OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.— , POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 24. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. //	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA STEV. 4. TELEFON 35-23. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. //
XXI. LETNIK.
V	LJUBLJANI, 1. DECEMBRA 1938
ŠTEV. 22—23.
Prvi december
Danes zopet praznujemo naš največ» ji državni praznik zedinjenja. Obrt* nik se tega praznika veseli, ker mu je bilo z nacionalno osamosvojitvijo omogočeno tudi gospodarsko osamosvajanje. Zlasti pa ga veseli zaradi tega, ker živi v prijetni zavesti, da je pri ustanovitvi naše lepe in velike Jugoslavije pomagal in trpel tudi on in tako doprinesel svoj veliki delež za srečnejšo bodočnost sebe in svojih potomcev.
Obrtnik je bil v najtežjih predvojnih letih, v letih najhujšega nacionalnega zatiranja vedno v prvih vrstah na braniku nacionalnih vrednot.
Danes, ko naš obrtnik živi v lastni nacionalni državi v miru in želi ustvarjati in delati za to državo se zaveda tudi svojih velikih in težkih dolžnosti do te države. Ve, da je obrtniški stan kot najštevilnejši in najmočnejši čini-telj bil, je in bo vedno eden glavnih temeljev na katerem počiva konstruktivna zgradba narodne in državne sku* pnosti. To konstruktivno vlogo vrši obrtniški stan tudi v naši narodni in državni skupnosti in se te pomembne naloge mora zavedati vsak naš iskren obrtniški tovariš, ki mora prav danes še bolj paziti, da je njegovo delo v go-gospodarskem in družabnem življenju
v	skladu z interesi našega naroda in države.
Stanovska zavest naj bo le del obrtnikove patriotične zavesti. Vsak pravi in stanovsko zaveden obrtnik je istočasno tudi iskren in globok državljan. Narodni in državni interesi morajo biti vedno na prvem mestu, a interesi in ambicije poedincev naj bodo prilago-deni interesom narodne in državne celote, sicer morajo ostati v ozadju.
Na ta način bodo ostali obrtniki dobri in pošteni državljani, a njihov stan bo ohranil vlogo konstruktivnega stanu za dobrobit naroda in države.
Ali si že poravnal naročnino %a 1. 1038
Če nisi, stori to čimpreje
Seja obrtnega odseka
Zbornice TOI
Dne 15. novembra 1938 je zasedal obrtni odsek Zbornice za TOI. Na tej seji so se poleg poročila odsekovega predsednika in obrtnega referenta obravnavala razna za obrtništvo pomembna vprašanja.
Iz poročila g. dr. Pretnarja je razvidno, da združenja stavbnih strok še niso podala vseh odgovorov na poznano okrožnico glede plačilnega razmerja teh strok napram svojim dobaviteljem. Nadalje je bilo iz poročila razvidno, da se je položaj oblačilne stroke držal na višini zaposlitve lanskega leta in ni v takem razmahu, kot bi bilo na številčno razmerje stroke pričakovati. Značilno v zaposlitvi in zaslužku obrtništva je dejstvo, da so napredovali predvsem in le oni obrtniki, ki so strokovno dobro usposobljeni ter so tudi zaradi poznanja kalkulacije materialno dobro odrezali.
Poročal je tudi, da je generalna direkcija državnih žei’leznic na tozadevno vlogo Zbornice ugodila, da se oddaja nabava oblek za državne uslužbence po posameznih področjih direkcij.
V	nato sledeči razpravi so gg. Zadravec, Rebek, Iglič in Bureš poudarjali, da so razmere, v katerih živi danes obrtništvo zelo težke in da se kljub številnim vlogam, zahtevam in predlogom ni. še skoraj nič zgodilo. Umestno bi bilo, da se podvzamejo najenergičnejši koraki in odločno za- j hteva, da merodajni činitelji pristopijo takoj k reševanju perečih vprašanj, zlasti pa da se izvede zakonski osnutek o pobijanju šušmarstva in ga čimpreje uzakoni.
Predloženi osnutek proračuna Zbornice, ki ie letošnje leto zgrajen na ločitvi potrebščin posameznih odsekov, se je sprejel soglasno z edino pripombo, da se posamezne proračunske postavke lahko med seboj virnira po potrebi, kar pa mora odobriti plenum obrtnega odseka.
Vprašanje reorganizacije združenj se je odložilo z dnevnega reda na predlog g. Zadravca, ker je osnutek reorganizacije, ki je bil odseku na tej seji predložen, za posamezne krajevne prilike nesprejemljiv.
V razpravi obrtno-pravnih zadev so se reševala številna vprašanja. Med drugim se je soglasno ‘zaključilo, da spada izvrševanje snegobranov izključno v področje ključavničarjev ter je neupravičeno izvrševanje istih po kleparjih.
Sklenilo se je, da bifeji niso upravičeni izdelovati slaščic.
Kraljevski banski upravi se odstopa vloga Združenja fotografov s priporočilom in zahtevo, da se za legitimacije ne sprejema slik, ki niso izdelane pri upravičenem fotografu.
V nadaljnji razpravi so se reševale pritožbe v zadevi nekaterih obrtniških združenj.
Pokrenilo se je ponovno vprašanje avtonomije obrtnega odseka, ki bi se moralo reševati na predvideni plenarni seji Zbornice, kar pa ni še prišlo na dnevni red, ker obrtni odsek še ni predložil konkretnega predloga za to avto nomijo.
Seja širše uprave Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI
Istega dne kot seja obrtnega odseka, se je vršiflk tudi seja uprave gori imenovanega Zavoda, na kateri so podali svoja poročila o poslovanju zavodovih poslovalnic za Maribor g. Bureš, Celje g. Hohnjec in Novo mesto g. Mido-fer. Njihova poročila so se brez debate vzela na znanje. Obračun in proračun zavoda je bil soglasno sprejet.
Zanimiva je bila razprava glede fuzije Zavoda PO pri' Zbornici z zavodom za pospeševanje obrti pri banovini in se je tozadevni pravilnik tudi prečital. Iz navedenega pravilnika je bilo razbrati, da se namerava Zavod
izločiti iz uprave Zbornice ter ga izročiti v upravo banski upravi, kjer bi imeli 61 lani obrtnega odseka možnost sodelovanja. Ta predlog je naletel na močan odpor manjšine, ki je z začudenjem ugotovila, da se hoče dejanska avtonomija zavodove uprave brez pravih razlogov podrediti drugi pravni ustanovi. Dokončno sklepanje o tem vprašanju se je odložilo na prihodnjo sejo-
Zavodova uprava je nadalje reševala tudi razne prošnje za podporo, ki so bile skoraj vse ugodno rešene.
Plenarna seja zbornice za T01 v Ljubljani
Najvišja gospodarska organizacija v dravska banovini Zbornica za TOI je imela 16. 11. 1938 svojo drugo letošnjo plenarno sejo. Sejo je kmalu po 9. uri otvoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je podal obširnejše poročilo ob 20-letnici Jugoslavije, nato pa poročilo in pojasnila k proračunu za leto 1939.
Predsednik je najprej sporočil, da je banska uprava odobrila računski zaključek za leto 1937 z dohodki v znesku 4,836.836.73 din ter izdatki v znesku 4,935.085.73 din, torej s primanjkljajem 98.249 din. Istočasno je banska uprava odobrila zaključek tudi
vseh ostalih fondov.
V odbor za proučevanje ljudske prehrane pri Higienskem zavodu v Ljubljani je Zbornica imenovala kot svojega zastopnika predsednika trgovinskega odseka g. Albina Smerkolja.
V odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pa gospoda Avgusta Praprotnika, predsednika Avto-kluba in Prometnega zavoda za premog, inž. Biskupskija, ravnatelja TPD v Trbovljah, za namestnika pa univ. prof. inž. Pehanija.
Dne 27. oktobra 1938 je bila v Zagrebu ustanovljena jugoslovensko-an-
Vestl zadnjih dveh tednov
Zaključni račun proračunskega leta 1937/8 celjskega občinskega gospodarstva je bil razglašen. Iz njega se more ugotoviti, da je skupen dohodek občinskega gospodarstva mnogo višji, kakor je bil v proračunu. Ta je znašal z dohodki iz izrednega gospodarstva din 17,020.663. Občinske doklade so dale tudi nad 1 milijon din več, kar je davkoplačevalce preobremenjevalo. Kljub temu se mnoga javna dela, ki so bila predvidena v preteklem proračunskem letu niso izvršila.
Silno posurovelost onih plasti našega ljudstva, ki žive po večini v bednem stanju in si iščejo zaslužka tudi v inozemstvu priča ostuden zločin, ki je bil izvršen pri Celju. Neposredno bi bila lahko občutno prizadeta tudi neka obrtniška družina, pri kateri je bil zločinec nastavljen kot pomočnik. Zato je potrebno, da obrtniški mojstri bolj pazljivo nadzorujejo svoje pomočniško osobje, kajti do gotove meje so oni odgovorni tudi za njihovo privatno življenje. Če je mojster dober poznavalec svojih pomočnikov, bo lahko marsikoga spravil še na pravo pot, da se ne bi dogajali tako žalostni slučaji ravno v rokodelskih krogih.
Znano stavbno podjetje iz Ljubljane Ivan Bricelj gradi v Kranju večji kompleks stavb pokojninskega zavoda ter izvršuje sodobno cestišče na drž. cesti Kranj—Naklo. Imenovano stavbno podjetje se v zadnjih letih odlikuje po svoji vsestranski delavnosti. V ljublja-ni, kjer še vedno primanjkuje primernih in higienskih Stanovanj, je zgradilo v kolodvorskem okraju celo vrsto lepih stanovanjskih zgradb.
Po statistiki OUZD je znašalo v septembru povprečno število zavarovancev 103.972 in s tem v primeru z lanskim letom prirastek 1.90°/o. Med izrazitim rokodelskim delom se opaža večja zaposlitev največ v predelovanju lesa in rezbarstvu (mizarstvu, kolarstvu za 569 delavcev), nazaduje pa v gozdno žagarski industriji.
Površina Slovenije znaša 7% celotne površine naše države, dočim predstavljajo Slovenci 8°/o vsega državnega prebivalstva. Pri skupnem gospodarstvu pa je Slovenija soudeležena v poljedelstvu z 8%, v živinoreji z 29%, v rudarstvu s 16%, v obrti s 17%, v trgovini s 16%, v industriji s 14% in v denar-stvu z 8%. Pri davčni obremenitvi sodeluje Slovenija s 13%. Če prištejemo k davčnim obremenitvam še socialne dajatve (120 milij.) in ban. ter občinska davčna bremena, dobimo skupne javne dajatve Slovenije, ki znašajo okrog 1 milijardo in 300 milijonov.
Finančni minister je določil naslednje uradne tečaje: 1 zlata turška lira 339.70 din, 1 napoleondor 298.50 din, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.75, 1 kanadski dolar 43.55, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.25, 1 belga 7.40, 1 penga 8.65, 1 braz. milrajs 2.50,
1 egiptski funt 239, 1 palestinski funt 237, 1 urugvajski pezos 15.50, 1 argent. pezos 10.90, 1 čilski pezos 1.20, 1 turška papirnata lira 34.70, 100 albanskih frankov 1470, 100 franc, frankov 130, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italij. lir 230, 100 holand. goldinarjev 2365, 100 bolg. levov 44.50, 100 rumunskih lejev 32, 100 danskih kron 940, 100 švedskih kron 1076.50, 100 norveških kron 1057, 100 španskih pezet 150, 100 grških drahem 39, 100 češkoslov. kron 150, 100 finskih mark 92.50, 100 letonskih latov 780, 100 iran. (perzijskih) rialov 100.
Goveja živina. Ker slinavka in parkljevka že pojenjava, si je trgovina z živino zopet nekoliko opomogla. Cene so bile naslednje: voli 4—6.25 din, teli-
ce 4—6.25 din, krave 3—5.50 din, teleta 6—8 din.
Svinje: Špeharji 10.25 din, pršutarji 8.50—9.50 din (na Gorenjskem).
Izvoz živine na Češkoslovaško se bo odslej po dogovoru med našo državo, Nemčijo in Češkoslovaško vršil skozi Maribor, ne pa kakor do sedaj skozi Madžarsko oziroma Rumunijo, kar bo podražilo pri vagonu za 2000 din.
Nova bolgarska vlada se je predstavila sobranju. Ministrski predsednik Kjuseivanov je na seji sobranja izjavil, da bo Bolgarska tudi v naprej delala na to, da okrepi prijateljske stike z Jugoslavijo in Turčijo v duhu paktov o večnem prijateljstvu,
Kontingent za Nemčijo v zadnjem četrtletju je sledeč: 3000 prašičev tedensko za dunajski trg, za ostala nemška tržišča 30.000 (15.000 zaklanih in
15.000	živih); 1000 komadov goveda, 100 vagonov perutnine in 100 vagonov svinjske masti.
Predvidoma bosta postavljena v promet dva motorna vlaka. Po prizadevanju naših tujsko-prometnih in gospodarskih krogov je železniška uprava stavila za Slovenijo na razpolago dva motorna vlaka. Prvi naj bi vozil iz Zagreba zjutraj in bi se od Jesenic dai je ustavljal na vseh postajah, ki so izno-dišča za zimsko-sportne predele. Pozno zvečer naj bi se iz Rateč-Planiee vračal v Zagreb. Drugi motorni vlak bi odhajal iz Ljubljane zgodaj zjutraj proti Mariboru in se prav tako vračal zvečer. Vozni red obeh vlakov naj bi bil sestavljen na način, da bi imela oba vlaka v obeh smereh zjutraj in pa zvečer zvezo na Zidanem mostu. Vsa javnost nestrpno pričakuje izid uradnega obvestila o uvedbi prometa z mo'
‘ornimi vlaki na omenjenih progah,
V Carigradu je umrl v starosti 59 let prvi predsednik turške republike Kemal Atatiirk, preporoditelj turškega naroda velik državnik, odločen po-bornik miru in iskren prijatelj Jugoslavije. Njegov lik bo zavzemal v zgodovini častno mesto med velikimi možmi.
Turška velika narodna skupščina je
izvolila bivšega predsednika vlade Is-meta Inenija za predsednika turške republike. Novi predsednik je bil dolga leta Kemalov sodelavec.
Na svečanem banketu v čast romunskega kralja je angleški kralj v zdravici na rumunskega kralja in prestolonaslednika izrekel prepričanje, da bodo tudi v bodoče med obema državama vladali prisrčni odnošaji.
Slovaška je dobila avtonomijo, ostane pa integralni del Češkoslovaške. Skupne zadeve bodo: predsednik republike, zunanja politika, carine, železnice, pošta, vojska in najemanje državnih posojil.
V kompetenco pokrajinske vlade pa spadajo: davki, takse, prosveta, verstvo, gospodarstvo in monopol.
Od 1,060.000 prebivalcev, ki jih je dobila Madžarska je po nemških virih
460.000	Nemadžarcv, od teh je 300.000 Slovakov in Ukrajincev, 150.000 Zidov in 10.000 Nemcev. Skupno je sedaj na Madžarskem 600.000 Nemcev, 580.000 Zidov, 500.000 Slovakov, 120.000 Jugo-slovenov, 50.000 Ukrajincev in 20.000 Rumunov.
'Agencija Itador poroča, da so romunski strokovnjaki za bivanja kralja Karola II. v Londonu opozorili angleške merodajne kroge na potrebo, da se na osnovi mednarodnega sodelovanja najde hitra in odločna ureditev židovskega 'vprašanja. V rumunskih političnih krogih upajo, da bo sklicana mednarodna konferenca za rešitev celotnega židovskega vprašanja, kar bo naj večjega pomena za Rumunijo, kjer živi nad poldrugi milijon Zidov.
VLondonu se 1. decembra sestanejo zastopniki Anglije, Francije, Zedinjenih držav, Nizozemske, Brazilije in Argentine v mednarodnem odboru za begunce. Na tej konferenci bodo pripravili gradivo za plenarni sestanek odbora, v katerem je zastopanih 31 držav. Predsedstvo odbora bo ožjemu odboru predložilo podrobno poročilo o dosedanjih pogajanjih in pripravah za ureditev židovskega vprašanja.
Po daljši bolezni je umrl v Zagreba hrvatsiki politik, bivši zunanji minister Jugoslavije in eden najzaslužnejših mož našega osvobojenja — dr. Ante Trumbič.
gleška zbornica. Gospodarstvo dravske banovine je v njenem zborničnem Svetu zastopano po gg. generalnem tajniku Ivanu Mohoriču, predsedniku Zveze industrijcev Avgustu Praprotniku in industrijalcu Gassnerju.
ZBORNIČNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOLA V LJUBLJANI
Trgovinsko ministrstvo je z odlokom 4. avgusta t. 1. ugodilo prošnji predsedstva Zbornice od 14. V. t. 1. in dovolilo osnovanje zasebne dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani.
Predsedstvo Zbornice je za upravo te šole postavilo naslednji odbor: predsednik Ivan Jelačin, podpredsednik g. Albin Smerkolj, tajnik dr. Pless; člani: Jože Hrastelj, dr. Ciril Pavlin, Ivan Ogrin, Ciril Majcen in prof. Josip Prezelj. Odbor ima nalogo, da šolo upravlja tako, da ne bodo nastala pri Zbornici z njo nikaka bremena.
Minister za trgovino in industrijo je .potrdili naslednji učiteljski zbor-ravnatelj Josip Prezelj, profesor drž. trgovske akademije v Ljubljani,
Učitelji:
Rudolf Ivan, profesor za nauk o trgovini in korespondenci,
Namorš Leopold, za trgovsko računovodstvo',
Sič Franjo, profesor za knjigovodstvo,
Gombač Bruno, za blagoznanstvo, dr. Slodnjak Anton, za slovenščino, šifrer Ana, za nemščino,
Krošelj Anton, za nemščino,
Hočevar Zvonko, za zemljepis in za zgodovino,
Svetel Blaž, za stenografijo,
Marok Alojzij, za kaligrafijo,
Šolski odbor je sklenil pogoane z ravnateljem in nastavljenimi učnimi močmi, tako da se je pouk pričel dne 24. septembra t. 1.
Poučuje se v dveh oddelkih, vpisanih je 87 učencev.
Predsednik Ivan Jelačin je v lepem referatu poudaril pomembnost jubileja, ki ga praznuje letos našai država. Referatu je dodalo zbornično tajništvo bogat in obširen statistični material.
ZBORNIČNI PRORAČUN
Zbornični proračun se deli v dva dela, od kaerih obsega prvi del potrebščine zborničnega sveta in urada, drugi del pa specialne kredite predsedni-štva in odsekov in sicer ločeno za vsak odsek posebej.
Ce.btni proračun izdatkov za leto 1939 znaša 3,783.459 din, nasproti proračunu za tekoče leto se je vsota izdatkov v novem proračunu povečala za 22.401 din.
Od celotne vsote potrebščin odpade na skupne potrebščine zborničnega sveta in urada 2,440.847 din, t. j. za 56.963 din več kakor v tekočem letu (osebni izdatki 1,647.847 din, stvarni izdatki 443.000 din, dotacija zakladov
350.000 din). Izredni skupni stroški pa znašajo 175.000 din (služba zborničnih dolgov 125.000 din, stroški nadomestnih volitev 50.000 din). Izredni izdatki so za 25.000 din manjši kot v tekočem letu. Med posebnimi krediti najdemo novo postavko za zbornično predsedstvo v znesku 20.000 din, za potrebščine odsekov pa je predvidenih 1,147.612 din, t. j. za 29.562 din manj kakor v tekočem letu. Od tega zneska odpade na obrtni odsek 514.612 din, trgovski odsek 287.000, industrijski lodisek 185 ;isoč in gostinski 161.000 din.
Dohodki so predvideni v višino 3 milijone 790.142 din in znaša presežek 6.683 din.
Od tega znaša donos zbornične doklade 2,826.142 din in je predvidenih 110.858 din manj kot v tekočem proračunu.
Donos zborničnih taks je predviden na 915.000 din in je za 130.000 din večji kot leta 1938. Zbornične takse dona-šajo: takse od potrdil 800.000 diin (za
75.000 din več kot v tekočem proračunu), takse od mojstrskih izpitov v znesku 65.000 din (za 5.000 din več kot v tekočem). Nov je v letošnjem proračunu dohodek od povišanih taks v znesku 50.000 din.
Vnesen je tudi znesek 45.000 din kot dohodek zborničnega premoženja.
Zbornični proračun za leto 1939 se torej določa:
s potrebščino	3,783.459.—
s pokritjem	3,790.142.—	|
s presežkom	6.683.—
Pri tako znatnem povišanju izdatkov seveda ni bilo mogoče misliti na znižanje zbornične doklade, ki ostane na dosedanji višini 8%. Obrtniki, ki pla* čujejo pavšalno pridobnino, pa plačajo pavšalno doklado, ki znaša za pavša- i liste, ki delajo sami 10 din, za one, ki I delajo z enim pomočnikom 15 din in za one, ki delajo z dvema pomočnikoma 20 din.
Osebe, zavezane plačevanju doklade za zbornico (razen pavšaliranih malih obrtnikov), bi plačajo samo toliko pri-dobnine, da bi znašala 8% zbornična doklada manj nego 20 din, plačajo Zbornici namesto doklade letni minimalni prispevek 20 din.
8°/o doklado na 50% minimalnega družbenega davka po 2. odstavku čl. 86. zakona o neposrednih davkih s spodaj navedenim dopolnilom v smislu odredb § 3. zakona o pobiranju zborničnih doklad z dne 11. julija 1930, Službene novine št. 155, s prispevkom po tej lestvici:
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačajo v primeru, da se jim odmeri minimalni davek, poleg doklad še letni prispevek, ki znaša pri družbenem kapitalu do 5 milijonov 0.1 promille od tega kapitala, pri kapitalu od 5 milijonov do 25 milijonov 0.2 promille, pri kapitalu od 25 do 50 milijonov 0.3 prom., 50 milijonov do 100 milijonov 0.4 prom. in pri kapitalu preko 100 milijonov 0.5 prom., s tem da prispevek ne sme znašati v nobenem, primeru več kot 50.000 din.
Te prispevke odmerjajo in pobirajo na podlagi § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad za zbornice drž. davčna oblastva.
RAZPRAVA O PRORAČUNU
Po proračunskem predlogu se je razvila daljša debata, ki se je nanašala zlasti na zbornični zavod za pospeševanje obrti in na vprašanja avtonomije odsekov, zlasti avtonomije obrtnega odseka.
Kot prvi je govoril v proračunski razpravi zbornični svetnik Kavka. Priznava veliko in težko delo zborničnega urada pri sestavi proračuna. Dotaknil se je vprašanja samostojnosti obrtnega odseka. Poudarjal je, da že dve leti prosi obrtni odsek za večjo avtonomijo, v vabilu k današnji seji pa ni niti točke, v kateri bi se ta zahteva omenjala, Čeprav je obrtni odsek že davno naprosil zbornični urad, da najkasneje dva tedna pred plenarno sejo izdela načrt za tako avtonomijo. Pravi, da so v zborničnih okrožnicah mnogokrat tudi take stvari, ki jih obrtniki ne bi mogli zagovarjati na obrtniških shodih.
Zbornični svetnik Iglič trdi, da se je dosCIej mnogo govorilo o nujnosti, da so vsi odseki samostojni. V praksi pa se to ne izvaja in se hoče n. pr. Zavod za pospeševanje obrti izročiti drugim, čemur vsi trezni in razsodni obrtniki odločno nasprotujejo.
Socialna in davčna bremena rasejo in pridobminski stan v dravski banovini je že izčrpan, a vlada ga v boju proti šušmarstvu ne podpira. Priznava, da je zbornični urad storil svojo dolžnost, boji pa se, da nas obrtništvo vseeno kritizira predvsem zato, ker nismo dosegli proti šušmarstvu še prav nič. Zbornični svetnik Rebek pravi, da o ukinitvi zavoda za pospeševanje obrti sploh ne more biti govora, ko vendar vidimo, da imaita (beograjska in zagrebška Zbornica tudi svoj zavod,
ki zelo uspešno posluje. Čudi se, kako se more naenkrat govoriti o ukinitvi Zavoda, ko pa se je doslej vedno govorilo le o tem, da se bo banovina s svojim zavodom priključila zborničnemu.
Zbornični svetnik Hrastelj poudarja, da smo napredovali le, kadar smo bili Složni. |Zato apelira ha složnost tudi sedaj.
Zbornični svetnik Krejči zahtleva, naj obrtniki svoje zahteve po večji samostojnosti že vendar enkrat konkretizirajo. Pripominja, da o bodoči ureditvi omenjenega zavoda more Sklepati le plenum.
Predsednik Jelačin se je zahvalil za priznanje uspešnega dela Zbornice. Smatra, da je edino pravilna pot, po kateri smo se skupno borili vseh 20 let za napredek vseh stanov. Omenja boj za ločene in skupne zbornice in podčrtava prednosti (skupne zbornice. Opozarja na velik ugled, ki ga uživa naša Zbornica v Beogradu zaradi dobro sestavljenih predlogov. Upa, da se bo število članov gostinskega odseka povečalo na 20, kot to žele člaini odsa" ka.
Dalje navaja, da ni bil obrtni odsek nikdar zapostavljen v Zbornici. Prečita! je pismo, naslovljeno na predsednika obrtnega odseka. Iz pisma je razvidno, da se izvedba avtonomije obrtnega odseka ni zavlačevala. Sploh pa je ta avtonomija popolna, saj porabi obrtni odsek njemu določene kredite po lastnem preudarku, ne da bi ga pri tem poslu kdo motil, je pa odločno pro ti temu, da bi bile štiri blagajne. Jasno pa je, da morejo biti vsi izdatki v okviru t>xoračunai. Predlaga, naj se sprejme predlog trgovskega odseka in skliče nejavna anketa po 5 članov vsake ga odseka o vseh perečih vprašanjih.
V	debato so posegli še zbornični svetniki gg. Zadravec, Šimenc, Ambrožič, predsednik Jelačin itd.
Proračun je bil po končani debati soglasno sprejet.
Predlog za izpremembo pravilnika o zborničnem razsodišču.
Sedanji prvi odstavek točke 1. § 48. pravilnika o zborničnem razsodišču naj se v bodoče glasi: tožitelj mora že pn vložitvi tožbe plačati zbornično takso, ki se steka v zbornični fond. Ta znaša.
1.	za tožbo in razpravo do zneska 500 din — 100 din od zneska 501 do 1000 din — 150
din,
od zneska 1001 do 2000 din — 250
din,
od zneska 2001 do 5000 din — 350
din,
od zneska 5001 do 10.000 din — 500 din.
Od presežka nad 10.000 din se plačuje še pristojbina v znesku 2°/o od to-ževalnega zneska ali vrednosti predmeta.
Samostojni predlogi
zborničnih svetnikov na plenarni seji 17. 11. 1938.
Železniška uprava vedno več dela v lastni režiji. Ker je s tem naš obrtnik prikrajšan na zaslužku, predlaga, da se Zbornica zavzame za obrtnike z intervencijo, da železniška direkcija takih del ne bo več izvrševala v lastni režiji!
Naše terjatve znašajo napram Turčiji že nad 15 milijonov dinarjev in je treba na plačila po turškem kliringu vedno čakati. Zaradi dolgega čakanja na plačilo so tudi naši izvozniki hudo prizadeti, zlasti papirna industrija. Možnosti je več, da bi se s primerni* mi kompenzacijami te terjatve znižale.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice, stare mame, tašče, tete itd.
NEŽIKE KRALJEVE
POSESTNICE IN GOSTILNIČARKE
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol.
Najtoplejšo zahvalo smo dolžni izreči zlasti g. dr. Rusu Mavriciju, ki je pokojnico ves čas bolezni tako skrbno negoval. Posebno zahvalo smo dolžni g. Rebeku Josipu za prelep venec kakor tudi vsem ostalim darovalcem vencev in šopkov. Zahvaljujemo se dalje prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih dneh stali ob strani in vsem, ki so drago in nepozabno pokojnico spremili do poslednjega doma.
Vsem, prav vsem, prisrčna hvala!
Globoko žalujoča družina
MEZEK*ova
N. pr. namesto iz Španije lahko uvažamo orehe in lešnike iz Turčije. Kranjska industrijska družba bi lahko jemala od nje staro železo, monopolna uprava sol itd. Zbornica naj posreduje, da bi se te kompenzacije omogočile ali naj izposluje pri Narodni banki, da bi dovolila za izvoz blaga v Turčijo brezobrestna posojila.
Zbornični svetnik Zadravec predlaga, da se Zbornica zavzame za znižanje prispevkov vodnih mlinov v melioracijski fond, ker so mlini danes v zelo težkem položaju.
Dalje je iznesen predlog, da se Zbornica z intervencijo na pristojnih mestih
zavzame za gradnjo čim širših
cest.
Zbornični svetnik Gorjanc opozarja na spremembo pravil Nabavljalne zadruge državnih nameščencev, po ka* *eri morejo postati člani zadruge tudi Vsebniki, ki niso državni nameščenci. Poudarja, da ne nasprotuje zadružništvu, marveč zahteva, da se z zadru-
gami, ki trgujejo postopa kot z drugimi trgovinami. Na ta način se lahko ustanove Nabavljalne zadruge državnih nameščencev tudi v krajih, kjer ni dovolj državnih nameščencev za tako zadrugo. Zbornica naj intervenira, da se ne dovoli navedena izprememba pravil.
Dne 31. decembra 1938. poteče prepovedni rok za ustanavljanje veleblagovnic. Zbornica naj se zavzame za zaščito domačega trgovstva in intervenira da se ustanavljanje veleblagovnic prepove ter na merodajnih mestih svari pred nevarnostjo tujega kapitala, ki hoče s pomočjo veleblagovnic zavladati nad domačo notranjo trgovino.
V	pretres je prišla tudi določba, da se izdajajo potni listi le proti predložitvi potrdila o vseh plačanih davkih. Ker je odločba neumestna, se naj čim-preje ukine. Vsi predlogi so bili sogla* sno in z odobravanjem sprejeti, dnevni red je bil s tem izčrpan in predsed-| nik Jelačin je zaključil plenarno sejo.
30 let plodonosnega dela Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske
Septembrski dogodki so bolesitmo od-jefcnifii p0 Vsej Sloveniji. Narodno zavedne sloje je prešinila živa nacionalna zavest in prvič se je začelo sistematično delati za gospodarsko osamosvojitev Slovencev. Pričelo se je splošno razračunavanje v gospodarstvu, temu pa so sledili ukrepi, med drugim odpovedi krteditov obrtništvu slovtenske ' narodnosti pri Kreditnem društvu kranjske hranilnice, ki je bila v nemških rolkah.
Ker pa nobena obrt ne more živeti brez kreditov, je bilo potrebno, dai tudi slovenski gospodarski krogi dobe svoje kreditno društvo.
Tedanjemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju sta o težkem položaju poročala takratni vodita1!] obrtno-sta-Hovskega gibanja Franchetti in občinski odbornik Lenček. Župan se je takoj odločil in nasvetoval občinskemu svetu, naj se pri Mestni hranilnici takoj ustanovi posebno Kreditno društvo, ki naj podpira s krediti osebe, ki se ba-vijo z obrtjo in trgovino. Po zaslugi tedanjega predsednika- Mestne hranilnice g. Ubalda pl. Trkoczyja je bilo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske ustanovljeno in letos 17. novembra je obhajalo svoj 301etni jubilej.
Kreditno društvo se je uspešno- razvijalo. Že leta 1909. je štelo 38 članov, poslovni promet pa je znašal 376.734 Kron. Članstvo je naglo napredovalo. Leta 1910 je bilo že 94, leta- 1911 153, leta 1912 189, nato 211 in leta 1914 230 članov. Med vojno ni bilo znatnega napredka, zato pa je bil tem večji leta 1919, ko je društvo štelo 261, nato pa po vrsti 332, 437 in leta 1922 442 članov. V naslednjih letih se je dečlovanje društva nekoliko zmanjšalo, na kar je ooividno vplivala doba deflacije, toda konjumkturna leta so stanje zopet dvignila in leta 1929 šteje društvo zopet 416, leta 1930 pai 507 članov. Delo je zopet delno omeji-la kriza v letu 1932.
Vzporedno s članstvom se je gibal tudi poslovni promet društva. Leta 1910 je znašal 1,113.000 Kron, se stalno večal in dosegel leta 1922 neverjetno višino 171 milijonov Kron. Po (uvedbi dinarske valute je padel na 24.9 milijona dinarjev, najbolj pa v letu 1927, ko je znašal 19.9 milijona dinarjev. Poslovni promet se je začel zopet dvigati in je dosegel v letih 1930 in 1931 nad 33 milijonov dinarjev, leta 1932 je zopet padel na 26.4 milijona, naslednje leto celo na 8.4 milijona dinarjev. Leta 1936 je znašal 29.4 milijona, 1937 pa 21.38 milijona dinarjev.
Mestna hranilnica je dajala Kreditnemu društvu vedno izdatno podporo, ki je dosegla leta 1921 21.5 milijona kron, leta 1937 pa 7.8 milijona dinarjev. Rezervni sklad se je stalno večal. Leta 1933 je znašal 1,146.000 din. Tudi varnostni sklad Kreditnega dru' štva se je dvigal in je n. pr. leta 1922 znašal 4,302.000 K, leta 1937 pa milijon 222.000 dinarjev.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske si je v 30 letih svojega obstoja po pravici zaslužilo sloves in za-
upanje, ki ga uživa med našim obrtništvom. Saj je v teh dolgih letih tudi zares storilo izredno veliko za napredek slovenskega oforta in biSb vedno močna opora našemu gospodarskemu človeku. Trd-ni so bili temelji, ki so jih položili lustanovditelji Kreditnega dru" štva. Ne bi brilo prav, če se ne bi ob tej priliki spomnili na tem mostu ljudi, ki so tvorili upravo prvega odbora Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske, in sicer:
1. Odposlanci- upravnega odbora MHL: predsednik Ubald pl. Trnkoczy, Josip Kozak:, dr. Danilo Majaron, Anton Svetek, Josip Turk in Andrej Šarabon.
2. Pooblaščenec MHL:	dr.	Karel
Triller.
3. Odbor Kreditnega društva MHL pa so tvorili: Ivan Bonač, Oroslav Dolenc, Engelbert Franchetti, Fran Kra~ peš, K. A. Kregar, Alojzij Kunc, Alojzij Leničelk, Adolf Petrin, Ferdo Primožič, Viktor Rohrmann, Ivan Soklič in Fr. Ksaver Stare.
Računsko pregledniško komisijo so tvorili: Anton Leutgeb, Miroslav’ Malovrh in Josip Poklukar.
Tajniške in knjigovodske posle je opravljal g. Franc Pretnar, zapisnikar je bil Josip Kuralt, pravni zastopnik pa deželni poslanec in odvetnik dr. Fran Novak.
Današnji odbor Kreditnega društva pa je sestavljen takole:
Vladni iko-misar: dr. Hubad, predsednik dr. Kamušič, odposlanci MHL: Fr. Borštnar, Janko Jovan, Rajko Stoječ in Albin Zajec. Pooblaščenec MHL: Anton Babnik. Odbor Kreditnega društva MHL pa tvorijo:
Ignacij Banko, Angelo Battelino, Danijel Battelino, Vinko Zorec, Fran Iglič, Anton Janežič, Anton Kovačič, Roberti Mohor, Anton Pauli, Matija Perko, Ferdo Primožič, Ivan Slokan, Matija Šifrer in Albert Špeletič. Namestnika sta Ivan Pestotnik in Ivan Vižintin.
Rač. pregledovaiilna komisija: Franc Dolinar, Pavel Kržan in Anton Mal' gaj, nam. Hinko Šimenc.
Pravni konzulent dr. Žitko.
K jubileju najlepše čestitamo.
Nov dobrodelni sklad velikega dobrotnika. Sarajevski industrij alec Levi Avram Sadič, ki je lani poklonil Rdečemu križu 2 milijona din vredno poslopje z zemljiščem vred, je zdaj pisal sarajevski obrtni zbornici, da je pripravljen vložiti 600.000 din v sklad, iz katerega naj bi dobivali vsaiko leto denarno nagrado in podporo najboljši pek iz mesta ter najboljša mlekarja in sadjarja mesta in okolice. Avram Sadič naglasa v svojem pismu, da ustanavlja podporni stklad zaradi tega, ker so kruh, mleko in sadje najvažnejši živež in je treba dati z nagradami priznanje in vzpodbudo onim, ki za ta prepotrebni živež najbolje skrbe. Po njegovem mnenju naj bi znašale letne nagrade po 10.000 din.
Pri izdaji našega koledarja se je vrinila neljuba pomota. Tel. štev. zobne ordinacije dt. BEVC JOŠKO se glasi pravilno 32-96
Vsem cenjenim naročnikom In čitateljem lista
Uprava lista opozarja vse cenjene naročnike, da bo izdala novoletno številko v povečani izdaji in se zaradi tega obrača do vseh tovarišev obrtnikov in ostalih cenjenih čitateljev, da pošljejo za novoletno številko svoje oglase. V tej številki naj bo enkrat jasno prikazana in izražena naša stanovska zavednost s tem, da naj ne manjka obrtnika, ki bi ne poslal v lastno stanovsko glasilo vsaj najmanjšega inserata — voščila za 20 din.
Obenem prosimo cenjene tovariše obrtnike, da preskrbe tudi inserate in voščila tvrdk, pri katerih nakupujejo surovine. Zlasti se obračamo s to prošnjo na vsa naša obrtniška društva, da nam priskočijo na pomoč in zberejo v svojem delokrogu čim več inseratov-voščil za našo novoletno številko, ki naj bo glasen in viden dokument naše samozavesti in propaganda med obrtništvom samim za svojo obrt in strokovni list. Oglase pošljite do 25. 12. t.
1.	na upravo Obrtnega Vestnika, Ljubljana, Sv. Petra c. 4.
Uprava lista.
Vajenska strok, šola na Jesenicah
Kranjska industrijska družba je ustanovila na Jesenicah vajensko strokovno šolo za strokovno izobrazbo kovinarjev. Na tej šoli bodo poučevali domači tehnični in upravni strokovnjaki. Sprejetih je bilo že letos 20 učencev. Najboljše gojence bodo prihodnje leto poslali na državno rudarsko šolo v Celje. Vsak učenec se je moral podvreči psihotehnični sprejem-! ni preizkušnji, ki je dala zanimive rezultate in ugotovila specielne lastnosti posameznikov, ki se usposabljajo za to ali ono stroko.
Primerno in na mestu bi bilo, da bi se že enkrat pričelo s sličnimi preizkušnjami tudi pri obrtniških vajencih. To delo naj bi opravljale poklicne posvetovalnice. Na ta način bi se v po-edinili strokah izučili in izpopolnjevali zares samo tisti poedinci, ki imajo za opravljanje dela v posameznih strokah že od narave dane specielne zmožno« sti. Tako bi izšli iz obrtniškega naraščaja bodoči samostojni obrtniki, iz katerih bo nastal nov rod, močnejši in odpornejši, ki bo lažje vzdržal hud konkurenčni boj, ki ga prinašajo razmere v novem času.
Stalna obrtniška razstava v Osijeku
Uprava združenja obrtnikov v Osje-ku se stalno trudi za napredek svojih članov. Danes ima združenje lasten impozanten obrtniški dom, ki širi sloves delavnosti in marljivosti združenja po vsej državi.
Današnji moderni čas vsak dan bolj jasno izpričuje, da brez reklame ni po-voljnega uspeha. Malemu obrtniku pa finančna sredstva ne dovoljujejo, da bi reklamo širil okrog svojih odjemalcev. Zato je tem- bolj treba pozdraviti zamisel obrtnikov v Osjeku, ki je omogočila prav malemu obrtniku, da izdelke svojega uma razstavi v lastnem domu, v središču mesta na najprometnejši točki. Uprava doma je namreč odredila, da služijo najlepši prostori ob prometni ulici kot izložbena okna za stalno obrtniško razstavo, in se trudi, da je razporeditev razstavljenih predmetov v razstavnem pro* ?"oru tudi v estetskem pogledu na vi šku. Tako se obrtniku nudi priložnost, da svoj izdelek po naročilu, pred oddajo naročniku vsaj za dva dni razsta-
vi	in tako zainteresira občinstvo za svoje izdelke in si ustvarja za bodočnost boljšo prosperiteto. Hitra menjava izdelkov na razstavi sami pa privlači -mnogo gledalcev, ki z zanimanjem motrijo obrtnikovo delo.
Tako se v lastnem domu razvija vse močneje obrtniška samozavest in stanovska solidarnost.
OGLASI v Obrtnem vestniku so najuspešnejši, ker neposredno informirajo obrtništvo o njihovih najugodnejših in najcenejših dobaviteljih!
Kakšen je letošnji Obrtniški koledar
Vsak naročnik je zavarovan za 1000 din. Ko to poročamo je že izšel Obrtniški koledar za leto 1939. Izdaja tega koledarja je vsako leto sprejeta pov" sod z najboljšimi simpatijami in odlično oceno v vseh strokovnih in gospodarskih krogih. Kako velik interes vzbuja, kaže dejstvo, da je vselej celotna naklada že v prvem mesecu po izdaji razprodana. Naša dolžnost je, da malo natančneje pogledamo, kaj nam letošnji koledar prinaša novega in pa kakšen je. Za to izdajo smo prejeli toliko novih pobud za izboljšanje koledarja, da smo se odločili napraviti en korak naprej ter ga našemu obrtništvu predstaviti v precej spremenjeni obliki in izdaji. Že na prvi pogled mora" mo ugotoviti, da je koledar letos mnogo obširnejši, format znatno večji, vezava okusnejša in oprema lepša kot pri vseh dosedanjih njegovih prednikih. Format smo povečali na izrecno željo njegovih številnih naročnikov.
Še zanimivejše izpopolnitve pa prinaša koledar v svoji notranjosti. Njegova vsebina je naravnost razkošna. Poleg dnevnega koledarja je za vsak dan posebej prostor za dnevne zapiske, kar bo predvsem obrtniškim krogom zelo dobrodošlo. Ostala vsebina je tako temeljita in izčrpna in tako v duhu obrtniških teženj in zahtev prikroje’ na, da bo koledarček koristno služil vsem gospodarstvenikom, ki so sličnega zaman iskali. Uporabljali ga bodo kot beležnik v delavnici, na potovanju in doma.
Ne dopušča nam prostor, da bi obširneje poročali o njegovi praktični notranji plati in ureditvi, marveč prepuščamo vsakemu posamezniku, da si sam napravi sodbo, ko postane njegov lastnik: Prepričani pa smo, da bo naletel v vseh ozirih, predvsem pa zaradi praktične uporabe na povoijno oceno.
Samo ob sebi je razumljivo, da tudi letos nismo opustili zavarovanja. Zato prosimo, da vsak kdor prejme ali naroči koledar, dobro in skrbno prečita prilogo, ki jo najde v koledarju in upošteva vsa navodila, kar bo samo v njegovo korist. Koledar naj bo v žepu našega obrtnika resničen varuh svojega lastnika.
Kljub vsestranski izpopolnitvi, povečanemu obsegu in podražitvi tiska, pa smo ostali pri običajni ceni koledarja. To samo zaradi tega, ker imamo za seboj močno vrsto stalnih naročnikov, ki komaj čakajo, kdaj bo koledar izšel. Prepričani naj bodo, da bo šla naša pot vedno više, če nam bodo ostali zvesti tudi v bodoče.
Vsi stari in novi naročniki so koledar prejeli te dni. Kdor ga še ni prejel, mu bo takoj jasno, da še ni med naročniki, zato naj koledar takoj naroči pri: upravi Obrtniškega koledarja, Ljubljana, Sv. Petra c. Tel. 35-23.
Cena koledarčku je s poštnino vred 12 din.
Obrtniki! Segajte po Obrtniškem koledarčku, priporočajte ga znancem in prijateljem, darujte ga svojim odjemalcem! Ohranili si boste kupčevo naklonjenost za bodoče leto, svojemu stanu pa boste napravili veliko uslugo! Darujte ga pomočnikom in vajencem!
Najnovejši praktični priročnik za mojstrske izpite je »Obrtniški koledar 1939«.
Iz vsebine Obrtniškega kol. za 1. 1939.
Naša kraljevska rodbina. — Razpredelnice mesecev za zapiske. — Zaunji roki davčnih vplačil. — Pot5tno.teleg'raiaka tarifa. — število občin in poš;, posameznih upravnih okrajev. — Razpredelnica ban. glaivinth unest, prebivalcev itd. — Pristojni konzulati za Slovenijo. — Davki in takse. — Krediti pri Zanataki banki lor. Ju. igoslavije. — Obrestni in cnis.otni račun. — Najvažnejša določila zakona o zavarovanju delavcev. — Kalkulacija. — Množenje celih števil. — Deset zapovedi za obrtnika. — Piriva, pomoč v nezgodah.. *— Merila. — Tabela za dopustne razpetine tramov. — Približno izračunamje sodoive prostornine. — Izračunan je okroglih de-ibel in klad. — Taljenje kovin z acetile-nom. — Kalkulacija vrenja. — Določitev temperature « priprostimi sredstvi. — Teža oglatega in okroglega železa. — Teža svinčenih in, bakrenih cevi. — Teža aluminijaste pločevine. — železna pločevina:
1 kjvadratni meter .teh',a. — Profilirana železa. — Witworthovi navoji. — Nekaj za vsaikogar. Evropske države. —■ Vremenske napovedi.
Uradni predlogi in odredbe
POJASNILO K članku: Mehaničnim delavnicam je dovoljena prodaja le delov in ne celih koles
Pod gornjim naslovom je Obrtni Vestnik priobčil dne 15. oktobra t. 1. izjavo, odnosno načelno stališče, ki ga je neka vojvodinska zbornica (očivi-dno v Novem Sadu) zavzela v sporni stvari: ali sme mehanik prodajati kolesa ali ne.
Ta notica se je tolmačila, kot da gre za neko odredbo ali odlok oblastva, ki naj bi bila merodajna in obvezna tudi za naše obrtništvo. Temu pa ni tako! To je samo mnenje neke Zbornice.
Da stvar razjasnimo in ugotovimo, kakšna praksa velja pri nas, se je naše uredništvo informiralo ipri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in prejelo naslednje pojasnilo v sledečem smislu:
Mehanski mojstri so upravičeni po= pravljati in izdelovati kolesa. Jasno je, da je vsak upravičen to prodajati, kar sam izdeluje in da se mehaniku zato
ne more prepovedati prodaja koles in ga omejiti samo na prodajo njihovih sestavnih delov. § 137 o. z. določa, da imajo imetniki produktivnih obr-tov (n. pr. mehaniki, opom. ured.) pravico prodajati blago (n. pr. kolesa, op. ur.), ki so ga izdelali. Rokodelci smejo prodajati v manjšem obsegu tudi blago, ki ga sami ne izdelujejo, če spada to blago v njihovo stroko in je postranskega pomena.
Mehanik bi torej na podlagi tega določila smel prodajati v manjšem obsegu tudi sestavne dele koles, četudi jih on ni sam izdelal, ker spadajo v njegovo stroko in kolikor so postranskega pomena. Nova kolesa različnih tvrdk kar iz zaloge, pa bi seveda mehanik smel prodajati le, ako ima pooblastilo za trgovino s kolesi. Prodaja v takem obsegu ima namreč značaj trgovine s kolesi in se ne more smatrati za prodajo v manjšem obsegu, kakor to omenja § 137 ob. r.
To v pojasnilo onim, ki so si pogreš-no tolmačili našo prvo notico.
Kalkulacija — uspeh in napredek obrtnika
Najvažnejši stroški so: a) Prevoz blaga po železnici, parobrodu ali vozu. b) Provizija je odškodnina, katero prejme komisijonar za svoj trud, ako je mesto mojstra blago kupil ali prodal. Računa jo pri nakupu blaga od fakturne cene. Provizijo komisijonar pri nakupu prišteje k fakturni ceni, pri prodaji pa jo odšteje od fakturne cene.
c) Carina je pristojbina, katero po-pobira država od blaga, ki se preko njenih mej uvozi, izvozi ali prevozi. Razločujemo torej uvozno, izvozno in prevozno carino (importno, eksportno in tranzitno carino). Carina se računa po posebnih carinskih predpisih (zakon o taksah) in sicer v zlatih dinarjih. Ti zlati dinarji se potem s pomočjo aži-ja pretvorijo v papirnati denar. Sedaj znaša ažijo ali nadavek 1200 odstotkov, kar pomeni, da plača mojster za 1 zlat dinar v papirju 13 (1 + 12 dinarjev), č) Odpravnina je pristojbina, katero plača mojster odpravniku ali špediterju, ki mesto mojstra odpremi blago in izvrši vse potrebne carinske posle, d) Banovinske doklade na carino, poslovni in kaldrminski davek, e) Skladiščnim) plačuje mojster, ako hram blago v javnih skladiščih, f) Zavarovalnina
Sejmi
1. decembra: Trbovlje,
2. decembra: Koračica, Zagorje ob Sa-
vl>
3. decembra: Brežice, Celje, Trbovlje,
Planina (okraj Šmarje pri, Jelšah), Slov. Konjice, Križevci,
4. decembra: Mežica in Šmarje pri Jel-
šah,
5. decembra: Ormož, Lož, Videm-Do-brepolje, Kranj,
6. decembra: Dobrna,, Sevnica, Sv. Nikolaj v Polju, Žužemberk, Murska Sobota, Dol. Lendava,
7. decembra: Vuzenica, Celje, Ormož, Ptuj, Trbovlje,
8. decembra: Turnišče,
9. decembra: Dobrova, Mokronog,
10. decembra: Sv. Jurij pri Cefltju, Sv. Lovrenc, Brežice, Trbovlje,
12. decembra: Središče ob Dravi, Liti" ja,
13. decembra: Jurklošter, Sv. Peter pod Sv. gorama, Trbegovci, Žalec, Lju- j tomer, Ormož, Maribor, Gor. Men- | geš, Radovljica, Metlika,
14. decembra: Celje, Ptuj, Trbovlje,
15. decembra: Slov. Bistrica, Trbovlje, Žirovnica (Notranjsko), Turnišče,
16. decembra: Videm ob Savi, Vel. Loka,
17. decembra: Brežice, Celje in Trbovlje.
Kreditno društvo
j je pristojbina, ki jo plača mojster zavarovalnici za to, da mu zavarovalnica v slučaju, če se blago med prevozom na kakršenkoli način pokvari, poravna nastalo škodo. Zavarovalnino računa zavarovalnica po posebnih predpisih itd.
Vse med prevozom nastale stroške prišteje mojster k diskontirani vsoti in dobi skladiščno ceno vsega blaga postavljenega v njegovo delavnico. To skladiščno ceno deli nato z množino kupljenega blaga in dobi skladiščno ceno za 1 enoto blaga. Tako določena skladiščna cena mu nato služi kot osnova za prodajno kalkulacijo.
Sestavljena nakupna kalkulacija: Podlaga te kalkulacije je račun v kupljenem blagu, ki se mora točno vie-mati z naročenim blagom. Predno izpelje mojster nakupno kalkulacijo za vsako vrsto blaga posebej, mora ugotoviti ali deliti stroške v dve skupini. Stroški so namreč skupni in posebni ali špecijelni.
Skupni stroški odpadejo enakomerno na vse blago in je niihova višina odvisna samo od množine blaga, ne pa od kvalitete istega. Sem štejemo prevoz, dostavnino. skladiščnimi provizijo. embalažo ali zavojnino itd.
Posebni stroški pa se računaio pri vsaki vrsti blaga posebei ter so odvisni i od množine i od kvalitete blaga. Sem štejemo carino užitnino itd., ki se
računajo pri vsaki vrsti blaga po drugačni tarifi.
Mojster najpreje ugotovi skupne stroške in jih sešteje. To vsoto nato porazdeli ali na enoto kupljenega blaga ali pa na 1 dinar kupljenega blaga. To doseže na ta način, da skupne stroške deli z množino /sega kupljenega blaag (ako je kupna cena vsakega blaga prilično enaka), ali pa deli skupne stroške s skupno ceno vsega kupljenega blaga (kar stori v slučaju, če je kupna cena vsake vrste precej različna). Tako izračuna mojster, koliko skupnih stroškov odpade na 1 m kupljenega blaga ali pa na 1 dinar kupne cene.
Sedaj šele izpelje nakupno kalkulacijo za vsako vrsto blaga posebej.
Prodajna kalkulacija
S pomočjo prodajne kalkulacije ugotovi mojster prodajno ceno svojim izdelkom.
Prodajna cena izdelka obsega tvorno ceno in dobiček.
Tvorna cena pove mojstru, koliko stane njega določeni izdelek. Tvorno ceno ugotovi mojster, ako ugotovi: a) vrednost porabljenih sirovin, b) višino izplačanih mezd, c) višino režijskih stroškov, ki odpadejo na določeni izdelek.
Porabljene sirovine vzame mojster v kalkulacijo vedno po skladiščni ceni, ki jo je ugotovil s pomočjo nakupne kalkulacije ali pa (ako kupuje na drobno) po nakupni ceni.
Mezde so plače mojstru, pomočnikom in vajencem. Mezde se plačajo lahko po delovnem času (na uro, dan, teden) ali pa od komada (akordno delo). Mezde delimo v produktivne in neproduktivne (administrativne).
Produktivne mezde so one, ki se plačajo za delo v delavnici pri izdelavi posameznih izdelkov ali pa za delo, nanašajoče se na popravila izven delavnice v privatnih in drugih lokalih. Sem štejemo mezde mojstra za vse delovne ure v delavnici, mezde pomočnikom in deloma vajencem.
Neproduktivne mezde so vse one, katere izplača mojster za delo, ki ne pride v dobrobit poedinim izdelkom ampak interesom vsega podjetja. Imenujemo jih tudi administrativne.
MALI OGLASI
Hill oglasi trgovskega aaatala se raSnnalo po SO par beseda. Oglasi socialnega In posredovalnega enačaja beseda 25 p. Najmanjil tnesek 15 oa. 10 D.
RiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiniiiuiiiiiiiiiiiiniiiiitniiiniiiiiiiiiinniiniuHiiiiniiiiiiiniii
2.500.— DIN POTREBUJETE, da zaslužite
1000.— din mesečno doma. Pišite: »ANOS«,
Maribor, Orožnova 6.
ČEVLJARJE opozarjamo, da je izšla 8. štev. Obučarske revije. Cena 40.— din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani.
Odprli smo novo delavnico
za kovinostiskarske Izdelke
IZDELUJEMO KUHINJSKO POSODO, LESTENCE, SVETILKE IN VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA IZ VSEH VRST KOVIN PO LASTNIH IN PREDLOŽENIH NAČRTIH — DELO SOLIDNO — CENE ZMERNE — PRIPOROČA SE
flMetalurgIja“
Hribernik Karol in Minodraš Alojz
KOVINOSTISKARSTVO javna trgovska družba Trata 23 Št. Vid nad Ljubljano
Hribernik Fric
kovinostiskarstvo
LJUBLJANA
Celovška c. 50 — Jernejeva c. 2
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Ravnam se strogo po predloženih načrtih in upoštevam vse želje.
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE ,
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem	j
računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam 1,297.691.60, rezervni zaklad tun 1,138.756.81. |
Resolucija obrtniške zbornice v Osijeku
Zbornični svetniki so na zboru obrtniške zbornice podali sledečo resolucijo.
1. Kraljevska vlada se naproša, da v program javnih del uvrsti tudi potrebna javna dela v Slavoniji.
2. Minister za trgovino in industrijo in minister socialne politike in narodnega zdravja se naprošata, da predpišeta uredbo o zavarovanju obrtnikov.
3. Kraljevska vlada se naproša, da takoj po izdanih obljubah ministra za trgovino in industrijo podpiše uredbo
o	pobijanju šušmarstva.
4. Minister prosvete se v sporazumu z ministrom trgovine in industrije naproša, da ponovno vpelje v vseh krajih kjer še niso organizirane višje narodne šole tako imenovane ponavljalne razrede in na ta način omogoči obrtniškemu naraščaju na deželi primerno šolsko izobrazbo.
5. Naproša se minister za trgovino in industrijo, da spremeni pravda o polaganju mojstrskih izpitov, zlasti pa točko, ki govori o sestavi izpitnih komisij in to tako, da v vsako izpitno komisijo prideta kot člana komisije vsaj dva obrtnika.
6. Predsedstvu zbornice se nalaga, da pripravi gradivo za osnutek zaščitnega sodišča obrtne zbornice, da hi pred tem sodiščem obrtniki svoje spore reševali čim hitreje in ceneje.
ziimii
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Oajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična m hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, ki so vsak čas izplačljive.
UPRAVLJA
i	m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št. 20-80 — Račun Poštne hranilnice 8t. 14.003.
KROJAČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge In pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
Širite »OBRTNI VESTNIK«!
Dopisujte v
»OBRTNI VESTNIK«?
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.
Odg. urednik Anton Miklič.