnton Jakopič, ki se je v svojem izčrpnem govoru sprehodil skozi obdobje petih let naše nove države, ko smo se osamosvajali kol "narod, kol država in tudi kot ljudje". Brez osamosvojitve ludi ne bi dobili svoje občine, za katero kljub finančnim težavam žc lahko rečemo, da se nam je "splačala". Zato peta obletnica državnosti je razlog za praznovanje. Kakšna pa bo naša prihodnost, pa je odvisno od mnogih okoliščin, tudi od letošnjih volitev. Ob skupni zmagi strank slovenske pomladi in ob iskanju skupnih točk z
ostalimi strankami se prihodnosti ni bati. Tako župan, Anton Jakopič.
Prireditvi pa je dal svoj pečal ludi priljubljeni povezovalec programa, Igor Ahačevčič, ki s svojimi vodileljskimi sposobnostmi vedno najde stik z občinstvom.
Praznovanje dneva državnosti je bilo dostojno, s pesmijo na ustih in z odmevom tistih lepih besed v srcu: TOD BODO ŽIVELI VESE1JI JUDJE.
M. Steklasa, foto: Naš kraj
		
• >	........™=«	>
Praznik državnosti
Ko pomlad sc prebudi, vsa narava zaživi, kol zarja zjutraj zažari Slovenija nova se rodi.
Dovolj so tvegali možje, da tujca so oteli se. Bog živi ves slovenski rod ter vodi ga na pravo pot.
Na svoji zemlji mi smo gospodar. Slovenec naj ji bo vladar. Od Triglava do morja slovenska zastava plapola.
Kot zenico v očesu čuvajmo jo, da nihče jo ukradel nam ne bo, zato zapojmo Slovenci vsi, saj praznujemo praznik državnosti.
Čestitamo vsi i/, srca, prelepa je Slovenija.
Stanka Ahlin
O dobrepoljski godbi
"Dolina pevcev" imenujejo dobrepoljsko dolino naši sosedje pa tudi nekateri dobri poznavalci slovenskega zbo-rovodskega petja. Že na začetku našega stoletja je ta dolina premogla kar tri cerkvene zbore, ki so se s posebnimi programi narodnih in umetnih pesmi vključevali tudi v kulturnoprosvetne prireditve tedanjega dobrepolj skega Bralnega društva.
Že na začetku našega stoletja je ta dolina premogla kar tri cerkvene zbore, ki so se s posebnimi programi narodnih in umetnih pesmi vključevali tudi v kulturnoprosvetne prireditve tedanjega dobrepoljskega Bralnega društva. Pesmi A. Hajdriha, Gustava Ipavca in Antona Foersterja so že tedaj navduševale Dobrepoljce v Štihovi dvorani, kasneje tudi v zgradbi kmetijske zadruge na Vidmu, ki sta bili prizorišči tedanjega kulturnega življenja v dolini. Danes teši Dobrepoljcem žejo po lepem petju kar pet domačih zborov. Samo moški zbor Rafko Fabiani združuje nad 40 pevcev. Ob nobeni priložnosti ne smemo prezreti skupine Zagoriš-kih fantov, ki je dobitnica visokega priznanja - evropske nagrade za ohranjanje izvirne ljudske glasbe. Na dobrepoljski šoli pa raste ob zavzeti skrbi glasbenega učitelja izredno številčna in izvrstna skupina mladih pevcev. Komaj pred nekaj leti ustanovljena glasbena šola se s svojimi učenci že uspešno vključuje v kulturne programe na odru Jakličevega doma.
Manj znano je, daje Dobrepoljska dolina vsaj že v drugi polovici preteklega stoletja premogla tudi odlične instrumentaliste, vaške godce. Radi so jih poslušali domačini, znani pa so bili tudi v okoliških farah. Že pred sto leti je o tem pisal pisatelj Fran Jaklič. "Morda še ne veste, da žive v Krajini slavni godci? Da imamo slavno godbo, ki potuje
po vsej Krajini po gostiščih in plesiščih in ako prirede ribniški strelci cesarsko slav-nosl, najemo krajinske godec, da jim godejo za kratek čas. In že Ižanci so poslali po-nje, da so jim prišli ob neki priliki gost... Prvi in najimenitnejši godci so seve v Do-brepoljah." Jaklič omenja imena treh Do-brcpoljccv. Malevžkov Jožek iz. Zagoricc jc igral "klenet" (klarinet), Blažič bas, omenja z izmišljenim imenom "Kraljičck" še tretjega dobrepoljskega godca, ki je igral trobento. Župnik Anton Mrkun jc zapisal, da so dobrepoljski godci skupaj z. brati Lun-dri iz sosednje škocjanske fare sestavljaj] v širši okolici znano godčevsko skupino. Lun-derci, trije bratje so bili, so po vsej tej okolici hodili gospodarjem delal komate, "ti trije in trije Dobrepoljci: Malevžkov in Kravajc iz Zagoricc ter Blažič iz Podpeči" so sestavljali to glasbeno skupino, znano po vsem velikolaškem okraju pod imenom "ta velki godci". Pravi spomenik jim je postavil pisatelj Jaklič v povesti Nevesta s Korinja. Igrali so na vseh imenitnejših svatbah v dobrc-poljskih vaseh in okolici. Občasno so igrali tudi v .Stihovi dvorani na Vidmu.
Cvetko Budkovič, ki je raziskoval zgodovino godbeništva na območju občine gro-supljc, jc ugotovil, da je župnik Jereb, ki jc ustanovil godbo v škocjanski fari že leta 1909, je imel v svoji skupini Uri godbenike s priimkom Lunder. Iz škocjanske fare so očitno prihajale tudi pobude za ustanovitev dobrepoljske godbe, ki ni bila več samouš-ka, ampak jc usmerjala svoje delovanje pod vodstvom kapelnika. Pri Jerebu v Skocjanu seje učil igranja na klarinet Ivan Tisclj, pd. Mcžnarjcv iz Podgorice. V prvi svetovni vojni je postal invalid. Napravil je orglarsko šolo v Ljubljani in postal organist in zboro-
vodja v domači fari na Vidmu. Pri Brdavsu jc imel svojo trafiko in majhno stanovanj-ce. Leta 1933 je Janko, kakor smo vsi rekli prijaznemu trafikantu, ustanovil Glasbeno društvo, tj. dobrepoljsko godbo. Izročilo pripoveduje, da so zagreli godbeniki zbirali krompir po hišah, ga prodajali in si z. izkupičkom pomagali do denarja za nakup inštrumentov. Nekaj so si v ta namen izposodili pri domači hranilnici, določeno vsoto pa je vsak član moral sam prispevati v ta namen. V društvenih pravilih je bilo zapisano, da se članu vrne vloženi denar v primeru, če izstopi iz društva. Ustanovni občni zbor Glasbenega društva je bil v Štihovi hiši na Vidmu. Zaradi svojih organizalor-skih sposobnosti je bil dolgoletni predsed-nikdruštva Ivan Žnidaršič, pd. Lovšetov iz Zagoricc, dolgoletni blagajnik društva je bil Vinko Samec, pd. Lukeov iz Kotnpolj, kapelnik pa je vse do svoje smrti v letih po drugi svetovni vojni ostal dobrepoljski organist Ivan Tisclj - Janko.
Kompoljski Lukec, edini še živeči član prve skupine dobrepoljskih godbenikov je pripovedoval letos pozimi o delu pri godbi.
Vaje so imeli pri Jankotu na Vidmu. Vsak leden dvakrat so sc zbrali. "Je bil sneg. Pol metra ga je zapadlo pa smo ga gazili, ko smo šli na vaje. Poleti pa se je tudi primerilo, da smo kosce srečali, ko smo šli od vaje." V "ta stari dvorani" na Vidmu so imeli prvi koncert. Precej so igrali na veselicah. Vsako leto so se pridružili gasilcem, ki so sc zbrali pri maši pri sv. Florijanu v Ponikvah. V Predstrugah so sc vsako leto zbrali in korakali v Ponikve. Prirejali so koncerte tudi v drugih krajih. Predvsem pa je godba prinesla novo vsebino v praznično in prireditveno življenje v domačem kraju.
V obdobju med obema vojnama je v Do-brcpolju delovala tudi tamburaška skupina, ki jo jc vodil dobrepoljski kaplan France Presctnik. Znani podobar Tine Šporar iz Podpeči pripoveduje, da so Podpečani v desetletju pred drugo svetovno vojno ustanovili šc svojo lamburaško skupino. Celo inštrumente so si sami naredili. Igrali so za plesalce v gostilnah pri Strahu v Zdcnski vasi pa v vseh treh gostilnah "na Šlacjonu": pri Kavčiču, Albinu in pri Zalarju, da so nekaj zaslužili.
Župnik Anton Mrkun je veselje Dobre -poljcev do glasbe želel spretno speljali še v gospodarske vode. Uvedel je izdelovanje kitar. Druga svetovna vojna je prekrižala njegove načrte.
Anka Novak
Zasedala je komisija za povojne poboje
Dne 30. maja, 1996 se je drugič, odkar je bila izvoljena, sestala Komisija za povojne poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti.
Komisijo, ki jo sestavljajo France Nučič, dipl. iur. iz Vidma, ki je njen predsednik, Jože Pugelj iz Strug, Milan Zevnik iz Pod gorice, Tončka Grm iz Zagorice in Janez Spolar iz Podgorice, je imenoval Občinski svet občine Dobrepolje z namenom, da na osnovi objektivnega preverjanja in raziskav pride do natančnih podatkov o povojnih pobojih in procesih v občini. Občinska komisija pa je bila ustanovljena tudi na pobudo in navodilih državne komisije, ki jo vodi dr. Jože Pučnik.
Po občinah bo potrebno evidentirati vsa morišča, na katerih so bili umorjeni najmanj trije ljudje skupaj, ne glede na dejstvo, kdo je moril, koga je umoril, ali so ostanki trupel še lam ali pa so bila prekopana. Doslej znana morišča na območju občine Dobrepolje so v Logu pri Kompoljah, kjer so partizani v letu 1942 umorili 12 ljudi, še v istem lelu tudi v Logu Italijani 17 ljudi in po koncu vojne, lela 1945, bataljon Cankarjeve brigade še 3 moške iz šmihelske fare. Na Vidmu v Mihco-vi dolini so Italijani lela 1942 ustrelili 7 Stru-Žancev. Na območje sedanje občine sodi tudi morišče pri Kukovcm, kjer so Italijani leta 1942 umorili 4 Stružance in morišče v gozdu Gorica pri Mali vasi, kjer so junija 1945 komunisti umorili S Podgorcev. Omeniti je treba še domobranski poboj treh Stružanccv iz, Kolenče vasi dne 3.1 1.1943 v gozdu nad vasjo Lipa kol maščevanje za partizanski poboj Stružancev v breznu Ziglovica dne 23.10.1943. v katerega naj bi bili vmešani.
Prva naloga komisije je izdelali natančne sezname vseh občanov, ki so umrli nasilne smrti tako med vojno od leta 1941 do 1945 kot po njej, ne glede na pripadnost eni ali drugi strani ali tudi nobeni sirani, kamor bi 'ahko šteli ponesrečene otroke z vojrm ma-
terialom ali starejše osebe, ubite zaradi zab-lodclih izstrelkov in bombardiranja.
Sejo je vodil predsednik France Nučič, ki je v uvodu poudaril potrebo po raziskavi podatkov, saj ni težko ugotovili, da so dosedanji seznami nepopolni in pogosto napačni, napake in netočnosti pa se najdejo povsod, celo na spomenikih.
Na tokratni seji so obravnavali seznam padlih, pobitih in pomotjenih krajanov dobre-poljskc in slruške fare med vojno 1941 do 1945 in po njej na obeh nasprotnih straneh.
Do sedaj so bili podatki zbrani v dveh knjigah: Pomniki NOB (bivše) občine Grosuplje in Bela knjiga slovenskega protikomunislič-nega upora, v novejšem času pa sla izšli še dve deli, in sicer Dobrepoljska Hirošima in Struge zamolčani zločini. Prvo je izdal France Nučič, drugo pa Odbor za obeležitev spomina zamolčanih žrtev komunizma v župniji Struge pod uredništvom Franceta Nučiča. Na seji je predsednik, France Nučič razpolagal še z dodatnim seznamom padlih borcev. Ob natančni analizi je komisija na osnovi osebnih poznanstev in predhodnega poizvedovanja, ugotovila veliko netočnosti in napak, ki jih je možno razvrstiti takole:
- pomanjkljivi ali napačni osebni in rojstni podatki;
- nekateri padli so na dveh različnih seznamih;
- nekateri so napisani dvakrat na istem seznamu;
- nelogičnosti pri vzrokih smrti;
- mešanje talcev in padlih borcev;
- medtem ko so nekateri napisani dvakrat, nekaterih drugih ni najti na seznamih.
Ker mora bili tudi seznam padlih borcev, lalcev in umrlih v taboriščih pošten in točen, so člani komisije soglašali, da bi bilo nujno potrebno seznam vseh padlih diferencirati v naslednje kategorije:
• padli borci v borbi;
• talci;
• žrtve taborišč, žrtve državljanske vojne in žrtve vojne brez pripadnosti eni ali drugi strani.
Ta kategorija utegne biti precej obsežna, saj bi sem lahko uvrstili vse tiste, ki so se po naključju ali iz radovednosti znašli v ognju in bili ubiti. Sem spadajo tudi osebe, ki so umrle za posledicami vojne, precej je bilo tudi lakih, ki so se med vojno ali po njej ponesrečili z. orožjem. Sem pa bi lahko šteli tudi Otroke, ki so se igrali z orožjem in se smrtno ponesrečili. Veliko teh je na seznamih borcev.
Ob upoštevanju le diferenciacije se bo po besedah članov komisije seznam padlih borcev, kakršen je veljal do sedaj, očitno zmanjšal. Določeno število ljudi, ki so do zdaj bili na seznamih padlih partizanov, je komisija že izločila, za nekatere pa bo potrebno dodatno poizvedovanje in iskanje podatkov na matičnem uradu in drugod. Skratka, komisija bo imela še obilo dela, preden bo uredila vse sezname.
Pri obravnavi je bilo zanimivo slišati življenjske zgodbe padlih in tragične okoliščine, v katerih so bili ubiti. Še bolj zanimiva pa je bila druga točka dnevnega reda, ki je razkrila, kaj se je dogajalo v sodstvu v prvih povojnih letih. Če ne bi imeli vpogleda v sodne spise nekega povsem konkretnega sodnega procesa, pod katerim so podpisana znana imena sodnikov, ki še danes veljajo za ugledna, bi temu le težko verjeli.
Člani komisije so pregledali obsežen material montiranega sodnega procesa proti Alojzu Tekavcu in šestim soobtožencem iz Podta-bora in Kočevja.
Alojza Tekavca, rojenega leta 1929 (v obtožnici je navedena napačna letnica I92S) so v maju(!) leta 194S aretirali pod obtožbo, da je meseca marca(!) organiziral sovražno četo, s katero je nameraval v aprilu(!) izvesti državni prevrat. V gostilni v Strugah naj bi ga o tem slišal govoriti pripadnik OZNF. V gostilni je bila takrat res skupina vaščanov, ki se je pogovarjala o političnih razmerah in o napetostih na naših južnih mejah. V šaljivem pogovoru je bilo menda omenjeno, da bodo Američani poslali v Jugoslavijo nekakšen uspavalni plin, ki bo uspaval samo "rdeče". Ko se bo to zgodilo, bo šla v akcijo omenjena čela pod vodstvom Alojza Tekavca in začela z likvidacijami predstavnikov ljudske oblasti na osnovi nekakšnega seznama, s katerim naj bi četa razpolagala. Končni cilj bi bil prevzeti oblast v Kočevju in Slrugah ter pomagali zrušiti komunistični režim.
Postopek je stekel nenavadno hitro, Po aretaciji je trajalo zaslišanje en leden, obtožnica je bila napisana že 20. maja. 2X. maja je bila
Že razprava, ki je trajala 4 ure. V obtožnici je zaznati polno nelogičnosti in neverjetne montaže. Žedan po sodbi, česar skorajda ne pozna sodna praksa, je bila že napisana odločba. Pritožba je bila na Vrhovnem sodišču v celoti zavrnjena. Pod sodbo so spel podpisana zelo ugledna sodniška imena.
Smrtna obsodba z ustrclitvi jo je bila izvršena 23. septembra 1948 v Ljubljani. Skupaj z
njim je bilo obsojenih šc nekaj Stružancev s kaznijo od 10 do 15 let zapora.
Komisija je po pregledu materiala sprejela sklep, da bo poslala državnemu tožilcu vlogo, da sc sodba v celoti razveljavi in montirana obtožba umakne.
M. Steklasa
Družinski kotiček
Spodbujanje pozitivnega vedenja otrok
Ali ne bi bilo lepo, če bi vas hotel vaš otrok ves čas razveseljevati? Predstavljajte si, da vam ga ne bi bilo treba opominjali, naj pospravi sobo, naredi domačo nalogo, utiša radio ali neha težiti sestrici. Povsem nerealno je upati, da vaš otrok ne bo nikoli delal napak in da bo vedno odgovoren in odličen študent. Lahko pa v njem spodbujate pozitivno vedenje. Pravzaprav je tako, da pozitivno vedenje rojeva novo pozitivno vedenje - vendar samo, če starši znajo podpirati otrokovo željo po tem, da bi ugajal. Sledi nekaj preizkušenih in učinkovitih receptov:
1. Kadar vaš otrok stori kaj dobrega, mu dajte vedeti, da ste to opazili in da sle ponosni nanj. S priznanjem ga skušajte spodbuditi, naj še kdaj naredi kaj takega. Pomembno je, da natančno poveste, kaj ste pri njegovem obnašanju opazili. Če svoji hčerki rečete, da je najbolj pridna punčka na svetu, ji s tem naprtite veliko breme, saj ve, da ni popolna, hkrati pa se boji, da to od nje pričakujete. Namesto da rečete: "Danes si bila najbolj pridna punčka," kar je zelo splošna pohvala in ne omenja kakega določenega vedenja, ki bi ga lahko še kdaj ponovila, raje recite: "Videla sem. da si prijateljici dovolila, da sc igra s tvojo novo igračko - mislim, daje zelo lepo, če znaš z. drugimi delili svoje stvari." Če boste svojo pohvalo oblikovali tako, da bo vaš otrok natanko razumel, katero vedenje vam je bilo všeč, in ga bo tudi lahko ponovil. Hčerka bo spoznala, da vas lahko razveseli, če jc radodarna. In otrok si nič nasvetu ne želi bolj, kot da bi ugajal svojim Staršem. Zato bo vaš otrok še naprej delil igrače z. drugimi, da bi
lahko bili nanj ponosni. Počutil se bo tudi ljubezni vrednega, kar je, kot se spomnile, občutek, ki spodbuja samospoštovanje.
2. Svoje pozornosti in pohval ne osredoto-čajte na končni rezultat tega, kar otrok počne. Kadar na primer prinese domov spričevalo, sc osredotočile na njegov trud, napredek in čas, ki ga je porabil za učenje - ne pa na same ocene. Če sc osredotočite na ocene, nagrade ali rezultat tekme, mu pokažete, da cenite te stvari bolj kot prizadevanje in disciplino.
Vaš otrok ne bo vedno med zmagovalci ali najboljšimi. Če ste mu dali vedeti, da ste ponosni na to, da jc zmagal ali daje najboljši, se vam takšna pohvala lahko maščuje. Slab učenec bo izgubil ves pogum in se bo vdal, ker ve, da ne bo nikoli dobil odlične ocene. Odličen učenec pa ne bo izbral najzahtevnejšega učitelja, ker se bo bal, da ne bo sposoben dobivati samih odličnih ocen. Oba otroka sta narobe razumela, kaj cenite - namreč sposobnost, trud, napredek, znanje in izkušnje. Če sc boste osredotočili na te vidike, se ho vsak otrok lahko počutil uspešnega.
3. Vsi otroci potrebujejo odobravanje svojih staršev. Že od malih nog želijo slišali mnenje staršev o vsem, kar počnejo. Tudi v odraslih letih si še vedno želimo napraviti vtis na svoje starše. Toda če vam otrok prinese pokazat sliko, ki jo je narisal, ali projekt, ki ga je končal, in vas vpraša: "Kako se ti zdi?", vi pa rečete: "Všeč mi je, čudovit je videli!", sle zamudili priložnost, da bi spodbudili nadal-nje dobro delo.
Vse, kar morate dodali svojim besedam pohvale, je vprašanje: "Kako pa sc zdi tebi?" To
vprašanje pove vašemu otroku troje. Prvič, da cenile njegovo mnenje. Drugič, da je važno, da je sam zadovoljen s tem, kar počne. In tretjič, pove mu, da jc tudi sam sposoben ocenili svoje delo. Vaš otrok bo še vedno želel slišati vaše mnenje in odobravanje, toda hkrati bo hotel ugajati tudi sebi.
Za otroke je neprecenljive vrednosti, da se naučijo biti sami svoji sodniki. Starši in učitelji namreč ne bodo vedno na razpolago, da bi ocenili njihovo delo in vedenje. Kako milni so lahko starši, ki vedo, da so vzgojili otroka, ki zna biti zadovoljen s tem, kar počne, tudi kadar tega nihče ne vidi. Otrok, ki je bil vzgojen tako, da zna oceniti lastna dejanja, bo morda nekega dne sprejel življenjsko pomembno odločitev, ker bo pomislil: "Morda moji starši lega ne bi nikoli izvedeli, toda če bi to storil, ne bi bil zadovoljen s seboj." Če svoje otroke naučite presojati lastno delo in dosežke, jim privzgojite trdnost značaja za to, da ravnajo prav tudi takrat, kadar nihče ne gleda.
4. In nazadnje, starši lahko z načinom, kako rečejo "hvala", spodbudijo otroke k temu, da želijo poslali družinski člani, ki kaj prispevajo in pomagajo. Kadar otrok stori kaj, kar vam je v pomoč - ne glede na to, ali mu je bila naloga dodeljena ali pa je sam storil šc kaj dodatnega - vedno recite hvala. Toda včasih sc nc ustavite pri tem. Občasno dodajte še par pomenljivih besed, na primer: "hvala, ker si počistil mizo po večerji. Današnji dan je bil zares naporen in ker si mi pomagala, sem lahko prej šla iz kuhinje in si odpočila. Ne vem, če veš, kako zelo te cenim. Zelo pomemben član družine si in jaz. te imam zelo rada."
To so močne besede. Izberite takšne, ki ustrezajo vam, toda izražajo naj potrebo, hvaležnost in ljubezen. Vprašajte se, kje bi sami najraje preživljali svoj čas in in kazali svojo nadarjenost. Zelo verjetno tam, kjer čutite, da vas imajo radi, da vas potrebujejo in cenijo. Če ste se kdaj prijavili za prostovoljno delo nekje, kjer vam niso izrekli niti besede priznanja, sc tja verjetno več ne bi hoteli vrniti. Otroci sc radi zadržujejo v družini, kjer jih starši ljubijo, potrebujejo in cenijo. Nikoli ni prepozno za lo, da bi s svojimi otroki delili ta čusiva. Če otroci vedo, da so cenjeni in pomembni člani družine, sc bodo počutili vredne. In ker bodo hoteli ta čudoviti občutek ohranili, b(xlo še naprej delali stvari, ki jih cenile in potrebujete.
Iz. knjige Beverly Browning Runyon: STARŠI, KI PREVEČ LJUBIJO
Vzgojiteljici iz vrtca CICIBAN Marija Žnidaršič in Darja Erčulj
KNJIŽNICA Grosuplje Adamičeva 15
Najino srečanje
Po dolgih letih dopisovanja sva se srečali. Njeno /.godbo sem poznala i/, pisem. Predstavljala sem si jo nekoliko po svoje, /daj pa sva si zrli i/, oči v oči. Njena roka je drhtela v moji. Srce je govorilo nemo govorico, ki sem jo razumela.
Anka je bila moja sošolka i/, srednje šole. Bili sva si dobri prijateljici. Vsega pa mi ni nikoli zaupala. Ob pitju čaja je pogovor nanese! na družino, Znova sem občutila njeno bolečino. Tekle so ji solze, kakor dva potočka. To so bile solze bolečine in upanja hkrati.
Počasi je začela govoriti: "Z mojim dragim sva se veselila teh najinih navihančkov. Ko sva ugotovila, da pod srcem nosim novo bitje, sva ga začela klicati po imenu. Ljubila sva ga od prvega trenutka naprej. Dolgi so bili meseci čakanja in priprave na srečanje z najinim otrokom. V uri trpljenja, ko se je naša družina povečala za enega člana, je bil ob meni moj dragi. Od vsega začetka je bila skrb in vzgoja za najine otroke skrb naju obeh. V ušesih mi zvenijo njegove besede VZTRAJA.) DO KONCA. Spomnim se jih, ko sem v kakšni stiski."
Zopet je zaihtela. Bila setri brez moči, da bi se zazrla v njen obraz, ustnice se niso zganile. Pritajeno sem dihala. V glavi sem čutila omotico. Misli so romale k moji družini. Tolikokrat tarnam in se pritožujem nad tem življenjem.
Molk je spet prekinila Anka: "Veš, Mojca, pa še za eno stvar sem možu hvaležna. Malo pred smrtjo je obiskal invalidko in jo povabil na naš dom, tla bi najini otroci spoznali tudi drugačno plat življenja. Kadar nas obišče ta gospa, se spomnim, da vzgajava zopet oba. Kratka je bila naša sreča. V srcu nosim njegov jasen pogled, iskren smehljaj in direktno besedo. Vse to poskušam prenesti na otroke. Iz dneva v dan me sprašujejo, kakšen je bil ati, kako je naredil to ali ono stvar. Naš ali živi z nami, se veseli naših uspehov in je žalosten, kadar jokamo."
Čas jc tekel, ne da bi se zavedali. Morali sva se posloviti. Jesensko sonce mi je božalo obraz, pod nogami mi je šumelo listje, v meni pa je dozorel sklep, da se bom začela pogovarjati z, možem (molčala sva že en leden).
Nocoj bom ugasnila televizijo in otrokom povedala pravljico. Vsak večer me prosijo zanjo, a mi vedno zmanjka časa. Nocoj bomo imeli čas drug za drugega.
A ndreja Prijatelj
Čistilna akcija v Podgorici
Na žalost nisem utegnila pravočasno od-dati podatkov čistilne akcije v vasi Pod-gorica. Zato bom to nadoknadila s tem prispevkom in nekaj fotografijami.
20.4.1996, sobota popoldne, zelo toplo, lepo sončno vreme. V akciji se nas je zbralo sicer še dokaj veliko število, vendar pa več ali manj samo z, nekaterih gospodinjstev. V veselje pa mi je bilo, da so bili to
predvsetn mladi, ki naj bi v bodoče nadaljevali z našim delom.
Očistili smo večji del gorice, prostor okoli cerkve terZupenco, v kalero iz okoliških vasi tako radi odložijo kakšne "pi-skre", pa še celo kolo dobiš, kar prislonjeno h kakšni skali. Nabrali smo zadva zvrhano polna trosilca odpada. Obenem pa smo se še lepo smejali, kajti takšna ali malo manj umazana srečanja nam res ne bi škodila.
Mislim pa, da bi sc morali zdaj tudi tisti kršitelji naravnih lepot ozreti malo okoli sebe in si sami dopovedati, da tudi če ni moje, ne smeš vreči smeli kar v naravo.
Dobrcpoljska dolina je zelo bogata, lepa, tako dajo vsakdo, ki pride k nam, /. veseljem opazuje. Tudi veliko lepih besed, ravno o čistoči kraja sem že slišala na raznih srečanjih Aktiva kmečkih žena.
S tem bi tudi zaključila in se obenem zahvalila vsem, ki so pomagali pri čistil-ni akciji. Pozivam pa tudi ostale vaščane Podgorice, naj se nam kdaj v kakršnikoli akciji pridružijo. Če nas bo več, bo lepše in bolj družabno.
Lepo pozdravljeni Marija Nučič
Na priloženih fotografijah manjkata še Andrej Škantelj in Tina Šuštar, ker sta morala prej končati. Vsi ostali pa smo se dali ovekovečiti pri našem naboru.
Čiščenje Stare luže
Stara luža je največja mlaka v Dobrepoljski dolini. Vsaj v tem trenutku. Še pred kakšnimi desetimi leti je bila popolnoma zaraščena, ljudje so tja celo prinašali smeti in razne odpadke. Vodna skupnost je potem mlako očistila in uredila. Tako se je na prejšnjem močno zanemarjenem prostoru prikazal precej velik vodni izvir, ki je bil vsaj takoj po čiščenju kristalno čist.
niziral čiščenje Stare luže.
Pred dvema letoma se je Jože skupaj s Tonetom Boštjančičem odpravil na Muljavo, od koder sta prinesla na Staro lužo nekaj rakov, srebrnih ribic, navadnih krapov, krapov luskinarjev in amurjev. Ribe so se hitro zaredile in tako je zdaj tam poleg raznih vodnih in obvodnih živali, celo čapljo sc občasno vidi tam, že precejšen zarod rib.
Seveda pa obstaja nevarnost, tla se voda preveč ne onesnaži in mlaka ponovno ne zaraste. Ker vse kaže, da to v dolini ni nikomur mar, je .lože sam organiziral skupino ljudi, ki so s precej zahtevno in dolgotrajno akcijo po dolgem času mlako očistili. Čeprav jih je sodelovanje obljubilo več, smo pri delu srečali pet prostovoljcev. Seveda pa
Če se /daj pelješ mimo Stare luže, skoraj nikoli ne sameva. Ob lepem vremenu je tam vedno živahno. Medtem ko so se včasih ob njej zadrževali le otroci, pogosto opremljeni s trnki, so ta privlačni košček odkrili tudi odrasli, tako je
tam opaziti tudi prave ribice, celo Ljubljančane smo že srečali tam. Kako so se v tej mlaki znašle razne vrste rib od rdečeperk do manjših ščuk, pa sem zvedela šele i/, pogovora z Jožetom Gorjupom, ki je v soboto, 15. junija, orga-
z opravljeno akcijo ribe še ne bodo rešene, ker jim grozi še ena nevarnost. Nekateri kmetje v poletnih sušnih mesecih na veliko črpajo vodo iz mlake in jo odvažajo na njive za zalivanje. Jože Gorjupje prepričan, da bi se moralo to prepovedati, Občinski svet ima gotovo pristojnosti, da tak odlok sprejme. Upa, da agrarna skupnost Cesta, ki je lastnik, ne bi delala težav.
Jože Gorjup in šc nekaj ostalih navdušencev pa sc že pogovarjajo tudi o ustanovitvi ribiškega društva in upajo, da bo do ustanovitve tudi prišlo.
Če pa ostanemo pri Stari luži, je za njeno ohranitev zainteresirana tudi šola, saj že nekaj let tu potekajo kvalitetni naravoslovni dnevi,, saj jc na majhnem prostoru najti vse, kar mo rajo učenci vedeli o rastlinstvu in živalstvu v mlakah.
Mi pa lahko samo upamo, da je v interesu še koga drugega, da se ta značilni kraški vodni izvir ohrani v vsej svoji privlačnosti in da čiščenje prevzame še kdo, ne le nekaj prostovoljcev. Morda pa bi sc ob taki naravni značilnosti dalo razmišljati tudi o čem večjem, bolj ambicioznem.
M. Steklasa, Joto: Naš kraj
Prostovoljci čistilne akcije Stare luže: Brane Polzelnik, Tone Boštjančič, Jože Gorjup, Tone Kastelic in Toni Blatnik
Naš kraj
POGOVOR
7-8/1996
13
Med načrti in težavami
Pogovor z Majdo Oberstar iz gostinskega lokala BRDAVS
Govorimo o turizmu, ki naj bi se počasi začel razvijati tudi v naši občini. Seveda smo šele na samem začetku. To tudi ni panoga, ki naj bi se razvila čez noč. Možnosti vsekakor ni malo, vprašanje je le, kje začeti in kaj bi se najbolj obrestovalo. Eno pa je gotovo, turizem je še kako povezan z gostinstvom. Dobra turistična ponudba vedno vključuje tudi gostinske usluge, da o prenočiščih ne govorimo.
Ko je nedavno TD Dobrepolje začelo s svojim delovanjem, je hotelo privabiti k sodelovanju tudi gostince, vendar ni bilo čutiti večjega zanimanja. Ali pa je bilo to le na videz? Zato smo se odločili, da malo povprašamo kar same dobrepoljske gostince, kako razmišljajo o razvoju turizma in s kakšnimi problemi se srečujejo.
No, nekaj, po čemer je naša občina dovolj bogata, je število gostinskih lokalov, zato smo bili v resnični zadregi, kateri lokal bi obiskali. Odločitev na koncu le ni bila težka. Zakaj ne bi začeli z, gostilno, ki je v najožjem središču občine in samega Vidma, ki ima skoraj gotovo najboljšo lokacijo in konec koncev najstarejšo gostilno pO Času obratovanja - gostilno BRDAVS, sedaj v najemu ge. MAJDI' OBERSTAR. Rednejši obiskovalci bodo gotovo priznali, da se je v tej gostilni, odkar imajo novo najemnico, marsikaj spremenilo na bolje. Razgovor pa je razkril prijetne in manj prijetne strani gostinskega poklica, možnosti, ki jih nudi ta dejavnost, pa tudi birokratske prepreke, ki ne dopuščajo, da bi posameznik uresničil svoje sposobnosti in načrte.
Ga. Majda, koliko časa ste že najemnica gostilne BRDAVS? Glede na to, da je v občini veliko gostiln, me zanima, kako je s prometom? Ali se strinjate, da ste na najboljši lokaciji?
Najemnica GOSTILNI-. BRDAVS sem od 7.2.1992. Glede na razmere, ki so nastale v naši dolini, pri tem mislim na veliko ljudi, ki so brez službe in na ljudi z nizkimi plačami, je promet pri nas kar zadovoljiv. S tem, da «mo na najboljši lokaciji, se seveda s'rinjam.
vendar moram dodati, da so časi, ko sem prišla v Dobrepolje in je bila gostilna nabito polna, minili.
Ali ste gostinsko dejavnost, odkar ste najemnica, kaj razširili? Kako je s prehrambenimi uslugami? Alije možno, da pri vas naključni gost dobi tudi hrano po naročilu?
Imam bujno domišljijo in mislim, da bi sc
iz lega lokala dalo marsikaj narediti. Seveda pa kot najemnica nimam pravice do prenavljanja in preurejanja, lastniki pa do sedaj niso pokazali interesa za tO. Kuhinja pri nas trenutno obratuje samo ob posebnih priložnostih, kot so pogrebščine, različna praznovanja in srečanja. Ni važno število ljudi, samo daje prej naročeno. Za drobne usluge pa je kuhinja, žal. zaprta. (V- pa se hrana naroči vsaj nekaj ur prej. je možno postreči tudi dvem. Ireni ali več gostom.
Imate kakšno speeialiteto in s čim so gostje pri vas najbolj zadovoljni?
Posebne specialilele nimamo, pač pa smo ob petkih začeli peči odojka. Če se bo pokazalo večje povpraševanje, bomo to razširili tudi na druge dneve v tednu. Po naročilu pa ga seveda spečemoob vsaki priložnosti. (iost-je so, kot povsod, najbolj zadovoljni, će so dobro postreženi, še posebno pa takrat, ko so poslreženi z dobro pečenim odojkom.
Odojka zna vaš mož zares dobro pripraviti, zato ni čudno, da so že nekajkrat znanci nameravali priti k vam na odojka, pa gaje menda vsakokrat že prej zmanjkalo. Očitno ste s tem zadeli v polno.
Res je, daje povpraševanje po odojku veliko, gostje ga zelo hvalijo in navadno ga hitro zmanjka. Do zdaj se je samo enkrat /godilo, da nismo vsega takoj prodali. Zaenkrat gledamo na lo, da ga speremo toliko, kolikor ga lahko prodamo
Zadnjič so prišli v Dobrepolje trije nemški turisti, ki so iskali prenočišče. Slišati je bilo, da ga v celem Dobrepolju niso našli, zato so odšli naprej. Ali tudi pri vas ni na voljo niti enega prenočišča?
V gostilni BRDAVS imamo In prijetne opremljene sobe s kopalnico in sanitarijami, vendar se to ne da oddajati, ker ni posebnega vhoda, vhod je samo skozi lokal. Vse skupaj je zelo nefunkcionalno /grajeno, pa tudi pravice nimamo do oddajanja.
Naš kraj
7-8/1996
Kakšni so vaši gostje? Kako je z njihovo zahtevnostjo, okusom, obnašanjem itd.
Naši gostje so prav prijetni. Zdaj, ko sem še na porodniški, jih kar pogrešam, zato si kakšno nedeljo vzamem nekaj časa in grem v gostilno malo ob delu pokramljat. Pravijo, da me tudi oni pogrešajo. Res pa je, da pri nas ni veliko mladih gostov, ne vem zakaj, mogoče jim ni všeč osebje.
Ali nameravate vašo gostinsko dejavnost v okviru možnosti, kot najemnica, še kaj razširiti, izboljšati?
Kot najemnica moram biti zadovoljna s tistim, kar imam. Če pa bi kdaj postala lastnica lokala, bi se seveda dalo marsikaj izboljšati. Dobro bi bilo narediti vrt zaprtega tipa. Ko smo imeli nekaj sezon stole zunaj, je le redkokdaj kdo šel sedet ven. Na vasi na tO še niso navajeni, kot da jim je nerodno, da jih kdo vidi posedati zunaj. Šele zvečer jc prišla mladina in brez zadržkov posedela malo dalj časa. Takrat pa so nastali drugačni problemi, pritožbe zaradi motenja miru.
Ali se strinjate, da bi bilo potrebno začeti razvijati tudi turistično dejavnost v občini? Kje vidite največ možnost za to?
Turizem je pomembna dejavnost, ki jo je seveda potrebno začeti razvijati. Vendar je v to treba vložiti veliko truda in veliko tvegati. Veliko možnosti je, tudi v gostinstvu, vendar si tega tveganja jaz. zaenkrat, pri dveh majhnih otrokih, ne morem privoščili. Zavedam pa se, da bo potrebno v tej smeri kaj naredili. Potrebna bi bila širša podpora. Vendar sem se ob tem spomnila neke dobre misli, ki je bila objavljena v prejšnji številki Našega kraja: "Kdor se opira na druge, se mu maje svet, kdor se opira nase, stoji trdno".
Kako bi po vašem mnenju gostinstvo lahko pripomoglo k razvoju turizma v občini? Ali ste zainteresirani za to? Ali bi se po vašem mnenju gostinstvu splačalo vlagati v to?
Brez. dobre kuhinje in dobre postrežbe in prenočišč ne moremo pričakovali oživitve turizma. Ce bi bile možnosti, bi bila sama ze-
lo zainteresirana za to. Sem gostinka od leta leta 1979 in to delo rada opravljam. Preti leti sem delala v Iraku v menzi za 3000 delavcev, zalo se trdega dela ne bojim. Vendar obstaja negotovost, nesmiselno jc tvegati, če ni zagotovil, tla se splača.
Želite še kaj dodati k najinemu razgovoru?
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem Dobrepoljcem, ki so me kot mlatio gostinko lepo sprejeli, godbi in kapelniku za čestilko ob rojstvu najinih dvojčkov in vsem, ki sle se ob tej priložnosti spomnili name. Posebej pa se zahvaljujem pevcem moškega pevskega zbora, ki so naši nepogrešljivi goslje in nam priložnostno lutli katero zapojejo.
Tudi mi se zahvaljujemo ge. Majdi za la razgovor in ji želimo, da kljub težavam čim prej uresniči svoje načrte.
Pripravila M. Steklasa, foto: Naš kraj
Sezona veselic in zabavnih prireditev je tu...
Vsem željnim zabave in vzdušja na veselicah v letošnjem juniju prav gotovo ni bilo dolgčas. Z vsakim vikendom je prišla nova zabava, nova veselica... No, treba je dodati, da prav nobena ni bila navadna veselica, vsaka od njih je bila drugačna, vsaka od njih nekaj posebnega, vsaka od njih združena s posebnim dogodkom ali namenom.
Sezono je otvorila skupina KOMA 750, ki jc v soboto, 1.6.1996, na Vidmu navdušila z domiselno sceno, ognjemetom, povabljenimi glasbenimi gosti (GODBA DOBREPOLJE, VINSKL MUŠICE, ANSAMBLI, PETER LOHKAR, TRIO ZLLLNA DOLINA) in sevetla s svojo značilno glasbo. Skratka, bilo je obilo zabave in glasbe za vse okuse.
Teden kasneje, 9. junija, je PCD Ztlcnska vas praznovalo SVOJO 70-lelnieo in praznovali so jo, kol se spodobi za lake jubileje, s slovesnostjo, ki ji je sledila velika vrtna veselica, na kateri je igral ansambel RUBIN.
15. junija je invalidsko športno društvo DVZ PRIZMA iz. Ponikcv organizirala veliko športno prireditev, na kateri so gostili priznani ansambel SLAPOVI. Dobiček so
Kako so bili prireditelji zadovoljni z izkupičkom, nismo poizvedovali, gotovo pa je, da so imeli večinoma srečo z vremenom, zato tudi obiskovalcev ni manjkalo. Vreme je preprečilo le prireditev Turističnega društva, ki naj bi bilo v nedeljo, 23. junija, na kateri se je nameravala predstaviti dobrepoljska ekipa za IGRE BREZ MEJA.
Res originalna scena
voj rokometa.
Kulturno-zabavna prireditev p(Kl naslovom DAN GODBE pa je bila že v sklopu praznovanja dneva državnosti. Prireditev, ki je v celoti uspela, bi lahko označili /. besedami SLOVESNO, MNOŽIČNO, VESELO. Slovesno, ker je bil program pester in zanimiv ter v sklopu praznovanja dneva državnosti. Množično, ker je gostovalo poleg mažotetk in narodnih noš še šest godb. Veselo pa zaradi velikegodbene veselice, ki je sledila. Program je popestril tudi nastop dobrepoljske ekipe, ki se udeležuje Iger brez meja V Torinu.
Ker pregovor pravi, tla je slika vredna več kot tisoč besed, naj naprej govorijo fotografije, ki smo jih posneli na videmskem igrišču v
soboto. I, junija. Fotoreportažo zadnje prireditve pa bomo pripravili za naslednjo številko.
M. Steklasa, joto: Naš kraj
"Komamobil" s Tomažem...
.in predstavnik "Kome Press"
Godba kot gost Kome 750..
Veselo razpoloženi obiskovalci
Zelena dolina je bila gost skupine 750
Tudi Vinske mušice vedno več nastopajo
IGRE BREZ MEJA '96
Kot je že dolgo znano, se te dni odpravlja dobrepoljska ekipa na Igre brc/, meja vTorino.
RTV Slovenija bo poleg TV hiš Italije, Švice, Madžarske, Grčije in Portugalske predstavila širši evropski javnosti Slovenijo in tudi našo Dobrepoljsko dolino.
Pogumnim pobudnikom Turističnega in Športnega društva iz Dobrcpolja se je poleg Novega mesta, Kranjske gore, Kranja, Bohinja, Mengša, Radencev, Iške vasi in Železnikov uspelo uvrstiti v skupino ambasadorjev Slovenije, ki bodo zastopale našo državo na igrah od 26.5. do 16.7.1996.
Nastop je velika promocija ne le ekipe, temveč naših krajev, tako v slovenskem kot evropskem merilu. Organizacijski odbor in ekipa športnikov in športnic sta si s tem projektom zadala veliko nalogo. Ekipa se je zavzeto pripravljala polne tri mesece, odbor pa se je ukvarjal s pridobivanjem finančnih sredstev, saj je potrebno vse stroške pokriti s strani udeleženke.
Ob tej priložnosti bi sc zahvalil vsem, ki ste ob denarni pomoči čutili tudi pomen podpore predstavitvi Dobrcpoljskc doline in ste po svojih možnostih sestavljali mozaik k uspehu izvedbe tega zahtevnega projekta.
Predsednik organizacijskega odbora IBM '96
Stane Škulj
ORGANIZACIJSKI ODBOR
IGER BREZ MEJA DOBREPOLJE1996
STANE ŠKULJ-predsednik BRANE TERNOVSEK-sekretar JANEZ PAVLIN - član ALOJZ KUPLENK-član ANDREJ ŠKANTELJ-član ANTON JAKOPIČ-član IGOR AHAČEVČIČ-član PAVLINA NOVAK-član
EKIPA DOBREPOLJA ZA IGRE BREZ MEJA 96
ženske:
1. MARJANA NOVAK
2 MARJETA NOVAK
3. ANICA TERNOVSEK 4 ALENKAZUPET
5. STANKA KUPLENK-rezerva
moški:
1 BOJAN NOVAK
2. JOŽE NOVAK
3 ALEŠ PUGELJ
4. MARE STRAH
5. JANEZ PAVLIN-rezerva
kapetan:
BRANETERNOVSEK
PROGRAM PRIPRAV IN PRIREDITEV V OKVIRU PROJEKTA "IGRE BREZ MEJA '96
19.3.1996      uvrstitev Dobrepolja med
sodelujoče na IBM '96 22.3.1996     uvodni sestanek ()() IBM 29/30.3.1 996 uvodno testiranje kandidatov za ekipo I)obrepoIje
od 5.4.
do 30.6.1996 skupni trening ekipe
5.5.1996       snemanje razglednice
I )obrcpol je (RTV Slovenija)
16.6.1996    nastop ekipe Dobrepolje na prireditvi v Iški vasi
23.6.1996     predstavitev ekipe Dobrepolje na "Mini igrah brez meja" s sodelovanjem ekip Iške vasi, TI) Škofljica,Turjak in Višnja gora
30.6.1996     pričetek predvajanja "Iger brez meja" na TV Slovenija
3.7.1 996       demonstracija iger in generalka
4.7.1996      kostumske vaje
5.7.1996 odhod pihalnega orkestra Dobrepolje in navijačev v 'fori no;
ob 21.00 pričetek iger (ob Dobrepolju sodelujejo ekipe (rrčije, Madžarske, Portugalske, Švice in Italije) 6.7.1996      povratek ekipe in navijačev i/, Torina
I I .S. 1996      predvajanje iger na TV Slovenija (ob 20.00)
Naš kraj
PRIREDITVE, TURIZEM
7-8/1996
17
GENERALNI SPONZORJI
HYUNDAI AVTO TRADE, Ljubljana AVTOHIŠA MESOJEDEC, Ljubljana OBČINA DOBREPOLJE
ADLES d.o.o., Kompolje, Dobrepolje
AICO (l.o.o., Novo mesto
AURORAGRAF d.o.o., Videm, Dobrepolje
G LES, Ljubljana
KOMPAS HOLIDAY, Ljubljana
MIZARSTVO JAKIČ STANE, Zdenska vas,
Dobrepolje
OMEGAd.o.o., Kranj
PAP, Ljubljana
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BLATNIK,
Predstruge,
Dobrepolje
STOLARNA DOBREPOLJE, Podgorica TRGOJAN d.o.o., Videm, Dobrepolje WOODTRADE d.o.o., Predstruge, Dobrepolje
AVTOMEHANIKA KASTELIC ŠTEFAN, Videm, Dobrepolje
ALPE SLO d o.o., Ljubljana AVTOPREVOZNISTVO POTOČAR JANEZ, Bruhanja vas, Dobrepolje
GOSTILNA PRI MURNU, Turjak DISKONTZALAR, Rašica Dnevni bar AMAZONKA, Grosuplje ENDOVITAL Predstruge, Dobrepolje Kolesarski servis ŠKERLJ, Grosuplje LEISd.o.o., Ponikve, Dobrepolje MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA, Ljubljana IVIIX GROSUPLJE- Prodaja kurilnega olja, Grosuplje
MIZARSTVO MUSTAR JOŽE, Kompolje, Dobrepolje
MESOJEDEC MILAN, Videm, Dobrepolje OKREPČEVALNICA ZORA, Kompolje, Dobrepolje
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE PIVOVARNA UNION, Ljubljana PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje PLESKARSTVO Nace Zabukove, Cesta, Dobrepolje
STRAH TOMAŽ, Zagorica, Dobrepolje STRAH MARIJA in FRANC, Videm, Dobrepolje SILVECO d.o.o., Grosuplje SITTEX d.o.o., Spodnja Slivnica ŠTRUBELJ ALOJZ PREVOZNIŠTVO, Videm, Dobrepolje
TRGOVINA OSTRŽEK, Ponikve, Dobrepolje TRGOVINA JERBAS, Rašica, Dobrepolje TRGOVINA NA KLANCU, Zdenska vas, Dobrepolje
ZIDARSTVO HEKIČ, Predstruge, Dobrepolje
V imenu Športnega in turističnega društva se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!
Dobrepolje na razglednicah
Turistično društvo Dobrepolje je pravkar izdalo nove razglednice, kijih bo odslej možno kupiti na vseh prodajnih mestih. Še en majhen, a ne nepomemben korak pri turistični promociji naše občine.
70-letnica Prostovoljnega gasilskega društva Zdenska vas
Letos mineva natanko 70 let od davnega leta 1926, ko je bilo ustanovljeno naše društvo. Na kratko bom orisal zgodovino gasilstva v Zdenski vasi.
Vrnimo se v leto 1926.
Naj citiram del zapisnika Ustanovnega občnega zbora:
Zdenska vas jc hrepenela že več let po prostovoljnem gasilskem društvu, odkar je bil velik požar v Zdenski vasi, in sicer 19. aprila 1902. Uničena je bila skoro cela vas po požaru. Po dolgih letih seje sestal prvi občni zbor pri tov. Anton- Perkotu v Zdenski vasi dne 4.7.1926 ob 6. uri popoldan.
Občnega zbora se je udeležila skoro cela vas in tudi g. župan Jakob Prelesnik, kot zastopnik občine. Na predlog g. župana se prične volitev. Volilo se je na glasovanje:
Za načelnika se izvoli Franc Erčulj
Za poveljnika Anton Perko
Tajnika Jože Prelesnik
Blagajnika Franc Kline
Odbornike: Anton Hren, Josip Levstik, Ignac Strnad, Jože Vidrih
Trobentač: Jože Strnad
Pri prvem ali ustanovnem občnem zboru sc vpiše 3 I rednih članov.
Društvo je takoj začelo z, delom. Že naslednje leto 29. maja je gospod kaplan, Prisetnik, blagoslovil gasilni dom. Takrat je bila tudi prva gasilska veselica v Zdenski vasi, katere so se udeležili gasilci Dobrepolja, Hočevja, Kompolj, Strug, Čateža, Ljubljane, Velikih Lašč, Grosupl ja..
V začetku je imelo društvo ročno brizgal-no, 80 m cevi, 10 čelad, dvoje lestev po 4m, nekaj garnitur oblek. Za prevoz brizgalnc so uporabljali konjsko vprego. Leta 1932 so ob gasilnem domu skopali vodnjak, ki so ga uporabljali za čiščenje brizgalnc in cevi.
Franc Frčulj je bi predsednik do leta 1930, nato ga je nasledil Anton Hren.
Društvo je bilo zelo aktivno. Imeli so veliko vaj. Od društvenih do sektorskih in žup-
nih v Kočevju. Kdor se vaje trikrat zaporedoma ni udeležil, je bil izključen iz. društva ali pa je moral vsakič plačati 5 din.
Vseskozi so se člani društev tudi gasilsko izobraževali. Hodili so na poveljniške tečaje v Ljubljano, Ribnico, Medvode.
Anton Hren je bi predsednik več kot 20 let. Leta 1952 ga je nasledil Alojz, Perko. Leta 1953 so obnovili gasilni dom, ki je bil v vojni močno poškodovan. Se naprej so se redno udeleževali vaj in tudi tekmovanj. V ocenjevanju društev so vedno posegali po najvišjih mestih.
Leta 1954 je predsednikovanje v društvu prevzel Ivan Slrumbclj.
Se naprej so se udeleževali tečajev. Nekaj članov je odšlo v deselarsko šolo v Medvode.
Kmalu so sc začeli pogovarjati o nabavi nove motorne črpalke, ki bi zamenjala ročno. V poročilu predsednika leta 1954 beremo:
pri vajah, kijih organizira naše društvo, so sc vedno naši člani polnoštcvilno udeležili, kakor pri sektorskih vajah smo vedno na prvih mestih, ako ravno imamo ročno brizgal-no. Posebno mladina jc zelo delovna.
1. oktobra 1955 se je želja izpolnila. Dobili smo prvo motorno brizgalno. Denar zanjo so zbirali vsi vaščani. Kmalu za tem so kupili tudi voz, za prevoz, brizgalnc. Poveljnik Anton Žgajnar pa je obiskoval strojniški tečaj, da sc jc usposobil za rokovanje z. brizgalno
Ivana Strumbcljna je kot predsednik leta 1956 nasledil brane Štrumbelj. Leta 1958 je predsedniško mesto prevzel Adolf Vidrih, za njim pa leta 1960Anton Prelesnik. Naslednje leto je postal predsednik Anton Blatnik. V letu 1961 seje veliko članov udeležilo strojniškega tečaja na Vidmu.
Leta 1963 je poslal predsednik Alojz. Pajk.
Obnovili so stolp gasilnega doma in zame njali pod ter dotrajana okna, ki jih jc izdelal Adolf Vidrih. Leta 1964 jc društvo razvilo svoj prapor. Na predsedniško mesto je leta 1965 stopil Zabukovee Anton, naslednje leto pa ga je zamenjal Adolf Vidri h.
Pogovarjati so se začeli o močnejši brizgal ni, ki bi jo potrebovali. Kupili so jo leta 1967, tudi tokrat z. lastnimi sredstvi in nabirko po vasi. Slovesni prevzem motorke pa je bil 18. 8. 1968.
Že takoj naslednje leto je društvo, po zaslugi zagnanega vodslva in takratnega predsednika Adolfa Vidriha in s pomočjo Občinske zveze Grosuplje, kupilo gasilsko vozilo KOMBI - IMV 1600. S tem je gasilsko društvo Zdenska vas poslalo najbolj opremljeno in moderno društvo v Dobrepoljski dolini. To jc bilo priznanje za dolgoleten trud in aktivnost društva. Člani so bili na to zelo ponosni. Redno so se udeleževali vseh sektorskih vaj, občinskih in medobčinskih tekmovanj in se še naprej nabirali znanje, tako da je veliko članov opravilo tudi podčastniške tečaje. V letu 72 SO nabavili 18 novih svečanih uniform. Bolj aktivno so se začeli ukvarjal i ludi z. mladino in ustanovili pionirsko desetino.
Kmalu seje pokazala potreba po popravilu in razširitvi gasilnega doma. Močno je primanjkoval prostor za sestanke in seje, saj so se do sedaj dobivali po domovih. 'Iako so v letu 76 začeli s pripravami za adaptacijo doma.
Na tajnih volitvah so za predsednika izvolili Franca Marolta in nov upravni odbor, ki se je z. vso vnemo lotil dela. ( V gradbeni odbor za adaptacijo so bili izvoljeni: Franc Ma rolt, Jože Zmec, Adolf Vidrih, Janez Novak, Franc Bradač, Anton Zabukovee, Anion I ho vat, Slane Strnad in LadoGačnik.) Dom je bil temeljilo prenovljen, tako da je od starega doma ostalo le nekaj sten. Dozidali oziroma razširili smo spodnji del in tako v prostorih dobili nov prostor za orodjarno. V zgornjem delu smo uredili sejno sobo, ki služi tudi v vaške in mladinske namene, sanitarije in prostor za hrambo opreme. Dela so bila v glavnem končana leta 1978. V naslednjih letih je društvo uredilo okolico doma in zgradilo prostor za balinanje, kjer smo se v prostem času zbirali vaščani. Pionirji smo dobili za svojo zagnanost malo motorno črpalko Tomos, kar jih je še bolj pritegnilo v gasilske vrste. Tako smo leta 1984 zmagali lako na občinskem kot na regijskem tekmovanju in se uvrstili na republiško tekmovanje v Velenje, kjer smo dosegli viden uspeh.
Na željo predsednika Franca Marolta je bil v letu 1983 na njegovo mesto za leto dni izvoljen Janez Novak, nato pa zopet dolgoletni predsednik AdolIVidrih. Kmalu seje poka-
Naš kraj
INFORMACIJE
_._I
7-8/1996
zala potreba po zamenjavi vozila, saj je bil ta že precej v letih. S skupnimi močmi in ob pomoči OGZ, KS Dobrepolje in drugih smo leta 1987 nabavili moderno gasilsko vozilo - cisterno Zastava N60 . Ker je bil kombi za prevoz moštva star že 22 let, smo morali začeti razmišljati ludi o novem vozilu. Tako smo v letu 1991 kupili terensko vozilo Lada - NI VA in ga opremili s prikolico za prevoz, črpalke in orodja. V tem letu smo dali izdelali ludi fresko sv. Florjana, ki krasi pročelje gasilnega doma. V naslednjih letih smo nabavili še alarmno sireno.
I ,eta 1993 je Adolf Vidri h predsedniško mesto prepustil mlajšemu, Branelu Pajku.
Lahko rečem, da je danes gasilsko društvo Zdenska vas moderno in sodobno opremljeno gasilsko društvo. V vsakem času je pripravljeno, da posreduje, kjer je potrebno. V društvu imamo 46 aktivnih članov. Od tega je 16 podčastnikov in dva častnika, 14 članov pa je letos obiskovalo tudi tečaj, ki ga je organizirala OZ Dobrepolje. Seveda se da še veliko naredili in to je tudi naša naloga.
Marko Marali
Iz Društva upokojencev
I )ne 27. maja, na binkoštni ponedeljek, smo imeli sejo, na kateri smo obravnavali tekoče probleme v društvu. Med drugim smo se odločili, da bomo nekoliko preuredili kuhinjo v naših klubskih prostorih. Široko staro kredenco, ki zajame precej prostora bo potrebno predelali v ožje omare. Poleg lega bo potrebno odstranili tlak v kuhinji, da ne bo stopnic in združiti kuhinjo s hodnikom.
Na seji smo sc tudi odločili, da bomo organizirali piknik pri Zakrajškovih na Vidmu v Podkraju.
Tako smo se S.junija res zbrali na pikniku pri Zakrajškovih v Podkraju. Moram se opravičili, ker vas o tem nismo obvestili v Našem kraju. Nismo še vedeli pravočasno kdaj in kje ga bomo imeli. Odločitev je padla šele v zadnjem trenutku. Vsi, ki smo se udeležili piknika, smo bili navdu-
šeni nad vsem. Prostor, ki sta nam ga odstopila lastnika, je bil zelo lep in prijazen in kot nalašč za dobro počutje. Kljub vročini nam je bilo prijetno hladno. Lastnikoma se lepo zahvaljujem za gostoljubje in za obljubo, tla nam bosta še kdaj odstopila prostor
Obveščamo vas, da bo naš izlet v Belo krajino 27.7. 1996. Odpeljali se bomo v smeri Videni - Kočevska reka - Črnomelj, nazaj čez. Metliko - Suhorje - Videm, drugo velja isto, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki.
Kopalni izlet v Izolo pa bo predvidoma konec avgusta.
Lepo pozdravljeni do prihodnjič.
Predsednik Društva upokojencev: Konrad Piko
\ TURISTIČNO
: DRUŠTVO
i DODREPOUE
■
	L.l	ni		and
				
PRIREJA KOPALNI IZLET V PORTOROŽ
V SREDO, 24.julija 96, ob 6.00 izpred banke na VIDMU.
Odhod iz Portoroža okoli 20.00 ure. CENA IZLETA: 1.300 SIT Prijave z vplačili zbira ga. Marija Dabič - blagajničarka kina.
(787-510 in 787-119) Izleta ne bo, če bo manj kot 40 prijav.
Vabljeni
20
Ob zaključku šolskega leta 1995/96
Preteklo jesen, ko so se pričele megleni in deževni dnevi, se je na območju občine Do-brepolje oblikoval nov zavod - OŠ Dobrepo-Ije. v sklopu katerega sta se priključili tudi dve organizacijski enoti. V popolni osemletki v Strugah se je pouk pričel z. velikim pričakovanjem, kaj bo Z novo reorganizacijo. Prav tako pa smo bili tudi vsi delavci našega zavoda zaskrbljeni, kako bomo organizirali in izpeljali delo v VVE Ciciban Kompolje. Poleg teh dveh enot pa sodijo v sklop našega zavoda tudi podružnični šoli v Ponikvah in Kom-poljah ter matična šola na Vidmu.
Vzgojno in izobraževalno delo jc s pomočjo marljivega dela učiteljev, vzgojiteljic, varuhov in vseh ostalih zaposlenih lepo steklo. Veseli smo bili, ko smo spoznali, da želijo tudi naši občani - starši s svojim strokovnim delom v interesnih dejavnostih prispevati h kvaliteti našega zavoda. Dobrepoljci smo z DA na referendumu izglasovali vsakomeseč-ni prispevek za gradnjo vrtca in prizidka šole na Vidmu. S tem svojim DA smo dokazali, da kljub temu, da nam življenje ni vedno posulo z rožami, vemo. kaj pomeni naložba v najmlajše. To je tisti kapital, ki ga nobena inflacija ne more uničili. Spoznanje, da smo pripravljeni po svojih močeh pomagati razvoju doline, je v šoli in vrtcu aktiviralo novo ustvarjalnost. Koliko zahvale so v naslednjih mesecih pokazali naši malčki in učenci, nc vemo le tisti, ki smo stali ob njih in jih spremljali, pač pa tudi vsi, ki ste obiskovali naše prireditve ali pa ste spremljali Naš kraj. Ob srečanju z. ljudmi izven naše občine sem pogosto začutil njihovo naklonjenost in veselje, da so tudi uspehi marljivega dela vidni na različnih področjih.
Ponosen sem, da ste nam pomagali s sponzoriranjem kupiti nov kombi za prevoz učencev in malčkov na razna tekmovanja. Moja velika želja jc, da bi tudi našim otrokom vsa-dili v srca veselje do Dohrepoljske in Slruške doline, veselje do naše lepe pokrajine in da ne In tudi daleč od doma nikoli pozabili, kje so njihove korenine. Veliko naših uspešnih podjetnikov, ki nimajo sedež v dobrepoljski občini in ne živijo več tu, nam je priskočilo na pomoč ob zbiranju sredstev. Ob pogovoru / njimi sem začutil, kako lepe spomine imajo na našo zeleno dolino, ki je posejana s cerkvami, znamenji, lepimi hišami... Iz vseh ljudi pa je izžarevala tudi pristna človečt^rt in to moramo položiti tudi našim učencem v srce.
Konec šolskega leta je bil uspešen za skoraj vse učence in prepričan sem, da ste z znanjem in razvojem svojih otrok zadovoljni tudi starši. Res je, da včasih naši "kratkohlačni-ki" napravijo tudi kakšno "neumnost" sosedom in ljudem, ki jih srečujejo, vendar pa vem, da to ni hudobija, temveč mladostniška razposajenost. Na koga pa bi se mi lahko hudo-vali, če nc bi bilo bodic naših otrok'.'
Vesel sem, da z občino in občinskim svetom lepo sodelujemo in da je to sodelovanje lahko vzor tudi ostalim občinam. Z denarjem, ki nam ga dodeli, ne delamo razsipno, vendar pa poskušamo nuditi vsem malčkom in učencem enake pogoje za njihovo delo in razvoj. Pri tem so nam v nenadomestljivo oporo tudi starši, ki se pogosto odrečejo predmetom, ki bi jim polepšali življenje, v želji da bo njihova hčerka - sin imel lepšo mladost kot pa oni.
Po letu dela v našem zavodu OS DOBREPOLJE sem ponosen, da sem se odločil, da pridem iz. Stične v kraj lepih spominov
Podelitev priznanj na zaključni prireditvi
mojega otroštva in da poskušam s svojim znanjem, izkušnjami in delom pomagali pri oblikovanju pokončnih maldostnikov. Pri tem čutim veliko hvaležnost do naših malčkov in učencev, vseh zaposlenih v naši šoli, staršev, vseh ljudi, s katerimi se pri svojem delu srečujem in skrbijo, da življenje v našem zavodu poteka mirno in ustvarjalno. Pred dobi itn mesecem sem srečal bolehno gospo, ki mi je v pogovoru med ostalim rekla: " Veste, jaz nimam nobenega dohodka, zato tudi ne plačujem prispevka za gradnjo šole in vrtca. Ko sem poslušala sosede, da one dajo vsak mesec nekaj stolakov, sem sklenila, da vsak dan molim (udi za vse učenec, starše in zaposlene v šoli." Hvala tudi takšnim ljudem, ker ni pomembna le velikost daru, temveč daje darovan s srcem.
Vsem, ki sle brali le vislice, želim prijetno poletje v potu svojega obraza in tudi dneve dopusta, dneve, ko boste napolnilli svoje "akumulatorje", da bomo v jeseni ponovno sveži in s poletom pričeli z, vzgojo in izobraževanjem nove generacije naših otrok. Vsem malčkom in otrokom pa želim brezskrbne počitnice ter da se zdravi in nepoškodovani vrnete v našo ustanovo.
Hvala za vso pomoč!
Ivan Grandovec
OBVESTILO
OŠ Dobrepolje obvešča vse starše, da bo DZS imela na naši šoli prodajo delovnih zvezkov, zvezkov in šolskih potrebščin za vse razrede OŠ v torek, 27. avgusta 1996, od 9. do 17. ure.
Vpis otrok v malo šolo bo na Vidmu 22. in 23. avgusta, od 10. do 17. ure, v Strugah pa bo vpis 29. avgusta, od 14. do 17. ure.
Misli ob slovesu generacije osmih razredov v šol. letu 1995/96_
Oj pustile nas, oj pustile nas, saj /daj gremo    terim mislim, da boste na šolah, na katere se
v lepši svet z novo znanostjo.
S temi besedami sle se naše učenke in učenci danes poslavljali od sošolcev, učiteljev in vseh zaposlenih na naši šoli. Koliko mladostnega zanosa, optimizma in veselja je bilo v tej misli. Vi ste šestnajsta generacija učencev osinih razredov, ki zaključuje osemletno šolanje v šoli, o kateri so vaši starši, mnogi učitelji in tudi jaz kol učenec stare šole dolgo sanjali. Sedaj pa imate gotovo občutek, daje to toplo gnezdo kar malce pretesno in da bo potrebno Šolo dozidati. Kako hitro se časi spreminjajo, kako hitro je šolsko leto naokoli. Letos zapušča našo šolo 41 učenk in učencev na Vidmu in 7 učenk in učencev v Strugah.
Bili sle generacija, o kateri je učiteljski kolektiv pogosto razpravljal v želji, da vas pripravimo na srečanje Z LEPŠIM SVETOM. Prepričan sem, da boste vsaj del naših navodil ohranili v svojih srcih, da ne boste pristajali na čereh, ki jih ponuja zunanji svet.
Dokler ste učenci OŠ, ste vedno pod budnim očesom učiteljev in staršev, ko pa boste zapustili našo Dbbrepoljsko dolino in boste otišli po učenost v druge kraje, pa boste morali pogosto sami stali pokončno, da vas ne bodo vrtinci pokvarjene družbe vsrkali vase. V knijgi Mali princ je tudi naslednji stavek: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Tudi na vas smo vsa leta gledali s srcem in v pogovorih med učitelji so pogosto ob kakšni vaši napaki zvenele besede: Saj ni tako slab - slaba, temveč ga je le malce zaneslo. To dokazujejo tudi ocene iz vedenja, saj nima nihče manj primernega. Bili sle dobri športniki in pevci ter ste uspešno zastopali našo šolo na raznih tekmovanjih. Mlajšim sošolcem in sošolkam ste lepo pokazali, kako se je potrebno srčno in pošteno boriti za našo šolo.
Ko se poslavljale od naše šole, vam želim, da vas na našo šolo vežejo predvsem lepi spomini na sošolce, na prijetne dogodke, ki so sc zgodili v šoli, na prve skrivnostne ljubezni, ki so se porajale v vaših srcih, pa tudi na ure, ki ste jih preživeli ob knjigah in zvezkih, ko ste pridobivali nova znanja. Na zaključnem preverjanju ste pokazali solidno znanje, s ka-
boste vpisali, prišli tudi do želenega poklica.
Želim vam, da še naprej poslušale svoje starše, ker vam gotovo želijo v življenju le dobro. Starši pa se zavedajte da vaši otroci niso
le vaši otroci, temveč so sinovi in hčere jutrišnjega dne. Vaše misli niso njihove misli. Pri osamosvajanju vaših otrok bo verjetno prišlo tudi do konfliktov. Priporočam vam, da se pogovorite in skupaj napravile načrt za jutrišnji dan.
Naj se ob koncu zahvalim Staršem in učencem za sodelovanje z zaposlenimi na naši šoli. V primeru, da boslc vi, naši učenci, prišli v težave, lahko poiščete pomoč še vedno ludi pri nas. Želim vam, tla bo vaše življenje posulo s cvetjem, tla boste vedri, pošteni, srečni in tla boste tudi v veselju vedeli, kje so meje. Čepa boste kdaj v težavah, se spomnile, tla ima tudi vrtnica trnje, čeprav je čudovit cvet.
Ivan (irandovec
Zlato Vegovo priznanje za Marka Matjašiča
Največji uspeh, ki ga je dosegla OŠ Dobre-poljev letošnjem šolskem letu je zlato Vegovo priznanje, ki ga je dobil učenec 7.a razreda Marko Maljašič, kije na državnem tekmovanju dosegel dovolj točk, tla se je uvrstil med najboljše matematike.
Preti tem je na regijskem tekmovanju dosegel tudi srebrno Vegovo priznanje. To priznanje je dobil tudi učenec Klemen Drobnič iz 6. b razreda.
Marku sem ob tem uspehu postavila nekaj vprašanj.
Kako si se počutil, ko si /vedel, da si dobil zlato Vegovo priznanje? Ali si ga pričakoval in kaj ti priznanje pomeni?
Ko sem prvič zvedel, tla sem dobil zlato Vegovo priznanje, tega sploh nisem mogel verjeli, še posebej zato, ker tega priznanja sploh nisem pričakoval. Tako sem bil še veliko bolj presenečen in vesel lega tlogodka.
Kakšne so se ti zdele naloge za reševanje?
Zdele so se mi zelo težke, tudi v primerjavi z regionalnim, sploh pa s šolskim tekmovanjem, tako tla ob prvem pregledu nisem mislil, da bom katero otl nalog znal rešiti.
Predpostavljam, da te najbolj zanimajo matematično naravoslovni predmeti. Kaj te poleg matematike najbolj zanima in s čim se ukvarjaš izven pouka?
V okviru pouka me matematika kar močno zanima, poleg nje pa tudi lizika. Izven pouka pa se ukvarjam z računalništvom in nami/ nim tenisom.
Katerih izvenšolskih tekmovanj si se do zdaj še udeležil in kakšne uspehe si dosegel?
Udeležil sem se tudi regijskega tekmovanja iz matematike, kjer sem dosegel drugo mesto in uvrslilev na državno tekmovanje, za las pa mi je ušla uvrstev na državno tekmovanje na regijskem tekmovanju iz kemije.
Kaj je potrebno, da dosežeš takšen uspeh?
Na to tekmovanje sem se moral tlolgo in veliko pripravljati. Reševal sem različne naloge. V veliko pomoč mi je bila ga. Anuša Vidmar - Brezec, ki mi je nenehno prinašala razne vaje in mi jih pomagala reševati. Tako sem otlšel na tekmovanje dobro pripravljen in bi seji ob tej priložnosti tudi zahvalil za ves trud.
M. Steklasa, joto: Naš kraj
Vidmar-Brezec in ravnateljem Ivanom Grandovcem
22
Imamo športnico in športnika šole
Ob koncu šolskega leta 1995/96 smo na OŠ Dobrepolje razglasili tudi športnico in športnika šole. Ga. Anica Ternovšek, mentorica ŠŠD pravi, daje na šoli precej dobrih športnikov, vendar športnika šole navadno izberejo med učenci osmih razredov, saj imajo ti v osmih letih več priložnosti, da izkoristijo in pokažejo vse svoje sposobnosti in uspehe. Letošnja najboljša športnika sta iz. 8.b razreda JANJA KUPLENK in BOŠTJAN GRM. Boštjan je res ves predan športu, saj se je vpisal na športno gimnazijo, Janja pa je edina v osmem razredu osvojila zlato športno značko. Obema sem postavila nekaj vprašanj.
Janja Kuplenk - športnica šole
S čim misliš, da si si zaslužil(a) to lepo priznanje?
JANJA: Mislim, da večinoma s trudom in dobro voljo in z veliko aktivnostmi.
BOŠTJAN: S športom sc zelo rad ukvarjam, saj mi je tudi v veliko zabavo. Pri pouku športne vzgoje zalo rad sodelujem, dosegel pa sem tudi že veliko uspehov na raznih tekmovanjih.
V katerem športu si najboljši! a) in kakšne uspehe si že dosegel(a)? Kdo te spodbuja?
JANJA: Najbolj mi leži tenis, sicer pa sem dobra v vseh športih. Pri tenisu sem dosegla drugo mesto v dvojicah s partnerko Anjo Mesojedec. Spodbuja pa me oči. BOŠTJAN: Najbolj uspešen sem v atletiki
in rokometu, saj tema dvema športoma posvečam tudi največ pozornosti. Pri atletiki me najbolj zanima skok v daljino. Na tem področju sem osvojil na bivših občinskih (sedaj medobčinskih) prvenstvih eno bronasto, dve
Boštjan Grm - športnik šole
srebrni in dve zlati odličji. Tudi rokomet redno treniram in se udeležujem ligaških tekem. Odličja pa imam tudi iz. občinskih tekmovanj iz. odbojke.
Spodbujajo pa me največ starši in učitelji.
Katere športne panoge te tudi sicer najbolj zanimajo?
JANJA: Športnih panog je veliko in vse se mi zdijo zanimive, a že kol otroka sla me najbolj zanimala judo in karale.
BOŠTJAN: Na splošno se mi zdijo zanimive vse športne panoge, najraje pa imam atletiko in rokomet.
Ali se ukvarjaš s športom tudi izven šole in kje?
JANJA: Mnogo prostega časa namenjam športu, predvsem tečem, kolesarim, vse športe pa izvajam v bližini svojega doma.
BOŠTJAN: Šport jc poslal sestavni del mojega vsakdana. Poleg telovadbe v šoli redno treniram tudi rokomet pri DVZ Ponikve, kjer imamo treninge po trikrat na leden. S športom pa se ukvarjam tudi za razvedrilo, če le imam čas. Veliko igram nogomet, kolesarim, plavam in igram tenis.
Ali imaš kakšnega vzornika? Katerega?
JANJA: Na področju športa mi je najbolj všeč Brigita Bukovec.
BOŠTJAN: Ne bi se mogel odločili za enega vzornika. Zatrte so vzorniki vsi športniki, ki imajo veselje do športa in dosegajo dobre rezu I tale.
M. Steklasa, joto: Naš kraj
Zaključek bralne značke
B'
V tovrstnih okoliščinah, ko sc le s težavo upremo televiziji, ko veliko ljudi tudi ves dragoceni prosti čas presedi za računalnikom, je velika nevarnost, da pri mnogih knjiga ne bo imela tolikšne veljave, da bi ji odkazali primeren prostor v svojem življenju.
To pa ne velja za precejšnje šlevilo učencev naše šole, ki so poleg ostalih aktivnosti vključeni tudi v bralno značko. Celo prvo-šolčki, ki so šele letos odkrili, kaj se skriva za platnicami, so med njimi.
Da bi se jim skromno oddolžili za sodelovanje, smo za slovesen zaključek bralne značke 17. maja 1996 povabili pravljičarko Bledo Zupančič, knjižničarko iz OŠ Šentvid. Naše najmlajše iz. Ponikev, Kompolj in centralne videmske šole je očarala z. lutkovno prav Ijico o pogumnem princu. Navdušeni so bili nad mehkimi in nežnimi lutkami iz. domače volne, ki jih sama izdeluje, saj takšnih še niso
Pisatelj Bogdan Novak
videli. Na koncu so še sami vodeno zaigrali Sneguljčico, s čimer se jim je še posebej prikupila.
Malo starejše šolarje pa je 27. maja obiskal pisatelj Bogdan Novak, avtor številnih k n j i -
Naš kraj
ŠOLSKI KOTIČEK
7-8/1996
23
Ko je spregovorila pravljičarka Breda Zupančič, nam je zastal dih.
Takole so strnili svoje vrste s tega srečanja:
Po uvodnih besedah nam je prebral nekaj svojih pesmi in nam povedal zabavno zgodbo. Oblečen je bil mladostniško, zato je dajal na zunaj precej čuden vtis. Kmalu pa smo v njem spoznali zabavnega človeka z dobrimi mladostniškimi idejami. Iz njegovih ust so prihajale naše misli. Kar naenkrat je postal naš prijatelj in zaveznik.
Vilma in Simona
"Pisatelj Hogdan Novak je med nas prišel z namenom, da bi nam čestital in podelil nagrade za bralno značko, ki smo jo uspešno opravili. "Podelitve smo se udeležili v velikem številu. V napetem vzdušju smo ga pričakali v prostoru jedilnice. Vstopil je preprost moški srednjih let z bogatim besednim zakladom, to smo namreč ugotovili že po nekaj minutah njegovega nastopa. Prebral nam je nekaj svojih pesmi, ki jih je pisal v mladosti. Imeli smo se čudovito in spoznali smo, da je pisatelj Hogdan Novak prijazen in prijeten človek.
Tanja, 12>arbara in Katja
/ovnih del za mladino. Knjiga ljudi združuje - z nami so bili tudi bralci iz OŠ Prevolc. Priložnost za izmenjavo mnenj, sklepanj novih prijateljstev.
Knjigo za osemletno sodelovanje pa so prejeli Janja Kuplenk, Julija Travnikar in Peter Pavlic, vsi učenci 8.b razreda.
Ob tej priložnosti je pisatelj podelil še bronasta priznanja učenkam, ki so se vestno pripravljale na Cankarjevo tekmovanje: Vilmi Šuštar, Tanji HI Shavvish, Aleksandri Sibili, Simoni Perko, Barbari Erancelj in Juliji Travnikar.
Pogosti obiski v šolski knjižnici in ti bogati srečanji sta dokaz, da bodo mnogi še znali poiskati čas za knjigo ludi v utrudljivih dneh, ko bo treba hoditi v šolo in sc neskončno veliko učiti, ko hkrati ne bo mogoče dalj časa prebiti brez prave vesele družbe vrstnikov, ko bo zmanjkovalo časa za marsikaj, celo za zdrav spanec. Kajti žc spoznavajo, da je pogosto v življenju le ona tista, ki nikdar nc razočara, jc z, nami, ko nam obrne hrbet tudi najboljši prijatelj, je prijateljica duše, najboljša družba, tudi najboljše učenje.
Zakorakali smo v počitnice. Vem, da jih brez dobre knjige, za katero vam je med šolskim letom zmanjkovalo časa, ne boste mogli polno in bogato preživeli.
Ema Scvšek, foto: Naš kraj
kisu
Vsi radi mislimo, da prepoznamo pošten obraz, ko ga zagledamo, toda redki med nami znajo ločiti prijatelja od nasprotnika.
(L. Young)
Obiskali smo kmetijo
V petek, 7. junija, smo sc otroci i/, vrtca Ciciban odpeljali na Cesto.
Povabljeni smo bili, da si ogledamo kmetijo pri Mohorčkovih in da lam praznujemo Metkin rojstni dan. Domači so nas lepo sprejeli, nam pokazali domače živali, poslopje in stroje ter nas prisrčno pogostili.
Preživeli smo prijetno dopoldne in Mo-horčkovim se lepo zahvaljujemo za gostoljubje.
Marija Znidaršič
Cicibani v Ljubljani
V četrtek, 16. maja, smo otroci male šole iz Kompolj obiskali lutkovno gledališče PRAVI JIČNI SVET JANESTRŽINAR v Ljubljani. Obisk predstave ne bi bil nič posebnega, če nam ne bi ogled predstave omogočila
NOVA IJUB1JANSKA BANKA. Naša skupina seje pridružila skupinam otrok iz. drugih vrtcev in preživela prijetno dopoldne v pravljičnem svetu.
Za lepo doživetje in izkazano pozornost se Novi ljubljanski banki lepo zahvaljujemo.
Darja Erčulj
24
Nastop učencev glasbene šole
Da se nam res bližajo počitnice, smo začutili tudi v glasbeni šoli. Na izpitih so učenci pokazali svoje znanje, pred tem pa so svojo učenost pokazali na zaključnem koncertu Glasbene šole, ki je bil 10.6.1996 v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Starši in drugi ljubitelji glasbe so lahko prisluhnili učencem vseh oddelkov glasbene šole. Nekateri med njimi so že pravi virtuozi na svojih inštrumentih, nekatere pa je ob njihovem pr-
vem nastopu v svoje roke "prijela" trema. Vendar vaja dela mojstra, tako da lahko rečemo, da bo naslednjič že bolje.
Vsi skupaj sedaj odhajamo na počitnice. Učencem in njihovim staršem želim, da bi jih preživeli čim lepše ter da se v naslednjem šolskem letu zopet srečamo polni novih moči in delovnega elana.
Rezka Šuštar foto: Naš kraj
Glasbeno šolo na Vidmu obiskujejo tudi učenci sTurjaka in iz Strug.
Človekov značaj je njegova usoda.
(Heraklit)
Nikoli ne zaupaj človeku, ki o vseh govori samo dobre stvari. (Lichtenberg)
Utrinki iz nalog učencev ob zaključku osnovne šole
Še pred nekaj meseci sem komaj čakal konec, šole, sedaj pa si telim, da bi jo še obiskoval, saj me nanjo veže mnogo lepili spominov.
Matevž.
Najbolj mi bodo ostali v spominu končni izleti, ki so bili polni novih bogatih doživetij in razigranosti.
Darja
Imeli smo naravoslovni dan. Med. drugim smo se ustavili tudi v Lescah. Nekaj nas je poletelo z jadralnim letalom, lega doživetja iz osnovnošolskih let ne bom nikoli pozabil.
Tadej
V času osnovnega šolanja sem doživela mnogo nepozabnih dogodkov, lepih in tudi manj lepih. Ostali bodo zapisani v srcu kot spomin na brezskrbni čas otroštva.
Suzana Š.
Pred mano je nov začetek. Priznam, da meje strah. Zamenjala bom hram učenosti, zamenjala sošolce, učitelje... Kljub vsemu je v meni dovolj poguma, da se spoprimem s prihodnostjo.
Suzana K.
Spomini so zvesti spremljevalci človeka. Nepozabni so spomini na osnovnošolska leta. Še dolgo me bodo spremljali spomini na uspehe na športnem področju.
Anja K.
Upam, da bo vsak izmed nas uspel v poklicu, kisi gaje izbral, čeprav vem, da pot do njega ne bo lahka.
Jenny
Kmalu se borno poslovili od sošolcev in učiteljev. Ostali pa bodo spomini, lepi a tudi neprijetni. Neprijetni zaradi ocen, ki sijih nismo želeli in so nam kvarile uspeh, prijetni zaradi mnogo lepili drobnih doživetij v šolskih klopeh.
Peter
V šolskih klopeh seje rodila tudi prva ljubezen, ki je ne bom nikoli pozabila.
Petra
Bili smo kot ena družina, saj smo se osem let srečavali skupaj, doživljali uspehe in poraze, se veselili in žalostili, toda prišel je čas slovesa. Razšli se bomo vsak po svoji poti novim obveznostim in doživetjem naproti.
Štefka
Zbrala: Slavka Muslar
Naš kraj
7-8/1996
Športno življenje Črna policistov kronika
V zadetku leia 1996 je bilo na Policijski postaji grosuplje ustanovljeno Športno društvo 92 Grosuplje /. namenom organizirati rekreativne, družabne in športne dejavnosti zaposlenih na postaji.
Tako smo se dne 25.05.1996 udeležili Odprtega strelskega prvenstva z vojaškim orožjem MORIŠ 96 v Kočevju. Ekipa v sestavi Stojan Jakopin, Andrej Skrajnar in Jože Slana je sodelovala v vseh štirih disciplinah (precizno streljanje z vojaško puško 7,9 mm in pištolo 7,65 mm, hitrostno streljanje s 1'AP 7,62 mm in pištolo 9 mm) in v seštevku rezultatov med trinajstimi ekipami dosegla 7. mesto.
V disciplini hitrostno streljanje s PAP 7,62 je ekipa med 21 -imi ekipami dosegla odlično 2. mesto z 231 krogi. Zmagala je ekipa Strelske družine MORIŠ 1 z 253 krogi. Med 67-1111 i posamezniki je Stojan Jakopin dosegel 4. mesto s 86-imi krogi, Andrej Skrajnar I o. mesto s 73-imi krogi in Jože Slana 12. mesto z 72-imi krogi. Zmagal je strelec Strelske družine MORIŠ I Jane/. MRKUN z SS-imi krogi.
I )ne 06.06.1996 pa se je ekipa Športnega
Začele so sc počitnice in s tem dva meseca brezskrbnih dni za učenec in dijake. Preneka-teri bodo zaradi prezaposlenosti staršev cele dneve prepuščeni sami sebi in ulici in bodo počeli razne stvari. Vožnja s kolesi in motorji po površinah, kjer se ne opravlja promet, vožnja brez, čelad, brez. glušnikov moti občane in povzroča škodo okolju, poleg lega pa vozniki izpostavljajo sebe nevarnostim, ludi vožnja z rolkami po cestah, kar ni redkost, pomeni nevarnost za le udeleženec. Ti sc v prometu štejejo za pešce in nimajo kaj početi na vozišču, ko je ob njem pločnik, drugače pa velja za pešec, da hodijo ob robu vozišča (izven naselja ob levi strani vozišča).
Čas dopustov pa je tudi čas za nepridiprave, ki pridno delajo, "vlamljajo in kradejo" i/ stanovanj in stanovanjskih hiš vse, kar ie pri-
društva 92 (PPGrosuplje) udeležila turnirja v malem nogometu v Kočevju.
Turnirje bil z mednarodno udeležbo, saj sta poleg domačih policijskih postaj (Kočevje - 2 ekipi, Ribnica, PPP Ljubljana, Metlika, Črnomelj, Dolenjske Toplice, grosuplje, Cerknica) in ekipe MORIŠ, udeležile še policijske postaje iz sosednje HrvaŠke (Čabar, Delnice).
V predtekmovanju je PP Grosuplje dosegla dve zmagi, in sicer proti Cabru z S : 0 in proti Črnomlju s 7 : 3.
V četrt finalu se je ekipa srečala z ekipo PP Kočevje II in zmagala s 6 : 4.
V polfinalu je ekipa doživela edini poraz, in sicer proti ekipi PPPLjubljana z 1 : 3.
V tekmi za tretje mesto smo se ponovno srečali z ekipo PP Črnomelj in zmagali z
9:2.
Končni vrstni red:   I. PPP Ljubljana
2. PM P Metlika
3. PP Grosuplje
4. PP Črnomelj
Policijska postaja Grosuplje
mernega za trženje, ko so uporabniki odsotni. Tu velja opozorilo dopustnikom, da vrednejše predmete shranijo na varna mesta (trezoi je ali pri sorodnikih in znancih), se dogovorijo s sosedi ali sorodniki o večkratnem obhodu objektov ob različnih časih in da ti o sumljivih zapažanjih obveščajo policijo. Pravočasna informacija lahko pripomore k preprečitvi marsikaterega dejanja ali prijetju storilcev pri dejanjuali po njem. S svojimi polnimi poštnimi nabiralniki, časopisih po dvoriščih, vseskozi enako zastrtimi roletami damo vedeli, daje objekt trenutno prazen, kar storilci pridno izkoriščajo in nam povzročajo škodo. Za čim manj lakih dejanj poskrbite lahko tudi sami z, upoštevanjem teh nasvetov.
Policijska postaja Grosuplje
V drugi polovici maja in začetku junija se je prometna varnost na območju Policijske postaje Grosuplje močno poslabšala. Od 15 maja do 20. junija je bilo obravnavanih 37 prometnih nesreč. Od tega dve s smrtnim izidom, sedem s hudimi telesnimi poškodbami, tri z lahkimi telesnimi poškodbami in petindvajset z materialno škodo. Posledice v teh nesrečah pa so še hujše, in sicer sta dve osebi izgubili življenje, enajst jih jc bilo hudo telesno poškodovanih in sedem lahko. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v teh nesrečah udeleženo pel voznikov koles z motorjem, dva motorista in dva kolesarja, pri katerih so posledice prav najhujše.
31.05. % Tega večera je pijani varovanec DVZ Ponikve razgrajal preti vhodom v stanovanjski blok. tako tla je brcal v vrata in s tem motil okolico. Ker se ob intervenciji ni pomiril, je bil pripeljan na Policijsko postajo. Pri razgrajanju pa seje občan poškodoval po nogi, zato mu je bila nuđena pomoč v UB KC v Ljubljani. Zaradi razgrajanja pa se bo srečal s sodnikom.
04.06.96 V zasebni stanovanjski hiši v Kom-poljah sla se sprla "zakonca" zaradi premoženja. Prepi seje hitro končal, ko se je na tleh razletel vrč i/ gline. Policista staju pomirila.
05.06.96 Na vrtu gostinskega lokala PETRA v Predstrugah je domačin fizično napadel gosta, tako tla ga je z nogo udaril v glavo. Nasilno obnašanje domačina bo obravnaval sodnik za prekrške, ki ne bo pozabil pogledati v njegovo preteklost in bo nato izrekel ustrezno kazen.
07.06. % Voznik osebnega avtomobila VW hrošč je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča, v desnem ostrem ovinku, izven naselja Prcdstruge, zapeljal na bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek. Pt) kratki vožnji po njem je ličil v beton ski prepusl. Voznik sc je v nesreči hudo telesno poškotloval in se zdravi v bolnišnici. Srečno jo jc odnesel potnik, ki je ostal nepoškodovan.
07.06.% Voznik juga. ki je vozil iz smeri Rašice proti Vidmu mimo gostinskega lokala ADAM v Ponikvah, je v levem ovinku zapeljal v desno preko bankme na parkirni prostor ter trčil v parkirano vozilo. Takoj po trčenju je voznik odpeljal naprej, ne tla bi lastniku poškodovanega vozila pustil svoj naslov, računajoč, tla ga ni nihče videl, vendar se je zmotil. Zaradi takega obnašanja ob prometni nesreči si je voznik prislužil dodatno kršitev zakona, kar bo upošteval tudi sodnik.
Policijska postaja Grosuplje
Preventivna dejavnost policije na področju prometne varnosti
7-8/1996
261
ŠPORTNI KOTIČEK, IZ UREDNIŠTVA
Rezultati VIL kola
in končna lestvica spomladanskega dela prvenstva v nogometu v občini Dobrepolje
ŠD STRUGE-ŠDDVZ PONIKVE 1:7 BRUHANJA VAS - KOMA 750 1:2
PREDSEDNIKI-VIDEM TRGOJAN 1:10 ZAGORICA-OKREPČEVALNICA ZORA 0:19
KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA
1. VIDEM TRGOJAN	7	7	0	0	21 TOČK	41	: 11	(+30)
2. OKREPČEVALNICA ZORA 7		6	0	1	18TOČK	42	: 11	(+31)
3. ŠD DVZ PONIKVE	7	5	0	2	15TOČK	36	:18	(+6)
4. KOMA 750	7	4	0	3	12 TOČK	24	:18	(+6)
5. BRUHANJA VAS	7	3	0	4	9 TOČK	19	:17	(+2)
6. PREDSEDNIKI	7	1	1	4	4TOČKE	16 :34		(-18)
7.ŠD STRUGE	7	1	0	6	3TOČKE	11	:28	(-17)
8. ZAGORICA	7	0	1	6	1 TOČKA	8 :	60	(-52)
LESTVICA NAJBOLJŠEGA STRELCA LIGE
1. VILJEM BABIC-VIDEMTRGOJAN 16ZADETKOV
2. BOŠTJAN STRNAD - ŠD DVZ PONIKVE 14 ZADETKOV
3. -4. JOŽE NOVAK-VIDEMTRGOJAN 11 ZADETKOV 3.-4. JANEZ ADAMIČ - OKREPČEVALNICA ZORA 11 ZADETKOV
Spomladanski del prvenstva v malem nogometu je torej končan. Vodečo pozicije je zasedla ekipa Videm -Trgojan, ki je realno prikazala najboljši nogomet. Vendar pa se bo v jeseni odvijal trd boj, saj vodeči ekipi tesno sledita ekipi Okrepčevalnica Zora in SD DVZ Ponikve. Pa tudi ostale ekipe ne bodo nenevarne in bodo čakale svojo priložnost.
Ekipa TRGOJAN - Videm v novih dresih sponzorja (Peter Novak, Edo Latič, Viljem Babic, Aleš Pugelj, Jože Novak, Zdravko Šporar), na sliki manjkajo: Matej Strah, Armin Čoralič, Boštjan Grm, Jure Novak, Robert Novak, Marko Bamburač.
Pohvaliti je potrebno prav vse, tako igralce zaradi resnosti in borbenosti, kol gledalce, ki so pridno obiskovali tekme in s tem napravili svojstveno vzdušje. Pa še nekaj je opazno. Vedno več je mladih igralcev, kijih zanima ta šport, kar za napredek športa v kraju ni nepomembno.
Alojz Kuplenk, Andrej Cevc
IZUREDNISTVA
Spoštovani bralci
Čeprav je sprva kazalo, da rubrika PISMA BRALCEV sploh ne bo zaživela, je kar na hitro prišlo do razmaha polemike, ki je po dolžini in tudi po ostrini že nekoliko presegala meje za neko lokalno glasilo.
Ne glede na zakonsko pravico urednika, da objavi, ne objavi ali krajša oz. povzema prispevke dopisnikov (Zakon o javnih glasilih iz leta 1994), smo želeli kar najbolj zadostili merilom demokratičnosti, zato je bilo naše stališče tako, da se objavijo vsi s polnim imenom in priimkom poslani prispevki, ki še ustrezajo merilom dobrega okusa (Naš kraj, letnik I, št.9). Konstruktivna polemika,
ki ima namen izboljšali stvari ali osvetliti določen problem, je bila in je še zaželena. Da smo pri tem res poskušali biti dosledni in nepristranski, so dokaz, zadnje številke Našega kraja. Objavili smo VSE, kar smo prejeli, razen anonimnih prispevkov in listih prispevkov, ki so bili poslani poti lažnim imenom in naslovom. Kadarkoli namreč obstaja dvom o identiteti pisca, jo je urednik dolžan preveriti. Razvrščanje prispevkov v določene rubrike, za katere ni bilo poprejšnjega dogovora, pa jc stvar uredništva. Posamezna mnenja ali članki s polemično ali nepreverjeno vsebino spadajo v pisma bralcev. V tej rubriki je bilo do zdaj ne glede na pravico krajšanja objavljeno VE V EELOTI(l), celo brez večjih lektorskih posegovO), razen slikov-
nega gradiva, ki v rubriko PISMA BRALCEV nc spada. Še toliko manj, če so priložene fotografije brez navedenih virov in če tudi sicer niso prepoznavne.
Tudi v prihodnje bo uredništvo v skladu s sprejelo programsko zasnovo objavilo vse, kar bo prispevalo k boljšemu obveščanju občanov, zato bomo objavljali prispevke za vse rubrike, pri čemer vas opozarjamo, da dolgi sestavki niso zaželeni in jih bomo zaradi omejitve prostora prisiljeni krajšali. Prav tako pričakujemo tudi za rubriko PISMA BRALCEV samo krajše prispevke (do ene tipkane strani). Pri leni bi radi še enkrat poudarili, da naša programska zasnova vključuje objektivno obveščanje, konstruktivno polemiko, pa tudi obzirnost do ljudi, še zlasti zato, ker
smo v volilnem letu in ne želimo, da bi se politične strasti in osebna sovraštva preveč razvnela prav na straneh našega glasila.
Uredništvo se bo odločno uprlo vsem pritiskom in drugim oblikam vmešavanja v uredniško politiko, saj pri svo jem delu želi bili, in tudi je, neodvisno.
Obenem vas prosimo, spoštovani bralci, tla obvestite uredništvo 0 dogodkih, ki se vam zdijo primerni za objavo v našem glasilu oziroma nam sami pošljete prispevke o teh dogodkih. Z željo po kar najboljšem sodelovanju tudi vnaprej in po skupnem sooblikovanju našega glasila se do septembra poslavljamo
od vas. , .
Urednica
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Url RS. it. 72/93, 57/94 in 14/95) in 5. ler 16. člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur.l. RS, 26/95) je občinski svet na svoji 20. - korespondenčni sej i dne, 31.05.1996 sprejel
ODLOK
0 GRBU IN ZASTAVI OBČINE DOBREPOLJE
Objavljen v Ur. 1.32-20.6.1996
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Občina Dobrepolje ima grb in zaslavo, ki se uporabljala v skladu z določbami lega odloka.
Grb in zaslava sla stalni oznaki Občine Dobrepolje, ki simbolizirala občino kol lokalno skupnost.
2. člen
Geometrijska, likovna in barvna pravila za oblikovanje grba in zaslave so sestavni del tega odloka.
3. člen
Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo.
Grba in zastave ni dovoljeno uporabljali v nasprotju z. javnim redom ali tako, da se krni ugled Občine Dobrepolje.
4. člen
Grba, zastave ali njunih sestavnih delov se ne sme avtorsko zavarovali po drugih osebah, prav lako ne zavarovali ali uporabljali kol blagovno znamko, vzorec ali model za označevanje blaga in Storitev,
5. člen
Ce sla grb ali zaslava ob uradnih priložnostih, ki se odvijajo na območju Občine Dobrepolje, postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z grbom ali zaslavo Republike Slovenije, morala bili grb in zaslava Republike Slovenije postavljena na častno mesto.
Če sta grb ali zastava ob uradnih priložnostih, ki se odvijajo na območju Občine Dobrepolje, postavlljena, položena oziroma izobešena skupaj z znamenji drugih občin ali tujih teritorialnih enot, morala iiili postavljena na častno mesto.
II. GRB
6. člen
Grb občine je upodobljen na gotskem ščitu 15, Stoletja, sanitske oblike.
Predstavitev grba (blason):
Srebrni Irak, katerega širina je 35. del (petintrideseti del) širine ščita, eepi lega v zeleno polje, ki nosi zlali žilni klas s 24 zrni, obdan z. leve in desne s po enim žilnim listom; ter v modro polje, ki nosi zlali zvon z znamenjem katoliškega križa na sredini svojega plašča.
Zlati trak, ki ga nosi ščil na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v heraldični šrafuri in v barvah, skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del lega odloka.
7. člen
Grb občine se uporablja zlasti:
- v pečatu, žigu občine in kot oznaka na uradnih dokumentih občine;
- v šlapiljkah in oznakah dokumentov;
- na avtomobilskih registrskih tablicah;
- na poslopju in v uradnih prostorih občine;
- na neprometnih znakih, ki označujejo območje občine;
- na prireditvah, ki organizira, se jih udeležuje, ali ki predstavljajo občino;
- na listinah oziroma priznanjih, ki jih v svečani obliki izdaja oziroma podeljuje občina;
- na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih
izkazih, ki jih v službene namene uporabljajo funkcionarji in uslužbenci občine ter člani občinskega sveta;
- v vseh drugih primerih, ko župan fili občinski svet lo ocenita za polrebno.
S. člen
Uporaba grba v namene izven določb 7. člena dovoljuje župan ali občinski svel.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se lahko uporaba omeji samo za določen namen ali za določen čas. Dovoljenje se prekliče, če uporabnik ne upošteva pogojev, ki so v njem zajeli, če ne skrbi za primeren videz grba, ali če s svojim poslovanjem krni ugled občine.
9. člen
Če se na območju občine grb občine uporablja poleg drugega grba. mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi sirani, razen kadar se uporablja skupaj z. državnim grbom ali grbom druge države in v primerih, določenih z zakonom.
Če se na območju občine grb občine uporablja skupaj z dvema grboma, mora bili grb občine v sredini, razen če se uporablja skupaj z državnim grbom ali v primerih, določenih z zakonom.
III. ZASTAVA
10. člen
Zaslava občine Dobrepolje je modra in rumena z rumenim zvonom na modrem polju.
Razmerje višine zaslavine rute "V" proti dolžini "L", V : L = I : 2,5, oz. ena proti dve celi pet desetin. Zaslavinn rula je vertikalno razdeljena na dve barvni polji tako, da prvo barvno polje zavzema 45 % (petinštirideset odstotkov) celotne rutine dolžine "L", drugo barvno polje pa 55 % (pelinpeldesl odstolkov) celotne dolžine rute. Prvo, modro polje nosi na svoji sredini vertikalno postavljen atribut iz občinskega grba. rumeni zvon enake barve, kol je drugo barvno polje zaslave. Atribut ne sme bili nižji od 2/3 (dveh Irelin) višine zaslavine rute in ne višji od K/10 (osem desetin) imenovane višine.
Detajlni prikaz razmerij zaslavinih polj in kode njenih barv so sestavni del lega odloka.
11. člen
Zaslava se izobeša zlasti:
- v počastitev državnih, občinskih in krajevnih praznikov;
- oh pomembnejših kulurnih. športnih in drugih prireditvah;
- ob uradnih obiskih tujih delegacij;
- v drugih primerih, ko župan ali občinski svel lo ocenila za potrebno.
Zastava je stalno izobešena v sejni sobi občine.
12. člen
Zaslava je pravilno izobešena tako, da je pritrjena za njen prvi rob na vertikalni drog ali sidrno vrv. Morebitni nagib droga oziroma sidrne vrvi ne sme bili nižji od 45 kotnih stopinj glede na horizontalo. Zastava je lahko napeta po svojem zgornjem robu horizontalno, zanj pripela ali tudi položena. Če je napeta, pripeta ali položena poševno, tedaj kot med njenim spodnjim robom in horizontalo ne sme presegati 45 kotnih stopinj. Vsi drugi načini izvešanja zastav niso dopustni.
13. člen
Glede položaja zaslave v konkurenci drugih zastav se smiselno uporablja 9. člen odloka.
IV. KAZENSKE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
/. denarno kaznijo od 10.000,00 do 50.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če izdeluje ali uporablja grb ali zastavo v nasprotju z. njuno grafično podobo, opredeljeno s tem odlokom (2. člen).
2. če uporablja grb ali zastavo, ki sla poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo (I. odstavek .3. člena),
3. če uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom lako. da je krnjen ugled občine (2. odstavek .3. člena),
4. če poslavlja ali izobeša grb oziroma zaslavo v nasprotju s pravili (5.. 9., 12. in 13. člena).
5. če uporablja grb brez dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem (S. člen).
Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje fizična oseba z denarno kaznijo od 5.000,00 do 25.000.00 tolarjev.
15. člen
Za pravilno uporabo grba in zaslave skrbi občinska uprava, ki daje pojasnila, sprejema vloge, izdaja dovoljenja in vodi evidenco o njih.
16. člen
Ta odlok prične veljali z dnem objave v Uradnem listu RS.
Številka: 012-1/96 Datum: .31.05.1996
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBREPOLJE
Brane Brodnik, dipl. ing.
BARVNE SKALE IDENTITETNIH SIMBOLOV OBČINE DOBREPOLJE
Barvne kode po SISTEMSKI BARVNI KARTI "INTERCOLOR '87" (Cinkarna Celje)
1 - RUMENA:       Y  - 100, M - K)
2 - MODRA:        C - 100. M - 50
3 - RDEČA: Y - 100, M - 90
4 - ZELENA: Y ■ 100, C - 100
Barvne, kode po PROCESS COLOR SYSTEM GUIDE "PANTONE"
1 - RUMENA:       Y - 100. M - 20,   C - 0.      K - 0
2 - MODRA: Y - 0,     M - 35,   C - 100,  K - 10
3 - RDEČA: Y - 100, M - 90.   C - 0.      K - K)
4 - ZELENA: Y - 100. M - 0.     C - 100.  K - 40
Med normiranimi zastavami (Irikolorami) v razmerah: I0()x2()()cm,
IOOx250cm in 100 x.300em
smo izbrali zaslavo razmerij 100x250 cm zalo. ker je med vsemi tremi velikostmi lo razmerje najbolj "univerzalno" glede uporabnosti pa ludi zalo, ker bo v primeru dovoljenja vertikalnih zastav (torej dve različni podobi ene zaslave, lo je ene identitete), lo velikostno razmerje ustrezalo postavilvi atributa obrnjenega za 90 kolnih stopinj v primerjavi z atributom na horizontalni zaslavi.
U ERA LDICA SEOVENICA
Na podlagi 4. in 30. člena Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 32/93) ter 9., 16. in 93. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur.l. RS št. 26/95) je Občinski svet občine Dobrepolje na 21..redni seji, dne 18.06.1996 sprejel
ODLOK
o ravnanju z odpadki na območju občine Dobrepolje
Objavljen v Ur. 1.34-29.6.1996
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določijo vrste odpadkov, zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju občine Dobrepolje.
2. člen
Dejavnosti v zvezi z urejenim zbiranjem, odvozom in odstranjevanjem komunalnih odpadkov opravlja Javno komunalno podjetje Grosuplje ali pooblaščena podjetja na podlagi pogodbe (v na-daljnem besedilu: pooblaščeno podjetje).
i. člen
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se uvede v naslednjih naseljih občine Dobrepolje: Bruhanja vas. Cesta. Četež . Hočevjc. Kolenča vas, Koinpolje, Lipa. Mala vas. Paka. Podgora, Pod-gorica. Podpeč, Podtabor, Polom, Ponikve, Poti-skavec, Prcdstruge, Pri cerkvi, Rapljevo, Seč, Tiso veo. Tržič, Videm, Vodice, Vrbovec, Zagorka in Zdenska vas, in sicer iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč in drugih virov.
Komunalni odpadki se obvezno odlagajo na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
II. VRSTE ODPADKOV IN NAČIN ZBIRANJA
4. člen
Vrste odpadkov so:
a) komunalni odpadki,
h) posebni nenevarni odpadki.
c) odpadki, za katere je ugotovljeno, da se lahko uporabljajo kot surovine,
d) nevarni odpadki.
5. člen
Komunalni odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v naseljih in sicer:
- trdi organski in anorganski odpadki iz stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov,
- kosovni odpadki (pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, sanitarna oprema in podobno),
- sežgan kužen odpadni material iz. zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij ob upoštevanju veljavne zakonodaje s področja ravnanja z odpadki.
- razni drobni lažji tehnološki odpadki, ki niso uporabni kot surovine in za katere je ugotovljeno, da ne vsebujejo nevarnih in strupenih snovi.
(t. člen
Posebni nenevarni odpadki so.
- odpadki prehrambene industrije.
- odpadki rastlinskih in živalskih maščob,
- odpadki kož. in usnja,
- odpadki iz gozdarstva,
- odpadki celuloze, papirja in lepenke,
- drugi odpadki rastlinskega in živalskega izvora,
- odpadki mineralnega izvora.
- odpadki plastičnih mas in gume.
- tekstilni odpadki.
- odpadki pri pripravi vode in pri čiščenju odpad nih vod.
- gradbeni odpadki, kamenje, jalovina,
- odpadki iz proizvodnje, ki jih ni mogoče uporabiti in ne vsebujejo strupenih snovi in
- ohlajeni ogorki iz skupinskih kurilnih naprav.
7. člen
Odpadki, za katere je ugotovljeno, da se lahko
uporabljajo kol surovine so:
- papir,
- steklo,
- tekstil,
- kovina in drugo.
8. člen
Nevarni odpadki so tisti odpadki, ki imajo zaradi količine in narave eno ali več naslednjih lastnosti:
- eksplozivnost,
- lahko vnelljivosl in gorljivost,
- povzročanje vžiga drugih snovi,
- reaktivnost,
- strupenost.
- jedkost in dražljivosl,
- radioaktivnost,
- kužnost. in gabljivost.
9. člen
Upravljalci in lastniki zgradb ter objektov v naseljih iz tega odloka, morajo komunalne odpadke odlagali v posode za odpadke, katerih obliko določi pooblaščeno podjetje v soglasju z Občino Dobrepolje. Izven tipiziranih posod za odpadke na zbirnih odjemnih mestih ter izven odlagališč odpadkov je zbiranje in odlaganje le-teh prepovedano.
10. člen
Za posebne nenevarne odpadke mora uporabnik glede odlaganja v posode za odpadke in odvajanja na centralno deponijo komunalnih odpadkov pridobiti soglasje pooblaščenega podjetja in pristojne inšpekcije.
Posebni nenevarni odpadki se lahko v soglasju s pristojno inšpekcijo odvažajo tudi na zemljišča, kjer so potrebni agroukrepi.
11. člen
Za odpadke, za katere je ugotovljeno, da se lahko uporabijo kol surovine, mora pooblaščeno podjetje skupno z. Občino Dobrepolje za odkup in predelavo odpadkov uvesti ločeno zbiranje takoj, ko bodo podani pogoji za možnost ločenega deponiranja odpadkov na osnovi zakona.
O pričetku zbiranja in odvažanja odpadkov iz prvega odstavka tega člena obvesti pooblaščeno podjetje uporabnike v sredstvih javnega obveščanja. Uporabniki so dolžni na izvoru zbirati odpadke in jih sortirane odlagali na zalo določenih mestih v zato pripravljene posode. Zbirno mesto se določi v soglasju z. Občino Dobrepolje.
12. člen
Nevarne odpadke se ne sme odlagati v posode za odpadke ali direktno na centralno deponijo komunalnih odpadkov, temveč se morajo v skladu z. veljavnimi zakonskimi določili odlagati na posebno za to določeno skupno deponijo v okviru regije-
13. člen
Zbirna mesta za zbiranje odpadkov določi pooblaščeno podjetje v soglasju z. Občino in vaško skupnostjo tako, da so dostopne s smetarskim vozilom in so v neposredni bližini dovozne ceste. V primeru, da so posode za odpadke izven nivoja cestišča, ali so oddaljene od cestišča več kot 10 m, jih je uporabnik dolžan postaviti na za to določeno mesto, po končanem praznjenju pa jih je dolžan vrniti na isto mesto.
Pooblaščeno podjetje in uporabniki so dolžni skrbeti za čistočo zbirnih mest in posod za odpadke, drugim občanom in organizacijam posod za odpadke ni dovoljeno prazniti.
V kolikor pooblaščeno podjetje zaradi nestrokovnega dela posodo za odpadke poškoduje, je dolžno posodo popraviti oziroma zamenjati z. novo na lastne stroške.
Pooblaščeno podjetje je dolžno ocenjevati in evidentirali količino odpeljanib in deponiranih odpadkov ter podatke o količini konec leta ali do 15. marca za preteklo leto, posredovali Občinskemu svetu občine Dobrepolje, oziroma z. vednostjo Občinskega sveta občine Dobrepolje pristojnemu
organu za varstvo okolja.
14. člen
Način odvoza in odstranjevanje ter obratovanje centralne deponije komunalnih odpadkov se določi s Pravilnikom in Obratnim poslovnikom delovanja deponije, ki ju sprejme Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in ju mora pooblaščeno podjetje objaviti v Glasilu občine Dobrepolje, ali v drugem sredstvu javnega obveščanj a.
15. člen
Pri izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije za novogradnje oz. soseske in za rekonstrukcijo obstoječih objektov je projektant dolžan uposle vati tehnične normative pooblaščenega podjetja, glede načina zbiranja odpadkov in zbiralnih mest.
Pogoje določi pooblaščeno podjetje v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja.
16. člen
Potrebno število posod za odpadke iz, gospodinjstev nabavi Občina Dobrepolje oz. pooblaščeno podjetje za račun Občine Dobrepolje in so last Občine Dobrepolje.
Posode za odlaganje odpadkov je dolžno vzdrževati pooblaščeno podjetje.
Uporabniki so dolžni s posodami ravnati v smislu dobrega gospodarja, in v zimskem času odmelali sneg, tako da je omogočen dostop in odvoz, odpadkov. Organizacija čiščenja oziroma čiščenje zbirnih mest je v pristojnosti vaške skupnosti. Živilski obrali, menze, gostinski in trgovski obrati ter druga podjetja in samostojni obrtniki, morajo odlagati komunalne odpadke v posode in smetnjake, ki so jih dolžni nabaviti sami. Če sami ne nabavijo ustreznih posod, jih na njihove slroške nabavi pooblaščeno podjetje.
17. člen
Če so odpadki taki, da jih ni možno odlagali v posode za odpadke, mora uporabnik s pooblaščenim podjetjem sklenili pogodbo, s katero se določi drug način odlaganja, ki ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in higiensko-tehničnimi predpisi.
18. člen
Kosovni odpadki (gospodinjska oprema, kolesa, gume ipd) se lahko odlagajo neposredno na deponijo komunalnih odpadkov. Pooblaščeno podjetje pa je dolžno tak odvoz, organizirano izvršili dva-ki al letno ter najmanj sedem dni pred odvozom obvestili občane v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.
Uporabniki lahko na določeno zbirno mesto kosovne odpadke odlogajo le 2(dva) dni pred dnevom odvoza ter najpozneje do 7,00 ure zjutraj na dan odvoza, ki je objavljen v sredstvih javnega obveščanja.
Kosovne odpadke, kot so avtomobilske karoserije ipd, je uporabnik dolžan na lastne stroške odpeljali na deponijo ki zbira tovrstne odpadke oziroma odvoz lahko izvrši pooblaščeno podjetje po naročilu in na račun uporabnika.
Kosovne odpadke iz. prvega odstavka tega člena je strogo prepovedano odlagali na mesta, ki niso določena za zbiranje tovrstnih odpadkov.
19. člen
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, parkiriščih, športnih igriščih in drugih javnih površinah morajo upravljale! namestiti koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico košev in Funkcionalno površino zgoraj naštetih objektov mora uporabnik redno čistiti in vzdrževati ter odpadke vsak dan sproti odlagati v posodo za odpadke.
III. ODVOZ ODPADKOV
20. člen
Iz vseh v tem odloku določenih naselij v občini
Dobrepolje odpadke odvaža pooblaščeno podjetje iz za tO določenih zbirnih mest, prikazanih v grafični prilogi, katero izdela, vzdržuje in hrani pooblaščeno podjetje.
Pooblaščeno podjetje je dolžno odvažati komunalne odpadke v skladu s sprejetim pravilnikom, toda najmanj lx tedensko i/, zbirnih mest komunalnih odpadkov, iz zbirnih mest v vaseh Polom, Tisovec in Vodice pa po potrebi, vendar najkasneje v dveh delovnih dneh po prejetem obvestilu vaške skupnosti.
Uporabniki lahko po posameznih območjih v sodelovanju s pooblaščenim podjetjem organizirajo tudi dodaten odvoz večjih količin odpadkov. Zahtevo poda vaška skupnost, ki tudi obvesti uporabnike 0 urniku odvoza. Odvoz se izvrši na račun uporabnikov.
21. člen
Pooblaščeno podjetje zbira in odvaža komunalne odpadke s specialnimi vozili smetarji, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, odvažati je in praznjenje.
V primeru, da pooblaščeno podjetje pri praznjenju posod ali odvozu komunalnih odpadkov onesnaži zbirna in druga mesta, jih je dolžno takoj očistili.
IV. DEPONIJA KOMUNALNIH ODPADKOV
22. člen
Občina Dobrepolje bo pristopila k izgradnji deponije z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica.
Sredstva za pridobitev zemljišča pripravo in izgradnjo deponije komunalnih odpadkov bo občina zagotovila po dogovorjenem ključu.
23. člen
Centralno deponijo komunalnih odpadkov vzdržuje in ureja pooblaščeno podjetje v skladu s tehnično dokumentacijo in v skladu z Obratnim poslovnikom delovanja deponije.
Pooblaščeno podjetje skrbi na centralni deponiji komunalnih odpadkov za način odlaganja, pravilno in redno izravnavanje terena, preprečevanje požarov, zasipanje Organskih odpadkov z inertnim materialom, za dezinfekcijo in organizacijo rednega poslovanja, ter za izvajanje meritev v skladu z Obratnim poslovnikom.
V kolikor pooblaščeno podjetje samo ne more opraviti nalog iz tega člena je dolžno poskrbeti, da lo opravi drug usposobljen izvajalec na njegov račun.
O umiku obratovanja odlagališča mora pooblaščeno podjetje seznanili uporabnike. Vstop na deponijo je dovoljen samo v času obratovanja in v spremstvu pooblaščene osebe.
24. člen
Izven centralne deponije komunalnih odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odlaga odpadke izven centralne deponije komunalnih odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške Odstraniti in prepeljali na centralno deponijo, če lega ne stori, jih odstrani na njegove stroške pooblaščeno podjetje.
25. člen
Pooblaščeno podjetje mora deponijo komunalnih odpadkov urejali po posameznih fazah v skladu z ureditvenim načrtom deponije in jo sproti sanirali, po končanem odlaganju je treba deponijo sanirati po načrtu sanacije.
V. CENE
26. člen
Cene za opravljanje dejavnosti obveznega zbiranja odvoza in odstranjevanja odpadkov na območju občine Dobrepolje se oblikujejo v skladu z zakonskimi določili, ki urejajo oblikovanje cen. Pooblaščeno podjetje enkral letno, praviloma do 15. marca poda poročilo za preteklo leto o stroš-
kih odvoza in deponiranja odpadkov za območje občine Dobrepolje.
27. člen
Cene so diferencirane in se določijo za gospodinjstvo in gospodarstvo.
Pristojni organ Občine Dobrepolje lahko določi, de se ob ceni storitev opravljanja dejavnosti odvoza in odstranjevanja in deponiranja odpadkov uvede tudi prispevek na razširjeno reprodukcijo.
28. člen
Stroški storitev iz, lega odloka se obračunavajo mesečno od m2 stanovanjske ali poslovne površine, razen pri počitniških hišah in nevseljenib Stanovanjskih hišah, kjer se obračunavajo stroški tro-mesečno.
Stanovanjske in poslovne površine ki zapadejo pod plačilo storitev Se določijo v Pravilniku iz 14. člena lega odloka.
Za poslovne površine se štejejo tudi odprte površine ki pb uporabljajo podjetja ah samostojni |iod-jelniki za gostinsko dejavnost.
Za posamezne objekte kjer je sporna obračunska površina, je pooblaščeno podjetje upravičeno na podlagi pisne zahteve uporabnika zmanjšali osnovo za obračun te storitve, če ugotovi, da je. takšna zahteva upravičena.
Lastniki počitniških hišic m Ijsimki stanovanjskih objektov, v katerih uporabniki ne prebivajo stalno, so dolžni plačevali opravljanje te dejavnosti.
29. člen
Uporabniki so dolžni izvajalca obveščati o spremembi stanovanjskih in poslovnih površin, kakor ludi o drugih spremembah v roku 15 dni po nastali spremembi.
Pooblaščeno podjetje je dolžno upoštevati prijavljene spremembe takoj ob začetku naslednjega meseca v katerem je bila prijavljena sprememba. V primeru, da uporabnik pooblaščenega podjetja ni obvestil o povečanju poslovnih in stanovanjskih površin, se nove površine upoštevajo od dneva dejanske porabe povečanih površin.
30. člen
Obveznost plačila za odvoz odpadkov nastane za uporabnika z, dnem, ko pooblaščeno podjetje začne opravljati slorilvc na območju kjer je objekt uporabnika in ko o teh storitvah obvesti uporabnike v sredstvih javnega obveščanja oziroma, ko uporabnik začne uporabljali Stanovanjski, poslovni ali počitniški objekt.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
Z denarno kaznijo najmanj 60.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pooblaščeno podjetje:
1. če ne odlaga odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov (3. in 18 člen),
2. če redno ne vzdržuje posod za odpadke in okolice (13. člen).
3. če ne odvaža odpadkov po sprejetem pravilniku (20. člen),
4. če opravlja odvoz odpadkov v nasprotju s sanitarnimi in ostalimi varstvenimi pogoji (21. člen),
5. če ne odlaga nevarnih odpadkov iz. 8. člena v skladu z, 12. členom,
6. če ne skrbi za redno vzdrževanje in Ureditev centralne deponije komunalnih odpadkov (23. člen),
7. če ne poda poročila za preteklo leto o količini m Stroških odvoza (13. in 26. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori kakršnokoli dejanje iz, prvega odstavka lega člena.
32. člen
Z denarno kaznijo najmanj 10.()()().()() SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz, I. do 7. točke prvega odslavka .31. člena.
Z denarno kaznijo najmanj 5.000,00 SIT se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek iz L. 4. in 6. točke prvega odslavka 31. člena.
3.3. člen
Z denarno kaznijo najmanj 60.000.00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba , ki je nosilec dejavnosti:
1. če posod za odpadke nima postavljenih v določenem prostoru (13. člen),
2. če ne odlaga odpadkov v zalo določene posode (9. člen),
3. če nevarne odpadke odlaga v posodo za odpadke (12. člen)
4. če ne zagotovi, da se. posode za odpadke redno čistijo, ali kako drugače ravnajo v nasprotju s 13. členom
5. če ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, parkiriščih, športnih igriščih in drugih javnih površinah ne namesti košev za odpadke in jih redno prazni in čisti    (19. člen).
6. če ne nabavi potrebnega šlevila posod za odpadke ( I 6. člen).
7. če se komunalni odpadki odlagajo v nasprotju z. določili lega odloka (17. in 18. člen),
8. če odloži posebne nenevarne odpadke brez pri dobljenega soglasja pooblaščenega podjetja in pri slojne inšpekcije (K), člen),
9. če ostankov hrane in odpadkov živil ne odlaga v posebne posode ali če odpadnih snovi iz veterinarskih zdravstvenih organizacij ne odlaga v sežganem stanju (16. člen in 5. člen 3. alineja),
10. če kol zavezanec ne da pooblaščenemu podjetju točnih podatkov glede števila osel) in površin poslovnih prostorov, ki vplivajo na obveznost plačevanja odvoza komunalnih odpadkov. (29. člen).
11. če ne sanira divjega odlagališča (34. člen)
Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT se kaz nuje odgovorna oseba pravne osebe če stori prekršek iz katerekoli točke prvega odstavka lega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNIC DOLOČBE
34. člen
Pooblaščeno podjetje mora v naseljih naštetih v 3. členu tega odloka zagotovili reden odvoz, komunalnih odpadkov takoj po uveljavitvi lega odloka.
Divja odlagališča, katerih povzročitelji niso znani in nastala v obdobju do sprejetja tega odloga je dolžna sanirali Občina Dobrepolje. Divja odlaga
lišča. za katera so povzročitelji znani, so jih le-ti
dolžni sanirali v roku treh (3) mesecev od sprejetje lega odloka.
Lastniki zemljišča na katerem se pojavi novo divje odlagališče odpadkov, ter predstavniki vaških skup-nosti, so dolžni o tem, da so opazili nastanek novega odlagališča, takoj obvestiti občino Dobrepolje o lokaciji divjega odlagališča in o lem, kdo je odpadke neupravičeno pripeljal.
35. člen
Nadzor nad izvajanjem lega odloka opravlja pristojna inšpekcija.
36. člen
Z dnem, ko začne veljali la odlok preneha veljali Odlok o obveznem zbiranju in odstranjevanju od padkov na območju občine Grosuplje (tlr.l. SRS .34/86, 9/89 in Url. RS 38/90).
37. člen
Ta dlok začne veljali v osmih dneh po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 353-4/96 Datum: 18.06.1996
Predsednik občinskega svela Obline Dobrepolje Hrane Brodnik dipl. ing.
Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pograbni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Url. SRS, št. 34/84 in Url. RS št. 26/90), 25. člena Zakona o prekrških (Url. SRS št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 in Url. RS št. 10/91) ter 9. in 16. člena Statuta Občina Dobre polje (Url. RS št. 26/95) je občinski svet na svoji 21. seji z dne 18.06.1996 sprejel
ODLOK
o pokopališkem redu na območju občine Dobrepolje
Objavljen v Ur. 1.24-29.6.1996
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju občine Dobrepolje.
2. člen
Na območju občine Dobrepolje so pokopališča v naslednjih krajih:
1. Polom
2. Pri cerkvi - Struge
3. Videni
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost se vrši na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
4. člen
Upravljalec pokopališč na območju občine Dobrepolje je Občina Dobrepolje.
Zupan občine Dobrepolje za vsako pokopališče imenuje upravnika pokopališča. Upravnik je opravičen do plačila nadomestila za opravljeno delo, za kar se med upravljaleem in upravnikom pokopališča sklene posebna pogodba.
II. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
5. člen
Svojci umrlega so dolžni prijavili pokop upravljalcu pokopališča po ugotovljeni smrti najmanj 36 ur pred pokopom in se istočasno dogovorijo z upravljalceni o lokaciji pokopa.
Pokop se ne sme izvršiti brez dokazila o prijavi smrti. Kadar pa smrti ni bilo mogoče prijavili pred pokopom, se prijavi smrti priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
6. člen
Umrli do pogrebnih svečanosti in pokopa leži doma ali v mrliški vežici.
Če pogrebno svečanost organizirajo politične organizacije ali v drugih izjemnih primerih, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
Umrli oskrbovanci doma v Ponikvah, ki bodo pokopani na pokopališčih v drugih občinah, lahko do organiziranega prevoza na pokopališče ležijo tudi v za ta namen pripravljenem prostoru tega doma.
7. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj. kjer leži oziroma na pokopališče se opravi na krajevno običajen način. Prevoz, umrlega s kraja smrti, na kraj upepe-litve pa je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili za te namene.
8. člen
Na pokopališčih v občini Dobrepolje se pokopi lahko opravljajo vsak dan, v skladu z dogovorom med upravljalceni pokopališča in svojci umrlega.
9. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z'njegovo voljo ali žaUu svojcev oziroma naročnikom pogreba. Pogreb kopom umrlega občana je komemoracija in ima lavno pietetni značaj. ffP»/»*«'—
Pogrebna svečanost se opravi z določili tega odloka in dogovora med svojci in upravljalcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne svečanosti.
K), člen
Javni pogrebni svečanosti lahko vsakdo nemoteno prisostvuje.
11. člen
Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
12. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda in verski obred v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
13. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z. mrliškega odra. Če sodelujejo v pogrebni svečanosti predstavniki verskih skupnosti, godba ali pevski zbor že na lokaciji, kjer je bil umrli do začetka pogrebne svečanosti , pred pričetkom pogrebnega sprevoda najprej opravi obred predstavnik verske skupnosti, nato zaigrajo oziroma zapoje-jo žalostinko
14. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, če je ta navzoč, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govornikov in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledi verski obred, če je pri pogrebnih svečanostih prisoten predstavnik verske skupnosti, nato sledijo poslovilni govori ter igranje godbe in pelje žaloslink.
Udeleženci pogrebne svečanosti se poslovijo od pokojnega z mimohodom.
15. člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje ludi častna enota z, vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kol zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik ali vodja enote.
16. člen
Za oborožene sile Republike Slovenije, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov in pogrebov delavcev Ministrstva za notranje zadeve veljajo njihova pravila.
17. člen
Najkasneje eno uro po končani svečanosti je potrebno grob zasuti in ga začasno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
18. člen
Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar in pokop v klasične grobove.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj K) let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Odpiranje grobov pred iztekom mirovalne dobe se lahko izvrši le s soglasjem najemnika groba in z dovoljenjem upravnega organa pristojnega za zdravstveno varstvo.
19. člen
Upravnik pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti:
- določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom.
- opozarja najemnike grobov o morebitni zapušče-nosti najetih grobov,
- vzdržuje in ureja pokopališče,
- spremlja splošno stanje na pokopališču in upravljalcu poroča o njem, ler predlaga morebitna
nujna dela pri vzdrževanju pokopališča,
- vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah.
20. člen
Upravljalec pokopališča:
- sprejme pravilnik o ureditvi pokopališča in o meri-
lih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug,
- določa cene za najemnino grobov,
- vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje.
- oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove in vodi evidenco sklenjenih
pogodb,
- opravlja druge naloge in opravila v skladu z. veljavnimi predpisi s lega področja.
21. člen
Pokopališke storitve, najemnino za grobove in pokopališko pristojbino zaračunava Občine Dobrepolje po ceniku oblikovanem na osnovi Pravilnika o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug, ki ga sprejme Občinski svel Občine Dobrepolje. Cenik se objavi na krajevno običajen način in sicer
ob vsaki spremembi cen.
Cene za najemnine grobov se določajo enkrat letno do konca meseca februarja.
Upravljalec pokopališča je dolžan zaračunavali in pobirali najemnino za grob enkrat letno po veljavnem ceniku.
Najemnino za grob in pokopališko pristojbino je najemnik groba dolžan plačati upravljalcu pokopališča.
Ob prvem pokopu oziroma najemu novega groba upravljalec zaračuna najemniku groba pokopališko pristojbino.
Sredstva iz. naslova najemnin in pokopališke pristojbine upravljalec pokopališča namensko uporablja za vzdrževanje in razširitvena dela na obstoječem pokopališču, za izgradnjo novega pokopališča ali za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo pokopališki dejvnosti ter za plačilo nadomestila za delo upravnika.
22. člen
Stroški socialnih pokopov in stroški skrbništva socialnih grobov se krijejo iz občinskega proračuna. Pred izkopom jame je oseba, s katero je dogovorjen izkop dolžna ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ler pazili, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Kolikor nastane poškodba, upravnik pokopališča v soglasju z upravljalceni pokopališča ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ler odredi, kdo jo je dolžan poravnal i.
23. člen
Oseba, ki je zadolžena za izkop jame, je dolžna zavarovali vrednostne (Medmete, ki jih najde pri prekopu groba ler jih shranili. Najdene predmete mora najditelj izročili upravičencu, če je la znan, sicer pa ravna v skladu z veljavnimi predpisi,
III. UREJANJE POKOPALIŠČ
24. člen
Merila in pogoje za oblikovalske in funkcionalne posege pri urejanju novih in razširitvah obstoječih pokopališč se določi z ureditvenim načrtom po zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor.
25. člen
Na pokopališčih v občini Dobrepolje so naslednje zvrsti grobov:
- enojni grobovi,
- dvojni grobovi,
- trojni grobovi,
- otroški grobovi,
- Žarni grobovi,
- grobišča
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovolje-
26. člen
Enojni, dvojni, trojni in otroški grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do .3,20 m. Širina enojnih grobov je 0,70 do 1,00 m, dvojnih grobov od 1,00 m do 1,60 m, trojnih grobov od 1,60 ni do 2,40 m, otroških grobov pa 0,70 m. Dolžina enojnih, dvojnih in trojnih grobov je l,80m, otroških grobov pa 1,50 m.
Žarni grobovi so globine 0,70 m, širina od 0,60 do 1,00 m in dolžina od 0,60 do 1,20 in. Žarni grob je mogoče poglobiti za 0,30 m za nove žare. Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ enojni, dvoji, trojni ali otroški grob, se po-
Naš kraj
7-8/1996
31
t
tem iak grob ne smatra kot žarni grob, Grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ler skupna grobišča. Med skupna grobišča spadajo tudi prostori na pokopališču z obeležjem v spomin žrlvam vojne. Na prostoru skupnih grobišč je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
27. člen
Vsa pokopališča morajo imeli ustrezno shrambo za orodje, ter urejeno mesto za odlaganje odpadkov v keson. Odvoz, odpadkov se opravlja v skladu z veljavnim odlokom, ki določa in opredeljuje ravnanje z. odpadki.
Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljalee pokopališča. Vsako pokopališče mora biti zavarovano z, ustrezno ograjo ali živo mejo.
28. člen
Za vsako pokopališče mora bili izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in grobove. Najemnik groba je dolžan poskrbeli, da bo grob vedno vzdrževan in urejen. Prav lako morajo biti vedno vzdrževane in urejene ostale površine na pokopališču, kar je dolžnost upravljalen pokopališča. Ureditev mora bili v skladu s celotno ureditvijo obstoječega pokopališča, oziroma v skladu z. ureditvenim načrtom na novem ali razširjenem pokopališču.
Višina novih nagrobnih spomenikov lahko doseže maksimalno I (K) cm skupaj s podstavkom, širina pa mora bili primerna širini grobnega prostora ler preko te širine ne sme segati.
Zemlje z groba zaradi postavitve spomenika ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postavili takrat, ko se zemlja na grobu posede loliko, da le-le z. groba ni potrebno odvažali. Spomenik se lahko postavi le v skladu z, ureditvijo obstoječega pokopališča ler v soglasju in po navodilih upravnika pokopališča,
ZAHVALE
29. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kol celole se snialra. da je zapuščen. Upravljalee pokopališča lahko lak grob na predlog upravnika pokopališča najemniku odvzame po predhodnem obvestilu. Grob se. po predhodnem obvestilu lahko odvzame tudi najemniku, ki tri (3) lela zapored ne plača najemnine. Pri plačilu najemnine za nazaj, se najemniku obračunajo ustrezne zamudne obresti.
30. člen
O ustanovitvi novih razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč odloča na predlog predstavnikov vaških skupnosti v skladu s prostorsko dokumentacijo in veljavno zakonodajo Občinski svel Občine Dobrepolje.
IV. DRUGE DOLOČBE
31. člen
Obiskovalec pokopališča je dolžan opustiti vse kar žali spoštovanje do umrlih oziroma svojce pokojnika.
Na pokopališču je posebej prepovedano:
- nedostojno vedenje, vpitje, glasno smejanje, razgrajanje itd..
- odlaganje odpadkov ob ograji pokopališča ali na tuje grobove oziroma izven za lo določenega
prostora,
stopanje in hoja po grobovih,
- trganje zelenja in cvelja na tujih grobovih in nasadih.
- onesnaževanje pokopališkega prostora,
- vožnja s kolesi ali drugimi motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču.
- odtujevanjepredmetov z gobov in pokopaliških prostorov.
32. člen
Okrog novozgrajenih pokopališč se kot meja prostora dovoli zasaditev žive meje iz. okrasnih grmov-
nie ali v obliki, kot to določa ureditveni načrt.
V. KAZENSKA DOLOČBA
.3.3. člen
Z denarno kaznijo od 5.000,00 do 20.000,00 Sil se kaznuje za prekršek oseba oziroma najemnik groba, ki krši določila 26., 27., 28. in 29. člena tega odloka.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Upravljalee pokopališča je dolžan v roku ireh mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti Pravilnik o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in oslalih pokopaliških uslug.
35. člen
Z dnem, ko začne veljati te odlok, preneha veljati Odlok o pokopališkem redu na območju občine Grosuplje (Ur.l. SRS 24/87), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališkem redu na oh močju občine Grosuplje (Url. RS 22/92) in Odlok o pokopališčih in pokopališkem redu na območju občine Kočevje
(Ur.l. SRS 26/85) v delih, ki se nanašajo na Občino Dobrepolje.
36. člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Urad nem listu RS.
Številka: 353-7/96 Datum: 18.06.1996
Predsednik Občinskega svela
Brane Brodnik dipl. ing.
Občinski svet Dobrepolje je sprejel sklep, da kategorizacija že obstoječih grobov ostaja enaka, kot je veljala do sedaj.
Ne jokajte ob mojem grobu, liho k njemu pristopile. Spomnile se, kako trpela sem in večni mir mi z.aielile.
ZAHVALA
ob smrti drage mame in stare mame
MARIJE KASTELIC iz Ceste
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izraženo sožalje, darovano cvetje
in sveče ler /.a pomoč ob njenem slovesu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala gospodu kaplanu /a lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede ter pevskemu zboru Ralko Fabiani za ganljivo petje ob grobu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči sin Jože, hčerka Aniea /. družino in 5 vnukov.
ZAHVALA
ob boleči i/.gubi naše drage žene, sestre, tete, svakinje
JOŽEFE ŽNIDARŠIČ, PEPCE
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znaneem, vaščanom,
sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na naše pokopališče, darovali evetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se za poslovilne besede g. Kostanjšku in vaščanki ge. Franeki Zajce ter moškemu pevskemu zboru za lepo petje ob njenem grobu. I ,epo se zahvaljujemo gospodoma župnikoma Francu
Škulju in Francu Vidmarju za lep cerkveni obred. Hvala ludi vaščanom Vidma, ki so vsak večer molili za pokoj njene duše.
Vsi njeni
KINOPROGRAM ZA MESEC JULIJ 96
KINO "DOBREPOUE" VIDEM 34
NEDELJA, 7. julij, samo ob 20.30 uri
ameriški erotični triler JADE
KRATKA VSEBINA: Napet akcijski triler, prežet s številnimi seksualnimi fantazijami in erotičnimi naboji. Brutalni umori so začinjeni z preverzno seksualnostjo. Film odlikujeta cinični detektiv in fatalna ženska. Ogleda filma ne priporočamo mlajšim od 16. let.
NEDELJA, 14. julij, ob 15. in 20.30 uri
ameriška nora komedija ORANGUTAN V HOTELU
KRATKA VSEBINA: Nora komedija O orangutanu, ki se zateče v luksuzni hotel. Kmalu se spoprijatelji z. lastnikovim sinom in skupaj v hotelu izvajata neverjetne vragolije, ob katerih se boste nasmejali do solz. Ogled filma toplo priporočamo tako otrokom kot odraslim, saj je film postal že na začetku predvajanja velika uspešnica.
NEDELJA, 21. julija, ob 15.uri in 20.30 uri
ameriška romantična komedija NEKOČ IN ZDAJ
KRATKA VSEBINA:.Film prikazuje štiri uspešne ženske, ki se po dolgem času zopet dobijo skupaj in obujajo spomine na dni, ko so bile najstnice. Gre torej za nostalgično komedijo o tem, kako eno poletje za vedno zaznamuje življenja glavnih junakinj.
NEDELJA, 28. JULIJ, ob 15. in ob 20.30 uri
ameriški akcijski triler POROTNICA
KRATKA VSEBINA: NewyorSko samohranilko Annie izberejo za porotnico na sojenju zloglasnemu malijcu. Gangstei ji jo postavijo pred težko odločitev: če ne bo glasovala za izpustitev maljica, bo ogrozila življenje svojega sina.
To paje šele začetek njenih težav, kajti izsiljevanjem ni videti konca.
rAISU
Samo plitvi ljudje me ocenjujejo po zunanjem videzu.
(0. Wilde)
KINOPROGRAM ZA MESEC AVGUST 1996
NEDELJA, 4. AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriški akcijski film KRITIČNA TOČKA
KRATKA VSEBINA: Ugrabljeno potniško letalo.Teroristi ne zahtevajo ničesar. V letalu je živčni strup. Novica iz letala: Zrušili se bomo na VVashington! V Pentagonu nastane panika. Ustaviti teroriste, preden dosežejo obale ZDA. Proti letalu poleti jo lovci F - 16 in izurjena protileroristična ekipa z. nalogo: onesposobiti teroriste, dokler bo letalo nad morjem, v nasprotnem primeru zrušiti letalo kljub žrtvam...
NEDELJA, 11.AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriški psihološki triler POSNEMOVALEC
KRATKA VSFBINA: Psihologinja Helen Hudson raziskuje psiho serijskega morilca Darvila. Mislila je že, da mu je zelo blizu in da seji bo razkril, kojoje nenadoma napadel in jo skoraj brutalno ubil ter pobegnil....
NEDELJA, 18.AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriški komedija
OČE MOJE NEVESTE 2
KRATKA VSEBINA: To je nadaljevanje uspešnice s STEVE MARTINOM v glavni vlo-
gi. Film se nadaljuje po poroki hčerke Annie s Bryanom. Novoporočenca pričakujeta naraščaj. Čudovito. Manj čudovito pa je, ko ga z isto novico preseneti še žena. George bo skoraj istočasno postal dedek in oče. Počuti se premladega za dedka in prestarega za očeta...
NEDELJA, 25. AVGUST, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška komedija
Dr. JEKYLL in ga. HYDE
KRATKA OZNAKA: Komedija z odličnimi vizualnimi triki, ki se simpatično ponorčuje iz slavne grozljivke dr. JEKYLL and mr. HYDE...
Vabljeni vsi, ki se radi zabavale ob parodijah na srhljivkc. Film nekoliko spominja na podobno parodijo "PRI ADAMSOVIH".
PETEK, 30. AVGUST ob 21. uri ameriški triler ZADNJI PLES
KRATKA OZNAKA: SHARON STONI l igra na smrt obsojeno zločinko, za katero je odvetnik popolnoma prepričan, daje obložena popolnoma po krivem,javni tožilec paje prepričan 0 povsem nasprotnem. Na sodišču se krcšeli dve popolnoma različni resnici, dokler ne pride do zelo presunljivega zasuka...
BALIRAN JE	
z visokotlačno balirko za oglate bale za suho seno in slamo Matija Nučič . Podgorica 10                     , š 1312 Videm-Dobrepolje 1 tel.: 061/787-358 *WKte/<	Jffito
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Lektorica: Ema Sevšek. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.