Verlag und Schriftleitung t Marburg a. d.Drau, Badgasse 6 — Fernruf 35-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich UM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreicht RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 III. Jahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 24. April 1943 Ir. II Nemška fronta ob Kubanskem mostišču neomahljiva Zaman butajo odredi južno od Novorosijska v nemike postojanke — V torek so izgubili boljše v ¡ki samo na Kubanskem mostiitu blizu sto letal — vlada v sploinem zatišje _____————______ Na ostalih delih vzhodne fronte Dofim Je v preteklem tednn vladalo na ostalih delih vzhodne fronte v glavnem zatišje ln bo se odigravali le boji lokalnega ali izvldnlškega pomena, ]e nadaljeval sovražnik ob Kubanskem mostišču ivoJe napade, da bi se tako polastil dohoda do polotoka KerC. Ze pretekli četrtek Je napadel tovrainik t Jakostl več divizij ■ pomočjo tankovskih odredov, vendar so nemške čete gladko odbile sovjetske napade. Tudi po poročilu, ki ga Je bilo Izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne iS. aprila, so boljševikl nadaljevali svoje napad« ob kubanskem mostišču. Tudi ti napadi ao bili v sodelovanju i nemškim letalstvom odbiti ob velikih izgubah xa sovražnika. Nemške čete to pri tej priliki Izvedle veC učinkovitih protinapadov. Istega dne so nemški lovci zbili ob samo dveh lastnih izgubah nič manj kot 00 sovjetskih letal. Medtem so nemške lahke pomorske sile potopile pred kavkaško obalo neko sovjetsko obalno ladjo. Ob Kubanskem mostišču so m izjalovili tudi v petek vsi obnovljeni sovjetski napadi. V odsekn enega samega nemškega armadnega zbora so nem-ike čete v sodelovanju z letalci razbile ▼ treh dneh nič manj kot 50 sovjetskih tankov. Na ostali vzhodni fronti so se ▼ petek odigravale ilvahnej-ie borbe edino le ob gornjem Doncu, kjer ]• bilo odbitih več močnih sovražnih napadov. V soboto ]• po poročilu z dne 18. t. m. Južno od Novorosijska zopet oiivela bojevitost. Močni odredi nemškega letalstva so napadli v opetova- nih zaHtih sovražne postojanke i bombami tei-kega kalibra. Na ostalih delih vzhodne front« so nemška, čet« odbile posamezne lokalne napade sovjetov. Lastni livldnlškl sunki so bili izvedeni s uspehom. V ponedeljek ]• sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da še vedno trajajo bojn« akcij« ob Kubanskem mostišču. Nemško letalstvo J« tudi tokrat silovito napadalo sovražne postojanka in dovozna oporišča v obalnem področju Črnega morja. Na nekaterih odsekih ostale fronte so nem- Führer nam bodi pri delu ln ▼ boju vedno vzgled ln vzor. Adolf Hitler misli v neprespanih nočeh stalno na svoj nemški narod ln na usodo Evrope. Vso breme političnih in vojaških odločitev leil na njegovih ramenih. Nemški narod mu pri tem pomaga nositi breme samo na ta način, da se od-dolžuje njegovim poveljem. Führer-Jeva volja Je pot nemškega naroda. Z globokim ln vernim zaupanjem se ozira nemški narod na Führer-Ja, ki je živo vtelešenje vsega nemškega koprnenja. Čim bolj bomo torej podvojili svoje moči, tem boljši in večji bo nal prispevek k veliki zmagi. Delo in boj: to Je geslo naših dnil Weltbild Der modernste Kampfwagen der Welt: der »Tiger«. Deutscher Ingeoieurgeist, deutsche Arbeitskraft, sowie die Kampferfahrungen unserer Panzer-mäaner schufen unter Leitung des Reichsministerium» für Bewaffnung und Munition diesen schwerstem gepanzerten, schweren und mit einer großen Kanone von gewaltiger Reichweite und Durch-ichlagskraft bewaffneten modernsten Kampfwagen der Welt. Der neue deutsch« Panzer »Tiger«, der Prontbewihruag in hervorragender Weise bestanden hat, Ist «ine neue Spitzenleistung der deutschen Rüstungsindustrie. — šk« čete z uspehom odbil« več lokalnih sovjetskih napadov. Tudi po poročilu i dne 20. aprila, so s« nadaljeval« silovite borb« Južno od Novorosijska, kjer je nemško letalstvo t uspehom posegalo v potek suhozemnih operacij. Bojni letalci so ob zapadno-kavkaškl obali potopili nek sovražni hitri čoln ter poškodovali tri druge ladje. Z ostale vzhodne fronte so poročali 1« o manjših spopadih. — V času od 16. do 19. aprila je bilo na vzhodni fronti uničenih 178 sovjetskih letal. Od teh so Jih zbili Finci 22. V istem času Je nemško letalstvo Izgubilo 11 letal. Dne 21. aprila Je Javilo vrhovno poveljstvo nemške vojske, da so se 20. t. m. odigrali Južno od Novorosijska ponovni silni boji. V teku teh bojev j« zbilo nemško letalstvo ob samo dveh izgubah omenjenega dne nič manj kol 01 boljSe-vlšklh letal. — Lahke pomorske sile so potopil« Istega dne pri preganjanju sovjetskega dovoza tri z municijo natovorjene čolne. Na ostali vzhodni fronti Je bilo v splošnem zatišje. HegeitJ HoriEiy |e obiskal Fiihrer-ja Dn« 17. aprila ej bilo izdano iz Führerjevega glavnega stana naslednje poročilo: 16. aprila ej prispel regent Kraljevine Madžarske, Nikolaus v Horthy, k dvodnevnemu obisku v Fü'hrerjev glavni stan. Führer je imel z regen-ton razgovore, ki so se nanašali na vprašanja splošnega političnega položaja ter na borbo proti skupnim sovražnikom. Razgovori pri Führer-ju — udeležili so se jih tudi zunanji minister v. Ribbentrop, Generalfeldmarschall Keitel in madžarski Generaloberst Vitez Ferenc Scombathelyi — so se vršili v duhu tradicionalnega nemško-madžarskega prijateljstva in vojnega tovarištva. Führer in regent sta izrazila svojo trdno voljo, nadaljevati borbo proti boljševizmu in njeqovira anglo-ameriškim zaveznikom nezmotljivo do dokončne zmage. Madžarski narod, ki je že doživel strahote boljševizma, se bo ob strani zaveznikov, združenih v Trojnem paktu, boril do dokončne odstranitve ogrožanja naših narodov ter bo vpo-stavil vse svoje moči za dosego tega cilja, za osvoboditev Evrope in za zavarovanje madžarskega naroda. Regenta Kraljevine Madžarske Nikolaus v Horthy-ja so spremljali Kraljevsko madžarski Generaloberst Ferenc Szomhathelyi, Generalmajor Brunswik pl. Korompa, poslanik von Szentmiklossy ter Oberst Vitez Gabriel Gerloczv Asloviszoka. Razgovorov sta se udeležila tudi nemški poslir-k v Budimpešti von Jagow in madžarski poslanik v Berlinu Sztojay. Der Menschen Bestimmung ist: Während dieser kurzen Zelt seines Lebens für das Wohl der Gemeinschaft arbeiten. Friedrich der Große. Seite 2. »Štajerski gospodar« 24. April 1943. Vera in zvestoba O priliki proslave 54. rojstnega dne Adolf Hitler-ja je pokazal ves nemški narod ponovno, da je Führer vtelešenje najintimnejših misli in želja 90milijonskega naroda, ki se dobro zaveda, da gre v tej usodni borbi za dokončno Izpolnitev vseh njegovih ciljev. V vznešenih besedah Je Reichsniinister dr. Goebbels tolmačil misli in želje nemškega naroda. Iz njegovih besed je Izžarevala ljubezen celokupnega naroda, predvsem pa vera in zvestoba do Führer-j a. Odnos nemškega naroda do svojega Führerja Je povsem drugačen kot na primer odnos drugih narodov do svojih državnih poglavarjev. Adolf Hitler Je ob-novitelj nemškega naroda in klicar velegerman-ske skupnosti. Kar so sanjale mnoge generacije podzavestno v preteklih stoletjih, je Führer iz-vräil takorekoč v enem samem desetletju po prevzemu oblasti Vera v Führer-Ja in zvestoba, ki jo očltuje nemški narod, je nujna posledica Pührer-jevih osebnih čednosti, kajti narod mu daje, ker tudi prejema. Adolf Hitler Je mož brez-. kompromisne borbe z vsemi tistimi silami, ki so podjedale nemško življenje in ki še danes stremijo za uničenjem tega življenja. Popolnoma pravilno je ugotovil ob njegovem rojstnem dnevu neki inozemski list, da Je Adolf Hitler že v svoji mladosti zagledal v židovstvu največjega nasprotnika nemškega naroda. Führer je eden izmed tistih redkih mož, ki svojega cilja nikdar ne Izgubijo izpred oči. Kar je spoznal kot bistveni sestav svojega programa, ostane podlaga za vse poznejše udejstvovanje. Boj židovstvu, marksizmu in plutokraciji — to je bil njegov program že v letih, ko se Je boril za oblast. Toda, čim Je dospel do svojega prvega cilja, Je že brezkompromisno izvajal svoj program. Nemški narod Je že pred desetimi leti spoznal, da Führer preje ničesar ne obljublja, česar pozneje ne bi Izvršil. Tu imamo torej ključ vere In zvestobe nemškega naroda do ljubljenega Führer-ja. Ko se bori nemški narod ne samo za svoje življenje, temveč tudi za svobodo Evrope, si moramo priklicati v spomin besede, ki jih Je izpre-govoril Führer v številnih govorih ob pričetku ln sredi sedanje vojne. Führer Je obljubil nemškemu narodu, da bo zmagalo nemško orožje in premagalo vse tiste temne sile, ki strežejo po njegovem življenju. Sijajni vojni pohodi pretekle dobe so pokazali, da je Führer ostal zvest svoji zaobljubi. Vodil Je svoje hrabre vojake od zmage do zmage. Prišli so pa tudi dnevi, ko je beležilo vrhovno poveljstvo zastoj, težko obrambo in slavno epopejo pri Stalingradu. Führer ni klonil nikdar, to vedo njegovi generali prav tako kakor njegovi grenadirji. Njegova vera v bodočnost in zmago nemškega naroda Je tako velika, da Je ne omaje noben udarec usode. Istotako pa se za-veda tudi nemški narod, da brez vere v Führer-Jevo poslanstvo ne bi mogel lzvojevati preko zmagovitih vojnih ciljev tudi svoje boljše bodočnosti. Tu Je torej tajna odnosa med Führer-Jem in nemškim narodom. Odtod tudi vse brezuspešno prizadevanje sovražnikov, zabiti klin ali «agozdo med narod In Führer-ja. V tej globoki medsebojni veri ln zvestobi Je vir, lz katerega Črpata Führer in narod moči za nadaljevanje največjega obračuna vseh časov. Jas® ca ZČ3 zmaQO! česfiiLa celokupnega nemškega naroda k 54. rojsinemu dnevu Adolf üitler-ja — ßeicbsmmister dr. Goebbels ¡e govori! v Imenu nacije — Adolf Hitler predstavlja var-nosi nemške sedanjosti in bodočnosti Ze mnogokrat se je reklo, da predstavlja Führer za nas vse sliko nemškega naroda. To drži v bolj presenetljivem smislu, kakor si zamore-mo to predstaviti. Ce bi zamogli risati obraz našega naroda, bi kazal v poteku te vojne bržčas iste globoke spremembe, ki jih ugotavljamo 2 resnim ponosom na obrazu Führer-ja. Tu spoznamo poteze trdote, odrejenosti, pa tudi globoke boli za narod in v daljšem smislu za človečan-stvo, ki morata proti njegovi volji in namenu prenašati toliko grenkega in težkega. Kljub njihovemu kričanju pa naši sovražniki niso ustavili toka magične sile, ki jo izžareva Führer-jeva osebnost na ostali svet. Ta sila se veča od dneva do dneva z rastočo močjo. Narod ne more imeti večjega kapitala, kot je osebnost, ki deluje preko časa, osebnost, ki trajno imponira prijatelju, kakor sovražniku. Povodom Fiihrer-jevega 54. rojstnega dneva je imel Reichsminister dr. Goebbels v okviru proslave v Berlin-u govor, ki ga prinašamo v naslednjem v celoti: »Nemški narod praznuje tokrat Fiihrer-jev rojstni dan v izredno resnem držanju ln razpoloženju. V svojem četrtem letu je dosegla vojna svoj doslej najtrši Stadij, za enkrat pa nikjer ni videti izhoda iz njenih obremenitev in trpljenja ali pa tudi konca. Ogromne dimenzije njenega političnega in vojaškega dogajanja obsegajo sedaj že vseh pet kontinentov. Kamorkoli se ozremo, prizadeva vojna ljudem in narodom bol in žrtve. Jedva je še kje kaka dežela, ki bi bila obvarovana od težkih političnih in gospodarskih spremljevalnih pojavov te ogromne vojaške drame. Spričo skrbi in obremenitve naših dni pozabljamo le prelahko, da ima ta vojna v nasprotju do vseh dosedanjih vojaških obračunov — poudarjeno ali nepoudarjeno — vseskozi nacionalni in rasni značaj. Radi tega se borita obe strani s tako žilavo srditostjo. Udeleženi narodi vedo natančno, da tokrat ne gre za več ali manj važne ali nebistvene mejne korekture, temveč za njih nacionalno življenje. Sovražni tabor je hotel vojno, ker je Nemčija postala po ciničnih besedah angleškega pre-mijerja iz leta 1939. premočna. Slika evropskih moči se je na najnaravnejši način premaknila, to pa ne morda vsled naše akcije, temveč v glavnem radi naše nacionalno-politične eksistence. Anglija je mislila, da tega stanja ne more prenesti. Vrgla je svojo lastno nacionalno eksistenco na tehtnico odločitve ter mora v teku te tri in polletne vojne s strahom ugotoviti, da ni doslej dosegla niti enega izmed svojih vojnih ciljev, ki jih mora komad za komadom izročati izgubi. Tako je Fiihrer-Jeva osebnost simbol nemškega mišljenja in hotenja. V globoki veri ln zvestobi Ie spoznal nemški narod, da so Filhrer-Jeva po veja plod najglobljega razmišljanja, čeprav sodobniki vsakega njegovega ukrepa niso zamogli takoj ln pravilno tolmačiti. Fiihrer-Jevi ukrepi so zasnovani na daljnosežnih ciljih. Samo redki ljudje so obdarjeni s politično, vojaško in zgodovinsko daljnovidnostjo. Narod kot celota se zaveda, da Je Fiihrer zvest svojim obljubam, zato veruje v pravilnost današnje borbe z vsemi njenimi posledicami. Narod prenaša vse težave vojskovanja z naravnost občudovanja vrednim dostojanstvom. Nikdar pa narod ne bi mogel prenašati teh bremen, ako mu ne bi svetila zvezda Ftthrer-Jevega cilja. Narod, ki ima takega voditelja, ne more propasti, ker ga je poslala sama Previdnost. Voditelj, ki ima takšen narod kot Je nemški, lahko izvede najdrznejše načrte, ker ga vežeta z narodom največji čednosti: vera in zvestoba. V tem znamenju je praznoval nemški narod 54. rojstni dan največjega Nemca vseh časov, ob-novitetja Nemčije in branilca evropske kulture ln civilizacije. Sovraštvo proti novi lemčHt Toda brezvestni krogi, ki so to vojno izzvali na cinično-frivolni način, so hoteli in še hočejo opraviti svoj posel do konca. Mar jim je bol in nesreča narodov, vključno njihovih lastnih narodov, če le morejo izživljati svoj zločinski nagon po osebnem obogatenju in po brezmejni oblasti nad vsemi deželami kontinenta! Ti krogi niso izšli iz naroda kakor mi. Radi tega ne bodo nikdar zmogli razumevanja za interese celo svojih lastnih narodov. Iz njihovega, narodu tujega, da ne rečemo narodu sovražnega mišljenja Izvira njih brutalni cinizem. Odtod tudi njih infernalično sovraštvo proti nacionalsoclalističnemu ljudskemu gibanju, proti nacionalsocialističnemu nemškemu ljudstvu ln pred vsem proti Führer-ju samemu. V Führer-ju vidijo invaziorja v področja državnega vodstva, ki so jim samim vedno enaka z goljufanjem naroda tn denarnim gospostvom. Tega nočejo priznati niti pred svojimi lastnimi, niti pred drugimi narodi, ln vendar Je temu tako. To vojno so po načrtu pripravili in Izzvali v trenutku, ki se Jim je zdel za to najbolj pripraven. Na ta način so hoteli torpediratl prvi poizkus ustanovitve zares pravih ljudskih držav v Evropi. Ta poskus naj bi se torej zadušil pod reakcijo njihovega plutokratskega gangsterstva. To Je razlog, vzrok in cilj njihove vojne. Lahko je govoriti in pisati v člankih o po-četku in koncu kaka vojaška krize. Toda samo tisti ve, kaj to pomeni, ki se Ja taki krizi samo enkrat uprl z močjo svojega lastnega močnega srca Bol posameznika se dviga pred njim kot bol in bolečina vsega naroda. Dočim pa posameznik nosi samo breme svoje lastne, včasih tudi najtežje usode, nosi Führer usodo vsega naroda. V njega Je v kritičnih trenutkih obrnjenih na milijone parov oči, da bi zajeli tolažbe ln upanja iz njegovega obraza, da bi lz trdnosti njegove hoje, lz upapolnosti njegovih gest ln njegovegp nastopa lahko sklepali o tem, kar nam napetost položaja spričo pomanjkanja drugih možnosti Izraza ne daje. Isjzvesieiši služabnik svejega na?es'a Fiihrer stoji po lastni volji popolnoma za svojim delom, ki se nahaja v uresničenju. Občudovali in častili smo ga v velikih, zmagovitih fazah zmag v tej vojni. Danes, ko se z žilavo zagrizenostjo bori in vzdržuje tudi proti včasih trdim in bolnim udarcem, ga ljubimo iz globine naših src. Kako tolažilna je vendar sigurnost naroda, ki vidi na svojem čelu moža, kl reprezentira — vidno za vsakogar — vso nerazrušljivost vere v zmagol Tu ne vidimo niti trunka frazerstva in velegovorništva, kakor ga opažamo pri naših sovražnikih. Tu je usmerjeno vse samo na stvar. Tu je na delu hladni realizem, pa tudi potrebni vroči fanatizem. Mnogi se klanjajo mnenju, da bosta množina in kakovost materijala odločila dokončno odločitev. Njih pomena nočemo podcenjevati. Še bolj važna pa je duševna pripravljenost vojskujočega se naroda, ki prenaša tudi najhujše, ne da bi klonil pred nasiljem sovražnika. To pripravljenost reprezentira za nas vse naš Fiihrer. Kakor je preje služil samo miru, tako služi sedaj vojni. On vojne ni maral ter jo je hotel preprečiti z vsemi sredstvi, ki si jih le moremo zamisliti. Ker mu je pa bila vojna vsiljena, se bori na čelu svojega naroda z vsemi konsekvencami. Ako se danes, na predvečer njegovega 54. rojstnega dneva, po stari navadi zberemo okrog FOhrer-ja, da bi se mu kot zjedinjen ln sklenjen narod poklonili v spoštovanju in hvaležnosti z vsemi najboljšimi čestitkami za njegovo osebo in njegovo delo, storimo to letos z občutkom prav posebno vernega zaupanja. Vsakemu posamezniku ni mogoče predočlti te naloge v vseh njenih nadaljnih razpotjih. Vsakdo Jo bo zapo-padel radi tega v volji in v povelju Fflhrer-ja. Zaupanje je najboljše moralično orožje v vojni. Sele tedaj, ko bi zmanjkalo zaupanja, bi prišel začetek konca. Toda od blizu in daleč ne vidimo niti najmanjšega razloga za tako zaskrbljenost. Ta zaskrbljenost obstoja samo v propagandlstič-nih željah naših sovražnikov. Ce je postalo za nas Nemce nekaj samo po sebi razumljivega, Je to brezpogojna zvestoba vseh na fronti in v domovini napram možu, kl predstavlja za nas ne samo varnost sedanjosti, temveč tudi aspiracijo na nemško bodočnost. Po< v svetlo bodočnost To pravim v imenu vsega nemškega naroda, čegar govornik sem v tem trenutku bolj kot ke-daj poprej. To pravim v Imenu milijonov vojakov vseh narodov orožja, ki izpolnjujejo na D r » c k und Vii',-Marburger Verlags- and Druckerei-Ges. m b. H. — v«rl«galeitung: Egon Baumgartner» Hauot-ichnftleiten PrUdrlcti Golobi «11« In Marburg'Drau, Badgasse 8 Zur Zeit für Anzeigen dl» fretsliste Nr. 1 Tom 1«. April 1943 gültig. Autfall der Lieferung des Blattes bei habarer Gew-lt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch euf kückzahkinj des Besugsgeldea PK-Aufnahm«: Kriegsberichter Kaiser (Wb.) Aui WelB wird Grau. Der Winter t»t vorüber, die weiß« Tarnfarbe muB verschwinden. Durch den Spritzapparat erhält da» Panzerfahrzeug das neue grau« Kleid. Presse-Hoffmann (Wb.) Zweitägiger Besuch des Reichsverwesers Nikolaus von Horty im Fahrerhauptquartier. Dm Reichsverweseff de» Königreichs Ungarn, Nikolaus von Horthy, im Gespräch mit dem Führer und Reichsministex des Auswärtigem von Ribbeintrop. PK-Aufn.: Kriegsberichter Zwirner (Wb.) Am Rande einer Rollbahn. Eine Kompanie einer Lw.-Feldeinheit schlägt am Rande einer Rollbahn ihr Nachtquartier auf Mit Fliegersäcken, Koffern und Kisten haben sich die Männer einen Wall gegen den scharfen Ostwind, gebaut. In der Mitte des Walls ist ein kleiner Ofen aufgestellt, an dem man sich einen starken Kaffee brauen kann, da» innerlich einheizt. fronti svojo trdo dolžnost, prav tako p« tudi v imenu milijonov delavcev, kmetov in lnteli-gentov ter žena, ki prenašajo težo vojn« potrpežljivo in hrabro, končno pa tudi v imenu celokupne nemške mladine, ki nosi • ponosom njegovo ime. Kot 90milijonskl narod *• dane» znova priznavamo k Fflhrer-ju. Ml verujemo v veliko nemško zmago, k«r verujemo v Fflhrer-J«. Is najnižja globin« naših *rc te dvigajo naše vroč« želj« zanj. Bog naj mu podeli zdravj«, moč ln milost sklepa. Zvesto in nezmotljivo kot vedno, mu hočemo slediti, kamorkoli na» bo vodil. On j« naša vera ln naš« ponosno upanj«. S trdnimi koraki hočemo v bodoč« »topiti na pot, ki nam Jo bo pokazala njegova roka. Narod, ki im« takega Fiihrer-Ja in ki mu J« tako brezpogojno vdan, je poklican valikemu. Tisto veliko mor« »amo hoteti. Ml stari Fiihr«r-J«vl sobojevniki p« »« postavljamo v t«J uri tesno k njemu in tvorimo vedno znova obroč, ■ katerim »mo ga obdajali v velikih urah u«od« in odločanja v naši zgodovinski borbi. Mi »mo njegovi. Na» j« klical kot prv«. Mnogokrat smo 411 z njim »kozi »tisko in nevarnost, na koncu poti pa j« »tal »vitli cilj. Tudi dane«. Nikdar ga nočemo izgubiti iz naših oči. S trdnim pogledom nanj m hočemo boriti in delati, hočemo biti vsem vzor ver« in hrabrosti »rc, nezmotljiv« trdnosti mišljenja, stara garda »trank«, ki nikdar n« omahne. Kot prva četa naroda kličemo FOhrei-Ju v tej «rt to, kar j« kot želja in prošnja ob njegovem rojstnem dnevu v«dno razgibalo naia irca: Naj nam bo ohranjen tudi v bodoč«, kar nam J« dane» in vsikdar: nai Hitlerl« Evropski tisk k F u Si r e r - levemu rojstnemu dnevu Večina listov Iz vseh evropskih detel podčrtava Fiihrer-jer« ogromne zasluge za pobijanje lioljieviike nevarnosti Dna 20. aprila j« poevetil ve» evropski tisk osebnosti Adolf Hitler-ja ob njegovem 54. rojstnem dnevu svojo pozornost. V mnogih člankih, ki jih krasijo tudi »like, prikazuj« Inozemski tisk osebnost in delo velikega ljudskega voditelja. Zlasti pa podčrtavajo li»ti FOhreir-Jev« velike za-ihige v borbi z boljševizmom. Tako piš« »D Popolo di Roma«, da m J« ve« nemški narod tesno zgrnil okrog prv »g« vojaka v Raichu. Zastav«, ki plapolajo po vsem Reicbu, simbolizirajo čestitke celokupnega narod«. Tako piše »Messaggero«, ki I« omenja, d« j« «adobil Fuhrer-jev rojstni dan pomen narodnega praznik«. Ta dan j« dal nemškemu narodu ponovno priliko ta izražanj« aajgloblj« vdano»ti. — »II Reglm« Fasclsta« pravi, da nemški narod in vojsk« v Adolfu Hitier-Ju n« vidita »aimo ustanovitelj« National socialistične »trank« in Velik« Nemčije, temveč tudi velikega vojikovodjo, ki j« vodil nemške armad« na Poljskem, Norveškem, v Franciji in m Balkanu od zmag« do zmag«. Veličina njegovega duh« J« »poznal« «lino, nad Evropo visečo nevarno»t boljševizma. Tako Je POhrer dejansko mojstrski voditelj «vrop*k« dvilteactje. Njegov genij deluj« z* bodočnost v imen» n«J-plemenitejšeg» kontinenta. Romunski tisk ee v ocenjevan)« POhrer-jeve osebnosti bavi prav teko tudi z razvojem t» »ve-tovno-zgodovinskim smislom »edanj« vojn«. Teko piše »Tlmpul«, d« J« Previdnost pozvala FOh-rer-ja, naj reši »voj narod pred grotnjo «aarhlje in pred kapitalističnim lzžemanjetrn. Adolf Hitler j« spoznal nevernost, ki J« pi«tll« ovroptkomn kontinent», zet« J« «br«J okrog trdneg« blok« i »emškeg« narode tudi ostal« evropske carode. — tiViatza« i« mneni«, d« J« Fttbret »rohlatf, de. bi zavaroval »vojemu nemškemu narodu življenjska prava. Obenem Je odrešil Nemčijo verig versajske pogodbe, ki J« vznemirjala vs* ostale narode v Evropi. Führer je prevzel veliko odgo yomost, ko j« začel vojno proti Sovjetiji, toda Bvropa «e v tej vojni vedno bolj pretvarja v edlnstvo, ki bo kljubovalo vsem viharjem. — »Universal« pa podčrtava zaupanje, ki ga goji nemški narod do Führer-Ja. V tem zaupanju pro-elavlj« nemški narod »kupno z zavezniškimi narodi njegov rojitni dan. To zaupanje »o ojačile tako notranje »toritve kakor tudi uspehi orožja. Madiar»kl list »Hetfö« piš« med drugim: Grmenje topov pozdravlja 20. aprila rojstni dan moža, ki ga je poslala usoda in ki ga obdaja hvaležnost vsakega Evropejca. Brez Führer-ja dana» ne bi bilo evrop»ke življenjske forme. Vzhodno barbarstvo bi bilo uničilo vse tvorevine 2000 let, ako HitleT po prvi svetovni vojni ne bi bil pričel osvobodilne borb« Germanov. Svet Je že občudoval njegovo veličino kot človek, državnik ln vojskovodja. Madžarska »e ob Führer-jevem rojstnem dnevu spominja v zvestobi moža, ki je bil tudi vodja v boju zoper parišk« predmestne pogodbe. Po »Pe»ter Lloyds« časti madžarski narod v Adolf Hitler-J« ne »amo voditelja zavezniškega nemškega naroda, temveč tudi mogočnega razbijale« krivičnega verzajakeg« ln tria nonakega «Istem«. — »Uj Magyarsi.g« piše, da m bori Führer s« Evropo to sa boljšo bodočnost narodov. Madžarski narod mu žeU vso telesno ta duševno dlo ta dovršit«* misij«, Id m Jo J« namenil« «ajna Previdnost. BoloarsH vladni ll«t »VeCer« piše, da »e Je vtisnila oeebaort Adolf Hltter-J« ▼ »reet ljudi kat vodila* otobmoM naš« «poa«. HI Uši» na- vajati ndkakih posameznosti, »aj zadostuje ugotovitev, da je postal Gefreiter Adolf Hitler v boju za blagor nemškega ljudstva voditelj ene največjih in najznamenitejših evropskih armad. 2e pred leti Je manifestiral Adolf Hitler pri svojih poskusih za ohranitev miru svoje veliko srce in »krb za usodo evropskih narodov. Bolgarija se zahvaljuje Ftthrer-ju za svoje narodno edinstvo, »Utro« piš« med drugim, da Je Führer najsigur-nejši garant za zmagoviti konec te vojne. Svet »e dane» klanja pred njegovo osebnostjo ln njegovim delom. > »Nova Hrvatska« piše na uvodnem mestu, da je Previdnost podarila Nemčiji m vsej ostali Evropi moža, ki je pravočasno »poznal nevarnost, katera preti evropski kulturL Führer je po mne-■nju lista graditelj Nove Evrope in novega evropskega življenja, ki bo zavaroval vsem zdravim evropskim narodom politični, gospodarski ia kulturni obstanek. Hrvatski narod se čuti srečnega, da se zamore z vsemi »ilami udeležiti tega obnovitvenega dela. Slovaški list »Slovenska Pravda« povdarja, d« »e Adolf Hitler-ju kot največji osebnosti našega stoletja ne more odtegniti niti prijatelj niti sovražnik. Med čestilci se nahaja tudi slovaški narod, kateremu je posvetil Führer toliko razumevanja in dobrote. Norveški list »Aftenposten« piše: Frontni bojevnik Adolf Hitler je dal svojemu narodu novo vero in svetovni nazor, državnik Adolf Hitler pa je ustvaril edinstvo svojega naroda. V teku pa» let m je dogodil nemški čudež. Po dobi propa« danja je vzrasla cvetoča država napredka, država, ki j« nosila duh Adolf Hitler-ja. Nikdar poprej ni doživelo nemško kulturno življenje tako cvetoče perijode. Politika tega moža, ki je pripravil edinstveno socialno delo, ni poznala nikdar želje po osvajanju. — »Fritt Folk« povdarja veliko razumevanje, ki ga je kazal Funrer napram Norvežanom. V duhu germanske skupnosti mora norveški narod skleniti vrste mnogih milijonov. Evropejcev, ki slavijo v njegovi osebnosti največjega Evropejca. "»Hitler je prvi vojak Nemčije«, piše španski li»t »Informaciones*. Njegova osebnost je dosegla že toliko veličino, da ni več samo vodja nemškega naroda, temveč ena izmed tistih genijalnih in univerzalnih osebnosti, ki »o tako redke v teku »toletij. Njegova največja zasluga obstaja v tem, da je kot prvi že pred prevzemom oblasti spoznal nevarnost Židom zasužnjenih boljševikov in plutokratov. Srbski Ust »Novo Vreme« piše: 20. april« svet ne praznuje samo rojstni dan državnega šefa, temveč obenem tudi rojstvo novega sveta. Ustanovitev nova zgodovine zahteva uničenje boljševizma ln plutokracije, potom katere je internacionalno fcidovstvo zasužnjevalo ves svet Seite 4 »Štajerski gospodar« 24. April 1943. Proslava Fiihrer-jevega r©|$áaiega ciste Na rojstni dan Führer-ja so se v Berlinu zbrali ugledni zastopniki stranke, države in oborožene sile, nadalje nosilci najvišjih odlikovanj ter ranjenci in delavci oboroževalne industrije, da v okviru vodstva propagande stranke proslavijo ta veliki dan. Orkester berlinske filharmonije je pod taktirko profesorja Hans-a Knappertsbusch-a s komadom »Festliches Präludium«, ki je delo Richard-a Strauß-a, napravil uvod slavnosti. Pro-•lavo je olepšala tudi. Beethovnova deveta sin-fonija. V mogočno donečo enoto zlit filharmoni-ien orkester in filharmoničen zbor Bruna Kittelscher s solisti Erna Berger, Gertrude Pitzinger, Helge Roswänge in Rudolf Watzke je pokazal «voj višek. V mejah te prireditve je Reichsmini-»ter dr. Goebbels, kakor vsako leto, v lepem govoru, katerega vsebino prinašamo na drugem mestu današnjega lista, izrazil Fiihrer-ju v imenu vsega nemškega ljudstva svoje čestitke. Ža Fiihrer-jev rojstni dan je izdal tudi Reichsmarschall Hermann Göring svoj oklic na nemški narod, v katerem ga poziva, da bi ne izkazoval v besedah, temveč že danes in odslej vedno v dejanjih svojo zvestobo do Fiihrer-ja ter odločnost in pripravljenost sodelovanja na njegovih velikih ciljih. Uveljavimo se v odločilni epohi naše zgodovine kot Fiihrer-jevi neprekosljivi bojevniki za našo ponosno Veliko Nemčijo! Trdno usmerimo naše poglede v naše dolžnosti, izvršujmo pri izrabi naših skrajnih sil po najboljšem znanju počasi, toda sigurno. Treba se je peljati skozi Nemčijo, da se vidi, kaj pomeni Adolf Hitler svojemu narodu. Ker nosi v sebi vso veličino in moč svojega naroda, je Hitler že sedaj stopil v prve vrste nesmrtnikov vseh časov. Führer Reicha — tako zaključuje srbski list svoje razlaganje — je postal obenem tudi Führer Nove Evrope, ki je pod njegovim vodstvom sigurna. Führer |e »prejel norveškega min. predsednika Quislinga vse, kar zahteva od nas vsakdanjost sedanje vojnel To je naše darilo Fiihrer-ju za njegov 54. rojstni dan. Tako je Reichsmarschall zaključil svojo poslanico. Reichsmarschall Goring je pa hkrati izdal tudi sledeče dnevno povelje oboroženi sili: Vojaki oborožene sile! » Četrtič tekom silnega boja vseh časov med narodi nastopate danes v ponosnem veselju v mislih na rojstni dan našega vrdče ljubljenega Fuhrer-ja in vojskovodjo. Kar vi v nespremenljivi zvestobi in ljubezni čutite za Adolf Hitler-ja, je sklenjeno in leži v vaši vojaški zaobljubi. V tej uri pa objavljamo pred vsem svetom prošnjo previdnosti, da bi našega Fuhrer-ja blagoslovila in čuvala, kakor dosedanjo zaobljubo, da bomo kot hrabri vojaki vsako uro in za vsaki boj na suhem, na morju in v zraku v najvišji vpostavi lahko sledili s častmi pokritim zastavam, za znanje in nepremagljivost našega orožja in večno veličino Nemčije. Tovariši! Mi pozdravljamo prvega vojaka Reich-al Heil našemu Fiihrer-ju! Podpisal Goring. Dvajseti april kot rojstni dan našega Fiihrer-ja so seveda proslavili ne samo širom Velike Nemčije, temveč v vsej Evropi na način, ki ga vojne razmere dopuščajo, z okrašenjem hiš ter spominskimi prireditvami. preizkušena stranka vtelešenje najbolj trdne volje. Tako imata v domovini mož in žena v tem boju dokazati isto odločno voljo in isto trdoto. Samo tako si zaslužita fronta in domovina celo zmago.« Hermann G6ring je eden najstarejših sobojevnikov Adblf-a Hitler-ja ter za njim brezdvom-no prva osebnost v stranki, državni upravi, oboroženi sili itd. Naj si bo na organizatornem, političnem, vojaškem, gospodarskem, govorniškem ali pisateljskem področju, ta vsestransko zmožen mož s svojim širokim duševnim obzorjem, pred- stavlja redkost, ki ga le težko kdo dosega. Njegove zasluge la nacionalsocializem so tako p.o-j strane, da ga je Führer ob izbruhu vojne smatral vrednega ter določil za svojega namestil ka v slučaju, da bi Führer iz kakšnega razloga ne mogel vršiti svojih dolžnosti. Zmožnosti in sto-; ritve našega Reichsmarschall-a je celo zadnji angleški poslanik pri berlinski vladi, Neville Hen-derson. po izbruhu sedanje vojne in povratku v svojo domovino v nekih spominskih člankih o svojem delovanju v Nemčiji zelo pohvalno in laskavo ocenil Po mnenju Hermann-a Göring-a mora v nas samih, ki živimo v domovini, biti dovolj trdote in to v vseh ljudeh obojega spola, ker tvori to podlago za vse naše udejstvovanje. Da sta oborožena sila in stranka preizkušeni v bojih vsaka na svojem področju in predstavljata nekakšno vtelešenje najbolj trdne volje, drži, saj bi drugače nikdar na političnem in tudi na vojaškem sektorju ne zaznamovali uspehov, kakor jih zaznamujeta. Ker pa zahteva vojna za dosego naših vojnih ciljev ne samo uspehe v delovanju oborožene sile in stranke, temveč mora danes tudi domovina postaviti svojega moža, je zato tudi med vsemi ostalimi potrebna odločnost in železna volja, trdota nad vse. Kdor pozna vojaško življenje in delovanje stranke, bo Göring-ove misli najbolje razumel. V vojaških oddelkih in strankinih odredih vlada tovarištvo, vlada skupnost in vse to je vte-lešeno v veliki enoti, ki je podobna živemu stroju, ki ga vodi nad vse trdno in enotno vodstvo. Zmaga, ki jo hočemo in moramo dobojevati, se nam res ne bo prinesla na krožniku, zmago si moramo priboriti. To nam bo pa uspelo, če smo tudi v domovinski fronti, torej v zaledju in doma trdni, vztrajni, delavni in hrabri v izvrševanju našega dela in vseh naših dolžnosti. Ako vse to izvedemo in dosežemo, bomo zmago tudi resnično zaslužili. Danes, ko je ojačena vpostava v delo, se morajo vsi ti iz ljubezni do domovine, ki ji gre za biti ali ne biti, utrditi in vtelesiti v veliko domovinsko skupnost, v armado delavcev obojega spola. Če vprežemo sedaj vse naše sile v edino, za nas vse najbolj perečo nalogo, da delamo za dober izid vojne, bomo storili svoje dolžnosti napram sebi in ljudski skupnosti. redno nevarni, ker jih obstreljujejo sovražne vojne enote kakor tudi trgovske ladje, ki so danes večinoma vse oborožene, izgubljajo naši nasprotniki od leta do leta več trgovske tonaže z blagom in mornarji in seveda tudi vojnih ladij. Nemške podmornice so tista sila, ki Ameri-kancem otežava prevažati orožje, mumicijo in druge vojne potrebščine v Sovjetijo in Anglijo ter na ostala bojišča. Da je to našim nasprotnikom hudo ji trdo, se najbolje vidi iz številk potopljene sovražne tonaže in iz neuspehov, ki so jih v glavnem bili deležni v vseh dosedanjih bojih. Od uspehov nemških podmornic bo soodvisno, če in v kolikor bo Amerikancem mogoče neovirano spraviti svoje čete in materijal v Evropo, kar bi naj služilo za poskus otvoritve druge fronte napram silam osi nekje na evropski celini. Podmornice bj^ seveda tudi v slučaju stvarnega poskusa izkrcanja odlično pomagale, da se isto izjalovi. O potopitvah, ki so nemškim podmornicam uspele marca tekočega leta, govorijo številke, ki so veliko višje kakor so bile v istem mesecu v letih 1940-42. V tem je dokaz, da je nemška pod-morniška vojna, odkar je po izvršenih predpripravah prevzel sam poveljnik istih, Großadmiral Dönitz, še vrhovno poveljstvo celotne nemške vojne mornarice nastopilo nekakšno hitro povečanje vpostave števila podmornic. Ker so potopitve ravno v Atlantiku najbolj občutne, izgleda, da gre za uvedbo novega načina prežanja in lova na sovražne spremljave, ki se nad vse obnese. Sovražno časopisje govori o celih krdelih podmornic, nastopajočih silovito ln učinkovito na neki, doslej še neznani način, ki sili ladijske spremljave, da morajo kar po celi dan voziti po morski poti podobni pravcati cesti torpediranja. Sovražniki ne morejo več prav prikrivati skrbi, ki jim jih povzročajo nemške podmornice. Potopitev njihove že itak pičle tonaže jim iz dneva v dan bolj slabi vojni položaj," ki bi ga ravno s povečanjem ladievja in zavarovanjem morskih cest radi izboljšali ter z dovozom čet in materijala iz Amerike na bojišča prišli bližje k zmagi, o kateri fantazirajo. Tudi Norveška je v boju za evropsko usodo zvesto ob strani Nemčije. — Nov mejnik na poti do končne zmage. V Führer-jevem glavnem stanu so izdali dne 20. aprila sledeče uradno obvestilo: F ü h r e r je sprejel dne 19. aprila norveškega ministrskega predsednika Vidkun Quislinga v svojem glavnem stanu. V daljšem razgovoru, ki se je razvijal v popolnem medsebojnem zaupanju, so bila obravnavana vprašanja evropske usodne borbe. Pri tem se je znova ugotovilo obojestransko soglasje pri presojanju obravnavanih vprašanj. Do izraza je prišla nerazrušljiva odločnost glede skupne borbe za nadaljni obstanek evropske kulture, svobode in življenja narodov evropskega kontinenta ter skupnih velegermanskih ciljev, ta borba se bo nadaljevala z vsemi močmi do odstranitve boljševiško-plutokratskega ogrožanja vse do zmagovitega konca. Z nemške strani so se udeležili razgovorov Reichskommissar nza Norveško Terboven, Hauptabteilungsleiter N e u m a n n, Reichsminister in Chef der Reichskanzlei dr L a m m e r s, Reichs-leiter Bormann in Reichsführer ff H i m m ■ 1 e r. IZREK TEDNA Bodimo trdni Reichsmarschall Hermann Göring je zapisal: »Entscheidend ist die Frage: Sind wir hart genug in ans selbst? Die Wehrmacht ist in Führung und Gefolgschaft, so wie unsere kampferprobte Partei, die Inkarnation des härtesten Willens. So haben auch in der Heimat Mann und Frau den gleichen entschlossenen Willen und ihre Härte in diesem Kampf zu beweisen Nur so verdienen sich Front und Heimat ganz den Sieg.« Prevedeno v naš jezik bi se reklo: »Odločilno je vprašanje: Smo trdi dovolj v nas~samih? Oborožena sila je v vodstvu in posadi, kakor tudi naša bojevniško „ Podmorniška vojna Podmornice — nemški izum — so prvič v svetovni vojni 1914/1918 s svojimi uspešnimi nastopi presenetile ne samo 'svoje nasprotnike, temveč ves .svet. Tudi danes, ko so izpopolnjene in razpolagajo z veliko večjimi možnostmi, igrajo v boju z našimi nasprotniki velikansko vlogo. Glavna naloga podmornic je, da angleškim in ameriškim ladjam otežavajo in onemogočajo morske prevoze. S tem jim je na celi črti otežkočeno vojskovanje proti silam osi. Saj vemo, da Anglija, ki je navezana na uvoz posebno iz svojih prekomorskih kolonij, niti civilnega prebivalstva v mirnem času ne more brez prekomorskega uvoza prehranjevati, da ne govorimo o surovinah, ki jih potrebuje angleška industrija za predelavo ter o prevozu industrijskih pridelkov zopet nazaj v kolonije itd. V vojnem času so pa potrebe po prekomorskem ladijskem prometu še veliko večje. Treba je razen omenjenega vzdrževati še ladijski promet s frontami, ki jih imajo Angleži v vseh delih sveta, kjer ležijo deli njihovega imperija. Tja je treba dovažafi orožje, municijo, vojni materijal, čete itd. ter še v veliko večji meri nato-varjati na ladje tamkajšnje pridelke za prevoz v materno deželo. Vsi ti prevozi so, odkar traja vojna, izpostavljeni velikim nevarnostim. Nemčija, ki je v teku te vojne gradnjo svojih podmornic dvignila ter operacije tako izpopolnila, da že zdaleka zakrivajo uspehe podmornic v svetovni vojni, potaplja s svojimi podmornicami an-gleško-ameriške ladje v vseh morjih. Kakor že v svetovni vojni, tako_se tudi danes nasprotniki poslužujejo takozvanih konvojev ali ladijskih spremljav. Ako hočejo na primer Ame-rikanci iz Amerike v Anglijo poslati nekaj ladij z blagom, odplujejo iste skupno v gručah zaokrožene in zaščitene z raznimi mornariškimi enotami preko oceana Na oceanu pa krožijo nemške podmornice, ki skušajo iz takih spremljav z iz-streljevanjem torpedov kolikor mogoče mnogo ladij potopiti, kar v mnogih primerih tudi uspe. V I takih bojih ki so seveda tudi za podmornice iz- Tešite ©brsssibiae borbe v Tusiezip f«2očne angleške sile so začele y noči na 20. april z napaJi na nemško-italijanske postojanke — Težke angSoameriske letalske izgube pri terorističnih napadli na nemška mesta V preteklem tednu so se razvijale vojne operacije proti Angležem in Amerikancem kakor sledi: Na fronti v Tuneziji so se pretekli četrtek izjalovili številni sovražni lokalni sunki v trdih bojih. Kjer je sovražniku mimogrede uspelo prodreti v postojanke sil osi, je bil kmalu nato zopet vržen nazaj. Medtem je nemško-italijansko letalstvo napadalo sovražne motorizirane kolone ter je tako prizadejalo sovražniku znatne izgube. V noči na 14. april, so v Kanalu napadli nem-Ski hitri čolni neko angleško spremljavo. Brez lastnih izgub ali poškodb so potopili dva angleška rušilca, obenem pa so poškodovali neko vedetno ladjo in nek artilerijski hitri čoln teko težko, da je računati z njihovo potopitvijo. Ti nemški hitri čolni so nadalje potopili neko petro-lejsko ladjo s 4000 hrt. Neko malo sovražno ladjico, ki Je prišla na pomoč, je omenjena petrolejska ladja potegnila v svoj lastni vrtinec. Dva torpeda sta zadela ie neko drugo ladjo, ki so Jo videli nemški mornarji v potapljajočem se stanju. Po poročilu z dne 15. aprila, »o napadle sovražne letalske sile v noči na 15. april Stuttgart. Vsled bombnih zadetkov v stanovanjskih predmestjih je imelo civilno prebivalstvo izgube. Nočni letalci in artilerija so zbili najmanj 23 angleških bombnikov na tla. Pet nadaljnih sovražnih letal je bilo zbitih dan popre] nad zasedeno za-padno obalo. — Močan odred težkih nemških bojnih letal Je v isti noči bombardiral industrijsko mesto Chelmstord, severovzhodno od Londona. Nastali so veliki požari in razdejanja. S tuneške fronte so Javili 16. aprila živahno lokalno bojno dejavnost. Nemško-italijanske čete so odbile sovražne napade, ki so veljali nekim višinskim postojankam ter so pri tem ujele večje število Angležev. Nek lastni protinapad je dosegel zastavljeni cilj. — V noči na 16. aprila so nemška bojna letala napadla pristanišče Bone, kjer so poškodovala neko sovražno bojno ladjo. Bombe so zadele tudi neko tovorno ladjo ter pristaniške naprave in skladišča. — V noči na 15. april, so nemški hitri čolni pred angleško obalo napadli večje obalne obrambne sile ter potopili nek velik angleški stražnl čoln, nakar so se brez lastnih izgub vrnili v svoje oporišče. 17. aprila je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se na tuneški fronti odigravali le lokalni napadi na nekaterih odsekih zapadne in južne fronte. Letalstvo je napadalo sovražna vzletišča ter so padale bombe na letala in skladišča. Nad Sredozemskim morjem Je bilo zbitih Istega dne 11 sovražnih letal. — Pri nočnih napadih sovražnih letalskih odredov na mesta Južne in Jugo-zapadne ter Vzhodne Nemčije Je Imel sovražnik zelo velike Izgube, zlasti pa nad Mannheimom in Ludwigshafenom. Po do tedaj ie nepopolnih poročilih Je bilo zbitih na zapadu 53 večinoma štirimotornih bombnikov. Na vzhodu sta bila zbita dva bombnika. Mimo tega Je bilo pri sovražnih napadih na zasedeno zapadno ozemlje zbitih 15 letel ob treh lastnih izgubah. — Hitre nemška letala so v noči na 17. april bombardirala področje velikega Londona z bombami težkega kalibra. S tuneške fronte so 18. aprila Javili le obojestransko delovanje artilerlje in Izvidniških čet. Na tem bojišču so čete sil osi uničile v težkih borbah od 1. do 15. aprila nad 200 angleških in severoamerlških tankov. Nemški letalski rušilcl in artilerlsti so 17. aprila v prostoru Sredozemskega morja zbili enajst sovražnih letal, med njimi sedem težkih bombnikov. — V noči na 18. april pa so nemška bojna letala izvedla težak bombni napad na pristanišče Alžir. — Nek ameriški bombniški odred Je napadel 17. aprila mesto Bremen. Bombe so povzročile v stanovanjskih predmestjih izgube med civilnim prebivalstvom. Nemški lovci so skupno s protiletalsko artilerijo zavrnili del sovražnega odreda ter so po dotedanjih po»očilih zbili 20 sovražnih bombnikov. Pri tem je nemško letalstvi) izgubile dvoje lastnih letal. Nad visokim morjem i nad zasedenimi zapadnimi pokrajinami je bilo jitih il nadaljnih sovražnih letaL Na tuneški fronti je bilo po poročilu z dne 19. aprila v splošnem mirno. Luko Alžir so nemška letala ponovno zasipavala z bombami težkega kalibra. — V jutranjih urah 18. aprila je priSlo pred nizozemsko obalo do praske med nemškimi zavarovalnimi edinicami in med angleškimi hitrimi čolni. Eden izmed teh čolnov je bil potopljen, trije drugi pa težko poškodovani. Ena izmed nemških ladij se Je potopila. Po poročilu z dne 20. aprila, so nemško-itali-Janske čete odbile lokalne napade na zapadni tuneški fronti. Na ostalih odsekih te fronte so beležili živahno artilerijsko in izvidniško delovanje. __V noči na 20. april Je priletelo osem sovražnih bombnikov nad Holandijo in nad severozapadni del Reich-a. Štirje bombniki so bili zbiti na tla. Peto letalo iz te skupine Je bilo sestreljeno nad Kanalom. V noči na 20. april so pričele močne angleške sile po večurni siloviti artilerijski pripravi napad na nemško-italijanske postojanke na južni tuneški fronti. V težkih bojih so bili sovražni napadi krvavo odbiti. Kjer je sovražnik mimogrede vdrl v te postojanke, so ga nemško-italijanske čete kmalu vrgle zopet nazaj. V noči na 21. april so bombardirala sovražna letala mesto Tilsit, kjer je nastala škoda na poslopjih. Civilno prebivalstvo je beležilo izgube. — Teroristični bombni napadi so veljali mestom Stettin in Rostock. Bombe so povzročile v stanovanjskih hišah in v bolnišnicah znatno škodo. Prebivalstvo Je imelo Izgube. Nočni lovci in ar-tileristi so po dotedanjih poročilih zbili 30 bombnikov na tla. Neko nadaljnje letalo je bilo sestreljeno ob kanalski obali. feruzalemski Veliki muftija v Zagrebu Iz Zagreba poročajo: Jeruzalemski Veliki muf-tija (visoki verski dostojanstvenik muslimanov) je bival na povabilo hrvatske vlade deset dni na Hrvatskem. V svojih razgovorih z različnimi od-ličniki muslimanskih krogov iz Zagreba, Banjalu-ke in Sarajeva je izjavil Veliki muftija, ki je znan kot neumorni prvoboritelj za osvoboditev islamskih narodov izpod velikobritanskega jarma, svoje veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da imajo sedaj hrvatski muslimani svojo lastno državo, v kateri živijo enakopravno s Hrvati katoliške veroizpovedi. Veliki muftija se je pa vsekakor uveril tudi o tem, da svoboda hrvatskih muslimajiov ni bila zastonj. Z gnjevom je govoril o grozodejstvih, ki so jih zakrivili moskovski in londonski plačanci nad verskimi institucijami muslimanov, zlasti pa na številnih džamijah. Obenem je veliki muftija pohvalil .pomoč, ki so jo nudile nemško-hrvatske čete v teku očiščevaln h akcij muslimanskemu prebivalstvu. Končno ;e govoril o borbi, ki jo vodijo muslimani Hrvatske. Palestine. Sirije in Egipta proti moskovskem požigalcem, angleškim biričem in ameriškim izkoriščevalcem. Ta borba za svobodo in življenjska prava muslimanskih narodov se lahko po njegovem mnenju konča srečno za muslimane samo ob strani — sil osi. Zaskrbljenost boljševika Majskega Iz Lizbone poročajo nemški listi: Londonski sovjetski veleposlanik Majski je pretekli torek izročil angleškim častnikom in mornarjem, ki so vozili spremljave v Sovjetijo, razna odlikovanja. Pri tej priliki je imel govor ter je dejal med drugim, da pričakujeta sovjetski narod in sovjetska vojska, da se bodo zapadne sile v vojaških pohodih letošnjega leta vrgle z vso močjo na skupnega sovražnika. Obenem je povdaril Žid Majski, da bi bilo še prerano, klicati dokončni zmagi. Nikdo se ne sme varati: za dosego zmage zaveznikov bo — po njegovih besedah — treba največje koncentracije na vojaškem, političnem in gospodarskem področju. Vse razpoložljivo orožje se bo moralo uporabiti brez vsakoga trenja. — Tako g. Majski, ki glede »zavezniške zmage« ni nič posebno korajžen. Ka| bo z Anglijo po vojni ? »Volkischer Beobachter« poroča iz Lizbone, da imajo v Ameriki že zelo konkretne načrte o tem, kaj se naj zgodi po vojni z Anglijo. Izdajatelj lista »Chicago Tribune«, Mc Cormick je namreč izjavil nekemu novinarju, da bo pričel s kampanjo uvodnikov za pridobitev Avstralije, Nove Zelandije, Kanade, Škotske in Walesa. Te dežele naj bi postale slične Zedinjenim državam, ki bi jim garantirale reformo njihovih vlad. Avstralija in Nova Zelandija naj bi po teh načrtih postali ena sama država, dočim bi bile Kanada, Škotska in Wales posebne države. Dotični novinar je vprašal Mc Cormick-a, da-li to ne bi pomenilo popolno raztrganje angleškega imperija. Mc Cormick mu je nato odgovoril: Ne delajte si Angleško paševanje in ropanje v Libiji Gladovanje in LoncenJraciiska taborišča m »fašiste« — ŽiJje opravljajo posel denuncijantov Pravkar prinašajo nemški listi iz rimskih virov informacije o strahovladi, ki jo izvajajo Angleži ne samo r italijanski vzhodni Afriki, temveč tudi v pozneje zasedeni Libiji odnosno v Ci-renajki. Najprej so poslali v zasedena področja iz angleških častnikov sestavljeni upravni korpus za zasedene pokrajine (Corps for Occupied enemy territory administration). Tem častnikom, ki so baje posebej izšolani glede vseh finančnih, gospodarskih in etniških vprašanj, so se pridružili še posebni svetovalci židovskega pokolenja, zlasti pa za Abesinijo in Cirenajko. Ta korpus, sestavljen iz 80 mož, je 25. januarja 1943 prispel v Tripolii. Do tega dne je prebivalstvo živelo na svoj način Tudi italijanska policija, zdravniki in gasilci so ostali, zavedajoč se svoje odgovornosti, na svojem mestu. To pa ne samo v Tripolisu, temveč tudi v Demi in v Benghaziju. Par ur po dohodu Angležev so aretirali vse italijanske uradnike, funkcionarje, trgovce in zdravnike. Stlačili so jih na tovorne avtomobile ter odpeljali pod eskorto vojakov-čmcev v angleško koncentracijsko taborišče Gadames, ki se nahaja 500 kilometrov oddaljeno od Tripolisa v Sahari. Angleži so se nadalje polastili vseh oskrbovalnih obratov ter so zaplenili vse zaloge. Naslednjega dne je pričel »lov na fašiste«. Židovska ovadba ja zadostovala, da je moral dotičnik v Gadames. Mnogo »sumljivih ljudi« so ustrelili, grozili pa so s strelnim orožjem tudi ženam in deci. Po zaplembi zalog živil je nastala v zasedenih, preje italijanskih pokrajinah, velika draginja. Angleži so takoj znižali dnevni obrok kruha za osebo na 50 gramov Kruh se je v par dneh tako podražil, da so ga morali plačevati v vrednosti 14 RM za kilogram. Kilogram riža je stal 50 RM, liter olja celo 60 RM. Zid Welish je tudi v Libiji na sličen način kot že preje v Abesiniji, upeljal svoje metode podraževanja živil s takim uspehom, da je stala steklenica domačega vina 140 RM. Prebivalstvo je moralo plačati za angleški funt prisilni tečaj 480 lir, t. j. 700 procentov nad pariteto. S to izmenjavo denarja so na praktičen ijačin razlastili civilno prebivalstvo. Italijani in Arabci so prišli na ta način preko noči ob svoje premoženje. Med tem pa so dovažali Angleži v visoko natovorjenih avtomobilih ukradeno ali po oderuškem tečaju »odkupljeno« pohištvo, slike, preproge in zdravniško orodje v bližnja luke, kjer so natovorili te lepe »spomine« ?a nova posestnike v Angliji in Avstraliji V Italiji pa gledajo obubožanje te dežele, ki je bila nekoč »četrta obala Italije« ali »zlata vrata Sahare«, s stisnjenimi zobmi in z gorečo željo po maščevanju. . ' .. Aufnahme: NSKK.-Kriegsberichter von Perchkammer (Wb.), NSKK.-Elnsatz beim Bau des Atlantikwalls. Bastionen au» Beton und Stahl an der Atlantikküste zeugen von den Leistungen der OT und dem Transporteinsatz der NSKK.-Gruppe Todt, die mit ihren LKW Staffeln viele Millionen Tonnen Baumaterial heran6chafften. twmSiui „siAfEilSÜS GOSPODAR" Weltbild. 75-Jähriges Bestehen der Heereslehrschmiede I Berlin. Die Heereslehrschmiede I Berlin, die in diesen Tagen ihr 75-jährige« Bestehen feiert, ist die modernste und umfangreichste Einrichtung dieser Art In der deutschen Wehrmacht. In dieser Lehrschmiede, der eine moderne Pferdeklinik angegliedert ist, in der besonders die Zahnbehandlung der Pferde auf neuzeitliche Art durchgeführt wird, befindet sich ein in seiner Konstruktion einmaliges Röntgengerät. Es wild hiar im Rahmen eines Veterinäroffijslerkursu« bei der Behandlung eines hufkianken Truppenpferdes gezeigt. Življenje v Äogüip Churchill se ukvarja s štirile&o — »llsrovni nairili — Tu ¡Si toozemee ho že ja pritegniti It Jetu — ßadanje javne morale Iz Berlina poročajo: V angleških parlamentarnih krogih govorijo v zadnjem času mnogo o Itiriletki, ki jo hoče izvesti ministrski predsednik Churchill. Zlasti voditelji posameznih strank »e trudijo s študijem ca angleške razmere tako nenavadnega načrta, ki ga bodo baje proučevali že prihodnje dni na klubovih »ejah. Mnogo prahu je dvignil tudi »mirovni« načrt bivšega belgijskega •enatskega predsednika Roberta Gillona, ki predlaga v emigrantskem listu »Message« nekak *re- Conalni evropski sistem varnosti« s« dobo po j vojni. Zamislil je namreč nekak severni blok «kandinavskih dežel, »apadno-evropskl blok ter Iberijski blok. V ospredju javnega zanimanja s« nahaja »a-konski predlog, ki ga bo t« dni predložil notranji minister Morrison. Ta zakonski predlog predvideva delovno obvezo za vse v Angliji bivajoče inozemce. Kakor poroča k temu »Daily Mirror«,, j« izzvalo dejstvo, da inozemski begunci v An-fllji ne vedo kaj počenjati, dočim morajo An- gleži služiti v vojski ali pa delati v orožarnah, veliko vznemirjenje. »Evening News« se pritoiuj« nad padanjem splošne morale v Angliji. Po mnenju lista Je opa-iati precejšnjo splošno podivjanost. Na stenah zaklonišč proti letalskim napadom j® najti vsepovsod nemoralne risbe, dočim v železniških vagonih trgajo gardine in režejo blazine na klopeh. Poleg tega pa kradejo tudi žarnice. List poziva prebivalstvo, naj pomaga preprečevati take prestopke ter zahteva mimo tega najostrejše kazni. Življenj« v nočnih klubih, čl jih število raste vedno bolj, J« opisal švedski list »Svenska Dag-bladet«. Mnogi gostje, ki se ne brigajo za omejeno serviranje, naročajo alkoholne pijač« že kar v naprej. V nekem luksuznem lokalu v bližini londonskega Hyde-parka stane vstopnina 15 do 20 RM, steklenica whiskyja stane 40 RM, steklenica konjaka ali šampanjca pa celo 100 RM. Gostje stojijo po poročilu imenovanega lista večer za večerom v dolgih vrstah pred restavracijami, da bi tako prišli do »aželjen« pijače. Idalija fe praznovala Glasovi italijanskega tiska k Dne 21. aprila praznuje mesto Rim svoj »roj-ftnl dan« ali dan ustanovitve, obenem pa tudi fašistični praznik dela. Vsa poslopja mesta Rima »o bila oklnčana i zastavami. V mirnem času j« delo počivalo, tokrat pa »o obratovali vsi obrati. V Rimu Je bilo omenjenega dn« v«č velikih proslav, na katerih so govorniki podčrtavall pomen dneva. Pa tudi tisk s« J« obširno bavll s pomenom dneva. Tako je »aplsal »P o p o 1 o d I Roma« Bed drugim: »Boj in delo, meč in lopata so u»o-da Italijanske in rimske tradicije. Z« skozi sto- aobenih skrbi. Ni moja dolžnost, da bi m brigal M ohranitev angleškega carstva. Sedaj imamo 48 držav. No, potem jih bomo dobili i« nekaj »raven«. * V torek Je prispel prezident Roosevelt na inšpekcijo v podložno mu državo Mehiko. V Mon-t«rey-u ga je sprejermehiJki prezident Camacho, nakar se je vršil mimohod mehiških čet. Oba nrezidenta sta se sestala k razgovorom, ki i* iaje tičejo »bodočnosti obeh republik«. dan (Sela proslavi nesla Rim In k dnevu dela letja gnojijo »inovi Italije tla »voj« domovina s krvjo in znojem. Tudi delavci ln »lasti kmetj« so bojevniki bitk« proti nasprotujoči naravi. V drugem članku omenja Isti list Mu*»ollnl-j«vo Charto dal lavoro, delovno zakonodajo moderne Italije, ki J« danes — po šestnajstih letih — sredi vojnega hrušča bolj iiva kot kedaj poprej. Kor-poracijskl sestav ni samo gospodarski »istem, temveč političen nauk, ki ščiti posameznika proti kapitalizmu ln proti boljševizmu. Dan fašistični ga dela, ki J« obenem tudi rojstni dan mesta Rima, je opozorilo »a vse Italijane, da vpostavijo v ■vr-ho izvojevanja visokih ciljev vs« tiste moraln« sil«, ki so povzročil« nesmrtnost Rimskega tm-parija: delo, boj, modre zakon« in dobrohotnost neba. V »ličnem »mi»lu j« pisal tudi list »M e »-»agg«ro«, ki končuj« »voj «vodnik s molitvijo, ki Jo J« zmolll Romul pri ustanovitvi Rima na na»lov bogov. V t«J molitvi Js xapro*il »a gospostvo Rima čez ves »vet, kolikor ga mora pogledati sonce od vzhoda do »epada. Severo-italijanski tisk piše v svojih komentarjih, da gre v tej vojni za isvojevanj« večje socialne pravičnosti na svetu. V tej borbi j« italijanski delavec v prvih vr»tah. »II P o p o 1 o d' Italla« in »Corrlar« d e 11 a Sera« pov-darjata pri tem fundamentalni pomen Mussolini-jeve Charte del Lavoro, s katero sta bila podjetnik ln delavec postavljena na podlago popolne enakosti. Tu ni več dveh razredov, ki se nahajata v večni borbi, tu so le različne poklicna in gospodarske skupine, ki Jih država priznava in vpostavlja v konkretno dogajanje. Charta del Lavoro Je načrt, ki ima poleg gospodarske vrednosti tudi svoj socialni pomen. Ta vojna je vojna revnih narodov proti bogatim. To je velik socialni obračun, ki zahteva kot nekak predpogoj socialno pravičnost na znotraj in zunaj. Kar potrebujemo v notranjosti, je še več mednarodne pravičnosti in radi tega morajo zmagati revni narodi. Heftige Fcmdangriüe am liubao Neue StoAkelltaktik der Sowjets. Marineinfanterie stößt in das Lugunen-Geblet vor Am Schwarzen Meer hat die warme Witterung Wege god Straßen völlig abgetrocknet, so daß Kampfhandlungen nunmehr möglich »Ind. Deshalb versuchen die Sowjets zur Zeit in äußerst heftigen C^en«iv»tößen, bea denen »ie eine neue Stoßkeiltaktik anwenden, den deutschen Kuban-Brückenkopf ru beseitigen. Die »eit dem 26. III. entbrannten Kämpfe sind schwer und hart, doch haben «4« bisher dem Angreifer keinen Erfolg gebracht. Nach der Freigabe der Kauka»u»-Gebiete und der Ostküste de« Schwarzen und de» Asowschen MeeTos behielt die deutsche Truppenführung dem Unterlauf des Kuban von Noworoesijsk In einem Halbkreis b4t ru den Lagunen-Gebieten am Asow-•chen Meer ln 4er Hand, um die Meerenge von Kertsch und den Übergang nach der Krim für den Feitod ra sperren. Für diese Aufgabe genügein verhältnismäßig kleine Truppenteile, Insbesondere 90 lange die Schlammperiode Bewegungen unmöglich macht«. Mit dem Aufhören der Schlamm-period« versuchen nunmebr (he Bolschewisten, dort an der sfldltchsten Stelle der Ostfront die Initiative ru übernehmen, nachdem alle anderen diesbeaflgMchen Versuche vom Ladoga-See bis Taganrog gescheitert »ind. Am 26. III. begann der bolschewistische Angriff am Kuban-Brückenkopf. Zwei Divisionen hatten die Sowjet« an der äußersten Nordflanke, in F«lqzea*g war zu einer dreistündigen Aufklärung eingesetzt. Auf der Brücke des Hilfskreuzers gab es deshalb eine Überraschung, als das Flugzeug schon nach etwas mehr als einer Stunde wie«** m Sicht kam. Die Erklärung ließ nicht lange auf sich warten. Das Flugzeug meldete ein feindliches Kriegsfahrzeug. Die Maschine wassert und wird nach mehrmaligem Anlauf schließlich emgepickt und wieder an Bord genommen. Die Aufk laruiigs-meldung ergibt, daß in etwa 45 Seemeilen Abstand ein schwerer feindlicher Keuzer ün An- PSlBTlČiž BHlŽItft vom Abwehrfeuer zu Boden gezwungen, doch 16 sowjetischen Panzern gelang edn Einbruch In unsere Stellungen auf etwa 3 Kilometer Breite. Die Flanken rechts und links der Einbruchstelle hielten aber Stand, so daß von diesen Flanken her geführte Gegenstöße die bolschewistischen Panzer abschneiden konnten. Bis auf zwei, die in der Dunkelheit der Nacht entweichen konnten, wurden alle vernichtet. Am Morgen wurden 1500 tote Bolschewisten gezählt. Seither setzt der Feind fast täglich seine An-sriffsversuche mit dieser, beinahe erfolgreich gewesenen Stoßkeiltaktik fort, und insbesondere am 29 und am 30. III. waTen die Angriffe schwer. Die deutschen Truppen «dnd jedoch den Absichten des Feindes in allen diesen Tagen mehrfach zuvorgekommen und haben durch Vorstöße in die feindlichen Bereitstellungsräume die sich zum Angriff sammelnden bolschewistischen Kräfte rechtzeitig zersprengt. Einer dieser Angriffe wurde mit Unterstützung von Soldaten der Kriegsmarine gegen _ und daak des vom Kormaaadant-.n k.lÄl'-U- g-er Abwägung de* kritischen La*e soWl ea-faßt-en AuswirtchraamöTers iMBK JHäMWSWBHBJ službo mladega Rewevelt-a, kijo opravlja v vojnem času v mornariški pe.ioti tisoče kilometrov daleč proč od front, ki so izpostavljene nevarnosti. S A»]1«m«4 ko» W5j>»wsav*lci zemiSc.?Si;a. Amerikinec Butler je obdolžil Aagleze n^»»»; vanja amerižke zgodovine ter zadeval, da bi Amerika doprinesla aagk.-keinu ljudstvu najvažnejša zgodovinska dejstva Zedmjenih držav. f 11 — E^MmiE-m! Willst du vollwertiger Deutscher werden, so lerne, sprich, lies und denke deutschl za ia un-jep je "j"-" *---------- . j _ ,. Arabija ivljenskega pomena za obrambo ¿ecti-njenih drfav Severne Amerike. B Nov japonski zunanji minister. Pretekli torek se je izvršila rekonstrukcija japonske vlade. Zunanje ministrstvo je prevzel Sigemitsu notranje ministrstvo je bilo poverjeno generallajt-nantu Kisaburu A n d u, dočim je poljedelsko ministrstvo prevzel Tacunonsuke J a m a z a k i. Prosvetno ministrstvo upravlja sam ministrski predsednik Tojo. Za predsednika informacijskega urada vlade je bil imenovan Eiji A m a u. Ministrom brez portfeija je bil imenovan Taeao Oasa voditelj med tem razpuščene stranke M n-seito — Novi japonski zunanji minister Sigemitsu ie star 56 let. Leta 1911 se je posvetil diplomatski službi in je bil leta 1918 že konzul v Varšavi Leta 1927. je bil imenovan za velepo-slaniškega svetnika v Berlinu Dve leti pozneje je bil generalni konzul v Sanghaju Leta 1931 e bil poSl-mik v Kitajski, dve leti pozneje p« •« nadomestoval zunanjega ministra. Leta 1° ie >U imenovan veleposlanikom v Moskvi, leta 1d namere, da si celo to kotlino natančneje ogledam. Ob tridesetletnici strašnega ljubljanskega potresa na Velikonoč leta 1895, katerega sem doživel že kot avstrijski artilerist, pa je nanesel pogovor tudi na marburski »Schinc ergraben«. Starejši Marburger mi je pripovedoval, da ima tudi Marburg zanimiv spomin na ta potres Približno tam, kjer smo si (kakoi zgoraj omenjeno) nabavili trsje, je po potresu začela bruhati voda, a je v kratkem času narastla do precejšnjega ezera. Kmalu je ta dotlej bolj po imenu znana iotlina postala širom poznata. Nastalo je živahno življenje ob in na jezeru. Okrog vode so postavili svojevrstne »bifeje- z okrepčili, po je-eru pa so plavali čolničl, polni največ vesele mladine. Se bolj pa je to prirodno čudo zaslovelo, ko ie je v stari kroniki našlo potrdilo za ljudske pravljice o starodavnem rimskem mestu (Me-deiraj, ki pa da se je na mestu, kjer se je pojavilo jezero, pogreznilo. In sicer ravno ob času pobune v Pettau-u nastanjenih rimskih legij in še mnogo drugih zanimivosti iz zgodovine reiega »Schindergrabna« mi je moj izvestitelj pravil. Mnogo od tega sem našel v kroniki mar-burških novin. Se več pa ko sem se odločil da iivršim svojo zograj omenjeno namero. Večkrat in ob raznih letnih časih sem stikal po tej v ipodnjem koncu, še bolj ko v zgornjem, zanimivi totlini, ki se vleče daleč tja doli na širno polje ub reki Drau. Na teh sprehodih sem tudi od starejših domačinov zvedel mars;kaj zanimivega o jnhajanju in odhajanju tega jezera, ki se pojavlja baje v večletnih presledkih, potem pa zopet izgine, pustivši za seboj močvirje. Za odtok ikrbijo s primerno regulacijo tudi posestniki jemljišča oziroma gozda. Posrečilo se mi je izslediti tudi zanimivo sliko (fotografijo) tega je-jera, še predno j« zopet izginilo. Za enkrat naj to zadostuje kot uvod k zgodovini »velikonočnega« jezera ob Drauwedler-Ju pri Marburg-u Storitveno načelo tržnega resfa Tržni red, ki ga pozna Nemčija že izza časa gospodarske obnove, predvsfrti pa odkar traja vojna, se je posabco na prehranjevalnem pod ročju obnesel. Nikdar bi se ne daio organizirati pravilno razdelitev m racionalizacijo živil šivom Redch-a, ako se v predhodnih letih ne bi bilo ustvarilo instrumenta, ki se mu pravi tržni red Funkcioniranje tržnega reda ' uživa danes splošno priznanje. Mnogoštevilni poskusi, vse to po nas kopirati v drugih državah, so končno tudi dokaz, da smo na pravem tiru. Tu in tam se še sicer čuje, da se p iom tržnega reda slabi storitveno zmožnost in princip. Vsak posamezen gospodarstvenik živi v sistematičnem redu gospodarskega prometa in ie radi mnogih gospodarskih ukrepov odveč, da bi se držal storitvenega principa. Stvarno pa tržni red ni izločil storitvenega principa temveč ga je porinil v ospredje. Je pac tako', da se ne sme zamenjati nezdravo m nesmiselno pridobitno tekmo s storitvenim principom. Nezdravo pridobitno tekmovanje je izključeno iz tržnega reda, uvedlo se je pa za to kontrolo kakovosti, ki z določanjem cen in slicnimi ukrepi jači in vzpodbuja dvig produkcije. Isti storitveni princip se izraža na primer tudi pri ureditvi kontingentov v mejah tržnega reda. Kontingent je namreč najvažnejši pripomoček za izvedbo tržnega reda za vodstvo produkcije, razdelitve in konzuma Tako imamo na primer med drugimi pridelovalne, predelovalne in dobavne kontingente. Ti kontingenti vsebujejo pravico na eni ter jemljejo obvezo na drugi strani, ker pravici do kontingenta stoji nasproti pravica do izpolnitve. Na tej ozki povezanosti pravice m dolžnosti sloni v veliki meri osiguranje preskrbe tržišča Potreba izpolnitve kontingentov v interesu splošne preskrbe zahteva kategorično najvišjo vpostavo. Cim večja je namreč storitev, tem višje stoji gospodarstvo. Cim bolje se zadovolji kontingentom, tem lažje se po potrebi prizna povečanje kontingentov. Tako dokazuje tudi te po vezanosti, da naš tržni red ne sloni na birokratskih načelih, temveč na gospodarskih močeh, ob izključitvi egoistinih posebnih interesov, zasledujoč samo socialno opravičene narodnogospodarske interese. i flftSPOBABSKE VF.SF X Turki bodo obdavčili žetev. Za kritje izdatkov za vojaške potrebe, nameravajo v Turčiji dvigniti razne davke. Med drugim nameravajo obdavčiti z 10 odst. vrednosti tudi žetev, X Gospodarstvo Sicilije. V Sredozemskem morju ležeči italijanski otok Sicilija je v glavnem poljedelska pokrajina. Od kakih štirih~m.lijonov prebivalcev, je manj kot polovica zaposlena v kmetijstvu. Na 2(3 tisoč kvadratnih kilometrov ob-senajočem otoku pridelajo kakih devet do deset milijonov dvojnih centov pienice kar predst- v-lia približno 30 odut. vsega pieničnega pridelka Italije Sicilijanci pridelujejo tudi precej oranž, mandarin, citron, mandljev in orehov, V novejšem času so na otoku ustvarili tudi že industrijo /a konzerviranje zelenjave in sadja. Na Siciliji, ki predstavlja danes v pravem smislu besede sestavni del južne obrambe Evrope, imajo tudi nahajališča rudnin predvsem žvepla in asfalta. Žveplo se tudi izvaža. X Novi romunski rudniki Romunsko ministrstvo gospodarskih zadev je tvrdki Rečica-Zele-zarne podelilo rudosledno pravico za sledenje železne, bakrene, svinčene in kositrove rude v raznih okrožjih in sicer za dobo petdeset:h let. X Bolgarija bi rada pridobila in pridelala več soli. Vladni in gospodarski krogi hočejo sedanjo produkcijo soli zvišati od 50 milijonov kg na kakih 120 milijonov kg, kar bi Bolgarijo osvobodilo uvoza soli. Najbolj pereča je skrb za živinsko sol, ki jo kmetijstvo potrebuje do 30 milijonov ton letno Bolgari imajo rudnik soli v Provadiji, pridobivajo pa sol tudi iz morja in so si leta 1942. ob Egeiskem morju uredili nekaj soljaren. X Romunija dobi tovarno umetnega gnojlia. V Bukarešti so ustanovili tvrdko »Azot« z glavnico 110 milijonov lejev. Gre za delniško družbo romunskih, nemških in slovaških gospodarstve-nikov, ki se bo bavila z izdelovanjem umetnih gnojil. Tovarno gradijo v Sedmograški ter bo začela s produkcijo pomladi leta 1944. X Državni kmetijski senat na Madžarskem. Ravnokar so na Madžarskem izročili svojemu namenu novo ustanovljeni kmetijski senut, ki ga je določil takozvani milijardni zakon za pospeševanje kmetijstva. Ta nova, iz 15 članov sestoječa korporacija bo sodelovala pri Izdelovanju načrtov za pospeševanje kmetijstva. X Petrolejska nahajališča v Albaniji. Komisija, ki je po nalogu albanskega gospodarskega ministrstva sledila petrolejske vrelce v severnem delu Albanije, je v področju Kruje ter v dolini reke Mati izsledila nahajališča petroleja. Gre-za pe-trolejska polja v izmeri kakih 3000 hektarjev. Objekt zdaleka nadkriljuje petrolejska zemeljska področja pri Devoli, ki jih izkorišča že od leta 1936. italijanska petrolejska družba »Agip«. ta žena mirila rekoč, da bo gotovo prišel in da ga ie najbrž nekaj opravičljivega nekje zadržalo. Domači so sedli k večerji, ne da bi čakali. Niso pa še povečerjali, ko prileti mlad fant iz bližnje vasi s poročilom, da je Martin pri streljanju po-lesrečil. Kar v eni sapi jim je naznanil, kako je Martin iz veselja do streljanja svojim znancem z prijateljem prostovoljno pomagal polniti mož-jarje, v katere je zabijal in drobil zemljo, opeko, japir, smodnik itd., nakar so jih potom zažigalnih lakov sprožali. Pri tem Je naneslo nesrečno naključje, da je en možnar prehitro eksplodiral, ^ar |« Martina, ker je stal zraven, v lice težko ranilo. Hujše kakor Izstrel možnarja v Martinovo lice. |t vest o tem zadela materno srce. Vrhnikova je »ihtela, otroka sta se razjokala, oče Je pa solznih oči od žalosti ln Jeze škripal z zobmi ter re-lel, da pač tepe nadloga tistega, ki ne uboga. Hlapec in dekla sta mirila družino ter očeta in mater spravila v vas, da sta šla gledat kako ln taj je 7 Martinom. Na vasi so lima povedali, da » Martina dobri ljudje takoj odpeljali v bližnje nestno bolnišnico. Na mesto veselih praznikov pomladi, je Na-rhnikova družina na Veliko noč v mestni bol-; nišnicl obiskala težko ranjenega sina, ki ga le našla po operaciji zavezanih ln obvezanih oči. Kana, ki mu jo je prizadel Izstrel Iz možnarja, le pla tako huda, da Je fant Izgubil največji dar irave — vid na obeh očeh. O. V Hrvatsko sadje za Nemčijo. Glasom izjave hrvatskega ministra za gospodarstvo, dr. Ba-lena bodo v kratkem ustanovili centralo za nadzorstvo domačega sadnega trga in izvoza sadja. Razen tega bodo uredili deset tovarn za predelavo in sušenje sadja. Hrvatska razpolaga s 14 5 milijonov sadnih dreves, ki rodijo letno kakih 20 tisoč vagonov sadja. Od tega gre večina za eksport namenjenega blaga v Nemčijo, manjši del pa v Švico. Letos hočejo hrvatski sadjarji povečati s saditvijo novih sadnih dreves svoje sedlarstvo, ki bo v bodoče še r veliko večji meri lahko Izvažalo svoje pridelke v Nemčijo, ki je ie od nekdaj najboljši odjemalec. X Reorganizacija hrvatskih gospodarskih podjetij. Predsedstvo trgovske zbornice v Zagrebu le sklicalo sejo gospodarstvenikov, na kateri so bili zastopani predstavniki celokupnega gospodarstva. Na dnevnem redu konference je bila reorganizacija gospodarskih zbornic, strokovnih združenj ln gospodarskih sredlšnjlc. X Hrvatska goji tri milijone ovac. Okrog 90 odstotkov je domače pasme (takozvane Pramen-ka) ki je v svojih prehranjevalnih zahtevah prav skromna. Leta 1941. in 1942 je hrvatsko ovčar-stvo uvozilo iz Nemčije nekoliko ovnov znanih nemških ras, kakor Württemberg in Merino v svrho Izboljšanja domače pasme v glavnem v pogledu volne. Da bi se ovčarstvo in pridobivanje ovčje volne dvignilo, namerava Hrvatska načrtno nabavo ovac pasme Cigaja in Württemberg v svrho križanja s »Pramenko«. x Nova nahalališča niklja ln kroma v španskem Maroku. Neka študijska komisija je v španskem delu Maroka sledila rudnine ter Izsledila nahajališča niklja in kroma, ki se nahajajo na področju Beni Buiera pri Gomarl. IÖVE 0Ü8EDBE * Nove odredbe. Izšle so tri številke lista Ver-ordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilver-waltung ln der Unterstelermark. V 11. številki je razglašeno: 1. Odredba o obvezni uvedbi norm ali pravil, poslovnih in nabavnih pogojev, dobrin ln predpisov označevanju na Spodnjem Štajerskem. 2. Plačilni red v stavbeni obrti in v stav-benem rokodelstvu. 3. Plačilni red v Izdelovalni-cah cementa in apna na Spodnjem Štajerskem. 4. Plačilni red v premogokopih na Spodnjem Štajerskem. 5. Plačilni red v industriji perila in predpasnikov ter v rokodelstvu perila. 6. Določba o izenačenju vzgojnih pripomoči ln drugih dajatev vajencem ln naučnikom v zasebnem gospodarstvu. 7 Razglas o pregledu kurilnih peči. 8. Razglas o ustanovitvi podružnice urada Gauwirt-schaftskammer, to je deželne gospodarske zbornice za Spodnjo Štajersko v Marburg-u. 9. Določba na področju žitnega gospodarstva na Spodnjem Štajerskem. 12. številka pa vsebuje tri razglase: 1. Odredbo o samoupravi občin in Kreis-ov ali okrožij na Spodnjem Štajerskem. 2. Drugo odredbo o nadaljni izgradnji sodne organizacije in prava ne Spodnjem Štajerskem. 3. Službeno navodilo, nanašajoč se na postopanja v kazenskih zadevah pred sodišči. 13 številka imenovanega uradnega lista vsebuje 5 točk: 1. Prvo določbo k izvedbi odredbe o samoupravi občin in Kreis-ov na Spodnjem Stalerskem z dne 14. aprila 1943. 2. Razglas k izvedbi odredbe o samoupravi občin in Kreis-ov na Spodnjem Štajerskem 3. Odredbo o uvedbi v Reich-u veljavnih železniških predpisov na Spodnjem Štajerskem. 4 Odredbo o razpečevanju konj na Spodnjem Štajerskem. 5. Razglas o obveznosti bolniškega zavarovanja Handwerksmeistrov na Spodnjem Štajerskem. Seite 10. »Štajerski gospodar« 24. April 1943. [| N N I K M t I O V ALE C UsiYedi ZS5 pravilno priJelovassge Ii©*»«© Koruza (po nemško der Mais) ima svojo domovino v gorkih predelih Srednja in Južne Amerike, odkoder se je tekom stoletij po odkritju Amerike postopoma širila po Afriki in Evropi proti vzhodu in proti severu. Koruza je namreč zelo prilagodljiva in so na primer v zadnjih letih celo že vzgojili koruzne sorte, ki jih z uspehom pridelujejo tudi v sarzlih predelih severne Nemčije. Da posvečajo kmetijsko-pospaševalna oblastva širjenju koruze toliko pozornosti, je pač pripisati izredni mnogostranski uporabnosti vseh delov koruzne rastline, kakor tudi njenemu obilnemu pri delku. Vsi vemo, kako dobri so koruzni žganci ali pa »polenta«, kako sladek je tudi svež koruzen kruh. Toda ne samo ljudje, marveč tudi vse domače živali cenijo koruzno zrnje kot krmo, bodisi zdrobljeno, bodisi zmleto. Znano je, da se s koruzo krmi j ene živali izredno hitro debe-lijo. Toda pri koruzi ni važen samo pridelek zrnja. V zelenem stanju požeta koruznica daje izredno ečno krmo, bodisi sveža, bodisi okisana (ensi liana). Slama docela dozorele koruze daje dober aastilj, v sili pa jo lahko tudi pokrmimo namesto slame. Storži dajejo dober podnet za kurjavo, a ličkanje ali kožuhovina služi že od nekdaj kmečkim ljudem za polnjenje slamnic Navzlic dolgemu slavospevu, ki smo ga koruzi na čast zapisali, pa je bilo vendar v mirnih asih pri nas le tu in tam videti večje nasade ..oruze, vsepovsod drugod pa malo, ali nobenih. Zakaj ne? Zato, ker se pridelovanje koruze v mirnih časih, ko je bil dovoz in uvoz od drugod mogoč, ni izplačalo Koruzo štejemo namreč, navzlic temu, da nam daje zrnje, enako kot žito, — k okopavinam To pomeni, da je treba za koruzo zemljo tako skrbno pripraviti, tako močno po-gnojiti in koruzo samo tako obdelovati, kot vse ostale okopavine. Naše zaostalo, večinoma na zgolj ročno delo navezano kmetijstvo, ki je moralo razen tega tudi umetna gnojila trikrat preplačati, zato ni moglo tekmovati z deželami, kjer je zemlja že sama po sebi rodovitna in kjer se vse delo vrši s stroji. Zdaj, za časa vojne, je položaj drugačen. Zdaj za kmetovalca ni važno, da-li se mu pridelovanje ene ali druge rastline računsko »Izplača« — važno zanj mora biti le, da čimveč pridela ter tako prehrani svojo družino, obenem pa pomaga zagotoviti prehrano vsega našega naroda. Zato bomo tudi koruze letos posadili oziroma posejali čimveč — temveč, čimbolj ugodni pogoji zanjo so nam na razpolago. 1. Pogoji za uspevanje koruze. Najprej glede podnebja. Tu je največ, da skoraj vse ležeče na sorti. Medtem namreč, ko pri nas razširjene starejše sorte uspevajo in dozorevajo samo v toplih ravninskih in dolinskih okoliših, uspevajo in dozorevajo nove nemške sorte koruze takorekoč v vsakem podnebju, z izjemo visokih gorskih vast seveda. Ker pa je skoraj nemogoče, da bi dobili sedaj, med vojno, seme teh sort v naše kraje, moramo postaviti glede podnebja sledeče, začasno veljavno pravilo: Koruzo v našem domačem kraju in podnebju udomačenih sort smemo uporabiti za seme za splošno širjenje le v tem okolišu; povsod drugod pa je potrebno, sorto tekom par let podnebju prilagoditii — enako seveda ne tvegajmo da bi sejali v večjem obsegu koruzo, katere seme smo dobili od drugod, kjer Je podnebje različno od našega. Kar se zemlje tiče, uspeva koruza na vseh zemljah, z izjemo mokrotnih in pretežkih glinastih, kakor tudi ¿¿sto peščenih tal. Najbolj pa ji ugaja globoka, srednje težka, ilovnato-prstenina-sta zemlja Seveda je to tudi v neki meri odvisno od podnebja, oziroma množine padavin. V krajih z malo poletnih padavin, )e težja zemlja bolj prikladna za pridelovanje koruze, v okoliših z obilnimi padavinami pa lažja, bolj peščena. Vse-kakoi mora biti zemlja kolikor toliko gorka, to je na soncu ležeča ne pa kakšna severna, ali od gozda zasenčena lega. Kot predsadež ugaja koruzi najbolj detelja. Napreden kmet ve tudi, zakaj: ker ostane po detelji v zemlji bogata zaloga dušika. Zelo dobro uspeva koruza tudi po ajdišču, za strniščno repo in še bolje za strniščno grašico, ali pa za inkarnatko. 2. Koruza potrebuje obilno gnojenje! To nam bo lahko razumljivo, če pomislimo, da mora koruza v kratkem razdobju razviti več metrov visoko steblo z mnogimi listi, ter po več strokov z zrnjem. Za vse to potrebuje koruzna rastlina velike množine hranilnih snovi iz zemlje. Naša zemlja ni nikjer že sama po sebi toliko rodovitna, da bi uspevala koruza na nji brez posebnega gnojenja — pač pa imajo tako, že samo po sebi dovolj rodovitno zemljo one ogromne ravnine, kjer se koruza prideluje na neizmernih površinah. V naših okoliščinah Je torej kereel mvjno potrebno gnojiti in sicer močne gnojiti! Najbolj JI ragaja močno gnojenje z dobrima hlevskim gnojem. Tudi dobro razkrojen kompost pride v po-štev. Zelo hvaležna je koruza tudi za zeleno gnojenje, to je, ako podorjemo inkarnatko, zimsko grašica ali pa navadno deteljo. Kjer koruzi s hlevskim gnojem nismo mogli dovolj pognojiti, moramo dopolniti gnojenje šo z umetnimi gnojili, in sicer raztrosimo na 1 hektar površine takoj na zorane brazde: 250 do 300 kg solitra (Kalksalpeter) 250 do 350 kg Thomasove žlindre in 250 do 300 kg kalijeve soli. Ce nimamo dušičnatih umetnih gnojil, jih lahko nadomesti gnojenje z gnojnico. Gnojenje že ozeleneli koruzi z umetnimi gnojili je nevarno, ker je koruzna rastlina ?elo občutljiva in dobi lahko opekline od umetnih gnojil. Vendar je mogoče potrositi previdno po tleh med vrstami z roko tudi ob tem času še apneni soliter, ako ga prej nismo imeli na razpolago, ker se ta hitro topi in pride še pravočasno koruzi v prid. Vendar moramo opozoriti, da prepozno gnojenje z dušičnatiml umetnimi gnojili, kakor tndl premočno gnojenje z dušičnatiml gnojili sploh zadržuje zorenje koruze in lahko v manj toplih okoliših, ali pa ob hladni jeseni povzroči, da koruza sploh ne dozori I 3. Za kakšno sorto se bomo odločili? Vprav zaradi svojstva koruze, da se stalno prilagoduje okoliščinam, v katerih mora živeti, je nastalo brez števila sort koruze. Vendar te sorte niso stalne, to se pravi, kakor hitro prenesemo eno ali drugo sorto koruze v drug okoliš, z drugačnim podnebjem in drugačno zemljo, se bo skušala ta sorta prilagoditi tekom let novim razmeram ter bo v ta namen spremenila svoje sortne posebnosti. Po domače pravimo temu pojavu: »Koruza se rada sprevržel« V glavnem delimo v naših krajih udomačene sorte koruze v tri glavne skupine: a) Zgodnje sorte. V to skupino spadajoče sort« imajo sorazmerno majhne, gosto zbite stroke z drobnim, klenim zrnjem, ki daje višji odstotek in boljšo moko, kakor pa koruza ostalih vrst Razen boljše kakovosti zrnja je prednost zgodnja koruze tudi v tem, da ima krajšo rastno dobo. Pridelovati jo je mogoče torej tudi v krajih, kjer sicer navadne koruzna sorte ne dozorijo. V ugodnih podnebnih razmerah pa je mogoče pridelovati koruzo te vrste še po požetem žitu, torej kot strniščni pridelek namesto ajde. Posebno na Goriškem je to v navadi. Tam jo prav uspešno pridelujejo tudi za zgodnjim krompirjem. Tudi v naših krajih se je nekaterim kmetovalcem to posrečilo in sicer na ta način, da so posadili med vrste zgodnjega krompirja, čim so ga osuli, zgodnjo koruzo, ki doseže že več pedi višine do časa, ko zgodnji krompir izkopljeiao. Seveda je treba krompir ročno izkopavati in pa — zemlja mora biti dovolj rodovitna. Izraz, »zgodnja koruza« torej pravzaprav ne ustreza, ker vprav te sarte lahko pozno sadimo i pravilneje bi to skupino označili z: »hitro zoreča koruza« Najvažnejša sorta te skupine je tudi pri nas že splošno znani »Cinkvantin« z zagorelo rumenim zrnjem. b) Pozae sorte. Tako nazivamo s skupnim imenom vse koruzne sorte, ki pozno dozorevajo in imajo navadno velike stroke z debelim zrnjem raznih barv in raznih, največkrat okroglastih oblik Te sorte koruze dajejo sicer ob ugodnih rastnih pogojih mnogo večji pridelek, kot zgodnja koruza, vendar mnogokje in ob bolj hladnih letih zrnje ne dozori do konca strokov, ali pa sploh ne. Primerne so te sorte torej le za boljše lege, z dovolj sonca K tej skupini spada tudi naša domača koruza, ki je največkrat krajevnim razmeram prilagojena križanka mnogih sort. Posebno priporočljiva za manj ugodne razmera je domača koruza, ki je skrižana z eno ali drugo sorto zgodnje koruze. c) Krmske sorte. Ne toliko pri nas, kot drugod po svetu pridelujejo koruzo predvsem v krmske svrhe. V ta namen sejejo bodisi spomladi kakšno prav pozno sorto koruze, ali pa po strnišču kakšno zgodnjo sorto. Preden pa koruza dozori, jo pokosijo in bodisi svežo pokrmijo, bodisi okisajo (ensillrajo). V ta namen so vzgojene posebne sorte koruze, ki jih poznamo pod skupnim imenom »Silo-mais« in »Futtermais«. Mnoge od teh sort so vzgojene iz tudi pri nas poznane koruzne sorte »konjski zob«. Razumljivo je, da lahko ob pomanjkanju drugega semena sejemo sploh vsako sorto koruze v svrho ensiliranja. 4. Setev — čas ln način. Predvsem moramo opozoriti, da koruza, ako jeseni ni dovolj dozorela, ali pa, če ni bila pravilno hranjena, v mnogih primerih ni kaljiva. Dobro je torej, pred setvijo dati nekaj zrn koruze za preizkušnjo kaliti, da vemo, koliko odstotkov semena je kaljivega in koliko več moramo vzeti semena na hektar. Če sadimo koruzo ročno, je pa sploh dobro, namočiti zrnja par dni prej v mlačno vodo, da začne kaliti. Volu® politični položaj Evrope Uradna poročila o sestankih in konferencah Fiihrer-ja z Ducejem, s kraljem Borisom, nadalje z državnim voditeljem Romunije, Antonescom, in končno z madžarskim državnim upraviteljem Hor-thy-jem nam nudijo kljub kratki vsebini v jedrnatih besedah približno podlago za ustvaritev slike o vojno političnem položaju. Na kratko bi se trenutna situacija lahko orisala približno sledeče: Oba vojna tabora^birata in pripravljata vse svoje razpoložljive silw, da bi se približala odločitvi v svoj prid Z drugimi besedami bi se to lahko reklo, da gre težnja plutokratov ln boljše-vikov za tem da bi uničili nacionalsocializem in fašizem, Evropi vsilili svojo ideologijo, medtem ko se Evropa v taboru nacionalsocializma in fašizma z vsemi svojimi močmi brani zoper te nakane. Cilji Londona, Washingtona in Moskve zasledujejo svetovno nadvlado, torej to, kar so ti gospodje doslej v prvi vrsti podtikali Nemčiji in Italiji, ki sta bih prisiljeni v to vojno, ne da bi zasledoval) kake krivične vojne cilje. Položaj je danes tako zaostren, da ne najdemo primere v zgodovini Medtem ko so nekdanje vojne obravnavale kolikor toliko manj važn» cilje ter so spo- ri radi tega bili veliko lažje rešljivi, je danes vse na kocki. Obe stranki sta se zagrizli v vojni cilj, da morata nasprotnika totalno porazitL To izključuje seveda vsak izgled na kakšno kompromisno rešitev vojnega spora, ki se razprostira po vseh kontinentih. Ce pogledamo na zemljevid ter zarišemo r njega lego sedanjih front, ugotovimo, da je vsa Evropa v rokah in pod kontrolo Nemčije. Medtem ko teče bojna črta v Sovjetijl nad tisoč kilometrov globoko v sovražnem ozemlju, je nemška oborožena sila ves ostali del Evrope zasedla, tako, da takozvani »zavezniki« na suhem 3ploh niso v stiku z Evropo oziroma Nemčijo, ki jo s Italijo vred čuva pripravljena, braniti jo pred vsakim poizkusom vdora na kontinent. Ker naši nasprotniki najresneie hrepenijo po uničenju sil osi ter zavojevanju evropske celine, je mnogo verjetnosti, da bodo nekoč poskusili vdreti v Evropo. V kolikor Jim bo to uspelo, je poglavje zase Za nas je važno razmišljati o možnostih, ki so jim na razpolago. Napad na evropski kontinent je mogoč edino z otvoritvijo nove fronte, za kar je pa treba priti preko morja. To pa ni tako lahko, kakor s kakšnimi bombniki prileteti iz Anglije ali Afrike ter bombardirati odprta, nezaščitena mesta. Vsa evropska obala j« namreč ne samo čuvana in zastražena z obrežno obrambno črto, ki Je močno zasedeno z vsemi vr-Itnmi oroija na »uhem, v zraku in v vodi. Tudi tjeno zaledje je polno rezerv, ki bodo nastopile, i« bi to obrežna fronta potrebovala, da v kali »duši vtak posku» izkrcanja ali pristajanja iz letal. Kakoi izgleda, si Anglosasi domišljujejo, da ki južni del Evrope, morda tudi Jugovzhodni del T širšem smislu, bil najbolj pripraven za Invazijo. Mnenje, da je Italija tisto ozemlje, na katerem bi se najprej dalo izkrcati in nekako najlažje »veljavitl v svrho nadaljnega prodiranja, je v »nglosaških vodilnih krogih ravno tako napačno, kakor je bilo ivoječasno zgrešeno misliti, da Jim bo uspel poskus invazije pri Dieppe-u. Italijanska oborožena sila, ki se danes, ko so Italijani izpo-itavljeni stalnim bombnim napadom, nahaja ta-korekoč ie v akciji s celotnim civilnim prebival-Itvom, ni samo odličnega duha In pripravljena, braniti se do skrajnosti, z njo vred čuvajo tudi Bjenl nemški zavezniki Jug Evrope ter ni misliti, da bi naval na tem delu uspel. Italija je danes Južna trdnjava Evrope, na kateri si lahko Anglo-tasi polomijo svoje vratove. Nič manj preskrbljeno ni na Balkanu v obrambnem pogledu za morebiten sprejem sovražnika, te bi se mu zljubllo poskusiti invazijo. Vse na morja in Azijo segajoče dežele so v stalni pripravljenosti, kakor Je pripravljen tudi zahod. Z ono besedo: periferija Evrope je zastražena in v »aših rokah, in to precej oddaljena periferija. V prvi svetovni vojni so Angleži in Amerikanci «ali v Franciji, danes ležijo v Angliji in v Afriki, h če jim ne uspe na evropski celini otvoriti novo fronto, kar predstavlja najtežji problem, ni niti misliti, da bi kljub premoči kedaj koli dosegli tvoje vojne cilje. Tega se zavedajo seveda prav dobro tudi razni Eisenhower-Ji, ki ie študirajo, kako bi svojim voditeljem predložili osnutke stra-tegičnih podvigov v petem vojnem letu. Ker tuli Sovjetija nima izgleda, da bi s kako večjo Ofenzivno akcijo lahko ogrožala nemško vzhodno fronto, Je evropski položaj front sil osi slej kakor »rej povoljen. Sestanki vodilnih zavezniških dr-lavnikov s Filhrer-jem so nam pa viden in otipljiv dokaz, kako budno stoji pod umnim nemškim Vodstvom na straži vsa Evropa, ki bo z orožjem Odbila vsak sovražni poskus, priti na naša sveta ovropska tla. * Velike omejitve v poštnem prometu v An-flljL Angleški generalni poštni mojster je Izjavil t spodnji zbornici, da bodo odslej znatno omejili poštni promet v Angliji. Odpravili bodo najprej dostavo zavojev in zavojčkov. Prepovedati pa nameravajo tudi sprejemanje ln dostavo brzojavnih testi tk. PK-Kriegsberichter Pierath (Alt — Sch) Aus dem tunesischen Kampfraum Der bei einem Vorstoß im afrikanischen Raum verletzte Fallschirmjäger wird vom Truppenarzt untersucht, ehe seine Weiterbeförderung zum Hauptverbandplatz erfolgt. HALE VESTS * Imenovanja v nemški diplomatski službi. Führer je imenoval na predlog zunanjega ministra v. Ribbentrop-a dosedanjega državnega tajnika v. Weizsäcker-ja za veleposlanika pri Vatikanu. Dosedanji veleposlanik pri Vatikanu, von Bergen, je bil istočasno upokojen. Za državnega tajnika v zunanjem uradu je bil imenovan dosedanji poslanik prvega razreda, dr. Adolf von Ste-engracht. Veleposlanik Hans Heinrich Dieckhoff, ki je bil zadnji veleposlanik Nemčije v Wasching-tonu pred izbruhom yojne, je bil imenovan za veleposlanika v Madridu. Dosedanji vodja političnega oddelka v zunanjem uradu, državni pod-tajnik dr. Ernst Woermwnn, odide kot veleposlanik v Nanking. Njegovo mesto v političnem oddelku zunanjega urada bo zavzemal odslej dosedanji veleposlaniški svetnik v Madridu in poslanik Andor Hencke. Dosedanji vodja pravnega oddelka, državni podtajnik dr. Friedrich Gans, je bil imenovan veleposlanikom v zunanjem ministrstvu za posebne naloge. * Sprejem dveh novih letnikov v stranko iz mladinske organizacije Hitler Jugend in Bund Deutscher Mädchen. Minulo nedeljo je nastopilo milijon mladih Nemcev letnika 1925 v svrho sprejema iz dosedanjih mladinskih organizacij v stranko ter razdelitve v razne strankine odrede. Posebno slavnostno se je to vršilo v München-u kot mestu nacionalsocialističnega gibanja in pa v Berlin-u Pri prireditvi v München-u je Oberbürgermeister Reichsleiter Fiehler naglasil, da se je po nesrečnem izidu prve svetovne vojne Führer odločil, vpostaviti vse svoje sile v ustvaritev novega ljudstva in novega Reich-a Ker je Adolf Hitler svoj boj začel ravno v München-u pred dvajsetimi leti ter koralcal proti Feldherrnhalle, je ravno München poklican in dolžan, da jači vero v bodočnost in da doprinaša žrtve. V Berlin-u so sprejem proslavili po Kreis-ih. Pomen prireditve je dvignilo dejstvo, da je več novo sprejetih tovarišev stranke takoj po proslavi odšlo k vojakom — Istega dne je tudi letnik 1932 33, ki šteje tudi milijon fantov in deklet, oddal zaobljubo izvrševanja dolžnosti. Kakor vsako leto, se je tudi letos v Remter-ju pri Marienberg-u na vzhodu Nemčije, javilo odposlanstvo, da je v imenu svojih starostnih sovrstnikov Reichsjugendführer-ju Artur Axmann-u položilo v roke svojo zaobljubo. Axmahn je desetletnikom odgovoril. da stopajo kot otroci nove dobe v vzgojno šolo naroda, ki pride potem v odrede Hitlerjugend, Reichsarbeitsdienst, oborožene sile in končno v stranko. - Enotnost mladine ba jutri enotnost Reich-a. Pred mladinsko zastavo ni razlik, le značaj in storitve so odločilne za po-edinca. * O poškodovanih vojakih iz kmečkih poklicev. Invalidi, ki so po poklicu kmetovalci in kmečki delavci, še dolgo niso potem, ko jih vojaške oblasti proglasijo za vojaško službo nesposobnim, uporabljivi samo za kake lahke pisarniške službe. Nasprotno. V kmečkem poklicu izvežban vojni poškodovanec lahko najde ravno v kmečkem delu zopetno voljo in veselje do novega življenja, tudi, če ne gre za nekdanja opravila, samo, da so istim sorodna. Vsega tega se tudi prav dobro zavedajo uradi Landesbauern-schaft-i v raznih Gau-ih, kjer urejajo in ustanavljajo razne učne tečaje za prešolanje in izvež-banje takih mož, ki jih bo ravno kmetijstvo najbolje zaposlilo ter imelo od istih tudi največ koristi. v Dr. F. J. Lukas: Ausschneldenl Izrezatil Deutsch Ilir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 16. Stund« Lösung der Aufgabe: II. In d«r Tasch«. 2. Auf dem Tisch«. 3. A«! dem Boden. 4. Aus dem Garten. 5. Von »einem Freunde. 8 Zum Benhof. 7. Ins Zimmer. 8. Meinem Kameraden. 9. Von m«in«r Nicht«. 10. Db«r Politik. 11. Der Stadt 12. Auf den Bäumen. 13. Im Korb. 14. In dl« Küche. 15. ha Schlüsselloch. 1«. In des SchKtaselloctL E Ich freu« mich du freust dich «r freut sich wir freuen uns Ihr freut euch «1« freuen «ich ich "werde mich freuen de wirst dich freuen «r wird eich freuen wir werden uns freuen ihr werdet euch freuein d» werden «Ich freuen & l. Di« Bienen sind fleißig. 1 Di« Ameisen lobea hn Walde. 3. D e Bienen mechan Honig «nd Wachs. 4. Der Stich der Wespe Ist OcbeMTLhaft. 3. Die Spinnen «pinren Netz«. 8. Di« Motten zerfressen die Kleide». 7. Die Seidenraupe macht d«n Seddemfaden. 3. Si« ist oehr nützlich. 9. Sie nihrt »ich von Maulbeer-UltUm. 10. Di« Flöhe hüpfen. IV. 1. Mein Freund und ich dein Freund und du »ein Freund und er Ihr Freund und sie unser Freund und wir euer Freund und ihr ihr Preund und Sie t. Mein Haus gehört mir dein Hau« gehört dir «ein Haus gehört ihm ihr Haus gehört ihr unser Hau« gehört uns euer Haus gehört euch Ihr Haus gehört ihnen. 1 Er spielt mit mir er spielt mit dir «ff spielt mit Ihm er spielt mit Ihr •r spielt mit uns er spielt mit euch «r spielt mit Ihnen. Das beifügende Eigenschaftswort Pristavljanl prldevnlk 1. »est Artikel + Eigenschaftswort + Haupt- Določnl Zlen + pridevnik + samostalnik. lading der Eigenschaftswörter! Končnice pridevnikov! 1. Fall 2. Fall 3. Fall 4. Fall Einzahl: -e -en -en -en Mehrzahl: -en za vsesklone in spole für das männl. Geschlecht — za moški spol -e für das sächl. und für das weibl. Geschlecht — za srednji in ženski spol Merke: Ebenso wird das Eigenschaftswort behandelt, wenn dieser, jener, welcher, jeder, derselbe und mancher vorausgeht. P omni: Ravno tako se sklanja pridevnik, ako stoji pred njim: dieser, -e, -esj jener, -e, -es( welcher?, -e?, -es?) jeder, -e, -es: derselbe, dasselbe in mancher, -e, -es. Einzahl: 1. Fall der tapfere Soldat 2. Fall des tapferen Soldaten 3. Fall dem tapferen Soldaten 4. Fall den tapferen Soldaten Mehrzahl: 1. Fall die tapferen Soldaten 2. Fall der tapferen Soldteten 3 Fall den tapferen Soldaten 4. Fall die tapferen Soldaten Einzahl: 1. Fall das Schöne Mädchen 2. Fall des schönen Mädchens 3. Fall dem schönen Mädchen 4. Fall das schöne Mädchen Mehrzahl: 1. Fall das schöne Mädchen 2. Fall der schönen Mädchen 3. Fall den schönen Mädchen 4. Fall die schönen Mädchen * Posebni bojni odredi, ki se poslužujejo umetne megle. Časopisje je dobilo od strokovnjaka nekaj podatkov o posebnih bojnih formacijah nemške oborožene sile, ki jo nazivajo N?-beltruppe; po naše bi se to reklo: čete, ki se bojujejo s pomočjo megle. Ti špecialni oddelki so vsakemu sovražniku dorasli ter jih naše vojno vodstvo uporablja v glavnem za uničevanje tistih sovražnih postojank, kjer se je ugotovilo, da so pripravljene za napade. Glavno orožje sta jim dve vrsti metalcev Eden je srednjega in eden težkega kalibra. Vsaka baterija lahko v nekoliko sekundah vrže ali izstreli veliko več granat na določen cilj kakor je to mogoče pri artileriji, ki razpolaga s topovi. Veliko število granat vržejo metalci granat skoraj istočasno na namenjen cilj, tako, da na ta način vržene granate s svojim velikim razstrelilnim učinkom zajamejo skoraj ves prostor, ki se ga obstreljuje Meče, oziroma strelja se lahko s tremi vrstami granat, in sicer z granatami, ki širijo meglo, z razstrelilnimi granatami in z granatami, ki zažigajo in povzročajo plamen Megla, ki jo povzročajo granate, služi v prvi visti, da nasprotniku jemlje vid in razgled, da se ne more orientirati in brartiti, v drugi vrsti pa, da prikriva, maskira in dela nevidne lastne oddelke. Za slepljenje sovražnika se granate izstreli ali vrže tako, da povzročijo megleno steno pred in nad sovražnikom, kar odvzame sovražniku vid ter mu onemogoči obstreljevanje, ki bi zadelo Razstrelilne ali uničevalne granate služijo za uničenje sovražnika Učinek je velikanski, ker so izstrelki tako mnogoštevilni, kakor da bi veliko baterij v salvah ali skupno hkrati izstrelilo granate. Uničevalne in požare povzročujoče granate se obnesejo skupno, če gre za preganjanje nasprotnika iz utrjenih hiš, gozdov itd. Požari prisilijo nasprotnika, da se umakne, ko je pa na prostem, se uporablja razstrelilne granate. Oddelki za zameglitev se nahajajo normalno nekoliko bolj v ozadju izza prve bojne črte in sicer v bližini obrambnih bojev. Morajo biti torej zelo gibčni, da lahko takoj nastopijo, kadar se jih pokliče. Postojanke jim morajo pripraviti ostale čete, ki ležijo spredaj. Prednja' črta kliče te oddelke, kadar je najbolj ugodno za obrambo ali pa uničenje sovražnih napadov oziroma pojav-ljajočih se ugodnih ciljev. * Plača nameščenca, ki je postavljen na delo delavca. Generalni pooblaščenec za vpostavo na delo, je izdal nedavno odlok, da se nameščenec, ki je radi vojnih razmer bil vpostavljen iz na-meščenskega položaja na položaj delavca, na delavskem položaju ne more plačati tako, kakor se ga je plačalo, ko je še opravljal službo nameščenca To stališče je razumljivo, ker bi bilo kri- Spodnjesfaferci I Ne pozabite, da se nudi vsem tistim spodnještajerskim možem in ženam, rojenim pred 31. marcem leta 1927., ki iz kakršnegakoli vzroka ša niso bili sprejeti v organizacijo Steirischer Heimatbund ali pa niso dobili izkaznice, zadnja prilika za sprejem v Heimatbund in s tem, v nemško državljanstvo. Vse natančneje boste izvedeli pri vaših Ortsgruppenfiihrer-jih. Veliki belo-zeleni lepaki vas pozivajo, da se zglasite v svrho sprejema. 1. in 2. maja 1943 se bodo ti Spodnještajerci zglaševali na sledečih zglasilnih mestih: Kreis Cilli: Franz, Laufen, Leutsch, Oberburg, Praßberg, Rietz in Schönstein. Kreis Marburg-Land: Hartenstein, Hohenmauthen, Mahrenberg, Saldenhofen, Waldegg Weitenstein. Widerdrieß in Windischgraz. Kreis Pettau: Bergneustift, Golldorf, Jörgendorf, Kranichsfeld, Stauden, Strahleck in Wurmberg. Kreis Rann: Arnau, Brückel, Rann, Weitental in Kerschdorf. Kreis Trifall: Eichtal-Ost, Eichtal-West. Gairach, Ratschach in Steinbrück. vično napram tistim, ki kot delavci že od nekdaj opravljajo ista opravila in bi njihov novi tovariš bil bolje nagrajen kakor oni Da bi se pa radi trdote, ki jo povzroča tako poklicno presedlanje, prizadetim do neke meje začasa prehoda nekoliko olajšalo, se takemu članu posade lahko še na-daljne tri mesece izplačuje staro nameščensko plačo. Ta izjema velja seveda samo, če se je zamenjava nameščenca izvršila v istem podjetju. Če je moral iz nameščenskega položaja na položaj delavca v kako drugo podjetje, ni deležen opisane trimesečne ugodnosti. V primerih, da bi bivši nameščenec kot delavec v gospodarskem pogledu spTavil svojo družino v krizo, lahko uradi dela pod gotovimi pogoji dovoljujejo posebne doklade, če gre za službeno obvezna osebe. * Führer je praznoval svoj 54. rojstni dan brez vsake svečanosti ali gratulacijskih obiskov. Navzoči člani glavnega stana in pripadniki najožjega osebnega štaba so izrekli Führer-ju svoje čestitke. * Darilo Leibstandarte Führer-ju. »Panzergrenadierdivision Leibstandlirte Adolf Hitler« je podarila Führer-ju za vojno zimsko pomoč nemške- ga naroda vsoto 2,126.512 RM. To izredno visoko vsoto so pripadniki Leibstandarte zbrali v lastnih vrstav v treh mesecih na vzhodni fronti. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. Prva polovica aprila je bila zelo podobna zadnji polovici marca. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 99 rojstev (zadnjič 108), od teh 44 dečkov (zadnjič 54) in 55 deklic (zadnjič 54); 69 smrtnih slučajev (zadnjič 64), od teh 43 moških (zadnjič 35) in 26 žensk (zadnjič 29). Civilnih porok j« bilo to pot 45 (zadnjič 59). * Brzojavi med fronto In domovino. Razen obstoječe splošne ureditve zasebnega brzojavnega prometa med fronto in domovino za oboroženo silo, se je z odlokom vrhovnega poveljstva oborožene sile uvedlo še takozvane frontne brzojave, ki so mišljeni izključno samo za pripadnika oborožene sile v operacijskem področju. Uvedba ima namen, odpremljati brzojave vojakov iz fronte v nujnih zasebnih zadevah v domovino, ako so res nujni. Glede nujnosti odloči disciplinski predpostavljeni starešina. Na področju brzojavnega omrežja oborožene sile bodo taki telegrami brezplačni, pristojbine za področje javnega omrežja Einzahl: 1. Fall die neue Bank 2. Fall der neuen Bank 3. Fall der neuen Bank 4. Fall die neue Bank Mehrzahl: 1. Fall die neuen Bänke 2. Fall der neuen Bänke 3. Fall den neuen Bänken 4. Fall die neuen Bänke Wegen der schlechten Auskunft werde ich nun ins Kino zu spät kommen. Diese teure Miete kann ich nicht bezahlen, ich habe zu wenig Geld. Er liebt die leichte Musik mehr als die schwere. Wer zahlt die neuen Schaliplatten? Natürlich der Vater, er muß ja alles zahlen. Bei diesem schlechten Wetter bleibe ich lieber zu Hause. Warum machst du immer den gleichen Fehler? Die deutsche Sprache ist leider sehr schwer. Der Dienstmann trägt den großen Koffer in die Gepäcksaufbewahrung. Ein Teil dieser Arbeit ist sehr interessant. Bitte, wo ist eine Haltestelle der Straßenbahn? Diese guten Apfel sind aus Kärnten. Wir essen heute in diesem kleinen Gasthause. Wann haben wir wieder eine Deutschstunde? Morgen. Wir bewundern die herrlichen Taten der deutschen Soldaten. Sie bewundert täglich die neuen Modelle in der Auslage. In der heutigen Zeitung können Sie seine Todesanzeige lesen. Die öffentlichen Schulen in Kärnten sind im Juli und August geschlossen. Er bewundert die bunten Farben des Regenbogens. Was sagen Sie? Bei diesem schlechten Wetter will er auf die Jagd gehen? Wollen Sie neben dem offenen Fenster sitzen? Ich nicht! Ich danke Ihnen für Ihre nette Einladung aber leider kann ich nicht kommen.'Diese langweilige Arbeit beschäftigt ihn seit einem Monat. Dieser Junge macht uns viele Auslagen. Fotografie: der Fotograf, die Belichtungstabelle, die Aufnahme, fotografieren, eine Aufnahme machen, die Zeitaufnahme, die Momentaufnahme, knipsen, der Fotoapparat, der Selbsaus-löser, die Beilichtung, der Film, einstellen, scharf, die Platte, das Negativ, entwickeln, Glanzpapier Mattpapier der Abzug. Ubungs sitze: Karl wünscht sich zu Weihnachten einen guten Fotoapparat. Fotografieren Sie? Wohin gehen Sie? Ich gehe zum Fotografen, ich will mich fotografieren lassen. Ich brauche ein Paßbild. Wollen Sie von mir eine Aufnahme machen? (Wollein Sie mich fotografieren?) Ich möchte ein Brustbild für einen Ausweis. Einem Augenblick bitte, wir machen eine Momentaufnahme. Bitte, recht freundlich! So, das Bild ist fertig, in drei Tagen können Sie es holen. Wollen Sie es auf Glanz- oder auf Mattpapier? Lieber auf Glanzpapier. Bitte, machen Sie von jedem Negativ drei Abzüge und je eine Vergrößerung auf Postkartengröße. Heute ist das Wetter sehr schlecht, ich werde eine Zeitaufnahme machen. Wo ist mein Belichtungsmesser? Die Bilder sind leider zu dunkel, Sie belichten immer zu viel! Haben Sie einen Film- oder einen Plattenapparat? Bei meinen Apparat kann ich mit Film und mit Platten fotografieren. Arbeiten Sie gut? Na, danke, es geht, ich knipse ein wenig; man tut, was man kann. Aufgabe I. Andere folgende Sätze uml (Beispiel: der Soldat ist tapfer — der tapfere Soldat). Die Beleuchtung ist gut. Diese Freundin ist falsch. Der Einfall ist gut. Das Licht ist hell. Der Ausflug ist schön. Die Zimmer sind bequem. Das Früstück ist reichhaltig. Die Dienstmänner sind höflich. Dia Nacht ist dunkel. Die Landkarten sind genau. II. Setze in die Einzahl: Die schönen Länder, die hohen Berge, die tapferen Soldaten, die blonden Haare, die guten Mahlzeiten., die sohlechten Filme, die leeren Flaschen. III. Setze in die Mehrzahl: Mit dem Bleistift, mit dem Freunde, mit der Freundin, dem Kaufmanna, auf dem Hügel in dem Kasten, auf dem Baume, in der Fabrik, beim Arzt. IV. Ubersetze in« Slowenische: 1. Wia geht e« Ihnen? Danke, ei geht mir gut. 2. Auf Wieder-schauenl 3. Wie heißen Sie? 4. Woher sind Sie» 5. Herein! Bitte, nehmen Sie Platzl Ich stehe zu Ihrer Verfügung. 7. Mit wem habe ich da« Vergnügen zu sprechen? 8. Womit kann ich ihnen dienen? 9. Gibt es hier eine Bank? Ich möchta mein Geld wechseln! 10. Sprechen Sie bitte laut und langsam, ich vestehe nicht gut. 11. Was wünschen Sie? Ich möchte Kopfwäschen, Haarschneiden und Rasieren. 12. Bitte ein Stück Feinseife! Haben Sie einen Bezugschein? — Jawohl, hier ist ex. Wörter Abzug (m) — odtis Apparat (m) — aparat Aufnahme |w) — posnetek / Ausflug (m) — izlet Auskunft (w) — pojasnilo Auslage (w) — izložba Ausweis (m) — lzkaz Beleuchtung (w) — razsvetljava belichten — osvetliti Beieich tun gsmes ser (m) — osvetljevalni merilec Belichtungstabelle (w) — osvetljevalni merile« beschäftigen — zaposliti bequem — udoben, -a, -e pa kasira pošta. Prošnje za podaljšanje dopustov, poročila o odlikovanju in povišanju ter podobne brzojave se ne bo smatralo za frontne brzojave. * Mlada dekleta za vojake na fronti. Da bi tudi vojaki na bojiščih občutili, da je bil Führer-jev rojstni dan ter velik praznik vsega naroda, so mlada dekleta Spodnje Štajerske poslala nekaj paketov na fronte. 2e tedne in tedne se je prej zbiralo cigarete, suho sadje itd. Več sto paketov je na ta način potovalo daleč tja na vzhod med naše vrle bojevnike, da so imeli na Fiihrer-jev rojstni dan malenkosten priboljšek. * Japonske čestitke k Führer-jevemu rostne-Biu dnevu. Japonski radio je dne 20. aprila pričel ivojo emisijo z Badenweiler-jevo koračnico, ki je — kakor znano — Fiihrer-jeva najljubša vojaška koračnica. Nato je govorilec sporočil nem-ikemu narodu najprisrčnejše čestitke japonskega naroda k Führer-jevemu rostnemu dnevu. Izrazil je željo, da bi Führer praznoval ta dan v svežini ter da bi ga Previdnost še dolgo ohranila v dosedanji moči. * General Wilson bo po najnovejših vesteh baje preložil svoj glavni stan iz Kaire. Predvidoma ga bo preložil v Libanon, in sicer v bližino mesta Bejrut. * Amerika se bori zoper inflacijo. Roosevelt je izdal s takojšnjo veljavnostjo odredbo, da se mora na celi črti stabilizirati plače in mezde na sedanji podlagi. Kakor znano, so cene agrarnih produktov od jeseni 1939 do jeseni 1942 narasle za celih 85 odst., kar je imelo za posledice, da se je moralo zviševati plače in mezde. * Draginja v Egiptu. V Egiptu vlada vsled oskrbe angleških in ameriških čet vedno bolj in bolj rastoča draginja. Cene živilom so se povišale za več kot 40 odst. * 24. obletnica italijanskega fašizma. Rimski fašizem je praznoval v torek, dne 24. aprila, 24. obletnico svoje ustanovitve. * Italijanski kralj ln cesar Viktor Emanuel ]e poslal Führer-ju prisrčno brzojavno čestitko. Führer se je za čestitke brzojavnim potom zahvalil. Čestital je Führer-ju tudi ministrski predsednik Mussolini. * 3500 Cangkajškovih vojakov in častnikov je pobegnilo k nankinški armadi. Kakor poroča agencija Domei, je poveljnik 36. brigade 51. čung-kinške divizije, general Liusitang, sporočil 17. «prila po nekem visokem častniku, da se hoče predati s 3500 vojaki in častniki nacionalni kitajski armadi. Baje bo njegov sklep izzval veliko zmedo v vrstah vojaštva maršala Cangkajška. * Švica je izgnala znanega sleparja Castiglio-nija. Švicarska policija je izgnala iz Švice znanega mednarodnega finančnega sleparja Kamila bewundern — občudovati bezahlen — plačati Bezugschein (m) — nakaznica Brustbild (s) — doprsna slika Einfall (m) — domislek Einladung (w) — povabilo einstellen — uravnati entwickeln — razviti falsch — zahrbten Feinseife (w) — fino milo fertig — gotov, -a, -o Fotoapparat (m) — fotografski apparat Fotograf (m) — fotograf Fotografie (w) — slika, fotografija fotografieren — slikati, fotografirati freundlich — prijazen, -a, -o Frühstück (s) — zajtrk Gepäcksaufbewahrung (w) — shranitev prtljage Glanzpapier (s) — sveteči papir herein! — naprej! holen — prinesti (kaj) Hügel (m) — grič Jagd (w) — lov jawohl — da knipsen — sprožiti Landkarte (w) — zemljevid laut — glasen, -a, -o Mahlzeit (w) — južina, kosilo Mattpapier (s) — motni papir mehr als — več kot i Miete (w) — najemnina. Modeli (s) — model j Momentaufnahme (w) — trenutni posnetek C Negativ (s) — negativ iffaitlich — Javen, -a, -o Paßbild (s) — lecritimacijska slika Platte (w) — plošča Regenbogen (m) — mavrica Castiglionija, ki je po prvi svetovni vojni »osrečeval« zlasti finančne kroge v Wien-u. Pri svojem prihodu v Švico leta 1940., je moral obljubiti, da se v Švici ne bo ukvarjal z nikakimi finančnimi posli. Kljub temu pa je z nekimi švicarskimi državljani Ustanovil pod imenom IPSA d. d. industrijsko podjetje, ki se je kmalu zapletlo v neko politično škandalsko afero. To je bil povod, da je moral Castiglioni zapustiti Švico. * Nesreča švedske podmornice. Ob švedski za-padni obali se je potopila švedska podmornica »Ulven«. Pomorske oblasti so že našle mesto, kjer se je potopila podmornica, ki vsled kvara v mašineriji, ne more izpluti na površino. Podmornica je nasedla tako plitvo, da jo bo možno rešiti, toda valovje in burja onemogočata akcijo za reševanje Cim se vreme popravi, bodo utegnili rešiti vklenjeno moštvo. Večje število ladij pazi v neposredni bližini na eventualne brodo-lomce »Ulvena«. * Presenetljiv lov španskih ribičev. Španski ribiči so potegnili na lovu med afriško obalo in Kanarskimi otoki z mrežo na suho zaboj, v katerem se je nahajalo 3000 angleških funtov šter-lingov. Zaboj je imela na krovu neka potopljena angleška trgovska ladja. Ribiči so izročili zaboj z denarjem španskim pomorskim oblastem. * Velika draginja v Mehiki. Po najnovejših poročilih so se v Mehiki od leta 1939. do danes stroški za življenje podvojili. Draginja je posledica povečanega izvoza v Zedinjene države, pa tudi razdelitev dobrin ni na višku. Vsled dobav rudnin Zedinjenim državam so železnice preobložene s transporti, kar gre na rovaš transportov žita in živine. Na drugi strani pa je obalna plovba Mehike zelo omejena vsled delovanja nemških podmornic. Med mehiškim delavstvom je izzvala podražitev skoraj vseh predmetov in življenjskih potrebščin veliko razburjenje. * V republiki Čile Je komunistična propaganda dovoljena. Cilenski prezident Rios je izjavil na nekem banketu Rotary-kluba v Valparaizu, da vlada ni poklicana, omejevati svobodnega izpovedovanja mišljenja. Vlada radi tega ne bo preganjala komunističnih elementov. 2idje v Rotary-klubu so menda živahno pritrjevali gospodu pre-zidentu * Nov tajnik fašistične stranke v Italiji. Na zadnji seji direktorija fašistične stranke je izjavil Mussolini, da je bil dosedanji namestnik tajnika fašistične stranke Carlo Scorza, imenovan za tajnika stranke. Dosedanji tajnik Vidus-soni bo prevzel urad za oskrbo vojske pri predsedstvu vlade. Vidussoni-jev naslednik Carlo Scorza je bil rojen 15. junija 1897 v mestu Paolo (Cosenza). reichhaltig — obilen (izdaten) Schalplatte (w) — zvočna plošča Selbstauslöser (m) — samosprožilec Sprache (w| —"govor, jezik Straßenbahn (w) — cestna železnica Todesanzeige (w) — smrtno naznanilo tun — storiti Verfügung (w) — razpolaga zur Verfügung stehen — biti na razpolago Vergnügen (s) — zabava Vergrößerung (w) — povečava wechseln — menjati Weihnachten (w) — božič wünschen — želeti Zeitaufnahme (w) — časovni posnetek Praktische Gesprächsttbungen 1. Sie haben hier nichts zu suchen! Gehen Sie! 2. Ich habe Sie überall gesucht und nicht gefunden. 3. Ein Techniker wird gesucht, der gut deutsch kann. 4. Holen Sie mir bitte ein Packerl Tabak aus der Trafik. 5. Lassen Sie sofort einen Arzt holen! 6. Ich werde Ihnen die Zeitungen per Post zusenden. 7. Ich werde Ihnen darüber noch Bescheid sagen. 8. Stellen Sie bitte die Handtasche dorthin. 9. Setzen Sie sich doch hierher. 10. Setzen Sie mir diese Flasche Wein auf die Rechnung. 1. Tukaj nimate nič iskati! Pojdite! 2. Povsod sem vas iskal ln nikjer vas nisem našel. 3. Iščemo tehnika, ki govori dobro nemški. 4. Prosim, prinesite mi zavitek tobaka iz trafike! 5. Pošljite takoj po zdravnika! * Današnja številka »Štajerskega Gospodarja« izhaja v nekoliko povečanem formatu, stavljena na novih stavnih strojih ter tiskana na ravnokar montiranem novem rotacijskem stroju najmodernejšega tipa. Naše založništvo je namreč radi ogromne naklade našega tednika in dnevnika »Marburger Zeitung« bilo prisiljeno dosedanji, v veliki meri' že izrabljen in doslužen ter zastarel rotacijski stroj, ki tudi po brzini ni več zmogel pravočasno natisniti ogromne naklade, zamenjtti za novo, veliko in moderno rotacijo, ki odgovarja vsem potrebam, ki jih zahteva sodobno tiskanje časopisov. Kakor vidite, bo »Štajerski Gospodar« svojim bralcem nudil odslej nekoliko več, bolj čisto in razločno tiskanega čtiva in tudi slike bodo po zaslugi novih strojnih naprav prišle bolj čisto in razločno do izraza. * Winston Churchill vojaško odlikovan. Končno je tudi predsednik angleške vlade, Winston Churchill, za . zasluge, ki jih je steklo njegovo letalstvo z bombardiranjem nevtralnih mest, bolnišnic itd., dobil vidni in častni znak odlikovanja. Postal je častni poveljnik angleškega letalstva ter s tem dobil pravico, nositi posebno značko na svoji uniformi. V pobijanju starčkov, žen >;i otrok z bombardiranjem iz zraka je vedno bližje svojemu zavezniku Stalinu, ki kot znan surovež najbolj uživa v krvavem pokončavanju ljudi. * Spremembe v italijanski Vladi. Ker začetkom februarja imenovani korporacijski minister Carlo Tiengo radi težje bolezni ni mogel nastopiti svojega mesta in ker je obenem podal ostavko, je imenoval Mussolini dosedanjega podtainika v korporacijskem ministrstvu, Tullio Cianetti-ia korporacijskim ministrom. Cianetti je sin kmetske rodbine ter se je rodil leta 1899. v Assisi-ju. Svetovne vojne se je udeležil kot artilerijski častnik * Odtegnitev tobačne karte lahko odredijo policijske oblasti tistim, ki po delavnicah in tovarnah kljub prepovedi skrivaj kadijo ter na ta način izpostavljajo tovarniške objekte, surovine in izdelke nevarnosti požarov. Odvzeta tobačna karta se vrne gospodarskim uradom in se takemu grešniku izda zopet novo, kadar policija izdano kazen smatra za izvršeno. * Stare matere telovadijo. Na nekem telovadnem nastopu v okviru prireditve Zdravstv neera tedna v mestu Gera v Thiirinqen-u, je nastopilo m^d drugim tudi nad petdeset žensk v starosti 50—70 let Kakih, deset med njimi je bilo že star'h mater ali babic ki kliub starosti v telovadnem pogledu niso v nobenem nastopu zaostajale za mlajšimi sovrstnicami. 6. Poslal vam bom časnike po pošti. 7. O tem Vas boin še obvestil. 8. Prosim postavite ročno torbo tja. 9. Sedite vendar semkaj. 10. Vračunajte mi to steklenico vina. OT-Kriegsberichter Staffel (Sch) Unüberwindlicher Wall am Atlantik. In nimmermüder Arbeit schufen die Männer der OT jenen gewaltigen Wall an Europas Westküste, an dem jeder feindliche Angriffsversuch zerschellen wird. Mächtige Geschützrohre ragen entlang der ganzen Atlantikfront seewärts. * Beda in pomanjkanje ▼ angleških mestih. Londonski Ust »News Chronicle« je napisal pod naslovom »Milijoni izgubljenih duš« o angleških mestih med drugim sledeče: »Naša Industrijska mesta krijejo med svojim zidovjem milijone izgubljenih duš, ki živijo daleč izpod naravnega štandarta. Vsa dejstva o neverjetnih živ-ljenskih pogojih velikega dela angleškega prebivalstva so pregledale ženske skupine javne socialne skrbi ter o tem podale poročilo. Tisti, ki ga hoče prečitati, mora imeti res dober želodec. Zato so pa ministri tudi veliko takih dejstev x ozirom na občutljivost lokalnih oblasti zadržali in skrili pred javnostjo « Za nas to ni nič novega. Sam Führer ej ob izbTuhu sedanje vojne v nekem govoru v zvezi s socialnim stanjem angleških delovnih krogov naglasil, da se v Angliji bojijo nemške socialne zakonodaje, ker bi lahko našla pristaše za posnemanje. * Strelno orožje in razstreljiva ne spadajo v otročje roke. V zadnjem času so se na več krajih ponesrečil) otroci, ki so po vojaških vežbališčih našli' ostanke, municije, razstreljiva itd. Posebno nevarnost tvorijo ročne granate, ki jih otroci najraje vzamejo v roko. Dolžnost vseh je, da se otrokom razloži nevarnost, ki se ji izpostavljajo, ako pobirajo take stvari, ki niso za nje. Dolžnost nosilcev orožja pa je, da po stanovanjih in prostorih, kjer so otroci, ne odlagajo neprevidno svoje orožje, ki bi ga otroci lahko neopaženo dosegli. Tudi shranjevanje takozvanih spominov iz fronte, je lahko otrokom nevarno. Mi vemo, da otroka miče in vabi najbolj to, kar ne sme imeti. Danes, ko starši in vzgojitelji nimajo mnogo časa za nadzorovanje otrok, je bolj kakor kedaj koli na mestu, da se strelno orožje in morebitne razstrelilne stvari shranjuje tako, da je vsaka nevarnost za otroke izključena. * Kitajci bežijo pred lakoto Iz pokrajine Ho-nan. Kakor smo že nedavno poročali, gladuje v kitajski pokrajini Honan okrog 20 milijonov ljudi, ki so takorekoč zapisani smrti. V sosedstvu gladovnega področja so morali s silo odpreti zadnje žitne zaloge, ker se je pomoč lz vojaških skladišč izkazala kot nezadostna. Sedaj je vlada v Čungkingu pozvala sosedne pokrajine, naj oddajo del svojih živilskih zalog pokrajini Honan. Na stotisoče Kitajcev pa še vedno beži pred lakoto iz pokrajine Honan. Baje hoče vlada v Čungkingu usmeriti tok beguncev proti pokrajinam Kansu in Sinkiang. * Od 664 obtožencev kar 480 Židov. Te dni s« Vrši v madžarskem mestu Marosvasarhelyi glavna razprava proti 664 komunistom, ki so obtoženi rovarjenja proti obstoječemu državnemu in družabnemu redu. Zanimiva je ugotovitev državnega tožilca, da se nahaja med temi obtoženci kar 480 Židov. * Nov atentat v Sofiji. V nedeljo predpoldan se je v Sofiji, blizu glavnega kolodvora, odigral umor, ki ima očividno politično ozadje. V stanovanju nekega letalskega tehnika Dimltrova so se pojavili štirje moški. Eden izmed njih Je potegnil samokres ter ustrelil Dimitrova s tremi streli. Vsi trije moški so nato zbežali. Ker morilca in njegovih pomagačev še niso izsledili, še ni nič znanega o ozadju tega umora. * Ameriški napad na Japonsko bolniško ladjo Ze 3. aprila je vrglo neko ameriško vojno letalo v pacifiškem morju na japonsko bolniško ladjo »Uraru Maru« bombo. Ladja je kljub težki poškodbi še dosegla neko varno pristanišč«. Na drugi vožnji jo je po izpovedi kapitana zopet napadlo neko ameriško letalo. Amerikanec je bolniško ladjo, ki je bila vidno opremljena z mednarodnim znakom Rdečega križa, obstreljeval z ognjem iz strojnic ter se je oddaljil šele tedaj, ko se je očividno zbal japonskih letalcev. * Pomanjkanje v Egiptu. Egiptovski list »El Mokkattam« piše o krizi egiptovske industrije svile: »V zadnjih letih je nabava surovin vedno bolj težavna. Kriza, ki jo povzročajo v morskem prevozu nemške podmornice, je dosegla višek, da danes ni več mogoče dovažati surovin in tudi rezervni deli za stroje, ki so se pokvarili po rasnih tovarnah, ne pridejo več v deželo. * Nove smrtne obsodbe v Zagrebu. Zagrebško naglo sodišče je obsodilo sedem oseb radi komunistične gonje in podpiranja banditov na smrt. Obsodba se je takoj izvršila. Med obsojenci J« bila tudi ena ženska. • * Bolgarija pokončava vojne dobičkarje. V Sofiji so nedavno izvršili smrtno obsodbo nad tremi bolgarskimi špekulanti, ki so vojno Izrabljali v svoje umazane posla ter izkoriščali ljudsko skupnost. ZANIMIVOSTI M-PK-Zeichmmg Fritz Friedel (SchJ Deutsche U-Boot« im siegreichen Kampl gegen Britenbomber. Wi« das Oberkommando der Wehrmacht mitteilte, wurden in der Biskaya funf schwer« Femd. bomb er beim Angriff auf Unterseeboote durch die Abwehrwaffen dieser Boote abgescho*»* Unsere PK-Zeichming zeigt U-Boot, im erfolreichen Kampf mit feindlichen Bombern. Petrolej Kakor sta nekoč zlato in srebro bili gonilni sili svetovnega gospodarstva in j« tema dvema žlahtnima rudninama poznej« sledilo rudarstvo i«-leza in premoga, tako Je med in po končani svetovni vojni prišel v ospredje petrolej ali nafta Nastopila j« takorekoč do nek« mej« doba petroleja. Nafta je po izkušnjah, ki jih j« pokazala svetovna vojna, postala na mah najpomembnejši pripomoček za moderno motorizirano vojskovanje, hkrati pa važno gonilno sredstvo za pogon strojev vseh vrst. Znanstvena dogajanja nam o nastanku petroleja s precejšnjo zanesljivostjo razlagajo, kako j« pred milijoni let, ko so i« vod« pokrival« velike površin« naše zemlje, v vodi vzklilo prvo življenj«. Ta prva živa bitja so bila majhna ln neznatna. Morja so jih naplavila ▼ velik« zaliv«, kjer j« milijard« in milijarde teh tivlh bitij poginilo. Po zopetnih dolgih stotisočih let «ta grobišč» teh živalskih trupel pokrila blato in apnenec. Pritisk blata ln apnenca J« vs« sčasoma spremenil v mastno, temno tekočino, ker je bilo neprodušno zaprto. Minulo j« zopet mnogo sto in stotisočletij. Iz morja j« pogledalo vedno več kopnega. V času potresov je iz zemeljskih raz-poklin pritekla temna, hud smrad razširjajoča tekočina. Ko j« poznej« človek kot pastir hodil po tistih krajih, je marsikje Učil na taka olja, ni pa vedel, kaj bi « njim, ker i« ni bil toliko civiliziran. V kolikor poznamo zgodovin® izkoriščanja nafte, so prvi, najstarejši vrelci, M jih J« Človeštvo opazilo ln odkrilo, ležali ob Kasplškem morju. Bilo—je to že davno pred našim štetjem. Petrolej je goiel takrat s strašnim plamenom, da so Perzijci na istem zgradili vero o »večnem ognju in večni temi«, ki je pa seveda poznej« ugasnil vrelci pa še danes obstojajo. Prvi, ki so začeli izkoriščati nafto, so bili Kitajci, akoravno na Kitajskem ni bilo bogatih nahajališč. V tretjem stoletju po našem štetju so namreč Kitajci na cesarjev ukaz vrtali v zemljo, d« bi našli sol, pri tem so pa slučajno trčili na petrolej. Brlhtni rumenokožci so pa takoj ugotovili, da ta tekočina lepo gori ln J« takratni cesar dinastije Sin imel prvo svetiljko, v kateri J« gorel petrol«J. Bilo j« to v 3. stoletju po našem itšatju. Način vrtanj« ln pridobivanji petroleja pri Kitajcih, ki so pa svoje vrelce pozneje kmalu v veliki m«it izčrpali, se je verjetno kljub kitajskemu «ldu, ki je zabranll vsak Izvoz kitajskega delovanj«, prenesli ▼ Indijo ln od tam v drug« dežele. Prvo pridobivanj« petroleja m J« vri 11« pr»-c«J primitivno te Jam in potokov. S«daJ m vrtaj» globok« luknj« r zemljo, ki s« jih z razstr«lj« vanjem v zemlji razširi, od koder s« s črpalkam» črpa olj«. Na ta način pridobljeno olj« s« ibir» v varnih zemeljskih jamah ali pa železnih sto žičastih posodah od 8 do 15 tisoč litrov alt s« M takoj po petrolejskih ceveh odvaja do pristanlll ali železniških postaj, od kod«r s« razpošilja T svet. Za transporte po morju s« danes uporab» IJaJo posebna patrolajsk« ladj« ali tankovsk« ladj«, na železnicah Imajo posebna vagona, mi* tem, ko je pošiljanje v sodih ža deloma opušč* no. To J« nafta ali olj« v surovam stanju, ki J« m gotov« kuriln« svrh« uporabna. Ogromna večin« nafte s« pa nato odpr«ml v razn« dastilacijsk* tovarne, kjer se nafto destilira. Pri destilaciji s« dobi lahka, zelo lahka ter težka olja ln konča« parafin r obliki smolnatih ostankov. Potom d««» lacije se od olja oddvojl ogljikov vodik, z« k« J« merodajna specifična teža. Navadno poznan»« ▼ glavnem štiri vrst« izdelkov, in sicar benct*, patrolej xa razsvetljavo, plinsko olj« ter mazivu« olj«. V Evropi J« več petrolej skih vralcev, om«o« vredni so pa samo romunski ln nekdanji poi^ skl v današnjem generalnem guvernementu. Zrn lo bogati ln Izdatni vr«lcl ležijo v Severni, Oara* nji ln Južni Ameriki. V Aztjt imajo p«trol«J J«< ponci v provinci Ehigo, nahajališča so tudi M Kitajskem, na otoku Formozl, na Sahallnu, v BI» ml, Indiji, Perziji, Mezopotamiji, Sumatri, na J«vV na otoku Borneo tar na Kavkazu. P«trol«J ima)« tudi v Avstraliji. Petrolej ska nahajališča «o dan«s i«lo val* tvorec svetovne politik«. Driav« brat petrolej« danes niso ▼ stanju vzdrževati modernega cIt» nega letalstva, še manj pa voditi kako modem« opremljeno vojno. Borba sa patrolej mod naro« j« žilava, kar j« to zemaljsko bogastvo hkraf ■vir ln podlaga za dobro ln lepo iivljanj«, ki m ga lahko dobro proda ali »«menja »a vs« Trt« drugega blaga.__. ■ Angleži to se umaknili bi strahu prod »daj bim vremenom«, ki b« sledilo. Tako j« porcisl dopisnik liste »Times« ▼ angleškem radiu o umi» ku angleških č«t lz Burm«, kjer »o jih Japonci p* r azili. »Monzum« bo baje pokrajino, ki so jo A» gleži izpraznili, čisto ▼ kratkem času spremani, ▼ veliko močvirje, kar bi vsako držanja front» onemogočilo. S takimi racami tolaiij« Anglel svoj narod, kadar doživljajo vojaška polomij» Področja, ti katerih so sa v Burmi mora« umak niti, so sedaj ▼ rokah imagovitih Japoncev, M sa niti najmanj n« bojijo viharna Soba Monzuai ter i Isto povezanega dež«vja. Kleister Anzeige!? Wort kostet für SteUengesuche • Rpf, das fettgedruckt« Wort 26 Rpf, cht Selbstbesohler sind, erhal'en auf Antrag vom zuständigen Wirtschaftsamt (Kartenstelle) Ausbesserungsscheine Die Ausbesserungsscheine treten an die S'elle der Reichskleiderkarten und sind bei Eintragung in die Kundenliste vorzulegen. Die erfolate Eintragung in die Kundenliste ist durch Eintragung des Namens und der Firma des Werkstätteninhabers auf dem Stammabschnitt 4 der Peichskleiderkarte bzw. auf dem Ausbesserungsschein unter Beifüctuno der Eintragunqsnummer der Kundenliste zu bescheinigen. Die Bescheinigung der Eintragung soll unter der Nummer der 4 Reichskleidericarte erfolaen. Von der Reichsk!eide>-karte ist deT Abschnitt 3 bzw. von dem Ausbesserunosabschnitt in der linken oberen Ecke abzutrennen. Die abgetrennten Abschnitte sowohl der Kloiderkarte als auch der Au^esseruncjsscheine sind vom Inhaber der Aus-besserungswericstätte mit der nlel'-hen Nummer, unter der die Eintragung des betreffenden Kunden In die Kundenliste erfolgte, zu versehen und sorgfältigst aufzubewahren. Verbraucher, welche die Eintragung in die Kundenliste beantragen, aber wegen der festgesetzten Kundenhöchstzahl nicht eingetragen werden können, werden auf Antrag von dem für den Wohnsitz der Verbraucher zuständigen Wirtschaftsamt (Kartenstelle) oder der von diesem beauftragten Stelle im Einvernehmen mit dem zuständigen Innungsobermeister, einem Schuhausbesserungsbetrieb zugewiesen. Dieser ist zur Eintragung in die Kundenliste verpflichtet. Austragung aus der Kundenliste. Schuhausbesserungswerkstätten haben Kunden, welche die Austragung aus der kundenliste beantragen. In der Kundenliste zu löschen und auf der Reichskleiderkarte bzw. Ausbesserungsschein Name oder Firma unter Beifügung des Wortes »gestrichen« mit Name und Datum der Löschung durchzustreichen. Bei der Austragung ist dem Kunden der Abschnitt 3 der Reichskleiderkarte bzw. der Abschnitt »AS« zurückzugeben. Bezugscheine für Selbstbesohler. Bezugscheine zum Bezug von Besohlungsmaterial (Austauschstoffe oder Leder) werden an Selbstbesohler auf Antrag vom zuständigen Wirtschaftsamt (Kartenstelle) ausgegeben. Die Bezugscheine für Selbstbesohler verlieren 3 Monate nach Ausstellung ihre Gültigkeit Ausländische Arbeiter in Lagergemeinschaften. Die in Lagergemeinden lebenden ausländischen Arbeiter, deren Schuhausbesserung in lagereigenen Werkstätten ausgeführt wird, sind nicht in die Kundenliste einzutragen. Hier wird die Kundenliste durch das Lager-Personalverzeichnis ersetzt, das auch die Grundlage für die Materialzuteilung bildet. Ausführung von Ausbesserungsarbeiten. Schuhausbesserungswerkstätten dürfen Ausbesserungsaufträge grundsätzlich nur in der Reihenfolge erledigen, in welcher sie erteilt werden. Ausbesserung an Gummiüberschuhen und Gummistiefeln. Solche Arbeiten können auch bei einer Werkstätte ausgeführt werden, in deren Kundenliste der Verbraucher nicht eingetragen ist. Werkstätten, die ausschließlich solches Schuhwerk ausbessern, brauchen dafür keine Kundenliste anzulegen. Der Reichsstatthalter in Salzburg 289 Landeswirtschaftsamt für den Wehrwirtschaftsbezirk XVIII i,t so einfach I Jade Menge [auch •in einzelnes Ei) kann - wann •s dia Zuteilung zuläßt - In da« Vorratstopf zugelegt — oder natürlich auch - wenn es gebraucht wird *» Verschiedenes Jagdhund, dunkelbraun, glänzendes Fell, langhaarig mit lichten Brustfleck, Kettenhalsband mit No. 367 Tüffer, hört auf den Namen »Cäsar«, am 11. April in Leonhard bei Tüffer verlaufen. Nachrichten an das Postamt Tüffer erbeten. 502-13 Bei der Fahrt mit dem Frühzug von Reichenburg bis Prävali wurde am 30. 3. 1943 beim Umsteigein In Olli ein brauner Koffer mit Porzellanuhr und Tischtüchern im Zugabteil vergessen. Jener Herr, der mit mir fuhr, wird um die Anschrift gebeten. Fani Stoppelt, Prävali 14. Belohnung RM 50.—. 301-13 M. Liebisch, Marburg/Drau, Ed- mund-Schmid-Gasse 9, Erzeugung von Gummi- und Metallstempel, Brennstempel und alle in dieses Fach einschlägige Arbeiten, auch promte Lieferung von Emailtafeln. 280-14 Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELLA, Banda-gist, Marburg/Dr., Herrengasse 5. 237-14 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparat«, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankeeanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Me-lingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13. 762-14 Eset und YerWiäei die „IMRBORfSER ZEITUNG" das Amtliche Ortfan des sibirischen neimalisußdes SRmeiseneier, Jirnißa sowie alle Hellkrauter kauft laufend jede Menge 189 w. oncnsE Hrfiolerflrosshandlang OHM, OAiRTENeASSC 22 BURG-LICHTSPIELE MARBURG (Drau). BORG PL ATZ 1 S0^ni£NLI)ND mit HARRY LIEDTKE, KÄTHE HACK, HANNELORE SCHROTH Für Jugendliche zugelassen! Kultarfilm-Sondervorsttllungen: Sonntag und Montag vormittags um 10 Uhr, Dienstag und Mittwoch um 13.45 Uhr: 290 DSCilDNOElG E Ii EIM NI SS E Abenteuer im Urgebiet des Dschungels. Für Jugendliche zugelassen! SCHÜTZET EUER SAATGUT MIT: GERMISAI UNIVERSAL NASS- U. TROCKEN-BEIZBI BENUTZET: Ü0R4-BR0CKEN ZUR WIRKSAMEN BEKÄMPFUNG VON RATTEN — MÄUSEN — WÜHLMÄUSEN Qeneralverkanli AUO. gCHULDBS-Zaaba (N'. DJ TaL 4» BrUltllch I» allen Fachgeschäftes der Unterst elenmark COSA! (collodd. flüßigea Schwefel-SpritzmitUl) ZUR WIRKSAMEN BEKÄMPFUNG PILZLICHER KRANKHEITEN LM W HIN -, OBST-, GARTEN- UND GEMUSEBAUI I I I Mischbar mit allen anderen Brühen I I I «NB P A R E X A 1 GEGEN BLATTLÄUSE, HEU- UND SAUERWURM UND ALLE FRESSENDEN INSEKTENI I I I Mischbar mit COSAN I 1 i_ Generalverltaul! AUG. SCHUlDES-ZMlm (N. DJ TeL O» Srh<lich In allen Fachgeschäften der Unter Steiermark HG/dhad I3ERREIGASSE FER1RUF, 24.53 SCHilLGASSE im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse ist Vereinst d»e Spareinlagen und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung