SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V FEBRUARJU 1984 Seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenoplltičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo v ponedeljek, 27. februarja 1984 ob 15.30 Delegati bodo na skupnem zasedanju posluiali uvodno obrazložltov k: - Poročilu o stanju in problematiki osnovnega zdravstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ter odločali o: - Osnutku odloka o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 - Osnutku odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve - Osnutku odloka o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 - Predlogu o postavitvi spominske plošče na podružnični šoli DE - Lavrica SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum: 13. 2. 1983 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 72. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, (Ur. I. SRS, št. 1/79) šklicujem • -; , 9. skupno sejo zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, v ponedeliek, 27. lebruarja 1984 ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. Predlagam DNEVNI RED: 1. Poročilo verifikacijske komisije 2. Poročilo o stanju in problematiki osnovnega zdravstva 3. Osnutek odloka o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 4. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske bla-govne rezerve 5. Osnutek odloka o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 6. Predlog o postavitvi spominske plošče na podružnični šoli DE - Lavrica . PREDSEDNIK SKUPŠČINE Maks KLANŠEK, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUONIK Številka: 06-3/8 Datum: 13/2-1984 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 19. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v ponedeljek, 27. februarja 1984 po končani skupni sejl v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MOB 7. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev skrajšanega zapisnika 18. seje zbora 2. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske za-deve: - Predlog sklepa za imenovanje pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984, - Predlog sklepa o imenovanju pomočnice družbenega pra-vobranilca samoupravljanja Ljubljana, - Predlog sklepa za imenovanje delegatov v samoupravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TOZD Urbanizem -LUZ, - Predlog sklepa za imenovanje članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984, 3. Določitev kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1984 4. Sklep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 5. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNICA DPZ: Marija STANIČ, I. r. OBVESTILO DELEGATOM Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta predvidoma obravnavala tudi osnutek odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odsedku Viška cesta--Dolgi most v splošnem interesu. Razlastitveni upravičenec, Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-let-nega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane, Ljubljana, Beethovnova 4, ni v upravni zadevi ugotovitve splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most pravočasno podal vseh elementov, ki jih takšna odločba zahteva, bo izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik gradivo predložil pristojnima skupščinskimazboroma le v primeru, če bodo pomanjkljivosti pravočasno odprav-Ijene. V gradivu je objavljeno tudi: - Program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 s predlogom časovnega razporeda sej - Stališča predsedstva SR Slovenije o nadaljnjem uresni-čevanju politike odlikovanj v SR Sloveniji - Informacija o uvedbi avtobusne proge Trnovo-Barje V marcu mesecu bomo predvidoma obravnavali: - Korektura prostorskega dela srednjeročnega družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik 1981-1985 - Predlog odloka o razglasitvi Rašice za zgodovinski urba-nistični spomenik - Poročilo o stanju in problematiki telesne kulture v občini Ljubljana Vič-Rudnik - Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV - Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane - Poročilo o poteku gradnje objektov iz programa samopri-spevka III - Poročilo o delu IS in občinskih upravnih organov v letu 1983 SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum: 13/2-1984 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 19. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v ponedeljek, 27. februarja 1984 po končani skupni seji zborov, v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNJ RED: 1. Odobntev sKrajšanega zapisnika 18. seje zbora, 2. Osnutek odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik, 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov, 4. Predlog odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Semenarne iz Ljubljane v splošnem interesu, 5. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Sklep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 8. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo .posledic naravnih nesreč v občinah Manbor-Pesnica, Lenart, Metlika, Šentjur pri Celju, šmarje pri Jelšah, Sevnica. llirska Bistrica, Postojna in Sežana ter v SR BiH, Htvatski in SAP Kosovo, 9. Predlogi komisije za volrtve in imenovanja ter kadrovske zadeve: - Predlog sklepa za imenovanje pripravljalnega odbora za orgamza-cijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984, - Predlog sklepa o imenovanju pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, - Predlog sklepa za imenovanje delegatov v samoupravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TOZD Urbanizem-LUZ, _- Predlog sklepa za imenovanje članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984, 10.1 Določitev kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1984, 11.'Osnutek zakona o pokopališčih in pogrebnih dejavnostih ter o ureja- '. nju pokopališč (gradivo je objavljeno v Poročevalcu št. 25), 12. Obravnava gradiva iz pristojnosti skupSčme mesta Ljubljane in določi- Itev delegatov za ZO SML. -13.tVprašanja in predlogi delegatov. \ Predsednik ZKS: | Franc BRENČIČ, I. r. SKUPŠČINA OBČINE ..,; ' UUBUANA VIČ-RUDNIK ' ' ' Številka: 06-2/82 ' ' '¦, Datum: 13/2-1984 . : VABILO ¦ . ' ¦ -V:' r-'- '¦¦" .¦¦' ¦ • . ¦ »•¦¦¦ r . • - Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem - « 20. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v ponedeljek, 27. februarja 1984 po končani skupnl seji v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, T-g MDB 7. V sprejem predlagam naslednji . ¦ DNEVNI RED: 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 19. seje zbora 2. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov 3. Osnutek odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik 4. Predlog odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Semenarne iz Ljubljane v splošnem interesu 5. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 6. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik 7. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidamosti SRS za delno odpravo posledic naravnih nesreč v občinah Maribor-Pe-snica, Lenart, Metlika, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana ter v SR BiH, Hrvatski in SAP Kosovo 8. Skiep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 9. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve: - Predlog sklepa za imenovanje pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984 - Predlog sklepa o imenovanju pomočnice družbenega pra-vobranilca samoupravljanja Ljubljana - Predlog sklepa za imenovanje delegatov v samoupravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TOZD Urbanizem -LUZ - Predlog sklepa za imenovanje članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 10. Določitev kraja praznovanja občinskega praznika v 'etu 1984 11. Obravnava gradiva iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za ZZD SML 12. Vprašanja in predlogi delegatov Predsednik Z2D: . • ¦ Doiničar Anton, I. r. POROČILO o stanju in problematiki zdravstvene dejavnosti na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik Namen poroičila je prikaz stanja in problematike izvajanja zdravstvenega varstva v TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik v DO Zdravstveni dom Ljubljana s poudarkom na zdravstveni zmogljivosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Srednjeročni program dela in razvoja Zdravstvenega doma zago-tavlja delavcem in občanom osnovno zdravstven^ varstvo po načelih medicinske doktrine, Zakonu o zdravstvenem varstvu in samoupravnih sporazumih, ki izhajajo iz njega. V letnih progra-mih pa mora izvajalec zdrav. varstva upoštevati poleg potreb varovancev tudi materralne možnosti obč. zdravstvene skupnosti prostorske ter kadrovske zmogljivosti. Temeljni cilji razvoja na tem področju so usklajen razvoj zdrav-stvenih dejavnosti in zmogljivosti na območju občine in na šir-šecn območju z izvajanjem dogovorjene delitve dela, ustreznej-šega razporejanja kadrov, izboljšanje dostopnosti in učinkovito-sti zdravstvenih dejavnosti s širitvijo preventivnih in zdravstve-novzgojnih programov, nadaljnjim uveljavljanjem dispanzerskih metod ter s prehodom na racionalnejše opravljanje zdravstvenih storitev, izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvenega var-stva prebivalstva ter povečane skrbi in odgovornosti vsakega občana za lastno zdravje in za zdravje drugih. 1. Zdravstveno varstvo v občini v preteklem planskem obdobju V preteklem srednjeročnem obdobju je bilo občanom zagotov-Ijeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki ga določa zakon o zdrav-stvenem varstvu in samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela s tem, da je bilo usmerjeno pradvsem v kvantiteto, kar je omogočilo, da smo tudi v občini dosegli v Ljubljani dogovorjene normative. Zaostajanje obsega zdravstvenega varstva v primer-javi z drugimi Ijubjanskimi občinami in razdrobljenost dela je gotovo pogojevaia velika razsežnost občine. Z dograditvijo pri-zidka enote v Postojnski ulici iz sredstev samoprispevka II v letu 1981 se je omogočila tudi večja kvaliteta dela. S povečanjem Stevila nosilcev zdravstvenega varstva se je poglobila dejavnost v smeri preventive, katero je vse dotlej krnila kurativa. Obseg opravljenih preventivnih pregledov je bil v letu 1982 glede na leto 1978 naslednji: < , • , 1978 5551 11248 indeks 1982 82/78 8469 152,6 14334 127,4 medicina dela zdravstveno varstvo predš. otrok zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine 10052 12028 119,7 Povečanje števila nosilcev zdravstvenega varstva v letu 1982 glede na leto 1976 pa je razvidno iz naslednje primerjave: ., . . . * povečaniev • "'" ' ' : * " ' ' letu 1982 Oejavnost 1976 1981 1982 štev. index sploSno zdravstveno varstvo 21 26,0 30,0 9,0 142,9 zdravstveno varstvo predšolskih otrok 7 9,0 9,0 2,0 128,6 zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladi- ne • 5 8,0 7,0 2,0 140,0 zdrav. varstvo žena . 2 3,0 3,0 1,0 150,0 medicina dela in OA 2 5,0 6.0 4,0 300,0 dispanzer za pljučne bolezni in TBC 3 ' 1,7 1,7 -1,3 56,7 zobozdravstveno varstvo odraslih 19 24,5 25,0 6,0 131,6 zobozdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok 10 9,0 13,0 3,0 130,0 Skupaj 69 96.2 94,7 25,7 137,2 Z zboljšanjem delovnih pogojev se je povečalo tudi število zdravstvenih delavcev. S tem so se tudi obremenitve zdravstvenih delavcev po posameznih občinah v Ljubljani precej izenačile To pomeni, da se je število prebivalcev na zdravrrika zmanjšalo. V okviru osnovnega zdravstvenega varstva je bilo v preteklem obdobju organizirano tudi zdravstveno varstvo za udeležence NOB. Pozitivni premiki v preteklem srednjeročnem obdobju v korist osnovnega zdravstvenega varstva so bili izkazani tudi v Ijub-Ijansksih občinskih zdravstvenih skupnostih s povečanjem de-leža v celotni strukturi odhodkov za zdravstveno varstvo. 2. Organizacija izvajanja zdravstvenega varstva v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik je ena izmed sedmih temeljnih organizacij Zdravstvenega doma Ljub-Ijana. Vključuje dve delovni enoti na Postojnski 24 in Rakovniški 4, ki vključujeta 8 zdravstvenih postaj. TOZD zagotavlja in izvaja zdravstveno varstvo kot v drugih TOZD Zdravstvenega doma Ljubljana v dispanzerjih, ki so organi-zirani v: a) Službi splošnega zdravstvenega varstva, ki obsega: - dispanzer za zdravstveno varstvo odraslih, - dispanzer za zdravstveno varstvo borcev NOV, - dispanzer za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladfne, - dispanzer za zdravstveno varstvo predšolskih otrok, - dispanzer za medicino dela, - zdravniški konzilij. - *¦'"' b) Službi posebnega zdravstvenega varstva, ki obsega: - dispanzer za žene, - dispanzer za pljučne bolezni in TBC, • t .. - okulistiko, .- ' - rentgenološke specialistične ordinacije, - skupne medicinske službe (laboratorij, fizioterapija, patro-naža, nega in sterilizacija). c) Službi zobozdravstvenega varstva, ki obsega: - dispanzer za zobozdravstveno varstvo odraslih, - dispanzer za zobozdravstveno varstvo borcev NOV, - dispanzer za predšolske in šolske otroke ter mladino, - specialistična zobozdravstvena ordinacija za ortodentijo, -zobni protetični laboratorij. Zobozdravstveno varstvo šolarjev je zagotovljeno še v zoboz-dravstveni ordinaciji Osnovne šole Vič. Zdravstveno varstvo (splošno in zobno) aktivne populacije je organizirano tudi v okviru obratnih ambulant v Tobačni tovarni, lliriji Vedrog in Iskri. Poleg tega ima TOZD pooblaščene ambulante za delavce Plu-tala, Elektrogospodarstva, Kovinsko industrijsko podjetje, mla-dinske knjige in SOb. Statut delovne organizacije ZD Ljubljana ureja tudi delitev dela med TOZD, kar prispeva k racionalni izkoriščenosti kadrov, opreme in prostorov. Delitev dela nad Zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom pa ureja samoupravni spora-zum, s katerim je dogovorjena obstoječa nujna medicinska po-moč za odrasle v' prostorih urgentnega btoka UKC in nujna medicinska pomoč za otroke v okviru pediatrične klinike ter zobozdravstvena pomoč v TOZD Center (Nebotičnik). 3. Zdravstvena zmogljivost in dostopnost zdravstvenih storitev a) Obseg splošnih in zobnih ambulant, patronaže in nege na domu v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982. Temeljna organizacija Vič-Rudnik pokriva s svojo dejavnostjo celotno področje občine, ki sodi med največje slovenske občine in za 38.754 ha presega po velikosti drugo največjo Ijubljansko občino oz. pokriva 543,5 km2 ali 60,2% skupne površine vseh Ijubljanskih občin. V primerjavi z drugimi Ijubljanskimi občinami pa je gostota prebivalstva na km2 znatno nižja od povprečja (Ljubljana 337,9 preb/km2, občine Ljubljana Vič-Rudnik 136,6 preb/km2.) . . Po številu prebivalcev je občina Ljubljana Vič-Rudnik med petimi Ijubljanskimi občinami na drugem mestu, po narodnem dohodku na prebivalca pa je na zadnjem mestu. Večino prebival-stva je skoncentriranega v mestnem delu in sicer 57,9%, v pri-mestnem delu^e 19,0%, v izvenmestnem-vaškem delu pa 23,1%. Od 37.118 aktivnih prebivalcev občine je zaposlenih 10.512 na območju občine, ostali pa se vozijo na delo v sosednje, predvsem Ijubljanske občine. Zaradi navedene specifike občine je zdravstvo organizirano tako. da ima zdravstvene postaje organizirane tudi po oddaljenih krajevnih skupnostih. S tem se je želelo približati osnovno zdrav-stveno varstvo potrebam prebivalstva občine. V okviru zdravstve-nega doma Ljubljana ima TOZD Vič-Rudnik največje število di-slociranih objektov oz. enot, kar prikazuje naslednja tabela 1, (stran 5). V občini Ljubljana Vič-Rudnik je prebivalstvo mlado, saj je 45,7% vseh prebivalcev starih do 30 let (v celotni Ljubljani pa 44,6%) oziroma 20,8% do 14 let, kar izkazuje tudi tabela o strukturi stalnih prebivalcev v občini po starosti in spolu po podatkih registra na dan 31 12. 1982: Star. skupine Zenske Skupaj % starostne skupine 0-2 1576 3278 3-6 2106 4318 7-14 4389 9061 15-19 3117 6080 20-24 3630 6770 25-29 3486 7089 30-34 3294 6616 35-39 2713 5325 40-44 2833 5876 45-^9 2649 5518 50-54 2522 5018 55-59 , 2151 3669 60-64 1584 2613 nad 65 let 5371 8791 SKUPAJ: 41.421 80.022 -M BA 11,3 7» 8.5 8,8 8.3 6.6 T.3 8.8 6.3 4.6 3.3 11,0 100 TABELA 1 'TfCr--ir Enota oz. zciravstv. postaja Obseg enote oz.zdravstvenp postaje za KS «*••=»>• &ril %%: Število zdravstvenih delavcev splošni zobo- sestrf cinrD«T. zdravnik zdr. tehn. SKUPAJ. 1 . Enota Vič Božna 6., Zdravstv. 2785 Fostojnska Brdo, dom Vrhovci (¦ zobna r^ šolska; Vič.K.Belič, Ko^ar;e, K.Cesr.ik, - - Koleziča, . *' Trno-"o ,f?urg*l e, - ¦ *-. ¦ S.Spvpr.Zelpni lop, 8»ko"B ;. (1?) Zdravstvfr.e poft»;e: - Dobro-i i Lobrov a 2 zprsdbi 526o 262o - Hor;ul Horjul IČT .dOE ^980 ?765 - Folhov, .G.Folhov Gradec Črni v rh SLF 6958 ?489 - '. Vnanjp Vnacjp goricp Sdr.dotc gorice '.^otrar. ;p gnr. 2875 4499 - Fodpeč Foripeč Eakitr. a Ho^a 6235 265o 2. Enota čr. .Favla L .Eač'. 11;ava porica _, - Velike Vplike La=čp, stan. 8768 3^7o Lašče Tur^ak blolc Kob 15 19 55 2 NMP + 2 sp. + 8 nega 1 zdr.Vtom. i ¦_ SE.-PAJ: 11 '8 KS 54.557 80. -~a? 5o 2 1 1 1 1,5 1,5 4 » 4 5 *,5 5,5 88 21 53 2 nega H- .6 ?8 I06 17o _+__lo_5tB§_____ 0F0K5A: I. Stpviln prpbi>!alstva po popisu prrbi valstva, i z-"ršenpni ^ l^tu 1981 2. Zr KS Krim-KudhiV in KS Šfcofljica obst.i.ia podatek o pmTŠini 1p za prvotno " orfani rirar.ost. _• ¦•. ¦ ' ?. V kcloci ?tpvilo prpbivalcpv so vštpti tudi prpbi-alci z začasnim bivališčem , v občini. Po podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno ter ZD Ljubljana - Patronaža je bilo v zadnjih dveh letih stanje rojstev in umrlih v občini v prlmerjavi z letom 1971 naslednje: živorojeni mrtvoroj. umrli umrli doj. občina Ljubjana Vič-Rudnik 1971 1213 12 896 26 1981 . -¦¦ ¦: 7 065 17 1982 . 1192 W 19 ind. 82/71 96,3 66,7 98,1 73,1 Ljubljana 1971 4551 41 2252 124 1981 4W« . 29 2524 59 1982 47» 22 3444 74 ind. 82/71 105 53,6 108,5 59,7 Nataliteta (živorojeni na 1.000 preb.) je bila leta 1981 v občini 17,2, v Ljubljani skupaj pa 16,0. Naravni prirastek na 1000 prebi-valcev je bil tega leta v občini 8,4, v Ljubljani pa 7,9. Upad mrtvorojenih in umrlih dojenčkov je pomemben pozitiven kazalec zdravstvenega stanja prebivalstva v zadnjih desetih letih. Po podatkih o obolevnosti uporabnikov, ki se zajemajo iz ugotovitev pri prvih pregledih v osnovni in specialistično - ambu-lantni dejavnosti ter na podlagi indikacij za bolnišnidno zdravlje-nje je v Ljubljani ugotovljenih pri odraslih največ b/>lezni dihal, sledijo bolezni kosti in gibal, srca in ožilja, prebavil, oči in ušes, kože, poškodb in živčnih ter duševnih bolezni. Pri šolskih otrocih in mladini se izkazuje največ boiezni dihal, kože in podkožja, poškodb, bolezni oči in ušes, prebavil ter nalezljivih bolezni. Predšolski otroci pa največ obolevajo za bo-leznimi dihal, oči in ušes, nalezljivimi boleznimi, boleznimi preba-vil, kože in poškodb. Kar zadeva obolevnost v občini Ljubljana Vič-Rudnik ni izkaza-nih svojstvenih odstopanj od podatkov za Ljubljano kot celoto, razen pri obolevanju za tuberkulozo Število prebivalcev na enega nosilca zdravstvenega varstva je v delovni organizaciji in v TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik razmeroma ugodno: Zdravstvem Normativi dom po Ljubljana dokument. Doseženo izleta1978 1982 2.490 2.500 20.283 20.000 3.417 2.500 5.240 6.667 4.935 1.800 855 1.800 1.865 2.300 36.140 60.000 2.100 2.200 1.433 1.650 varstvo v SA \ . ¦ zdravljenje na domu: zdravnik patronažna dejavnost nega preventivno varstvo delavcev varstvo predSolskih otrok varstvo šolskih otrok pnevmoftiziološko varstvo zobozdravstveno varstvo odras. zobozdrav. varstvo otrok in šolarjev Na dan 31. 12. 1982 je v Ljubljani 1 zdravnik nudil zdravstveno varstvo 1.114 prebivalcem, zobozdravnik pa 1.711. Upoštevaje priliv in odliv pacientov med občani na območju mesta so zdrav-stveni delavci v Ljubljani enakomerno razporejeni in je izenačena dostopnost varovancev na celem območju. Več prebivalcev na zdravnika v zdravstvenih postajah na območju izven Ljubljane je zaradi tega, ker se izvajajo le določene dejavnosti. b), Prostorski pogoji Upoštevaje število prebivalcev po stanju popisa iz leta 1981 pride v občini 13,9 prebivalca na m2 neto zdravstvene površine. Slabši prostorski normativ v Ljubljani ima le temeljna organiza-cija v občini Bežigrad. Zdradbe so pretežno stare, neprimerne in dotrajane. Zaradi razsežnosti obfiine deluje TOZD v 11 objektih. V zadnjih letih se je vlagalo v adaptacijo zdravstvenih postaj. Večja vlaganja so biia v zadnjih letih prisotna le v objekt na Postojnski 24, kjer je bil v letu 1981 s sredstvi samoprispevka II zgrajen prizidek za zdravstveno varstvo predšolskih. šolskih otrok in mladine ter nadzidek za delo dispanzerja za pljučne bolezni in TBC. V Dobrovi deluje zdravstvena postaja v dveh ločenih zdrad-bah, ki sta bili prenovljeni v letu 1979 s pomočjo krajanov in skupščine občine. V enoti dr. Pavla Lunačka na Rakovniški 4, zgrajeni leta 1964, izvaja TOZD postopno z lastnimi sredstvi vzdrzevalna dela. V Horjulu je medicinska oprema zastarela, zlasti v ambulanti splošne medicine in v zobnem laboratoriju. V Podpeči je drago vzdrževanje prostorov, zobni laboratorij pa je utesnjen. Nerešena so tudi pravna razmerja s Hojo. Zdravstvena postaja v Polhovem Gradcu je postala s sredstvi obeh krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in s sredstvi Skupščine obiine primer, da je mogoče s skupnimi močmi tudi v gospodarskih težavah uredili stare prostore v sodobne ambulante. V Šentjoštu je le posvetovalnica za otroke. Prostori so neprimerni, poleg tega so stroški vzdrževanja veliki. Ambulanta v Škofljici je prostorsko in higiensko neprimerna, kar bo rešeno z izgradnjo nove zdrav-stvene postaje iz sredstev samopnspevka III. Izteh sredstev se bo zgradila tudi nova zdravstvena postaja z lekarno v Velikih Laščah. V Vnanjih goricah so prostori s pomočjo krajevne skupnosti prenovljeni in ustrezajo sedanjim potrebam. Ambulantni prostori na Igu so V pritličju stare hiše, kar povzroča drago higiensko vzdrževanje tal in sten. Primerni pa so ambulantni prostori v domovih za starejše občane na Bokalcah in v Koleziji. V osnovni šoli Vič je zobna ambulanta utesnjena. Delovne organizacije pa so za delo obrtnih ambulant same zagotovile potrebne prostore in medicinsko opremo. Izpostaviti je potrebno veliko iztrošenost opreme v zdravstve-nih objektih, saj je v preteklem letu ugotovljen 61,8 odstotek iztrošenosti. Problem je zlasti pereč pri opremi, ki jo TOZD uporablja za izvajanje dejavnosti tudi za ostale temeljne organi-zacije, ki te opreme nimajo (predvsem v rentgenološki dejavno-sti). V primeru laboratorijske dejavnosti pa zaradi pomanjkanja opreme t.j. aparatov za analize, ki so vezani na uvoz, delavci tOdi z največjo delovno vestnostjo ne morejo nadoknaditi s strokov-nega vidika neprimerne opremljenosti dela. Ista problematika se bo nadaljevala tudi v bodoče, saj se je zaradi omejene rasti skupne porabe v letu 1982 zagotovilo le 50% amortizacije po predpisanih višjih stopnjah. C) Kadrovski pogoji ' " ¦ Število zaposlenih se zaradi resolucijskih načel v temeljni orga-nizaciji ne povečuje. V TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik je v letu 1982 združevalo delo 361 delavcev, od tega 60 zdravnikov, 37 zobozdravnikov in 220 ostalih zdravstvenih delavcev (zdravstve-nih delavcev skupaj 317) ter 44 administrativnotehničnih delav-cev. Izobrazbena struktura zaposlenih zdravstvenih delavcev je zelo visoka in ustreza sistemizaciji zahtevnosti del in nalog. Primerjava zaposlenih zdravstvenih in ostalih delavcev v Zdrav-stvenem domu Ljubljana po TOZD na dan 31. 12.1982 s planom 1982 in planom 1983 je razvidna iz tabele št. 2 na strani 9. Z omejevanjem števila zaposlenih, s prerazporejanjem delav-cev in delovnega časa je delovna organizacija oziroma TOZD bistveno prispevala k poslovni uspešnosti. Neizbežna pa so na-domeščanja vseh daljSih odsotnosti v dislociranih ambulantah, zato organizacija ne more zmanjšati del za določen čas. Pravi-loma pa rešujejo to vprašanje z zaposlovanjem svojih pripravni-kov, ki so brez zaposlitve. Med daljše odsotnosti štejemo dopust v zvezi z materinstvom in specializacije ter delo v tujini. S pogodbami o delu urejajo le nadomeščanje čistilk v zunaVtjih ambulantah in pomoč sprecialista okulista iz TOZD Center. Ude-ležba zunanjih sodelavcev v urnem skladu temeljne organizacije je znašala 0,06 odstotka, kar je v Zdravstvenem domu Ljubljana najmanj. .;.-... Delo v podaljšanem delovnem času je bilo v TOZD bistveno zmanjšano že pred uveljavitvijo novega Zakona o delovnih raz-merjih. V podaljšanem delovnem času se izvajajo praviloma le nedeljska in praznična dela v »nujni medicinski pomoči« za mesto Ljubljana in del zdravljenja na bolnikovem domu. Za po-dališano delo Ie le 1% urneaa sklada. kar ie naimanj v Sloveniii. TABELA 2 •V- T 0 Z S Sta.-.;> 5p: . 51/12-1°82 Plsn 1982 JS Plan 198? % rea- IpI. oetali skupaj dpl. bežigea; CE.TEE KOSTE ŠIŠKA VIČ G80SUPU"! 24.4 28 c ¦ t 7 248 26 276 98,6 247 3o 277 lol,8 48 5^5,6 ? 334,7 62 396 .7 94,7 553. 1 53 386 ,1 Io2,8 35 ;o5 2o 271 54 5o5 100,0 281 54 31 ,5 Io3,2 5s: a.; 424 17 JBl 45 426 99,5 38o 45 425 99,8 4~ ?si 16 518 45 ?65 99,4 324 44 368 lol,9 s? 96 • ' 5 85 13 98 98,o 84 13. 97 lol,o 5° 1 *9 lo 59 loo,o 51 11 62 Io3,3 S K U r A TCZD-i D S 0 S tj 1L7:,6 221 1892,6 73 1686,7 237 1923,7 98,4 17oo,l 228 1928,1 lol,8 -^ i:9 123 3 4 122 126 97,6 5 125 13o Io5,? S K U F A ZD Ic"5,6 J4o Sol5,6 76 169o,7 359 2o49,7 98,3 17o5,l 355 2o58,l Io2,l 0FOM3A: Več;i i-ie>f zsroslifve delavcev v DSOSD v plenu za leto 1985 je zaradi preselitvp ZZ L;'-fcl;ar.e tpr rotrebne zaposlitve lastnih služb varovanja, LO, telefonista ter arr.ivsrja. V rubriki ostali d^lavci s čtevilon 44 za TOZD Vič so zajpti naslpdnjl: - 1 zs vo.~>-;f ?CZI ¦ ¦ - ; za voien;> stroko-r.ih služb (splošno, zobno in specialistiJno zdrav.vifetvo) - 1 referer-t za Vredrr - 7 ač~ ir.if traTor^a ... . ¦ - 2 ':'.aga;r.i'iur;ačB ' . ' • . . " ' : - 2 žorer;a ¦ ¦ • .'.'"' " ' .- : ' ". ,' - - relpfor.isrkp ¦ ^_ ' ' , - 2- čistilk . . - ¦ ¦ . ^ ..'¦.'"¦ Delovna organizacija omogoča zdravstvenim delavcem dopol-nilno izobraževanje s podiplomskimi tečaji, specializacijami m magisteriji, saj sta visoka kvalifikacijska struktura in nepretrgana skrb za izobraževanje in usposabljanje iz dela in ob delu pogoj za primerno strokovno raven izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva. Podiplomskega študija se udeležuje 9 delavcev v TOZD od skupaj 49 v delovni organizaciji, specializantov je v TOZO 7 od skupno 57 v delovni organizaciji, ob delu se usposablja v TOZD 6 , delavcev od 32 v delovni organizaciji, pripravnikov pa je bilo koncem leta 1982 v temeljni organizaciji 12 od 65 v delovni organizaciji. 4. Obseg dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva v občini. Značilno za zadnja leta je, da je omejen obseg rasti skupne porabe precej zavrl možnosti razvoja zdravstva, zlasti še, ker je realna vrednost sredstev za zdravstveno varstvo od leta 1980 padala ter upočasnil rast obsega zdravstvenih storitev. Kljub temu pa so prizadevanja zdravstvenih delavcev, ki so z izkorišča-njem notranjih rezerv, racionalizacijo poslovanja itd. omogočila zadržanje obsega in kvalitete storitev na doseženi ravni. Obseg dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva v letih 1981 in 1982 prikazuje tabela 3. Zajeti so le tisti kazalci v osnovni zdravstveni službi, kjer so nosilci zdravniki. Prikazano je število delovnih ur, število vseh in število prvih pregledov, število obi-skov na uro ter število pregledov na zdravnika v enem letu. Iz tabele na strani 11 je razvidno, da je osnovno zdravstvo kljub navedenim probiemom uspelo povečati obseg storitev, saj je število delovnih ur zdravnikov poraslo od leta 1981 za 4%, vseh obiskov za 8%. obiskov na zdravnika pa 2%. ¦ a) Dispanzer za zdravstveno varstvo odraslih in borcev NOV Dispanzersko zdravstveno varstvo odraslih izvaja 30 zdravni-kov in 31 medicinskih sester v šestnajstih ordinacijah na Postojn-ski in Rakovniški ulici, v osmih zdravstvenih postajah, v dveh ordinacijah domov za ostarele občane in v zdravniški komisiji, v katero so vkljuteni vsi zdravniki. Obseg dela so povečali s poo-blaščenimi ambulantami za organizacije združenega dela. Zdravljenje na domu izvajajo praviloma vsi zdravniki, pri čemer se strokovno povezujejo zlasti s patronažno službo. Da je zdrav-Ijenje na domu zadovoljivo, govore podatki, da se prav občani iz naših krajev najmanj poslužujejo službe nujne medicinske po-moči, ki jo je zdravstveni dom organiziral v UKC in v kateri delajo tudi naši delavci Ob dispanzerju splošne medicine je tudi di-spanzer za borce Poleg zdravljenja obolelih opravlja sistema-tične zdravstvene preglede in komisijsko obravnava vloge za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. V domovih za ostarele občane izvaja strokovno vzorno zdrav-stveno varstvo, saj sodelujejo kot konziljarni zdravniki tudi de-lavci UKC. Sodelovanje je organizirano z delitvio dela med UKC in ZO Ljubljana. V dispanzerju splošne medicine je zdravniški kolegij TOZD, ki povezuje in strokovno usmerja to dejavnost, ocenjuje delovno zmožnost v primerih, kjer je potrebno dolgotrajno zdravljenje in kadar zavarovanec ne soglaša z mnenjem lečečega zdravnika. Daje izvedenska mnenja. Sodeluje z odborom za varstvo pravic pri Skupščini občine, invalidsko komisijo in z organizacijami združenega dela, zlasti kadar gre za sporne odsotnosti in prekva-lifikacije. O « XJ I 1 I S o c\i *B ^ ^- i^ cp t*- co *l L*- co

p> ¦— ri ^5 flO ^j ^— (p ^f

(L> CO Q ** P>

.¦¦^-> ,:¦ ' S # 1 ¦V. ...^- ..';'¦' | 8 ' ' ' ^5§8fe ' 5 Es | ^ § ¦.',;¦..; .. i *" ." | § i . • , ..:."¦¦¦ g- a * ¦ ¦•¦¦¦'. Sj a 8PKJ!? «S 5 S g .i -•¦'. -V 2 r> O O 0 T3 a T3 .¦¦-"• ' .; . ¦ . ¦ 22 O. O. O. > L N .•¦*-.= .-. ' .' . / • 1« 5 a.č ččfS8K?5 nS s 1 ? I v- ¦¦_¦'¦¦ ¦ S™ iri rlDIDtiri »Ifi U S T3 S '' - -¦„' ¦ ' « S S n ¦. - ' * ' > > O) O co 3 i ¦¦¦-¦• ^T-oooT-t-mcMoo* coo 5 ^3« -:•'. 1 ^^ "" ,-./ *" ! I I • ' S '5" » w t- * snionoon »-00'- « o E SSJ^ S2S2K2S P:S » Q.o ^ i CVI u) U3 O (*D ? Ol flu CM ^ UJ r^ O) O) _ m "O ,, <* i?5 r- t- CJ CJ CD 0 fc C :¦-•¦¦- .E « a «. . . ¦' .. > s S S8 886B9SS 89 8 ^ =21 ' / ... .-.:• ? i " 1 !il ! ¦"-. '^ L 000»- 3> t- a m ° co t -.'• ¦ . , > o aitoo čsi n t~- ^ ip r~ K oicn" ^6 «°45 o . < ""ris d^sibaj^u1) ooico S2 rabTg c »•¦¦¦-• ž 1-*^cyrt 3 il|«| nlioSj + Ko r5 n 3 oSi!« ¦O ra JL o — - ^L n E > « coco t- i-y- co c Q> 9$ o CU » CT]> « „ J I .* 5> 8 -E 1 I f§«ž|- i ? |h iNl - ? | ItflSi t uj a.«o=.L2t;co0a>oo.ca>>«>>a> " ¦ 2 > |i|lpSg!3||ol f Sil«ii||f o tš oao i iQbbbQbio « o 5 n a b) Dispanzer za medicino dela Medicino dela, prometa in športa izvajajo 3 zdravniki ter 3 medicinske sestre. V obratnih ambulantah pa delujejo 3 zdravniki in 3 medicinske sestre. Delo se izvaja po načelu neposredne menjave. V dveh speciali-stičnih ordinacijah in treh obratnih ambulantah delajo posebej usposobljene zdravstvene ekipe za preventivno delo, kamor so-dijo zlasti predhodni pregledi pred zaposlitvijo ali prerazporedi-tvijo na določena dela, obdobni pregledi delavcev na zdravju škodljivih delih, pregledi oseb pod zdravstvenim nadzorom, pre-gledi športnikov, kontrolni pregiedi, pregledi voznikov motornih vozil ter pregledi za določena zdravniška potrdila. Prostorske in kadrovske zmogljivosti dopuščajo večji obseg dela. kj ga pa proizvodnje in druc^e organizacije zaradi gospodar-skih težav ne izkoriščajo. Tako bi se lahko v OA llirje Vedrog in Tobačne tovarne izvajalo zdravstveno varstvo še za druge de-lovne organizacije. c) Dispanzer za zdravstveno varstvo predšolskih otrok Dispanzersko zdravstveno varstvo predšolskih otrok izvaja 9 zdravnikov in 16 medicinskih sester. Z adaptacijo iz sredstev II. samopnspevka so se bistveno izbolj-šali delovni pogoji, ki se odražajo zlasti v ločeni obravnavi zdravih in bolnih otrok. Preventivno delo je mnogo obsežnejše, kar se odraža tudi v 93% precepljenosti vseh predšolskih otrok na območju občine Vič-Rudnik. Sedaj lahko sistematično in botj strokovno pregledujejo do-jenčke do enega leta in triletne otroke. Imajo tudi strokovno ekipo, ki spremlja duševni razvoj otrok. Pri evidentiranju in strokovnem delu s kronično obolelimi otroki so uspehi vse vidnejši. Med obolenji otrok izrazito prevladujejo - in to vedno bolj obolenja dihai; zato so začeli v dispanzerju izvajati še fiziotera-pijo dihalnih organov. V okviru 42-urnega delovnika je programirano tudi delo v zunanjih otroških posvetovalnicah: Vnanje Gorice, Horjul, Šent-jošt, Dobrova, Velike Lašče, Ig. V drugih krajih pa vodijo posveto-valnice za to usposobljeni zdravniki splošne medicine. Dispanzer je udeležen tudi v pediatrični nujni pomoči ob nedeljah, praznikih in ponodi. d) Dispanzer za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine Dispanzersko zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine izvaja 7 zdravnikov in 13 medicinskih sester Po obsegu se je delo povečalo s spremembo v organizaciji zdravstvenega varstva srednješolcev. Očiten je porast virusnih obolenj med učenci usmerjenega izobraževanja. Med njimi je veliko vozačev, ki so zaradi psihofizičnih obremenitev in neure-jene prehrane bolj dovzetni za te bolezni. Zaradi povečanega dela z bolnimi šolarji je dispanzer v zao-stanku s preventivnim delom, ki pa je dolgoročnega pomena; kajti tisto, kar bi spregledali v šolski dobi. se že maščuje pri izbiri poklica in pozneje v delovni sposobnosti odraslih. V preteklem letu se je dispanzer s šolskimi vodstvi sporazume-val o izvajanju sistematskih pregledov šolarjev v dispanzerju Zdravstvenega doma, kjer so sodobne merilne naprave, laborato-rij in druge medicinske dejavnosti, s katerimi bodo sistematski pregledi strokovno dosledneje izvajani. Zdravniki bodo še naprej na šolah izvajali skupinsko zdravstveno vzgojno delo, cepljenja ter medicinski nadzor. Zdravstveno varstvo pa ni dosledno urejeno z domovi za učence, kjer se srečujeta domicilni in šolski princip organizacije zdravstvenega varstva. Preventivno zdravstveno varstvo se izvaja v temeljnih organizacijah Zdravstvenega doma, kjer je sedež šole; kadar so otroci bolni, pa jih zdravimo v temeljnih organiza-cijah Zdravstvenega doma, kjer bivajo Tako eni, niti drugi nimajo celovitega pregleda nad zdravstvenim stanjem tiste srednješol-ske mladine, katerih kraj bivanja ni enak kraju šolanja oz. prebi-vanju med šolanjem. Le-teh pa je večina. Del 42-urnega delov-nika opravi dispanzer v pediatrični nujni pomoči na Klirvki in v počitniških kolonijah z otroki. e) Dispanzer za zdravstveno varstvo žena Zdravstveno varstvo žena v dispanzerju izvajajo 3 zdravniki in 3 medicinske sestre. Zdravstveno varstvo žena izvaja temeljna organizacija v treh specialističnih ordinacijah dispanzerja in v posvetovalnicah na Postojnski ter na Rakovniški ulici. Posvetovalnice so še v Horjulu, Polhovem Gradcu, Podpeči in Vnanjih Goricah. V ginekoloških ordinacijah opravlja dispanzer specialistične preglede in vse več zdravstvenih storitev, zato bo potrebno nada-Ijevati z nabavo sodobne medicinske opreme f) Dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo Dispanzerska dela izvaja 1,7zdravnika, 4 medicinske sestre in 5 zdravstvenih delavcev pri EKG in RTG. Oejavnost na področju diagnostike in terapija pljučnih bolezni obsega - klinične preglede ..- " ¦¦ ¦,.¦' - - radiološke posnetke - merjenja pljučnih funkcij in srca - določene laboratorijske preiskave in testiranja - terapevtskno delo ' - fizioterapijo in preventivno dejavnost Težišče dejavnosti dispanzerja je v prevenciji in diagnostiki pijučnih bolezni in tuberkuloze na dispanzerskem teritoriju. V zadnjih letih je na območju občine opazno širjenje tuberkuloze. Zlasti so prizadeta pri tem tista območja občine, kjer je prisotna »črna gradnja«, veliko število podnajemnikov itd. V letu 1982 je dispanzer na novo odkril 25 bolnikov z aktivno pljučno tuberku-lozo. Med njjmi jih je 17 izločalo bacil tuberkuloze, 54% teh bolnikov je bilo mlajših od 45 tet, kar je več kot v drugih Ijubljan-skih oz. slovenskih občinah. Koncem leta 1982 je imel dispanzer v evidenci 77 tuberkuloznih bolnikov. V kontaktu s tuberkuloznimi bolniki pa je živelo 86 oseb. Dispanzer ima v razvidu 954 oseb s primarno in aktivno pljučno tuberkulozo in 932 oseb z zazdravljeno tuberkulozo. Obe skupini pogosteje zbolevata za pljučno tuberkulozo, zato morajo biti te osebe pod dispanzerskim nadzorom. Dispanzer je na novo registriral 162 kroničnih pijučnih bolni-kov. Zaradi akutnih vnetij dihal pa je bilo v dispanzerju pregleda-nih 1519 oseb. V evidenci pa ima 1426 bolnikov s kronično netuberkulozno pljučno boleznijo. Zdravstveno vzgojno delo se izvaja s sodobnimi metodami pri tuberkuloznih in pljučnih bolnikih. g) Dispanzer za zobozdravstveno varstvo odraslih Zobozdravstveno varstvo odraslih izvaja 23 zobozdravnikov in 24 zobnih asistentov ter v dispanzerju za zobozdravstveno var-stvo borcev 1 zobozdravnik in 1 zobni asistent. Protetiko, zobni laboratorij in zobni RTG pa izvajajo 1 zoboz-dravnik, 18 zobotehnikov, 1 medicinska sestra in 3 zobozdrav-stveni asistenti. Delo je organizirano na vseh lokacijah ob ambulantah splošne medicine, razen na škofljici. Zaradi pomanjkanja sredstev v zdravstveni skupnosti dispanzer zaostaja v stroki zlasti z uporabo sodobnih in kakovostnih mate-rialov, Čakalna doba je različna od 14 dni do 4 mesecev, odvisno od populacije. V zunanjih zobnih ambulantah je čakalna doba krajša. Bolnike z bolečinami pa obravnavajo ambulante brez čakalne dobe. Tudi oprema je v mnogih ambulantah zastareia, vendar je v zadnjem letu največ težav z dobavo rezervnih delov -domače opreme in z dobavo »domačih« materialov, za katere imajo proizvodne organizacije licenčne pogodbe s tujino. Zobna tehnika je z znanji pred materialnimi možnostmi. Veliko je zastarele opreme in so vse večje težave z materiali. V večini primerov je v pretesnih in neustreznih prostorih. h) Dispanzer za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine izvaja 11 zobozdrav-nikov, 1 special ortodont, 1 special pedontolog, 1 zobni tehnik in 15 zobozdravstvenih asistentov. To varstvo se je postopno razvijalo v samostojno znanstveno in delovno disciplino. Ko so dosegli visoko raven in je ZD začel uvajati posebne ekipe v krajevne skupnosti in šole, je prišlo do omejitev zaposlovanja oz. omejitev v širjenju obsega zdravstve-nega varstva. Vsem zahtevam krajevnih skupnosti in OZD zato ni mogoče ustreči. Zdravstveni dom rešuje to problematiko s pre-razporejanjem delavcev, ki opravljajo storitve v različnih ambu-lantah. Čakalna doba je enaka kot v dispanzerju za odrasle. Zdravstveno vzgojno delo je dispanzer strokovno lepo zastavil in beleži že vzpodbudne rezultate v zgodnji otroški dobi. Organi-zirano ima posebno ekipo v osnovni šoli Vič, občasno pa so ekipe prisotne v krajevnih skupnostih. Problematika je v tem, da spre-jeti republiški normativi za opravljanje storitev ne omogočajo organiziranja zobozdravstva v nekaterih KS, kjer pa se pojavlja potreba po tem. Tam, kjer pa je organizirano, delavci ne dosegajo republiških normativov, zato nastaja problem pokritja stroškov teh ambulant. i) Fizioterapija Število napotenih bolnikov narašča. S fizioterapijo na bolniko-vem domu so razbremenili zlasti starejše občane. Težave imajo zaradi zastarele in pomanjkljive opreme, a ker je fizioterapija pomembno dopolnilo zdravljenja v ordinaciji, postopno in v skladu z materialnimi možnostmi opremo zamenjujejo. j) Patronaža V patronaži je skupaj zaposlenih 37 delavcev, od tega 17 višjih medicinskih sester, 4 medicinske sestre za nego, 6 babic in 10 strežnic. To je specifično strokovno delo, ko z načrtovanimi in naroče-nimi obiski v družinah izvaja TOZD aktivno zdravstveno varstvo, ki obsega: - zdravstveno in socialno obravnavo posameznikov in družin ter ukrepanje v primerih, ko razmere negativno vptivajo na zdravje; - organiziranje in izvajanje strokovne nege in negovalske po-moči na bolnikovem domu, - svetovanje in izvajanje zdravstvene vzgoje - ter sodelovanje z drugimi strokovnimi službami pri urejanju razmer posameznikov in družin. Vse več je potreb po zdravstveni in socialni obravnftvi obČanov, ki so sami in želijo starost preživeti v svojem domačem okolju. Iz stabilizacijskih razlogov klinika skrajšuje ležalno dobo. S tem se je samo oskrba onkoloških bolnikov povečala za 21% v pri-merjavi z letom 1981. Med kroničnimi bolniki je pomembno opozoriti na alkoholike. Delo z njimi in njihovimi družinami jevenem letu porasloza 14%; ob tem se je obseg dela Kluba zdravljenih alkoholikov povečal na dve terapevtski skupini. Patronažna služba sodeluje s strokovnimi službami SIS z orga-nizacijo RK, s KS in WO. šolami, Centrom za socialno delo in z vsemi službami zdravstvenega doma. Prehod na bencinske bone je velika ovira v izvajanju poveča-nega obsega dela, pa tudi pogoji za nakup osebnih vozil pehajo temeljno organizacijo v vse večje stroške. k) Diagnostični laboratorij " • _ ¦• --. ¦ . Skupaj je zaposlenih 16 delavcev. *^'Jf-'•'; ¦' . Po veljavnih normativih zdravstvenih storitev delavci v labora-toriju že leta močno presegajo obseg storitev. S požrtvovalnostjo pa ni mogoče zamenjati delovnih metod. Aparature so zastarale In iztrošene, zato je delo vse težje. Zadnje leto se je temu pridru-žilo še pomanjkanje steklovine in kemikalij, kar je vplivalo na obseg in kvaliteto dela. I) Okulistična ambulanta Za potrebe odraslih bolnikov Zdravstvenega doma dela le ena zdravnica - okulist - v rednem delovnem razmerju. Pri sistemat-skih pregledih in po naročilu dispanzerja za medicino dela, ji pomaga pogodbena zdravnica iz druge TOZD. Kljub temu so vsi Ijudje za nastop službe in periodične preglede pravočasno in sproti pregledani. Povečal se je obseg zdravljenja očesnih bo-lezni zaradi delitve dela z Univerzitetnim kliničnim centrom, zato se je podaljšala čakalna doba za očala na 3 mesece Problemi so z nabavo aparatov in drobnega instrumentarija vse večji in resno ovirajo delo. m) Rentgenski oddelek Rentgenska slikanja okostij in notranjih organov opravlja TOZD za večino bolnikov Zdravstvenega doma Ljubljana. Nekaj naših bolnikov pa dnevno slikajo tudi v Železničarskem zdrav-stvenem domu. Na tem delu je zaposlenih 6 delavcev, od tega 2 zdravnika specialista in 4 višji RTG tehniki. Rentgenske aparature so stare in dotrajane, da zanje ni moč več dobiti vseh rezervnih delov. Za rezervne dele pa imamo tudi devizne težave. Prostori so neustrezni, zlasti je problematično ogrevanje in prezračevanje kabin. n) Administrativno tehnična služba V TOZD se opravljajo le opravila, ki so v zvezi z blagajniškim poslovanjem, kadrovsko evidenco, administracijo. vzdrževanjem ter čiščenjem. Na ravni delovne organizacije pa je delovna skup-nost služb za vse temeljne organizacije v Ljubljani, razen Želdzni-čarskega doma. 5. Izkoristek delovnega časa in količinski obseg storitev Delo zdravstvenih delavcev je raznovrstno in ne le ordinacijsko. Načrtovani urni sklad delavcev obsega 1.723 efektivnih ur. Struk-tura delovnega časa za posamezne nosilce zdravstvenega varstva je razvidna iz tabele št. 4. na str. 18. Taka struktura izkoristka delovnega časa je bila sprejeta kot sestavni del letnega gospodarskega načrta in v okviru svobodne menjave dela ponudena občinski zdravstveni skupnosti kot do-graditev faktorskega sistema v okviru dopolnila k samouprav-nemu sporazumu o svobodni menjavi dela za leto 1982. ¦ vr". •» ^\,- ..:¦•¦¦ ¦ ¦•.¦¦' -¦- .;: ~ ¦-¦¦ TABEt»* .yur.h .....___1__.....__________________._______________________J______________„;_________________________________;.Y_isJu.l3SŽ__ ., . .... llocilci: naloge in za edrsv. za zdr.v za,zdr. ' zs zdr. v disp.za zobozdr. Bp«e. Bant*>e- opravila a var&tvo PS otrok v SO otrok varetvo Sena plj.bol.in TBC varatvo varetro nolog ____________________________________o^bmi šh____________________________________________________________________._________________ ¦_________________ Ordinacija 16.799 1525 159o 159a 1628 15oo 1614 1678 1325 Obiski m domu 1.721 2oo ?3 _ 23 ; - , •¦¦'"; 2 < ¦- • " ¦"¦*.- ' Zdravetvene komisije 85 65 - - . " '' ' ' -* .• •* -. •" Zdravstvene vzgoč* ?5o lo ?o 2o - $6 l :¦ 2o 4o 2o - Sanit.higienBko Selo llo 5 15 ; l'S ¦-.-'¦. 2o Nujna neti. pomoč ?87 175 4o *o i rn^ •' - J2 - Klubi zdr. alkoholikov 4o ?o * --. ^* :. . ¦ ' - - - - _¦". .. " Konsiljarno delo . ljo lo lo , . 1* lov '. lo lo lo - P»dagoBko delo ' I.086 ?5 ?5 ' 35 ' 2S S~ 25 25 15 Delo v WZ . 60 - 60 ¦•¦-"- -¦ _ : •-••-¦ -^ SIIIMJ : ?^.568 1.B55 1.785 1.7?5 1.723 1.375 1.723 1.723 1»J*5 Dp]o v rodaiiČBnem *l.čanu 1<>? 1J? 60 ¦ - ' - ;~- ,.- ~i ' -' ' '.' ilTZ: '--"« SrLg. Fi"°^- ul: ŽL: 0r*)inaci.-8 - - - - 1-585 1.585 1.583 . -, -. rt ^ - Obicki ns riomu ¦ ' . l.J]9 1 ¦57? 1-57? - lo . _ ; . ' Z^reviitvena vzj^o^e . , M 18 18 - - - v"- ."¦ " . Sanit.. hi^. rtplo -55 - - " - ,- :\' Klubi zdr. alkoholikov m '. ¦: , ?o - - - . - ' * ' '¦-,.'" ^ Kor.7.11 ^»rno 'JpIo '*o . - - - . - —*_,,"../ I-ft-iaror^o 'iflo ?f,5 155 \ll 15o 15o 15o - :r "y v / "¦ S K U P A J : 1.7''i 1.7?! 1.7?5 1.7?5 K7?5 1.725 •*/ " -¦''" ' ' • ¦ -'- - ' - ¦. _- * . * -•¦'¦"¦ ' '.?,.-, TABELA 5 _ •• ¦ '¦ '¦ ŠTEVTLO OPRAVUESIH DELOVKIH VS NA ZDEAVKIKA IK ŠTE7IL0 0PEATUENIH>AJCT0fiJET V ORDINACIJAH " '¦ TOZD OZV Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 . ¦' BISPIHZIE OZ SLDŽBA Plan ur Realizacija % realizacije plan realizaci;ja % reallMeiJe . u^rMin^L ui,. oiAjiM v le(;u ig82 ^ ^ j^ggg ^. v L^gg^ faktoroev faktorjev faktorjev v 1. na zdravn. na zdravn. nfl zdravn. vseh zdravn. vseh zdravn. 1982 :::::::::r::::::::::::::::::::::::::::::i:::::::::::::::2:::- 1. Dispanzer spl.medicine (26,7) 1525 152* 115,o 3.o48.55o 5.156.J39 Io3,5 2. Dispanzer za zdr.var.borcev (1) 1*15 1317 95,1 115-756 125-763 Io8,7 3- Eisp.za zdr.v predš.o. (8;5) 159o 137o . «6,2 . 1.475.18o 1.65o.oo6 111,9 4. Disp.za zdr. varstvo šol.otr.(8) 159o 1221 "' ' ' "jv^jjji -l " ¦' 1.363.8oo 1.367.35* loo,? 5. Bisp.- medicine dela + 04 (5) 16oo 1568 ' : ^-^jKo - 7o7.14o ?o9.877 loo,4 6. Disp. za zobozdr.v. (35,7) 1614 1544 ': ' 9>,f J.876.2oo 4.o7o.32o Io5,o 7. Eispanzcr za žene (3) 1628 I.775 Io9,o ^. 467.000 5o5-861 Io8,3 8. Disp.za pljučne bol.+ TBC (1,7) 13oo 1845 142,0 - . 483.9oo 375.849 77,7 9. Sltupne medic. službe - - - 2.218.3oo 2.7o4.611 121.9 lo. Specialistične službe (okul..BTG) t _____________-____________-______________6o3.884_______582.538________96.5 EKUPAJ TOZD - Ii.953.lo4 16.167.698 Io8,l OPOKBE: - Paktor je enota za »erjenje količine dela zdravstvenih delavcev ¦ .' - V koloni 1 (dispanzer) je v oklepaju navedeno število zdravnikov, kjer so ortšteti zdi-avniki, ki so na specializaeioi oz. iz drugih razlogov dalj časa odsotni . . - v šolskem dispanzerju je bila dolga odsotnost dveh zdravnic zaradi poškodbp . ¦. ¦ ~" '-j ' '¦ ¦ - dispanzer za pljučne bolezni je delal nekaj mcsecev v zmanošanem obsegu zsradi -.¦¦' >¦¦¦ . ,, dozidave objekta . "-' ' - v specialističnih službah - HTG je realizacija manaSa zaradi okvare na aparatu .. ¦j. - zdravnik specializant v dispanzerju splošne raedicine jf prlsoten v ordinaciiji le ' | '¦.. ' . , '. s 75 % dclovnega časa, preostali delovni čas izvaja zdravloenje na domu, konsiljarno delo, delo v nu;ni medioinski pomoči in sdravniških komisijah, izvaja zdravstveno •' V. ¦ ¦ vzgojno in pedagoško delo. ¦ ' Plan ur nad načrtovanim 1723 je predviden v določenih dispan- b) zdravstveni delavci se stabilizacijsko obnašajo, za kar pred- zerjihzaizvajanjenujnenneclicinskepomočioz.obiskovnadonnu videva samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela tudi v podaljšanem detovnem času. posebne stimulacije v primerih prihrankov, ki bi izhajali iz varče- Ran urinfaktorjevternjihovarealizacijasoprikazani vtabeli5. vanj na področjih: . na str. 19. - predpisovanja zdravil, ," , . ' ! Plan ur na zdravnika ni bil raaliziran v dispanzerjih za zdrav- - pošiljanja varovancev k specialistom, ' . ' stveno varstvo borcev, za zdravstveno varstvo predšolskih otrok, - uporabe tujih storitev, ' ¦ za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine, medicine dela in - obravnavanje staleža, , r iL«!««;« c»=hiii,<.^i,«!i,ih r,r~,r»m«u podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno dela Ljubljana v TABELA 6 0 B Č I K A V B B E .". E OZB Vsi :zgublt;er.i dn«*"i: 1981 198? število 3t Lte>-iln B H E M E ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Od tepa zaradi: Vsi izgubljeni dnevl: KrerrZr pri rielu 1 Q 8 1 " 19 8? in pokl.obol. ' ' * 1981 1982 štfi-ilo % število Od tega 2aradi: NesreSe pri delu Nege družinsk. in poklic.obol. članov % 1981 1982 1981 1982 1. LJ. - HESTO 2. LJ. BEŽIGSAB ?. LJ. CENTER l,81*".ol? «56.:87 6o9.689 4. LJ. KOSTE FOLJE ?9*.c.?o 5. lj. čiška ;8o.;?o 6. LJ. VlČ-HUDi:lK 176.787 P,8 1.725.21? ?,8 ^8.6?* 2," 5?8.426 ?,o 286. ?9fc 5,1 ??5.885 ?,6 185.98? 2.7 2,4 -.8 ?,o ?,7 loci.75* 96.2?7 18.492 15.ol7 28.??5 21.B23 1B.887, 22.578 2?.858 25.17? 11.29? U.6J7 I.?68.»o5 ?,o 1,396-679 2,2 71.123 79.617 335.79o 4o8.595 rjl.7o7 1,8 258.51* 2,o 15.4o» 17.12o 58.288 72.o93 ¦ , "• ¦¦.'-, ¦ r ", . PREDSEDNIK -:. =¦; ¦ '*..¦ ... x- Skupščine občine \ : ' ' ¦ ; , Ljubljana Vič-Rudnik: '*-*,'. ¦¦' : - . : ¦•¦-.'¦¦'. ..- MAKS Klanšek, I. r. obrazložitev Preskrbljenost občanov Ljubljane z osnovnimi živili je stalna tkrb vseh družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih akupnosti v Ljubljani. Za zagotovitev hitrejše rasti primarne kme-tijske proizvodnje in s tem pokrivanja naraščajočih potreb Ljub-Ijane po hrani so družbenopojitične organizacije Ljubljane (MK SZDL, MK ZKS in MS ZSS) v ietu 1983 ponovno dale pobudo za povečanje prispevne stopnje. ki naj bi zagotovila dolgoročno in stabilno oskrbo mesta Ljubljane. Tudi delegati Skupščine mesta Ljubljane so 29/12-1983 na vseh zborih ob sprejemu resolucije za leto 1984 potrdili program razvoja kmetijstva, ki temelji na predla-gani prispevni stopnji. Za zagotovitev z družbenim planom občine Ljubljana Vič-Ru-dnik in mesta Liubliane za obdobie 1981-1985 načrtovane rasti kmetljske tržne pridelave na lastnem območju in dolgoročno usmerjanje tržnih presežkov hrane in drugih proizvodnih območij Slovenije v pokrivanje prehrambeno bilančnih potreb prebivalcev Ljubljane, so Ijubljanske občine aprila leta 1982 na podlagi repu-bliškega zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za inter-vencije v kmetijstvu in porabi hrane s svojimi odloki uvedle prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,4%, ki se zbira v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter se zbrana sredstva uporabljajo za pospeševanje kmetijstva ter s tem zagotavljajo prebivalcem Ljubljane boljšo preskrbo z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovnih živil. V letu 1982 je bilo zbranih 125 mio din, v letu 1983 pa 195 mio din sredstev. S temi sredstvi so bili v okviru kmetijskih TOZD in Kmetijskih zadrug izvedeni v skupščini sklada sprejeti pospeševalni pro-grami. Izkušnje skoraj dvoletnega pospeševalnega dela inter-ventnega sklada potrjujejo, da daje uveljavljeni način namen-skega združevanja in usmerjanja sredstev v danih ekonomskih in trržnih pogojih vzpodbudne rezultate, ki se že kažejo v povečani tržnosti družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. V letu 1982 in 1983 smo dosegli na območju Ijubljanskih občin 10% povečano tržno prirejo mleka, kmetijske zadruge so letos odku-pile tudi nad 1600 ton pšenice, ki se do leta 1982 sploh ni pojavila kot tržno blago. Zaradi nestabilnih ekonomskih in tržnih razmer so bili rezultati odkupa klavne živine sicer nekoliko pod načrtova-nimi, ugodno pa je, da se stalež živine ni zmanjševal. Doseženi rezultati so prav gotovo posledica sprejetih intervencijskih ukre-pov in sredstev, ki so bila namensko porabljena za naloge opre-deljene v programih pospeševanja proizvodnje hrane. Največ sredstev je bilo porabljenih za izvajanje ukrepov po republiškem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševa-nju proizvodnje hrane v letu 1982 in 1983. t. j. za družbeno organizirano tržno prirejo mleka in klavne govedi na domači krmi in povečano poljedelsko proizvodnjo. Tako kot ostale občine v Sloveniji je tudi Ljubljana udeleženec tega družbenega dogo-vora. Del sredstev, ki je bil namenjen ohranjanju in pospeševanju razvoja kmetijstva v hribovitih predelih, je bil še vedno preskro-men, da bi odločilneje vplival na povečan interes za tržno proiz-vodnjo hrane v naravno veliko zahtevnejših pogojih pridelovanja. Zato je treba v letu 1984 za ta namen zagotoviti več sredstev. Ocenjujemo, da so ukrepi dopolnilnega programa intervencij-skega sklada občin mesta Ljubljane izredno pomembno vplivali na pospeševanje proizvodnje hrane. Pravočasno usmerjeni osnovni pospeševani ukrepi in sredstva v sofinanciranje kmetij-ske pospeševalne službe, v regrese za nakup mineralnih gnojil in semen so namreč omogočili hitrejše in širše osvajanje agrote-hničnih ukrepov in sodobnih tehnologij na področju organizirane kooperacijske pridelave hrane in s tem večjo tržnost pridelave. Ker je dopolnilni program sklada zajel tako organizirane proizva-jalce na območju Ijubljanskih občin kot proizvajalce v petindvaj-setih občinah v Sloveniji, ki so s posebnim sporazumom sprejeli obveze do izpolnjevanja prehrambene bilance Ljubljana, so ustvarjene dolgoročne povezave potrošniškega središča s širšim naravnanim preskrbovalnim zaledjem Ljubljane. Tako je s po-močjo intervencijskih sredstev dosežena večja stopnja sigurnosti in stalnosti v oskrbi z osnovnimi živili, kar upravičuje uporabo m plasma namensko združenih sredstev sklada za intervencije. Tudi preskrbljenost prebivalcev Ljubljane v letu 1982 in 1983 z osnov-nimi kmetijškimi pridelki ir> živili je bila v primerjavi z ostalimi potrošniškimi središči dobra. Glede pa doslej znane podražitve in možnosti oskrbe z repro-dukcijskim materialom (v letu 1983 so se podražila umetna gno-jila preko 100%, zaščitna sredstva 140%, električna energija 60%, gorivo 57%), ugotavljamo, da sredstva sklada zbrana s prispevkom po stopnji 0,4% ne zadoščajo za zvedbo načrtova-nega programa sklada v letu 1984, ki naj bi zagotavljal oskrbo mesta na ravni leta 1983. Zato predlagamo, da se v letu 1984 za uresničitev nujnih programov sklada zagotovi potreben obseg sredstev s spremembo prispevne stopnje prispevka \z 0,4% na 0,6%. Če bi odlok bil sprejet 1.1. 1984 bi s spremembo višine prispevka zagotovili cca 368 mio din, ter s tem omogočili pove-čano angažiranje sredstev sklada za izvajanje ukrepov republi-škega dogovora o intervencijah v proizvodnji hrane (t. j. 217 mio din, kar je 60% sredstev sklada) in pri ukrepih dogovorjenega dopolnilnega programa sklada Ijubljanskih in 25 izven Ijubljan-skih občin (151 mio din -40% sredstev sklada) Ponovno poudar-jamo, da so ukrepi dopolnilnega programa sklada vezani na dobavljene in porabljene količine osnovnih kmetijskih pridelkov in živil v Ljubljani. Prispevek za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje \z osebnega dohodka delavcev in torej zvišanje stopnje iz 0,4% na 0,60% bolj obremenjuje osebni dohodek delavcev, vendar ob tem, da je za leto 1984 ukinjeno plačevanje 1% republiškega davka iz osebnega dohodka delavcev in so tudi nekoliko nižji prispevki družbenih dejavnosti, ki se plačujejo iz osebnega do-hodka, skupna obremenitev osebnega dohodka po veljavnih stopnjah s povečano stopnjo prispevka za intervencije ne bo presegla poprečne obremenitve osebnega dohodka delavcev v letu 1983, (popr. zbirna stopnja leta 1983 za Ljubljano je znašala 28,83%, veljavne zbirne stopnje leta 1984 znašajo 26,68%). Ker "je družbeno organizirana tržna pridelava hrane zadeva posebnega družbenega pomena in je treba čimprej zagotoviti zadostna sredstva za intervencije v kmetijstvu predlagamo, da skupščina občina Ljubljana Vič-Rudnik obravnava osnutek od-loka o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, ga preoblikuje v predlog in sprejme po enofaznem postopku. Tak sprejem odloka bo omogo-čil izvedbo iz sprejetih resolucij občin in mesta Ljubljane za leto 1984. V prilogi je podan okvirni program sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljana. SAMOUPRAVNI SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETUSTVU IN PORABI HRANE OBČIN MESTA UUBUANE REKAPITULACIJA programa sklada za intervencije v kmetijstvu občin mesta Ljubljane v letu 1984 (0,6% BOD) Interni ukrepi po Obseg in vrednost ukrepa znesek v din republiškem dogovoru . povečan stalež krav 1400 krav x 8000 din 11,200.000 pitanjegovedi 5000ton x 1800din . ;¦ 90,000.000 reja klav. prvesnic 800 kom x 5000 din 4,000.000 premije za mleko 19,9% pri 0,6% prisp. '¦ 73,400.000 sof. posp. službe po proizv. mleka, mesa 32,200.000 nadomest. dela obresti kreditiHKS . 3,000.000 urej. pašnikovvhr. obm. 2500ha x 1500din 3.750.000 l.skupa)1-7 . 217,550.000 dodatni ukrepi za pr. Lj. obseg in vr. oz. namen regresiranje min. gnoj. 74 mio 1 ml x 1,05/2,70 100,000.000 zaveč. proiz. dom. krme 500tonmesax ' 20,520.000 1,80-2,70-3,30 dodatniukrepzaproizv. 8mio1 x 2,00din 16,000.000 mleka na Barju, Kočevju premije za reprodukcijo plem. ribe in vzreja mladic 1,000.000 sladkovodnih rib\ alternativni mali prog. noveproizvodrousmer. 2,000.000 (kunci, pitanje konj, čebelarstvo, vrtičkarstvo, \; ¦ . . , ovčereja. reprodukcija) "v- ¦'¦¦¦""! " dopolnilni pospeševalni regres. semon, . 11,730.000 programi osemenjevanje, '•' zavarovanje, načrti, ^^^^ . izobraževanje kmetov II.Skupaj1-5 151,250.000 Skupaj I + II 368,800.000 PREDLOG o postavitvi spominske plošče na podružnični šoli DE Lavrica Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na 2. seji dne 2. februarja 1984 obravnavalo predlog svetaza razvijanje revolucio-rtarnih tradicij pri P OK SZDL o postavitvi spominske plošče na podružnični šoli DE - Lavrica v počastitev 40-letnice bojev 3. bataljona 12. SNOUB, ko je v noči na 30. marec 1944 napadla domobransko postojanko na Lavrici v šolski zgradbi. Predsed-stvo je nato sprejelo sklep, da predlaga Skupščim občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, da na prvi prihodnji seji potrdi predlog o posta-vitvi spominske plošče na podružnični šoli DE - Lavrica. Obrazložitev: V bojih proti belogardistom si je 12. SNOUB pridobila mnogo izkušenj, zato je požela tudi vrsto uspehov. Pri tem se je izkazal še zlasti njen tretji bataljon, ki je postal strah in trepet domobran-skih toip. Po sestavi je bil ta bataljon zelo mlad in je z velikim navdušenjem izpolnjeval vse zadane naloge, ki so bile največkrat povezane s težkimi borbami in s posebnimi zadolžitvami. Enateh je bila tudi akcija za napad na Lavrico. Ob tem velja omeniti, da so udarne skupine bataljona, ki so bile oblikovane pred bojem, vodili kot vodiči terenski aktivisti s področja Ijubljanskega barja prav do same Lavrice. Tako je šlo v akcijo sedemdeset borcev, ki so krenili na pot 29. marca 1944 in s samim napadom na domo-bransko postojanko, ki se je nahajala v prostorih šole, pričeli od pol enih po polnoči 30. marca 1944. Po uspelem napadu je bilo okoli trideset sovražnikov pobitih, nekaj zajetih, le šest mož pa se je rešilo z begom. S strani bataljona pa sta bila le dva ranjena, od katerih je nato eden izkrvavel. Akcija bataljona je odmevala zelo pozitivno v 12. SNOUB kot tudi v XV. diviziji, hkrati pa je pomenila veliko moralno in vojaško zmago naših borcev pri končnem obračunu z belogardisti, ki so se pred Ljubljano počutili popolnoma varne in niso nikakor pričakovali takega poraza, kot so ga doživeli te usodne rtoči 30. marca 1944 na Lavrici. Soglasje za postavitev spominske plošče so svetu 'posredovali: Svet Oš Oskar Kovačič in podružnične šole - DE Lavrica, Svet KS Lavrica, vse družbenopolitične organizacije v KS Lavrica. PREDSEDNIK OK SZDL. "¦',.¦' . - KRUMBERGER FRANC osnutek Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, na seji zbora združenega dela, dne.....in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne.....sprejela ODLOK o razglasitvi Rašice pri Velikih La-ščah za kultumi in zgodovinski spo-menik I. TEMEUNE DOLOČBE ¦ .'..¦, I.člen '¦' S tem odlokom se razglaša kulturni in zgodovinski spomenik: Vas Rašica, kot urbana celota z značilno izraženo podobo kmeč-kega naselja, ki se je izoblikovala ob križišču trgovskih in kultur-nih poti antike preko srednjega veka vse do današnjih dni, za urbanistični spomenik (v nadaljnjem besedilu: urbanistiCni spo-menik); Temkov mlin v Rašici z gospodarskim poslopjem in žago, kot dom pomembnega Slovenca Primoža Trubarja, za zgodovinski spomenik (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski spomenik). II. OBSEG SPOMENIKA, IMETNIKI OZ. IMETNIKI PRAVICE gPRAVUANJA SPOMENIKA ;J 2. eien 7l. Urbanistični spomenik zajema naslednje nepremičnine v KO 177 2729 vrt 620 Štrukelj Matjai, Kanada do 1/4 177 177 hišaingosp.posl. 95 štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 176 hiša in gosp. posl. 112 Štrukel| Matjaž, Kanada do 1/4 177 175 hisaingosp. posl. 22 Štrukelj Matjaž. Kanada do 1/4 177 174 hišainflosp. posl. 340 ŠtrukeljMatjaž,Kanadado 1/4 183 2633 njiv« QLCC JUUO Tomažin Leopold, Rašica 5 183 363 pod 73 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 163 hišaingosp. posl. 564 Tomazin Leopold, Rašica 5 183 362 kozolec 80 Tomažin Leopoid. RaSica 5 183 2628 njiva 1794 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 2636 njiva 1575 Tomažin Leopold, Rašica 5 194 2739/2 travnik 366 JakšeAna, RaSica15 194 183/1 hiSa 55 JakSeAna.Rašica15 185 197 gosp.posl. 80 VirantMilan. RašicaS 185 t96/1 hišaSt.28inhlev 194 VirantMilan, Rašica8 185 2414/2 vrt 200 Virant Milan, Rašica 8 185 2624/1 njiva 3094 VirantMilan,Rašica8 185 2414/1 vrt . 1219 Virant Milan, Rašica 8 185 2623 njiva 1931 VirantMilan,Rašica8 185 2617* njiva 144 VirantMilan, Rašica6 182 187 hiša in gosp. posl. 454 Tiselj Katarina, RaSica 17do 1/4 182 ¦ Tiselj Marija, RaSica 17do1/4 1« Tisetj Stanislav. Rašica 17 do 1/4 162 2604 njiva 957 Tiselj Stanislav, RaSica 17do 1/4 182 2603 vrt 453 Tiselj Stanislav, Ra5ica 17 do 1/4 182 188 hisaingosp. posl. 35 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/4 190 2601 vrt 916 PetnikMaks,Raštca3 186 196 hiSaingosp. posl. 457 Levstek Janez, RaSica 7 192 185 Nsa 817 Gradišar Terezi ja, Rašica 21 192 2593 njiva 1190 Gradišar Terezija, Raiica 21 206 2402/2 travnik 261 Jakfte Pavel, Rašica4 206 2403/2 njtva 70 JakSePavel, Rašica4 206 161/1 hiia 161 JakSePavel,RaSica4 207 162 hiSaingosp.posl. 320 Tomažin Leopold, Ra5ica5 210 380 skedenj-stavbišče 129 Grebenc Alojz, Rašica 15 210 2616/1 sadovnjak 816 QrebencAlojz,Rašica15 210 167/2 hlša in goap. p. 208 GnebencAlojz, RaSica15 210 2722 vrt 331 Grebenc Atojz, Rašica 15 210 2720 travnik 275 Grebenc Alojz, Rašica 15 209 2613/2 vrt 97 Turjak; 209 2613/1 vrt 1447 209 327 pod 65 209 189 hiSaingosp.p 20 VI.». Parceta Kultura Izmera Imetnik oz. imet. pravice 203 2588/2 travnik 594 • upravljanja spomenika 204 167/1 hiSa in gosp. p. 203 a)187 317 kašča 40 ZakrajSek Franc, Ražica 9 204 2723 vrt 187 191 htša in gosp. posl. 42 Zakrajšek Franc, Rašica 9 cvtf W 193 hiša in gosp. posl. 582 ZakrajSek Franc, Rašica 9 204 0701 urt 4W W 2615 travnik 1529 Zakrajšek Franc, Rašica9 Vil ¦ 187 2607 njiva 2733 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2417 vrt 194 Zakrajšek Franc, Rašica 9 204 2724 travnik 629 179 170 gosp. posl. 98 Pečnik Maks. Rašica 18 179 172 gosp. posl. 29 Petnik Maks, Rašica 16 205 2739/1 vrt 521 197 ¦ 173 hiša 249 Pečmk Maks, Rašica 18 264 2638/2 njiva 1063 179 171 gosp.posl. 68 Peinik Maks, Raiica 18 301 2667 njiva 852 179 2728 vrt 1991 Pečnik Maks, Rašica 18 301 2666/2 travnik 960 179 2717 njiva 973 PečnikMaks, Rašica18 301 2666/2 travnik 486 177 2629/1 travnik 2203 Štrukelj Elizabeta, Kanada do 301 318 hlev ¦ 330 1/4 301 290 hiša 104 štrukelj Milka, Kanada do 1 /4 301 319 stavbiikie 100 - % ' štrukelj Alenka, Kanadado 301 2666/1 travnlk 499 1/4 330 372 stavb.hlev 96 I štrukelj Matjaž, Kanada do 2749/2 travnik 146 1/4 412 379 hita 80 177 2629/2 travn* 358 Strukelj Matjaž, Kanada do 1/4 . 412 2638/1 njiva . ". 1965 JakliiJakob, RaSica13do1/4 Bohmer Albina, Poljanski nasip13do1/4 Hauser Rozka, Avstrija do 1/4 Petnč Ana, Canada do 1 /4 PettiC Ana, Canada do 1 /4 Petrič Ana, Canada do 1 /4 Petnč Marija, Canada do 1 /4 Prosen Marija. Canada Urbanija Maksimiljan, Velika GredaMarSalaTita113 Urbanija Maksimiljan, Velika GnedaMarsalaTita113 Urbanija Maksimiljan, Velika GredaMar4alaTita113 Urbanija Maksimiljan, Velika GredaMarSalaTita113 DL,OWinaLj Vič-Rudnik GradlSarJože,RaSica22 Mustar Franc, Rasica, 2 MustarFranc, RaSica2 Mustar Franc, Rasica 2 Mustar Franc, Railca 2 Mustar Franc, Rasica 2 Uustar Franc, Rasica 2 Mustar Franc, Rasica 2 DL, Občina Lj. Vič-Rudnik DL,Ob«inay.ViS-Rudnik Strte Viktor, Rasica 32 do 1/2 SWe Marija, Raiica 32 do 1/2 Strte Manja, Rasica 32 do 1/2 ----------------------------------------------------------------------------------------'------------------------ 908 182/3 stavb. shiSo 224 Andoljšek Radoslav, .' ¦ - VI. St. Parcela Kultura Izmera Imetnikoz. imet. pravice Rašica23do1/3 ____________________________________________upravljanjaspomenika ' .,"' " ' ¦¦...."¦¦ Andoljšek Ivanka. Rašica 23 123 45 »¦'""' '¦¦ ¦ ¦'¦ ¦ ' do60/30 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ¦' ' • . ¦ . . • - ' . .¦ %. StrbenkMira.Rašica23do 4« 337 stavb.hiSa 120 StrleMariia,RaSica32do1/2 ;..,'.•. ':'"':.'¦.¦ ^stanka.Zao^do indvonšce . ¦ m •. .. ... . < . 412 2708/1 sadovnjak 1375 StrleViktor,Rašica32do1/2 /-'¦>, ' . , ... .. . ., , L m 2712 njiva 404 SMeMtffcMi« 32*1/2 \-\ ^. ' " \ - - 'Vr' f^l^"^ m 2708/2 sadovniak 572 StrleMarija,Rašica32do1/2 lašte 67 do 40/30 m ¦• 2706/3 sadovnjak 123 StrieMarija.Rašica32do1/2 963 166 stavb. s hiSo. gosp. 174 IndiharMilan.RaSicaiOdo 427 182/2 stavb.h^ 305 Stritar Mi.ka, RaSica 24 >-"*«*.. . ^m**««*.* indvonš&i .- ¦ . • ± . . 427 2733/1 sadovnjak 230 Stritar Minka, Rašica 24 "j .. 427 2732 vrt 396 Stritar Minka, Rašica 24 963 2616/2 sadovnjak 1170 Indrhar Marija. Rašica 10 do 428 391 stavb aosp. posl. 70 Andoljšek Radoslav, 1 2 skivo.hu^^ RajiCa23 1096 2716/3 travnik 527 StritarMiroslav,Rašica24 428 390 stavb gosp. posl. 132 Andoljšek Radoslav. 1169 2704 travnik 898 ŠporarJože.Maga|nova5a. Rašica23 1197 164 stavb.shišo 538 VirantMilan. Rašica8do1/3 459 181 stavbišče 234 CimpermanOlga, Rašlca22 gosp.posl.in VirantZofi|a.Rašica8do1/3 459 2736 vrt 370 Cimperman Olga, Rašica 22 dvorišče , , s Virant Milan ml.. RašicaS 776 2406 travnik 1274 Tomažin Leopold. Rašica 5 " " do1/3 776 2405/1 niiva • 3179 Tomažin Leopold, Rašica 5 1201 368 stavb.skozol 50 Tomaiin Janez. Rašica 20 744 2619/1 njiva 1355 ZalarMUan,Rašica7 199 stavb.sh.šo 107. TomažinJanez,Rašica20 744 2618 vrt , 1518 Zalar tM\, Rašica 7 369 stavb.spodom 55 TomaiinJanez Rašica20 744 2619/2 niiva 126 Zalar Milan, Rašica 7 66 273 hiša 126 Krampelj Jože. Četež št. 7 743 165 stavb hišagosp 366 OL,2alarJože,Rašica6 20 194 Cerkevsv.Jerneja 388 RimokatoliSko župmistvo posl.indvorišče vRašlcl 795 169 stavb zgosp.posl. 58 ŠkuljFranc,Rašica16 seznam 4010/2 pot 204 DLjavnodobro 795 168 stavbiščeshišošt.4 325 Škulj Franc, Rašica 16 3998/1 pot 1432 DLjavnodobro 795 2725 vrt 1115 ŠkuljFranc, Rašica 16 b) Deliparcel: 795 2703 njiva '- ¦ 1122 škuljFranc,Rašica16 192del 2592/2 travnik 1122 GradišarTerezija, 723 2740 travnik ._ 112 DM«iAnton.V»l. „74« 2599/1 «ravnik 3585 «n?k Andrej. RaSica 18 723 183/2 s.avb,hiS8S..14 198 ^;^Vel . P^nfkDarinka.R^caiS 748 2592 travnik 418 HribarAnton,Rašica26do A°V} y2 2 ZgodovinskispomenikzajemanaslednienepremičnevKOTurjak: HribarMaija.Rašica26do ™ ^vb. 508 DLOMinalj. VičRudnik 1/2 ' 209 stavb. 579 • DLObčinaU|. VičRudnik ' 745 184/3 stavb.indvorišče 203 DL,HribarAnton,Rašica26 2714 travnik 3194 -•. . DLObč.naLj. Vič-Rudnik do1/2 2745 travnik 1306 .. ¦;• DLObčinaL). Vič-Rudnik DL,HribarMarija.Rašica26 2746 parifikat 370 ¦-' DLObč.naLj. Vie-Rudn,k 4O-\I2 3 PokrajinSkevTBdnostiurtarnsHitnegainzgodovmshegaspomenitesevanjieio^utli . 612 2403/1 njivaintravnik 1935 JakšePavel,Rašica4 vnjenineposrBdniokolici.kizajemanaslednjenepremičninevKOTurjak: 680 198/2 hišaindvorišee 236 MustavarAnton,Rašica28 a> _„ _ . ., , . ... D 552 182/1 stavb.hiSaSt.1in 674 Debeljak Marija. Rašica 20 do ^ 2660 n'iva. ^ ^*?«*1 , dvor«p 1/2 187 2651 travnik 417 ZakrajšekFranc, Rašica9 — ¦ ' TomazinJanez.Ra&ca5do ™ 2838 travn,k 7395 Zakraj5ekFranc. Rašica9 y2 187 2608 travnik 1669 Zakraišek Franc. Rašica 9 552 2733/6 stavb. s hlevom 58 Tcmažin Janez. Rašica 5 do 187 ?655 travnik 2279 Zakra0ek_Franc.ReLca9 sadovnjak 671 1/2 187 2659/2 njiva 872 Zakrajšek Franc, Rašica 9 -'¦ TomažinJanez Rašica5do 186 2409 travnik 6537 LevstekJanezml. RaSica7 1/2 ' 186 2411 njiva 299 LevstekJanezml, RaSica7 817 2630 travnik 3364 . Gradišar Ivana, Rašica 21 do 186 2416 vrt 475 Levstekjanezml. Rašica7 1/2 186 2410 njiva 309 LevstekJanezml..Rašica7 820 2591 stavb.shišo 107 GradišarJože,Rašica66 186 2648 njiva 1748 Levstek Janezml., RaSica7 stavb.zgaražo 22 GradišarJože,Rašica66 175 3410 travnik 2676 Tiselj Katanna. Rašica17do travnik 741 GradišarJože, Rašica66 1/3 815 2637 njiva 1122 GrebencAna.Rašica15 . ,A....... Tiselj Marija, Rašica 17do1/3 868 184/2 hišazgosp.posl. 140 HribarAnton. Rašica26do . ¦ ' •'' ' - Tiselj Stanislav. Rašica 17do 1/2 1/3 '•'¦' ;--'¦-r r - . -' .- .- HribarMariia Rašica26do 179 276/1 travnik 2505 PečnikMaks. Rašica18 ¦?-¦¦. ¦" 1/2 ' 179 2761/2 travnik 4005 Pečnik Maks, Rašica 18 871 2707 travnik '¦'¦' W®' Havek Zof ija Sonja, :¦¦ "9 3450 pašnik 5075 PečnikMaks.Rašica18 Tržaška51 179 2424/1 travnik 385 PečnikMaks, Rašica18 891 370 stavbshišoin ' 296 Žužek Janko, Rašica 28 do 179 2765 travnik 5366 PečnikMaks. Rašica18 gosp.posl. 2/3 177 3429 travnik 7115 Stmkelj Elizabeta Canada. ' '¦-•¦¦¦ • ¦ • ŽužekMilena.UlicanaGrad6 ~ * ' ' ' do1/4 - i___ • . . . d01/6 _¦•• - - ' •..« . Štruke)jMilka,Canadado1/4 .¦•¦'»'¦ ¦¦- ... 2užekJernej,Vel.Štradon15 ' . ' ' •' ; Štfukelj Alenka. Canada ¦ -± . . . ¦ do1/6 /.- ,'. ' ¦':¦ do1/4 818 2733/4 travnik "¦*'' ¦ 552 CimpermanStanko, . . ' ¦ ' :"V* ' •" . StrukeljMatjaž,Canada . Rašica22 -r- " ' ' -' ' ' d°1/4 821 183/3 stavb.shišo, 203 DL, Oblak Marija, Rašica 67 177 2701 pašnik 4025 Štrukelj Matjaž. Canada svinjakomin do1/4 jjvorijjgm 177 2372 travnik 1976 Strukelj Matjaž, Canada 832 2590 njiva 127 Žužek Janez, Rašica 28 I?,1^, , • „•* D A -k 808 2600 stavb.shišo 73 Gradišar Stane. Rašica 6 193 2744 travmk 802 DL. Ob&na Lj/V^-Rudn.k . travnik 1096 GradišarStane,Rašica6 1« 2639 njivi 1047 JakšeAna,Raš,ca15 905 2716/1 njiva b.izmere Antoljšek Ivanka, Rašica 23 185 2624/1 njiva 3094 Virant Milan. Raš.ca 8 travnik ' ¦' b. izmere Antoljšeklvanka,Rašica23 185 2643 njiva 2230 Virant MHan. Raš^ca8 905 2733/5 sadovnjak 481 Antoljšek Ivanka, Rašica 23 185 2649 travnik 820 Virant Milan, Rašica 8 VI.«. Parcela Kultura Izmera Imetnik oz. imet. pravice 577 ^65971 travnik 139° Zakrajš8kFranc,RaSca9 upravljanjaspomenika ^62 ^°n travnik &B2 KožarAlojz,MaleLašče2 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 603 3425 travnik 4820 Mustarlvan,RaSicašt.33 ]________l________l________________*________?______________________ ^03 ^529 travnik 1622 Mustarlvan,Rašicašt.33 603 3534 travnikinnjiva 1057 Mustarlvan, Rašicašt.33 185 2367 njiva ;. 863. . VirantMilan,Rašica8 667 3426 travniklog 5830 ZadnikJože,Rašica17do1/2 189 2700 travnik fStS PerhajJoie, RaSicai ZadnikAmalija,Raiica17 189 2356 travnik 3072 Pertiaj Jože, RaSica 1 doi/2 189 2373 travnik 2035 PerhajJoie,Rašica1 663 2644/1 njiva 1552 GradišarTetezija,RaSica21 189 2375 njiva 2034 Perha/ Joie, Ražica 1 699 2647 njiva 2712 PeenikAmalija,Ra5ica3 189 161/2 hiSainpodRašica 783 Pertiaj Jože, RaJica 1 618 2346 njiva 1922 ZidarJosip,Vel.Laš6e116 *-31 - ' 604 2402/1 travnik 5000 JakSePavel,Rašica4 189 2363 travnilc 430 ¦¦ PerfiajJože.Ražica? 612 240f/i njiva 1505 JakšePavel, RaSica4 njiva • 1100 PerhajJote,RaSioa1 611 2401/2 njiva 1202 AndoljsekMarta, 182 2596/2 travnik " ./:' 1931 TiseljKatarina,Rasica17do ObLjubljanici38 . • . ..'.'.. 1/3 615 2408 travnik 4864 Andoljšek Marta, •;-U'-. •¦.. - ¦' . •¦_¦¦,¦ ' ' ¦ Ti3djMarija,Rašica17do1/3 ObLjubljanici38 -¦<¦(;,¦" ' .. - .'. .. ' '• TiseljStanislav,Rašiea17do 795 2646 njiva 2313 ŠkuljFranc,Rašica 16 ,'¦¦"¦'*• ¦¦'¦-'¦--¦ -'. 1/3 775 2748/1 travnik 2132 PavlinJernej,Ponikve32 183 2339/2 travnik 223 ^ Tomažin leopold, Rašica5 , ; do1/2 183 2421 travnik 4773 Tomažin Leopold, RaSica 5 ' . ' PavlinMariia Ponikve40 192 2594 njiva 439 GradišarTerezija, Ra&ca21 do1/2 209 3421/1 njiva 3»0 JakličJakob,RaSica13do 775 2748/2 travnik 912 PavlinJemej,Ponikve32 '¦¦•, ': 1/4 , „. do1/2 -' . ¦ •¦ •- ¦ ¦ - • ¦ BohmecAlbina,Poljanski _, /J \ ¦ PavlinMarija,Ponikve40 ; > .>'. ¦ ¦ nasipi3doV4 4n\l2 ,:'•.". ¦¦ •. •<¦. -c HauserRozka,Avstrijado1/4 779 4069 Cesta 966 DLvsplošnirabi ., ... .1. . PetriSAna,Canadado1/4 776 2407 njiva 2302 TomažinLeopold,Ra«ca5 209 3421/2 njiva ' , '. fflB . , PetričAna,Canadado1/4 791 2698/1 njiva 924 HoeevarManan.Prijateljev 209 3423 travnik S» PetričAna,Canadado1/4 trg6 209 3422/2 travnik .r • 276 PetričAna,Canadado1/4 704 2695/1 travnik 2177 GeroniEvoen,Ra»iea41 209 3421/3 njiva •• 607 PetrieAna,Canadado1/4 753 320 stavb.shiSo 100 2alarBožo,Ra«ca34do1/4 209 3428 travnik 5985 PetriSAna, Canadadoi/4 ZaJarlvBnka,Rasica34do1/4 209 2650 njiva k 1259 PetrieAna,Canadado1/4 t ZalarJože Ra»ica6xlo1/2 « 2S« "iiVa.- IVZ ^^'CiMtetoVA 874 ^j, travnik 2115 Ho6warNrtka.Trt-k.75 m S^o J™1 ¦ ¦• «f ProsenMania,ZDA m M11 njiva ^ HoeevarNrt^TrtrtkaTS m ^l J . " ' 2! • ProsenMan'a'??A .- . 850 2645 njiva 1982 Zalar Milan, Rašica 6 203 2764/3 travnjk . m Prosen Manja, ZDA ¦ ^ ^n travnik m HočovarMarjan.Stolpie^ 203 3424 travnik . 7865 Prosen Marija, ZDA ^ ^^ tramik g?6 HodevarAnton.SfolpičŽ ™,, travn!l ^371 Hribarlvan,MaleLa4ee12 827 2693 travnik, njiva 3043 Ho&>varAnton,Stolpič2 *.« ^, travtl* *5 Hribarlvan,Malel_ašče12 w 3539 travnik, njiva 5913 DL, Ijubljanske mlekarne 211 2390/1 travrok . 104 GrebencJože.RašicaH , Tolstojeva63 -¦.•'¦' , • " ' "' - ^01'2 806 2352 njiva 3487 DL,Ljubljanskemlekam« -.<¦¦¦ •¦!•• . . :x. ¦ .-= - .GrebencMarija,Rasica11 Tolstojeva63 «,, '' .. '¦'"¦' «ii -"- ^0172 «» 2361 ")'iva 2726 Dmubljanskemlekarne 211 2391 n|iv* ._ 3K GrebencJože,Ra4lca11 Tolsto|eva63 ; ' ., >-. *)1/2 806 2392 njiva 396 DL,gubljansketnlekarne .._:¦¦ .._ . ¦.-..¦ ••¦ •. GrBnencMarija,Rasica11 Tolstoieva63 .„. „.. .. -\ ¦' r. ¦ *>1/2 806 2690 travnik • 1431 DL,Ljublianskemlekame 264 2640 n|iva . „, ' -«« . GradiSarJože. Ra4ica22 Totetojeva63 m ^' fnBV"* ,'"¦'¦¦' 'm GradiSarJože.Ra$ica22 828 3530 gozd 1935 Levstek Mihaela, Zeleni pot 206 2385 n;iva ¦ X . 1417 JakSePavel.Rašica4 11do1/3 206 2387 njiva 1804 JakfePavel,Rasica4 LflV8tekAndre)a,Rihar)«va28 206 2383 travnik . 1«M v jakje Pavel, RaSica 4 ; .-.. !. .. ' • . do1/3 ??? ^3,. travnik ' 5* ¦ Ja««Pavel,Rašica4 ' Levsteklgor,Zelenipol11 210 2394/1 tmvnik Vj : . 294 GrebencAlojz,Rašica15 do1/3 210 2395/1 njlva -,. jB.-'. ¦ GrobencAlojz.RašicaiS 922 2399/1 njiva 1918 GarvasAnton,Scnrjenje13 301 • 2747/1 pasnik ; 28M , Mu8tarFranc,Ra4ioa2 937 2698/2 travnlk 4050 Ho6evarMarj«n,Pr1iate(i9v 301 2747/2 pasnik ,564 MustarFranc,Rašiea2 tra6do1/2 301 2642/2 njiva . .1050 MustarFranc,Raslca2 : ' . , . . . Hočevar Stanislavs, 301 2675 njiva . • 1482 MustarFranc,Raiica2 '" "¦ PrijateljwtrB6do1/2 301 2874 twnik ' ¦. 3154. Mu8tarFranc,Rasica2 171 3581/49 travnik 787 DLObčinaLj.Vič-Rudnik 301 3528 travnik • 4082 MustarFranc,Rašica2 1073 2422/1 travnik 1898 Omperman Mirko, Neredl 7 301 3536 njiva '- , 3746 MustarFranc,Rasica2 1073 2422/2 travnik 17 OmpermanMirko,Nef8di7 452 3415 njiva .1784 GraditerJoze,RaSica22 1141 2423/1 njiva 846 Lovič Milan, Nemonwit 423 3427 travnik 4510 ZidarJože, Vel.Usč«116 . , ¦ . Deeanka1do1/2 428 2733/2 sadovnjak 1630 AndoljSekRadoslav, • . ¦ •-. . LovlčMajda, NemiroviC . . Rašica23 Deeanka1do1/2 • " nerodovKno 219 Andoljiek Radoslav, . n74 2598 njiva ' 464 PeCnikAndrej,Ra*lca18 Ra»ica23 ... _ . ^2 187del 2607 njiva 2733 Zakr^MiFrancfMlcag ¦-"-;- . TomazinJanez,Rasica5 177 del 2691 gmajna 3723 Struktl) BiabMa,'Omdi .¦¦•¦¦ ,-'- -:' ¦ . *>1/2 doi/4 ~~--------1-----------~-----"---------------'.------¦—i------',-----:—I------:-------- - stavbno gmoto, strešni naklon, barvo in ustroj strešne kri- VI. St. Parcela Kultura Izmera Imetnikoz. imet. pravice .. a ' " upravljanja spomenika e' ¦ -------------------------------------------------------------------------------------------------- - fasadno členitev in arhitektonske detajle, l_______2_______3_______________4_______5__________________________ sestavo fasadnega ometa. . §trukeljMilka,Canadadoi/4 3- Varstveni režim za neposredno okolico urbanističnega in ..- * štrukei)Aienka.Canada zgodovinskega spomenika določa prepoved pozidave parcel iz ¦ ¦'•'¦=• . doV4 točke 3,2. člena tega odloka. • .;.--•¦. •" ,• • štrukelj Matjaž, Canada ' ¦ do1/4 IV. RAZVOJNE USMERITVE !*V 183del 2344/2 njiva 1998' Tomažin Leopold, Rašica 5 "** 192 del 2596/2 travnik 112 GradišarTerezija,Rašica21 5. člen * 209del 3422/1 travnik 718 JakličJakob,RaSicai3 Razvojne usmeritve kraja- urbanističnega spomenikased^olo- _.»,.. ° ,|bj p (. kj čijo vokvicu namembnosti in v mejah varstvenega režimavsmeri . ' *; ¦ ¦'. '¦ ,", ¦¦ . ¦ nasio13do1/4 razvoja kmetijske, obrtne in druge dejavnosti. Samoupravne or- i ' >' * •'J HavserRozka, Avstrija ganizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in druž- •' ' ¦ ~;. doi/4 benopolitična skupnost, ki uresničujejo svoje planske naloge na * . ' PetričAna, Canadadoi/4 območju spomenika, v svojih planskih dokumentih podrobneje 209del 2669 njiva •. ' 2061 Jakli6Jakob,Rašicai3 opredelijo in sprejmejo obveznosti in naloge za razvoj kraja, do1/4 Objekti zgodovinskega sporrtenika se v pogledu razvojnih . ¦-. BohmecAlbina.Poljanski usmeritev namenijo muzeisko-gostinski deiavnosti. ; <_.^i. ¦ ¦¦¦¦•¦" ¦¦--' nasip13do1/4 ' " ¦•.-!¦¦ ,<,- i ' ' - , '. ' HavserRozka,Avstrijado1/4 WAn7r»Q J|t"* . . ... PetričAna,Canadado1/4 VI. NAUdUM »yf. ' • fljp; ¦.".'¦¦ 2832 travnik " "¦ ¦ ¦ 1459 MustarAlojz, Rašica38 ¦•!¦¦¦* '" ''W 2663 travnik '",..' 489 GrebencJože.Rašica 6.člen • • ' Hdoi/2 Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile ¦ ¦¦..¦¦ -v '¦ • Grebenc Marija, RaSica spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti urbanističnega in ¦¦¦»¦--• ":= " 11 doi/2 zgodovinskega spomenika. Za vsak predviden poseg na območju . SSM 2664 travnik .' 1507 MustarFranc, Rašica2 spomenika morata pristojna upravna organa za kulturo ter ureja- SBt';-fc 2665/1 travnik - . * 624 MustarFranc,Rašica2 nje prostora in varstvo okolja pridobiti soglasje strokovne orsfani- ¦3^5! S ^5 SS1^2 za^u^k^aregionalnegazavodazavarstvonaravnein , LddCs 12 W . ' 4070 cesta 20724 DL v splošni rabi 779 4068 cesta 73935 DL v splošni rabi 7. člen 806 2662 travnik 1489 DL Ljubljanske mlekarne, Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpekcij- Tolstojeva63 skih služb. ¦ i -.11*»*, 2599/1 travnik 3585 PečnikAndrej.Rašica ^' "' . - 18do1/2 VI. KAZENSKE DOLOCBE ""* ¦¦-¦ ¦'-¦¦ PečnikDarinka,Rašica : <' ~ . ' . ¦ 18do1/2 8 č)en Seznam 40^4/1 potok ,,-, ' ?2315 DLjavnodobro Kršitvedolofiilvarstvenegarežima,določenegastemodlokom, 1 '. 3998/1 pot 1432 DLjavnodobro so sankcionirane s posebnimi predpisi. • " 4011/21 pot 1050 DLjavnodobro '.-¦»¦-• 3997 pof 762 DLjavnodobro VII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE ,: 4010/9 pot 4049 DLjavnodobro 4010/1 cesta b. izmere DLjavnoobro 9. člen Upravni organ za premoženjsko-pravne zadeve občine poda ;? ::•¦¦"•v; predlogza vpiskulturnegainzgodovinskegaspomenikavzemlji- Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območij spomenika ško k^° P° Parce'nih številkah' z imetniki oz imetniki Pravice (1., 2. in 3. točka 2. člena odloka) z vrisanimi mejami. upravljanja spomemka. III. VARSTVENI REŽIMI ^K .-,-.-Y>-^ ¦• • Taodlok začne veljati osmi danpoobjavi v'Uradnem listuSftS. .' 4,eien * ' ¦•-*'-•-•• &tavilka: ¦ . ... '. Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se a um. ^; . ¦ Om***-k -\, določijo vartveni režimi: . . _AAjn_ 1. Za urbanistični spomenik varstveni režim II. stopnje, ki va- - ., Liubliana Vič-Rudnik rujeznačilne pogledenazgodovinskopodobonaselja. Dovoljene u.t ... J,'-, ¦.., Maks KLANŠEK so dejavnosti, ki so v skladu s spomeniško funkcijo naselja - kmetijska dejavnost, usmejena obrtna dejavnost. Posegi v spo- . rnenik so pod nadzorstvom strokovne organizacije, ki zanj določi spomeniški red: ! ¦_¦, - gradbeni red z značilno stavbno gmoto in višinsko omejitev ' *.; / ^ - stavb, >.'-^.j ¦-¦-,.:¦ i .¦ '¦'¦,-";' ¦¦¦<»'".¦..¦ - ulični zazidalni sistem, • ' ' " it> ,-!.•,,¦ - poenotenje strešnih naklonov, barve in ustroja strešne kri- ••.¦-.¦¦, ;>,'•:! ! tine, y _ ^v ; - sestavo fasadnega ometa, ; . • - varstvo posameznih detajlov (Rašica št. 14, št. 18, št. 19, št. «, 20, št. 31). 2. Zazgodovinski spomenik varstveni režim II. stopnje, ki varuje avtentično pričevalnost spomenika. Dovoljene so dejavnosti, ki ¦ .; . so v skladu s spomeniško-varstvenim značajem spomenika - ,_ - ¦ . spominsko-muzejska dejavnost. Posegi v spomenik so pod nad- :^ •. ', •. r zorstvom strokovne organizacije, ki zanj določi spomeniški red: _¦; ,-. ¦- . - : ';¦* obrazložitev Zakonska podlaga za izdajo odloka: Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju dela nepre-mične naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-raziskovalno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, raz-glasi za kulturni in zgodovinski spomenik ali za naravno zname-nitost. Predlog za razglasitev kulturnega in zgodovinskega spome-nika, in sicer naselja Rašica za urbanistični spomenik in Temko-vega mlina v Rašici za zgodovinski spomenik, je podal Ljubljan-ski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Razlogi za razglasitev: Za urbanistični spomenik se razglasijo mestna ali vaška naselja, ki so najznačilnejši in najvišji dosežki v oblikovanju prostora. Rašica leži v razgibani pokrajini med valovitimi, deloma goliča-vimi pobočji in vrtačami, ki imajo že nekatere značilne oblike kraškega terena. Naselje predstavlja tudi v širšem prostoru, v katerega je zajeta dokaj zaključena pokrajina od Turjaka, Malih in Velikih Lašč do Spodnjih Retij, pomemben dosežek v izoblikova-nju prostorske vaške zasnove. Tak pomen Rašici zagotavlja obli-kovanost terena, ki pogojuje dominantno lego v pokrajini z jasno izraieno podobo naselja, ki doseže vrh v podružni cerkvi sv. Jerneja. Notranje zazidalne linije in sistem vaških ulic je dobro ohranjen. Ambicioznejše arhitekture v naselju nezasledimo, ven-dar starejša gospodarska poslopja kažejo svojevrstne poteze, ki so do neke mere vpliv stare prometne in kulturne povezave med vzhodom in zahodom. Za to ozemlje je značilna izrazita preho-dnost stavbnih oblik oziroma sopojavnost dveh različnih stavbnih gmot na istem prostoru, izražena predvsem v merskih razmerjih. Prva se kaže v notranjsko občutenem sorazmerju in ostrih obri-sih, druga v mehkem obravnavanju stavbnih gmot značilnih za osrednjo dolenjsko pokrajino. V naselju še vedno zasledimo nekaj stavbnih členov, značilnih prav za to mikro regijo. Robustno izdelani portali s težkimi prekladami, vključeni v razmeroma skromne stavbne gmote, učinkujejo prav veličastno, vsekakor pa do določene mere pogo-jujejo istovetnost naselja. Takšni portali, ki so vpliv Krasa, so ohranjeni na stavbah Rašica 14 iz 1884, Rašica 18 iz I. 1837, Rašica 19 iz 1.1846, Rašica20izl. 1817in naTrubarjevemmlinu-Rašica 31. Zgodovinski spomeniki so lahko deli naselja, ki zna-čilno ponazarjajo socialno zgodovino ter zgodovino kulture na naših tleh, kamor je Steti tudi domove pomembnih Slovencev. Temkov (Trubarjev) mlin je zaradi najbolj verjetne lokacije, kjer naj bi stala Trubarjeva rojstna hiša, ustrezen, da se razglasi za zgodovinski spomenik in uredi v spominski muzej. Celoten kom-pleks »Trubarjevega« mlina je postavljen ob vodi pod naseljem in je vedutno neizpostavljen, zato je zanj pomembno, da se nad njim ohrani tudi značilna podoba Rašice kot vidni in spoznavni sim-bol. Primož Trubar je eden najpomembnejših fnož slovenskega naroda. Z njim je slovenski jezik dobil tudi knjižno obliko. Kot eden najizrazitejših duhov tedanje Evrope je uvajal tudi v naše kraje humanizem. Za Temkov mlin kot spomenik je izrednega pomena njegova neposredna okolica, zato je primerno, da se z odlokom zavaruje celotna Rašica, ki je po svoji dominantni legi in značilni silhueti pomemben sooblikovalec kulturne krajine, ki se je izoblikovala ob križišču trgovskih in kultumih poti antike, preko srednjega veka vse do današnjega časa. Obseg spomeniško zaščitnih območij: Predlog zavarovanja kraja je obravnavala KS Velike Lašče in vaščani Rašice in podali po javni obravnavi na delovno gradivo oz. vris zaščitenih območij pismene pripombe. Pripombe je, obravnavala delovna skupina in dosegla uskladitev interesov KS, Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kul-turne dediščine in ostalih dejavnikov. Odprto je ostalo le še vprašanje 3 parcel: št: 2707, 2704, 2703, za katere s stališča varstva okolja smatramo, da jih ne bi bilo smiselno vključiti v zazidalno območje. Glede na to, da je komisija za uveljavljanje stališč pri izdelavi lokacijske dokumentacije za dovoljenja izje-mnih gradenj že dala soglasje za gradnjo na parcelah 2704, 2707 in sta ti dve parcelt zaenkrat še zajeti v ožje varovano območje. Enako kot se bosta tretirali ti dve parceli, naj bi se obravnaval tudi predlog za parcefo 2703. Smiselno pa bi bilo do izvedbe predloga dokumenta poiskati za stranki Hauk in Šporar nadomestne par-cele. Razvojne usmeritve: " ' • '¦ ¦' Po predlogu programa za razvoj zgodovinskega spomenika, katerega nam je predložil Odbor za obeležitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja pri RK ŠZDL Slovenije (v nadaljevanju: Odbor) bodo objekti v okviru zgodovinskega spomenika usposobljeni za naslednji program: - V poslopju Temkovega mlina bo muzej slovenskega prote-stantizma kot stalna muzejska zbirka o dobi slovenske reforma-cije in deloma o dobi slovenskih kmečkih puntov. Ker gre za izjemno pestro in po dogodkih dokaj razvejano dobo, bo po-trebno za potrebe zbirke preurediti vse poslopje mlina oz. cca 200 m2. Strokovno skrb za upravljanje in delovanje muzeja bo morala biti stvar ustrezne strokovne institucije- po vsej verjetno-sti Mestnega muzeja iz Ljubljane. Kot upravljalec objekta muzeja bi bila primerna ali občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik ali pa KS Velike Lašče Finančna sredstva za delovanje muzeja se bodo zagotavljala v okviru programov občinske kul-turne skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti ter drugih virov, deloma pa s pomočjo posebne družbene akcije, ki jo bo izpeljal Odbor. - Gospodarsko poslopje bo preurejeno v manjši gostinski ob-jekt. Odbor že vodi dogovorjanja za pridobitev investitorja za gostinski del, kjer bi v poštev prišla ena od gostinskih oz. turistič-nih OZD iz Ijubljanske regije. Že sedanje število obiskov Rašice, ki prihajajo v Trubarjev rojstni kraj je precejšnje. Zanesljivo je, da bi ureditev muzeja za to območje, ki je ob Trubarju v neposredni bližini tudi zibelka Frana Levstika in Josipa Stritarja spremenila v bistveno zanimivejše turistično območje, s čemer bi bilo mogoče tudi širše vzpodbuditi sedaj dokaj pasivno gospodarstvo teh krajev. Izvajanje odloka: V odloku je posebna pozornost namenjena varstvenim reži-mom (4. člen), katerih namen je, da ohranijo obstoječe lastnosti prostora, kakor tudi namembnosti ter varujejo substanco spome-nika. Za nespoštovanje varstvenih režimov iz tega odloka so predvidene sankcije s posebnimi predpisi (8. člen). Glede na vrsto prepovedi namreč ugotavljamo, da zanje ne moremo dolo-čiti prekrškov in predpisati samostojnih kazenskih sankcij, ker gre za dejanja oz. opustitve, ki so že inkriminirane kot prekrški in zanje predpisane kazni v zakonih (kot npr. zakon o graditvi objektov, zakon o varštvu naravne in kulturne dediščine, obrtni zakon). Pravice in dolžnosti imetnika spomenika oziroma imetnika pravice upravljanja spomenika so opredeljene že z Zakonom o varstvu naravne in kulturne dediščine. Ker je osnovni namen odloka ohranjanje spomenikov, so dolžni imetniki spomenik va-rovati in skrbeti za pravilno vzdrževanje. Občanom morajo dopu-ščati prost dostop na te površine ter omogočiti strokovnim orga-nizacijam in pooblaščenim posameznikom raziskovalno delo. V kolikor imetnik oz. imetnik pravice upravljanja spomenika ne bo skrbel za spomenik in raba spomenika ne bo v skladu z varstve-nim režimom, tako da bo ogrožena urbanistična oz. zgodovinska vrednost, ima pristojen upravni organ za kulturo pravico prepo-vedati imetniku nadaljne upravljanje in uporabo spomenika. V primeru, da bo zaradi izvajanja tega odloka imetniku nastala škoda od dne uveljavitve odloka, bodo pristojni upravni organi sprožili, na Dobudo imetnika, poseben postopek. IZVRŠNI SVET Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81), ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82) je Skupščina občine Ljubljasna Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih obča- nov ,-.•* ;¦: ,; ... ¦ ... ¦ .•:_ ...;. ¦¦ 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS št. 12/83 in 42/83) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,25%. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L.marca 1984. ¦ ¦ ¦ ¦« • Stevilka: " * '. .. ' " Ljubljana.......1984 .... - ; ¦ • ¦ ' ¦ ' " Predsednik '''¦-*-. ' ' v-»: Skupščine občine Ljubljana ¦ . ;' ¦¦' •¦ VIČ-RUDNIK MAKS KLANŠEK obrazložitev Skladno z družbenim dogovorom o usklajevanju davčne poli-tike za leto 1984, kjer je dogovorjeno, da se stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev lahko določijo do višine 0,50% so Ijubljanske občine zadržale veljavno višino tega davka \z leta 1983 in s spremembami odlokov o davkih občanov v decembru leta 1983 niso predvidele znižanja, ker prilivi prihodkov proraču-nov do tega obdobja niso kazali na možnost doseganja planira-nih prihodkov. Zaradi močnejšega priliva davka iz osebnega dohodka delavcev v zadnjih dneh leta 1983 in ugodne realizacije tudi drugih proračunskih prihodkov in na podlagi družbenih usmeritev za oblikovanje višine splošne porabe občin in mesta Ljubljana za leto 1984, skupne bilance teh sredstev v Ljubljani ter stabilizacijskih programov občin in mesta predlagamo znižanje stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev od 0,50% na 0,25%, kar po oceni pomeni, da znižujemo ta vir prihodkov od ocenjene višine okoli 140,000.000 din. Za občino Ljubljana ViČ-Rudnik to pomeni znižanje za okoli 31,000.000 din. Znižanje stopnje davka iz osebnega dohodka 24 deluje tako, da se sorazmemo znižanju povečuje čisti osebni dohodek delavcev. , Delegatom skupščine predlagamo, da osnutek tega odloka obravnavajo in ga preoblikujejo v predlog, če ni bistvenih pri-pomb, tako bi zagotovili, da znižanje stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev deluje od 1. 3. 1984 enotno za vse delavce s stalnim prebivališčem v Ljubljani. :.'-¦¦ ¦-<¦-.-:¦ ¦"--¦:¦¦ Izvršni svet Na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ura-dni list SFRJ, št. 32/78), je skupščina občine Ljubljana Vič- Rudnik na seji zbora združenega dela dne......in zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela naslednjo ODLOČBO ..... ... "..¦¦¦ ,. ;:• .r-^fT : ' ¦' ' 1. ¦¦."- Ugotovi se, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Se-menarskega kombinata SEMENARNE iz Ljubljane na zemljišču parc. št. 21/1 - njiva v izmeri 1233 m2, vpisana v vl. št. 1535 k. o. Rudnik, solastnina Antona Žabjeka iz Ljubljane, Ob dolenjski železnici 12 L, Franca Žabjeka \z Ljubljane, Dolenjska c. 157, Milana Žabjeka. 925 Glencoe Drive, Port Moody, Br. Columbia, Canada in Alojzija Žabjeka, 24 Baker cresent, Barrie Ontario, Canada, vsakega do ene četrtine, v splošnem interesu. 2. Tožba, s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev. ' . ¦ • ¦...._ obrazložitev Oelovna organizacija SEMENARNA Ljubljana, Gosposvetska c. 5, TOZD Proizvodnja Ljubljana je z vlogo št. MF/01-3158 z dne 17/1-1981 predlagala pri premoženjskopravnem organu občine Ljubljana Vič-Rudnik, naj se na podiagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini ugotovi, da je gradnja proizvodnega obrtnega centra ob Dolenj-ski cesti, ki zajema tudi parcelo št. 21/1 k. o. Rudnik, v splošnem interesu. Razlastitveni upravičenec je svojemu zahtevku priložil zemlji-škoknjižni izpisek in elaborat Zavoda za organizacijo poslovanja o programskih izhodiščih POC, naknadno pa še lokacijsko doku-mentacijo št. LD št. 28278 z dne 28/3-1983 in izjavo Kmetijske zemljiške skupnosti v smislu tretjega odstavka 17. člena ZR. V postopku je bilo ugotovljeno, da je gradnja predvidenega proizvodnega oskrbnega centra SEMENARNE v zazidalnem otoku RM-1 v skladu s prostorskimi vidiki GUP (Glasnik 6/66 in spremembe in dopolnitve GUP-a v Uradnem listu SRS št. 7/80), prav tako pa tudi v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. Razen tega je industrijsko servi-sna gradnja soseske RM-1 Rudnik predvidena na 18. in 41. strani plana urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982. S tem so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 17. člena ZR, da lahko skupSčina občine na seji ugotovi splošni interes za gradnjo po namenu določenega objekta. Nadalje je v smislu 6. člena ZR SEMENARNA aktivno legitimi-rana za vložitev predloga za razlastitev, ker parcelo št. 21/1 k. o. Rudnik potrebuje za svojo dejavnost. Upravni organ je solastnikoma Alojziju Žabjaku in Milanu Žab-jeku s sklepom št. 464-122/79 z dne 12/1-1984 in 18/1-1984 postavil začasna zastopnika na podlagi 55. člena zakona o sploš-nem upravnem postopku ter razpisal ustno obravnavo, na kateri so bile stranke seznanjene z namenom ugotavljanja splošnega interesa, s čemer jim je bila dana možnost izjaviti se od dejstvih in okoliSčinah, pomembnih za odločbo ter s tem možnost braniti, zavarovati in uveljaviti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, v smislu 8. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Izrek pod 2. točko dispozitiva temelji na četrtem odstavku 17. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Glede na vse navedeno je bilo zahtevku ugoditi. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se lahko začne s tožbo na Vrhovno sodišče SR Slovenije. Tožba se vloži v 30 dneh pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču, lahko pa se da na zapisnik tudi pri kateremkoli temeljnem sodišču ali njegovi enoti. Odločba je takse oproščena po 27. točki 19. člena zakona o upravnih taksah. ¦¦'¦'- ''¦••¦¦ PREDSEDNIK SKUPŠČINE , . i;V MAKSKLANŠEK POROČILO IN PREDLOG ' v Z odlokom o prejetju Generalnega plana urbanističnega raz-voja mesta Ljubljane (Glasnik St. 6/66) in o spremembah in dopolnitvah GUP-a (Ur. list SRS, št. 7/80) je opredeljeno območje RM-I Rudnik kot obrtno servisna cona ob Dolenjski cesti. Seme-narskemu kombinatu Semenarna v Ljubljani je bila po sklepu izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik na 46. seji dne 10/10-1979 odobrena izvennatečajna dodelitev stavbnega zemljišča v površini 33.000 m2, s sklepom 117. seje dne 15/7-1981 pa še nadaljnjih 13.712 m2. Za gradnjo I. faze je Semenarna pridobila sporazumno z last-niki vse potrebne površine, razen parcele St. 21/1 - njiva v izmeri 1233 m2, vpisane v vl. št. 1535 k. o. Rudnik, sblastnina Franca Zabjeka iz Ljubljane, Dolenjska c. 157, Antona Zabjeka iz Ljub-Ijane, Ob dolenjski železnici št. 12 L ter Milana Žabjeka in Alojza Žabjeka, obeh iz Kanade, vsakega do ene četrtine. Kljub prizade-vanjem za sporazumen odkup Semenarna ni uspela pridobiti parcele št. 21/1 k. o. Rudnik, zato je prisiljena da pokrene razlasti-tveni postopek. Občinski skupščini predlagamo, da sprejme na podlagi 17. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 5/80) odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo proizvodnega oskrbnega centra Semenarne v območju soseske RM-I, da bo možno izvesti razlastitveni postopek za parcelo št. 21/1 k. o. Rudnik. , ' Izvršni svet. Skupsčina obfiine Ljubljana Vič-Rudnik je na predlog razlasti-tvenega upravičenca Samoupravne interesne skupnosti za ure-sničevanje desetletnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane, Ljubljana, Beethovnova ulica4, v upravni zadevi ugotovitve splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku Viška cesta - Dolgi most na podlagi 1. odstavka 17. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnine v druž-beni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78) in 35/8!) na... seji zbora združenega dela dne........in .....seji zbora krajevnih skupnosti dne.......in..... seji zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOČBO Ugotovi se, da je v splošnem interesu rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta - Dolgi most na naslednjih zemlji-ščih družbene lastnine.v k. o. Vič: št. parc. , i ¦. >, izmera površinaza katerose ugotavlja sptoini interes k.o. vl.Sl imetntk pravice uporabeoz. lastnik 1 2 3 4 5 6 901 stavbišče 173^1* vrt894m2 300 m2 Vič 641 SojerMarko.Lj., TrlaSkacM 907 stavbitoi^Sm2 vrt 214171* 7501* Vi« 376 906 sadpvnjaksesm2 122 m2 Vič 370 VelkavrhStanislava TrtaJkac. 116.LJ., Verdonik Marija Kmetijskaul.1, vsakedo1/2 Velkavrh Stanislava, Trta4kaC,116,Lj., VerdonikMarija, Kmetijskaull vsakedo1/2 678 vrt^Sgm2 34^ Vit 1 Škarlj Marija. U. stavbisee17ms Trža3kac.88.doS/6, t Gnezda Ivan, Vrhovci c.VI/2.doV6 879/1 sadovnjak, v zemlj. 38 m2 Vlč 1 Škerlj Marija, Lj. k. brez izmere Tržaika c.88,do5/6, Gnezda Ivan, Vrhovci e.VI/2,do1/6 877 stavbiiteSZOm2 vrtmm2 dvorific6 500 vcr 120 m2 Vič 240 KemjakFranc.Lj., Tria4kac.92,do3/4 BožičMstija, Lj..Tržaikac.86, 0o1/8 BožieMvija, Lj.,Tržaikac.86. 0O1/8 888 dovozna pot vrt150m2 20 m2 Vič 1395 OblakOlga.Lj., TržaJka102 895 stavbiščeiSm* vrt428m2 27^ Vi« 657 PečarViktorija, Graden2,Lj., 897 896 stavbiSeeiSOm2 sadovnjak1409m2 pot, ulica h262 m2 320 m2 108 m2 vie Vič 642 643 Kozamernik Marjan, Graden 4. Lj., KozamernikMarjan, Graden4,Lj. 906 stavbiš&sgSm2 vrt200m2 dvorišče^OOm2 15 m2 Vič 337 PavlovčičValentin, Lj.. Triaškac.116 1589 travnik1366m2 60 m2 Vič 1604 DraSler-Vrtačnik Gabnjela,Triažka161, Ljubljana 1676 sadovnjakHIOm2 266^ Vič 220 1677/1 stavbišč«331m2 140 m* Vič vrt583 Cirman Vinko, Lj.,Trlaškac.111 442 Cirman Vinko, Lj., Trtaškac. 111,do 2/3 2oržMarija,Lj., Tria4ka101.do1/6 ŽorVlado, Lj., Tržaška101,do1/6 1683/1 stavbišče 77 m2 17m* Vič 1341 MahovičMara. Lj., dvorišie 81 m2 Jadranska2. do3/8 GašperičOrago.lj., Tržaška95a,do5/8 1684/1 stavbišč8 371m2 30 n? vrt483m2 Vič 228 LampeJana, Lj., Apihova23,do1/3 Pirnat Ivan, Lj., Tržaška91,do1/3 Popit Meksandra, Vitiika, St. cesta31, doV3 obrazložitev Razlastitveni upravičenec je z vlogo z dne 19/1-1984 predlagal naj skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotovi s svojo od-ločbo, da je v splošnem jpteresu rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most, na zemljiščih družbene lastnine v k. o. Vič, ki so v uporabi prejšnjih lastnikov oz. uporabnikov kot je navedeno v izreku odločbe. Rekonstrukcija je predvidena po odloku o prograrhu izgradnje cestenega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju (Ur. list SRS, št. 26/74), urbanistično pa je opredeljena v odloku o spremembi in dopolnitvi Generalnega urbanističnega plana razvoja mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest in zavarovanih površin za ceste (Ur. list SRS, št. 11/79). Za rekonstrukcijo Tržaške ceste je Zavod za družbeni razvoj Ljub-Ijane, TOZD Urbanizem, izdelal lokacijsko dokumentacijo št. 26568 z dne november 1980 iz katere je razvidno, katera zemljišča ter na teh zemljiščih stoječe zgradbe bodo prizadete s predvi-deno rekonstrukcijo Tržaške ceste. Vsa v izreku navedena zemljišča so v družbeni lastnini, stranke pa imajo pravico uporabe, dokler ne bodo izdane pravnomočne odločbe o razlastitvi na navedenih zemljiščih stoječih stavb in funkcionalnih zemljišč k tem stavbam oz. o odvzemu iz posesti tistih zemljišč, ki presegajo zemljišča potrebna za normalno uporabo stavbe. Predpogoj za uvedbo razlastitvenega postopka je, da je ugo-tovljen splošni interes po določbah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: ZR). Odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Oolgi most, je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik že sprejela dne 25/2-1981. Ker ra-zlastitveni upravičenec v dveh letih od dneva, ko je bila sprejeta navedena odločba ni predlagal razlastitve, se na podlagi odločbe sprejete dne 25/2-1981 ne morejo več predlagati razlastive (20. člen ZR), zato je potrebno, da se ponovno z odločbo ugotovi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Oolgi most, v splošnem interesu. Razlastitveni upravičenec je k vlogi priložil zemljiškoknjižne izpiske za prizadeta zemljišča, lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane - TOZD Urbanizem, LD št. 26568, predparcelacijski načrt Geodetskega biroja meata Ljubljane št.......z dne.....iz katerega je razviden obseg površin za katere se ugotavlja splošni interes. Strankam je bila v postopku dana možnost. da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za to odločbo (8. člen ZUP). Stranke so na ustni obravnavi izjavile:________________ Ker predlagatelj vloge potrebuje zemljišče za rekonstrukcijo ceste, ima kot samoupravna interesna skupnost status razlasti-tvenega upravičenca v smislu 1. odstavka 6. člena ZR. Ob upoštevanju, da splošni interes za rekonstrukcijo te csste ni ugotovljen v smislu 16. člena ZR, ker po prostorskem izvedbenem aktu na določenem zemljišču ni predvidena gradnja po namenu določenega objekta, se splošni interes ugotovi po 1. odstavku 17. člena ZR z odločbo, ki jo sprejme občinska skupščina na seji v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana. V prostorskem delu družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 29. seji dne 25/2-1981, v E poglavju točka 3, predvidena v tem obdobju rekonstrukcija Trža-ške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most. Po 175. Členu statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78) o spremembah in dopolnitvah (Ur. list SRS, št. 35/81), je za določanje o tej zadevi podana pristojnost zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Glede na navedeno, oba zbora smatrata, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viške ceste-Dolgi most na delih nave-denih zemljišč v k. o. Vič v splošnem interesu, ter sta zato odločila tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Tožba s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev (4. odstavek 17. člena ZR). S tem je odločba utemeljena Odločba je takse oproščena po 27. točki 19. člena ZUT. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopustna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani v 30 dneh od vročitve te odloibe. Predsednik skupščine občine ••¦¦¦•-'> • ¦'-¦•• . ¦ Ljubljana Vič-Rudnik: Maks KLANŠEK Na podlagi 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. I. SRS. št. 17/79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne........sprejela SKLEP t) soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skup-nosti Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina skupnosti sprejela na seji dne 25. 5. 1982. 2. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. * „ Predsednik . skupščine občine -.., .:.-,^ , V"i-,; • r ... • Ljubljana Vič-Rudnik ' '*' J' * ' " Maks KLANŠEK obrazložitev Občinska zdravstvena skupnost je bila ustanovljena z ustanovi-tvenim samoupravnim sporazumom leta 1975 na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu iz leta 1974, torej pred uveljavitvijo za-kona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, ki so temu sledili v naslednjih letih. Zato je prva leta od ustanovitve dalje imela regionalna zdravstvena skupnost pomembnejšo vlogo od občinskih zdravstvenih skupnosti. V zadnjih dveh letih se je ta odnos bistveno spremenil in občinska zdravstvena skupnost začne uresničevati svoje funkcije, ki celo prerastejo določila ustanovitvenega sporazuma. Delegatska skupščina se vse bolj spreminja v mesto sporazumevanja med uporabniki in izvajalci zdravstvenega sistema, solidarnosti in svobodne menjave dela. Z določbami zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zakona o zdravstvenem varstvu in zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije so bile v tolikšni meri dopolnjene načelne usmeritve \z ustave in zakona ozdruže-nem delu, da je bilo nujno v sedanji organiziranosti in delovanju zdravstvenih skupnosti uveljaviti več pomembnih sprememb in dopolnitev. Te so v podrobnostih tako številne in vsebinsko drugačne da ni mogoče obravnavati in sprejemati samo posa-mezne spremembe in dopolnitve, temveč je zaradi preglednosti in celovitosti izdelano prečiščeno besedilo celotnega ustanovi-tvenega sporazuma skupnosti. V ustanovitvenem sporazumu so opredeljeni zlasti: namen in cilj ustanovitve, temeljne določbe o samoupravni organiziranosti škupnosti, vsebini in načinu sporazumevanja, predmet svobodne menjave deia, osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti ¦ ~ - . -.•.-¦».-.- in druge zadeve, ki so skupnega pomena za uporabnike in izva-jalce zdravstvenega varstva. V ustanbvitvenem sporazumu so organi skupnosti in skupščine opredeljeni samo načelno glede važnejših nalog, organi skupščine so samo našteti; vse pa bo natančneje obdelano v statutu skupnosti. Predlagatelji sklepa o soglasju k SS o ustanovitvi ugotavlja, da je predloženi akt uskla-jen z zakoni in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi mora biti v skladu, zato predlaga predloženi sklep v sprejem. IZVRŠNI SVET Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ura-dni list SRS, št. 35/79) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Ru-dnik 1 1. '¦ ¦• ' Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina skupnosti sprejela nasejidne4. 10. 1982. 2. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ^1 w •_ Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK obrazložitev Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok daje soglasje k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občinska skupščina. Skupnost otroškega var-stvajeSSo ustanovitvi sprejela nasejidne4.10.1982 ingasedaj predlaga skupščini občine v soglasje. S SS o ustanovitvi je skupnost otroškega varstva določbe do tedaj veljavnega SS o ustanovitvi uskladila z zakonom o združe-nem delu, zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) zakonom o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), drugimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki so terjali usklajevanje, pa tudi z ustavnimi amandmaji iz leta 1981, ki opredeljujejo mandate funkcionarjev skupnosti. Predlagatelj sklepa o soglasju k SS o ustanovitvi ugotavlja, da je predloženi akt usklajen z zakoni in samoupravnimi akti, s katerimi mora biti v skladu, zato predlaga sklep v sprejem. IZVRŠNI SVET Predlog določitve kraja praznovanja občinskega praznika Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji prvi seji dne 12. januarja 1984 obravnavalo predloge krajevnih skupnosti Škofljica, Želimlje, Iška vas in Vnanje gorice, da se v letu 1984 praznuje občinski praznik 27. april dan OF na njihovem območju. Predsedstvo je v razpravi sprejelo sklep, da posreduje Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik naslednji . .'\- Praznovanje občinskega praznika občine Ljubljana Vič-Rudnik naj se v letu 1984 opravi v krajevni skupnosti l§ka vas. To je novoustanovljena krajevna skupnost, ki je v kratkem času dosegla lep napredek in viden razvoj. To je v prvi vrsti odraz enotnega dela in kolektivnega vodenja vseh krajevnih družbeno-političnih in društvenih organizacij skupno s svetom in skupščino krajevne skupnosti. Vse akcije slonijo predvsem na prostovolj-nem, udarniškem delu, vanj pa zelo uspešno vključujejo tudi »vikendaše« s tega področja kar je zelo redek primer. Tako so doslej obnovili celotno električno omrežje, obnovili dom, ki omo-goča delovanje vsem DPO in društvom, obnovili in razširili javno razsvetljavo. Uspelo jim je zagotoviti tudi tako pomembno prido-bitev, kot je napeljava PTT omrežja, s katero so telefonsko pove-zali skoraj sleherno hišo. Vse te pridobitve pa niso odločilnega pomena samo za Iško vas ampak še posebej za zaselek Gornji Ig, ki je izrazito kmetijsko področje in so z vsemi temi izboljšavami tudi v precejšnji meri preprečili nadaljnji odliv prebivalstva v druge kraje. Ta krajevna skupnost že ves čas zelo intenzivno razvija druš-tveno dejavnost, še posebej v okviru Gasilskega društva. Zadnje čase pa tudi na področju turizma. Z organiziranjem prostovolj-nega dela so oživili Iški Vintgar in ga rešili zanesljivega propada. Kot je poznano ima ta vas bogato zgodovino iz časov NOB saj so vaščani materialno in osebno prispevali velik delež revoluciji, za kar je bila vas povsem požgana o čemer pnčajo danes številni posamezniki in spominska obeležja. Sam Iški Vintgar je \z teh časov poznan po partizanski bolnici Krvavice, šolskem logorju Ljubo šercer in partizanski tiskarni. Omembe vredna so tudi vsestranska prizadevanja krajanov te izrazito kmetijske KS pri zagotavljanju hrane za širše podro&je, to pa je tudi lep primer dobro oskrbovanega zaledja mesta Ljub-Ijane. Vsled vsega tega in pa stališča, da naj bi v tem letu organizirali občinski praznik v izven mestni krajevni skupnosti, člani Pred-sedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik smatrajo, da je ta predlog zelo primeren, krajanom Iške vasi pa bi to pomenilo priznanje za njihovo delo. PREDSEDNIK OK SZDL ' '-' . KRUMBERGER Franc Na podlagi 9. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Ljubijana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/75) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji druibe-nopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združe-nega deladne ..... 1984 sprejela ••¦ ; -•- *> ¦/?¦ SKLEP ^ ^ ; o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 i. Za leto 1984 se določijo nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik v obliki a) občinskega priznanja, . ' .r< - .'¦ J-':^ - '''*¦¦ < b) denarne nagrade. Posamezna denarna nagrada znaša do 30.000 dinarjev. ¦¦ ' :," .•;' ± ¦ ¦¦"¦ -¦' Predlog za podelitev priznanj in nagrad pripravi žirija po pravil-niku o kriterijih in postopku za podeljevanje priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik. . . . , ¦ ¦_¦¦'_ ¦ • _¦ ¦ -y III. Finančna sredstva za nagrade so zagotovljena v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik. , ' Predsednik ¦¦¦fi 1 '¦'."': ¦"' • • skupščine občine 1 / . ." ?'*;''- ¦ ,v Ljubljana Vič-Rudnik .¦ > ' .-¦¦'•¦ -_. Maks Klanšek, l.r. obrazložitev Na podlagi 9. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/75) skupščina občtne Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje vsako leto priznanja in nagrade za posebne uspehe dosežene na področju gospodarstva, samo-upravljanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti, Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradi-cij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdrav-stva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skup-nosti in drugih družbenih dejavnosti. Priznanja in nagrade podeljuje skupščina v pisni, denarni ali drugi obliki. Sklep o obliki in višini nagrad sprejme skupščina vsako leto. Razpis za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 je bil objavljen v glasilu Naša komuna dne 20. decembra 1983 in 17. januarja 1984. Žirija za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič- Rudnik je na seji 8. 2.1983 razpravljala o predlogu sklepa o obliki in višini nagrad občineza leto 1984. Ugotovila je, da jebilavišina posamezne denarne nagrade od leta 1979 nespremenjena in je znašala do 20.000. Zato redlaga, da skupščina občine za leto 1984 določi denarne nagrade v višini do 30.000 dinarjev. V letoš-njem letu bi bilo podeljenih 5 do 6 priznanj in nagrad. Finančna sredstva za priznanja in nagrade so zagotovljena v proračunu občine za leto 1984. Glede na navedeno žirija za podelitev priznanj in nagrad ob-čine predlaga zborom občinske skupščine v sprejem predlagani sklep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. Žirija za podelitev ¦•••• .. ~ '¦';-. priznanj in nagrad PREDLOG za uporabo sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravnih nesreč A. OBČINE V SR SLOVENUI . _' ^ '. I. POVZETEK PREDLOGA 1.1. Pravna podlaga Zakon o oblikovanju sredstev solidamosti za odpravljanje po-sledic naravnih nesreč v SR Sloveniji določa zbiranje sredstev na posebnem računu za odpravo posledic škode zaradi velikih na-ravnih nesreč. V smislu tega zakona je bil sprejet družbeni dogo-vor o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidamosti, ki. določa, za katere naravne nesreče se smejo uporabljati sredstva solidarosti in pod kakšnimi pogoji. Posamezne občine lahko uporabljajo ta sredstva, če škoda zaradi naravne nesreče presega 3% družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občfne, doseženega v preteklem letu oziroma 1,5% družbenega proizvoda, če gre za manj razvito občino (3. člen). 1.2. Namen Predlog določa pomoč spodaj navedenim občinam in sicer v smislu odobritve naslednje višine sredstev: -Skupščina občine Maribor-Pesnica - Skupščina občine Ptuj - Skupščina občine Lenart - Skupščina občine Metlika - Skupščina občine šentjur pri Celju - Skupščina občine Šmarje pri Jelšah - Skupščina obči ne Sevn ica - Skupsčina občine llirska Bistrica, Postojna in Sežana (za biološko sanacijo v Brkinih) 1.3. Obrazložitev Prodor mrzlega zraka je po izjemno dolgem, toplem in sušnem obdobju od 6. julija do 20. avgusta 1983 povzročil skoraj na vsem območju Slovenije večkratne pojave neurij s točo, nalivi in moč-nimi vetrovi. Največ škode so neurja povzročila na kmetijski proizvodnji, kl je bila sredi največje vegetacije. Prizadetost je bila po območjih posameznih občin različna in se je gibala od 20-100%, odvisno od intenzivnostl neurja ter vrste poljščln ozl-roma kulture. Močno so bili prizadeti trajni nasadi, kjer je bil poleg pridelka poškodovan tudi rodni les in porušene žičnice hmelja. Precej škode je bilo povzročeno na stanovanjskem in komurtalnem gospodarstvu. - V občini Maribor-Pesnica znaša akupna škoda 103,952.000,00 din, kar predstavlja 4,70% družbenega proizvoda v občlnl za leto 1982. Vsa nastala škoda je povzročena v kmetij-stvu. Predlog odbora je, da se odobrl znesek 11% od oelotne škode, in sicer v višini 11,435.000,00 din. - V občini Ptuj znasa skupna škoda 336,497.270,57 din ozlroma 3,46% družbenega proizvoda. Pri ponovnem ugotavljanju višine škode s strani Republiškega komiteja za kmetljstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer v znesku 313,455.000 din in dodatne Skode v komunalnem gospodarstvu v vlšini 15,180.000 din, odbor predlaga odobritev zneska 10% od celotne škode, to je 32,864.000 dln. - V občini Lenart znaša skupna škoda 45,263.095 dln ozlroma 3,70% družbenega proizvoda, in sicer 22,360.000,00 din v kmetij-stvu, 12,903.095,00 din na komunalnih objektih in 10,000.000,00 din za sanacijo plazov. škoda na komunalnih objektih ]e blla 11,435.000,00 din 32,864.000,00 din 2,875.085,00 din 10,536.000.00 din 3,645.440,00 din 21,275.960,00 din 29,276.128,00 din 41,520.000,00 din korigirana na znesek 13,090.856,25 din. Odbor predlaga, da se pri nadomestilu škode ne upošteva sanacija plazu (nesanirano že od leta 1980), temveč da se dodeli za škodo v kmetijstvu 7%, na komunalnih objektih pa 10% od celotne škode, to je skupaj 2,875.085,00 din. - V občini Metlika znaša celotna škoda 97,372.800,00 din ozi-roma 5,24% družbenega proizvoda, od tega v kmetijstvu 84,804.000,00 din, v stanovanjsko-komunalnem sektorju pa 12,430.000,00 din. Odbor predlaga, da se za škodo v kmetijstvu dodeli 12% od ceiotne škode, za ostalo škodo pa 10% z odbit-kom, kar izplača zavarovalnica, torej skupno delno nadomestilo v višini 10,536.000,00 dinarjev. - V občini Šentjur pri Celju (manj razvita občina) znaša skupna škoda 40,898.000,00 din oziroma 2,15% družbenega proizvoda, od tega 10,978.000,00 din v kmetijstvu in 29,920.000,00 din v komunalno-gradbenem sektorju. Odbor predlaga, da se za škodo v kmetijstvu dodeli 5% in sicer 549.000,00 din, v stanovanjsko-komuhalnem sektorju 626.640,00 din in za škodo na gradbenih objektih 2,469.800,00 din, skupaj 3,645.440,00 din. - V občini Šmarje pri Jelšah znaša skupna škoda 197,532.900,00 din oziroma 6,28% družbenega proizvoda, od tega v kmetijstvu 99,539.000,00 din in na komunalno-stanovanj-skih in gradbenih objektih 97,943.900,00 din. Odbor predlaga, da se za škodo v kmetijstvu dodeli 11% od celotne škode, to je 10,940.000,00 din in 10,326.960,00 din za stanovanjsko-komu-nalni in gradbeni sektor, skupaj torej 21,275.960,00 din. - V občini Sevnica znaša skupna škoda 219,212.286,00 din oziroma 9,23% družbenega proizvoda, od tega v kmetijstvu 183,861.000,00 din in na gradbenih objektih 35,351.286,00 din. Odbor predlaga, da se za škodo v kmetijstvu dodeli 14%, na gradbenih objektih pa 10% sredstev od celotne škode, to je 29,276.128,00 din. - V občinah llirska Bistrica, Postojna in Sežana znaša skupna škoda oziroma ocenjena vrednost del biološke sanacije gozdov v zvezi z odpravo posledic škode po žledu v Brkinih 677,277.000,00 din. Odbor predlaga, da se iz sredstev solidarnosti odobri nado-mestilo v višini 41,520.000,00 din. .. 1.4. O gradivu so razpravljali: . <¦¦¦- ¦ Predlog za uporabo sredstev solidamosti je pripravil odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravlja-nju s sredstvi solidarnosti ter ga predlaga v sprejem podpisnikom tega dogovora (vsem občinam). Predlog so obravnavali reubliški upravni organi in sicer Republiški komite za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano, Republiški komite za industrijo in gradbeništvo ter Republiški komite za promet in zveze. Izvršni svet Skupščinetibčine Ljubljana Vič-Rudnik je o pred-logu razpravljal in dal svoje soglasje na seji 21.12. 1983. II. PREDLOG SKLEPA V skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) se sprejme naslednji • ¦ - , SKLEP ' ' 1. Za delno sanacijo škod, ki je nastala na območju Slovenije v obdobju od 6. julija do 20. avgusta 1983 zaradi neurij s točo, nalivov in močnih vetrov, se spodaj navedenim občinam odobri uporaba sredstev solidarnosti SR Slovenije, in sicer: - SkupščinaobčineMaribor-Pesnica 11,435.000,00 din - SkupščinaobčinePtuj 32,864.000,00 din - SkupščinaobčineLenart - j 2,875.085,00 din - SkupščinaobčineMetlika 10,536.000,00 - Skupščina občine Šentjur pri Celju 3,645,440,00 din - Skupščina občine šmarje pri Jelšah 21,275.960,00 din - SkupščinaobčineSevnica 29,276.128,00 din - Skupščina občine llirska Bistrica, Postojna in Sežana (za biološko sanacijo v Brkinih) 41,520.000,00 din 2. Sredstva solidarnosti se lahko koristijo le za namene, ki so navedeni v sklepu pod točko 1. ih v obrazložitvi tega sklepa. 3. V skladu z 9. členom družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanju s sredstvi solidamosti za odpravljanje posle-dic naravnih nesreč v SR Sloveniji morajo skupščine navedenih občin poročati o poteku odpravljanja posledic naravnih nesreč in o uporabi sredstev solidarnosti po končani sanaciji. Nadzor nad porabo sredstev solidarnosti SR Slovenije izvajajo Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Republiški komite za promet in zveze. B. OBVEZNOSTI SR SLOVENUE ZA ODPRAVO POSLEDIC NA-RAVNIH NESREČ V DRUGIH REPUBLIKAH 1. POVZETEK SKLEPA ... " " 1.1. Pravna podlaga Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje po-sledic naravnih nesreč v SR Sloveniji določa način zbiranja sredstev solidarnosti. Na njegovi podlagi sprejet družbeni dogo-vor pa določa tudi pogoje in način uporabe sredstev solidarnosti. 2. člen citiranega zakona določa upravičence za nadomestilo škode, med katerimi gre tudi za vzajemno pomoč drugim republi-kam in avtonomnim pokrajinam, kar je v danem primeru predlog odbora. - 1.2. Namen Solidamostna pomoč iz republiških sredstev naj bi se dodelila SR Bosni in Hercegovini, SR Hrvatski in SAP Kosovo in sicer za obdobja 1984 - 1983 zaradi potresov in poplav. 1.3. Obrazložitev V letu 1981 je potres prizadel SR Bosno in Hercegovino, in sicer predvsem na območju Bosanske Krajine, leta 1979 na ob-močlju SR Hrvatske pa v občini Dubrovnik in Metkovič. V letu 1980 so naravne nesreče (potres in poplave) prizadele tudi Socia-listično avtonomno pokrajino Kosovo. Odbor je v skladu z dolo-čili zakona predlagal, naj bi SR Slovenija, tako kot ostale repu-blike svojo finančno pomoč iz republiških solidarnostnih sred-stev namenjala v daljšem obdobju, in sicer: -vletu1984 , 461,000.000,00 din -vletu1985 •'"¦¦¦¦, 461,000.000,00 din -vletu1986 _ ¦ . ¦¦;¦.;¦¦ 461,000.000,00din -vletu1987 :¦:<:" .' " V 261,000.000,00 din -vletu1988 .'.,.. 187,000.000,00 din - vletih 1989-1993 39,000.000,00 din 1.4. O gradivu so razpravljali: Predlog za uporabo republiških sredstev solidarnosti predvi-deva Dogovor o obezbedenju sredstava solidarnosti za odklanja-nje posledica zemljotresa 1981 g. u SR BiH, 1979g. u SR Hrvatski i 1980 u SAP Kosovo. Predlog so obravnavali republiški organi in organizacije: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je o pred-logu razpravljal in dal svoje soglasje na 76. seji dne 18. 1. 1984. II. PREDLOG SKLEPA V skladu z 2., 6. in 10. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti (Uradni listSRS, št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 33/80) se sprejme naslednji SKLEP 1. SR Bosni in Hercegovini, SR Hrvatski in SAP Kosovo se dodelijo za odpravo posledic naravnih nesreč potresa in poplav sredstva solidarnosti, skladno s pogoji, določenimi z Dogovorom o obezbedenju sredstva solidarnosti 7a otkanjanje posledica zemljotresa i poplava in sicer v naslednjih zneskiht Leto Znesek letne obveznosti: 1984 461,000.000,00 din 1985 .461,000.000,00 1986 ' 461,000.000,00 1987 261,000.000,00 1988 187.000.000,00 din in v naslednjih petih letih po 39 mio din letno. 2. Podpisniki Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidamosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč v SR Sloveniji pooblaščamo tov. Rudija šepiča. repu-bliškega sekretarja za finance, da za SR Slovenijo podpiše dogo-vor iz prejšnje točke. kadrovske zadeve PREDLOG ZA IMENOVANJE PRIPRAVUALNEGA ODBORA ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO PROSLAVE OBČINSKEGA PRAZNIKA V LETU 1984 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na svoji 11. seji dne 23. 1. 1984 obravnavala predlog za imenovanje pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave ob-činskega praznika v sestavi: za predsednika: KLANŠEK Maks, predsednik SO Lj. Vič-Ru-dnik, Ljubljana, Postojnska 23 za nam. preds.: FEGEŠ dr. Jože, podpredsednik SO Lj. Vič-Rudnik Ljubljana, Tržaška c. 51 za člane: MlšlCA Borut, nam. predsednika IS SO Lj. Vič-Budnik Grosuplje, Perovo 32 RUEH Aleš, predsednik OK ZKS Lj. Vič-Rudnik Ljubljana, Trža-ška c. 51 KRUMBERGER Franc, predsedrtik OK SZDL Lj. Vič-Rudnik Ljubljana, Gorkičeva 18 JANŠA Janko, predsednik Ob ZZB NOV Lj. Vič-Rudnik Ljub-Ijana, Vrhovci, c. VIII/11 ŠKETA Jože, predsednik OS ZSS Lj. Vič-Rudnik Ljubljana, BratovUčakar 122 DOLNlCAR Alojz, predsednik OK ZRVS Lj. Vič-Rudnik Ljub-Ijana, Gabrščakova 73 KOVAČ Nataša, predsednik OK ZSMS Lj. Vič-Rudnik Ljubljana, Krimska 22 POTOČAR Divna, sekretarka SO Lj. Vič-Rudnik Ljubljana, Mar-tinčeva 27 DOMITROVIČ Janja, urednica »Naše komune« Ljubljana, Ta-cen 11/3 LEKŠAN Jože, vodja enote Vič ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča Ljubljana, Riharjeva 28 predstavnik krajevne skupnosti, kjer bo organizirana občinska proslava Komisija predlaga zborom skupščine, da sprejmejo SKLEP o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984 v predlagani sestavi. Obrazložitev ' ' ; ' '• • ' '- Po dolgoletni tradiciji se organizira in izvede proslava na ob-močju krajevnih skupnosti naše občine v obliki slavnostne seje delegatske skupščine z zborovanjem delovnih Ijudi in občanov in krajšim kulturnim programom. Mesto proslave občinskega praz-nika določi skupščina občine na predlog občinske konference SZDL, ki postopek že vodi. Da bo organizacija predpriprav, priprav in izvedbe proslave občinskega praznika, slavnostne seje delegatske skupščine zdru-žene z zborovanjem vseh delovnih Ijudi in obfcanov naše občine, potekala nernoteno in pravočasno, predlagamo, da se na današ-nji seji že imenuje pripravljalni odbor, ki bo odgovoren za celotno izvedbo proslave. V odbor so predlagani funkcionarji delegatske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta ter predstavnik KS, kjer bo proslava potekala. Administrativno te-hnična opravila bo opravljal sekretariat skupščine. PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV ŽIRIJE ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na svoji 11. seji dne 23/1-1984 obravnavala predlog za imenovanje članov žirije za podelitev priznanj in nagrad v sestavi: za predsednika - DOLČIČ Emil, član predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Gerbičeva 41 a, Ljubljana za člane - FEGEŠ dr. Jože, podpredsednik skupščine občine Ljubliana Vič-Rudnik, stan. Tržaška 51, Ljubljana MISICA Borut, namestnik pred. IS Ljubljana Vič-Rudnik, stan. Perovo 32, Grosuplje POKOVEC Anton, pred. komisije za organizacijo, razvoj in kadrovsko politiko pri OK ZKS, stan. Velebitska 8, Ljubljana ŠKRLJ Stane, član predsedstva OO ZZB NOV Lj. Vič-Rudnik, Lepi pot 14 c, Ljubljana CUČEK Kurt, član predsedstva OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, stan. Jeranova 13 a, Ljubljana KITAK Andrej, član predsedstva OK ZSMS Ljubljana Vič-Ru-dnik, Zavetiška 8, Ljubljana KNAVS Marjan, sekretar OK ZRVS Ljubljana ViČ-Rudnik, stan. Rožna dolina c. XX/5/A, Ljubljana LENARŠIČ Bine, predsednik skupščine SIS za teiesno kulturo, stan. Vrhovci c. XXX/9 Komisija predlaga zborom skupščine, da sprejmejo SKLEP o imenovanju članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v predlagani sestavi. Obrazložitev: Žirija dela v skladu z odlokom o priznanjih in nagradah občine (Ur. I. SRS, št. 6/75), kjer 7. člen odloka določa žirijo, ki jo sestavljajo predsednik in 8 članov. PREDLOG ZA IMENOVANJE POMOČNIKA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVUANJA UUBUANA Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na svoji 11. seji dne 23. 1. 1984 obravnavala predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja, da se za pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Ljubljana Centor, Ljub-Ijana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana ŠiSka, Gro-suplje in Litija imenuje tov. TEKAVEC Ružo. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je o kandidatki razpravljala in ugotovila, da kandidatka izpolnjuje vse pogoje za opravljanje funkcije pomočnice družbenega pravobra-nilca samoupravljania Ljubljana, zato komisija predlaga zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitifi-nem zboru, da sprejmejo SKLEP o imenovanju tov. Ruže TEKAVEC za pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. Obrazložitev: V skladu z določili o organizaciji Družbenega pravobranilca samoupravljanja in postopku za imenovanje pomofinika družbe-nega pravobranilca samoupravljanja - družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana predlaga, da skupSčina imenuje tov. Ružo TEKAVEC, roj. 14. 6. 1939, magistro ekonomsklh znanosti, stanujočo v Ljubljani, Pod akacijami 6, za pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za občine Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana šiško, Grosuplje in Litijo. , Pozitivno se je o kandidaturi tov. Ruže Tekavec izjavil tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljub-Ijana Vič-Rudnik. PREDLOG ZA IMENOVANJE DELEGATOV V SAMOUPRAVNE ORGANE ZAVODA ZA IZGRADNJO UUBUANE IN TOZD URBANIZEM - LUZ Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na svoji 11. seji dne 23.1.1984 obravnavala predloge za imenovanje delegatov v samoupravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TO2D Urbanizem LUZ: v delavski svet Zavoda za izgradnjo Ljubljane sta predlagana BRENČIČ Franc, stan. Ig 406 pri Lj. LAPAJNE Miloš, stan. Ljubljana, Langusova 43 v Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem je predlagan REFLAK Janez, Ljubljana, Koseskega 1 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pred-laga z~boru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in druž-benopolitičnemu zboru, da sprejmejo "^ SKLEP ' o imenovanju predlaganih kandidatov v samoupravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TOZD Urbanizem LUZ. obmzložitev Po določbi 32. člena statuta Zavoda za izgradnjo Ljubljane odločajo o zadevah posebnega družbenega pomena ali zadevah, ki se nanašajo na urejanje družbenoekonomskih odnosov med Zavodom za izgradnjo Ljubljana in družbenopolitičnimi skup-nostmi mesta Ljubljane in Ijubljanskih občin ter SIS družbenih dejavnosti materialne proizvodnje tudi delegati skupščine mesta in petih Ijubljanskih občin kot predstavniki uporabnikov. . . Komisija za volitve in "J imenovanja ter kadrovske zadeve odgovori na vprašanja delegatov Delegatsko vprašanje KS Polhov Gradec na 18. seji ZKS dne 21.12.1983: Delegacija krajevne skupnosti Polhov Gradec je na svoji seji dne 15.12.1983 obravnavala problematiko, ki je nastala v zvezi s prevozom, na relaciji Polhov Gradec-Ljubljana in nazaj. V prete-klosti se je delegacija trudila, skupaj z občinsko skupščino in po trudapolnem prizadevanju dosegla relativno normalizacijo pro-meta na tej relaciji. S ponovno ukinitvijo nekaterih prevozov se je stanje tako poslabšalo, da so razmere nevzdržne. Predlagamo, da se stanje hitro uredi, z dodatnimi prevozi in s časovno uskladi-tvijo prevozov. Krajani - vozači pričakujejo normalizacijo prometa na nave-deni relaciji in se preko delegacije KS obračajo na skupščino občine, da ustrezno intervenira in takoj uspešno ukrepa! Da bodo krajani seznanjeni s čimhitrejšo rešitvijo delegacija prosi, da se odgovor tudi javno objavi v občinskem glasilu »Naša komuna«. Delegatsko vprašanje konterence delegacij št.35 na 19. seji dne 21.12.1983: Delegacija ZZD pri OŠ Polhov Gradec je mnenja, da je nespre-jemljivo zmanjševanje števila avtobusnih prevozov iz Polhovega Gradca v Ljubljano in obratno, oziroma iz Črnega vrha v Ljub-Ijano in obratno, število potnikov se zaradi energetske krize in visokih cen za bencin v avtobusih veča. Večina delovnih Ijudi in občanov iz KS Polhov Gradec in Crni vrh se vozi na razna delovna mesta v Ljubljano. Iz leta v leto se tudi veča število dijakov in študentov. Že dosedaj so bili avtobusi ob koncih prenatrpani, prevoz potnikov skrajno neudoben, da ne rečemo nečloveški. Sprašujemo se, kdo bo nosil odgovornost, če bo prišo do ne-sreče? To ne bo nesreča, bo katastrofa. Glede na število potnikov bi bilo potrebno povečati število avtobusnih prevozov in ne obratno. Tudi časi sedaj zmanjšanih prevozovsoneustrezni. Podpiramo predlog potrošniškega sveta KS Polhov Gradec glede časov prevozov. Smatramo pa, da bi bilo nujno, da se vozni red prilagaja delavcem, ko se vračajo z dela in tistim šolarjem, ki imajo reden pouk tudi popoldan. V kolikor to ni mogoče doseči z avtobusom ki kroži, bi bilo potrebno dodati drug avtobus. Potniki za Dobrovo naj bi se enakomerno porazdelili na avto-bus za Polhov Gradec in Horjul, da potniki za Polhov Gradec ne bi ostajali v Ljubljani, ker avtobus na Viču in pri gimnaziji že sedaj ne ustavlja. ODGOVOR: Problematika, katera je nastala v zvezi s prevozom na relaciji Črni vrh-Polhov Gradec in obratno, izvira iz neurejenega delov-nega časa v delovnih organizacijah, kateri je nastal ob prehodu na premakljivi delovni čas. Izvršni svet je skupaj s krajevnimi skupnostmi opravil tako imenovane usklajevalne sestanke, kjer so predstavniki krajevnih skupnosti izrazili željo svojih krajanov glede na dejanske potrebe prevozov. Krajevna skupnost Polhov Gradec in krajevna skupnost črni vrh sta glede na medsebojno nedoseženo soglasje uporabnikov prevoznih storitev na relaciji črni vrh-Polhov Gradec-Ljubljana opravile dne 16.12.1983 ponovno usklajevanje, katerega so na-čelno sicer sprejeli, vendar praktično ni izvedljiv s strani izvajalca - Obmestni potniški promet, glede na stalne pripombe uporabni-kov - krajanov ter rezultatov javne ankete in pismenih predlogov tako posameznikov kot skupine delavk zaposlenih v DO Dekora-tivna v Ljubljani. Glede na tako stanje je bilo opravljeno dokončno usklajevanje na Integralu Ljubljana - Obmestni potniški promet, katerega so se udeležili predstavniki krajevne skupnosti, predstavniki potroš-niškega sveta pri krajevni skupnosti Polhov Gradec ter predstav-niki Integrala. Na tem sestanku je bil dosežen dokončen spora-zum o voznem redu na relaciji Črni vrh - Polhov Gradec-Ljub-Ijana in obratno, kateri naj bi veljal od 4.1.1984 do 31.5.1984. —"— IZVRŠNi SVET Delegatsko vprašanje KS Kolezija na skupnem zasedanju zbo-rov dne 7.9.1983: Ali ni v podatku, da je industrijska rast v občini porasla za 15,9% kakšna napaka? ODGOVOR Rast industrijske proizvodnje je v prvem tromesečju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, znašala 15,8%, v prvem polletju 15,9%, v devetih mesecih pa 14,8%. Izračun rasti indu-strijske proizvodnja v industriji občine temelji na seštevku ponde-riranih indeksov količinskega obsega proizvodnje industrijskih organizacij. Ponder za posamezno industrijsko organizacijo v občini predstavlja udeležba te organizacije v družbenem proiz-vodu vseh industrijskih organizacij v občini v poslovnem letu pred obravnavanim obdobjem. Podatki o rasti obsega industrijske proizvodnje so torej prika-zani realno. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Delegatska pobuda delegacij KS Brezovica, Dobrova In Škof-IJica na 17. seji ZK dne 23.11.1983: Delegacije omenjenih KS za zbor krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik so podale delegatsko pobudo za spre-membo in dopolnitev kriterijev za financiranje splošnih potreb v krajevnih skupnostih občine Ljubljana Vič-Rudnik. Za financiranje je nujno uvesti kriterije ter jih ovrednotiti za dela s področja komunalnega urejanja v KS, kakor tudi opredeliti višino obratovalnih stroškov v posamezni KS. Svoje predloge utemeljujejo s sledečim: Krajevne skupnosti, zlasti primestne in vaške, se poleg delegat-skega sistema ukvarjajo tudi s problemi s področja komunalne infrastrukture. Za zadovoljivo urejen standard na področju komu-nale morajo krajani sami pristopiti k zbiranju sredstev za izvrše-vanje akcij. Tajniki ter samoupravni organi teh krajevnih skupno-sti večji del svojega časa porabijo za izvrševanje upravnih poslov v zvezi s temi akcijami. Na področju obratovalnih strošKov krajevne skupnosti predla-gajo, da se sicer opredelijo z enotnimi kriteriji za krajevne skup-nosti, katere posedujejo lastne stavbe. V kolikor omenjeni pred-log ni sprejemljiv se predlaga, da se obratovalni stroški ovredno-tijo za vsako KS posebej (vzdrževanje - najemnine) in naj se realizirajo v proračunu pod posebno postavko. ODGOVOR: Delegatske pobude bo posebna delovna skupina pri izvršnem svetu proučila. V kolikor bo zadevo možno vključiti v sistem financiranja že v letu 1984, bo delovna skupina pripravila predlog za izvršni svet in delegatsko skupščino, katera naj bi eventualen predlog obravnavala skupno z rebalansom proračuna za leto 1984. 41 IZVRŠNISVET Delegatsko vprašanje konference delegaci) št. 26 - Tobačna tovarna L|ubl|ana na 17. sejl ZZD dne 26.10.983: Zakaj je ureditev Tržaške ceste izpadla iz osnutka resolucije, saj je bila že vrsto let uvrščena v plane SIS za izgradnjo cest (lani na 4. mestu), medtem ko je na novo uvrščena gradnja Zaloške ceste, ki doslej ni bila planirana. ODGOVOR: Vprašanje se nanaša na besedilo osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984. Na pobudo izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik in delega-tov SO Ljubljana Vič-Rudnik v mestni skupščini, je v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljana za ob-dobje 1981-1985 v letu 1984, v točki 3/6 uvrščena tudi alinea: »Izvajala se bo rekonstrukcija Tržaške ceste od Viške ceste 1 do priključka na avtocesto«. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Delegatsko vprašanje KS Turjak na 17. seji ZKS dne 23.11.1983: Zaradi hudega pomanjkanja pitne vode v KS Turjak, so delegati soglasno podprli pobudo delegata omenjene KS, da IS takoj posreduje in v sodetovaniu s krajevno skupnostjo sanira nastalo situacijo. ODGOVOR: i Krajevna skupnost Turjak je skupno s Komunalno skupnostjo občine Ljubljana Vič-Rudnik ter izvršnim svetom že pristopila k sanaciji nastalega stanja. V izdelavi je giavni projekt vodooskrbe KS Turjak, ki zajema vsa naselja v krajevni skupnosti. Projekt predvideva, da se.KS Turjak oskrbuje iz dobropoljskega vodovoda, ki je bil zgrajen pred leti. S Komunalno skupnostjo občine Grosuplje že potekajo razgovori. Komunalna skupnost bo tudi izvajalec in upravljalec vodovoda v bodoče. IZVRŠNI SVET SKRAJŠAN ZAPISNIK 18. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo 21. 12. '1983 ob 16. uri. Odsotnost je opravičila Uršič Marija. Neopravičeno so izostali s seje: Intihar Alojz, Krnec Aleš, Kum Darko, Snoj Vilma, Škabar Mile, Rezelj Mojca. Sejo je vodila predsednica zbora, Marija STANIČ. Seji so prisostvovali: Borut Mišica, namestnik predsednika IS, Paulin Mitja, direktor uprave za družbene prihodke, Tatjana Brank, članica IS, Jožica Pogačnik, članica IS, Viktor Marinc, član IS, Franc Zalar, direktor TOZD Posestva. Predlagan in sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: ' 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Potrditev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora. 3. Dopolnitev sklepa zbora združenega dela z dne 7. 9. 1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Sloveni-jales Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov. 4. a) Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega . - plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984, ' c) Predlog resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SRS v letu 1984. 5. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 6. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 7. Prediog dogovora o usklajevanju davčne politike, 8. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ujubljana za leto 1984, 9. Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983, 10. Predlag odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora-čunu mesta Ljubljane za leto 1983, 11. Predlog odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984, 12. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je zbor sklepčen. K točkl 2. Potrditev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora. Zapi-snik 17. seje zbora je bil potrjen brez pripomb. K točki 3. Dopolnitev sklepa zbora združenega dela z dne 7. 9. 1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slove-nijales Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov Tov. Staničeva je obrazložila, da je začasni poslovodni organ v DO Žičnica v sodelovanju z občinskimi družbenopolitičnimi orga-nizacijami in izvršnim svetom SOb Ljubljana Vič-Rudnik podal pobudo, da se v začasni poslovodni organ imenujeta tudi Polde Pristavec, ing., ki bo zadoižen za pripravo sanacijskega programa z vidika dolgoročnega razvoja delovne organizacije in Jože Pro-sen, dipl. oec, ki bo zadolžen za področje ekonomike in organiza-cije dela. SKLEP: V DO Slovenijales -Žičnica se imenuje začasni kolek-tivni organ družbenega varstva v sestavi: - predsednik: Janez Kastelic, Velika Čolnarska 7, Ljubljana - člani: Ivan Selič, Gabrščkova 109, Ljubljana. Polde Pristavec, Jezero 74, Preserje, Jože Prosen, Linhartova 74, Ljubljana Pozitivno mnenje k navedenemu sklepu se posreduje zboru združenega dela. K točkl 4. a) Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 za leto 1984 b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-85 v letu 1984 c) Predlog resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SRS v letu 1984 Na predlog predsedujoče je razprava potekala o vseh treh predloženih dokumentih. Uvodno obrazložitev k predlogu resolucije o izvajanju družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 za leto 1984 je bila podana na skupnem zasedanju vseh zborov. Podal pa jo je tov. Borut Mišica, namestnik predsednika izvrš-nega sveta. V razpravi so sodelovali Marjan Tomšič, Jože Šketa, Ema Dur-java, Marija Stanič, Tatjana Brank, Zalar Franc, Tatjana Pinoza, Maks Klanšek, Janez Barlič, Boris Jakopin, Viktor Marinc, Nataša Kovač. Sprejeti so bili naslednji SKLEPI: 1. Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 z naslednjim amandmajem: - v poglavje V/5 Energetika se na koncu prvega odstavka doda besedilo: »Zgrajene bodo TP Zgornji Rudnik, TP Spodnji Rudnik, TP Hauptmance, TP Črna vas III, TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Cesta v Mestni log, TP Rakova Jelša«, - v predlog resoluclje se vključi besedilo: »Občinska politika delitve sredstev za osebne dohodke oziroma sredstev za osebno in skupno porabo bo usklajena z določili republiške resolucije in družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1984«. 2. Amandma k predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985 v letu 1984 In sicer se v poglavju III/2 v šestem odstavku za peto alineo doda nova alinea, ki se glasi: »Ljubljanske mlekarne TOZD Pose-stva začele z gradnjo mlečne farme Brest«. 3. Skupnosti za vzgojo in izobraževanje se posreduje zahteva družbenopolltičnega zbora za pojasnilo, zakaj in iz kakšnih razlo-gov so se učbeniki podražili tako, da resnično obremenjujejo družinske proračune. K točkl 5. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 je na skupnem zasedanju podala Jožica Pogačnik, članica IS. Družbenopolitični zbor je obvestila samo še o zahtevi zbora krajevnih skupnosti, da se poda podrobna obrazložitev posameznih postavk proračuha. Izvršni svet bo to pripravil in zborom skupščine predložil ob obravnavi rebalansa proračuna. SKLEP: K predlogu proračuna se da pozitivno stališče ter se podpre zahteva zbora krajevnih skupnosti. K točkl 6. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 Jožica Pogačnik, članica IS je povedala, da je pobuda druž-beno polltičnega zbora in sicer, da se v rebalansu proračuna za leto 1983 navedejo tudi dodatne postavke, upoštevana. SKLEP: Sprejme se pozitivno stališče k predlogu odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. K toČkl 7. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike Uvodno obrazložitev k predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike je podal direktor uprave za družbene prihodke Mitja Paulin na skupnem zasedanju vseh zborov. V razpravi so sodelovali Mitja Paulin, Nataša Kovač, Borujt Mišica. _ - Tov. Borut Mišica je prisotne obvestil, da so imeli tudi sestanek z obrtnim združenjem ter so pripombe obrtnikov tehtno in teme-Ijito predelali. SKLEP: Družbenopolitični zbor da pozitivno stališče k pred-logu dogovora o usklajevanju davčne politike. K točki 8. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 Uvodno obrazložitev k predlogu dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1984 je podala Jožica Pogačnik, članica IS. V razpravi sta sodelovala Boris Jakopin in Jožica Pogačnik SKLEP: Zbor je k predlogu dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 zavzel pozitivno stališče. K točkl 9. Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o obliko-vanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 Uvodno obrazložitev k predlogu sprememb in dopolnitev do-govora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1983 je podala Jožica Pogačnik, članica IS: SKLEP: Zbor da pozitivno stališče k predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983. K tofiki 10. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1983 SKLEP: Zbor da pczitivno mnenje k predlogu odloka o spre-membi in dopolnitvi odloka o proračunu mesta Ljubljana za leto 1983. K točki 11. Predlog odloka o proračunu mesta Ljufcljane za leto 1984 SKLEP: Zbor da pozitivno mnenje k predlogu odloka o prora-čunu mesta Ljubljane za leto 1984. K točkl 12. Vprašanja in predlogi delegatov Tovarišica Slavka Emeršič je vprašala, ali se bodo knjige »Naš malček«, ki so jo dobile matere ob rojstvu otroka podeljevale tudi y naslednjem letu. Tov. Tatjana Brank je pojasnila, da je akcija že zaključena, vendar je predlagala, da se vprašanje posreduje Zvezi prijateljev mladine, ki je bila nosilka te akcije. Seja družbenopolitičnega zbora je bila zaključena ob 18.15 uri. Sekretarka skupščine: Predsednica zbora: Divna Potočar, I. r. , ..,"¦=¦'¦• Marija Stanič, I. r." SKRAJŠAN ZAPISNIK 18. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 21. decembra 1983 ob 16. uri. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Franc BREN-ČIČ. Seji so prisostvovali člani IS: Mišica Borut, Pogačnik Jožica, Krmavner Marjan, Japelj Janko, Brank Tatjana, Kovač Janez, Drolc Stane - namestnik predsednika komiteja za družbeno pla-niranje in Grmovšek Janez - tajnik kmet. zemljiške skupnosti. V komisijo za verifikacijo pooblastil so bili izvoljeni naslednji delegati. - Ukmar Zorko - Malči Belič - Mlakar Jože - Galjevica '¦"'"¦¦, - Droftina Ivan - Horjul Po izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil je bil predlagan in sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, 2. Potrditev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora 3.a) Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za ieto 1984 b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984 4.a) Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik ' za leto 1984 b) Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 ,5.a) Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 b) Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 6. Predlog odloka o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom (delegatska priloga št. 9) 7. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev 8. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti 9. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike 10. Predlog sprememb odloka o posebnem občinskem promet-nem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 11. Predlog sprememb odloka o davkih občanov 12. Obravnava ostalega gradiva skupščine mesta Ljubljana in določitev delegatov za udeležbo na seji zbora občin SML 13. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Komisija za verifikacijo pooblastil je ugotovila, da je na seji zbora od skupno 38 delegatov prisotnih 30 delegatov. S tem je bila sklepčnost zbora podana. Seje zbora se niso udelelili delegati nasladnjih krajevnih skup-nosti: Brdo, Črni vrh, Lavrica, Peruzzi, Rob, Tomišelj, Zeleni log in Želimlje. K točki 2. Skrajšan zapisnik 17. seje zbora z dne 23. novembra 1983 je bil odobren soglasno. K točki 3. Uvodno poročilo k predlogu resolucijeopolitiki izvajanja druž-benega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 za leto 1984 je podal namestnik predsednika IS tov. Mišica Borut. V razpravi o predlogu resolucije so sodelovali naslednji dele-gati: TonePonikvar-Barje, IvanŠega-Krim, FranjoTurk-Milan Česnik. Janez Brank - Stane Sever, Zorko Ukmar - Malči Belič, Ciril Stanič - Kolezija, Anton Grandič - Kozarje. Lučka Perme -Vič, Janko Japelj, Borut Mišica, Janez Kovač, Marjan Krmavner, Tatjana Brank - člani IS in Stane Drolc. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z večino glasov (en glas proti) sprejel 1. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-85 za leto 1984 z naslednjima amandmajema: - v predlog resolucije se vključi besedilo: »Občinska politika delitve sredstev za osebne dohodke oziroma sredstev za osebno in skupno porabo bo skladna z določili republiške resolucije in družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1984«; - v točki V. Energetika se na koncu prvega odstavka doda besedilo: »Zgrajene bodo TP Zgornji Rudnik, TP Spodnji Rudnik, TP Hauptmance, TP Črna vas III, TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Cesta v Mestni log, TP Rakova jelša». 2. Amandma k predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-85 v letu 1984 in sicer se v poglavju lli/2 v šestem odstavku za peto alineo doda nova alinea, ki se glasi: »Ljubljanske mlekarne TOZD Pose-stva začele z izgradnjo mlečne farme Brest«. Delegati so zavrnili zahtevo delegacije KS Barje po dopolnitvi predloga resolucije v poglavju V/6 Promet in zveze in po razpravi sprejeli naslednja stališča in predloge: na seji zbora občin SML postaviti pristojnim organom delegat-sko vprašanje po razrešitvi podaljška proge 9 do KS Barje. - zadolži se izvršni svet, da pristopi k reševanju tega problema v sodelovanju z IS SML, DO Integral TOZD MPP in Komitejem za komunalno gospodarstvo, promet in zveze ler o rezultatih poroča na februarski seji zbora. - Zavodu za družbeno planiranje ponovno postaviti zahtevo po tesnejšem sodelovanju z občinskimi planskimi službami, saj se v te namene \z občinskega proračurta združuje precejšnja finančna sredstva, - v resolucijo za prihodnje leto vne§ti več kazalcev za boljši pregled posameznih segmentov planiranja, - na podlagi analize zaključnih računov OZD in SIS izdelati poročilo o uresničevanju resolucije za leto 1983 oziroma v skladu z zakonom o družbenem planiranju pripraviti analizo o uresniče-vanju resolucije za tekoče leto za junijsko sejo skupščine. K točki 4. Uvodno poročilo k predlogu odloka o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1984 je podala Jožica Pogačnik, član IS. V razpravi so sodelovali: Ciril Stanič - Kolezlja, Franjo Turk -Milan česnik in Zorko Ukmar - Malči Belič. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z večino glasov (en glas proti) sprejel: 1. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1984 2. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. Delegati so podprli pobudo delegacije Milan Česnik po čišče-nju proračuna tistih izdatkov, ki ne zadevajo splošne porabe. Izvršni svet naj ob polletju pripravi analizo, kateri izdatki iz proračuna sodijo v financiranje iz splošne porabe s predlogom ukrepov za financiranje tistih izdatkov, ki ne zadevajo splošne porabe. K točki 5. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel 1. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 s sklepom, da se osnutek dogovora preoblikuje v predlog dogo- vora. K točki 6. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odloka o razglasitvi gozdov za gozdove s poseb-nim namenom. K točki 7. V uvodnem poročilu je tajnik kmetijsko zemljiške skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik tov. Grmovšek Janez predlagal k predlogu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev naslednji amandma: 1. Krajevna skupnost VeMke Lašče, naselja Rašica: iz seznama se črta kmetija pod št. 6 Pečnik Jože št. 31. 2. Krajevna skupnost Velike Lašče, naselja Podstrmec: v se-znam se vključi pod št. 2 kmetija Ogrinc Franc št. 4. 3. Krajevna skupnost Tomišelj, naselja Brest: v seznam se vključijo kmetije: št. 6 Lenarčič Vladimir št. 29 . . št. 7 Pavlič Josip št. 4 . - št. 8 Modic Jakob št. 35 ;, ! . • , št. 9 Škraba Anton št. 5 št. 10 Tavželj Miha št. 1 " št. 11 Tegelj Jože št. 6 4. Krajevna skupnost Turjak, naselje Čatež: v seznam se vključi pod št|. 6 kmetija Krampelj Jože št. 7. V razpravi je sodeloval delegat Jakob Jež-KS Turjak. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel 1. Amandma k predlogu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar-stev. 2. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev z amandmajem. K točki 8. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za grad-njo samopostrežne trgovine ob Viški cesti. K točki 9. SKUEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel predlog dogovora o uSklajevanju davčne politike. K točki 10. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave soglasno. sprejel predlog sprememb odloka o posebnem občinskem pro-metnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik. KtočklH. IzvrSni svet je .podal amandma k 8. členu predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v nasled-njem besedilu: »26. člen se spremeni tako, da se glasi: Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50%, v drugem 30% in v tretjem letu 20% od skupno priznane davčne olajšave \z prejšnjega člena. Na posebno vlogo zavezanca se lahko prizna davčna olajšava v prvem letu 100% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. V kolikor zavezanec v prvem letu ne more v celoti koristiti davčne olajšave se mu lahko za preostali del prizna v drugem letu. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s po-sebno odločbo. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.« SKLEP: Zbor krajavnih skupnosti je brez razprave soglasno sprejel: 1. Amadndma k 8. členu predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. 2. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov z amandmajem k 8. členu. K točki 12. Za 19. sejo zbora občin SML, ki bo v torek, 27. decembra 1983 se določijo naslednji delegati: ' . 1. Kolezija - Stanič Ciril 2. Barje - Ponikvar Tone '. - . . '¦'.,' ¦ . 3. Murgle - Trojar Štefan ¦'- 1 '"-" , " 4. Pijava gorica - Jereb Janez .¦¦_'' '* - • . ..; 5. Galjevica - Mlakar Jože ' ¦-••- 6. Iška vas - Železnikar Jože Za 20. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane se predvi-doma določijo delegati iz naslednjih KS: Notranje gorice, Pod-peč-Preserje. Peruzzi, Ig, Polhov Gradec in Zeleni log. K točki 13. Vprašanja in predlogi delegatov 1. KS Rudnik: Delegacija postavlja vprašanje, kaj pomeni gradnja telefonskih kapacitet na območju Rakovnika. Ali gre za primarno ali sekun-darno mrežo in katere KS zajema. 2. KS Kolezija: Večina stanovanjskih objektov na območju KS Kolezija, ki jih je gradilo GP Tehnograd ni vnešeno v zemljiško knjigo. Zato spra-šujemo, zakaj to ni bilo urejeno oziroma kako je mogoče to zadevo ustrezno urediti. 3. KS Ig: Krajevna skupnost Ig želi pojasnilo zakaj se zazidalni otok VS Ig 236 sprejet v PUR za naselje Ig leta 1976 v občinskih oziroma mestnih razvojnih dokumentih opredeljuje kot VS 203 Ig oziroma VS 6/3 Ig. 4 KS Polhov Gradec: '-.-. •'¦7 ':. •" Z ukinitvijo nekaterih avtobusnih prog na relaciji Ljubljana--Polhov Gradec so se avtobusne povezave do te KS izredno poslabšale. Prosijo za takojšnjo sanacijo nastalega stanja in da se odgovor objavi javno v občinskem glasilu »Naša/komuna«. 5. KS Krim: Delegatsko vprašanje se nanaša na predlog resolucije. Seja zbora je bila zaključena ob 19.10, uri. Tajnik zbora KS: Predsednik zbora KS: Bojan Zaletel, I. r. . ,, ¦ : -, -, ¦ Franc Brenčič, l.r.0 SKRAJŠANI ZAPISNIK 19. seje zbora združenega deia skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 21. ctecembra 1983 Pred sejo zbora združenega dela so delegati vseh treh zborov poslušali skupno uuodno obrazložitev k: - predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984. - predlogu odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, - predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 s predlogoma odlokov o spremembah in dopolnitvah od-loka o posebnem občinskem prometnem davku in o davku obča-nov. Na podlagi 46. člena poslovnika skupščine občine je zbor združenega dela imenoval v 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja: 1. Jožeta Mostarja, delegata KD št. 10, 2. Adreja Kosa, delegata KD št. 15 in 3. Mirka Curka, delegata KD št. 3. K dnevnemu redu, ki je bil predlagan s sklicem seje zbora, je predsednik zbora združenega dela predlagal dopolnitev z do-datno točko, in sicer: - Predlog dopolnitve sklepa zbora združenega dela skupščine občine o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales - Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov, Ljubljana, Gerbičeva 101. Predlog za dopolnitev dnevnega reda je bil soglasno sprejet. Gradivo so delegati prejeli na seji. Zbor združenega dela je nato soglasno sprejel naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 18. seje zbora združenega dela, 3. a) Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 b) Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984, 4. a) Predlog odloka o spremembi in dopoinitvi odloka o prora-čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 b) Osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanju splošne porabe za leto 1983 (gradivo SML), 5. a) Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 b) Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 (gradivo SML), 6. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984, 7. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dav-kih občanov, 9. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), 10. Predlog dopolnitve sklepa zbora združenega dela o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales -Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov, 11. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti, 12. Obravnava ostalega mestnega gradiva in delegiranje delega-tov na sejo zbora združenega dela SML, 13. Vprašanja in predlogi delegatov. •••¦.' K TOČKI 1. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja je podal delegat Jože Mostar. Komisija je po pregledu oddanih pooblastil delegatov ugotovila, da je od 49 delegatov zbora združenega dela skupščine občine prisotnih na seji 36 delegatov in da je seja zbora sklepčna. Naknadno se je seje udeležil še en delegat in je bilo na seji zbora združenega dela prisotnih 37 delegatov. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati nasled-njih konferenc delegacij: . ^ ¦ - KD št. 1 - Inštitut Jožef Stefan ' *~ -' - KD št. 4 - Iskra TOZD SEM, , „,. •'." - KD št. 6 - IGO Ljubljana, . ' "'". ¦• •* - KD št. 7 - Iskracommerce TOZD Servisi, •, - KD št. 18 - Kovinska industrija Ig, - KD št. 23 - SOZD Mercator DSSS, - KD št. 32 - SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, - KD št. 33 - WO Ljubljana Vič-Rudnik - KD št. 39 - Fakulteta za elektrotehniko, - KD št. 41 - BF-VTOZD za veterinarstvo, - KD št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS in - KD št. 43 - ZD Ljubljana TOZD OZV Vič-Rudnik. Na seji zbora združenega dela so bili prisotni tudi: podpredse-dnik skupščine občine, dr. Jože Fegeš, Janko Japelj, Janez Ko-vač, Viktor Mannc, Tanja Jelen, člani izvršnega sveta, Mitja Pau-lin, direktor uprave za družbene prihodke in Vera Pogačar, vodja službe za proračun. r . - - . : . KTOČKI2. Skrajšan zapisnik 18. seje zbora združenega dela z dne 23. novembra 1983 je bil soglasno odobren s popravkom besede na strani 40, desni stolpec, ki se pravilno glasi »oddolžitve«. K TOČKI 3. V uvodnem poročilu je namestnik predsednika izvršnega sveta, Borut Mišica predlagal v imenu izvršnega sveta dopolnitev pred-loga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984, in sicer, da se v točki V/5 - Energetika v prvem odstavku doda besedilo »Zgra-jene bodo TP Zgornji Rudnik, TP Spodnji Rudnik, TP Haupt-mance, TP Črna vas III. TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Cesta v Mestni log, TP Rakova jelša.« Hkrati je predlagal, da se osvoji amandma, ki ga je podala konferenca delegacij št. 8 - TOVIL in tudi KS Stane Sever v naslednjem besedilu: »Občinska politika delitve sredstev za osebne dohodke oziroma sredstev za osebno in skupno porabo bo skladna z določili republiške resolucije'in družbenega dogo-vora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.« Na pripombo konference delegacij št. 35 - OŠ Bičevje, da v resoluciji za leto 1984 ni predvidena gradnja trgovine v Horjulu, je tov. Mišica pojasml, da spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana in spremembe in dopolnitve srednje-ročnega plana občine predvidevajo gradnjo trgovine osnovne preskrbe v Horjulu v letu 1985. Izvršni svet bo vodil aktivnosti. da se gradnja prične preje, seveda, če bo s strani invesittorja izka-zana za to pripravljenost. V razpravi so sodelovali: Martin Šantelj, delegat KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič, Jožica Dremelj, delegatka KD št. 28 - TOZD Ptt Ljubljana in Viktor Marinc, član IS. Tovariš Šantelj je podal k predlogu resolucije o politiki uresni-čevanja družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981-1985 v letu 1984 naslednji amandma: >v poglavju III/2 na strani 10 resolucije se naj v šestem odstavku za peto alineo doda nova alinea, ki se glasi »Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva začele z izgradnjo mlečne farme Brest.« Amadma z obraziožitvijo so prejeli delegati na seji. - Na vprašanie deleaatke Jožice Oremeli, ali ie predvidena arad- nja farme Brest usHlajena z vodnim rezervatom, je član IS Viktor Marinc pojasnil, da so v zaključni fazi postopki pridobivanja soglasij pristojnih inštitucij, ki .bodo določile tudi pogoje za zaščito vodnih virov. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1984 z naslednjima amandmajema: - v točki V/5 Energetika se na koncu prvega odstavka doda besedilo: »Zgrajene bodo TP Zgornji Rudnik, TP Spodnji Rudnik, TP Hauptmance, TP Črna vas III, TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Cesta v Mestni log, TP Rakova jelša.«, - v predlog resolucije se vključi besedilo: »Občinska politika delitve sredstev za osebne dohodke oziroma sredstev za osebno in skupno porabo bo usklajena z določili republiške resolucije in družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve raz-porejanja dohodka v letu 1984.«. 2. amandma k predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1984, in sicer, da se v poglavju III/2 v šestem odstavku za peto alineo doda nova alinea, ki se glasi »Ljubljanske mlekarneTOZD Posestva začele z izgradnjo mlečne farme Brest.« K TOČKI 4. SKLEP: Zbor združenega dela je brez razprave soglasno spre-jel: 1. predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora-čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 2. osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o oblikovanjU splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za feto 1983 v sklepom, da se osnutek dogovora preoblikuje v predlog dogo-vora. . . K TOČKI 5. • r Uvodno poročilo je bilo podano delegatom vseh treh zborov skupščine občine pred sejo zbora združenega dela. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 2. predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. K TOČKI 6. V uvodnem poročilu, ki je bilo podano delegatom vseh treh zborov, je direktor uprave za družbene prihodke Mitja Paulin poudaril, da izvršni svet ocenjuje, da je v dogovoru o usklajevanju davčne politike v dosti večji meri davčna politika stimulativnejša na področju pospeševanja drobnega gospodarstva (nižje stopnje davka iz obrtne dejavnosti, olajšave za novo zaposlene delavce itd.), vendar sodi, da je nujno zato vključiti tudi faktorje izven fiskalne politike. Izvršni svet podpira iniciativo za razširitev olaj-šav za izvoz finalnih izdelkov preko OZD, za inovacije, proučitve funkcije vloge obdavčitve iz skupnega dohodka občanov, priza-devanja realne amortizacije, omogočanje pridobivanja prostorov za nove dejavnosti ter upoštevanje izpolnjevanja pogodbenih odkupov in ne le setvenih planov. Ob zaključku uvodnega poročila je podal pojasnilo tudi na delegatsko vprašanje KD št. 14 - Plutal, zakaj se nekaterim občanom obračunava davek na prebivalstvo. Občani dobe za vse vrste davkov in prispevkov odločbo s konkretno navedbo vrste davka ali prispevka, hkrati pa tudi položnico, na kateri je naveden račun uporabnika, to je »zbirni prehodni račun davkov in prispev-kov prebivalstva občine Ljubljana Vič-Rudnik«. Pri opominski poiožnici dobe občani samo položnico s saldom dolga. Torej ne gre za nikakršen davek na prebivalstvo, temveč le za naziv zbir-nega računa občine. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog dogovora o usklajevanju dvačne politike v občini Ljubljana Vič-Rudnik. K TOČKI 7. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik. KTOČKI8. Izvršni svet je podal amandma k 8. členu predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v nasled-niem besedilu: »26. člen se spremeni tako, da se glasi: Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50%, v drugem letu 30% in V tretjem letu 20% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Na posebno vlogo zavezanca se lahko prizna davčna olajšava v prvem letu 100% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. V kolikor zaveza-nec v prvem letu ne more v celoti koristiti davčne olajšave, se mu lahko za preostali del prizna v drugem letu. Višino davčne olaj-šave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za druž-bene prihodke s posebno odločbo. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmen davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.« Besedilo amandmaja so delegati prejeli na seji. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. amandma k 8. členu predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 2. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov z amandmajem k 8. členu. K TOČKI 9. V uvodnem poročilu je član izvršnega sveta Viktor Marinc predlagal k predlogu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar-stev naslednji amandma: 1. krajevna skupnost Lašče - naselje Rašica: 2. krajevna skupnost Velike Lašče - naselje Podstrmec: v seznam se vključi pod št. 2 kmetija Ogrinc Franc št. 4, 3. krajevna skupnost Tomišelj - naselje Brest: v seznam se vključijo kmetije št. 6 Lenarčič Vladimir št. 29, 7 Pavlič Josip št. 4, 8 Modic Jakob št. 35, 9. škraba Anton št. 5, 10. Tavželj Miha št. 1, H.Tegelj Jožešt. 6, , • 4. krajevna skupnost Turjak - naseije Četež: ' .. v seznam se vključi pod št. 6 kmetija Krampelj Jože št. 7. Besedilo amandmaja z obrazložitvijo so delegati prejeli na seji. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. amandma k predlogu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar-stev, 2. predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) z amandmajem. K TOČK110. Obrazložitev predloga sklepa o dopolnitvi sklepa zbora združe-nega dela z dne 7/9-1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbe-nega varstva v DO Slovenijales-Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov je podala članica izvršnega sveta, Tanja Jelen. V imenu izvršnega sveta je predlagala, da se v začasni kolegij-ski organ v DO Slovenijales-Žičnica dodatno imenujeta za člana Jože Prosen, dipl. oec., vodja sektorja za ekonomiko, organiza-cijo in AOP v DSSS DO Instalacije in Polde Pristavec, inženir, zaposlen kot direktor Biroja za lesno industrijo. Sklep zbora združenega dela z dne 7/9-1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales-Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov je zato potrebno dopolniti v točki 3 v prvem odstavku tako, da glasi: »V delovni organizaciji Slovenijales-Žičnica se imenuje začasni kolektivni organ družbenega varstva v sestavi: - predsednik Janez Kastelic, Vel. čolnarska 7/a, Ljubljana, - člani: Ivan Selič, Gabrškova 109, Ljubljana, Polde Pristavec, Jezero 74, Preserje Jože Prosen, Linhartova 74, Ljubljana.« SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel dopolnitev prvega odstavka 3. točke sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Slovenijales-Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov, Ljubljana, Gerbičeva 101. KTOČKI 11. Uvodno poročilo k predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgovine na Viški cesti je podal član izvršnega sveta Janez Kovač. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopo- strežne trgovine na Viški cesti. K TOČKI 12. f Alojz Tomaževič, delegat KD št. 31 - KP Ljubljana TOZD Komii- " nalne gradnje je k drugemu odstavku 5. člena osnutka odloka o določitvi in spremembi imen ulic, cest intrgov naobmočju mesta Ljubljane, ki bo obravnavan na seji zbora občin skupščine mesta Ljubljane, podal naslednjo pripombo in predlog: Delegati KD št. 31 in delovne organizacije, ki imajo svoje poslovne prostore na Tomažičevi ulici od TOVILa oz. Slovenijales do Tbilisijske ulice sodijo, da ni razloga in da je neumestno ukinjati del Tomažičeve ulice (od mostu čez Gradaščico do Tbili-sijske ulice kot je predlagano v osnutku odloka), ker bi s tem brez potrebe nastali določeni stroški za spremembo naslova, registra-cije, itd. V kolikor se krajani strinjajo, naj bi se Tomažičeva ulica ukinila samo od mostu čez Gradaščico do TOVILa s tem, da bi bilo potrebno ta del na novo poimenovati. Delegati zbora združenega dela so s pripombo in predlogom soglašali in zadolžili sekretariat skupščine občine,-da jo posre-duje skupščini mesta Ljubljana. Na 19. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana, ki bo 27. decembra 1983 ob 16.30, so bili delegirani naslednji delegati: - za področje gospodarstva: 1. Vitan Majdič, delegat KD št. 2 2. Marjan Zupanc, delegat KD št. 12, 3. Žarko Prošak, delegat KD št. 26, 4. Ivan Andrašec, delegat KD št. 45, - za področje kulture in prosvete: 5. Marko Pukl, delegat KO št. 40, 6. Lojze Muhič, delegat KD št. 38, - za področje zdravstva in sociale: 7. delegat KD št. 43 - ZD Ljubljana TOZO OZV Vič-Rudnik - za področje obrti: 8. Ivan Dolničar, delegat KD št. 44, - za področje kmetijstva: 9. Franc Perhaj, delegat KD št. 48. V mesecu januarju 1984 predvidoma ne bo sej zborov občinske skupščine, zato je predsednik zbora združenega dela predlagal, da zbor na današnji seji določi konference delegacij, katerih delegati bi bili delegirani na 20. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana, ki bo 2. 2. 1984. Zbor združenega dela je s predlogom soglašal in določil na-slednje konference za delegiranje delegata na sejo zbora združe-nega dela skupščine mesta 2/2-1984: - za področje gospodarstva 1. KDšt. 6-IGD Ljubljana, 2. KD št. 32 - SGP Grosuplje TOZD Gradb. polizdelki. 3. KD št. 5 - Inštitut za elektroniko in vakuum. tehniko, 4. KD št. 9 - Iskra TEI Horjul - za področje kulture in prosvete: 5. KD St. 37 - Šolske delavnice TŠ, 6. KD št. 41 - BF VTOZD za veterinarstvo, - za področje zdravstva in sociale: 7. KD št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje, - za področje obrti: 8. KD št. 44 - obrtna dejavnost, - za področje kmetijstva: 9. KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič. Izvršni svet skupšfiine bo gradivo za sejo zborov skupščin« mesta obravnaval in pripravil predloge in stališča, sekretariat skup&čine občine pa bo sklical skupščine mesta sestanek, na katerem bodo dokončno oblikovani predlogi in stališča h gradivu SML. K TOČKI 13. Konferenca delegacij št. 35 - Oš Bičevje je podala delegatsko vprašanje, ki se nanaša na ureditev avtobusnih prevozov na relaciji Ljubljana - Polhov Gradec- Črni vrh. Konferenca podpira predlog Potrošniškega sveta KS Polhov Gradec glede časa pre-voza. Dnevnired seje zbora združenega dela je bil s tem izčrpan. Zaradi morebitnega potrebnega usklajevalnega postopka z zbo-rom krajevnih skupnosti pa je bila seja zaključena ob 18.30. Tajnikzbora: PREDSEDNIK ZBORA: Marja Mihelič, I. r. Anton Dolničar, l. r. Program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 Poslovnik skupščine občine. kot tudi način dela delegatske skupščine narekujeta letne programe dela. Temu delu vsako leto posvečamo izredno pozornost ter si prizadevamo, da so zastav-l/ene naloge izraz naših usmeritev na zapletenem področju razre-ševanja problemov. ki jih pred nas postavlja dolgoročni program stabilizacije, kot tudi uresničevanje gospodarske in razvojne poli-tike občine v naslednjem letu. Program dela izhaja iz funkcije in nalog, ki jih ima skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi statuta občine. Pri pri-pravi programa so upoštevana stališča, sklepi, pobude in pripo-ročila skupščine občine na vseh področjih družbenoekonom-skega sistema v tem mandatu, kar bo pripomoglo h krepitvi in razvoju delegatskega sistema na vseh nivojih. Upoštevana so tudi naslednja izhodišča: - program dela skupščine občine je usklajen s programom družbenopolitične aktivnosti vseh družbenih dejavnikov, ki sode-lujejo v delu skupščine, - delo skupščine je programirano predvsem ob upoštevanju prednostnih nalog, ki izhajajo iz srednjeročnega družbenega plana občine in zastavljenih ciljev ekonomske stabilizacije. Upo-Stevajoč navedeno bo skupščina sproti preverjala zastavljene naloge ekonomske stabilizacije, - program dela skupščine mora biti usklajen s programi dela skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavno-sti in samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v občini, - program dela skupščine občine se usklajuje tudi s progra-mom dela zborov skupščine mesta Ljubljane in programi dela zborov skupščine SR Slovenije, - program je vsebinsko odprt za pobude družbenopolitičnih organizacij, SIS ter samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih delegacij za obravnavo vprašanj iz pristojnosti skup-Sčine. Aprjla meseca 1984 bodo zbori občinske skupščine obravna-vali delo občinske skupščine in skupščin samoupravnih inter-esnih skupnosti v dveletnem mandatnem obdobju ter ocenili uresničevanje tistih nalog. ki jih narekuje vsakdanja praksa obravnavanja in odločanja v delegatskih. odnosih, usmeritve za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov, kot tudi analizo delegatskih vprašanj,-postavljenih nazboru kra-jevnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupno-sti. Izhodiša za spremembe in dopolnitve statuta občine bodo narekovala tudi sprernembe m dopolnitve občinskih odlokov, kot tudi odlokov, katerih uveljavljanje predstavlja oviro za razvoj delegatskih odnosov. V obravnavo gradiv predloženih v skupščinsko razpravo se bodo aktivno vključevale tudi družbenopolitičneorganizacijeob-čine Ljubljana Vič-Rudnik. Delovanje skupščine bo usklajeno s sprejetimi razvojrHmi usmeritvami na področju družbenega planiranja, kmetijstva, drobnega gospodarstva, davčne politike, kadrovske politike, pro-stora in varstva okolja ter družbenih dejavnosti. Teme, ki bodo posebej izpostavljene so: - usmeritve za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in dele-gatskih odnosov, - usklajevanje statuta skupščine občine s statutom skupšine mesta Ljubljane, - analiza stanja, problematika in razvojne možnosti industrij-skih organizacij združenega dela v občini s posebnim poudar-kom na izvozu, - stanje varnostnih in obrambnih priprav v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - ocena uresničevanja operativnega programa razvoja kmetij-stva z oceno uresničevanja srednjeročnega programa, realizacija letnega programa pridelave v kmetijstvu, gozdarstvu ter aktivno-stih za usposobitev Barja za kmetijske namene, - davčna politika v gospodarski in socialni funkciji na po-dročju drobnega gospodarstva in kmetijstva, - uresničevanje sklepov skupščine občine o razvojnih možno-stih turizma z nadaljnjimi predlogi in usmeritvami, - uresničevanje sklepov skupščine občine o razvojnih možno-stih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami, - uresničevanje socialne politike in zagotavljanjesocialnevar-nosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik s predlogi ukrepov, , - stanje usmerjenega izobraževanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - preverba vloženih sredstev v posamezno sosesko oz. indu-$trijsko cono z usmeritvami. 1. Področje družbenega planiranja in gospodarstva - analiza stanja, problematika in razvojne možnosti industrij-skih OZD v občini s posebnim poudarkom na izvozu. Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter kadrovska služba Rok obravnave v skupščini: julij . _ . . - Korektura prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik 1981-1985 Nosilec: Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, komite za urejanje pro-stora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: marec - Osnutek odloka o pripravi in sprejemu družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: februar - Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (dopolnilno delo do 7 delavcev, obrt kot po-stranski poklici sprejemanje na prenočišče in hrano v zasebnih gospodinjstvih), Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: april - Analiza izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1983 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: april - Uresničevanje sklepov SO o razvojnih možnostih turizma z nadaljnjimi predlogi in usmeritvami Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: maj - Informacija o poslovanju v OZD v prvih treh mesecih leta 1984 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: junij - Poročilo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: junij - Smernice za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 (osnutek, predlog) Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: julij, december - Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 198185 v letih 1981, 1982, 1983 in prvem tromesečju 1984 z oceno razvoja za leto 1984 ter oceno možnosti razvoja v letu 1985 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: junij - Uresničevanje sklepov skupščine občine o razvojnih možno-stih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeritvami Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: junij - Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja druž-benega plana v letu 1984 Nosilec: komite za družbeno planiranie in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: julij ,- Informacija o poslovanju OZD v prvem polletju 1984 Nosilec: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: september - Poročilo o uresničevanju resolucije za leto 1984 z oceno do konca leta Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: oktober - Resolucija izvajanja družbenega plana občine za leto 1985 (osn., pred). Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: oktober, december - Uresničevanje sklepov SO o raziskovalni in inventivni dejav-nosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi predlogi in usmeritvami Nosilec: komite za družbeno planlranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: oktober - Analiza investicijske aktivnosti v občini Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: november - Akjivnosti na pripravi za dolgoročni plan razvoja občine in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: november - Informacija poslovanja OZD v prvih devetih mesecih 1984 Nosilec: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok obravnave v skupščini: december 2. Področje kmetijstva, gozdarstva in preskrbe - Ocena uresničevanja operativnega programa razvoja kmetij-stva z oceno uresničevanja srednjeročnega programa, realizacije letnega programa pridelave v kmetijstvu, gozdarstvu ter aktivno-stih za usposobitev Barja za kmetijski namen Nosilec: komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo Rok obravnave v skupščini: april - Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985, Nosilec: komite za kmetijstvo, gozd. in preskr. . ¦ Rok obravnave v skupščini: februar • - Informacija o pripravah na žetev ' . ^ Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozd, in preskrbo Rok obravnave v skupščini: julij - Ocena koriščenja zemljišč SLP in realizacija plana hidrome-lioracij Nosilec: komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo Rok obravnave v skupščini: december 3. Na področju davčne politike - Davčna politika v gospodarski in socialni funkciji na po-dročju drobnega gospodarstva in kmetijstva Nosilec: Uprava za družbene prihodke Rok obravnave v skupščini: april - Spremembe odloka o davku na promet nepremičnin (osnu-tek, predlog) Nosilec: Uprava za družbene prihodke , . . . Rok obravnave v skupščini: april, maj - Informacija o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1983 Nosilec: Uprava za družbene prihodke - - V * ;'r\ ' . Rok obravnave v skupščini: maj - Dogovor o usklajevanju davčne politike (osnutek, predlog) Nosilec: Uprava za družbene prihodke, Republiška uprava za družbene prihodke Rok obravnave v skupščini: november, december - Sprememba odloka o davkih občanov (osnutek, predlog) Nosilec: Uprava za družbene prihodke Rok obravnave v skupSčini: november, december 4. Področje urejanja prostora in varstvo okolja - Preverba vloženih sredstev v posamezno sosesko oz. indu-strijsko cono z usmeritvami Nositec: ZIL, SKIS, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: november - Zazidalni načrt Rožna dolina (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urejanje, ZIL TOZD Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja . . . Rok obravnave v skupščini: junij * v•¦'•'- - Zazidalni načrt Selo (razgrnitev, predlog) Nosilec: Zadruga Selo, ZIL TOZD Urbanizem, Komite za ureja-nje prostora in varstvo okolja . ¦•• ¦ Rok obravnave v skupščini: julij . ' . ' - Novelacija zazidalnega načrta VS-6 Vič, Trgovina ABC Po-murka (razgrnitev, predlog) Nosilec: komite za urejanje prošSrarin-varatvo okolja Rok obravnave v skupščini: maj ~* - Zazidalni načrt industrijske cone VP-4 Plutal (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urejanje, TOZD Urbanizem in komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: junij - Predlog načrta lokacij kioskov v občini Ljubljana Vič-Rudnik NtJsilecr ZIL TOZD Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: april ' - Urbanistični red KS Golo in Rob (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: junij - ZaZidalni načrt VS-220/1 Brezovica (razgrnitev, predlog) Nosilec: komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: julij - Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov in vodovodov na obmoCju občine Ljubljana Vič-Rudnik (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZO Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: september - Urbanistični red KS Velike Lašče (razgrnitev, predlog) Nosilec: Urbanistični inštitut Slovenije, komite za urejanje pro- stora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: junij - Zazidalni načrt Murgle - IV. faza (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urejanje, Projekt. podj. Ambient, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: september - Odlok o načinu gospodarjenja s cestami, ulicami in trgi, ki niso razvrščeni v kategoriz. cest (osnutek, predlog) Nosilec: Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Komunalne gradnje, SKIS, komtte za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: september - Zazidalni načrt industrijske cone VP-245/1 Škofljica (DO Hoja, DO IPM -TOZD Livar Ivančna Gorica, razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urajanje, ZIL TOZD Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja •"• .¦ ¦ ¦ Rok obravnave v skupščini: oktober " ' ¦-¦..-¦>.- ¦ - Zazidalni načrt VS-102 Trnovo - individ. del (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urejanje, ZIL TOZD Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: oktober - Odlok o delih za katera nista potrebna lokacijsko in grad- beno dovoljenje ter o delih, za katera je potrebno samo gradbeno dovoljenje (osnutek, predlog) Nosilec: komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: oktober - Zazidalni načrt Srednja vas pri Polhovem Gradcu (razgrnitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urejanje, ZIL TOZD Urbanizem, komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok obravnave v skupščini: maj - Novelacija zazidalnega načrta VS-6 (Nanoška ulica) - (razgr-nitev, predlog) Nosilec: ZIL TOZD Urbaniz6m, komite za urejanje prostora in varstvo okolja : ¦ Rok obravnave v skupščini: september - Odlok o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (osnutek, predlog) Nosilec: komite za urejanje prostora in var. okolja ' . ... Rok obravnave v skupščini: oktober - Zazidalni načrt RS-5 Lavrica - severni del (razgrnitev,) Nosilec: komite za urejanje prostora in var. okolja Rok obravnave v skupščini: december ': •'.' ¦ ¦. 5. Področje družbenih dejavnosti - Uresničevanje socialne politike in zagotavljanje socialne var-nosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik s predlogi ukrepov Nosilec: SIS za otroško varstvo, SIS za zaposlovanje, SIS za stanovanjsko gospodarstvo, SIS za socialno skrbstvo in varstvo, SIS za pokoj. in inval. zavarovanje, občinski komite za družbene dejavnosti ••'..' Rok obravnave v skupščini: november - Poročilo o stanju in problematiki osnovnega zdravstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik Nosilec: SIS za zdravstvo, komite za družb. dejav. Rok obravnave v skupščini: februar - Odlok o razglasitvi Rašice za zgodovinski in urbanistični spomenik (osnutek, predlog) Nosilec: komite za družb. dejavnost '¦''.' Rok obravnave v skupščini: februar, marec - Poročilo o stanju in problematiki telesne kulture v občini Ljubljana Vič-Rudnik Nosilec: komite za družbene dejavnosti, SIS za telesno kulturo Rok obravnave v skupščini: marec - Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV .• . ''.¦ Nosilec: komite za družb. dej. . ¦; _ ... >»¦.». Rok obravnave v skupščini: marec - Poročilo o poteku gradnje objektov iz programa samopri-spevka III Nosilec: komite za družb. dej. '- .. ..' ,¦ Rok obravnave v skupščini: marec, oktober - Poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Nosilec: komite za družb. dej. ' J . Rok obravnave v skupščini: april - Odlok o razglasitvi spomenikov NOB (osnutek, predlog) Nosilec: komite za družb. dej. .... t Rok obravnave v skupščini: junij, julij , - Poročilo o delu podpisnikov družbenega dogovora o spome-nikih revolucionarnega gibanja NOV in soc. izgradnje za leto 1983 . ¦¦;-., ,._¦ ,. «¦. Nosilec: komite za drutb. dej. . •' -, ¦• ~ Rok obravnave v skupščini: julij •¦•'_-_ .--,-¦_. 6. Področje kadrovske politike • - Izvajanje programa aktivnosti za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki Nosilec: kadrovska služba ^'. ..',v Rok obravnave v skupščini: oktober 7. Področje obče uprave in proračuna j i ¦;•-¦'."; ' - Poročilo o upravnem nadzorstvu •.-,„'r-....... Nosilec: obč. sekr za obč. upravo in prorač. ¦¦¦•- ¦•---¦ j Rok obravnave v skupščini: februar - Poročilo o stanju in problematiki organiziranosti občinskih upravnih organov z usmeritvami Nosilec: obč. sekr. za obč. upravo in proračun Rok obravnave v skupščini: april - Zaključni račun proračuna občine za leto 1983 Nosilec: obč. sekretar za obč. upr. in prorač. Rok obravnave v skupščini: maj - Rebalans proračuna za leto 1984 (osnutek, predlog) Nosilec: obč. sekr. za obč. upr. in prorač. Rok obravnave v skupščini: april, maj, november, december - Proračun za leto 1985 (osnutek, predlog) Nosilec: obč. sekr. za obč. upr. in prorač. Rok obravnave v skupščini: november, december « . IV. Teme se bodo obravnavale po periodičnih programih dela skupščine. V skladu z uresničevanjem gospodarske in razvojne politike občine, ki bo nalagala nove, nenapovedane naloge, o katerih bomo odločali v skupščinskem sistemu samoupravljanja, je navedeni program dela okviren in spodbuda za poglobljeno obravnavanje v prejšnjih letih zastavljenih nalog. Obravnavala se bodo tudi ustrezna gradiva iz programov dela skupščine mesta Ljubljane kot tudi skupščine SR Slovenije. Ljubljana, 27. januarja 1984 Sekretariat skupščine Časovni razpored sej skupščine s predlogom izida sejnega gradiva za obdobje februar-december 1984 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v periodu februar-december 1984 zasedala: v ponedeljek, 27. februarja 1984 .• . - v sredo, 21. marca 1984 . ...' .. , . ¦ ' v sredo, 25. aprila 1984 v sredo, 30. maja 1984 . . .'_... v sredo, 27. junija 1984 ¦'¦"•'¦ . . '. - v sredo, 11. julija 1984 • . . ,• ¦ v sredo, 26. septembra 1984 ' '.*.._' ..-;¦','¦¦ v ponedeljek, 29. oktobra 1984 , " . ' . ., _ ' v sredo, 21. novembra 1984 ' • •'. v sredo, 19. decembra 1984 Program sej skupščine in njenih zborov je usklajen s progra-mom sej zborov skupščine mesta Ljubljane.._ ¦ Predlagamo, da: 1. za sejo skupščine v ponedeljek, 27. februarja 1984 - izide delegatsko gradivo 13. 2. 1984 2. za sejo skupščine v sredo, 21. marca 1984 ,' - izide delegatsko gradivo 5. 3. 1984 3. za sejo skupščine v sredo, 25. aprila 1984 . , ' - izide delegatsko gradivo 9. 4. 1984 4. za sejo skupščine v sredo, 30. maja 1984 . . - izide delegatsko gradivo 14. 5. 1984 / - . ¦'¦' 5. za sejo skupščine v sredo, 27. junija 1984 - . - izide delegatsko gradivo 11.6. 1984 . . •¦ '-. 6. za sejo skupščine v sredo, 11. julija 1984 - izide delegatsko gradivo 25. 6. 1984 7. za sejo skupščine v sredo, 26. septembra 1984 - izide delegatsko gradivo 10. 9. 1984 8. za sejo skupščine v ponedeljek, 29. oktobra 1984 - izide delegatsko gradivo 15. 10. 1984 ' „. ¦ ¦¦ 9. za sejo skupičine v sredo, 21. novembra 1984 - izide delegatsko gradivo 5. 11. 1984 ' _' »' 10. za sejo skupščine v sredo, 19. decembra 1984 - izide delegatsko gradivo 3. 12. 1984 INFORMACIJA O UPRAVNEM NADZORSTVU V skladu s 84. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških uprav-nih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je dolžan upravni organ, pristojen za občo upravo opravljati funkcijo nadzdrstva v smislu 82. in 83. člena cit. zakona. V smislu teh določil so bila pri občinskem sekretariatu za občo upravo in proračun sistemizi-rana nova dela in naloge upravnega nadzorstva: - Nadzor nad izvajanjem zakona o splošnem upravnem po-stopku in drugih predpisov v upravnem postopku, - Nadzor ali upravni organi in drugi državni organi ter samou-pravne organizacije in skupnosti, ki odločajo v upravnih stvareh, dajejo delovnim Ijudem in občanom ter drugim strankam in udeležencem pravno pomoč pri uresničevanju njihovih pravic in pravnih koristi, - Zagotovitev strokovne pomoči upravnim organom in organi-zacijam ter njihovim delavcem pri strokovnem usposabljanju za opravljanje upravnih zadev in strokovno pomoč pri organizira-nju in racionalizaciji dela pri reševanju teh zadev. Kakor lahko razberemo iz dikcije zakona obsega nadzor le okvir upravnega postopka ter odločanja v upravnih stvareh, pri čemer se ta nadzor ne razširja na nadzor nad materialnimi akti upravnih organov družbenopolitične skupnosti (ex. priprava osnutkov raznih predpisov in drugih splošnih aktov, dajanje mnenj, nadzor v izvrševanju zakonov), to so vsa dejanja, ki jih upravni organi ne opravljajo v upravnem postopku. Prav tako se upravni nadzor ne razteza na akte poslovanja, ki niso izdani v upravnem postopku, ker se z njimi ne urejajo javnopravna raz-merja, temveč druga pravna razmerja med fizičnimi in pravnimi ' osebami (ex. kupoprodajne pogodbe - premoženjsko pravna razmerja). Tudi za te akte je značilno, da se z njimi ne odloča o upravnih stvareh v upravnem postopku. Določilo 83. člena citiranega zakona precizira naloge nadzora do upravnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti pri odločanju v upravnih stvareh, pri čemer opravlja ta delavec nadzorstvo zlasti v: 1. reševanju upravnih stvari v predpisanih rokih, ¦ 2. izdajanje potrdil ter drugih listin o določenih dejstvih, 3. plačevanje taks in stroškov v upravnem postopku, 4. izvajanje predpisov o pisarniškem poslovanju, 5. izvajanje predpisov o strokovni izobrazbi in strokovnem izpopolnjevanju delavcev, ki opravljajo dejanja v upravnem po-stopku, 6. vodenje evidence v upravnih zadevah, 7. izvajanje sklepov občinske skupščine in njenega izvršnega sveta o ukrepih za izboljšanje dela pri reševanju upravnih zadev, 8. izvajanje predpisov o organizaciji in delu upravnih organov* Doslej je v tem kratkem časovnem obdobju dela (od aprila 1983 dalje) delavec za upravni nadzor po predhodnem posvetovanju z republiškim nadzorstvenim organom pristopil k opravilom, ki " predstavljajo osnovo za nadaljno poglobljeno delo upravnega nadzorstva, ki naj bi ga vršili ti delavci. V ta namen je predviden tudi regijski posvet teh delavcev, ki ga bo organiziral Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, na katerem pričakujemo, da bo prišlo do konkretizacije okvira nalog upravnega nadzorstva. Namreč, doslej je le malo slovenskih občin pristopilo k opravlja-nju te zakonske funkcije (omejitve zaposlovanja ipd.) Tako je v smislu zakonskih določil in nalog nadzorstva nad drugimi državnimi organi, oz. organizacijami in skupnostmi v zvezi s 85. členom zgoraj citiranega zakona naloga, da se skladno z zakonskimi poobiastili pregleda okoli 220 odlokov, ki jih je od leta 1970 dalje sprejela občinska skupščina ter ustvari evidenco tistih odlokov, s katerimi so določenim organizacijam in skupno-stim poverjana javna pooblastila, da lahko odločajo v upravnih stvareh. Pričetek te naloge kaže na zelo obsežno in dolgotrajno delo, ker pooblastila velikokrat v odlokih niso jasna in je po-trebno pri pregledu vsebine odlcka izhajati iz samega pojma upravne stvari, ki ima svoj temelj v enem izmed upravnih podro-čij. Oelo na tem področju se je že pričelo, vendar se je zdelo primerneje dati v začetku dela prednost upravnemu nadzorstvu nad delom upravnih organov, kajti širše naloge nadzorstva bo mogoče izpolniti šele tedaj, ko bodp vsi upravni organi, zadolženi za določena upravna področja, svoje delo opravljali strokovno, racionalno in v skiadu s predpisi. V zvezi z ukrepi za racionalizacijo in izboljšanjem dela delav-cev, ki odločajo o upravnih stvareh, se je pristopilo k izdelavi neobveznih obrazcev (formularjev) za različna dejanja v po-stopku (sklepi, odločbe, zapisniki, potrdila, vloge) ter pripravi oz. dopolnitvi starih, s katerimi naj bi se upravnim delavcem olajšalo delo in zagotovila učinkovitost in ekonomičnost postopka, kakor tudi splošna urejenost spisov ter utrdilo načelo zakonitosti v upravnem postopku. Ti obrazci naj bi pripomogli, da bi bila upravna stvar, tako v formalnem kakor tudi v materialnem po-gledu rešena pravilno - v skladu z zakonom. V zvezi z izvajanjem predpisov o pisarniškem poslovanju je strokovni delavec za upravni nadzor sodeloval pri oblikovanju pripomb na osnutek novega navodila o pisarniškem poslovanju, kjer je občina Ljubljana Vič-Rudnik pobudnik medobčinskega posveta vseh Ijubljanskih občin, na katerem so se skupno obliko-vale pripombe na osnutek novega navodila o pisarniškem poslo- '-vanju Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, ki se bo pričelo uporabljati s 1/1-1984. Kar zadeva reševanje upravnih stvari v predpisanih rokih, se je v tem letu vodila skupna organizirana akcija reSevanja vseh starih zadev, o čemer bpdo podrobno podatki podani v letnem poročilu dela Sekretariata za občo upravo in proračun kot občinskega upravnega organa. Kar se tifte evidence v zvezi z izdajo potrdil in drugih listin o določenih dejstvih, je poslan vsem upravnim organom vprašal-nik, v katerem naj ti navedejo število potrdil, izdanih po 171. členu in 172. členu ZUP-a. V izvajanju predpisov o strokovni izobrazbi in strokovnem izpopolnjevanju delavcev (posebno tistih s srednjo izobrazbo), ki odločajo o upravnih stvareh ugotavljamo, da mora pridobiti 58 delavcev (vključno z delavci v krajevnih uradih) skladno s 33. členom zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnje-vanju strokovne izotorazbe delavcev v državni upravi in pravoso-dju (Uradni list SRS, št. 8/80) pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh oz. dejanja v postopku pred izdajo odlodbe, ki ga po opravljenem prelzkusu izda funkcionar upravnega organa. Ob tem je ugotovljeno, da je preizkusa oproščenih 11 delavcev, ki so v zadnjih treh letih opravili strokovni izpit iz upravnega področja. V mesecu juniju je prva skupina delavcev že uspešno opraviia preizkus. Za daigo skupino je organiziran seminar v januarju ' 1984 in preizkus znanja v februarju. V tem kratkem obdobju delovanja upravnega nadzorstva še ni možno podati obsežnejših ugotovitev in to predvsem iz razloga, ker delo v polnem obsegu še ni zaživelo, ker je delavec v tem času opravljal še druge nujne pravne zadeve. Šlo je predvsem za ' različno pravno svetovanje in pomoč pri posameznih pravnih aktih znotraj upravnih organov, pa tudi izven občirte (krajevne skupnosti itd.), ker je bilo stanje na tem področju dokaj po-manjkljivo. Med nekaterimi konkretnimi zadevami je bilo med drugim ugotovljeno, da Ljubljanski regionalni zavod, kot pooblaščena organizacija svojih naiog v zvezi z zakonom o varstvu naravne in kulturne dediščine opravlja pomanjkljivo, na kar je bil tudi pi-smeno opozorjen. V oktobru je bil v Mariboru organiziran regijski posvet v zvezi z zakonom o varstvu naravne in kulturne dediščine, ki se ga je udeležila tudi delavka za upravni nadzor in o izhodiščih za delo upravnih organov na tem področju obvestila funkcionarja in delavce na teh delih in nalogah. S področja matičnih zadev je bil skupno z Mestnim sekretaria-tom za notranje zadeve izvršen pregled dela v Krajevnem uradu Polhov Gradec in Horjul. Pregled dela je pokazal zelo vestno postopanje delavcev - matičarjev na teh delih in nalogah, kljub izredno raznovrstnim in obsežnim nalogam. Glede na to, da so smernice upravnega nadzora, opredeljene v prvem poročilu, ustno posredovane tudi republiškemu sekreta-riatu za pravosodje in upravo, je Izršni svet v skladu s 85. členom zakona o sistemu državne uprave sprejel naslednje ukrepe: - preko funkcionarja zagotoviti nadaljevanje akcijskega pro-grama glede reševanja zadev in obveščanja o rezultatih, - dvig strokovnosti in izdaja pooblastil skladno s 33. členom zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe deiavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80), pri čemer so dolžni vsi delavci po razporedu in programu opraviti preizkus ZUP-a v najkrajšem času in brez odloga. Le tako bomo lahko zagotovili nemotno in natančno reševanje upravnih zadev ter večji strokovni nivo tistih, ki odločajo o upravnih zadevah iz različnih področij, - pri delu zagotoviti čim večjo uporabo strokovne literature, posebno leta 1983 izdanih obrazcev v upravnem postopku, kjur so primeroma ponazorjeni obrazci za različna dejanja v po-stopku, ki naj bi pomagali delavcem, za čim lažje in pravilneje ter skladno z določili ZUP-a vodijo upravne postopke, - poglobiti sodelovanje strokovnih delavcev upravnega nad-zorstva v Ijubljanskih občinah in nadaljevati skupno začeti pro-gram. . . V . Stališča predsedstva SR Slovenije o nadaljnjem uresničevanju politike odlikovanj v SR Sloveniji Pri uresničevanju politike odlikovanj SFFU v SR Sloveniji je potrebno upoštevati predvsem sedanja družbena prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih gibanj ter utrjevanje in razvijanje so-cialističnih samoupravnih odnosov, zato je nujno, da se z odliko-vanji vzpodbuja izjemne uspehe in delovne rezultatazlasti na teh področjih. Doseči moramo, da bodo za odlikovanje predlagani mladi delavci, strokovnjaki, novatorji in racionalizatorji, ki izsto-pajo z zaslugami v vseh vejah neposredne proizvodnje in v drugih družbenih dejavnostih, prav tako je pri predlaganju za odlikova-nje treba upoštevati tiste posameznike, ki so opravili izredna, družbeno koristna dela in so imeli posebne delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju. Odpraviti je potrebno avtomatično predlaganje za odlikovanje po poteku z dogovorom določenega roka, prav tako pa je nujno, da se pobude za odlikovanja oblikujejo za delovne in druge dosežke posameznikov in ne zgolj ob posameznih jubilejih. Pre-kiniti je treba z dosedanjo prakso, da se v delovnih in drugih organizacijah pripravlja veliko število pobud kampanjsko, ob raznih jubilejih, namesto, da bi tekoče spremljanje kadrov, ki posebej izstopajo s svojimi delovnimi in drugimi rezultati, postala dnevna naloga vseh subjektov, zadolženih za uresničevanje druž-beno dogovorjene kadrovske politike. Poskrbeti je treba za enakomernejše vključevanje vseh občin v dodeljevanje odlikovanj ter doseči, da bo odstotek predlaganih žensk odgovarjal prispevku, ki ga imajo pri razvoju in napredku naše socialistične samoupravne družbe. Komisije za odlikovanja naj pri obravnavi pobud kritično prou-čijo njihovo upravičenost, prav tako pa naj pri mnenju o vrstah in stopnjah odlikovanj upoštevajo postopnost, tako pri prvem, kot pri naslednjih odlikovanjih. Alujno je, da se pri obravnavi pobud upošteva iz katere delovne m druge organizacije prihajajo, tako glede števila zaposlenih ali števila članov, kot glede rezultatov, ki jih organizacija dosega. Kritičen izbor pri predlaganju za odlikovanje bo dosežen, če bodo pri pobudah sodelovali samoupravni organi, družbenopoli-tične in druge organizacije v krajevnih skupnostih, družbenopoli-tičnih skupnostih.-temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Z namenom, da bi dosegli dosledno uresničevanje politike odlikovanj SFRJ v SR Sloveniji naj Komisija SR Slovenije za odlikovanja s svojo strokovno službo še poglobi sodelovanje in nudenje strokovne pomoči komisijam zaodlikovanja naobmočju SR Slovenije. INFORMACIJA o uvedbi avtobusne proge Trnovo-Barje ,*" Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Ru- '"'. dnik je na svoji 18. seji dne 21.12.1983 zadolžil izvršni svet, da v roku dveh mesecev poda poročilo v zvezi z uvedbo avtobusne "J povezave z mestnim avtobusom do Barja. Izvršni svet je v zvezi s tem organiziral sestanek, kateremu so prisostvovali predstavniki ' MPP, komiteja za promet in zveze SML, Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in izvršnega sveta. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Prisotni ugotavljajo, da je izgradnja obračališča v Trnovem potrebna, saj je z izgradnjo le-tega tudi odvisna povezava avtobu-sne proge Barje-Ljubljana. Za dograditev obračališča v Trnovem je potrebna LD, katera je na LUZ že izdelana, vendar naročnik le-te še ni prejel. Vzporedno z izgradnjo obračališča je potrabno dograditi vzporedne objekte (kot so sanitarni kiosk, priključek na elektriko, vodovod), kateri so v LD opredeljeni. Sredstva za gradnjo obračališča so zagotovljena v finanfinem načrtu komunalne skupnosti za leto 1984. 2. Pred uvedbo proge je nujno opraviti popravilo ceste pri obeh mostovih preko Livade, katero opravi komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. Delovna komisija v sestavi predstavnikov krajevne skupnosti Barje, komunalne skupnosti Vič, MPP, mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, LUZ do 25. januarja opravi pregled trase ter določi vmesna postajališča. PostajaliSča naj se v začetni fazi uporabljajo že običajna, katera se uporabljajo v obmestnem prometu. Oelovna komisija naj tudi prouči vlogo obračališča na Barju kot končno ali samo delno rešitev glede na možen krožni sistem povezave. Vsekakor je upoštevati optimalne pogoje, katere nare-kuje tako teren, kakor tudi finančna sposobnost investitorja. Nosilec sklica je Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na osnovi poročila delovne komisije MPP pripravi do 1. fe-bruarja 1984 dokončen predlog za uvedbo poteka proge z voznim redom ter ga dostavi mestnemu komiteju za komunalno gospo-darstvo, promet in zveze Ljubljana. 4. Po izdelavi obračališča v Trnovem je možno takoj uvesti predvideno progo, s tem, da se istočasno izgrajujeta obračališči Trnovo in Barje. Po mnenju prisotnih je realen rok uvedbe proge 1. maj 1984. To problematiko je izvršni svet obravnaval na svoji 76. seji, dne 18. 1. 1984 in sprejel naslednje sklepe: 1. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejme informacijo o poteku priprav za uvedbo avtobusne proge Barje--Trnovo. 2. Izvršni svet skupščine občjne Ljubljana Vič-Rudnik ugotav-Ija, da Integral TOZD Mestni potniški promet Ljubljana, ki je z odlokom skupščine mesta Ljubljane iz maja 1983 zadolžen za organizacijo javnega potniškega prometa, ni opravil svojih nalog, niti tistih, ki so podane v odloku, niti ni odgovarjal na pozive in vloge na osnovi predhodnih dogovorov, ter je s tem povzročil veliko zamudo pri razreševanju tega problema. S tem v zvezi izvršni svet ocenjuje pristop Integrala TOZO Mestni potniški promet kot aeodgovoren, in zahteva, da se v bodoče drži dogovorjenih nalog in rokov, ker bo v nasprotnem primeru izvršni svet sprožil postopek ugotavljanja odgovornosti. 3. Integral TOZD Mestni potniški promet mora pred pričetkom investicijskih del za obračališče na Barju podati nedvoumno pismeno izjavo, da bo to progo tudi uvedel in vzdrževal. 4. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik opozarja vae ostale dejavnike - ZIL TOZO Urbanizem, Komunalno skup-nost Ljubljana Vič-Rudnik, da se držijo dogovorjenih nalog in rokov ter omogočijo čimprejšnjo uvedbo proge Trnovo-Barje. Ocenjujemo, da bo na podlagi aktivnosti, ki jih je sprožil izvršni svet v predvidenih rokih prišlo do realizacije avtobusne povezave Trnovo-Barje (zadružni dom) in da bomo tako izvršili tudi do-ločbe resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1961-1985 v letu 1984. Trenutno stanje zadolžitev kaže da obvezo 2IL TOZO Urbani-zem, da na osnovi predloga krajevne skupnosti Barje pripravi program poteka proge Barje in ustrezno ureditev cestišča, ter ga do 10. 2. 1984 dostavi Integralu DO LPP TOZO Mestni potniški promet, ki mora v roku šestih dni pripraviti ustrezen program in ga predložiti v potrditev mestnemu komiteju za komunalno go-spodarstvo, promet in zveze. Na tej osnovi pa mora samoupravna komunalna interesna skupnost potem tudi zagotoviti ustrezno urejenost obračališč in postajališč. Izvršni svet bi tudi tekoče spremljal realizacijo zastavljenih natog in o njih obveščal zbor krajevnih skupnosti in krajevno skupnost Barje. Ljubljana, 3. 2. 1984 IZVRŠNI SVET Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oprodčena prometnega davka.