Pozdrav novemu tisočletju 15 izdelkov Iv 51.1etu do 51% nižja cena! J Akcija velja od 28.9.do 8.10. v vseh prodajalnah Mercatorja (oz. do razprodaje zalog). ** Mercator// //'boljši sosed •1 # I v St. 39 (2666), leto LI »Novo mesto, četrtek, 28. septembra 2000 »Cena: 220 tolarje! Inplet spet v Lyonu Edino podjetje iz Slovenije na tem sejmu - Julija pridobili še certifikat EKO TEX100 - Že 14. presoja kakovosti po ISO 9001 DOLNJE BREZOVO - Na enem največjih sejmov pletiv na svetu, v francoskem Lyonu, je te dni letos drugič razstavljalo tudi podjetje Inplet iz Dolnjega Brezovega. Po besedah direktorice Inpleta Helene Kožar - Zidarič so bili na sejmu ■ned proizvajali metraže edini Slovenci. Domov pa so se inpletov-ei vrnili zelo zadovoljni, saj jih je obiskalo kar polovico več strank kot lani, na tendenčnih forumih. Bo vlada prezrla zakon? SEVNICA - Na svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju v Sevnici so razpravljavci kritizirali vlado, ker obstaja bojazen, da do 21. oktobra ne bo pripravila koncesijsko pogodbo za gradnjo spodnjesav-ske verige, čeprav ji to nalogo nalaga zakon, ki je stopil v veljavo konec julija. Območna gospodarska zbornica bo pripravila v petek posvet o tem v Krškem, ki naj bi se ga udeležil tudi gospodarski minister Jože Zagožen. Strokovna komisija Posavja za H E na spodnji Savi, ki jo vodi Niko Galeša, meni, daje delo ministrstva na tem področju skrajno neresno. Direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič je dejal, da brez dokapitalizacije koncesionarja ne bo projekta, vrednega 460 milijov evrov. Ogrozi pa ga lahko že zamuda pri odpiranju gradbene jame za H E Boštanj. kjer so predstavljena najmodernejša pletiva, pa so imeli predstavljenih kar 21 svojih vzorcev, kar je velik uspeh za Inplet. Na sejmu so pridobili novega kupca, ki je že naročil Inpletove izdelke. Da bi kakovost svojih izdelkov še povečali, so v letošnjem juliju pridobili tudi mednarodno priznan certifikat EKO TEX 100, s katerim zagotavljajo, da so vsa pletiva iz Inpleta izdelana iz okolju prijaznih surovin. Znano je, da imajo v In-pletu že vrsto let tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Prav te dni so ob že 14. preverjanju sistema kakovosti presojevalci londonske inštitucije, ki jim je ta certifikat podelila, ugotovili, da sistem deluje zelo dobro. Ugotovili niso prav nobene neustreznosti, česar so se v Inple-tu še zlasti razveselili, saj jim to pomeni nekakšno nagrado za dobro delo. P P Ekološka tržnica NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bodo na novomeški tržnici prvič ponudili pridelke in izdelke iz ekoloških kmetij. Ekološke kmetije, članice Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, bodo prodajale na petih stojnicah na najvišje ležečem trikotniku mestne tržnice. Otvoritev bo ob 8. uri, prodaja pa bo nato potekala vsako sredo in vsak petek. Kot sporočajo iz združenja, ki je bilo avgusta sprejeto v Zvezo ekoloških kmetov Slovenije, letos na našem območju izpolnjuje pogoje za prodajo na tej tržnici 10 kmetij, prihodnje leto pa jih bo še enkrat toliko. Novomeška ekološka tržnica bo za ljubljansko, mariborsko in celjsko že 4. te vrste v Sloveniji. H 07/ 30 81 118 k 041 Šmarje t3a, Šentjernej, e-maii: kub«. • WAP Motorola V.2288 27.000 SIT Ob sklenitvi naročniškega razmerja ali staro za novo (- ocena rabljenega aparata) • MOBI SOKOL+ 39.000 SIT Košarka KRKA TELEKOM Liga Kolinska GEOPLIN SLOVAN Novo mesto, športna dvorana Leona Štuklja, sobota, 30.9.2000, ob 19. uri. Žrebanje vstopnic: Mobreglja (Kobra) I Poslanci dobivajo mlade Poslancev v državnem zboru je 90. Čeprav bi težko rekli, da si vsi pošteno zaslužijo svoje plače, država zaradi tega stroška še ne bo propadla. Ker pa nobena vlada doslej v plačni politiki ni znala narediti reda, se kar naprej dogaja, da teh 90 poslanskih plač, ki si jih vsaka nova garnitura poslancev poskuša še povečali, z nenavadno hitrostjo dobiva mlade. Sodniki so si že izborili poslancem enake plače, zdaj so na vrsti zdravniki, za njimi drugi delavci v zdravstvu pa učitelji in profesorji, državni uslužbenci. Vsi bi imeli poslanske plače in kdo bi si jim upal reči, da si boljših plač od sedanjih ne zaslužijo! Vprašanje pa bi se v resnici moralo vrteti okrog tega, ali jim je mogoče dati več, kdo jim bo dal in od kod bo vzel. Pa še: zakaj samo njim, ko pa težko in naporno delajo tudi drugi! Strokovnjaki v gospodarstvu, kot so inženirji, ekonomisti, oblikovalci, tehnologi, računalničarji in mnogi drugi se po znanju in izobrazbi lahko mirno primerjajo s stavkajočimi skupinami, medtem ko se s plačami ali celo samo z zahtevami po njih sploh ne morejo. V gospodarstvu pogosto velja za drzno, če zahtevaš plačo vsak mesec, zato je stavka pri nas postala privilegij državnih služb. Zdaj se bo država šla igrico Kdo bo prej. Ati bo gospodarstvo klonilo pod bremenom stavkovnih izsiljevanj in bodo proizvodni delavci začeli stradati ali pa se bo prej le našla vladna ekipa, ki bo na tem področju končno rekla bobu bob? BREDA DUŠIC GORNIK 1 DAN BREZ A VTOMOBUA - Evropski akciji Dan brez avtomobila se je v petek, 22. septembra, pridružila tudi Mestna občina Novo mesto. Za ves promet so zaprli Glavni trg in Rozmanovo ulico, dopoldansko veselo dogajanje na osrednjem novomeškem trgu pa se je začelo ob deseti uri. Okoli 400 predšolskih otrok iz Novega mesta in okolice so navdušili cirkusant Ali in njegova simpatična pomočnica Petra (na sliki), čarovnik Niko in mlada pevka Sanja Cerjak, s prometom sojih seznanili novomeški policisti. Zvečer si je množica ljudi ogledala film novomeških ustvarjalcev "Na svoji Vesni”, ki se je zaključila z ognjemetom, evropski dan brez koles pa sta s koncertom sklenili skupini TNT in Durhmarš. Na trgu so pripravili tudi tekmovanje v "fun-ballu" in sejem koles, kdor je želel, je lahko preizkusil zaletavček, na ogled je bit še mestni avtobus. Sicer pa so tega dne vsi avtobusi mestnega potniškega prometa vozili brezplačno. Ob tej priložnosti sta na novinarski konferenci mestna svetnika Sašo Stojanovič in mag. dr. Tatjana Marija Gazvoda predstavila učinke akcije Novo mesto koles in načrte v prihodnjem letu. (Foto: M. Žnidaršič) Dva priključka, a brez tunela? Občina Novo mesto je prepričala ministrstvo za promet in zveze, da je krožišče v Bučni vasi veliko boljša rešitev kot standardno križišče NOVO MESTO - Krožišče s petimi vhodnimi cestami-se tudi ministrstvu zdi najbolj varna in prometno najustreznejša rešitev, ki bo omogočala dober pretok prometa. Opravljene študije so tudi pokazale, da Novo mesto nujno potrebuje dva priključka na bodočp avtocesto in ne le enega, kot so predvidevali dosedanji dokumenti. Taka pridobitev bo imela tudi svojo ceno, saj naj bi se občina (odločali bodo občinski svetniki) na ta račun odpovedala tunelu na karteljevskem klancu in pristala na prekriti vkop. Cena izgradnje krožišča ne bo Gora-Bič, ki bo Dolenjcem prines- presegla predvidene denarne vsote za severni del novomeške obvoznice, ki jo bodo odprli naslednje poletje. Kot je v začetku preteklega tedna na obisku v Novem mestu dejal minister za promet Anton Bergauer, so študije pokazale, da bo le z dvema priključkom zagotovljeno normalno vključevanje novomeškega območja in njegovega zaledja na avtocesto. Če bo priključek speljan preko krožišča v Bučni vasi, ne bo mogoče zgraditi tunela na karteljevskem klancu. Tu naj bi zato vkopali avtocesto v klanec in jo na zgornjem, najtežjem delu v dolžini 290 metrov tudi prekrili. Na tiskovni konferenci po obisku, ki ga je sicer pripravil mestni odbor SLS-SKD, je minister Bergauer še povedal, da bodo za 3 pododseke avtoceste proti Obrežju že do aprila 2001 dobili lokacijske načrte. Nekaj priprav na gradnjo bo zato steklo že letos. V kratkem bo odprt odsek avtoceste Višnja la neprijetno novost - plačilo cestnine na cestninski postaji Dob. Predsednik uprave Družbe za avtoceste mag. Janez Božič je pojasnil. da so lani odsek Bič-Trebnje-Hrastje razdelili na 3 pododseke. Del avtoceste ob Biča do Korenit-ke bo v marcu dobil lokacijski načrt, zato bi lahko z deli začeli pro- obsegu stroškov, ki lahko do 50 odst. presegajo že predvidene, vse ostale variante so za Dars nesprejemljive iz prometnega in finančnega vidika. Če bo drugače, bo potreben rebalans nacionalnega programa," je dejal Božič. Za odsek Ponikve-Hrastje pričakujejo lokacijski načrt v začetku leta 2002, za Hrastje-Kronovo pa konec januarja prihodnje leto. Za odsek od Kronovega do Smednika bo lokacijski načrt izdan decembra letos, zato tu, podobno kot na trasi od Biča do Korenitke že odkupujejo zemljišča in pripravljajo projekte, medtem ko naj bi z gradbenimi deli začeli prihodnjo jesen. Odsek med Smednikom in Krško vasjo naj bi dobil lokacijski načrt v septembru 2001, tisti od Krške vasi do Obrežja pa aprila 2001. Tudi tu še ni rešena postavitev OMV-jeve bencinske črpalke, ki ji nasprotuje ministrstvo za kulturo. Ker je za Novo mesto pomembna tudi izgradnja zahodne obvoznice, ki bi zaključila obvozni krog okoli mesta, je treba, kot je poudaril državni sekretar za ceste Žare Pregelj, pripraviti študije in umestiti to nalogo v program izgradnje državnih cest. B. DUŠ1Č GORNIK Janez Božič ti koncu naslednjega leta, saj jih prej čakajo še odkupi zemljišč. Za del mimo Trebnjega (Korenitka-Ponikve) bo v 14 dneh končano vrednotenje dveh dolinskih in ene pobočne variante avtoceste, nakar bo sledilo usklajevanje z občino. “Potek avtoceste po dolini je še v raiM/oOj Ml.: 07/33 76 490 Podbovtkova ta, Novo moato SALON VOZIL Jesenski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi od 6. do 8. oktobra 2000 z veliko razstavo živine. -»MERKUR: Anton Bergauer Ob koncu tedna bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji pa bodo občasno padavine. n a j n I z j e pri nas f a hip MERKURJEVE V / • Vfečkat60l>MWtaMpovio6bceab.od2ft 9 do 21 10 2000i» «*•» v Berite danes stran 4 Viharje stran »RTV stran 9: • Kam z gnojevko z velikih farm? stran 18: • Ekološko kmetovanje je način življenja stran 19: • Poje ob delu in Železo mu odpeva stran 21: • V puščavi našla svoje črne dragulje Srečanje žensk v Dobrniču DOBRNIČ - Tradicionalno srečanje žensk v spomin na I. kongres Slovenske protifašistične zveze žensk (SPZŽ) bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 1 L. uri pred šolo v Dobrniču. Slavnostna govornica bo Sonja Lokar, izvršna direktorica Srednje in vzhodnoevropske mreže za enake možnosti spolov, to je mednarodnega inštituta s sedežem v Budimpešti. Na srečanju bodo sprejeli dogovor in pravila za ustanovitev Društva Dobrnič. Iz Novega mesta bo odpeljal avtobus ob 9.30 izpred VVindischerja (nekdanji Hotel Randija), ustavil v Žabji vasi, v Mačkovcu pri trgovini, na Sejdlovi pri trgovini Novak, nato pri Mestni občini in v Bršljinu. Zastoji zaradi vojaških vaj CERKLJE - Na širši lokaciji letališča Cerklje ob Krki bo od 1. do 6. oktobra potekalo vojaško usposabljanje. Premik kolone 43 vozil se bo začel v ponedeljek, 2. oktobra, zjutraj iz vojašnice Kranj proti Ivančni Gorici in Krškemu do Cerkelj. Na cilj naj bi prišli ob 13. uri. Zastoje je pričakovati na hitri cesti Bič - Otočec na odcepu za Cerklje. Del aktivnosti bo potekal še v bližini Breg in Drnove-ga, v vajo pa bodo vključeni tudi preleti letal in helikopterjev ter uporaba manevrskega streliva. i: I: • f • I: !: 1 l/ ISSN 0416-2242 9 770416 224000 LJUBLJANA - Družba Kolpa je, potem ko seje v tem mesecu udeležila že jesenskega velesejma v Zagrebu, javnosti in poslovnim partnerjem predstavila kar nekaj novosti tudi v Ljubljani. To jesen namerava z njimi nastopiti še na največjem sejmu kopalniške opreme v Frankfurtu. Kot je povedal vodja investicijske prodaje Brane Faleskini, so razstavni prostor Kolpe obiskali vsi distributerji in partnerji iz Slovenije in iz držav bivše Jugoslavije. Vsi so dobro ocenili predstavljene programe. Obiskovalci so se ustavljali ob novem bazenu z masažo, ki ga je za to podjetje projektiral v prestolnici živeči Novomeščan Danilo Lapajne, in ob drugih novostih: kotni kopalni kadi s tuš kabino in novimi oblikami masaže, tuš kabini za močnejše postave, posebni antibakterijski delovni plošči iz kerrocka za bolnišnice, ambulante in laboratorije ali pa ob čistilih za Kolpine izdelke. Sodobnim smernicam sledi tudi novo kopalniško pohištvo, v katerem se kot materiali prepletajo steklo, les in kerrock. Oblikovala jo je metliška arhitektka Gordana Vinski. B. D. G. NOVOSTI KMALU V PRODAJI - Bazen z masažo, ki ga je za Kolpo oblikoval novomeški rojak Danilo Lapajne, je bil ob razlagi Braneta Faleskinija (na sliki) na sejmu Pohištvo deležen precejšnje pozornosti. Novi programi bodo v prodaji v treh mesecih, s kupčijo pa ne bo lahko, saj tudi na proizvodnjo plastičnih mas pritiskajo cene nafte. (Foto: B. D. G.) NOB najpomembnejše obdobje To je v Koprivniku poudaril škof dr. Vekoslav Grmič -Slavnostni govornik je bil kočevski župan Janko Veber REVOZ PODARIL CLIA - V začetku meseca je direktor tovarne Revoz Jean Marc Calloud Šolskemu centru Novo mesto in Tehniškemu šolskemu centru iz Nove Gorice predat dva avtomobila clio. Vozili, ki sta ju prevzela direktor novomeškega centra Štefan David in novogoriški ravnatelj Egon Pipan, bosta obe šoli uporabljali za šolanje bodočih avtomehanikov. Revoz je v učne namene do sedaj novomeški šoli podaril že laguno, clia, več motorjev, učnih maket, karoserij in karoserijskih delov, novogoriški pa pred časom dva motorja. KOPRIVNIK - V tej vasici na Kočevskem so se v soboto srečali borci 18. divizije VIII. Levstikove, IX. kočevske in X. ljubljanske brigade ter jurišnega bataljona. Več kot 500 udeležencev, med njimi so bili tudi borci iz Doline pri Trstu, je počastilo spomin na partizanske boje novembra 1944. V spopadu z dvakrat močnejšo sovražnikovo vojsko, ki so jo sestavljale nemške SS enote, domobranski bataljon in šolske enote domobrancev iz Stične in Šentvida, je bilo 18. diviziji, potem ko je okupatorska soldateska krenila v boj v Belo krajino, ukazano, naj napade sovražnika. Slavnostni govornik kočevski župan Janko Veber je povedal, da je imela v tistem času pomembno vlogo Komunistična partija, kije tudi s sistemom ljudske oblasti skušala uresničiti revolucionarna načela, a to nikakor ne zmanjšuje državnotvor-nega pomena organov, nastalih med vojno in po njej. Njihovo nastajanje in delovanje je bilo veliko zgodovinsko dejanje, ki si zasluži posebno mesto v obeleževanju pomembnih obletnic, kakor tudi zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, čigar 57. obletnico bodo letos proslavili 1. oktobra v okviru praznovanja kočevskega občinskega praznika. “V preteklosti je Sloveniji najbolj škodila germanizacija, fašizacija in hlapčevstvo. Še posebej je to potrebno poudariti zdaj, ko se znova srečujemo z avstrijskimi zahtevami po razveljavitvi avnojskih sklepov. Vihar navdušenja se je razvnel ob krajšem nagovoru naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Dejal je, daje bil osvobodilni boj 1941-1945 za Slovence najsvetlejše obdobje njihove zgodovine in najbolj pomemben za obstanek naroda. “Res je, da nas je v dolgi zgodovini vedno reševala upornost zoper tiste, ki so nam hoteli znova in znova vzeti slehern prostor pod soncem, a je bil pritisk v času okupacije največji doslej. Moramo si prizadevati, da spomin na to slavno epopejo slovenskega naroda ne bo nikoli zbledel,” je dejal. M. G. Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000 Kandidati za državnozborske volitve SNS v 6. volilni enoti LJUBLJANA - Predsedstvo Slovenske nacionalne stranke je na redni seji 18. septembra soglasno potrdilo liste kandidatov za volitve 2000. V 6. volilni enoti bo v 2. okraju kandidiral Matjaž Engel, novomeški svetnik, v 3. volilnem okraju pa dosedanji poslanec v državnem zboru Rafael Kužnik. Vovk in Falkner kandidata N.Si NOVO MESTO - Na novinarski konferenci v sredo, 20. septembra, je vodstvo občinskega odbora Nove Slovenije Krščansko ljudske stranke predstavilo kandidata za državnozborske volitve in programske usmeritve stranke, pri tem pa so še posebej izpostavili cilje delovanja na Dolenjskem. V 2. volilnem okraju bo kandidiral Franc Vovk, župan Dolenjskih Toplic, v tretjem pa Matjaž Falkner z Otočca, upravnik farme Mercator-Agrokombinat Krško. Predstavitev kandidatov SDS Posavja ČATEŽ OB SAVI - Občinske po družnice Socialdemokratske stranke Slovenije Brežice, Krško in Sevnica so na Čatežu ob Savi 21. septembra pripravile predstavitev kandidatov SDS Posavja. Mag. Andrej Vizjak je kandidat Socialdemokratske stranke v Brežicah, Branko Krznarič v Krškem, Branko Kelemina, sedanji državnozborski poslanec, pa v Sevnici. SLS + SKD predstavila kandidata BREŽICE - Občinski odbor SLS + SKD Slovenske ljudske stranke Brežice je 21. septembra sporočil, da je v Brežicah strankin kandidat za letošnje volitve v državni zbor Tone Cerjak. Stranka je na novinarski konferenci predstavila tudi svojo organiziranost in program. Kandidati ZLSD v 1., 2., in 3. volilnem okraju NOVO MESTO - Na novinarski konferenci območne organizacije ZLSD Novo mesto 22. septembra so predstavili kandidate stranke v 1., 2., in 3. volilnem okraju, in sicer: Ivana Štajdoharja, Igorja Perhaja in Bredo Oklešen. Volilni program stranke je predstavil predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je ta dan dopoldne med drugim obiskal tudi metliško podjetje Beti. Peterle kandidira že četrtič TREBNJE - Na novinarski konferenci občinskega odbora N.Si Trebnje se je predstavil kandidat za poslanca v volilnem okraju Trebnje Lojze Peterle. Poudaril je, da je vesel, ker že četrtič kandidira v občini Trebnje, in povedal, da bo potrudil, da bi prišlo do končne odločitve o poteku nove avtoceste v dobro Tre-banjcev in Dolenjske. Po njegovem mnenju bi bila potrebna kompromisna rešitev, to je nižja pobočna varianta - nad gradom. Ivan Kukar v Semiču SEMIČ - Kandidat za volitve Nove Slovenije Krščanske ljudske stranke Ivan Kukar je v nedeljo, 24. septembra, v Semiču predstavil program stranke in bistvo gesla “Beseda drži”. Poslanec Rokavec napovedal kandidaturo LITIJA - Poslanec državnega zbora Franci Rokavec je na novinarski konferenci predstavil svoje delo v iztekajočem se mandatu. Ocenil ga je kot pozitivnega, kljub temu da so nekateri projekti šele v začetni fazi. V tem času je vložil kar 52 poslanskih vprašanj oziroma pobud, bil predlagatelj ali sopredlagatelj sedmih zakonov, organiziral pa je tudi 14 poslanskih večerov. Ob koncu novinarske konference je napovedal ponovno kandidaturo za poslanca v državnem zboru. Kandidati Demokratske stranke Slovenije NOVO MESTO - Na volitvah za poslance državnega zbora bodo v šesti volilni enoti kot kandidati nastopili: v 1. volilnem okraju (Črnomelj, Metlika) Peter Štefanič, v drugem in tretjem (Novo mesto) Anton Bajec, v četrtem (Trebnje) Jože Vencelj, v 5. (Brežice) in 6. volilnem okraju (Krško) Florijan Bergant, v sedmem (Sevnica) Marjan Putrih, v osmem (Laško) in enajstem (Zagorje) Irena Štraus ter v 9. (Hrastnik) in 10. volilnem okraju (Trbovlje) Iztok Vojko Sedmak. Volilna karavana ZLSD KOČEVJE - Volilna karavana ZLSD je v ponedeljek prispel^ tudi v Kočevje. Območna organizacija ZLSD Kočevje je na mestni ploščadi pripravila prireditev, katere se je udeležil tudi predsednik stranke Borut Pahor. Kočevskih volivcem so se predstavili strankini kandidati za državnozborske volitve iz 4. volilne enote v Kočevju, še posebej pa dosedanji poslanec državnega zbora in kočevski župan Janko Veber in Vili Levstik iz občine Ribnica. Predstavitev kandidatke SDS KOČEVJE - Mag. Alenka Gabrič iz Štalcarjev pri Kočevju, občinska svetnica, se je novinarjem predstavila na konferenci, ki jo je pripravila Socialdemokratska stranka. Kandidatka za poslanko je povedala, da bo v skladu s programom SDS nadaljevala z delom na programu, ki si gaje kot kandidatka za županjo 'občine Kočevje zastavila pred dvema letoma. Kandidati Nove stranke NOVO MESTO - Zunajparlamentarna stranka Nova stranka je na volilnem zboru potrdila kandidatne liste in volilni program. V vseh volilnih enotah bo imela, kot kaže, 65 kandidatov, od tega le 23 moških. V 6. volilni enoti kandidirajo: v 1. in 3. volilnem okraju Vesna Jakše, v drugem Romana Potočnik, v četrtem Milica Mežan, v petem Sonja Lipej, v šestem Gregor Strubelj, v sedmem Nikolaj Erjavec, v 8. in II. Robert Ličen ter v 9. in 10. volilnem okraju Igor Pavelšek. Dolenjska kandidata SLS+SKD NOVO MESTO - Na novinarski konferenci mestnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Novo mesto 25. septembra sta se predstavila kandidata stranke šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki bo kandidiral v 2. volilnem okraju, in dosedanja poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, kandidatka v tretjem okraju. Oba sta predstavila svoja volilna programa, kot gost konference pa je zbrane nagovoril predsednik SLS+SKD dr. Franc Zagožen. Vabila ZLSD v Žužemberku ŽUŽEMBERK - V gostilni Zupančič v Žužemberku bodo v petek, 29. septembra, ob 18.30 ustanovili občinski odbor ZLSD Žužemberk. Izvolili bodo tudi predsednika in predsedstvo odbora, po zaključenem ustanovnem sestanku pa se bo zbranim predstavila kandidatka za poslanko Breda Oklešen. Srečanje s poslancem Pungartnikom TREBNJE - Predsednik občinskega odbora LDS Trebnje Igor Ter-šar vabi liberalne demokrate, prijatelje in simpatizerje stranke na družabno srečanje, ki bo v petek, 29. septembra, ob 16. uri pri planinskem domu na Vrhtrebnjem. Na srečanju bodo predstavili kandidata za poslanca LDS Cirila Metoda Pungartnika, ki opravlja to funkcijo tudi v iztekajočem se mandatu državnega zbora. Ljubljanska županja podpira Štriclja .SEVNICA - Občinski odbor LDS Sevnica vabi v petek, 29. septembra, ob 18. uri v jedilnico Lisce v Sevnici na predstavitev kandidata LDS za poslanca Andreja Štriclja. O smernicah stranke bo govorila ljubljanska županja Viktorija Potočnik. ■+ Pahor in Jazbečeva v Paradižu SEVNICA - ZLSD Sevnica vabi v soboto, 30. septembra, ob 16. 30 v gostišče Paradiž na srečanje s predsednikom stranke Borutom Pahorjem in Marijo Jazbec, kandidatko ZLSD Sevnica. Prireditve trebanjske ZLSD TREBNJE - Občinska organizacija ZLSD bo v soboto, 30. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Mokronogu pripravila predstavitev in razgovor s kandidatom Borisom Kobalom. V sredo, 4. oktobra, pa ob 19. uri vabijo na predstavitev Borisa Kobala v Kulturni dom Trebnje, o prednostnih usmeritvah vlade 2000-2004 bo govoril predsednik stranke Borut Pahor, prireditev pa bo popestril Zoran Predin. ZLSD Novo mesto vabi NOVO MESTO - Kandidat ZLSD Igor Perhaj se bo predstavil danes, 28. septembra, ob 19. uri v Podgradu, jutri, 29. septembra, ob 19. uri v Stopičah. 1. oktobra bo ob 15. uri Z nogometnimi veterani Dolenjske odigral nogometno tekmo pred gasilskim domom v Gabrju, 4. oktobra pa se bo predstavil še v Dolenjskih Toplicah. Kandidatka Breda Oklešen se bo 29. septembra ob 19. uri predstavila v Žužemberku, 1. oktobra ob 18. uri v Šmarjeti, dan kasneje pa bo pekla palačinke in kostanj v Jakčevi ulici v Novem mestu. Sicer pa bosta poslanska kandidata palačinke in kostanj pekla skupaj v soboto, 30-septembra, pri Mercatorju načikavi- Olimpijske igre in mi Po Ljubljani še Frankfurt Metliška Kolpa je med razstavljavci z našega območja izstopala na ljubljanskem sejmu Pohištvo JASNA ŠUŠTAR, poslovna tajnica v IMP Livar, d.d., v Črnomlju: “Nisem ljubiteljica športa pa tudi nihče v naši družini ne. Tako iger skorajda ne gledamo, sama pa niti ne utegnem. Službenih in družinskih obveznosti je preveč. No, ampak danes sem pa le slišala, da smo dobili kar dve zlati medalji. Tega sem vesela in našim športnikom čestitam.” TOMI HORVAT, učitelj računalništva v OŠ Dobova: “Navdušen sem nad dosežki slovenskih tekmovalcev na olimijskih igrah. Ker je večina tekmovanj ponoči in zjutraj, olimpiado spremljam bolj malo, med tednom se ne da zaradi službe. Od naših bi lahko dobili medaljo še rokometaši, čeprav je to malo verjetno. Pri naših olimpijcih je kakovost, a kot da jih je zgrabila trema." JANEZ KUSELJ, upokojenec, iz Krškega: “Spremljam olimpijske igre. Seveda navijam za naše. Zadovoljen sem s tem, koliko medalj so dosegli do zdaj. Upam, da bo vsaj še ena. Rokometaši s Španci pa - kot da jim je zmagalo moči, drugače pa je imenitno. Posebno sem navijal za strelca Rajmunda Debevca. Otvoritveni dogodek je bil nekaj enkraten!” TONE KOVAČIČ, strojni tehnik iz Kočevja: “Več kot 15 let sem bil rokometni sodnik in pred tem tudi igralec, zato tudi na OI najraje gledam rokomet. Spremljam tudi plavanje, košarko, atletiko in gimnastiko, domala vse. Še vedno verjamem, da gre za razliko od drugih tekmovanj, kjer gre že samo za denar, na olimpiadi še vedno za čast.” FRANC FLORIJANČIČ, upokojenec iz Novega mesta: “Nimam toliko časa, da bi cele dni preždel pred televizijo. Olimpijske igre spremljam le takrat, kadar utegnem. Malo seveda tudi navjjam za naše tekmovalce. Najbolj me zanima plavanje, rad pa gledam tudi nogomet, vendar žal naše ekipe ni v Avstraliji. Tudi otvoritve olimpijskih iger nisem gledal.” JERNEJ ZORAN, učitelj, s Kuzar-jevega Kala: “Olimpijskih iger ne spremljam preko medijev, lahko bi rekel, da jih spremljam preko svojih prijateljev, ki mi povedo, če kdo od naših športnikov dobi medaljo ali doseže dobro uvrstitev. Drugače raje spremljam zimske olimpijske igre, saj so zimski športi zanimivejši. Sicer pa sem vesel vseh uspehov naših športnikov.” KAROL GAČNIK, delavec Tom-plasta z Mirne, doma v Zabrdju: “Gledam Olimpijske igre v Sydncyju, kolikor mi čas dopušča, po televiziji, predvsem pa panoge oz. športe, v katerih nastopajo naši olimpijci. Škoda je, da je spodrsnilo Mitji Petkovšku, odličnemu telovadcu in športniku sploh. Seveda spremljam tudi nastope naših obetavnih veslačev pa rokometašev...” DŽEVDET RUŠITI, lastnik Coctail bara v Sevnici: “Na letošnji olimpiadi v Sydneyju spremljam predvsem nogomet. Gledam televizijo, predvsem v svojem lokalu, in sem nekoliko presenečen nad slabšo igro Brazilcev. Sicer pa nimam časa niti kakšnega posebnega interesa, da bi podrobneje spremljal dogajanja na največjih športnih igrah.” Zaradi olimpijskih iger vsaj nekateri Slovenci hodijo v službe nekoliko neprespani. Menda je nam, ki smo ostali doma na stari celini, vendarle lažje, kot tistim, ki so se podali na tekmovališča v Avstralijo. Torek, ko nastaja ta zapis, je bil tako za naše olimpijce v Sydney-ju kot njihove navijače doma med težjimi dnevi tokratnega olimpijskega poletja. Rokometašem so bili ruski reprezentanti prehud nasprotnik in končni izid tekme, ki seje zjutraj po srednjeevropskem času začela obetavno za naše, je pokopal mnoga upanja. Kakor koli je boleč rokometni poraz, smo lahko veseli zlatega dvojca jn enako vrhunskega strelca ter presenetljivega 4. mesta Brigite Langerholc. Letošnje igre ne glede na to, ali nam bodo zagotovile še kaj odličij ali bo pa ostalo pri sedanjem izkupičku medalj, so tudi prispevale nekaj novosti v enciklopedijo izjemnosti. V olimpijskem času je v obtoku tudi precej vprašanj. Slovenske ljubitelje vrhunskega veslanja ta hip zanima, ali bosta zmagovita sydneyjska veslača Iztok Čop in Luka Špik v bodoče še nastopala skupaj. Pogoste; vprašanje zadnjih nekaj ,ur je tudi, zakaj je Gregor Cankar, 6. na olimpijskih igrah v Atlanti, v Sydneyju doživel na atletski stezi neuspeh. Razmišljate o olimpiadi, spremljate igre, navijate za koga? O tem je govor v tokratni anketi. MARTIN PEČARIČ, kmet iz Metlike: “Vem, da zdaj potekajo olimpijske igre, to pa je skoraj vse. Gledal sem le otvoritev, ki je bila prav veličastna in verjetno ena najlepših do zdaj, športnih iger pa zdaj ne spremljam, ker enostavno ne utegnem. Jeseni je preveč dela s spravilom pridelkov, tako da za kakšne rezultate slišim le po radijskem sprejemniku.” Novomeška kronika POSODOBLJENO - Veruj v enega boga! Ne skruni božjega imena! Posvečuj gospodov dan! Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! Ne ubijaj! Ne nečistuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne želi bližnjega žene! Ne želi bližnjega blaga! Obvezno pojdi na volitve! Tako posodobljene božje zapovedi Veljajo od pretekle nedelje, ko so v novomeškem Kapitlju rekli, da je greh, če ne greš na volišče. DIREKTORSKA - V Novem mestu je direktor nadrl delavko, ki je bila v skrbeh, kako bo preživela družino, ker ni dobila plače. “Slaba je gospodinja, ki ne more dva meseca preživeti z eno plačo!” O lem, kakšen je direktor, ki ne more delavcem v treh mesecih dati vsaj ene plače, ni rekel nobene... PRAVIČNO - “Ko so pred štirimi leti Štajerci in Primorci Prevzemali prometno ministrstvo od dolenjske garniture, so na Dolenjskem že rekli, da ne bo nič od obvoznice niti od avtoceste proti jugu. Pa glejte zdaj," je rekel minister Bergauer, “jaz se zavzemam Za enakomerne naložbe po Sloveniji." Saj, saj: najprej na Štajersko in Primorsko, ostanek pa enakomerno po vsej državi. NA CELI ČRTI - V petkovi akciji se je pokazalo, da je Novo mesto brez avtomobilov prazno in Poleg tega tudi jezno mesto. Mno-8i so se, namesto da bi se razvedrili v pešačenju ali kolesarjenju, zataknili v kolonah pločevine. O akciji in zapori mesta za promet Pa tudi o zastonjskih avtobusih niso vedeli nič. Mestna občina je zatajila. Ena gospa je rekla, da ima Predvolilna parola novomeške kandidatke spremenljivo vred-n°st. Zdaj: “Tatjano v Ljuhlju-kdaj pozneje pa: “Tatjan-c° v Ljuhljanco!” Pohod na Smuk NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto organizira pohod gorjanskih gospodičen in škratov v Rožni Dol, na Mimo goro in Smuk. Odhod bo v soboto, 30. septembra, nekaj Pred sedmo uro zjutraj. Hoje je Približno za 5 ali 6 ur, prijavite pa se lahko pri Vojku Mrharju ali Tonetu Progarju, kjer dobite tudi dodatna pojasnila o pohodu. Poslednja pot Če si morda želel v Ločni grob imeti, si namreč se uštel, bi moral pohiteti. Boš truplo ali pepel, odslej človeško niče na zadnjo pot odšel na britof v Srebrniče. JURE MURN Škocjanski ovinki ANTIKRIST - V škocjanski občini je 13 cerkva. V zadnjih letih s° vse obnovili, tisto v Močvirju tako rekoč rešili propada. Zanimi-v° je, da so veliko večino teh oekrva obnovili še v prejšnjem [®žimu, a prav vse razen tiste v “Učki, ki je sodila v sevniško obči-n.°. pod “komando” Janeza Poveča. Povšič je bil prej predsednik krajevne skupnosti, zadnja leta pa kupan. Kljub njegovi podpori pri obnovi cerkva pa ga nekateri za-Srizenci prikazujejo kot antikrista, ^a take velja le, če ližeš prag Cerkve, pa čeprav porušene. . OBČINA - Škocjanska občina t® kot Renaultov clio: ima vse, kar "hajo tudi veliki. No, skoraj vse: °bčinsko stavbo, šolo, banko, zdravstveno postajo, lekarno, avtobusno postajo, faro, nimajo bu Policije. Tako hodijo sem red e|at policisti iz Šentjerneja, kar Pa Pošten Škocjanec težko prena-,a- V Škocjanu se že govori, da “do v postopku denacionaliza-C|Je zahtevali nazaj policijsko po-stajo, ki so jo v 50. letih nasilno Preselili v Šentjernej. Na to, da bo reba najprej zgraditi stavbo za Policijo, ki sojo kmalu po deloža-C|il takratnih miličnikov v Šent-■jernej podrli, pa nihče ne pomis-'• 'n na to tudi ne, da bodo potem r,|dar in balončki še bližje. j J j-J 0 3 C I ]J KM* Tovornjaki na carino mimo mesta Novomeška enota BTC je v desetih letih kompletno logistično dejavnost iz Bršljina preselila v Češčo vas - Od septembra je tam tudi carinjenje ČEŠČA VAS PRI NOVEM MESTU - V začetku septembra je v tukajšnji poslovni stavbi BTC pričela poslovati novomeška izpostava carine. Kako pomembno je, da seje v zadnjih 10 letih celotnstlogistična dejavnost umaknila iz gosto naseljenega in v trgovski center spremenjenega Bršljina, dokazujejo tudi številke. Na terminalu za cestna vozila je vsak dan v postopkih carinjenja za izvoz ali uvoz 50 do 70 vozil, pretežno težkih tovornjakov. Ti danes, ko je zgrajena 1. faza severne mestne obvoznice, ne obremenjujejo več mesta. Odslej v Češči vasi opravljajo carinske postopke na istem mestu, kot je terminal za cestna vozila, tu pa deluje tudi enota za trošarine. Dogodek so prejšnjo sredo obeležili z manjšo slovesnostjo, ki sta se je udeležila tudi generalni direktor Carinske uprave Franc Košir in predstavnik uprave BTC Vinko Kocjančič. Ob tej priložnosti je Košir povedal, da je bila carina zadovoljna tudi s prejšnjimi prostori v Bršljinu, vendar pa s preselitvijo izpolnjuje dano obljubo. Nova lokacija carine je namreč pomembna predvsem za novomeško občino in mesto samo. Logistična dejavnost je bila v Bršljinu omejena in dolgoročno neustrezna, zato sta družba BTC in občina zgradili center v Češči vasi. Samo BTC je v nekaj letih v to lokacijo vložil več kot milijardo tolarjev. Češče vasi niso izbrali po naključju, ampak so jih k temu vodili trasa severne mestne obvoznice in bodoča priključka na avtocesto. Lokacija je oskrbljena z elektriko in plinom, povsem komunalno opremljena in ihta tudi čistilno napravo. Carinski terminal za cestna vozila je tu že od leta 1991, leta 1995 so zgradili in vselili prvo skladiščno stavbo, lani še tri dodatne, vmes pa tudi poslovno stavbo. BTC ima na tem mestu zdaj 5.000 kv. metrov pokritih površin in še 8.000 zunanjih za skladiščenje domačega in deloma tudi blaga pod carinskim nadzorom. BTC se ukvarja s celotnimi logističnimi storitvami: s carinskim posredovanjem ter z organizacijo transporta z manipulacijami in skladiščenjem blaga. Na tem programu je zaposlenih 10 od 19 delavcev, letos pa bodo ustvarili 90 milijonov tolarjev oz. tretjino vseh letnih prihodkov novomeškega BTC-ja. B. D. G. Pomanjkanje denarja zavira obnovo Novomeška OŠ Center se pripravlja na devetletko - V pričakovanju odgovora Ministrstva za šolstvo in šport - Pestijo jih prostorske težave, kadrovsko so dobro pripravljeni NOVO MESTO - Tako kot ostale slovenske šole se na uvedbo devetletke pospešeno pripravljajo tudi na osnovni šoli Center v Novem mestu. “Letos spomladi smo se prijavili na Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi v šolskem letu 2001/2202 začeli z devetletko v 7. razredu. Odgovor ministrstva pričakujemo vsak čas,” je povedala ravnateljica Vida Yebuah. Kadrovsko in programsko so na telovadnica in zunanji prostori uvedbo devetletke dobro pripravljeni, pestijo pa jih prostorske težave in materialne možnosti na šoli. “Že sedaj delno delamo po učnem načrtu za devetletko. Zelo se trudimo za izobraževanje učiteljev, sodelovanje s starši in čim boljšo izobrazbo otrok. Lani je uspešno izdelalo razred kar 98,5 odst. učencev. Naše težave so drugje. Stavba šole je bila zgrajena leta 1929, zato so naše rak rane dotrajana instalacija, nefunkcionalnost učilnic, stara oprema, neprimerna šole,” je pripovedovala ravnateljica. Lansko leto so na šoli začeli zamenjavati instalacije v kletnih prostorih, vendar so jih zaradi pomanjkanja denarja dokončali šele letos, ko naj bi sicer začeli z delom v pritličju. Tu se namreč nahajajo tudi učilnice, katerih ureditev je nujno potrebna za uvedbo devetletke. Pa seje ponovno zataknilo pri denarju. “Od občine smo sicer dobili ustno zagotovilo, da nam bodo materialno pomagali. Na podlagi tega smo se sploh pri- S podjetji z roko v roki Mednarodna konferenca o projektnem delu, ki ga financira program Phare -1 visoko strokovno šolo za strojništvo ho sodelovalo več podjetij OTOČEC - Šolski center Novo mesto je nosilec tehničnega izobraževanja v našem okolju in še posebej razveseljivo je, da se v njegovem okviru uspešno razvija tudi Višja strokovna šola za strojništvo. Prav ta je minulo sredo na Otočcu pripravila mednarodno konferenco, na kateri so si izmenjali izkušnje in poglede na projektno delo v šoli. Novomeška visoka strokovna šola za strojništvo dela na tem področju pb posebnem projektu, ki ga financira program Phare, podpira pa ga tudi slovensko ministrstvo za šolstvo. To je v Sloveniji izmed 70 programov odbralo 10 najprimernejših, med njimi tudi novomeškega. Tako so na konferenci predstavniki tukajšnje šole uvodoma že lahko spregovorili o dosedanjih izkušnjah pri projektnem delu in o bodočih ciljih. Kot je povedal ravnatelj šole in vodja projekta Drago Simončič, je za projektno delo najpomembnej- še sodelovanje med šolo, študenti in podjetjem. Doslej so v času praktičnega izobraževanja s pomočjo mentorjev v podjetjih izdelovali seminarske naloge. Te bodo v bodoče zastavljene bolj kompleksno, zahtevale bodo delo v skupinah in bodo predvsem uporabne za podjetje. Uporabljali bodo pridobljena teoretična znanja za konkretne praktične naloge, se učili zastavljati in uresničevati čim bolj uporabne naloge, spoznavali bodo delovno okolje in njegove zahteve ter se na ta način bolj pripravili za vključitev v delovno okolje po končanem študiju. Šola je z anketo poiskala tudi podjetja, ki jih tak način sodelovanja zanima. Za začetek se bo v projekt vključilo najmanj 15 podjetij iz območja Dolenjske in Bele krajine, še 10 pa občasno. V bodoče naj bi krog vključenih podjetij še širili. B. D. G. javili za devetletko, sedaj pa s predvidenim obnovam že zelo zamujamo,” je povedala Vida Ye-buah in izrazila dvom, da bodo drugo leto lahko prišla na vrsto še druga prepotrebna dela: adaptacija učilnic, nakup opreme in popravilo igrišča, ki dobesedno razpada. “Do sedaj so po mojih izračunih vzdrževalna dela znašala okoli 25 milijonov tolarjev, da usposobimo učilnice za devetletko, pa bi nekje potrebovali še 30 milijonov.” A I Vida Yebuah Poleg že naštetega na šoli nimajo niti večnamenskega prostora, kjer bi se lahko naenkrat zbrali učenci in učitelji šole, zato za prireditev ob zaključku šole najamejo Športno dvorano Marof. Rešitev za večnamenski prostor ravnateljica vidi v zunanjem dvorišču med krakoma šole, ki je sedaj popolnoma neuporabno, in v obnovi podstrešja šole, s katerim bi pridobili nekaj dodatnega prostora. M. ŽNIDARŠIČ CARINA V OBMOČJU TERMINALA - Carinska izpostava v Novem mestu zaposluje 10 inšpektorjev in 6 carinikov. Pristojna je za carinske postopke na dolenjskem in za trošarinske postopke na širšem območju. Letno ocarini preko 60.000pošiljk blaga, od tega 80 odst. po poenostavljenih hitrih postopkih. Na sliki direktor carine Franc Košir in vodja novomeške izpostave Franc Strojin pri ogledu novih prostorov. (Foto: B. D. G.) Gašper, hišni državni prvak Zlata plaketa Zlate harmonike Ljubečne za mladega Brusničana Gašperja Mraka - Harmonikar pri priljubljenih Mačkonih VELIKE BRUSNICE - Še ne 12-letnega Gašperja Mraka iz Velikih Brusnic v življenju veselita predvsem dve stvari - harmonika in nogomet. Prvo je odkril v drugem razredu osnovne šole, ko je harmoniko prvič prijel v roke. No, čisto naključno njegovo srečanje z diatonično harmoniko tudi ni bilo, doma je namreč včasih nanjo zaigral njegov oče. Da ima Gašper resnično posluh in ne le začetno navdušenje, je preveril Tone Špringer iz Gotne vasi. Poučeval gaje leto dni, nato pa ga je v uk vzel znani harmonikar Toni Sotošek. Mladi Brusničan je hitro napredoval in kot četrtošolec na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne na Ratežu osvojil pokal občinstva in se uvrstil v polfinale. Na letošnje tekmovanje za zlato harmoniko se je prijavilo kar 300 tekmovalcev iz vse Slove-nije, od tega jih je v finale uspelo priti le 27-im med njimi tudi Gašperju. Drugi najmlajši udeleženec je bil na presenečenje mnogih med desetimi dobitniki zlate plakete, letos pa je v svoji kategoriji osvojil še 2. mesto na tekmovanju harmonikarjev na Ločici pri Vranskem. “Uspehi, ki sem jih dosegel, so velika spodbuda za naprej," je skromno povedal navihani Gašper. Upravičeno so nanj ponosni njegovi starši mama Žvonka in oče Jože, ki ga na njegovi glasbeni poti spremlja od vsega začetka, in mlajši bratec Matic. Mama pa pravi: “Gašper je državni prvak v naši hiši!”. Seveda ne moremo mimo Mačkonov, najmlajšega narodnozabavnega ansambla pri nas, katerega član je tudi Gašper. Njihov prvi nastop se je zgodil za 8. marec v tretjem rgzredu. Sledili so nastopi v šoli, na češnjevi razstavi, leto kasneje so nastopili na prireditvi Boš videl, kaj dela Dolenje, nato na Alpskem večeru in v oddaji Po domače, pa še bi lahko naštevali. 22. oktobra Gašper Mrak bodo na koncertu v Gabrju z naslovom Otrokom novega tisočletja predstavili svojo kaseto. M. Ž. Planinci na Triglavu NOVO MESTO - Športno društvo Komunala, ki je bilo ustanovljeno letos spomladi, je v petek, 15. septembra, organiziralo pohod na Triglav. Udeležilo se ga je 14 planincev. Po sestopu z vrha so se nekateri ohladili v Blejskem jezeru. Vsi veseli in polni zadovoljstva so sklenili, da bodo novembra organizirali še eno pohod, in sicer na Kum. Koncert v šmihelski cerkvi NOVO MESTO - V soboto, 30. septembra, bo ob sedmih zvečer v župnijski cerkvi v Šmihelu koncert, na katerem bodo nastopili: sopranistka Urška Damiš, tenorist Matjaž Kastelic, rogistka Maja Burger in orglar Matej Burger. Potrebovali bi še štiri učilnice Za 9-letni program ho treba šolo v Škocjanu dograditi - Vrtca na Bučki še ni -Dokončno uredili romsko izobraževanje - Kadrovsko izpopolnjeni ŠKOCJAN - Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, ki jo skupaj s podružnično šolo na Bučki obiskuje 330 učencev, bo za uvedbo 9-letnega šolanja potrebovala 400 kv. metrov dodatnih prostorov. S tem bi pridobili 4 učilnice in nekaj kabinetov, prostorsko stisko pa bi odpravili tako, da bi nadgradili vrtec. Seveda je investicija odvisna od državnega proračuna. Občina je namreč projekt prijavila ustreznim službam v Ljubljano. “Obstoječe učilnice so sicer ust- lijonov tolarjev. Kot pravi Anton NOVA KAKOVOST V ŠOLI - S projektnim delom, ki so ga predstavili preteklo sredo na mednarodni konferenci na Otočcu, naj bi študij približali potrebam podjetij. O izkušnjah s projektnim delom so govorili tudi predstavniki s partnerske šole v Parizu, udeležba na konferenci pa je pokazala, da se domača podjetja zanimajo za tesnejše sodelovanje s šolo in študenti. (Foto: B. D. G.) rezne, a so sedaj v šoli zasedeni vsi prostori, ki jih je možno izkoristiti za pedagoško delo. Računalniško učilnico na primer smo uredili kar v zbornici, za kombinirani romski oddelek smo preuredili en prostor, je pa res, da oddelki niso polno zasedeni,” pravi v.d. ravnatelja Anton Zupet. Glede na to, da je bilo ob zadnjem vpisu v vrtec zavrnjenih 10 otrok, 29 otrok iz občine pa obiskuje druge vrtce, bi lahko prostorsko stisko vsaj nekoliko omilili z ureditvijo oddelka vrtca na Bučki, za kar so starši vložili vlogo pred dobrim letom. A v stoletje staro stavbo, v kateri sta tudi dva kombinirana oddelka osnovne šole, bo potrebno vložiti kar precej truda. Dela so namreč ocenjena na 5 mi- Zupet, bi na Bučki z uvedbo 9-let-ke odprli še en oddelek predšolske Anton Zupet vzgoje, kar pa se zagotovitve osebja tiče, ni težav. Sicer pa seje kolektiv v zadnjih nekaj letih kadrovsko izpopolnil, izobrazba strokovnih delavcev seje občutno dvignila, šola pa se lahko pohvali kar z nekaj pridobitvami. Tako so med drugim dokončno uredili izobraževanje Romov, ki predstavljajo kar dobro desetino učencev. Glede na to, daje kar štiri petine otrok vozačev, je še kako dobrodošlo, da lahko otroci izbirajo med dvema avtobusoma zjutraj in med dvema po končanem pouku. Uredili so tudi prevoze otrok s posebnimi potrebami iz občine Škocjan v Novo mesto. Učenci se lahko vključijo v tečajne oblike učenja tujih jezikov, v podaljšano bivanje, številne krožke in še kaj, vsekakor pa ne gre prezreti mednarodnega programa Korak za korakom, ki so ga v škocjanski vrtec začeli uvajati leta 1997, letos pa so s projektom prišli do tretjega razreda. T. JAKŠE GAZVODA VMtKtTTY ŠENTJERNEJ - Letošnja suša je kmetijske površine na šentjernejskem polju močno prizadela. Največja škoda je sicer na travnikih, ki se jih praktično ni dalo izkoriščati, sledijo pa koruza, kjer je bila škoda ocejjjena na več kot 50 milijonov tolarjev, krompir, pri katerem je bila stopnja poško-dovanosti 80-odstotna, močno so prizadeti zelenjavarji ter pridelovalci žit, kjer je stopnja poškodovanosti 30- do 90-odstotna. Kot je povedal Janez Hrovat, uslužbenec občinske uprave, ki sodeluje z občinsko komisijo za Za cesto bodo krajani prispevali znaten delež Tudi javna razsvetljava? DOLENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - Krajani Dolenjega Gradišča so se prejšnji četrtek na lastno pobudo sestali z županom občine Šentjernej Francem Hudoklinom in sodelavci, da jim povedo svoje potrebe in predloge o ureditvi vasi. Izpostavili so prepotrebno preplastitev močno dotrajane 800 metrov dolge ceste skozi vas. Na občini so že pripravili predračun, po katerem bi bila dela vredna 7,2 milijona tolarjev. Ker občina vsega denarja ne more prispevati, so se krajani strinjali, da približno polovico prispevajo sami. Vsaka hiša bo tako v desetih obrokih nakazala skupaj 110 tisoč tolarjev, z zbiranjem denarja pa bodo začeli, takoj ko bo gradbeni odbor - za njegovega predsednika je bil izvoljen domačin Jože Turk -pripravil pogodbe. Tako naj bi cesto preplastili prihodnjega junija. Krajani želijo, da bi se istočasno uredila tudi javna razsvetljava skozi vas. Projektne dokumentacije sicer še ni, dela pa naj bi veljala 4 milijone tolarjev. Kako bo z denarjem za to naložbo, še ni dorečeno. Slej ko prej bo potrebno urediti tudi pokopališče in tamkajšnje parkirišče. Problem bo rešen s spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno. Ob obzidju bi uredili parkirišče in hkrati pripravili tudi dokumentacijo za razširitev pokopališča. Ker bi krajani v vasi želeli urediti igrišče, bo občina, če je to v njeni moči, odstopila del svojega zemljišča, Gradiščani pa so opozorili tudi na nujnost ureditve protipožarnih hidrantov, ki so zasuti, zato bi bilo potrebno namestiti nadzemne hidrante. T. J. G. Vihar je le zalegel Mirni Peči višja osnova MIRNA PEČ - Kot je povedala Mira Fabjan - Barbo iz mirnope-ške občine, seje državna komisija odzvala na številne proteste in pripombe občin glede ocenjene škode zaradi suše do konca junija 2000. Predstavnike prizadetih občin je povabila v Ljubljano; tako so se v torek tam mudili tudi predstavniki mirnopeške občine. Državna komisija jih je seznanila z usklajevanjem o določitvi osnov za poplačilo škode. Občinska komisija je škodo do konca junija ocenila na 58,9 milijona tolarjev, državna komisija pa je občini prisodila samo dobra 2 milijona osnove za škodo. Po novih izhodiščih znaša osnova 52,7 milijona tolarjev, kar se je že precej približalo oceni občinske komisije. Kot pravijo v Mirni Peči, je to samo dokaz, da je njihova komisija ocenjevala realno, z zvišanjem osnove pa je tudi njihova občina obravnavana podobno kot ostale oškodovane občine. Višja osnova še ne pomeni toliko več denarja za odpravo posledic škode zaradi suše, saj je vsota, ki je na razpolago, omejena. “Še vedno se nam postavlja vprašanje, kakšen smisel imajo strokovne ocene in delo občinskih komisij, če jih v Ljubljani tako na hitro popravljajo,” se sprašuje Mira Fabjan - Barbo. Od državne komisije zdaj pričakujejo obvestilo o prvih odobrenih sredstvih in navodila za delitev pridobljenih državnih sredstev. B. D. G. elementarne nesreče, je škodo prijavilo 549 občanov, v vloge pa je zajetih 2.748 hektarov, kar je večina kmetijskih površin občine. "Kljub temu lahko zamudniki še prijavijo škodo zaradi suše do sredine oktobra,” pravi Hrovat. Občina Šentjernej je tako prijavila 242 milijona škode zaradi suše, po prvem popravku vseh prijav občin pa je državna komisija to prijavo zmanjšala na 142 milijona, kar naj bi bilo osnova za delitev denarja. A kdaj bo državna pomoč prišla do oškodovancev, še vedno ni znano, čeprav je državni zbor sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, plazenja tal in sluzenja morja, po katerem naj bi prizadetim občinam namenili Slavko Ucman Furman Slavko iz Vavte vasi Naložil si je 8 križev VAVTA VAS - Ucmanov Slavko iz Vavte vasi pri Novem mestu od preteklega petka že nosi 8 križev, in čeprav si pri tem pomaga s palico, ga sosedi še vedno pogosto vidijo z njegovim konjem in gumi vozom. V vojski je bil vsa vojna leta in še dve leti potem, zato so mu ponujali, da bi šel k policiji ali železnici, toda njega sta vlekla zemlja in furmanstvo. “Imel sem najboljše konje in prvi v dolini kupil gumi voz. Več je bilo dela, bolj sem bil zadovoljen,” se spominja z nasmehom. Veliko kmetijo, ki obsega 7 ha obdelovalnih površin in čez 3 ha ho-ste, sta nekdaj obdelovala skupaj z bratom. Zdaj so se časi obrnili. V Vavti vasi 15, kjer seje pred desetletji rodilo sedem bratov in sester, danes ni otrok. Slavko pa kljub temu skrbi, da je zemlja obdelana, če-. prav dobička od tega nima, prej izgubo. Vsak dan še zapreže konja v voz in gre kosit travo. “Dokler bo le tako,” si misli. ŽUŽEMBERK - V nedeljo, 17. septembra, je na svojega jeklenega konjička v Pragi sedel Igor Brezovar. Mladi poslovnež, ki že vrsto let živi in dela v Pragi, si je za cilj izbral severno Afriko in Bližnji vzhod. To je pravzaprav že njegovo tretje potovanje: prvo je bilo po Evropi, drugo (leta 1996) pa dvomesečno potovanje po Indiji. Obložen z najnujnejšo prtljago za takšna potovanja, se je v nedeljo popoldne ustavil v rodnem Žužemberku in prenočil v rojstni hiši. Pot ga bo vodila preko Italije, kjer bo s trajektom nadaljeval pot v Tunizijo, nato v Libijo in preko Čada v Egipt, kjer se mu bo pridružila prijateljica Irena Šolcova iz Češke. Prepotovala bosta Egipt, s skupno 10,15 milijarde tolarjev, del sredstev pa naj bi bil na voljo do konca oktobra. A na državni ravni še vedno usklajujejo izhodišča za izplačilo škode občinam, ki pa bodo žal odvisna od razpoložljivih sredstev v državnem proračunu. Naj ob tem spomnimo, da je občina Šentjernej zaradi toče leta 1998 prejela 25 milijonov tolarjev pomoči, kar je bilo dobra desetina prijavljene škode, sredstva pa so prizadeti dobili letos spomladi. T. J. G. Suhokr&njski drobiž POPOTOVANJE - Suhokranjca, športnika in kolesarja Jože Jenkole z Dvora in Matjaž Longar iz Žužemberka sta pred kratkim s kolesom prevozila okoli 1.500 km dolgo pot po srednji Evropi. Začela sta na avstrijsko-češki meji, obiskala številna manjša mesta na Češkem in končala prvi del potovanja v Zako-panskem na Poljskem. V Slovenijo sta se vračala po Slovaški in Madžarski mimo Blatnega jezera. Zanimivo potovanje priporočata tudi ostalim mladim. S KONJI PO LJUBLJANI - Člani konjerejskega društva Suha krajina so minuli konec tedna preživeli cele tri dni v Ljubljani na Ljubljanskem gradu, kjer so potekale viteške igre. Prizadevni predsednik društva, ki je 5 let delal v Litostroju, se je tokrat po mestu popeljal s konjsko vprego. Skupaj s konjeniki so v petek peljali grajske gospe po beli Ljubljani. V soboto pa so imeli prost dan, da ne bi ovirali mladoporočencev, ki so se na grad pripeljali z drugačnimi konjički. VITEZI - Žužemberški grajski gospodje in vitezi na nedeljskem turnirju z mednarodno udeležbo niso uporabili orožja, ki ga je Turistično društvo Suha krajina pred kratkim nabavilo. Tako so se zaman ozirali tudi po grajskih damah, ki bi zmagovalce obdarile z ruto in srebrnim prstanom. SUHO KRANJ EC V AFRIKO - Igor Brezovar, poslovnež, ki že vrsto let dela in živi v Pragi, se je v nedeljo odpravit na pot proti severni Afriki in Bližnjemu vzhodu. Na sliki postanek v rodnem Žužemberku z motorjem znamke BMW R 1100 GS in s potrebno opremo. (Foto: S. M.) trajektom šla v Jordanijo, obiskala Sirijo, Izrael, Ciper, Turčijo in Grčijo. Turistično popotovanje po Balkanu bo nadaljeval sam. Igor je povedal, da se je za to potovanje pripravljal dobrega pol leta, največ časa pa je porabil za pridobivanje vseh dovoljenj in viz za vstop v posamezne države. Predvideva, da bo pot zaključil v začetku novembra, na polovici poti pa bo opravil servis na motorju. Na pot je vzel le najnujnejše: zdravila, orodje, šotor in nekaj konzerv, kljub temu je prtljaga skupaj z motorjem težka preko 500 kg. In še zanimivost: na zadnjem potovanju po Indiji je 70-kilograms-ki Igor shujšal kar za 13 kg. S. MIRTIČ B. D. G. Suhokranjec proti Afriki Žužemberški rojak Igor Brezovar se je s svojim BMW-jem odpravil na več kot 20.000 km dolgo pot ŠENTJERNEJ - S posvetom na šentjernejski osnovni šoli je minulo sredo Ministrstvo za šolstvo in šport začelo s regijskimi posveti, ki so namenjeni temeljnim novostim in odprtim vprašanjem na področjih predšolske in osnovnošolske dejavnosti, glasbenih šol in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, potekali pa bodo med 18. septembrom in 12. oktobrom. Ravnateljem šol, predsednikom svetov osnovnih šol in vrtcev, predsednikom svetov staršev ter županom dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin so novosti in dejavnosti ministrstva v letošnjem šolskem letu predstavili državna sekretarka za osnovno šolstvo Angelca Likovič in njeni podsekretarji. Po omenjenem posvetu pa so se na povabilo strateškega sveta za vzgojo in izobraževanje pri ministrstvu v šoli zbrali še starši tamkajšnjih učencev in tako odprli serijo srečanj s starši, ki bodo septembra in oktobra potekala po vsej Sloveniji. Namen tovrstnih posvetov, na katerih govorijo o postopku za prehod iz osnovne v srednjo šolo, postopku za uvajanje devetletke in modelu devetletne šole, je zbrati mnenja in predloge staršev o osnovni šoli tako na pod- lagi razdeljenih vprašalnikov kot tudi pogovorov. Kot je dejala predsednica strateškega sveta dr. Darja Piciga, kije vodila sredin posvet, bi lahko že za prihodnje leto omilili sedanji točkovni sistem pri izbiri za srednjo šolo. Ker pa se bliža tudi 1. september 2002, ko bo devetletna osnovna šola obvezna za vse, in ker se iz leta v leto vse manj šol odloča za uvajanje 7. razreda devetletke, je po njenem mnenju čas za ponoven temeljit razmislek o posameznih novostih. V več kot enournem, predolgem uvodnem predavanju je dr. Piciga, kot kaže goreča nasprotnica devetletnega šolanja, med drugim navedla nekaj svojih pomislekov glede devetletke, med drugim zaključno preverjanje znanja pri več predmetih, nivojski pouk in vprašanje velikega števila predmetov. Sklepne misli srečanja, ki se ga je udeležilo izredno malo staršev, so bile: potrebno je več sodelovanja med šolo in starši ter pozitivnega odnosa do učencev, več praktičnega in uporabnega znanja v šolah ter sodobnih učnih načrtov, ki bi pripomogli k večji informacijski pismenosti. S temi sklepi bi se gotovo strinjali tudi zagovorniki devetletke. M. Ž. ŽUŽEMBERŠKI KASTELAN V LJUBLJANI - V petek, 22. septembra, se je v Ljubljani s prihodom milostljivih gospodov in njihovih oprod ter srednjeveških ekip pričel tridnevni turnir dežele Kranjske. Med udeleženci sta bila tudi Volk Engelbert in Jurij s Turjaka, kastelana na žužemberškem gradu, v spremstvu vitezov Jurija in Andreja. Na zasedanju deželnih stanov (na sliki) so govorili o srednjeveških in novodobnih težavah, sledile so viteške igre, manjkali pa nista niti srednjeveška tržnica niti gostija. Žužemberčani, ki so imeli najmočnejše moštvo s konji, konjeniki in vitezi, so preživeli na ljubljanskem gradu tri dni in med drugim skrbeti tudi za prevoz gostov na Ljubljanski grad. (Foto: S. Mirtič) Koliko denarja za sušo, se ne ve Na občini Šentjernej prejeli skoraj 550 vlog zaradi suše - Prvotno predvideni denar bo država gotovo zmanjšala, kdaj bo in za koliko, pa še ni znano Zelo skromen obisk staršev Začeli so se regijski posveti Ministrstva za šolstvu in šport o izobraževanju in vzgoji - Posvet s starši osnovnošolcev TUDI NASAD JABOLK MOČNO PRIZADET- V KZ Krka, poslovni enoti lastna proizvodnja, ki ima z jabolki zasajenih 30 ha zemlje v Klevevžu in 18 ha v okolici Plete rij, bodo letos zaradi suše nabrali skoraj tretjino manj plodov. Kar 30 odstotkov jabolk je popadalo na tla, zaradi suše pa bo kar 80-odsto-ten izpad 1. kakovosti. (T J. G.) Sentjernejske črepinje DEDIŠČINA - Sprememba lokalne samouprave leta 1994 je hotela, da je takrat novoustanovljena občina Šentjernej v svojo last med drugim dobila tudi potomko najstarejše trte na svetu, kateri je prejšnja občina Novo mesto namenila delček cerkvene zemlje na Vrbovcih nad Pleter-jami. Sicer je res, da po zakonu novim občinam pripada tisto, kar je na njihovem ozemlju, a začuda trta med stvarmi, ki bi se lahko delile, v delitveni bilanci menda edina ni bila omenjena niti z besedo. Torej bo trta gotovo uspela! POSVET - Nedavni posvet s starši učencev na šentjernejski osemletki, na katerega je povabila predsednica strateškega sveta za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Piciga, bi lahko mirne duše označili za neuspelega. Prisotne starše bi namreč lahko prešteli na prste ene roke, za manj kot dvajsetčlansko udeležbo posveta pa so prispevali nekaj učiteljic šole in predstavnika Zavoda za šolstvo. Za obveščanje je organizator sicer poskrbel po lokalnih radijskih postajah, vendar sporočilo, kot kaže, ni prišlo do pravih ušes. Vsekakor so se za obveščanje zelo potrudili na šoli, ki je omenjenemu srečanju nudila le gostoljubje. Žal so obvestilo o posvetu tudi oni prejeli le dan ali dva pred dogodkom, a so kljub temu učenci odnesli domov kar 500 vabil. Na eni strani je razumljivo razočaranje prisotnih staršev nad neudeležbo ostalih, na drugi pa je razumljiva tudi njihova neudeležba. Težko je vse spustiti iz rok, preklicati že vnaprej dogovorjene obiske... Če bi šlo tako naprej, bo organizator posvetov stežka prišel do tako zaželenih” predlogov in mnenj staršev o osnovni šoli. PetjeTn kikirika, da so v društvu Gallus Bartholomaeus potrebovali kar en teden za diagnozo, zakaj pravi pasemski petelin v Pleterjah kar en teden ni dal glasu od sebe. Potreboval je namreč kokoško. Kako do soka in žganja DOLENJSKE TOPLICE - Občina Dolenjske Toplice in Kmetijska svetovalna služba vabita vse, ki želijo gospodarno spraviti pridelek jabolk, na prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka, jabolčnika, kisa in sadnega žganja. Prikaz bo na kmetiji Franca Novinca, Bušinec 6 pri Dolenjskih Toplicah, v soboto, 30. septembra, ob 10. uri. Prikaz bosta vodila Franci Kotar in Jani Gačnik. Mirnopeško zijsdo______ DOBRODOŠLA - Toča je reden gost v naših krajih in čudež je, če kako leto ne mahne po dblen-jskih poljih. Niti najstarejši ne pomnijo, da bi bili ljudje v mirno-peški dolini kdaj hvaležni za ledeno darilo z neba. V Globodolu pa seje letos zgodilo tako. Čeprav se še tako čudno sliši, so ugotovili, da je ob silni suši toča naredila več koristi kot škode. VEDNO MANJ - Ob priliki bomo spet kaj zapisali o tem, kako kaj gradijo mrliško vežico v Mirni Peči. Danes že noben spodoben kraj ne more brez nje, pa domnevamo, da jo težko čakajo tudi tam. Gradili so že, gradili, potem pa se je gradnja ustavila-Zdaj se na gradbišču dogajajo čudne stvari. Kot smo pred časom brali v policijskem poročilu, so nepridipravi začeli odnašati z gradbišča. Gradnja torej ne stoji, namesto da bi bilo mrliške vežice vse več, je je vse manj! PREIMENOVANJE? - Potem ko so v Mirni Peči kmetje s “puntom” dosegli tisto, česar sicer ne bi, so začeli resno razmišljati o tem, ali se splača biti tih in miren. Odgovor: Se ne splača! Mirna Pec poslej ne bo več tako mirna. Sprehod po Metliki LE NAŠEL ČAS-Vabilo na delovni sestanek ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja z župani belokranjskih občin je prišlo komaj nekaj ur pred napovedanim prvim dogodkom, tako da smo se morali novinarji potruditi in si na hitro vzeti čas zanje. Na tesnem s časom je bil očitno tudi minister, ki Prej najbrž ni mogel potrditi svojega prihoda. Toda predvolilni čas očitno dela čudeže. Kljub obilici dela je le obiskal Belo krajino in se tu zadržal kar vse popoldne in Pozno v večer. NI STRANKARSKO VABILO • Čeprav naslov okrogle mize v gostišču Kapušin na Krasincu ni kazal strankarskih znakov, je minister srečanje seveda pridno izkoristil tudi za predvolilno kampanjo. Tistih nekaj dejstev, koliko odškodnine zaradi suše bo dobila vsaka občina, je povedal na različne načine, nato pa začel dolgoveziti z obljubami, v katere je pridno vpletal ime "svoje" stranke. METLIŠKA OBČINA NAJVEČ - Zakaj neki je bilo srečanje 2 ministrom v metliški občini, na Krasincu, in ne v črnomaljski ali semiški? Morda zato, ker je ta belokranjska občina dobila največ odškodnine zaradi suše in je pač gostila še ostali dve. Kavalir, ni kaj. Črnomaljski drobir NEJEVERNI TOMAŽI - Črnomaljci so bili prijetno presenečeni, daje Livar v soboto na stežaj odprl svoja vrata. To se ni zgodilo že kar nekaj časa, sploh v bivšem Beltu. Veseli so, daje podjetje Spolnilo svoje obljube glede ekološke sanacije, saj zdaj iz Livarja ni več onesnaženih izpuhov. Množično so se udeležili dneva odpr-hh vrat, si ogledali livarno in priložnostni film o njenem razvoju, Prelistali časopis, ki so ga izdali ob tej priložnosti, skratka lahko bi lemu rekli tudi to, da so Črnomaljci nejeverni Tomaži. Ne verjamejo le besedam, o vsem so se hoteli prepričati na lastne oči. NALEZLJIVOST - Morda je k Livarjevi popolni ekološki sanaciji kaj pripomogel tudi sosed. Mislimo seveda na še eno črnomaljsko nspešno podjetje Danfoss Com-Presorss, ki je nedavno tega ravno tako na stežaj odprl svoja vrata. Tudi v Danfossu skrb za čisto °kolje ni neznanka in morda gre 2a nalezljivost. Ekološke certifikate pridobivata obe podjetji, ki sta soseda, kar pomeni, da vsaj glede zraka Črnomaljce čaka ždrava prihodnost. Ko bi bila ta ualezljivost prisotna še kje drugje, seveda pri dobrih stvareh! UREJENOST - V neredu se ne °Pazi kaj dosti, če pa je vse pospravljeno, se vidi najmanjša na-Paka. V Livarju so se na obisk lju- di dobro pripravi, tudi z ureditvi-J0 okolice, ki so jo krasili lepi nasadi rožic. Semiške tropine . “kdaj nam boste vi plavali?” - Na srečanju kmetijskega ministra z belokranjskimi kmeti, ki so mu jasno in glasno povedali sy°je težave, je neki kmet iz kočev-ske vasi na severu semiške občine, edini ženski med gosti, direktori-Cl Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zastavil vprašanje, kdaj jim bo država začela plačevati, da sploh obdelujejo težko dostopne hribovite predele, namesto da morajo kmetje plačevati Najemnino, ki se jim bo zdaj, zara-j’ Posledic suše sicer zmanjšala. asnega odgovora seveda ni dobil. samo ne o medvedih - •ko je isti kmet še dejal, da seje v Petih letih obdelovalnost te državne zemlje zaradi težkega terena ^manjšala kar za 70 odstotkov in da se zaradi zaraščenosti širi tudi lvJad, med drugim, daje vse več PJedvedov, je minister Smrkolj med pritajenim smehom navzočih ejal le: “Veste kaj, o medvedih se oya pa pogovarjala po volitvah!’’. Razlaga je odveč. nun J Ji\l -A J J-J O S J Jj Hi Velik korak naprej v skrbi za okolje Prvič dan odprtih vrat Livarja tudi v Črnomlju, kjer je 218 zaposlenih - Otvoritev še zadnjega filtra v verigi filtrirnih naprav - 9 štipendistov - Izobraževanje - Načrti ČRNOMELJ - V podjetju IMP I Jvar vsako leto septembra praznujejo livarski praznik, toda poleg v proizvodnem centru v Ivančni Gorici se je letos to prvič zgodilo tudi v Črnomlju. V soboto, 23. septembra, se je na dnevu odprtih vrat, katere tema je bila varstvo okolja, zbralo veliko delavcev, krajanov in ostalih, ki so si želeli pod strokovnim vodstvom pobliže ogledati delo livarne. “Vesel sem vas, zelo ste mi polepšali dan,” je odkrito vesel dejal direktor Stane Osterman, pod čigar vodstvom je podjetje vidno napredovalo. “Za nami je leto in pol vztrajnosti, napora, iskanja idej in rešitev. Vesel sem, da podjetje raste, in to na vseh področjih. Leto 2000 se bo tako verjetno zapisalo kot prelomno leto v zgodovini IMP Livar. Znanje in razvoj morata biti naši glavni gibali,” je v pozdravnem nagovoru ob slavnostni otvoritvi mreže čistilnih filtrov v Črnomlju dejal Osterman. Dan pred tem so namreč pognali še zadnji filter, tako da je ekološka sanacija v Črnomlju zdaj končana. “Zrak je očiščen najmanj v zakonski meji. Te dni je začel delati tudi nov obdelovalni stroj, v prihodnjih dveh bosta še dva. Zavedam se, da je perspektiva podjetja na višjem nivoju tehnologije," je dejal direktor. Letošnje investicije Livarja znašajo preko tristo milijonov tolarjev. Da Livar postaja okolju prijazno podjetje, je bil vesel tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan, kije pohvalil, da je vodstvo Livarja uresničilo svoje obljube. Kot je povedal Osterman, pa so že pričeli tudi Filak petnajsti Na svetovnem prvenstvu oračev GRIBLJE - Pretekli teden seje s svetovnega prvenstva v oranju iz Lincolna v Angliji vrnil uspešni belokranjski orač Anton Filak. Na takšnem tekmovanju, kije potekalo 16. in 17. septembra, je sodeloval že šestič zapored, sicer pa je tokrat slovenske barve zastopal še z enim oračem, Jožetom Zverom iz Prekmurja. Oba sta tekmovala v kategoriji oranja s plugi krajniki, kjer se je pomerilo 47 oračev, in dosegla dobro uvrstitev. Filak je pristal na 15. mestu, Zver pa na 14. Z obračalnimi plugi je oralo 13 kmetov. Sicer pa so se na svetovnem prvenstvu pomerili orači iz tridesetih držav, večinoma evropskih, pa tudi iz Nove Zelandije, Avstralije in Kanade. “Z uvrstitvijo nisem preveč zadovoljen, čeprav je to moja druga najboljša uvrstitev na državnem tekmovanju,” je povedal Filak. Doma pa ga zdaj čaka veliko jesenskih kmečkih opravil, med drugim tudi silaža koruze. L. M. s pripravami na pridobitev okoljevarstvenega certifikata ISO 14001, kar bodo izpeljali v prvi polovici prihodnjega leta. “Pomembno je spremeniti tudi mišljenje zaposlenih, zato bomo organizirali šolo izobraževanja, sicer pa ljudje k sreči postajajo vse bolj ekološko osveščeni.” Nerešen problem ostaja še deponija, za kar morajo v Črnomlju še pridobiti prostor. Pričakujejo sodelovanje lokalne skupnosti. Otroške igre v Beli krajini Predstavitev knjige DRAGATUŠ - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Črnomelj je v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v torek, 26. septembra, pri OŠ komandanta Staneta Dra-gatuš povabil na predstavitev knjige Otroške igre v Beli krajini. V njej je objavljenih štirideset iger, ki so jih nekdaj igrali belokranjski otroci. Gre za 1. zvezek Igre na paši. Opisi iger so povzeti po raziskovalnih nalogah učencev belokranjskih osnovnih šol Črnomelj, Dragatuš in Semič iz leta 1998 in zapisih Mirka Bartolja iz Sečjega sela pri Vinici iz leta 1985. V knjigi so opisane najbolj priljubljene igre, kot so ciljanje koze, črni mož, kamenčkanje, kobilkanje, nebesičaljka, pikičanje, prašičanje, rezanje zemlje, stelcanje, špikanje, zemljo krast’ in druge. Objavljene so tudi fotografije iger. ' Predstavitev knjige je bila pestra tudi zato, ker so se nekatere igre obiskovalci lahko tudi igrali, saj so sodelavci, ki so pomagali pri urejanju knjige, to pokazali. L. M. Otvoritev telovadnice ČRNOMELJ-V petek, 29. septembra, bo ob 10. uri v telovadnici pri črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca slovesna otvoritev telovadnice, ki sojo pričeli graditi pred dobrima dvema letoma. Skromen odziv sponzorjev V Črnomlju kljub temu pričeli z bivalno skupnostjo ČRNOMELJ - Avgusta smo pisali o nameri črnomaljskega Dijaškega doma, da v njem uredijo bivalno skupnost, katere prednost je, da se stanovalci počutijo kot doma. V njej se učijo samostojnosti, predvsem pa je pomembno, da lahko ostajajo v domu tudi ob koncu tedna, saj je bil doslej dijaški dom od petka popoldne do nedelje zvečer zaprt. Ker bi za ureditev bivalne skupnosti v prvem nadstropju dijaškega doma, za katero je že pripravljen tehnični načrt, potrebovali kar 43 milijonov tolarjev, so se v Dijaškem domu odločili, da za začetek preuredijo trakt, v katerem je VDC, ki se bo kmalu preselil v nove prostore. Načrtovali so, da bodo tam skupnost uredili do konca leta, naložba pa bi jih veljala 2,7 milijona tolarjev. A tudi tega denarja v dijaškem domu nimajo, in ker tudi v belokranjskih občinah ni bilo pravega razumevanja za pomoč, so upali vsaj na odziv sponzorjev. Žal je na žiro račun Dijaškega doma Črnomelj št. 52110-603-33166, s pripisom za BE (bi- valno enoto), prišel le prispevek sestre ene od varovank v VDC. Kljub temu da prostori za bivalno skupnost še niso urejeni, so v dijaškem domu konec preteklega tedna pričeli s tovrstno obliko varstva odraslih z motnjami v duševnem razvoju kot tudi za učence. Predčasno sa se odločili, da ostanejo vrata doma odprta tudi ob koncu tedna zato: ker stanovalci nimajo možnosti, da bi vikend preživeli doma, ker jim starši ne morejo nuditi varstva ali preprosto nočejo domov, ker se v Dijaškem domu dobro počutijo. Za prvo poskusno bivanje v domu ob koncu tedna se je odločilo šest stanovalcev, za začetek pa so za silo uredili najnujnejše prostore, kjer so si s strokovnim delavcem skuhali kosilo, oprali in zlikali perilo, uredili obutev, obiskali kino. Ker, kot rečeno, v dijaškem domu nimajo denarja, so za najnujnejšo opremo poprosili Karitas. Rdeči križ ter posameznike v upanju, da bodo razumeli njihovo stisko in jim priskočili na pomoč. M. B.-J. V Livarju, ki na leto proizvede več kot 25 tisoč ton kakovostnih ulitkov, imajo cilj v petih letih povečati proizvodnjo, v desetih pa prodajo kar podvojiti. Postati želijo močna livarna z vrhunsko obde-lovalnico, ki si upa ulitke tudi vgrajevati. Prodaja je v prvih letošnjih osmih mesecih porasla za nekaj več kot 17 odstotkov. Največ izvažajo v Italijo, Nemčijo, Hrvaško in na Madžarsko, veliko pozornost pa zadnje čase posvečajo povečanju nemškega in avstrijskega trga ter prodoru v severno Evropo. Pomemben sobotni dogodek pa je bil tudi podpis devetih štipendijskih pogodb s črnomaljskimi srednješolci. V Livarju se očitno zavedajo, da je štipendiranje najbolj učinkovita in uspešna metoda vzgajanja lastnih kakovostnih kadrov. Ne pozabljajo pa tudi na pomen izobraževanja, saj so temu letos namenili petdeset odstotkov več denarja kot lani. L. MURN OTVORITEV FILTRIRNIH NAPRA V - Direktor IMP Livar d.d. Stane Osterman in črnomaljski župan Andrej Fabjan sta prerezala trak na slavnostni otvoritvi mreže novih filtrirnih naprav. Ekološka sanacija v Črnomlju je tako na zadovoljstvo vseh, zlasti prebivalcev, zdaj končana. (Foto: L. M.) Obnova kulturnega doma METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika obvešča obiskovalce filmskih predstav, kulturnih in drugih prireditev, da bo kulturni dom v Metliki zaradi obnove zaprt od 25. septembra do L novembra. Obiskovalce prosijo za razumevanje. O POMIRITVI - Blagoslov slike Narodna pomiritev in slovesno mašo s somaševanjem je v cerkvi sv. Antona nad Kovačo vasjo vodil novi ljubljanski pomožni škof monsinjor Andrej Glavan. V svoji pridigi je med drugim govoril o spravi ne le med narodi, temveč tudi med posamezniki. (Foto: M. B.-J.) Pomiritev v sliki in besedi V cerkvi sv. Antona v Kovači vasi ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan blagoslovil sliko Maksima Sedeja ml. - Narodna pomiritev Ob obletnici smrti dr. Vinka Beličiča ČRNOMELJ - Ob obletnici smrti pesnika in pisatelja prof. dr. Vinka Beličiča, črnomaljskega častnega občana in rojaka, bo v soboto, 30. septembra, ob 17.30 v pastoralnem centru v Črnomlju spominska slovesnost. Uro pozneje pa bodo na Kolodvorski cesti 7 na Perčevi hiši prof. Beličiču odkrili spominsko ploščo. KOVAČA VAS - Cerkev sv. Antona Padovanskega nad Kovačo vasjo pri Starem trgu ob Kolpi je pogorela leta 1938, ko je vnjo udarila strela. Zadnja tri letajo obnavljajo in vse bolj postaja versko, kulturno in narodno svetišče. Ljudje se namreč radi zbirajo na griču, kjer stoji cerkev in od koder je prelep razgled po Poljanski dolini in bližnjem hrvaškem hribovju. Tako se jih je tudi preteklo soboto, ko so blagoslovili sliko Narodna pomiritev Maksima Sedeja ml., zbralo nekaj sto. Triptih Narodna pomiritev, ki krasi steno cerkve sv. Antona, je kar 500 krat 160 centimetrov veliko umetniško delo, sicer pa že dvajseto iz serije narodne pomiritve, ki nastaja že od šestdesetih let. Kot je dejal starotrški župnik Jože Pavlakovč, je to izjemno aktualno umetniško delo dar vsemu našemu narodu. Pred mašo v Kovači vasi so pripravili procesijo iz Starega trga ter si ogledali in blagoslovili križev pot, ki ga ustvarja kipar Denis Kraškovič, sicer domačin iz Pred-grada, s sodelavci. 14 kapelic križevega pota so Italijani podrli po partizanskem napadu 1. junija 1942. Kraškovič, ki živi v Zagrebu in uči na srednji likovni šoli, pa se je tokrat odločil, da ustvari krasič-ni križev pot v povsem novi tehniki, saj je združil fotografijo, računalniško animacijo, kiparstvo in slikarstvo. M. B.-J. Kmetje potrebujejo odškodnino zdaj Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj na delovnem obisku v Beli krajini - Vse tri občine od suše močno prizadete - Prva izplačila v treh tednih - Pereč problem vodooskrhe KRASINEC - Pretekli teden sta Belo krajino obiskala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj ter direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marja Majer čuk ter se s sodelavci srečala z vsemi tremi belokranjskimi župani: semiškint Ivanom Bukovcem, črnomaljskim Andrejem Fabjanom in metliškim Slavkom Dragovanom. Skupaj s kmeti in gozdarji so si na Planini in Mirni gori ogledali državne parcele, kasneje pa so v gostišču Kapušin na Krasincu povabili na okroglo mizo s kmeti. Odziv je bil velik, kar ni presenečenje, če povemo, da je bila glavna tema pomoč pri odpravljanju posledic suše v Beli krajini. Vse tri belokranjske občine so bile namreč ene najbolj prizadetih v Sloveniji in so po besedah metliškega župana Dragovana dobile le tretjino normalne količine padavin. Minister Smrkolj je najprej razložil novi zakon in povedal, da bo država letos od osmih milijard tolarjev odškodnine zagotovila 4 milijarde 600 milijonov tolarjev, ostanek v višini treh milijard 400 milijonov tolarjev pa v naslednjem letu. Uvedli bodo tudi znižanje zakupnin na prizadetih območjih pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, zmanjšali bodo zdravstvene in pokojninske prispevke v sorazmerju z nastalo škodo. Metliška občina bo za škodo zaradi suše, prijavljeno do 30. junija, tako prejela 83 milijonov 477 tisoč tolarjev, črnomaljska 77 milijonov 148 tisoč in semiška 42 milijonov 693 tisoč tolarjev. Prvi del, menda 10 odstotkov škode, naj bi kmetje dobili v treh tednih. “Zavzemam se, da bi ta pomoč do kmetov prihajala ne v četrtinah, temveč da bi vsaj denar, ki vam je namenjen letos, prišel v enem znesku. Kmetje potrebujete denar zdaj. Vem, da vlada pomanjkanje krme, ki je nujna za vzdrževanje črede. Razumem vas, ker imam tudi sam živino in senik, na katerem je letos pol manj sena kot sicer. Ali bo treba dokupiti krmo ali zmanjšati čredo ovac," je na pripombe kmetov, kako se bojijo, s čim bodo krmili živino vso dolgo zimo, povedal Smrkolj. V Beli krajini menda odkup mleka pada že kar nekaj časa, škodo pa so utrpeli tudi čebelarji, ki ravno tako spadajo med kmete. Minister jim je svetoval, naj se obrnejo na državno komisijo. Belokranjci so omenili, džfkmetje ne smejo pozabiti, da jih čaka še cenovni šok, saj so cene umetnih gnojil in nafte porasle za 36 odstotkov. Da naša država še vedno premalo denarja namenja kmetijstvu, se je strinjal tudi minister, kije dejal, da predlog proračuna za leto 2001 znaša 62 milijard, za leto 2002 72 milijard, da bi bili na nivoju evropskih držav, pa je potrebnih od 90 do 100 milijard tolarjev. Po njegovem mnenju je za boljši razvoj nujno treba pripraviti tudi načrt izrabe prostora. Semiški in metliški župan, Bukovec in Drago-van, sta opozorila še na pereči problem vodooskrbe ter nujnost dokončanja štiri leta starega projekta Vodooskrba Bela krajina, ki ga podpira tudi država. Minister je obljubil nadaljnjo pomoč. Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marja Majer čuk je razložila, da imajo zakupne pogodbe sklenjene za 580 ha obdelovalnih zemljišč v Beli krajini, gozdov pa je še več, kar 5 tisoč ha. Tu dela izvaja Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Sicer pa imajo 18 tisoč zakupnikov za 60 tisoč ha zemlje, od tega 30 tisoč kmetov, ostalo pa so pravne osebe. Skrajni rok prijave škode s tega področja je 30. september. l. MURN ti< MINISTER PRI BELOKRANJCIH direktorica Sklada Čukova sta se na jskimi kmeti in vsemi tremi župani, metliški Dragovan. (Foto: L. M.) - Minister Smrkolj (drugi z desne) in delovnem sestanku srečala z belokran-Na sliki sta semiški župan Bukovec in vointve J 21 J J J\ Š> \ i-\ O B Č J JXJ »iižSLiii: USPEŠNI MLAD1 KOLESARJI - 6-člansko ekipo mladih kolesarjev iž Kočevja so v Hannover, kjer so osvojili odlično 5. mesto, spremljali tehnični vodja ekipe Miran Mozetič iz Nove Gorice ter mentorja prometne vzgoje Breda Vilicer in Klemen Kovačič iz Kočevja. Na posnetku: z uradnega treninga (Foto: M. L.-S.) RAZSTAVA POSVEČENA VODAM - Za razstavo naravoslovnih fotografij Viktorja Luskovca (na posnetku ob predsednici KS Kočevska Reka Mirjam Mikulič) so se v Kočevski Reki odločili tudi zato, da bi z njo opozorili na problem svojega jezera. (Foto: M. L.-S.) Posledice “šlamparije” države “Ohranimo (Mirtoviški) potok” ■ razstava z okoljevarstveno vsebino in namenom - Brez predstavnikov ministrstva in občine KOČEVSKA REKA - V Dulmi- novi hiši v Kočevski Reki so v petek odprli razstavo fotografij “Ohranimo (Mirtoviški) potok”. Razstavo in njen namen sta zbranim, med katerimi ni bilo ne predstavnikov ministrstva za okolje in prostor in ne kočevske občine, predstavila predsednica KS Kočevska Reka Mirjam Mikulič in avtor razstave Viktor Luskovec. Mirtoviški potok so zaradi izrednega bogastva in pestrosti rastlinskega in živalskega življa v neokrnjeni naravi doline zgornje Kolpe že leta 1962 predlagali za popolno zavarovanje, vendar do tega še do danes ni prišlo. Čeprav se je že ob otvoritvi nekoč zaprtega območja Kočevske Reke začela porajati ideja o ustanovitvi naravnega parka, v okviru katerega bi širše območje Mirtoviškega potoka postalo osrednji, najbolj varovani del, pa so pred 10 leti na njem pričeli graditi malo hidroelektrarno. Kot je povedal Luskovec, bi ta pobrala iz potoka kar 86 odst. vse vode, zaradi česar bi bil ogrožen obstoj izredno dragocenega biotopa, ki je med drugim tudi eno poslednjih zatočišč vidre na Slovenskem. V opisu okoliščin, ki so botrovale svojevrstnemu paradoksu, da je država dovolila tako poguben poseg na območju, ki ga je pred- videla za osrednji del bodočega parka, je Luskovec kot pozitivno označil oktobra lani sprejeto odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vladno uredbo o podelitvi koncesije za energetsko izkoriščanje Mirtoviškega potoka. Poudaril je, da se odbor za ohranitev doline zgornje Kolpe, ki je letos pričel akcijo zbiranja podpisov za ohranitev in zavarovanje Mirtoviškega potoka, zavzema za sporazumno rešitev oziroma da oba investitorja dobita razumno odškodnino, saj, kot je dejal, čeprav je gradnja hidroelektrarne popolnoma nezakonita, investitorja naj ne bi trpela zaradi “šlamparije” države. Razstavo, ki so jo s svojim nastopom popestrili učenci OŠ Kočevska Reka in kočevske glasbene šole, je organizirala KS Kočevska Reka in je posvečena, kot je povedala Mikuličeva, varovanju voda in njihovemu pomenu. Mikuličeva je ob tem opozorila, da podobna ekološka katastrofa kot v sosednji osilniški občini grozi tudi kočev-skoreškemu jezeru. “Ker jez pušča in je bilo letos izjemno sušno leto, je od 19 hektarjev ostal le še okoli hektar jezera,” je povedala in dodala, da so s tem seznanjeni tako na ministrstvu kot občini, da pa nihče ne ukrene nič. M. L.-S. (len ju ar en nstri jen? . JV-«1 . Umla jes, ser, kartijol AltS- bilonRs tu »j t rii e. frorn? ■O,n rib«' from / ’ lcanij?k. -Ah tu >»' Kočevski kolesarji 5. v Evropi AMZS in Slovenijo so na 15. evropskem prometnoizobraževalnem tekmovanju v Nemčiji zastopali mladi kolesarji iz Kočevja - Preventiva na zavidljivi ravni KOČEVJE - Na 15. evropskem prometnoizobraževalnem tekmovanju klubov AIT, ki je potekalo od 21. do 24. septembra v Hannovru v Nemčiji, je Avto-moto zvezo Slovenije zastopala ekipa mladih kolesarjev iz Kočevja. V letošnji rekordni konkurenci kar 24 držav so kočevski osnovnošolci osvojili odlično 5. mesto in se tako uvrstili le mesto slabše kot pjihovi vrstniki iz Nove Gorice lani v Latviji, kjer se je za naslov evropskega prvaka potegovalo 17 ekip. “Namen tekmovanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije AIT, je vzpodbuditi izboljšanje izobraževanja otrok na področju cestne varnosti in pokazati njegov pomen tako širši javnosti kot tudi vladam,” je povedala prejšnji torek pred začetkom uradnega treninga 6-članske kočevske ekipe sekretarka komisije za mednarodno sodelovanje pri AMZS Saša Petrič. Poudarila je, daje v izbiro nacionalnih ekip sodelujočih evropskih držav vklju- čeno preko pol milijona otrok v starosti 10 do 12 let, ki preko različnih predtekmovanj, ki jih organizirajo klubi v sodelovanju z osnovnimi šolami, sveti za preventivo in podobnimi organizacijami, pridobivajo potrebno znanje o cestnoprometnih predpisih in pra- Podelili bodo priznanja KOČEVJE - Na slavnostni seji občinskega sveta ob letošnjem prazniku občine Kočevje, ki ga ta praznuje v spomin na zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, bodo podelili tudi priznanja. Naziv častnega občana bo prejel akademski kipar Stane Jarm za življenjsko delo in uspehe na področju upodabljajoče umetnosti. Zlato priznanje občine bo prejelo podjetje Elektro Ljubljana, d.d., PE Elektro Kočevje, srebrno Janez Žlindra, bronasto pa mag. Janez Černač. 90 let telovadnega društva Sokol KOČEVJE - 23. oktobra letos bo minilo 90 let, ko je bilo v slovenski gostilni Beljan v Kočevju ustanovljeno telovadno društvo Sokol, ki je imelo na začetku 44 članov, od tega 10 telovadcev. Ustanovitev je bila iz narodnopolitičnega vidika zelo pomembna, saj so posamezni kočevski Nemji, ki so bili tedaj v večini v mestu ob Rinži in širši okolici, temu odločno nasprotovali. Kljub temu je to društvo uspešno delovalo in večalo članstvo. Vodstvo in člani društva so bili Slovenci, ki so želeli, da bi se slovenstvo v tem nemškem okolju čimbolj uveljavilo. Pohod k stičišču štirih občin VELIKE LAŠČE, KRVAVA PEČ - Na območju občine Velike Lašče bo pri Krvavi Peči v soboto, 30. septembra, več prireditev. Najprej se bo ob 8. uri začel pohod k stičišču štirih občin (Brezovica, Cerknica, Ig in Velike Lašče) v Iški tesni pri Vrbici, kjer se bo ob 10. uri začelo srečanje ljubiteljev neokrnjene narave. Strokovna skupina ZID bo predstavila zanimivosti o tem stičišču, učitelji, ki sestavljajo projektno ekipo za raziskovanje povezovalne poti ob rimskem zidu, pa bodo predstavili svoje dosedanje delo, ugotovitve in načrte iz raznih vidikov. Na srečanju bodo predstavili tudi zgibanko o povezovalni peš poti od sičišča preko Krvave Peči in Rutarske panote do Lužarjev in o zanimivostih na tej poti. Po srečanju se bodo udeleženci vjnili do Krvave Peči, kjer bo ob 14. uri na prostem igra “Krvav-ska legenda”, katere avtorje Milan Tekavec. V predstavi bodo sodelovali tudi člani Konjeniškega društva iz Velikih Lašč. Kočevska v sliki KOČEVJE - 3. oktobra bo fotografsko društvo Grča v Likovnem salonu v Kočevju odprlo fotografsko razstavo. Predstavilo se bo 8 kočevskih fotografov, dela pa je izbral in ocenil mag. Janez Černač. Lisac razstavlja KOSTEL - Danes, 28. septembra, bodo ob 17. uri v prostorih Nove Ljubljanske banke v Potoku odprli razstavo del kiparja, Jožeta Lisca, ki jo organizira Turistično-športno društvo Kostel. Kiparja iz Kočevja, ki je imel doslej pet samostojnih razstav doma in zamejstvu, bo predstavil Andrej Pečnik, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovali učenci domače šole. V nedeljo mali maraton KOSTEL - V nedeljo, l. oktobra, se bo ob II. uri začel tek tretjega obkolpskega maratona po dolini Kolpe. Start bo pri Fari, cilj pa v 22,4 km oddaljenem Dolu. Med tekom bo veljala tako imenovana mobilna zapora na tem cestnem odseku, in sicer med 11. in 14. uro. vilnem ravnanju s kolesi tudi v težjih situacijah. Na Kočevskem je na predtekmovanjih, ki jih je organiziralo AMD Kočevje, sodelovalo preko 200 učencev iz kočevskih osnovnih šol. Najboljše rezultate in s tem mesto v ekipi, ki jih je kot predstavnike Slovenije popeljala v Hannover, so dosegli: Polona Benegalija, Teja Križman in Teja Merhar med deklicami in Aljaž Zupančič, Tomaž Cetinski in Matej Kocjan med dečki. Slovenija je letos na tekmovanju, ki ga je organiziral nemški klub ADAC, tako kot prvič že pred 15 leti, sodelovala četrtič. Lani in prvo leto so AMZS in s tem Slovenijo zastopali mladi kolesarji AMD Gorica, pred dvema letoma ljubljanski kolesarji iz Most, letos pa je ta čast pripadla kolesarjem iz Kočevja. Janez Trošt iz vodstva AMZS je povedal, da je bil razlog za to, ker imajo na Kočevskem sorazmerno malo nesreč z udeležbo otrok v prometnih nesrečah, kar pomeni, kot je dejal, da je preventiva tu na zavidljivi ravni. M. L.-S. Ekos že v Evropi Predstavili stroje za letno in zimsko vzdrževanje cest LOŠKI POTOK - Priznani proizvajalec strojev in opreme za cestno vzdrževanje Riko - Ekos iz Loškega Potoka je 20. in 21. septembra v tovarni v Malem Logu s podjetjem A Cosmos iz Ljubljane več kot 100 slovenskim, bosanskim in hrvaškim predstavnikom cestnih in komunalnih podjetij predstavil proizvodni program snežnih plugov, sipalnikov peska in soli ter snežnih rezkarjev in strojev partnerskih tovarn Assaloni, Giletta in Foredil iz Italije. Predstavili so tudi stroje za letno vzdrževanje cest. Ob tej priložnosti so predstavniki Riko - Ekos s podjetjem Assaloni iz Italije prišli do konkretnih dogovorov za sodelovanje in proizvodnjo strojev pod skupnim imenom Riko Ekos - Assaloni, proizvodnja pa je po tokratnem dogovoru namenjena slovenskemu trgu in trgu nekdanje Jugoslavije. Seveda to niso edini Ekosovi proizvodi. Direktor podjetja Janez Knavs pravi, da uspešno izvažajo na Nizozemsko, v Italijo in Avstrijo, in sicer predvsem velike stiskalnice za baliranje odpadnega papirja in stiskanje raznih odpadkov. Izdelajo tudi veliko priključkov za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. V tovarni je zaposlenih 40 delavcev. Več kot dve tretjini proizvodnje izvozijo na zahodne trge. S kooperacijskimi posli se podjetju obeta še večja proizvodnja, kar pomeni tudi več zaposlenih. A. K. Stalna razstava o izseljencih Izseljenstvo je eno od devetih jeder prenove ribniškega muzeja - Osnova razstavi je študija o izseljevanju iz Ribniške doline, zgrajena pa je na temelju spominov Rl BNICA - V prostorih muzeja Miklove hiše v ribniškem gradu so v petek zvečer odprli razstavo o izseljevanju iz Ribniške doline do druge svetovne vojne. Razstavo sta odprla predstavnika Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU dr. Marjan Drnovšek in Dean Ceglar ter absolventka zgodovine Viktorija Centa, kije na podlagi nastale razstave pripravila tudi svojo diplomsko nalogo. V AMERIKO! - Ob otvoritvi stalne razstave ribniškega muzeja "V Ameriko!" je dr. Marjan Drnovšek dejal, da je izseljenstvo del slovenske narodne zgodovine, ki je premalo v naši zavesti, ter da bi Slovenija morala imeti izseljenski muzej. Na posnetku: z otvoritve razstave (Foto: M. L.-S.) “Prenova muzeja v Ribnici obsega devet jeder in izseljenstvo je eno od njih,” je o ideji za postavitev razstave, ki stajo financirala ministrstvo za kulturo in občina Ribnica, povedala avtorica razstave Viktorija Centa iz Ribnice. Razstava nosi kratek, a zgovoren naslov “V Ameriko!”, saj se je tako, kot je zapisano v zloženki k razstavi, glasil najpogosteje slišan vzklik druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Zloženka je napisana v slovenskem in angleškem jeziku in vsebuje vrsto podatkov, do katerih se je v pripravi študije o izseljevanju iz Ribniške doline dokopal Dean Ceglar ob raziskavi po arhivih in drugih inštitucijah. Centova je njegovo delo dopolnila z delom na terenu. Čeprav pri tem ni obdelala, kot je povedala, niti 10 odstotkov Ribniške doline, je po slabem letu dni dela po domovih ljudi na Ribniškem zbrala dovolj materiala, da je pripravila razstavo. “Razstava je zgrajena na temelju spominov tistih, ki so odhajajočim mahali v slovo, in tistih, ki so slišali zanimive zgodbe o svojih sorodnikih onkraj luže,” je povedala Centova. Za izseljence nam- reč ni ostalo veliko oprijemljivega - le nekaj starih fotografij, pisem in kovčkov, s katerimi so se vrnili domov le redki med tistimi, ki so odšli od doma. Odhajali pa so, kot je povedal Ceglar, v Ameriko, Kanado, Južno Ameriko in po I. svetovni vojni tudi v zahodno Evropo. Največ izseljencev iz Ribnice seje naseliio v Cleveland v državi Ohio ter v rudniško bogato mesta Mine-sotte - Ely, Eveleth, Calumet, Du-luth in Chisholm, v Kanadi pa je bil za Ribničane, ki so v Clevelandu leta 1913 ustanovili društvo z imenom svojega rodnega kraja, najbolj zanimiv rudnik zlata v Kirkland Lake. Kot zanimivost je ob tem še navedel, da najstarejši ribniški potni list datira iz leta 1859. M. L.-S. Drobne iz Kočevja LAŽJE SPREMENITI VLADO - Oder, ki stoji vzdolž celotnega pročelja stare stavbe bivše (in bodoče!) gimnazije, že ves september vzbuja ugibanja, ali naznanja skorajšnji začetek že pred šestimi leti pričakovane obnove stavbe ali pa so ga postavili zgolj iz varnostnih razlogov. Dilemo je dokončno odpravila ravnateljica Gimnazije Meta Kamšek ta ponedeljek na seji občinskega sveta, kjer je pojasnila, da so oder morali postaviti ob začetku novega šolskega leta. Ob stavbi, s katere omet odpada že v za pešce zastrašujoče velikih kosih, namreč poteka šolska pot. Ob tem pa je Kam-škova, kot je priznala, prišla do ugotovitve, da je verjetno lažje spremeniti vlado, kot pa pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu doseči spremembo varne poti otrok v šolo! BREZ “PREPUCAVANJ" • Dolgoletni direktorici kočevske knjižnice Emi Štrumbelj so občinski svetniki na zadnji seji sveta izkazali nesporno zaupanje. Ko so jo brez sicer tako značilnih strankarskih “prepucavanj” imenovali za v.d. direktorico knjižnice (in to celo soglasno!), soji priznali zasluge, ki so se občinski upravi zdele zadosten razlog, da so predlagali, da Štrumbljeva dočaka skorajšnjo otvoritev novih prostorov knjižnice kot direktorica, pa čeprav tudi samo kot vršilka dolžnosti. Gre namreč za njena dolgoletna in nesporna prizadevanja, da bi knjižnico preselili iz sedanjih premajhnih in neprimernih prostorov v prostore, kjer bi knjižnica našla trajnejše domovanje. Načrte je treba spremeniti VAS V KOSTELU - Do 20. oktobra letos bosta javno razgrnjena osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za zadnja štiri leta in srednjeročni druž-, beni plan za občino Kostel. Te planske akte je sicer sprejela občina Kočevje, kamor je spadalo to območje. Odkar je novoustanovljena občina Kostel, se v tej občini prizadevajo za čimbolj načrtno izrabo prostora. Zato so nujni spremenjeni planski akti. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bodo sprejeti občinski akti iz tega območja veljali tudi po L januarju 2001, saj še ni sprejet dopolnjeni zakon o planiranju in urejanju prostora v predhodnem obdobju, te prostorske sestavine pa so podlaga za vse občinske prostorske akte in tudi za območje te občine. Omemba neveljavnosti teh planskih aktov pa utegne biti sporna v primerih ocen ustavnosti in Zakonitosti aktov, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije pri svojih odločitvah večkrat poudarilo pomembnost sestavin dolgoročnega plana načrtnih posegov v slovenski prostor, katerega še vedno ne izkoriščamo in uporabljamo s sprejetimi smernicami iz obdobja od leta 1970. V. D. Laški sel VPIS ABONMAJA - Jutri, 29. septembra, bodo od 10. do 17. ure v občinski pisarni vpisovali gledališki abonma za pet predstav. Vpis bodo ponovili še v soboto od 9. do 11. ure. IZ NAŠIH KRAJEV- Koncert “Iz naših krajev” bo 6. oktobra ob 20. uri v Levstikovem domu. Organizirata ga občina in Radio Slovenija. POZNAMO ROJAKE? - Prireditev s takim naslovom bo danes, 28. septembra, ob 19.30 na Trubarjevi domačiji v galeriji Skedenj. Na takih srečanjih bodo predstavljeni rojaki, ki pomembneje vplivali na zgodovino slovenskega naroda. ZA OTROKE - Ob tednu otroka bo več prireditev za otroke, ki jih organizira zavod “Parnas”, in sicer: 5. oktobra ob 17. uri na Trubarjevi domačiji delavnica "Petelinčki iz gline”, ki jo bo vodil lončar Jakob Nosan iz Prigorice; 7. oktobra ob 12. uri se bo začel izlet s kolesi do Kobiljega Curka (start na Trubarjevi domačiji); istega dne ob 15. uri pa bo pri ŠkrabcU v Robu delavnica "Okrasimo srčke”, na katero vabijo Dobrodelč-ki iz Roba. Trebanjske iveri SLABE PLAČE? - Zakaj z Upravne enote Trebnje uhajajo ključni ljudje, tudi v sosednjo občinsko upravo? So krive le slabe Plače ali še kaj? Jih bo uspelo načelniku upravne enote Milanu Rmanu ustrezno nadomestiti? Pot do primernih sodelavcev, tudi skozi učni center UA (upravneakademije), utegne biti dolgotrajna... "APERKAT" KNJIŽNICE - S Pravim aperkatom je septembra mokronoške bralce pričakala knjižnica, ko jih je obvestila, da bodo odslej vrata odprta le enkrat tedensko, je v boksarskem žargonu pričel odstirati svoj “žulj” naš zvesti bralec Stanko. Bralci so se po pomoč zatekli na sedež krajevne oblasti. “Neki vzrok že mora biti!” so rekli tam in odgovorne v Trebnjem takoj pisno zaprosili za pojasnilo. “Potem Pa," kot bi rekel pesnik Aškerc, “vse tiho je bilo!” Sedaj v Mokronogu ugibajo, če so morda v trebanjski matični knjižnici stali na glavi, ko so brali rezultate o pismenosti, kjer je naš ponosni narod razvrščen čisto pri dnu. Morda pa sploh ne vedo zanjo?! “Bes, djaur!” ORGANI - Režiser in gledali-škli igralec Boris Kobal, kandidat za poslanca ZLSD v volilnem okraju Trebnje je pričel turnejo po trebanjski občini. Zanimivo bi bilo njegovo soočenje z drugimi kandidati, zlasti z Lojzetom Peterletom, morda bi oba podkrepila svoje nagovarjanje volivcev z zapoznelo spolno vzgojo, saj Kobal in Peterle rada vpletata med svoje javne nastope tudi ženske in moške spolne organe... Sevniški paberki ZAUPANJE IN FAMILIAR-NOST - Župan Kristijan Janc je kar med 87 kandidati za delovno mesto na oddelku za okolje in Prostor, seveda zgolj slučajno, izbral svojo sestro. O tem je v sevniških logih slišati številne različne komentarje, tudi naklonje-pih oz. vsaj prizanesljivih, češ saj je zaposlil osebo, ki celo presega razpisne pogoje, saj ima visoko in r>e zgolj zahtevano srednjo izobrazbo. Med tistimi, ki obsojajo takšno familiarnost pri kadrovanjih pa se kritiki sprašujejo, kje se bo takšna samopašnost ustavila, če se poteza celo opravičuje, češ da svojemu sorodniku župan pač najbolj zaupa? CESARJI, KRALJI, PAPEŽI ' Harmonikar Lojze Mrgole, po domače Rženčkov Lojz mlajši, je Preteklo soboto v Spodnjih Gredicah rekel, da se Vodale lahko veselijo napredka in novega asfalta tudi zato, ker imajo Papeže, Kralje in Cesarje... BOJAN IN VITA - Sobotni nastop izvrstnega pianista Bojana 9°riška in šansonjerke Vite Mavrič (na posnetku) v Loki je bil prvi nastop Vite po dveh letih, odkar Je povila sinka. Prijetno presenečena nad odzivnostjo loške pub-jike bo v Loko še rada prišla, verjetno z Mojzesom - Mojmirom Šepetom, estradnim umetnikom. 9 podobno kot Vita, ki izžareva človeško toplino, skromnost... Bojan in Vita sta za loški nastop vadi-a 10 dni in sta prvikrat nastopila ^upaj. Loški pedagog in slikar Mirko Bogovič je svojemu nekdanjemu učencu izročil sliko Loke. (Foto: P. P.) timsko vzdrževanje ceste na Lisco SEVNICA - Občina bo pripravil Ostanek, da bi se dogovorili o zim sliem vzdrževanju ceste na Lisco. Di °dcepa za Jurklošter poteka regional na cesta, potem poteka cesta po lašk °bčini, na vrhu pa po sevniški občini Zato je vsako leto problematične financiranje vzdrževanja. Tudi zimska tUristična ponudba je odvisna od pre v°znosti ceste. O S C J Delujejo kot velika družina Gasilci in lovci dajejo utrip društvenemu življenju v krajevni skupnosti Trebelno - Lovci za čisto okolje in večji odstrel prašičev - PGD Štatenberk zmaguje tudi na državnih tekmovanjih TREBELNO - Na Trebelnem se lahko pohvalijo z uspešno in pestro društveno dejavnostjo. Med najuspešnejšimi društvi so gasilci, zlasti štaten-berški, ki že več let prednjačijo na številnih tekmovanjih v trebanjski gasilski zvezi, zmagujejo pa tudi na regijskih in državnih tekmovanjih. Lovci pa so ravno ob zlatem jubileju svoje družine prišli do novega doma na Trebelnem, enega najlepših in najbolje opremljenih tovrstnih objektov za družabna srečanja. Letos so ob koči uredili še strelišče za malokalibrsko puško in glinaste golobe. Do pridobitev so prišli predvsem s svojim delom, s številnimi prostovoljnimi urami in denarnimi prispevki. Tako se je zgodilo, da so v KS Trebelno v rekordnem času zgradili tudi mrliško vežico, podjetni predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Cvetan pa seje izkazal tudi kot predsednik gradbenega odbora za lovsko kočo na Trebelnem. Lovci vsako spomlad pripravljajo očiščevalne akcije. Samo letos so iz gozdov zvlekli in odpeljali kar 30 m1 odpadkov oz. smeti, ki so jih bili v razne grape zmetali brezvestni neznanci. Tem gotovo ni dosti mar za ohranitev kulturne in naravne dediščine, kaj šele, da bi razmišljali tako napredno in pogumno kot pogumno razmišljajo na turistični kmetiji Lam-ovškovih v Mirni vasi, kjer dajejo bolj obetavno podobo tem razgibanim, hribovitim, a prelestnim krajem. Stane Muhič iz Češnjic pri Trebelnem je že 8 let gospodar LD Trebelno, pri lovcih pa je bil poprej tudi predsednik nadzornega odbo- Jesensko srečanje rr\ v • v v v Trziscu V soboto, 14. oktobra, tudi z muzejskim vlakom TRŽIŠČE - Muzejski vlak Slovenskih železnic bo v soboto, 14. oktobra, odpeljal ob 8. uri z ljubljanske železniške postaje potnike na lani oživljeno Jesensko srečanje v Tržišče. Potnike bodo pozdravili organizatorji že v Sevnici, pogostili pa jih bodo tudi na postajališčih v Boštanju in Jelovcu, kjer jih bodo pričakali s pesmijo in prikazom starih običajev. Tržišče pa bo gostitelj vseh potnikov in ostalih obiskovalcev. Ob prikazu kmečkih običajev bo potekal pester kulturni spored z raznimi družabnimi igrami. Za večino obiskovalcev bo verjetno spet najbolj zanimiv obisk zidanic na vinorodnem Malkovcu in v njegovi okolici s pokušnjo mladega vina, cvička in domačih dobrot. Proti večeru, po 19. uri, bo krenil muzejski vlak nazaj v Ljubljano, kamor naj bi se vrnil po 21. uri. Društvo Zagon Tržišče zbira prijave vsak delovni dan med 9. in 12. uro, tudi po telefonu 07/ 29 83 303. S plačano položnico v višini 6.500 tolarjev dobijo potniki vlaka vozovnico s kuponi za vso prehrano, pijačo, prevoz z avtobusom in vlakom ter še darilo. P. P. ra, zato zna družno uresničevati skupne načrte. Muhič našteva imena najbolj zaslužnih za ta ali oni dosežek in več ali manj se pojavljajo ista imena: pri gradnji strelišča Robj Vrščaj, Jože Gorenc, Alojz Dragan, Stane Cvetan in tudi mlajši lovci; pri gradnji lovske Stane Muhič, predsednik PGD Štatenberk koče pa poleg predsednika LD Jožeta Gorenca in gradbenega odbora Cvetana omeni še Staneta Ureka, Albina Vrščaja in Alojza Dragana. “Tudi kmetom se zahval- jujem za razumevanje glede škode, ki jo povzroča divjad. Še največ škode delajo divji prašiči. Lani smo uplenili 18 prašičev, letos bi radi odstrelili vsaj 30 divjih prašičev. Sicer pa je na območju naše LD, ki šteje 31 članov, na okrog 4800 ha površin dosti tudi druge divjadi,” pravi Muhič. Muhič je kot predsednik PGD Štatenberk vsaj toliko kot na delo lovcev ponosen na dosežke stotnije gasilcev. Zanje je značilno temeljito delo z mladimi, zato se ni bati za prihodnost gasilstva v tem predelu trebanjske občine. Podpredsednik PGD je Alojz Dragan, poveljnik Branko Zore, tajnik Zvone Muhič, blagajnik Polde Kocjan. Predsednik Stane Muhič pa pravi, da mora pohvaliti celoten upravni odbor in izjemno prizadevno članstvo, ki ga še tesneje povezujejo tudi sorodstvene vezi. Tako štaten-berški gasilci delujejo kot ena sama velika družina. Pogreša pa Smode-jeve memoriale, s katerimi so pričeli sevniški gasilci, so pa prijetno poživili društveno delo in poglobili stike dolenjskih, posavskih in zasavskih gasilcev. P. PERC Srečanje defektologov ZAGORJE OB SAVI - Jutri bo v Zagorju ob Savi 13. srečanje društva defektologov Slovenije. Društvo združuje strokovnjake, ki s poklicnim znanjem pomagajo otrokom, mladostnikom in odraslim s posebnimi potrebami na področju šolstva, socialnega varstva, zdravstva in zaposlovanja. Zapora ceste Planina-Sevnica V ponedeljek najprej na odseku Zelence, 9. oktobra v Šentjurju PLANINA PRI SEVNICI - Na pobudo krajanov krajevne skupnosti Planina so 19. septembra letos ustanovili iniciativni odbor za izgradnjo odseka ceste Zelence na regionalki Planina - Sevnica. Kljub dosedanjim prizadevanjem in večletnim obljubam Ministrstva za promet in zveze, Direkcije RS za ceste, do izgradnje tega odseka še ni prišlo. Ta cesta je izrednega pomena za razvoj kraja, vožnje delavcev v službo in je pomembna povezava med dolenjsko magistralo in štajersko avtocesto. Zaradi naraščajočega prometa je ob tej makadamski cesti življenje v oblakih prahu, ki se dviguje, že nevzdržno. Prebivalci teh pozabljenih kozjanskih krajev so se odločili, da na ta problem širše opozorijo tudi s fizično zaporo omenjenega odseka, ki se bo pričela v ponedeljek, 2. oktobra, ob 6. uri, in trajala do izpolnitve njihovih zahtev. Te pa so: pristojni z ministrstva oz. z direkcije za ceste naj si sam kraj ogledajo in trdno zagotovijo, da se bo takoj pričelo delo na tej cesti. Če tega dne ne bodo izpolnjene njihove zahteve, krajani grozijo, da bodo 9. oktobra zaprli odsek ceste Planina-Šentjur-Dramlje, v Šentjurju. P. P. Nov vodovod za Češnjice Češnjice pri Trebelnem - Akcijo za vodovod Češnjice -Reber vodi Alojz Korošec, zajela pa je 5 gospodinjstev in 10 lastnikov zidanic. Novi izvir Reber-Go-stinca daje 7 1 vode v minuti tudi v najhujši suši, pravi Korošec. Doslej je vode primanjkovalo ob suši, bila pa je pogosto tudi motna, saj se je skalila ob vsakem večjem nalivu. Morali so jo močno klorirati in prekuhati. Položili so že 300 m cevi novega vodovoda in 400 m električnega kabla, ker bo potrebno prečrpavanje vode. Najpozneje do začetka novembra bodo zgradili z lastnim delom in prispevki še zajetje. Akcije povezujejo in sprejo ljudi 58 odjemalcev vode na Vetrniku ni deležno pomoči KS Boštanj oz. vaškega odbora Apnenik - Samovolja predsednika VO Apnenik APNENIK PRI BOŠTANJU - “Če bo kdaj narejena vrtina v Gra-hovici,bo obstoječi vodovod na Vetrniku izkoriščen tudi za napajanje Apne-nika. To je vsa filozofija razvoja vodopreskrbe na tem območju! Zato je treba vse narediti na vetrniškem vodovodu. Ne more se črpati voda iz Apne-nika na Vetrnik, ampak obratno,” je sklenil daljši pogovor o vodooskrbi na tem predelu boštanjske krajevne skupnosti Miloš Hočevar, predsednik vodovodnega odbora Vetrnik, ki oskrbuje s pitno vodo 58 odjemalcev oz. uporabnikov. Pogovor z vaščani in nekaterimi lastniki zidanic iz Boštanja je bil precej obremenjen z izjavami predsednika vaškega odbora Apnenik, Petra Pešca, objavljenimi v našem časopisu, predvsem pa v luči njegovega očitka, da naj bi Lojze Zalašček mlajši enostransko odstopil od dogovora, da bodo lahko iz _ izvira na njegovi zemlji črpali vodo v Apnenik. Boris Šalamon iz zaselka Gunte pravi, da s Pešcem ni možen noben dogovor. “Ko smo se že skoraj dogovorili, da gremo skupaj z Vetrnikom, je zadeve zapletel. Domnevamo, daje hotel, da bi on njim prodajal vodo, a mi smo tisti, ki bi se morali podrejati njim, ker smo zadnji prišli zraven.” Šalamon se jezi na Pešca tudi, ker je v njihovo hosto stresel nekaj kamionov kamenja, ko so gradili cesto. Delo v gozdu je zdaj lahko nevarno, saj se na strmem pobočju proži kamenje. DAN BREZ A VTOMOBILA - Sevnica se je pridružila 21 krajem po Sloveniji in stotinam po Evropi, ki so sodelovale v akciji Dan brez avtomobila. Učenci 8. d in nižjih razredov sevniške osnovne šole Sava Kladnika so na sicer zelo prometnem, a tokrat zaprtem odseku pred pred šolo risali in pisali po asfaltu in na tekstilni transparent razna bolj ali manj duhovita gesla o prometni (ne)varnosti. (Foto: P. P.) Učni center v Trebnjem V okviru Upravne akademije se bodo usposabljali zlasti Dolenjci - Storitve ponujajo celotnemu javnemu sektorju TREBNJE - Upravna akademija (UA), ki deluje znotraj Ministrstva za notranje zadeve, skrbi za sistematično, enotno in nenehno usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih v javni upravi. UA seje lani odločila, da bo približala svoje programe, da bi postali dostopnej- 238 milijonov za škodo po suši SEVNICA - Predsednik komisije za popis škode zaradi suše Jože Žvar in župan Kristijan Janc sta predstavnikom državne komisije za oceno škode predstavila pritožbo sevniške občine na prvo oceno škode, ki jo je izdelala državna komisija. Pritožba in obisk sta bila uspešna, saj je državna komisija sprejela novo ovrednotenje škode in bo sevniška občina dobila namesto le 100 kar 238 milijonov tolarjev. Del denarja naj bi prizadete občine dobile že do konca tega meseca. Tisti oškodovanci, ki še niso prijavili škode v prvem popisu, lahko škodo po drugem, avgustovskem vročinskem valu prijavijo v 14 dneh pri svetovalcu za zaščito in reševanje na občini. Preplastitev ceste v mestu in do Rožnega SEVNICA - Sevniška občina je uspela priti v državni plan z nekaterimi manjšimi projekti. Tako bodo asfaltirali cesto na vhodu v Impoljski graben, izdelujejo projektno dokumentacijo za pločnike na Logu in Blanci, razširili so mostička na Orehovem in sanirali udora na Blanci. Med obiskom državnega sekretarja za ceste Žare-ta Preglja v občini prejšnji teden si je ta v spremstvu župana, Kristijana Janca in poslanca Branka Kelemine ogledal cestni odsek Sevni-ca-Blanca-Rožno in cesto skozi mesto Sevnico. Z nekaterimi prerazporeditvami sredstev naj bi še letos preplastili ta odseka. ši in jih pričela izvajati tudi na regionalni ravni. UA želi ponuditi svoje storitve celotnemu javnemu sektorju, torej tudi institucijam na področju lokalne samouprave, javnim zavodom in javnim skladom. Zato je UA po nekaterih regijah skupaj z upravnimi enotami predlagala t.i. učne centre. Območje Dolenjske naj bi pokrival učni center s sedežem na Upravni enoti Trebnje. Njen načelnik mag. Milan Rman je na ponedeljkovi predstavitvi spregovoril o možnostih izobraževanja v okviru učnega centra na CIK v Trebnjem, samo idejo pa je pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. Direktor Upravne akademije mag. Slobodan Dujič pa je širše predstavil koncept decentralizirane mreže učnih centrov za izobraževanje uslužbencev javne uprave. P. P. Geodetska uprava v Šetinovi hiši SEVNICA - Mercator namerava v starem mestnem jedru urediti svojo prodajalno in celotno Šetinovo hišo, kjer naj bi bili tudi poslovni prostori za Geodetsko upravo in stanovanjske površine. Župan Janc in direktor Stanovanjskega sklada Jože Kovač sta se s predstavniki Mercatorja pogovarjala o nakupu stanovanjskih površin za potrebe stanovanjskega sklada občine Sevnica. Ker so pogoji glede na razmere na trgu ugodni, bo s pričetkom obnove prišlo do realizacije dogovora. Ob sodelovanju vseh partnerjev obstajajo velike možnosti, da se tudi s to načrtovano investicijo revitalizira staro mestno jedro, izboljša ponudba in pridobijo novi poslovni prostori in stanovanjske površine za naše občane. Tudi Lojzeta Kovača s Kremena in Franca Tramteta čudi, kako da vodstvo KS Boštanj dopušča takšno gospodarjenje z denarjem, da skoraj vse (pri zadnji akciji na vodovodu pa dobesedno vse) porabi samovoljni Peter Pešec za akcije, kjer misli zlasti nase, na svoje sorodnike in somišljenike, čeprav so v manjšini, večina mora pa graditi le z denarjem iz svojih žepov. Radi bi, da bi akcije povezovale, ne pa netile nove nesporazume ali jih celo razplamtele v incidente. Zato seji zdi toliko bolj nepošteno blatenje Zalaščka, ki jim je dovolil odvzem vode iz svojega vira, s tem preprečil pomanjkanje vode in prihranil vodovodnemu odboru Vetrnik letno okrog 500.000 tolarjev. P.P. VODALE POVEZUJE ASFALT - Najstarejša vaščanka Zgornjih Vodal Matilda Sini ko (na vozičku) je preteklo soboto prerezala trak na posodobljeni cesti, ki povezuje Zgornje in Spodnje Vodale, asfalt pa so dobile tudi Gredice. Predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek in predsednik gradbenega odbora Marjan Gorenc (ob Sinikovi) sta poudarila, da so krajani ob krajevnem samoprispevku iz svojih žepov primaknili še 5 milijonov tolarjev. KS Tržišče je za 2100 m ceste (izvajalec je bil Jože Luzar iz Škocjana) prispevala 13 milijonov tolarjev. Jamšek se je posebej zahvalil sevniškemu županu Kristijanu Jancu za posluh za podeželje, ta pa sposobno vodstvo KS. (Foto: P. Perc) Meja pokrajin naj bo prehodna Okrogla miza posavskega združenja seniorjev o Posavju, Sloveniji in evropeizaciji - Pred volitvami se več pogovarjajo o pokrajinah - Posavje “uspešno z zelenjavo" Vsak dan šestim zaprejo vrata SLOMŠKOVA KAPELICA - Tako so v nedeljo pristopili k svečanosti na Ar-drem pod Velikim Trnom, ko so blagoslavljali kapelico ter v njej kipec Antona Martina Slomška in novi zvon. Preden so zvon potegnili kvišku, so navzoči začuti, kak zven daje, ko nanj pritrkujejo spretne roke. Na slovesnosti so nastopili pevci z Velikega Trna pod vodstvom Janka Gabriča. (Foto: M. L.) Nova kapelica na Ardrem V čast Slomšku ■ Zvon KRŠKO - Posavje, Slovenija in Evropa - kakšne bodo videti v prihodnosti? Vprašanja o tem so vse pogostejša. O njih so govorili tudi na nedavni okrogli mizi v Krškem, na katero je povabilo Združenje seniorjev Slovenije - managerjev in strokovnjakov, območno združenje za Posavje. ARDRO POD VELIKIM TRNOM - Tu so v nedeljo odprli in blagoslovili kapelico, ki so jo poimenovali po Antonu Martinu Slomšku. Kapelico, kije zamenjala prejšnjo na tem mestu, krasi Slomškov kipec. Novost v njej je tudi zvon, ki so ga kupili s pomočjo ameriškega duhovnika slovenskega rodu, ki je obnoviteljem kapelice poslal 500 dolarjev. “Ta kapelica naj bo znamenje ljubezni do Boga in do ljudi," je priporočil v nagovoru Metod Oblak, župnik na Velikem Trnu. Dober obisk svečanosti dokazuje, da se po takem nauku duhovnika v fari sv. Duha ravnajo tudi sicer. Naklonjeni so tudi tudi duhovniku Metodu Oblaku, kar so ob blagoslovitvi izpovedali z besedami, da z nedeljskim dogodkom želijo počastiti tudi obletnico dela na Ve- Dobrodelni koncert društva Novina KOPRIVNICA - Humanitarno društvo M&V Novina bo v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo Koprivnica v soboto ob 18. uri v osnovni šoli v Koprivnici pripravilo spominski dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Sodelovali bodo harmonikarji Tonija Sotoška, vokalna skupina Valvasor, Žabice iz vrtca in učenci osnovne šole v Koprivnici. likem Trnu: 32 let mineva, odkar je prišel v ta kraj. Kapelico na ardrskem križpotju, ki so jo na minulo Slomškovo nedeljo blagoslovili, kot rečeno, so domačini naredili z mislijo, da je prva v Sloveniji posvečena Slomšku. Postavili so jo vaščani Ardra pod Velikim Trnom na pobudo Omerzelovih. V kapelici bo, kot so se dogovarjali, vsako leto enkrat maša. Tu bodo tudi opravili velikonočni bla-goslov. M l. KRŠKO - Pri Drnovem ob cesti od Krškega proti Velikemu Podlogu se je še pred dnevi kadilo, od tam se je tudi širil dim. To se je dogajalo na nekdanjem odlagališču lubja, kjer že nekako do začetka letošnjega avgusta gori. Gasilci so se ognja lotili z vso vnemo. “Na deponiji pod površino gori. Gre za podtalni požar, računamo, da znaša globina od 1 do 3 metre. Problem pri sanaciji te deponije je, da se ne odzoveta ne lastnik zemljišča ne tisti, ki je pripeljal lubje. Občina pa ni bila pripravljena financirati sanacije deponije zaradi tega, ker ima že slabe izkušnje pri sanaciji podobnega letošnjega požara v Vrbini, kjer so stroški znašali 1,6 milijona tolarjev," je povedal Stanislav Dvoršek, namestnik direktor- Navzoči mag. Igor Strmščnik je med drugim rekel, da ni razlogov, da si ne bi Brežice in Krško v bodoči pokrajini delila nalog, kot to že delata. Državni sekretar za regionalno politiko je prepričan, kot je dejal, da bodo imeli v Posavju “dobro pokrajino”. Prepričanje tudi, da so v Posavju “znali odpraviti ovire pri ustanavljanju regije, ki jih mnogi v Sloveniji niso uspeli". Po Strmščnikovem mnenju, ki ga je izrekel tudi na okrogli mizi v Krškem, so v Posavju dosegli soglasje, ki ga država zahteva v zvezi z ustanavljanjem bodočih pokrajin. Nekaj manj soglasja o regionalizaciji je po Strmščnikovih besedah na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem, “vendar se bodo dogovorili tudi tam”. Državni sekretarje prepričan, da se “regionalizem v Sloveniji mora zgoditi”. Ugotavlja, da zamisli o ustanavljanju pokrajin padajo na plodnejša tla v zadnjem obdobju, ko so pobudniki pokrajin lahko bolj prodorni s svojimi predlogi zaradi bližajočih se volitev. Pokrajinskih meja sicer ne gre poveličevati, kar so poudarjali tudi na omenjeni krški okrogli mizi o ja poklicne gasilske enote Krško. Gasilci, poklicni in prostovoljni, so se odločili zaradi stalnih pripomb in pritožb občanov nekako zaustaviti omenjeni požar. “Zdaj kaže, da nam bo to uspelo. Pri sanaciji sodeluje strojnik, ki ga financira občina oziroma štab civilne zaščite," je minuli petek zvečer povedal Dvoršek. Kot pravi namestnik direktorja gasilske enote iz krškega, gasilci vedo, kako se lotiti tudi tega požara. Problem je denar za plačilo strojnih ur. Gasilci nimajo denarja za tovrstno akcijo. Če bi gorečo deponijo lubja sanirali z buldožerji, bi ta poseg namreč veljal kar desetino vsega denarja, ki je v občini Krško namenjen prostovoljnemu gasilstvu. M. L. regionalnem razvoju. Valentin Dvojmoč, direktor območne gospodarske zbornice za Posavje, predlaga, da bi se posamezna sosednja območja povezovala med • “Posavje ne more razvijati intenzivnega kmetijstva. Vi lahko pride-lujete zdravo hrano in jo prodajajte mestom, npr. Ljubljani in tudi Zagrebu. Sicer so kupci za zdravo hrano v Sloveniji, ni jih treba iskati v tujini. Na vašem območju se že dosti uspešno preusmerjate v pridelavo zelenjave,” je na okrogli mizi v Krškem menil državni sekretar Igor Strmščnik. seboj pri razvojnih projektih, čeprav bi formalno spadalo vsako v drugo pokrajino. Dvojmoč verjame, da bodo pokrajinske razvojne načrte lahko delali le, če bodo na voljo tudi državne smernice. Ker je bila omenjena okrogla miza namenjena tudi vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost, so udeleženci izvedeli tudi, kaj o evropeizaciji Slovenije menita Strmščnik in oba navzoča državna sekretarja, člana ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski skupnosti - že omenjeni Strmščnik in Miro Prek. Strmščnik npr. meni, da bodo glede vstopa Slovenije veliko lažja pogajanja naše države z Brusljem kot pogajanja v Sloveniji med političnimi strankami. M. L. KOT BI BIL VULKAN - Pri Drnovem se je letošnje poletje približno dva meseca kadilo iz tal, kot bi bil tam vulkan. Za prebivalce okoliških vasi, Jelše, Podlog in Drnovo je bilo to nedvomno zelo neprijetno. Oken stanovanj verjetno niso mogli imeti odprtih, nekateri menijo, da v omenjenih vaseh niso mogli imeti zunaj obešenega perila, ne da bi to smrdelo po dimu in prežganem. Na fotografiji: Stanislav Dvoršek na goreči deponiji pri Drnovem v petek pozno popoldne, ko so krški gasilci spet zalivali goreče lubje z vodo. (Foto: M. L.) Lubje gorelo celo poletje Globinski požar pri Drnovem - Za sanacijo ni denarja Ob polletju v brežiški bolnišnici že 340 bolnikov več, kot jim jih plača zavarovalnica - Za podaljšano bolnišnično dravljenje SEVNICA - Tildi v brežiški bolnišnici je treba zagotoviti možnost podaljšanja bolnišničnega zdravljenja za starejše občane oz. osebe, potrebne celodnevne nege, ki jih ni mogoče oskrbeti niti v domači oskrbi ne v socialnih zavodih. Tako so sklenili na svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju v Sevnici na pobudo krškega župana Francija Bogoviča. Ta je opozoril na primer bolnice, ki po operaciji na KC v Ljubljani po končanem bolnišničnem zdravljenju v brežiški bolnišnici ostaja prav tam, ker je potreba intenzivnejša nega. Bolnice ni bilo možno premestiti v domačo oskrbo zaradi socialnih razmer, Center Športni dnevi ob reki Krki VELIKE MALENCE - Osnovna šola Brežice in čolnarski klub Čatež sta skupaj organizirala športne igre na Krki. Učenci višjih razredov so se pod vodstvom učiteljev odpeljali s kolesi do Cerkelj ali do Mraševega. Od tam so se s čolni spustili po reki do Velikih Malenc in do športnega igrišča, ki so ga tako kot tamkajšnji pristan uredili letos. Šolarji so 9 km dolgo progo prevozili približno v dveh urah. Progo vključno z jezovi in z drugimi ovirami v reki so veslači premagali z veseljem in brez nesreč. Učenci, ki so ostali na igrišču, so se pomerili v odbojki ali lokostrelstvu. za socialno delo Krško pa si je zaman prizadeval priskrbeti bivanje v kateremkoli socialnem zavodu v Sloveniji. Na svetu so menili, da ni niti strokovno niti smotrno, da ne bi omogočili takšne celodnevne nege v okolju, kjer problem nastaja, pač pa bi se morali svojci bolne osebe voziti na obiske v Mursko Soboto. Direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko je povedal, da so v Brežicah zdravili več kot polovico bolnikov iz Posavja, kar je precej več kot prejšnja leta. Morali pa so tudi ekonomsko ravnati, saj zavaroval- CT naprave že oktobra? BREŽICE - V brežiški bolnišnici bi radi že za letošnji občinski praznik v oktobru predstavili javnosti dragocene CT naprave za računalniško tomografijo, kijih že nameščajo. Naložba znaša blizu milijona mark, zanjo so prispevale tudi posavske občine, zato bo direktor bolnišnice Tone Zorko na otvoritev oz. predstavitev najsodobnejših naprav povabil tudi vse občinske svetnike v Posavju. nica pač ne plača več, kot je dogovorjeno, zato so morali zdraviti dnevno 14 bolnikov manj. Ob letošnjem polletju so imeli že 340 bolnikov več, kot jim jih plača zavarovalnica, to je Koširjev zavod za zdravstveno zavarovanje. Povprečno dnevno odklonijo 6 pacientov. Najpogosteje se to dogaja ponoči, ko je ravno tako treba speljati vso diagnostiko, je dejal Zorko. Zdravnik dr. Slavko Sušin pa je poudaril, da je odločitev ministrstva za zdravstvo popolnoma v nasprotju s stroko in ekonomiko. Cimprej bi morali vsem bolnišnicam omogočiti podaljšano bolnišnico zdravljenje. “Družba je toliko vredna, kolikor skrbi za otroke in za starce! Kako je možno, daje prišlo do tako slabe rešitve?” je še vprašal Sušin. Posavci bodo ministrstvo pozvali naj financira nekaj postelj za podaljšano bolnišnično zdravljenje tudi v brežiški bolnišnici. P. P. Cvetka Mavsar na Kitajsko KRŠKO - V slovenski 5-članski reprezentanci, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v amaterski radiogoniometriji na Kitajskem 13. do 18. oktobra, bo sodelovala tudi Cvetka Mavsar. Mavsarjeva je članica krškega radiokluba. GENERACIJA TRGOVCEV /Z PETDESETIH - Generacija učencev novomeške trgovske šole iz petdesetih let na srečanju pred časom pred Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo v Brežicah. Pripeti šopki, izrečena dobrodošlica Alojza Bambiča in prisrčen pozdrav šolskih vodstev sta pregnala začetno tremo nekdanjim trgovskim učencem, ki so se organizirano sestali tokrat prvič po 50 letih. (Foto: Organizacijski odbor) “To je drugačna šola” Srečanje učencev nekdanje novomeške trgovske šole - Prisrčno - Veselje z grenkim priokusom - Popoln seznam učencev BREŽICE - Pred časom so se v Brežicah srečali nekdanji učenci trgovske šole v Novem mčstu, ki so to šolo obiskovali v letih 1948-1950. “To je bilo naše prvo srečanje po tistem, ko smo končali šolo. Večkrat smo že poskušali pripraviti srečanje, npr. za desetletnico, dvajsetletnico, vendar se nismo nikoli zbrali. Zdaj nam je uspelo," pravi veselo Ivan Urek iz Brežic. Nekdanje slušatelje je zbral 7-članski organizacijski odbor, vsak od članov je iskal nekdanje učence na svojem območju od Sotle do Bele krajine in Kočevja. Posebej sta se zavzela za srečanje Alojz Bambič iz Šentjerneja in že omenjeni Urek, ki je bil pobudnik in glavni organizator. Kot pravi Urek, so se udeleženci srečanja zelo razveselili toplega sprejema v srednji in trgovski šoli v Brežicah. Pred šolo sta jih pozdravila ravnatelja Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice in Višje strokovne šole Brežice Mar- tin Šoško in Franc Pacek. Za prijazen sprejem se vodstvu šoli lepo zahvaljujejo. “Ogledali smo si šolo. Ta je res nekaj čisto drugega, kot je bila trgovska šola v našem času,” pravi Urek. Srečanje so nadaljevali v gostišču Hervol v Bukošku, kjer je “ob odlični postrežbi dal piko na domači ansambel Hervol”. Kot še pravi Urek, seje v gostišču vsak od udeležencev predstavil. “Tako je imelo srečanje tudi nekaj grenkega priokusa. Zato, ker se nismo poznali, in tudi zato, ker vseh nekdanjih sošolcev ni bilo. Od približno 140 takratnih dijakov se nas je zbralo petdeset. Nekateri so žal že umrli,” ugotavlja Urek. Brežiška srednja in trgovska šola je dala organizacijskemu odboru na vpogled seznam učencev iz nekdanje novomeške trgovske šole. Urek pravi, da so bili kot organizatorji tega zelo veseli in da se šoli zahvaljujejo. M. L. Krške novice “JEDRSKA ELEKTRAR; NA? DA!” - “V Sloveniji ne bi smelo biti dileme, ali naj jedrska elektrarna Krško deluje do konca obratovalne dobe ali naj jo zapremo predčasno. Tudi v pogajanjih z Evropsko skupnostjo ne bi smelo biti vprašanja, ali naj se jedrska elektrarna zapre ali ne." Tako je nedavno v Krškem rekel mag. Igor Strmščnik, član skupine, ki se pogaja za vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Za nuklearko torej. VRAČANJE - Čas pred volitvami je v Krškem letos podoben obdobju po koncu 2. svetovne vojne, ko so se v te kraje vračali ljudje iz tujine. V te kraje se vračajo ljudje, kijih sicer domačini v Krškem vidijo zelo malokrat, in kandidirajo za letošnje volitve. Z LUBADARJI - Če sedanja krška tovarna celuloze in papirja ne bo hotela plačati zasipanja odlagališč lubja, si občina, da zaradi sanacije deponij ne bi zabredla v bojkot, lahko omisli ekipo, ki bo cenejša od buldožerjev in gašenja. Nad kupe lubja lahko pošlje legla lubadarjev. Pristojnih državnih uradnikov, ki bi sicer lahko tudi plačali dokončno ureditev deponij lubja, taka sanacija ne bi prestrašila. Oni so večinoma v marmorju, zato ni bojazni, da bi jim lesni črvi pohrustali delovno okolje. ZPM Krško ob tednu otroka KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško v sodelovanju z društvi prijateljev mladine, otroškimi vrtci in šolami pripravlja v tednu otroka ustvarjalne delavnice, veselo rajanje glas-benozabavni program in še kaj pod skupnim naslovom Imamo se radi. Prireditev bo 2. oktobra na Senovem, 4. oktobra v Leskovcu in 6. oktobra v Podbočju. V soboto in nedeljo bo piknik na Raki. V osnovnih šolah v kr-• ški občini bodo med 2. in 6. oktobrom organizirali otroške parlamente, občinski otroški parlament bo predvidoma zasedal 13. oktobra; tema je letos Hočem, torej zmorem. V torek, 2. oktobra, ob 12. uri bo v zeleni dvorani krškega hotela Sremič okrogla miza Zdrav duh v zdravem telesu, namenjena zdravstvenemu letovanju in počitnicam za otroke. Novo v Brežicah d — PRIHAJA NA DAN - Sredi novembra bo obletnica iztekanja kerozina iz opuščenega cevovoda na Krškem in Brežiškem polju. Kerozin in cevovod sta nemi priči nekdanjih časov, ko so se nad Cerkljami ob Krki spreletavali orli zvezne armade. V času, ko nekdanjemu izključno vojaškemu letališču različni organizatorji vdihavajo novodobno civilno dušo, nekatere skrbi predvsem to, kaj vse je v deželici ob spodnjem toku reke Krke ostalo za nekdanjo zvezno armado in čaka priložnosti, da se pokaže na dan. SVETNIŠKO - Ljudje v Brežicah ne verjamejo, da je v občinskem svetu med sejo mogoč oster zasebni pogovor med dvema svetnikoma preko klopi, zato ga objavljamo. Prvi svetnik (skoraj nič nasmejano, skoraj šepetaje, ogorčeno); “Bil sem na sejah, ki si jih ti obstruiral.” Drugi svetnik (nič nasmejano, tudi skoraj šepetaje, divje); “Lažeš ko pes!” NEVERJETNOSTI - Dogodki napovedujejo, da bodo v Cerkljah ob Krki naredili prej še kako dodatno letališko stezo kot vsaj centimeter pločnika skozi vas ob zelo prometni in nevarni cesti. RAZLIČNI POGLEDI - Brežiška lokalna oblast meni, kako trgovske so Brežice in da dobro živijo od kupčije z Zagrebom-Hrvaški ministri v Zagrebu - oni ne kupujejo v Brežicah - menijo, da je slabo, če Brežice živijo od hrvaških nakupov v Sloveniji. zato občasno sprejmejo kako carinsko omejitev. Trenutki streznitve, bi se reklo. <>|0 V* Kam z gnojevko z velikih farm? Za čiščenje gnojevke na Farni Stična izdelan pilotski projekt - 3-dnevni mednarodni posvet ■ Farmam manjka zemlje za gnojenje z gnojevko - Na zahodu te površine zagotovljene LJUBLJANA, STIČNA - Tridnevni posvet v okviru projekta “Čiščenje gnojevke iz velikih farm”, ki poteka v štirih državah (poleg Slovenije še na Češkem, Madžarskem in v Romuniji) so sredi septembra zaključili z obiskom stiške prašičje farme, kjer je vodstvo farme na čelu z direktorjem Alojzem Plan-taričem goste seznanilo, kako na tej farmi ravnajo z gnojevko. Na že omenjenem nacionalnem čini Ivančna Gorica proste površine Sejem ovc in koz ADLEŠIČI - Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabi rejce, kupce in prodajalce na sejem ovc in koz, ki bo v soboto, 7. oktobra, od 9. do 13. ure v Adlešičih. Kupovali in prodajali bodo lahko klavne in plemenske živali vseh kategorij. Na prodaj bodo tudi živali iz kontroliranih tropov. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen Po 500 tolarjev kilogram, čebulo Po 150, šalotko po 400, sveži fižol v zrnju po 1000, stročji fižol po 600 do 800, solato po 250 do 400, rdečo peso, kumare, bučke, koren, kolerabo in črno redkev po 200, ohrovt po 100 do 200, zelje po 100, kislo zelje po 200, cvetačo po 400, jurčke po 1000 do 3000, šampinjone po 400, papriko po 150, paradižnik po 100 do 250, sladke feferone po 200, krompir po 80 in merico špinače po 300 tolarjev. Šopek peteršilja in pehtranaie stal 100, kilogram kostanja 300 So 500, jabolk 100, hrušk 100 do 180, grozdja 200 do 250, fig 600, divjih breskev 200, orehovih jedrc 1000 do 1200, košarica malin 300, zavitek rezancev 300, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000 in steklenička Propolisa 300 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 70 do 3 mesece starih prašičev, 53, starih 3 do 5 mesecev, in 38 starejših. Prve sp Prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 280 do 350, kar znaša 13.000 do 24.000, in tretje po 320 do 350 tolarjev kilogram, kar pomeni 32.000 do 35.000 tolarjev za žival. in mednarodnem posvetu, ki ga je v Ljubljani pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta predstavila češki, madžarski, romunski in slovenski pilotni projekt Nizozemec Hay Hen-driks in Danec Sven Hindkjaer. Slednji je še posebej ocenil okvirni logistični pristop k slovenskemu pilot projektu, zasnovan na primeru Farme Stična. Hindkjaer je predstavil še smernice o najboljši kmetijski praksi, Danec Paul Martin Moeller pa je spregovoril o kmetovanju v okviru okoljske zakonodaje. Omenjeni projekt izvajajo v okviru strateških implementacij projektov Donavskega programa, ki ga financira program Phare. Namen posveta pa je bil zlasti predstaviti slovenski pilotni projekt farme Stična ter ponuditi rešitve in možnosti za njegovo uresničitev. Pot do te v praksi bo zelo težavna, saj je kot običajno pri vseh načrtih odvisna predvsem od denarja, kajti stiski projekt je ovrednoten kar na 193 milijonov tolarjev. Na farmi, kjer letno vzredijo okrog 11.000 prašičev, bi s tem dobili tehnološke, ne pa tudi tehnične rešitve. “Na Danskem in Nizozemskem imajo prašičje farme sistemsko, z zakonom urejeno tudi ravnanje z gnojevko, imajo zagotovljene površine, ki jih lahko gnojijo z gnojevko. To razvažajo tudi do 200 km okoli farm. Pri nas imamo sami na voljo 130 ha zemlje, potrebovali pa bi 600 ha površin! Delamo na programu praznjenja gnojevke in iščemo v ob- pri kmetih. V občini je po naših ocenah od 5 do 6.000 ha primernih zemljišč. Preučiti je potrebno, koliko jih kmetje obremenjujejo že s svojo živino. Doslej smo vozili gnojevko zastonj. Med ukrepi za zmanjšanje količine gnojevke je nujno zmanjšati dotok vode v gnojevko, da bi dosegli 10 odstotkov suhe snovi (zdaj le 4 odstotke), goščo, sediment pa že zdaj uporabljamo za gnojenje naših zemljišč. Zdaj je vprašanje - glede na sezonski značaj gnojimo namreč lahko največ 7 mesecev v letu - kako zadržati tolikšne količine gnojevke. Zdaj prečiščujemo gnojevko na krajevni čistilni napravi, toda tisto, kar ta spušča v Višnjico, še ne ustreza po naši zakonodaji. Toda ta čistilna naprava ni bila zgrajena za čiščenje dušika, ampak le za KPK. Samo za kanalščino plačujemo letno od 15 do 16 milijonov tolarjev. Tisti, ki jim gre toliko v nos smrad z naše farme, bi se lahko vprašali, kdo bo potem plačeval vzdrževanje oz. obratovanje te čistilne naprave, ko naj bi mi (po pilotnem projektu) zgradili svojo?! Ta denar pa nikomur ne smrdi! Po tem projektu naj bi zgradili tudi betonske oz. kovinske bazene za gnojevko, da bi bil vpliv te na okolje čim manjši. Sam način obdelave gnojevke naj bi zmanjšal izgube amoniaka oz. njegovega vpliva na okolje. Ob tem, ko si prizadevamo, da z gnojevko ne bi prekomerno obremenjevali okolja, je treba znova spomniti, kar so poudarili tudi tuji strokovnjaki: da so snovi v gnojevki vredne, uporabne Letos zgodnja trgatev Belokranjci začeli z odkupom grozdja celo prej kot Primorci -Zelo visoke temperature in malo padavin - Dolgoročne pogodbe METLIKA - Letošnji odkup grozdja v Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge se je razlikoval od dosedanjih predvsem po tem, da so z njim začeli že 26. avgusta. To je tri do štiri tedne prej kot običajno in celo dva dni prej kot na Primorskem. Prav tako pa so z odkupom grozdja redne trgatve tudi končali zelo zgodaj: že 24. septembra. Kot je povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, so krivec za letošnjo zgodnjo trgatev zelo visoke temperature, saj je v Sloveniji le Bela krajina imela poleti več kot 40 dni temperaturo višjo od 35° Celzija. Jt, kmetijsko svetovanje Silirajmo zadnji odkos trave Silirne dodatke uporabljamo le takrat, ko trave ne moremo dovolj posušiti Po dolgotrajni suši trava spet raste in ob ugodnih vremenskih razmerah lahko pričakujemo še en odkos. V jeseni trave ne moremo posušiti za seno, zato se odločimo za siliranje. Vedno moramo silirati le dovolj osušeno travo. Tako dosežemo višjo vsebnost hranilnih snovi (predvsem sladkorjev), kar omogoči nastanek večjih količin mlečne kisline, ki je konzervans. Če lahko travo Posušimo, tako da vsebuje nad 30 odst. sušine, bo silaža ob pravilni 'žvedbi siliranja dobra in dodajanje silirnih dodatkov ne bi bilo gospodarno. rogosto pa nam ne uspe posušiti trave dovolj, zato moramo uporabiti silirne dodatke, ki nam pomagajo pri vrenju silaže. Sveža trava brez dodatkov se zelo slabo silira. Za najtežje pogoje siliranja lahko upo-fabljamo mravljinčno kislino ali soli mravljinčne kisline. Rokovanje z tiravljinčno kisline) je zelo nevarno, zato moramo biti pri tem zelo Previdni. Pri krmi, ki vsebuje vsaj 25 odst. sušine, lahko uporabljamo pripravke ba osnovi mlečnokislinskih bakterij, kot so Plantanaze, Pioneer 1188 ,n Sil-All. Ti pripravki imajo več prednosti, saj so poceni, rokovanje z jUimi je enostavno, niso korozivni, so nestrupeni in so naraven produkt. Krmi jih dodajamo s posebnimi dozatorji ali pa s škropilnicami pokropimo krmo, običajno kar v silosu. Nekateri pripravki vsebujejo še določene encime, ki ugodno delujejo na potek siliranja. Priporočljivo Je, da poleg pripravka dodamo še vsaj 5 kg sladkorja na tono krme. Če nimamo pri roki silirnega dodatka, trave pa nam ni uspelo dovolj posušiti, si lahko pomagamo tudi z “dodatki”, kot so mleti koruzni storži, (lahko so tudi sveži), melasa, krmni sladkor, suhi re-?anci sladkorne pese, posušena sirotka in žitni zdrob. Melase uporabimo 20 kg/t krme ostalih dodatkov pa vsaj dvakrat toliko. Te dodatke je potrebno čim bolj enakomerno porazdeliti po krmi, ki jo siliramo. STANE BEVC, dipl. inž. Ob tem pa je bilo izredno malo padavin. Kvaliteta odkupljenega grozdja je po njegovih besedah dobra, prevzeli pa so ga za 6 odst. več kot lani, torej 750 ton. 166 ton gaje bilo iz zadružnih vinogradov. Ostalo so pripeljali virtogradniki, večinoma iz metliške občine. Zgodnjih rdečih sort je bilo 68 ton, kvalitetnih belih sort 76 ton, laškega rizlinga 72 ton, mešanega belega in kraljevine 180 ton, frankinje 220 ton in žametne črnine 126 ton. Letošnja novost pri odkupu grozdja je bil podpis dolgoročnih * Kmetijska zadruga je za predi-katna vina pustila le nekaj sovipjo-na v vinogradu v Vidošičih, ki ga ni preveč prizadela suša. Zagotovili pa so, da bodo tudi letos dali na trg Portugalko odlične kakovosti, vendar ne šele novembra, ampak že sredi oktobra. pogodb med Kmetijsko zadrugo in vinogradniki. Sklenili sojih skoraj 300, vendar Pezdirc pravi, da se boji, kaj bo, ko jih bodo obdelali, saj so kmetje morali k pogodbi priložiti tudi kopijo registra vinogradov. Do plačila stimulacij po pogodbi bodo namreč upravičeni le tisti, ki bodo zadrugi oddali vse grozdje. Zase ga lahko obdržijo le 300 kg na vsakega polnoletnega družinskega člana. M. B.-J. za gnojenje. Iz narodnogospodarskega, in če hočete, tudi ekološkega vidika je pomembno, da ne bi za gnojenje uporabljali le umetnih gnojil in potratno ravnali z električno energijo,” je povedal direktor Farme Stična Alojz Plantarič. P. PERC Uredili pašnike VELIKE LAŠČE - Letos so v občini Velike Lašče na novo uredili pet pašnikov v skupni površini okoli 15 hektarov, in sicer dva na Veliki Slevici in enega na Velikem Osolniku za pašo plemenskih telic, enega v Dedniku za pašo drobnice, ter enega v Laščah za pašo krav dojilj. Trije od projektov za ureditev pašnika kandidirajo za dodelitev republiške subvencije za spodbujanje usposabljanja pašnikov. Za ureditev pašnikov so se kmetje odločili po spomladanskem demonstracijskem prikazu postavitve pašnikov, ki ga je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo vodil prof. dr. Tone Vidrih z Biotehnične fakultete. Novi kmetovalec SLOVENJ GRADEC - Septembrski Kmetovalec v rubriki Poljedelstvo prinaša zapise o pridelovanju špinače, koruzni bulavi sneti in travno-deteljnih mešanicah za konje. Za živinorejce bodo zanimivi prispevki o vplivu poletne vročine na krave, pregledu sestave koruznih silaž, ki so jih ria Kmetijskem inštitutu Slovenije analizirali v zadnjih treh letih, in nasveti za dobro silažo. Nadalje pišejo o pomenu kitajskega kapusa v prehrani in za zdravje, o prvakih med slovenskimi vini za leto 2000, dozorevanju grozdja in pripravi na trgatev, med obvestili pa so tokrat novice iz Evropske unije. Revija o konjih LJUBLJANA - Nova revija o konjih prinaša vtise z Evropskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju v Lipici, utrinke in rezultate galopskih in kasaških dirk ter mednarodnega turnirja v preskakovanju ovir CS1-B in o pokalu Slovenije v Velenju. Nadalje pišejo o postojnskem furmanskem prazniku, konjeniškem prazniku v Vrbljenah, pohodu ženske Pohorske konjenice, o prikolici in prevozu konj ter anatomiji jahanja. V rubriki legende tokrat lahko beremo o izjemnem konju Jappelou-pu, ki je nanizal nešteto zmag, zanimivi pa so tudi prispevki o prehrani športnega konja, oskrbi poškodb in negi kopit. Nove klavnice ne bo? VELIKE LAŠČE - Zaradi spremembe v standardih in usklajevanja kmetijske zakonodaje z evropskov KZ Velike Lašče ne vedo, ali bodo novo klavnico gradili ali ne. VURS namreč predvideva po eno industrijsko klavnico v vsaki slovenski regiji, tri od teh pa naj bi bile izvozne. Ivan Levstek, direktor KZ Velike Lašče', pravi, da bi bila preusmeritev iz industrijske klavnice v obrtno nesmiselna, saj bi lahko po zakonu letno zaklali le okoli 1000 GVŽ (preračunano glede na težo govedi, prašičev in konj), sadaj pa zakoljejo okoli 3000 GVŽ letno. V klavnici imajo organizirano tudi nočno dežurstvo za zakole v sili, kar izkoristijo tudi kmetje iz Kočevja, Ribnite, Grosuplja in celo iz Novega mesta in Ljubljane. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Vzroki za motnje pri alkoholnem vrenju mosta Ne bojmo se povečati doze kvasovk (Nadaljevanje) Vinogradniki, ki niso letos razsluzili belega mošta, so prepustili lahko vrenje avtohtonim kvasovkam ali so prilili iz posode v fermentaciji nekaj t.i. “kipečega mošta". Danes že verjamejo čistim kulturam kvasovk tudi najbolj nezaupljivi, saj rezultati govorijo njim v prid. Z odbiro so se vzgojile odporne “rase”, ki zmorejo veliko več kot neselekcionirane. Tudi večja sposobnost preživetja je pri čistih kulturah, saj so na štartu spočite in pripravljene za “dolge proge”. Kvasovke v kipečem moštu so že delno izčrpale svojo življenjsko moč. Dokazano je, da sveže kvasovke zmorejo sedem razmnoževanj, torej se zelo namnožijo. Že uporabljene kvasovke nimajo več sposobnosti, da bi se v sodu razmnoževale tako dolgo, da jih bo dovolj, so pač živa bitja. Zato se lahko zgodi, da se nam po lepo začetem vrenju proces ustavi, predno je ves sladkor spremenjen. Avtohtone kvasovke se v moštu, ki ni razsluzen, dobro počutijo. Motnost mošta jim ustreza, hitreje se sprošča plin C02, kar se kaže v živahnem gibanju mošta. Preostali delci so tudi vir prehrane kvasovkam. Ugotovljeno je, da so divje kvasovke (apikulatne) velike porabnice dušične hrane in da se predvsem pri nižjih temperaturah hitreje razmnožujejo kot saccharomy-ces. Letos lahko govorimo o za fermentacijo težavnih moštih (visok sladkor, nizka kislost, nizka vsebnost dušične hrane v grozdju). Mogoče bo pri kasne- jših trgatvah temperatura mostov še nizka. To bo težka naloga za kvasovke in za nas. Iz zelo sladkega mošta nastane veliko alkohola, ki je v višjih koncentracijah strup za kvasovke. Skrajne temperature, bodisi nizke ali visoke, otežujejo v zadnji fazi povretje. V takih primerih je potrebno pravočasno predvideti nevarnost prekinitve in jo preprečiti. Ni dovolj, da prisluškujemo kipelni vehi in se po pjej ravnamo, potrebni so nam tudi dnevni podatki o temperaturi in sladkorju v moštu. Tudi brez pokušanja ne gre. Kdor se ni dovolj posvetil alkoholnemu vrenju že na začetku, naj bo toliko bolj pozoren! Letos ne bo malo težav z mladimi vini. Na Kmetijski inštitut že dobivamo vzorce moštov, ki jih moramo zaradi cika negativno oceniti. Če pa pravočasno ugotovimo, da mošt ne vre več, a je v njem še sladkor, lahko zastoj odpravimo. Včasih je veljalo, da premočni kvasni nastavek pusti vinu aromo po kvasovkah. To je nemogoče. Zato se ne bojmo povečati doze kvasovk pri obujanju vrenja sploh, saj preostali sladkor zmore predelati samo veliko število celic. Suhe kvasovke se niso obnesle pri reševanju vrel-nega zastoja v končni fazi, ker niso bile vajene alkohola. V takih primerih je bilo več uspeha s svežimi drožmi pravkar povre-lega zdravega vina. Toda takih primerov ne bo veliko, zato priporočam kljub temu suhe kvasovke, natančno pripravljene in v večji količini, doza: najmanj 50 g/hl. Kvarjenje mladega vina v času, ko pripravljamo močan kvasni nastavek, lahko zaustavimo z žveplanjem, in sicer približno z 30 mg S02/hl. Letošnji letnik bomo gotovo pomnili po izjemno dobrih vinih, vendar razočaranj ne bo manjkalo. Še je torej čas za ukrepanje. Pa srečno! (Konec) Dr. JULIJ NEMANIČ KONEC ODKUPA - Med zadnjimi, ki so pripeljali v Vinsko klel žametno črnino, so bili minuli konec tedna Bajukovi iz Drašičev (na fotografiji). Grozdje so natrgali v bližnji vinski gorici Babni gori, pri trgatvi pa je pomagalo tako mlado kot staro. (Foto: M. B.-J.) 1 helena Mm/m ] gospodinjski kotiček \/ Sipek lahko popestri obrok Sprehod po sveži jesenski naravi obogatimo še z nabiranjem šipkovih plodov. Divja roža ali šipek je pri nas precej razširjena večletna rastlina, ki raste ob poteh, na kamnitih pobočjih in bolj suhih travnikih. Iz lepih rožnatih cvetov se razvijejo oranž-nordeči plodovi. Posušene plodove uporabljamo za pripravo šipkovega čaja, iz svežih, vitaminsko bogatih plodov pa lahko pripravimo marmelado, džem, žele, liker, sok ali ga pasteriziramo v sladkorni vodi. Šipek, ki pa še ne sme biti mehak, očistimo, razpolovimo in z nožem odstranimo seme ter bodičaste dlačice. Nato plodove oplaknemo s hladno vodo in odcedimo. Polovice zložimo v kozarce, jih zalijemo s sladkorno raztopino in pasteriziramo pol ure pri 75° C. Na 1 liter vode vzamemo 75 dag sladkorja. Če želimo pripraviti približno 4 litre ŠIPKOVEGA SOKA, potrebujemo 5 kg šipka, 3 1 vode in 75 dag sladkorja. Očiščen in opran šipek zmeljemo, zalijemo s prevreto in ohlajeno sladkorno mešanico. Vse skupaj pustimo pokrito čez noč na hladnem. Nato sok odlijemo, na hitro segrejemo na 75° C, nalijemo v segrete steklenice in takoj zapremo s kovinskimi ali gumijastimi pokrovčki. Če želimo ohraniti večino vitamina C, lahko pripravimo SUROVO MARMELADO IZ ŠIPKA. Šipek naberemo po prvi slani, ga očis- timo, predvsem pa temeljito odstranimo dlačice, ki so zelo neprijetne, če zaidejo v marmelado. Plodove pustimo 4 dni v hladnem prostoru in jih večkrat premešamo. Nato jih pretlačimo skozi gosto sito. Na pol kilograma mezge vzamemo pol kilograma pregretega sladkorja in mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi. S surovo marmelado napolnimo do vrha majhne kozarčke in dobro zapremo s kovinskimi pokrovčki. Marmelado hranimo v zelo hladnem prostoru ali v hladilniku. Za pripravo ŠIPKOVEGA DŽEMA vzamemo na 1 kg očiščenega šipka 80 dag sladkorja. Očiščene plodove damo v posodo, prilijemo malo vode in prevremo. Nato primešamo pol količine sladkorja in čez nekaj minut še drugo polovico. Pred koncem kuhanja vmešamo še želimo sredstvo in džem takoj napolnimo v segrete kozarce in hermetično zapremo. Okusen je tudi ŠIPKOV LIKER. Pripravimo 1 kg očiščenih šipkovih plodov, 1 liter 96-odst. alkohola in 250 g sladkorja. Očiščen šipek damo v posodo in prilijemo alkohol. Posodo zapremo in pustimo stati do 6 tednov. Sladkor in 1 /4 vode zavremo. Ko voda povre, sladkorno maso pustimo, da se ohladi. Alkoholno mešanico precedimo, ji med mešanjem dodamo sladkorno maso in pretočimo v ustrezne steklenice. Vertikala sled človeškega telesa V nekdanji samostanski cerkvi, razstavišču Galerije Božidarja Jakca, so odprli razstavo 19 bronastih kipov akad. kiparja Dušana Tršarja - Cikel risb Vstop v prostor Krške dejavnice KRŠKO - Krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je za Dneve evropske kulturne dediščine pripravila pester kulturni program, v katerem so glavni poudarek dali Valvasorjevi hiši kot enemu najpomembnejših spomenikov v mestu, ki je toliko bolj potreben pozornosti javnosti, ker je v zelo slabem stanju in kliče po obnovi. Minuli teden so pod vodstvom mentorjev arhitekta Janka Rožiča, akad. slikarja Žige Okorna in akad. kiparja Jirrija Kočice potekale tridnevn arhitekturne, slikarske in kiparske dejavnice. Udeleženci so spoznavali arhitekturo starega mestnega jedra, v Galeriji Krško so likovno ustvarjali, zadnji dan pa so razpravljali o bodoči dejavnosti v Valvasorjevi hiši, ko bo ta prenovljena. Za zaključek so prisluhnili koncertu učencev tukajšnje glasbene šole. Ta teden je Valvasorjeva hiša še bolj v ospredju. Že včeraj je bilo v Valvasorjevi knjižnici predavanje Slavka Šribarja o zgodovini Valvasorjeve hiše, odprli so tudi razstavo Valvasorjevih del in gradiva o njem. Danes ob pol šestih popoldan bo v Domu obrtnikov okrogla miza o načrtih in vizijah Valvasorjeve hiše, ob sedmih zvečer bo gledališka skupina s Senovega pripravila literarno-dramski večer z odlomki iz Valvasorjevih del, jutri, 29. septembra, pa bodo ob šestih zvečer v Galeriji Krško odprli fotografsko razstavo, nakar bo še koncert glasbene skupine Autodafe. KOSTANJEVICA NA KRKI - Z navpičnicami gotskih stebrov nekdanje samostanske cerkve, ki je zdaj elitno razstavišče Galerije Božidarja Jakca, so od konca prejšnjega tedna v umetniškem dialogu vitke skulpture akademskega kiparja Dušana Tršarja. Umetnik je sprejel izziv tega gotsko-baročnega razstavišč nega prostora in vanj umestil 19 večjih kipov. Razstavo so slovesno odprli v petek, 22. septembra, zvečer po pozdravnem nagovoru direktorja galerije Bojana Božiča in po predstavitvenih besedah dr. Nadje Zgonik o razstavljenih delih in njihovem ustvarjalcu. Za prijetno vzdušje je na otvoritvi poskrbel Ljubljanski oktet pod vodstvom Igorja Švare. Dušan Tršar je študiral kiparst-vo na Akademiji za likovno umet-nost (ALU) v Ljubljani pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju. Diplomiral je leta 1963 in čez tri leta končal še kiparsko specialko pri prof. Borisu Kalinu. Studijska potovanja so ga vodila po Evropi, severni Afriki, Aziji in Združenih državah Amerike. Od leta 1991 je redni profesor na ALU. Samostojno in skupinsko je razstavljal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Kot ustvarjalec se je v prvem obdobju pridružil tedaj aktualnemu neokonstruktivizmu, geometrijsko abstraktni umetnosti, konec sedemdesetih let pa se je vrnil k bolj klasičnemu kiparstvu z zanj poslej značilno navpično organizirano strukturo. V Kostanjevici je prvič razstavljal že pred 23 leti. Tokratno razstavo je pripravljal tri leta in posebej zanjo ustvaril sedem novih skulptur. Kipom iz brona in z dodatki Dušan Tršar ob svojem kipu na ko-stanjeviški razstavi. lesa in kamna je kot spremno razstavo priložil serijo risb z naslovom Vstop v prostor. Kot je zapisala dr. Zgonik v katalogu razstave, lahko govorimo pri Dušanu Tršaju o kipu Na svoji Vesni za pokušnjo Predstavitev odlomkov najnovejše akcijske komedije Na svoji Vesni v novomeški filmski produkciji - Tudi znani igralci Ira Roma v Gogi NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bo ob osmih zvečer v Knjigarni Goga večer staroslovanskih, ruskih in ciganskih napevov. Nastopil bo Ira Roma, ki ga sestavljajo Iri-na in Aleksander Guščin ter Branko Rožman. NOVO MESTO - Petkov večer, 22. septembra, se je na Glavnem trgu odvijal pravi filmski spektakel. Junaki filma Na svoji Vesni v režiji domačih režiserjev Klemna Dvornika in Saša Dukiča so namreč prikazali delček te najnovejše akcijske komedije, ki letos nastaja v novomeški filmski produkciji, sicer pa je predstavitev nekaterih zanimivejših odlomkov sledila kar na platnu. Na prireditvi, ki jo je vodil Robert Erjavec in jo je zaznamoval tudi veličasten ognjemet, je zaigrala Mestna godba Novo mesto. Na svoji Vesni je že četrti večji filmski projekt skupine dolenjskih zanesenjakov, kije leta 1994 zače- la na TV Vaš kanal ustvarjati zabavno serijo'Klinika, leta 1996 je nastal film Spomini mame Manke, pred tremi leti Milice, v začetku prihodnjega leta pa se obeta premiera filma Na svoji Vesni. Kot je povedal producent in scenarist filma ter eden glavnih igralcev Franci Kek, gre za nizko proračunski projekt, čeprav je najdražji do zdaj - stal je slabe štiri milijone tolarjev. Igralska zasedba je pestra. Poleg Lepota glasbe v soju sveč Letošnji niz Koncerti ob svečah zaključen - Ali bo prihodnje leto odmevni koncertni cikel neokrnjen? SREDNJI GLOBODOL - Na zadnjem koncertu iz letošnjega cikla Koncerti ob svečah, kije potekal v soboto, 23. septembra, zvečer v Domu glasbene dediščine, sta se ljubiteljem komorne glasbe predstavili priznani glasbenici, flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej, v duu in kot solistki. Obema smo imeli priložnost prisluhniti že v lanskem ciklu Koncerti ob svečah in letos na drugem koncertu Novomeškega glasbenega festivala, a sta čar Corellijeve, Telemannove, Bachove, Galaisove, Donizzetijeve, De-bussyjeve, Tournierove in Ge-ninijeve glasbe v izvedbi s flavto in harfo ter mojstrstvo obeh glasbenic tolikšna, da je bila dvoranica Flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej sta zaključili koncertni niz v Domu glasbene dediščine. Doma glasbene dediščine lepo napolnjena, občinstvo pa ponovno zadovoljno. V ciklu Koncerti ob svečah seje letos zvrstilo šest nastopov priznanih slovenskih izvajalcev in dveh tujih. Koncertom je prisluhnilo v povprečju 85 obiskovalcev na večer, kar govori o vse večji odmevnosti in priljubljenosti teh kulturnih prireditev. Organizator in umetniški vodja Milko Bizjak pravi, da bo poskusil koncertni cikel v Domu glasbene dediščine izvesti tudi prihodnje leto, če seveda ne bo izostala podpora kulturnega ministrstva in če bodo v matični mirnopeški občini znali prisluhnili tem kulturnim prizadevanjem. Letošnji cikel je bil prav zaradi denarnih težav okrnjen za štiri od predvidenih desetih koncertov. Bizjak upa, da se bo prihodnje leto od začetka junija do konca septembra v Domu glasbene dediščine le zvrstilo deset koncertov. Z njim delijo upanje tudi ljubitelji dobre glasbe in verjetno tudi vsi tisti, ki jim je kaj za ugled mlade mirnopeške občine, saj si je prav s Koncerti ob svečah zarisala prepoznavne črte kulturne podobe. M. MARKELJ Vpis med knjižne moljčke ČRNOMELJ - Danes, 28. septembra, bo ob šestih zvečer v ZIK-Knjižnici Črnomelj vpisovanje starih in novih članov v bralni klub Knjižni moljček, ki je namenjen otrokom od tretjega do sedmega leta. kot telesu, ki je sestavljeno iz cele vrste hibridnih identitet. “Ib ni več sledu o tradicionalnem privilegiranem obravnavanju človeške teme v kiparstvu. Uveljavljajo se drobne, obrobne teme, oblike kipa spominjajo na rastlinski, živalski svet, od antropomorfnih namigov je ostala le še vertikala kot sled aktivnega človeškega telesa v prostoru.” A kljub odstopanju od osrednje kiparske teme, človeka, vsebinsko še vedno sega k razumevanju temeljnih problemov človeškega obstoja. M. MARKELJ PESTROST BACHOVE ORGELSKE GLASBE-Na petem koncertu Bachovega orgelskega cikla 2000, ki kot najobširnejši slovenski glasbeni projekt v počastitev 250-letnice smrti Johanna Sebastiana Bacha, največjega orgelskega skladatelja vseh časov, poteka v več krajih, je v četrtek, 21. septembra, zvečer v župnijski cerkvi rv. Jerneja v Šentjerneju nastopil organist Milko Bizjak, organist in tudi umetniški vodja tega kulturnega projekta. Zaigral je enajst Bachovih orgelskih skladb od Dorske tokate in fuge do korala V Tebi je veselje. (Foto: M. Markelj) Kulturo vrniti v središče družbe Minister za kulturo Rudi Šeligo je bil gost večera v novomeški Knjigarni Goga -Pomen kulture za slovensko istovetnost in prepoznavnost v bodočem evropskem domu NOVO MESTO - V atriju Knjigarne Goga, ki je bil letos že kar nekajkrat prizorišče zanimivih razgovorov, je v sredo, 20. septembra, beseda tekla o kulturi in kulturni politiki, o nacionalnem kulturnem programu, o založništvu in položaju kpjige pa še o čem v povezavi s kulturo. Na vprašanja voditelja pogovora Janeza Mežana in na dodatna vprašanja poslušalcev je odgovarjal zares pristojen človek za to tematiko - sedanji minister za kulturo, sicer pa znani pisatelj, dramatik, publicist in nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo. Šeligo je posebej poudaril svoje nejše prav zastaviti kulturno poli- videnje kulture, ki naj bi se kot vrednostni model in eden od temeljev slovenske identitete ponovno vrnila v središče družbe. Ta položaj je kultura v slovenski družbi dolgo imela, a ga je z državno osamosvojitvijo Slovenije izgubila, ko smo jo povsem po nepotrebnem izrinili na obrobje. Vendar je v času, ko vstopamo v Evropo, narodnostni obstoj ponovno v nevarnosti, morda najhujši doslej. V bodočem evropskem domu se kot prepoznavna skupnost lahko ohranimo le s svojo kulturo, brez nje bomo izginili. Zato je toliko potreb- tiko, ki naj ne bo, kot je zdaj, le razdeljevanje denarja iz proračuna. Potrebna je dolgoročna vizija, ki jo naj začrta in podpre nacionalni kulturni program. O njem se je v zadnjih desetih letih le govorilo. Po Šeligovem mnenju je odlaganje oblikovanja in sprejema nacionalnega kulturnega programa blokiral strah pred zahtevno nalogo, ki zahteva jasne odločitve, kaj je tisto, kar je za slovensko kulturo pomembno, in kaj ni. Sedanja ekipa je nacionalni kulturni program končno le pripravila in bo v začetku oktobra pripravljen za obravnavo na vladni ravni. Antologija novomeškega roka Založba Goga je izdala dvojni album Novo mesto 1977-1997 s 37 skladbami 24 glasbenih skupin ZVEZANA MAMA MANKA - Na prizorišče so gangsterji pripeljali na džipu zvezano mamo Manko, ki pa sta jo takoj rešila neustrašna policista Janez in Franci. priljubljenega lika preproste kmečke ženice mame Manke, ki jo igra Sašo Dukič, so zaigrali: Franci Kek, Jani Muhič, Petra Škerlj, Rok Jožef, Jerica Pezdič, Barbi Muhič, Florjan Kastelic, k sodelovanju pa so povabili tudi nekatera slavna imena: Mileno Zupančič, Matjaža Javšnika, Dejana Jevtoviča, Matjaža Smodiša, Roberta Erjavca, Saša Boleta, Alenko Kozole, Andreja Karolyja, Roka Cvetkova in njegovega petletnega sina Aleksa ter člane glasbenih skupin ansambla Lojzeta Slaka, Čuki, Demolition Group in Zabranjeno pušenje. V filmu pa bo zaigral celo slavni Ro-ger Moore. Kot pravijo ustvarjalci, gre za dolenjski hollywoodski film, vsem, ki so projekt podprli, pa se lepo zahvaljujejo. “Glavni uspeh je, da smo snemanje sploh preživeli, saj so bile nekatera situacije, na primer skok s helikopterja, smrtno nevarne, če si bo film ogledalo veliko ljudi, bomo pa sploh zadovoljni,” meni Kek. Glede na množico navdušenih obiskovalcev že na petkovi predstavitvi odlomkov se jim tega ni treba bati. L. MURN NOVO MESTO - Dvajsetletno obdobje med letoma 1977 in 1997 je tisti čas, ki bi ga lahko imenovali prva doba rokenrola in popa na Dolenjskem. Pred tem je sicer nastalo nekaj malega skupin z električnimi kitarami v sestavu, kar je pač najbolj prepoznaven zunanji element rokerske glasbe, niso pa imele nobenih pravih možnosti posneti svoje igranje na plošče ali magnetofonski trak. Z nastopom ansambla Rudolfovo in izidom njihove male plošče leta 1977 se vzpostavi novomeška rokovska glasbena scena in začne “pisno” obdobje novomeškega roka, se pravi, da nastopi čas, ko se odpro možnosti za snemanje plošč in kaset, vendar še vedno ne tako široko, da bi si prav vsakdo lahko privoščil svoj album, kot je to dandanašnji. Posneta plošča ali kaseta je bila tistikrat poleg drugega tudi dokaz kvalitete glasbene skupine. V času od 1977. do 1997. leta se je na novomeški rokerski sceni pojavilo veliko skupin, nekatere bolj kratkotrajnega diha, druge s prav veteransko vzdržljivostjo, ki so posnele avtorsko glasbo na različne nosilce zvoka. V radijskih arhivih, glasbenih založbah in pri zasebnikih se je nabralo kar precej posnete glasbe. V to dediščino se je poglobil Tomaž Koncilija, sicer tudi Rudi Šeligo v Knjigarni Goga. sam dejaven rokerski glasbenik, in ob pomoči 140 sodelavcev pripravil gradivo za dvojno cedejko, ki je po treh letih priprav končno izšla. Antologijski album novomeškega roka in popa z naslovom Novo mesto 1977-1997 j »-izdala Založba Goga, oblikoval ga je Tomaž Slak, spremno brošuro pa je napisal Tomaž Koncilija. Javnosti bodo album predstavili na dan uradnega izida v soboto, 30. septembra, zvečer v klubu Lokal Patriot, ko.se bodo v živo predstavile številne novomeške glasbene skupine. Kot pravi Koncilija, je namen albuma ustvarjalno prebuditi mlajše generacije in hkrati dati priznanje glasbenikom, ki so zaznamovali novomeško sceno. Album “želi biti antologija, kronologija in album z arhivsko vrednostjo, ki bo sedanjosti in prihodnosti ohranil glasbeno produkcijo novomeškega rokenrola v vseh njegovih različicah ter se poklonil obdobju, ko posneti skladbo ni bilo tako preprosto, kot se morda zdi danes”. Na dveh cedejih je posnetih 37 skladb 24 glasbenih skupin, od ansambla Rudolfovo, Orion, Drevored, Bacili in Županove torte do Mercedes band, D’Kovači, Društvo mrtvih pesnikov, Barakuda, če omenimo le najbolj znana imena. M. MARKELJ Prve izvode albuma Novo mesto 1977-1997 sta iz rok avtorja projekta Tomaža Koncilije prejela prekaljena veterana novomeške rokerske scene Dušan Obra-dinovič Obra in Tomaž Zorko Zore. ,, Kulturni minister je v razgovoru posebej poudaril, da bo ob številnih javnih zavodih, ki z izjemo knjižnic, kar dobro živijo, treba odločneje podpreti tudi vsa tista kulturna žarišča, ki sicer niso javni zavodi, a opravljajo pomembno poslanstvo, kot na primer male neprofitne založbe. Poudarek pa bo seveda treba dati tudi na vzgojo in doseči, da bo umetnostna vzgoja dobila več prostora v šolskih programih. Poslušalci so se ob vsem povedanem najbolj razgovorili o položaju slovenske knjige, o težavah, ki ne dajo dihati malim založnikom in netržno usmerjenim knjigarnam, ter o problemih splošnoizo braževalnih knjižnic. M. MARKELJ Koncert filharmonikov NOVO MESTO - V ponedeljek, 2. oktobra, bo ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine prvi koncert velikega koncertnega abonmaja. Nastopil bo Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Rudolfom Barsajem ter s solistoma Alešem Kacjanom in Nicoletto Sanzin Fabri. Sadovi Krkinega srečanja slikarjev NOVO MESTO - V torek, 3. oktobra, bodo ob šestih zvečer v prostorih Galerije Krka odprli razstavo del, ki so nastala na 21. Krkinem srečanju slikarjev. O razstavljenih delih bo spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, za prijetno vzdušje pa bo poskrbel Trio String.si. Od zibelke do groba' BRESTANICA - Danes, 28. septembra, bo ob osmih zvečer na gradu Rajhenburg zadnji od koncertov niza Jesenske serenade. Nastopil bo pevski kvartet Fortissimo, ki ga sestavljajo Janez Banko, Nejc Rudel, Matjaž Prah in Boris Rener. Z besedo bo koncert povezoval Igor Škrlj. Razstava Šmihel 2000 NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bodo ob 17.30 v prostorih župnije Novo mesto-Šmihel odprl' razstavo umetniških del, ki so nastala na letošnji 3 bienalni slikarski koloniji Sedem stoletij svetlobe in senc - Šmihel 2000. V kulturnem programu bo nastopila skupina Zarja in Sonce ter pesnik Smiljan Trobiš. POTA IN ST V petek kar 20 Kitajcev in 13 Turkov Policisti prijeli še tri pomagače - V osmih mesecih na slovensko - hrvaški meji kar 125 odstotkov več ilegalcev kot lani - Največ Iračanov - Kritične razmere v Centru za tujce dežurni poročajo razgrajal v gostilni - 29-letni J. Š. iz okolice Šentjerneja Je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ker je 20. septembra zvečer v gostinskem lokalu Okrepčevalnica pri Smiletu v Kotu pri Semiču razbijal 'nventar, poškodoval pipo ter grozil lastniku lokala. Škoda znaša 80 tisoč tolarjev. IZ AVTA MOBILNI TELEFON ' 20. septembra popoldne je neznanec vlomil v osebni avto A. M., ki ga Je parkiral pred železniško postajo v Črnomlju,in mu iz avta ukradel mobilni telefon. DENAR IZ PREDALA - Neznanec je 19. septembra prišel v kuhinjo stanovanjske hiše v Novem mestu ter lastnici A. B. iz predala odnesel 40 tisoč tolarjev. ŠTIRI KARDANE - Neznanci so med 16. in 20. septembrom prišli do nezavarovanega objekta farme Gruda naalem Vrhu pri Brežicah in s kmetijskih strojev ukradli štiri kardanske gredi in nekaj delov kmetijske cisterne. Lastnik je oškodovan za 200 tisoč tolarjev. VLOM V AVTO PRED HIŠO -Med 23. In 24. septembrom je neznanec vlomil v avto S. I. pred hišo v Ločah pri Dobovi in odnesel dve dvigalki za tovornjake, več ključev, izvijačev, pasove za povezovanje tovora in kovinsko škatlo s ključi v vrednosti 300 tisoč tolarjev. ŠTIRI TELEFONE - V noči na 21. september so iz bencinskega servisa Petrol na Drnovem izginili kar štirje mobilni telefoni. KAR IZ PISARNE - Iz pisarne novomeškega podjetja Revoz je nekdo ukradel prenosni računalnik in adapter, vreden 500 tisoč tolarjev. KRAJA V GARDEROBI - 20. septembra popoldne je neznanec v Sarderobi športne dvorane Marof v Novem mestu kradel iz torb dijakinj. Prečenčanki je odnesel denarnico z denarjem, mobi in bančno kartico ter dokumente, Orehovčanki bančno kartico in nekajdenarja, iz torbe dijakinje iz Hrasta pri Vinici pa Prenosni telefon. Odkrili ukraden jeep OBREŽJE - Na mejnem prehodu so policisti v petek, 22. septembra, Pri mejni kontroli odkrili, da 21-let-ni Šved N. M. vozi vozilo Jeep Grand Cherokee, ki ga išče Interpol, ker je bilo ukradeno na Madžarskem. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba. Nalašč je trčil v policijsko vozilo NOVO MESTO - 23. septembra nekaj po polnoči se je policist peljal z avtom proti Ločni, pri bencinskem servisu OMV pa mu je izsilil prednost 30-letni voznik avta B. U. iz Novega mesta. Na policistove znake ni ustavil, temveč je odbrzel proti Ločni in središču mesta. Policistu sta na pomoč Prihiteli še dve patrulji, ustavljali so ga s prižgano modro rotacijsko lučjo in kasneje v Zalogu z rdečo lučjo. Kršitelj je tam policista obvozil in zapeljal mimo prečno postavljenega policijskega vozila. Ob tem je enega policista zadel z levim ogledalom, nato pa s povečano hitrostjo odpeljal proti Straži. Policisti so hiteli za njim, ga skušali prehiteti; medtem pa je ta trčil v službeno vozilo in ga poškodoval. Pred naseljem Dvor so policisti mladeniča le ustavili in ga pridržali. Preizkus z alkotestom je odklonil. Čakata ga sodnik za prekrške pa tudi kazenska ovadba. KRŠKO - Da jc ilegalnih prehodov državne meje med republiko Hrvaško in Slovenijo čedalje več, je jasno iz dneva v dan oz. bolje rečeno iz noči v noč. Samo pretekli petek, 22. septembra, so posavski policisti prijeli kar 33 ilegalcev pa tudi tri, ki so jim pri tem pomagali. Najbolj ogroženi sta prav meji z Madžarsko in Hrvaško. V bližini naselja Ribnica so policisti v petek najprej opazili sumljivo kombinirano vozilo, ki jim ga je kasneje uspelo ustaviti v bližini Drnovega. V njem seje nahajalo kar dvajset kitajskih državljanov, ki so skušali ilegalno priti v Slovenijo. Prijeli so tudi voznika in dva osumljenca (vsi hrvaški državljani), ki so osumljeni, da so tujce na nezakonit način pripeljali v našo državo. Okrog 10. ure istega dne pa so policisti v bližini Pi-rošice, v bližini Cerkelj ob Krki, odkrili še trinajst Turkov, ki so k nam ilegalno prihajali kar peš. Policisti so nato konec tedna pri poskusu ilegalnega prehoda med Obrežjem in reko Savo zalotili še Afganistanca, ne mejnem prehodu Obrežje so v avtu Nizozemca na- Policist preprečil samomor Dekle bi skočilo v Savo KRŠKO - Policist brežiške policijske postaje se je 21. septembra okrog 23. ure vračal iz službe proti domu. V Krškem je na mostu čez reko Savo opazil neznano žensko, ki je z eno nogo prestopila ograjo mostu in se z obema rokama držala za ograjo. Ogovoril jo je. Ko je neznanka - šlo je za 23-letno V. M. iz okolice Krškega - opazila policista v uniformi, je stopila nazaj na most in si prižgala cigareto. Povedala mu je, da si je ogledovala Savo, potem pa gre domov. Policist se je po krajšem pogovoru odpeljal naprej proti Cesti krških žrtev, vendar se je kmalu zatem obrnil in se odpeljal gledat, če je dekle obljubo držalo. Na mostu je na istem mestu znova opazil V. M., ki je ponovno stala z eno nogo čez ograjo in se z rokama držala ograje. Ustavil je ob njej, ko pa je to neznanka opazila, je začela bežati v smeri Ceste krških žrtev. Policist jo je kmalu dohitel in jo nagovoril, da se je ustavila. V pogovortr je povedala, da je skušala narediti samomor, ker ji ni več mogoče živeti, saj se ne more preživljati niti nima službe. Težave ima tudi s fantom, s katerim se večkrat prepirata. Policist jo je odpeljal na krško policijsko postajo, potem pa so zanjo poskrbeli v krškem zdravstvenem domu. šli v prtljažniku skritega Iračana, na mejnem prehodu Dobova pa so v tovornem vagonu z naloženimi drvmi, ki je pripeljal iz Hrvaške, odkrili tri skrite Romune. Vse tujce so po končanem postopku vrnili na Hrvaško. V prvem osmih mesecih letos je naša policija zaradi ilegalnih prehodov državne meje obravnavala kar 36 odstotkov več tujcev kot v enakem lanskem obdobju. To je šlo zlasti na račun Iračanov (7.035), Romunov (2.681) in Tbrkov (1.959), medtem ko se je število obravnavanih državljanov ZR Jugoslavije močno zmanjšalo. Tujci prihajajo ilegalno v Slovenijo večinoma s Hrvaške, kar pomeni, da so na slovensko - hrvaški državni meji obravnavali 12.044 (5.357) oseb, kar je 125 odstotkov več kot enakem lanskem obdobju. Slovenski mejni policisti so v letošnjem polletju tujim varnostnim organom vrnili 2.566 tujcev, največ na meji s Hrvaško. Ilegalci pomenijo velik problem in zlasti strošek. V prvi polovici leta je bilo v Centru za tujce na novo nastanjenih 6.836 tujcev, ki prihajajo zlasti iz bolj oddaljenih držav in skušajo čez Slovenijo priti v zahodnoevropske države. To povzroča čedalje večje težave pri njihovem vračanju, saj so v glavnem brez osebnih dokumentov. Razmere v centru so zaradi znatnega povečanja števila pribežnikov postale kritične. Do avgusta letos so namreč obravnavali že 18.147 ilegalcev, nastanitvene možnosti pa so 220 ležišč v ljubljanskem centru in 60 ležišč v izpostavi v Prosenjakovcih. V stavbi na Celovški cesti, kjer je tudi Azilni dom, je v Pazite na mobilne telefone NOVO MESTO - PU Novo mesto v zadnjih dneh beleži velik porast tatvin prenosnih telefonov, ko jih oškodovanci nezavarovane puščajo v avtomobilih, garderobah športnih dvoran, v lokalih na mizah ali v žepih oblačil, ki jih puščajo na obešalnikih. Policistom raziskava teh dejanj povzroča kar veliko težav, ker lastniki mobilnih telefonov ne poznajo serijskih številk, znamk telefonov in številk kod, ki jih dobijo ob nakupu. PU svetuje vsem, da si zapišejo serijsko številko telefona in ob morebitni tatvini to sporočijo policistom. Ni kršenja človekovih pravic Slovenski zapori so prepolni - Lani 7,4 odstotka odvisnikov od mamil - Nedavno pismo z Doba polno neresnic V Sloveniji trenutno prestaja zaporno kazen 1158 ljudi, zmogljivosti vseh naših zavodov za prestajanje zaporne kazni pa so manjše, le za 1056 oseb, kar pomeni, da gre za 109,7 odstotno prezasedenost. Lani je bilo vseh zaprtih 6348, od katerih je eden naredil samomor. 471 ali 7,4 odstotka je bilo odvisnih od ilegalnih mamil, 421 ali 6,63 odstotka pa od alkohola. 40 obsojencev je okuženih z različnimi oblikami hepatitisa, nihče od 161 prostovoljno testiranih pa ni HIV pozitiven. Republiški inštitut za varovanje zdravja se že pet let trudi z izvajanjem različnih preventivnih programov za preprečevanje in širjenje nalezljivih bolezni sodobnega časa (hepatitisa in aidsa) in programov za preprečevanje in obravnavo odvisnosti. V zvezi s problematiko odvisnosti so zapornikom poleg predavanj na voljo tudi individualni svetovalni pogovori in skupine za samopomoč. Cilj so oddelki brez mamil, kar je težko, saj je menda dostopnost drog v zaporih razmeroma lahka. povprečju od štiristo do šesto tujcev dnevno, med njimi je veliko otrok, za katere ni možno zagotoviti niti najnujnejših življenjskih pogojev. Zaostrujejo se tudi zdravstvene razmere, velika je nevarnost širjenja nalezljivih bolezni. Sanitarna in požarna inšpekcija sta z odločbama zahtevala ureditev razmer, vendar jih glede na opisano stanje ni mogoče realizirati. Zaradi pomanjkanja sredstev za odstranitev tujcev iz države ti čakajo v centru dlje, kot bi bilo potrebno. Težko je zagotavljati tudi varnost, zato prihaja do številnih kršitev in pobegov. Dosledno izvajanje strožjega policijskega nadzora in ustrezna namestitev mladoletnikov brez spremstva nista možna zaradi lokacije objektov. L. MURN V v Šentjerneju križišče sedaj očitno bolj nevarno - v zadnjem mesecu dni, odkar so v glavnem šentjernejskem križišču vključili semaforje, je bilo zvite že kar nekaj pločevine. Vozniki namreč še vedno vozijo “napamet"in pozabljajo, da je sedaj potrebno tudi na prednostni cesti ustaviti, če pač gori rdeča luč. V soboto, 23. septembra, je voznica osebnega avtomobila spregledala rdečo luč na semaforju in trčila v kombi ter se lažje poškodovala. Rane je dobila tudi sopotnica v kombiju. (Foto: T. J. G.) Oropala invalida na vozičku Brezobzirnost ne pozna meja Tudi naše črne kronike so vse pogosteje potne novic o ropih, pa ne le bank in zlatarn, vse več je tudi žeparjev. Takih, ki te včasih celo sredi belega dne na ulici napadejo za nekaj tolarjev, če pa se kaj dosti braniš, te povrhu vsega še premikastijo. Torkov rop sredi Novega mesta pa je vseeno nekaj posebnega. Resda ni šlo za velike denarje in tudi nihče ni bi! mrtev, toda dva mlada fanta sta zvečer v bližini avtobusne postaje napadla invalida na vozičku ter moškega, ki ga je pomagal riniti v breg. Slednjega sta pretepla, toda ker jima ni uspelo iz žepa ukrasti njegove denarnice, sta se raje spravila na invalida. Iz njegove denarnice je bilo očitno lažje izmakniti tisoč tolarjev. Dogajanje so prijavili policiji mimoidoči in policisti so kmalu zatem v bližnjem gostinskem lokalu na avtobusni postaji prijeli osumljenca. Gre za dva prebivalca romskega naselja Brezje, B. B. šteje devetnajst let, R. J. je še mladoleten. Vse kaže, da brezobzirnost ne pozna meja. Dandanes se za denar očitno naredi vse. Dva zdrava in spočita mladca napadeta nemočnega invalida na vozičku za borih tisoč tolarjev, ki jih nato v nekaj minutah zapravita za pijačo. Z ljudmi je očitno nekaj narobe. Ne gre iti tudi mimo dejstva, da gre za fanta iz romskega naselja Brezje, saj je prav te prebivalce prepogosto mogoče srečati na sodiščih. Pa tako radi poudarjajo “vsi drugačni, vsi enakopravni", toda kaj, ko se tega spomnijo le pri svojih pravicah, kijih še kako dobro poznajo, na svoje dolžnosti in odgovornost, med drugim tudi na pošten in etičen odnos do soljudi, pa kar pozabljajo. L. MURN Prevozil rdečo in bežal NOVO MESTO - 24. septembra je v križišču Seidlove ceste s Kettejevim drevoredom 24-letni voznik osebnega avta D. N. iz Podgore prevozil rdečo luč, nato pa polkrožno obrnil in se odpeljal proti Smihelske-mu mostu. Policisti so to opazili in ga skušali ustaviti z rdečo lučjo, kasneje tudi z modro rotacijsko lučjo in zvočnimi signali, pa ni ustavil. V podzemni garaži poslovne stavbe Hedera so ga prijeli. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil. Med izrekom prepovedi nadaljnje vožnje je zbežal, a so ga takoj spet prijeli in ga pridržali. Čaka ga srečanje s sodnikom za prekrške. Pogin rib v potoku Hinje VRHEK PRI KRMELJU - 21. septembra popoldne so v potoku Hinje opazili pogin rib. Policijska patrulja je skupaj z ribiči ugotovila, da se poginjene ribe nahajajo v potoku in ob njem vse od začetka Krmelja, kjer je v potok speljana cev, iz katere seje izlivala rumena tekočina neznane vrste, pa do izliva v reko Mirno. Vzeli so vzorce za nadaljnjo preiskavo, da bodo ugotovili vrsto onesnaženja, to pa bo tudi podlaga za ukrepanje zoper onesnaževalca. Večkratnemu kršitelju vzeli avto NOVO MESTO - 21. septembra popoldne so policisti na Maistrovi ulici ustavili 44-letnega B. S. iz Prečne, ki ni imel vozniškega dovoljenja in ne brezhibnih pnevmatik na zadnji osi vozila. Preizkus z alkotestom je odklonil. Ker je večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov, so ga policisti pridržali in mu začasno odvzeli avto. Čaka ga postopek pri sodniku za prekrške. Kar 4,36 g/kg alkohola SEVNICA - Policisti so 19. septembra do iztreznitve pridržali 32-letnega B. Ž. iz okolice Studenca, kar je bilo nujno, saj je ob 14.30 vozil s 4,36 promila alkohola. Prepovedi vožnje ni upošteval, saj so ga v večernem času ponovno ustavili. Varnostni pas je vez z življenjem Če bi v avtu vsi uporabljali varnostni pas, bi bilo 40 odstotkov manj žrtev - Pri nas obvezno Starši kljub opozorilom premalo pazijo na varnost otrok - Za mlajše varnostni sedež Thdi dolenjski Zavod za prestajanje kazni zapora Dobje, kot smo nedavno pisali, prenatrpan z zaporniki, saj imajo 353 obsojencev, prostora pa je za 273. Razumljivo, da med zaporniki iz najrazličnejših razlogov prihaja do nezadovoljstva, vendar je o njihovih pismih o kršenju človekovih pravic v tem zavodu, ki so se pretekle dni pojavila v dnevnem časopisju, upravnik zavoda Jože Podržaj dejal, da so neutemeljena. Oseba, ki je avtor pisma, menda sploh ne obstaja in ni zapornik z Doba. Sicer pa tu kar okrog 70 odstotkov obsojencev prestaja zelo visoke kazni, od treh do petnajst let zapora, kar seveda specifično vpliva tako na njihovo psihično stanje kot na odnose med njimi in delavci zavoda. Tildi struktura obsojencev je zelo pestra, saj prihajajo iz 15 različnih držav, po nacionalnosti pa je sestava še bolj pisana. Sicer pa na Dobu vse pritožbe obravnavajo individualno in sproti, pa tudi obiski varuha človekovih pravic so redni. L. M. Policist, ki je ustavil voznika osebnega avta, da bi preveril njegove dokumente in alkoholiziranost, je opazil, da v njegovem avtomobilu zadaj sedijo otroci. Na policistovo vprašanje, ali ima pripete otroke na zadnjem sedežu, je gospod srednjih let odgovoril, da otroci spijo. “Pa vendarle bi jih morali imeti,” je nadaljeval policist. “Ali veste, kaj se zgodi, če bi vi kar naenkrat morali zavreti? Nepripeti otroci bi odleteli naprej, proti šipi, morda celo ven. Za tokrat naj velja opozorilo, prihodnjič vas čaka kazen, je zaključil policist,” možakar pa je odpeljal naprej. Morda je nasvet upošteval ali pa tudi ne. Pripenjanje varnostnega pasu je zelo pomembno, saj bi bilo po ugotovitvah strokovnjakov med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov manj žrtev, če bi jih uporabljali. Seveda pravilno napete. Tako pa slišimo, da menda ni nobenega problema dobiti posebne ščipalke, s katerimi predvsem ženske varnostni pas zrahljajo, da jim ne pomečka lepe bluze ali jakne. Policisti ne poudarjajo zastonj, da je varnostni pas vez z življenjem. Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h, kolikokrat se peljemo tako hitro, ve vsak. V Sloveniji je obvezno pripenjanje z var- obrnjen s hrbtno stranjo v smeri vožnje. V vozilih, kjer je vgrajen varnostni meh (air bag) tudi za sovoznika, ne smemo pripeti otroškega varnostnega sedeža na sedež poleg voznika. Ko otrok zraste do višine metra in pol, lahko uporablja običajen tritočkovni varnostni pas. Policisti, ki zlasti zdaj, ob začetku novega šolskega leta, še posebej budno pazijo na varnost otrok, so nemalokrat neprijetno presenečeni. Nekateri starši svoje otroke pripeljejo do šole, seveda nepripete in celo na prvem sedežu, ven pa jih spustijo kar sredi ceste, kjer so pač lahko ustavili. Pozabljajo na odgovornost in tudi na lep zgled. Kazen -10 oz. 5 tisoč ob takojšnjem plačilu - ni nič v primerjavi s posledicami nesreče, do katere lahko pride. L. M. Strokovni posvet ČATEŽ - Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev je pretekli teden v Termah Čatež organiziralo enodnevni strokovni posvet na temo Aktualna vprašanja slovenske migracijske in azilne politike. Odkrili ukraden jeep OBREŽJE - Na mejnem prehodu so policisti v petek, 22. septembra, pri mejni kontroli odkrili, da 21-let-ni Šved N. M. vozi vozilo Jeep Grand Cherokee, ki ga išče Interpol, ker je bilo ukradeno na Madžarskem. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba. OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽ -Na zadnjih sedežih morajo biti privezani tudi otroci, kar starši mnogokrat pozabijo, za otroke pa so varnostni sedeži nepogrešljivi. (Foto: L. M.) nostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. Najbolje je, da se v avtu pripnemo takoj, ko se usedemo. Otroci naj bodo v posebnih sedežih, ki so prilagojeni njihovi starosti. Dojenčke in mlajše otroke vozimo tako, da je varnostni sedež Grozil sestri ŽUŽEMBERK-19. septembra so policisti pridržali 50-Ietnega vinjenega A. O. iz okolice Žužemberka, ker je doma razgrajal in grozil sestri. Umiril se ni niti potem, ko so na kraj prišli policisti. Zasul ga je gramoz BREZOVO - 20. septembra dopoldne je 26-letni A. Z. iz okolice Studenca pri Sevnici odšel delat v svoj kamnolom izven naselja Brezovo ob regionalni cesti Zavratec-Bučka. Za kamnolom ni imel obratovalnega dovoljenja. Z delovnim strojem znamke Richer je izkopaval gramoz. Med 12. uro in 12.30 se je na stroj usula večja količina gramoza in ga do polovice zasula. A. Ž. je uspelo rešiti se iz kabine, vendar ga je zatem večja količina peska zasula ob stroju, da je na kraju nesreče umrl. Sicer pa se je v prvem polletju letošnjega leta zgodilo 178 (lani 219) delovnih nesreč, v katerih je umrlo 14 (21) ljudi, 92 (106) pa je bilo hudo poškodovanih. SR S Olimpijski nastop je bil klavrn Brežiški metalec kladiva Primož Kozmus se je na olimpijskih igrah s 68,83 m dolgim metom uvrstil na 38. mesto - Z osebnim rekordom hi bil v finalu deveti Agaton je blizu RIBNICA - Po zasluženi zmagi nad Sodražico so igralci Agatona tesno, a povsem zasluženo slavili še na tekmi s Kotom in so zdaj s So-dražani najresnejši kandidati za prvo mesto v medobčinski malonogomet-ni ligi v Ribnici. Izidi 9. kroga: Kot: Agaton 3:4, Grmada : Grafit 0:2, Divji jezdeci: Turjak 3:2, Sodražica : Laški pesjani 4: f. Na lestvici s 24 točkami vodi Sodražica, na listi strelcev pa Miha Čampa(Sodražica) in Srečko Rajšel (Agaton), oba pa sta dosegla po 18 zadetkov. (M. G.) BREŽICE - Olimpijski nastop mladega brežiškega rekorderja v metu kladiva se je v skladu z okoliščinami končal po pričakovanjih precej klavrno. Primož je nastopil v drugi kvalifikacijski skupini, iz katere so se v finale uvrstili štirje metalci. Za finale je zadostoval 76,61 m dolg met, Primožev pred dobrim mesecem , natančneje 5. avgusta, doseženi državni rekord pa znaša 76,81 m. V finalu bi Primožev rekord zadostoval za 9. mesto. Ko je Primož avgusta izpolnil do sedaj najboljše izide. Bil je moč- olimpijsko normo, so bile njegove ambicije velike, medtem ko je njegov trener Vladimir Kevo napovedal, da lahko Primož na olimpijskih igrah vrže okoli 73 m daleč, kar bi zadostovalo za uvrstitev okoli 25. mesta, se je mladi rekorder nadejal še precej boljšemu nastopu. Vendar tedaj ni vedel, da bo moral v Avstralijo že tri tedne pred svojim nastopom in da bo ta čas moral vaditi brez trenerja in nekaj časa celo brez kladiva. Kljub temu je treninge v Avstraliji dobro izkoristil, na testiranjih moči in eksplozivnosti pa je dosegel svoje nejši kot kdajkoli, in če bi mu uspelo vso to moč z dobro tehniko vložiti v met, bi moral državni rekord premakniti še za kakšen meter ali dva navzgor. A ni bilo tako. Tehnika gibanja je pri vrhunskih športnikih izjemno natančen motorični program, ki se lahko zaradi motečih dejavnikov hitro poruši, posledica tega pa je bistveno slabši izid. To se še posebej pogosto zgodi mladim športnikom. Tudi s Primožem je bilo tako. V soboto, 23. septembra, ob 12.15 je šlo zares. Primož je v prvem metu vrgel 68,83 metra, v drugem poskusu Predsednik ima svoje turnirje Mednarodni karate turnir Slovenija Open za pokal Hypo uspešen tudi za domačine - Okrog 330 tekmovalcev iz 8 držav - Tudi francoska reprezentanca - Samovolja predsednika KZS je prestopil, v tretjem pa mu je uspelo vreči le 67,02 m daleč, kar je zadostovalo za končno 38. mesto med 44 nastopajočimi. Zanimivo je, da je Primož pred odhodom na olimpijske igre s svojim rekordom na svetovni lestvici zasedal prav 38. mesto. Po vrnitvi domov si bo brežiški olimpijec najprej privoščil nekoliko daljše počitnice, potem pa bosta s trenerjem Vladom Kevom temeljito proučila tekmovalni koledar za sezono 2001, v kateri bodo Primoževi prvi cilji nastop na evropskem prvenstvu za atlete do 13. leta, svetovno prvenstvo, univerziada in sredozemske igre. L V. Novomeščana v Banjaluki NOVO MESTO - Člana teniškega kluba Krka TC Otočec sta nastopila na članskem turnirju v Banjaluki. Roka je v drugem krogu izločil Jugoslovan Lacič, Blaža pa v tretjem krogu Bolgar Jordan Kanev. KOLESARSTVO Giro deli Emilia, UCI-1/123. september - 1. Gilberto Simoni (Italija, Lampre-Daikin) 4:58:29, 2. Massimo Codol (Italija, Lampre-Daikin) +57, 3. Mirko Celestino (Italija, Polti) 1:06, 4. Mar-co Magnani (Italija, Alessio) 1:24, 5. Ivan Basso (Italija, Amica Chips) 1:26, 6. Gorazd Stangelj (Slovenija, Liquigas-Pata) 1:44,7. Dario Frigo (Italija, Fassa Borto-lo 2:34), 8. Davide Rebellin (Italija, Liquigas-Pata), 9. Sven Mont-gomery (Švica, Francaise des Jeux), 10. Ivan Gotti (Italija, Polti) oba 2.56 itd. Velika nagrada Kamnika, kriterij, člani (54 km) - 1. Stare (Sava Kranj) 43, 2. Vlado Miho-ljevič (Krka Telekom) 33, 3. Igor Kranjec (Perutnina Ptuj & Radenska Rog) II, 4. Boštjan Mervar (Krka Telekom) 9 itd.; starejši mladinci: 1. Jure Zrimšek (Krka Telekom) 27; mlajši mladinci - I. Bole (Bled) 20... 3. Muhvič (Krka Telekom). NOGOMET 2. SNL, 8. kolo - ELAN : ALUMINIJ 2:1; Strelci: 0:1 - Majcen (2), 1:1 - Pavlovič (42), 2:1 -Denis Perše (61). Lestvica; 1. Živila Triglav 8 6 II 21:3 19 2. Elan Nov« mesto 8 5 2 1 16:10 17 3. Jadran Šepič 4. Ivančna Gorica 5. Dravinja 6. Nafta Lendava 8 5 12 16:7 16 8 5 12 14:9 16 8 5 1 2 8:7 16 8 4 2 2 11:7 14 NAMIZNI TENIS 1. SNTL za moške, 2. kolo -KRKA: UČILA KRIŽE 6:2 (Horvat : Ksu Či 2:0, Hribar: Verč 2:0, Retelj : Jazbec 1:2, Hribar : Ksu Či 1:2, Horvat: Jazbec 2:0, Retelj : Verč 2:0, Horvat/Hribar : Ksu Či/Jazbec 2:0, Hribar : Jazbec 2:0) Vrstni red: 1. ŽNTK Maribor 4, 2. Kerna Puconci 4, 3. Krka 4, 4. Radgona 4, 5. Maxi Olimpija 2, 6. ETA Preserje 2, 7. Era Velenje 0, 8. Moravske toplice Sobota 0, 9. Radlje 0, 10. Učila Križe 0. SEVNICA - Že na letošnji januarski skupščini Karate zveze Slovenije so sprejeli v koledar KZS turnir Slovenija Open za pokal Hypo v Sevnici, zato so bili organizatorji sevni-škega turnirja neprijetno presenečeni, ko so dobili kakšne tri tedne pred njihovim turnirjem razpise za nekakšne turnirje, ki niso bili nikjer v koledarju. “Gre za samovoljo predsednika KZS Cirila Klanjščka, ki pelje svojo politiko, ne sliši predlogov, tudi ostalih klubov. Nas klubov je le 82 in bi moral upoštevati tudi mnenje vseh ostalih. Na njegov turnir se je odzvalo manjše število tekmovalcev in tudi po kakovosti je bil slabši od našega. A ne gre za to! Če je turnir enkrat v koledarju, ga ne more nihče več črtati, če za tem ne stoji izvršni odbor KZS, ampak samo en človek, ki je predsednik zveze, a ni kompetenten,” je povedal glavni trener sev-niškega KK Hypo Jurij Orač. Vodstvo sevniškega kluba na čelu s predsednikom Antonom Črepin-škom je ocenilo, daje letošnji turnir, ki ga je odprl sevniški podžupan Andrej Štricelj, precej boljši od lanskega, saj se gaje udeležila tudi francoska članska reprezentanca, ki ima v svojih vrstah tudi svetovne prvake. To pa je hkrati spodbuda, da prihodnje leto dobijo na turnir še več boljših tekmovalcev. Letos jih je bilo okrog 330 iz 8 držav. “Naš klub je bil med boljšimi in mislim, da smo na pravi poti. Že čez 14 dni odpotujemo v Avstrijo na turnir Salzburg Open. Čaka nas še nekaj mednarodnih turnirjev na Slovaškem, Madžarskem in mladinsko državno prvenstvo," pripoveduje trener Orač. Rezultati: KUMITE: kadeti (60 kg) 1. Saša Bjegovč (Samobor, Hrvaška), kadeti (65 kg) 1. Dalibor Filipič (Tika Trbovlje)... 3. Danilo Lisec Hypo Sevnica; kadeti (70 kg) 1. Rok Črepinšek; kadeti (75 kg) 1. Andrea Zunanon (Italija); mladinci (65 kg) 1. Marko Stopar (Hypo); mladinci (75 kg) 1. Ivan Maruna (Vrapče Zagreb)... 3. Domen Novšak (Hy-po), mladinci (+80 kg) 1. Miha Va-lenčak (Oplotnica); kadetinje (+50 kg) 1. Željka Zrnetič (Vrapče ZG); KATE kadeti l.Enes Dedič ... 3. Rok Črepinšek; mladinci 1. Marko Stopar, 2. Markuš Kumer (Nemčija); kadetinje 1. Karolina Racman (Brestanica); mladinke 1. Lucija Šolte-sova (Slovaška); KATE dečki (1: 91 -8.-5. kju) 1. Aljoša Orač (Hypo), dečki (1. 91 in ml. - 4,3. kju) 1. Tomislav Stolar (Hrvaška), dečki (I. 90 - 88) 1. Armin Čoralič (Kolek-tor Idrija), 2. Denis Suhodolčan (Hypo), dečki (1.87 - 85) 1. Ado Bogaljevič (Shotokan SLO); moški (1. 78 in st.) I. Marko Stopar, 2. Andre Schmuck (Nemčija), deklice (1. 90 - 88) 1. Jamsina Hodžič (Velenje), deklice (87-85) 1. Tea Vrbka (Tempo Zagreb), ženske (1.78 in st.) I. Miriam Szkudlarek (Francija); KUMITE dečki ( 90-88) - 40 kg 1. Marko Lučič (CRO)... 3. Aleks Va-land (Hypo), (90-88) +40 kg 1. Goran Patafa (CRO), (87-85) - 40 kg I. Matija Novosel (CRO), 2. Tadej Mirt (Hypo), (87 - 85) - 50 kg 1. Ivan Klarendič (CRO), (87-85) +50kg 1. Ado Bogaljevič; moški (78 in st.) - 68 kg 1. Čecil Bolesnane (F), moški (78 in st.) - 78 kg L.Oliver Beaudry (F), moški (78 in st.) +78 kg 1. Alain Varo (F); deklice (90-88) -35kg 1. Adriana Terek (CRO), (90-88)+35 kg 1. Maša Mar-tinovič (CRO), (87-85)-40kg 1. Sanja Jezernik (Civitas SLO), ženske (78 in st.)-60 kg 1. Patricia Chereau (F) in ženske (78 in st.)+60 kg 1. Laurence Fischer (F). P. P. SLOVENIJA OPEN 2000 - Domači karateisti (na posnetku s trenerjem Oračem) so si priborili številna odličja in dokazali, da je sevniški karate še vedno v slovenskem vrhu. (Foto: P. P.) Faleskini prvi, Natalija druga STRAŽA - Na zadnji dirki za pokal Alpe Adria v Žili-ni na Slovaškem je Stražan v razredu 125 ccm SP Sergej Faleskini zmagal in s tem osvojil 1. mesto tudi v skupnem vrstnem redu pokala Alpe Adria. Sergej je poleg tega osvojil tudi naslov državnega prvaka v isti kategoriji. Na štirih dirkah za državno prvenstvo je Faleskini trikrat zmagal, četrto zmago pa je osvojila Novomeščanka Natalija Konda, kije v skupnem vrstnem redu osvojila drugo mesto. Tokrat bo grmelo še pri tleh Finale evropskega avtomobilističnega super touring pokala namesto v Ljubljani v Cerkljah - Nastopila bosta tudi dirkača formule 1 Narini in Morbidelli CERKLJE - Ker ljubljanske mestne oblasti organizatorjem tradicionalnih avtomobilističnih dirk klubu OLIMPIJSKI KOMENTAR Kaj se je dogajalo v Cathyni duši Nastop na olimpijskih igrah je za vsakega športnika velika zgodba. Na ta nastop je vezano ogromno pričakovanj in zahtev, duševni pritiski na športnike pa so ogromni. Nekateri jih zdržijo, drugim na poti do vrha spodrsne, čeprav so hoteli najbolje. Ti niso poraženci, so le nesrečniki. Aboriginska duša Le kaj je izražal skrivnostni žalostni, skoraj obupani pogled Avstralke Cathy Freeman po zmagi v teku na 400 m. Kaj se je v njeni duši dogajalo tisti trenutek, ko bi vsak drug športnik nasmejano skakal z državno zastavo in skupaj z gledalci proslavljal zmago. Ona pa se je samo sesedla in zbegano zrla predse, medtem ko je stadion norel. Cathv Freeman pred štartom svoje življenjske tekme na 400 m. (Foto: Gary Hershorn/Reuters) Olimpijske igre so velika priložnost belih naseljencev Avstralije, da se nekako opravičijo prvotnim naseljencem aboriginom. Cathy je aboriginka, je simbol svojega naroda, zato so ji Avstralci izkazali čast, da je prižgala olimpijski ogenj. Cathy je morala zmagati, sicer bi bila avstralska olimpijska zgodba nepopolna. Njen izraz po zmagi je pokazal, kakšno breme je temnopolto aboriginsko dekle prenašalo. Ljudje, ki niso nikoli nastopili na velikem tekmovanju, ki niso bili nikoli na dosegu velike zmage, njene duše ne bodo nikoli razumeli. Čeprav televizijske kamere pokažejo skoraj vse, v dušo športnika ne sežejo. Na srečo. Slovenske olimpijske zgodbe Tudi Slovenci imamo svoje avstralske olimpijske zgodbe. Slovenske medalje so prišle v prave roke. Iztok Čop in Luka Špik sta šampiona, za katera je bilo zlato tako rekoč rezervirano. Ni prav veliko športnikov, za katere bi bili tudi strokovnjaki prepričani, da so na teh olimpijskih igrah enostavno nepremagljivi. Odlična Blejca, ki na tekmovanjih najvišje ravni ne poznata poraza, sta brez težav prenesla tudi strašanski psihični pritisk. Slovenska strokovna in športna javnost sta od njiju zahtevala zlato. Onadva o tem sicer nista hotela govoriti, vendar sta se dobro zavedala, da bi bilo karkoli drugega zanju katastrofa. Zdržala sta in njuno veselje ob zmagi je bilo nepopisno. Zdržal je tudi Rajmond Debevec, kar mu je uspelo šele na njegovih petih olimpijskih igrah, čeprav je bi vedno med favoriti. Tokrat mu v kraljevski disciplini olimpijskega strelstva roka ni zadrhtela in puška se ni zatresla. V velikem slogu je osvojil zlato. Zagotovo mu srečo privoščijo tudi njegovi največji tekmeci. Brigita Langerholc v teku na 800 m ni osvojila medalje, vendar je pokazala nekaj, kar pri naših športnikih vidimo le redko. Od nastopa do nastopa je tekla hitreje, že polfinale je bil zanjo velik uspeh, v finalu, kamor se je uvrstila z novim državnim rekordom, pa od nje nihče ni pričakoval več kot pogumnega teka. A tekla je izjemno pogumno. Že takoj po štartu se je postavila na drugo mesto in kljub strahotnemu tempu vztrajala v ospredju vse do zaključka tekme, ko sojo kar po vrsti začele prehitevati favoritinje. In ko je že vse kazalo, da je omagala, je v sebi našla novo energijo in se prebila do zanjo fenomenalnega četrtega mesta. Ni nepomemben tudi podatek, da je imela Brigita velike težave, daje dosegla normo za nastop na igrah. Poražencev ni, le nesrečniki Kaj pa poraženci? Pravih poražencev ni. Vsi so hoteli svoj nastop opraviti najbolje, a se jim to vsem ni posrečilo. V bistvu gre za nesrečnike. Največji med njimi je Mitja Petkovšek, ki je bil prvi favorit za zmago na bradlji, sledijo pa mu Anja Valant, Gregor Cankar in jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon pa tudi naš mladi Primož Kozmus. Vsi ti razen Kozmusa so sodili vsaj v širši krog favoritov za zmago, pri sebi pa so se vsi nadejali vsaj medalj. Nastopi so se jim delno ali celo popolnoma ponesrečili. V igro so vložili vse in izgubili. Njihovo razočaranje je veliko. Njihove sanje so ostale le sanje, hiša iz kart se jim je podrla. Občutili so trdo plat športa, upajmo pa, da jih to ne bo podrlo, kot olimpijski neuspehi niso podrli Rajmonda Debevca. Olimpijskih iger še ni konec in tudi naših olimpijskih zgodb še ne. Novomeški adut Uroš Murn je svojo kolesarsko nalogo tako ali drugače opravil včeraj, Šentjernejčan Jože Vr-tačič bo v štafeti nastopil jutri. Tudi nekaj drugih slovenskih športnikov olimpijski nastop še čaka. Vsak nastop bo zgodba zase. Upajmo, da bo zmagovalcev več od nesrečnikov. I. VIDMAR Avto šport Slovenija niso dovolile pripraviti prireditve na ljubljanski obvoznici, je moral zagnani organizator že uveljavljene prireditve, dolenjski rojak Matjaž Tomlje, najti novo progo. Spomnil se je zapuščenih parkirnih prostorov za vojaška letala v neposredni bližini letališča v Cerkljah, se povezal z brežiškimi občinskimi oblastmi in z njihovo pomočjo od ministrstva za obrambo s privoljenjem ministra Janeza Janše dobil pristanek lastnika objekta. - Ministrstvo je dalo parkirišča z dovoznimi potmi v najem brežiški občini, občina pa naprej organizatorjem avtomobilskih dirk, ki so v kratkem času poskrbeli, da je tam nastala 2005 m dolga in 11 m široka dirkalna steza. Te dni ob stezi nameščajo trojne zaščitne ograje, naslednji teden bodo zgradili montažno tribuno za 5000 gledalcev in postavili zaščitno mrežo za varnost gledalcev. 7. in 8. oktobra bo na prvi prireditvi na novi dirkalni stezi, imenovani po glavnem pokrovitelju Mobitelu Mobikrog, nastopilo skupno 120 dirkačev. Osrednji dogodek tekmovanja bo finalna dirka evropskega super turing pokala, v zahodni Evropi izjemno priljubljene serije dirk, ki med drugim gostujejo tudi v Monzi, Imo-li, Zeltwegu, na Hungaroringu in Misanu, med vozniki pa so tudi taki. asi kot sta nekdanja voznika formule 1 Italijana Nicola Larini in Gianni Morbidelli. Vse dirke evropskega super turing pokala prenaša tudi športna televizijska postaja Eurosport. Poleg tega se bodo v Cerkljah za zmage potegovali tudi vozniki slovenskega in hrvaškega državnega prvenstva, obeh škodinih pokalov in pokala seicento. l.V. Druga zmaga Krke NOVO MESTO - Novomeški igralci namiznega tenisa so po zmagi v prvem kolu blesteli tudi na prvt tekmi v domači telovadnici na Otočcu, ko so brez težav s 6:2 ugnali Učila Križe. Spet se je zelo iz; kazal Horvat, ki je dobil vse tri posamične partije in premagal tudi najboljšega kitajskega nimizno-tenisarja v Sloveniji Ksu Čija. Izvrstno je igral tudi veteran Marjan Hribar, ki je s Ksu Čijem po izenačenem boju izgubil z 1:2. Hribar in Horvat sta brez težav premagala gostujočo dvojico. * :iWv OTROCI ZNAJO KOTALKAT'I - Agencija za šport Novo mestu od IS. septembra do 6. oktobra za predšolske otroke vseh novomeških vrtcev na asfaltiranih igriščih pri vrtcih pripravlja tečaje kotalkanja oziroma rolanja, kol smo ob pojavu kotalk s koleščki v vrsti ta šport preimenovali Slovenci. Tečaje je vodi! Aleš Gros s sodelavci, udeležilo pa se ga bo 140 otrok. (Foto: I V-) Sestri Silvester zunaj, Murn pa doma Silvestrovi v paru prvi v Lozani MIRNA - Na mednarodnem prvenstvu Lozane v Švici sta v slovenski državni reprezentanci nastopili tudi članici mirnskega kluba Tom sestri Urška in Špela Silvester. Na turnirju so nastopile tudi reprezentance nekaterih badmintonsko najbolj razvitih držav, kot so Anglija, Nemčija, Francija, Belgija in Švica. Šilvestrovi sta v kategoriji do 15. leta presenetili z zmago v igri dvojic, kjer sta v finalu z 2:1 premagali Belgijki Elke Blesbrouck in Sabine De-vooght. Med posameznicami je Belgijka Elke Blesbrouck v polfinalu z 2:0 premagala Urško, v finalu pa še Špelo. Obetavni sestri bosta v naslednjih mesecih nastopili na še nekaj podobnih turnirjih. Na mednarodnem badmintonskem turnirju Jonex Open v Ljubljani se je konec minulega tedna spet izkazal Aleš Murn. V igri posameznikov je v finalu v tretjem nizu proti Ukrajincu Denisu Pešehonovu že vodil z 10:6, a je ob nekoliko nesrečnem razpletu izgubil s 13:15. V igri moških parov je Aleš s klubskim tovarišem Žigo Strmole-tom premočno osvojil 1. mesto, v igri mešanih parov pa sta se zmage veselila skupaj z Ljubljančanko Tinko Peljhan (Olimpija). Andrej in Nejc v Janak Himal Med člani osrednje himalajske odprave sta tudi novomeška alpinista Andrej Markovič in Nejc Breščak - Pripravljala sta se v domačih gorah in francoskih Alpah NOVO MESTO - Med 12 člani osrednje slovenske himalajske alpinistične odprave Janak Himal sta tudi novomeška alpinista Andrej Markovič, član alpinističnega odseka planinskega društva Novo mesto, in Jernej Breščak, ki je sicer član akademskega alpinističnega odseka v Ljubljani. Alpinistična odprava Janak Himal je imenovana po gorski skupini v severovzhodnem delu nepalske Himalaje. Cilji odprave so trije sedemtisočaki: Džongsang Peak (7.483 metrov), Patibara (7.123 metrov) in Karatčuli (7.365 metrov). Vsi trije vrhovi so bili do sedaj osvojeni s tibetanske strani, z Nepala, od koder se bodo nanje povzpeli naši alpinisti, pa še ne. Pogorje Janak Himal leži na severovzhodu Nepala ob meji s Sikhi-mom in Tibetom ozirotfflfcseverno od znanega osemtisočaka Kančend-zenge.Dostop do baznega tabora je najdaljši v Himalaji in je potekal 2 dni z avtobusom in 9 dni peš ter potem še tri dni prav tako peš do vznožja stene. Andrej Markovič se je na odpravo Janak Himal pripravljal z dolgimi in zahtevnimi klasičnimi vzponi v domačih in francoskih Alpah, za razliko od večine sodobnih alpinis- Andrej Markovič Elan še naprej pod vrhom Kljub porazu v sedmem kolu je Elan z zmago nad Aluminijem ta konec tedna zadržal visoko drugo mesto tov, ki so skoraj že pozabili na klasične alpinistične vzpone po dolgih in zahtevnih smereh in se med vadbo vse bolj umikajo v telovadnice, na umetne stene in plezalne vrtce. Tako je pred odhodom v Nepal preplezal severno steno Rakove Špice, kjer je švicarska smer ocenjena z oceno VII. V Franciji je z Urbanom Ažmanom preplezal 1000 m visoko ledeno smer v severni steni Aguille Verte (4100). V svoji 7-letni alpinistični • Slovenska himalajska odprava Janak Himal je 10. septembra prispela v Katmandu, po zadnjih vesteh pa so člani odprave Janak Himal v ponedeljek po dobrih dveh tednih potovanja z različnimi transportnimi sredstvi in na koncu peš prišli v bazni tabor. karieri je doma in v tujini preplezal več kot 500 smeri, od tega 50 prvenstvenih. Pred štirimi leti je nabiral izkušnje v perujskih Andih, pred tremi leti se kot najobetavnejši slovenski alpinist udeležil tabora mednarodne alpinistične zveze v Tibetu, kjer je osvajal deviške vrhove pogorja Chola San, pred dvema letoma je preplezal prvenstveno smer v severni steni 8017 m visokega Daulagiri-ja, lani pa je sodeloval v prvi dolenjski alpinistični odpravi v perujskih Andih. Nejc Breščak je študent 3. letnika Fakultete za šport in pleza pet let. Lani se je udeležil tabora mednarodne alpinistične zveze v Pakistanu. Na himalajsko odpravo seje pripravljal v domačih gorah, v Dolomitih, kje je med drugim preplezal severno' steno gore Tri Cine, in v Franciji, kjer se je spopadel s severno steno gore Les Droites, kjer je premagal eno najbolj impozantnih ledenih sten, 1000 m visoka klasična smer pa je ocenjena z oceno V. 1. V. Jernej Breščak Štanglju je uspel lov na fazane Z novimi 49 točkami za 6. mesto se je Novomeščan prebil na rob prve petdeseterice lestvice UCI - Na klancu na San Luco boljši 15 kg lažji Gilberto Simoni NOVO MESTO - Dirka po pokrajini Emilia je še ena izmed dirk z dolgo tradicjjo, na kateri se je izkazal novomeški as Gorazd Štangefj, ki pa tokrat kljub taktično izvrstni vožnji ni imel nobenih možnosti, da bi zmagal. Dirka se je namreč končala s štirimi 9-kilometrskimi krogi, ki jih je v Bologni na koncu vsakega popestril 2 kilometra dolgi klanec San Luca do cerkve svetega Luke s kar 20-odstotnim naklonom. Prvih 80 km Gira deli Emilia je bilo bolj ravninskih, kar je bila, kot seje po dirki izrazil Gorazd Štangelj, priložnost za odprt lov na fazane. Fazani naj bi bili mladi in neuveljavljeni kolesarji, ki si z na žalostni konec obsojenimi pobegi želijo priboriti svojo minuto slave, a pri tem porabijo toliko moči, da ko jih glavnina ujame, ne morejo več držati njenega tempa in odstopijo; tako kot fazani s svojim okornim letom ne morejo pobegniti lovčevim kroglam. Po 80 km dirke je bil za zadnje fazane usoden dolg in položen Gorjancem podoben klanec, ki mu je sledilo 70 km izjemno razgibane proge s številnimi kratkimi klanci. Pobegi so NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so v 7. kolu v Mariboru doživeli prvi poraz v sezoni, a so si po njem očitno hitro opomogli in konec minulega tedna na domačem igrišču spet zmagali. Povprečno moštvo mariborskega Železničarja Ligra, ki je na lestvici trenutno na 13. mestu, je bilo v sed-niem kolu tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi usodno za Novome-ščane. Mariborčani so v prvem polčasu z zadetkoma Plošnika in Špraha v 28. in 39. minuti povedli z 2:0, vodstvo domačinov pa so na 5:0 v drugem polčasu povečali Plošnik s svojim drugim zadetkom, Bežik in Pušnik, hud poraz Elana pa je s častnim zadetkom za Novomeščane Pet minut pred koncem vsaj nekoliko omilil Kafert. Tudi tekma 8. kola z Aluminijem se za Elan ni začela najbolje, saj so gostje iz Kidričevega že v drugi minuti povedli z 1:0, šele 3 minute pred koncem polčasa pa je Pavlovič le izenačil. Prizadevanja igralcev do- Santej bo spet drugi KRŠKO - Ljubljančan Matej Ferjan je v Ljubljani zmagal tudi na šesti dirki letošnjega državnega prvenstva v speedwayu, trugo mesto je tokrat osvojil Tomaž Šušteršič (Ljubljana), tretje pa Krčan Izak Šantej, kije tako naslov državnega prvaka dokončno Prepustil Ferjanu in bo tako kot v prejšnjih sezonah najverjetneje tudi letos v skupnem vrstnem redu drugi. mačega moštva so v 61. minuti tekme obrodila sadove, zadetek za vodstvo z 2:1 pa je prispeval Denis Perše. Štiri minute kasneje so gostje ostali brez izključena Emeršiča, a Elanovi nogometaši številčne premoči niso izkoristili. Kljub porazu v 7. kolu je Elan še vedno na izjemno visokem 2. mestu, saj imajo samo en poraz poleg Elana le še vodilna Živila Kranj, ki pa imajo eno zmago več od Novome-ščanov. Visoka uvrstitev novomeških nogometašev v klubu še naprej vzpodbuja razmišljanja o napredovanju v prvo ligo, ki pa poleg rezultatske nimajo tudi gmotne osnove. Tudi letos bodo brez tujcev Iz Škofje Loke sta se vrnila Škaper in Kersnič -Dokič je prost - Ribničani ostajajo zvesti tradiciji Belokranjski masters Igorju Rusu ČRNOMELJ - Belokranjska teniška liga se je končala z zaključnim turnirjem na Majerju v Črnomlju, kjer seje pomerilo 16 najbolje uvrščenih igralcev iz rednega dela lige. Po rednem delu je bil najboljši mladi Vladimir Furlič, ki ga je v polfinalu zaključnega turnirja ugnal izkušeni Igor Rus. na koncu je Furlič z zmago nad Gorazdom Radetom osvojil tretje mesto, Rus pa je v finalu z 2:1 ugnal Francija Novaka. RIBNICA - S pripravami na novo sezono so začeli tudi rokometaši Inlesa Rika. Trenerju Janezu Ilcu seje avgusta javilo 21 igralcev, s katerimi je tudi sestavljena ekipa za’ prvenstvo, ki se bo zaradi olimpijskih iger začelo šele 14. oktobra. Po dveh letih se je iz Škofje Loke v matični klub vrnil Damjan Škaper, Suriya je zmagala tudi v Ljubljani ŠENTJERNEJ - Na kasaških dirkah v Ljubljani je šentjenejska kobila Suriya na 5. dirki za kasače z zaslužkom nad 900.000 z Vojom Ma-letičem v sulkiju dosegla svojo novo zmago s kilometrskim časom 1:17,8. To je bila Suriyina 23. zmaga v karieri. Zmago Suriye je s petim mestom dopolnil Valat na vajetih Jožeta Judeža s kilometrskim časom 1:18,6. Na 4.dirki za kasače z zaslužkom do 900.000 SIT je Sai Baba z Vojom Maletičem osvojil 4. mesto (1:19,8). V 8.dirki za domače in uvožene kasače v kasaškem jahanju se je odrezal tudi Agil, ki ga je jahal Boštjan Košak. V Boštjanovem prvem nastopu sta dosegla kilometrski čas 1.25,4, kar je eden najboljših rezultatov v kasaškem jahanju v Sloveniji. V kasaškem maratonu je nastopil Bukefalos, vendar dirke zaradi poškodbe ni dokončal. (J. J.) Jako Možeta prehitel Jaušovec Motokrosisti so konec minulega tedna nastopili na dirkah za državno prevenstvo v Dolini pod Kalom (Šentvid pri Stični) in na motokros ligi na Rakeku V razredu do 125 ccm je bil novomeški motokrosist Jaka Može dvakrat drugi in je tudi v skupnem vrstnem redu osvojil drugo mesto. Obakrat ga je prehitel član moštva Fortuna iz Trebnjega Mariborčan Marko Jaušovec, s katerim sta si pred °smo dirko delila prvo mesto v skupnem vrstnem redu, tako da Jaušovec zdaj sam vodi. Dobro se je tokrat °drezal tudi tekmovalec semiškega Nixa Marko Špehar, kije v skupnem Vrstnem redu osvojil šesto mesto. V fazredu 80 ccm je bil Uroš Nastran (Fortuna Trebnje) drugi, Dejan Ogu-lin (NIX Semič) pa šesti. Na osmi dirki državnega prvenstva je Andrej Čuden (Fun šport Krško) v četrtliterskem razredu zamudil priložnost in v odsotnosti Bošt- jana Kampuša osvojil manj točk, kot bi jih lahko. Tako je v prvi vožnji, potem ko je štartal tretji in je skušal dohiteti Janeza Juhanta (Fortuna Trebnje), padel, Juhant pa mu je na cilju ušel za bore dva metra. V drugi vožnji je Čuden padel že v prvem zavoju po štartu, imel potem veliko opravka s slabšimi tekmovalci, do konca dirke pa seje prebil le do četrtega mesta. Z enim tretjim in enim četrtim mestom je bil skupno četrti, zbral pa je- 28 točk. Janez Juhant je bil drugi in Alojz Fortuna, ki prav tako nastopa za moštvo Fortuna Trebnje, sedmi. Na drugi dirki motokros lige na Rakeku seje med podmladkarji s 85-kubičnimi motorji najbolje uvrstil Denis Dolinšek. V prvi vožnji je bil prvi, v drugi pa gaje na štartni rampi dvignilo, tako da je padel in je potem moral loviti sotekmovalce. Na koncu je bil drugi, drugi pa je bil tudi skupno. Na skupni lestvici Denis še naprej vodi. Boštjan Ocvirk med amaterji s 85-kubičnimi motorji tokrat ni imel sreče. V prvi vožnji je po vodstvu v prvem krogu nesrečno padel, zgubil precej časa, a je nadaljeval dirko, vendar je prišel le do sedmega mesta, v drugi vožnji pa je gaje prehitel le Jaka Bizjak. Iztok Bence, sponzor Fun športovih motokrosistov, je tokrat med veterani spet dobro odpeljal dirko. V obeh vožnjah je bil tretji, zbral je 30 točk in se je na skupni lestvici s tretjega mesta povzpel na drugo. druga okrepitev, vratar Sašo Kersnič, je po eni sezoni vnovič med nekdanjimi soigralci, tako tudi Lovro Zbašnik, ki lani ni igral. Predsednik kluba Lado Orel je povedal, da je Goran Dokič prost igralec in da lahko brez nadomestila odide v drug klub, dokler pa ne najde novega okolja, je še vedno član Inlesa Rika. To so letošnje kadrovske spremembe, kar pomeni, da Ribničani tudi v prihodnje ostajajo zvesti tradiciji, zaupanju v lasten igralski kader. Trener Ilc pričakuje, da se bodo v igri lepo ujeli bolj izkušeni in mlajši igralci, zato je letos priložnost, da pokažejo, kaj zmorejo. “Leta dozorevanja so mimo. Lani je bilo najtežje, saj smo morali kot novinci večkrat hoditi po žerjavici. V drugem prvoligaškem ciklu nas čaka zahtevno delo, močna liga in, prepričan sem, mirna končnica brez bojazni, da bi se nam zgodilo najhujše," je povedal Janez Ilc. Po višinskih pripravah v okolici Loškega Potoka so nekaj dni vadili z žogo, se nato udeležili osmega Šilčevega memoriala, sedaj pa nadaljujejo z drugimi različicami pripravljalnega obdobja. Torej so igralci, ki tvorijo letošnjo ekipo: Kersnič, Dukič, Grm, Ivanec, Škaper, Pajnič, Natan, Nejc in Mare Hojč, Mikulin, Lesar, Henigman, Špoljarič, Zbašnik, Gregor in Jaka Ilc, Krže, Bartol, Šilc, Zbačnik in Košir. M. G. Edini gol za Slovenijo NOVO MESTO - Na treh kvalifikacijskih tekmah za evropsko mladinsko prvenstvo v nogometu so nastopile tudi tri igralke novomeškega Radia Krka Jasmina Mlakar, Jasmina Medle in Irena Čegovnik. Na tekmah proti Belorusiji, Litvi in Madžarski so slovenske dosegle en sam zadetek, dosegla pa ga je Novome-ščanka Irena Čegovnik. To je obenem tudi edini gol slovenske ženske mladinske reprezentance na uradnih tekmah do sedaj. AG Kovinar in AS KOČEVJE - Izidi 11. kroga občinske liga Kočevja v malem nogometu: skupina A: Krempa Štalcerji : Rog 4:2, Slovenka : Kostel 0:9, Željne : AG Kovinar 2:7. Z 20 točkami vodi AG Kovinar. Skupina B: AS : Radar 5:4, Atletiko : Tri Zvezde 0:6. Z 18 točkami še naprej vodi AS. (M. G.) se vrstili drug za drugim, vendar vse do zaključnih 4 krogov v Bologni ni bilo nič odločenega. Gorazd je bil ves čas v ospredju in je do zaključnih krogov pripeljal v ubežni skupini, v kateri pa razen njega ni bilo nikogar • Zmagovalec prve dirke po Emiliji je bil leta 1909 Italijan Eberardo Pavesi, v letih 1941, 1947 in 1948 je dirko dobil legendarni Fausto Coppi, leta 1972 je bil najmočnejši verjetno najboljši kolesar vseh časov, Belgijec Eddy Merckx, leta 1974 in 79 se je zmage veselil znameniti Italijan Francesco Moser (Ita), v zadnjih letih pa med zmagovalci te dirke lahko najdemo tako slavna imena, kot so Švicar Tony Rominger, Rus Dimitrij Konjišev, Italijani Gianni Bugno, Maurizio Fondriest, Francesco Casagrande in Michele Bartoli, lani pa je bil najboljši odlični Nizozemec Michael Boogerd. od favoritov. Le-ti sojih ujeli na vrhu prvega od štirih strmih vzponov na San Luco. Gorazd je takoj zatem izkoristil njihovo utrujenost in jim je skupaj s še dvema iz prejšnje skupine ubežnikov spet ušel, skupina favoritov na čelu s peresno lahkim Gilber-tom Simonijem pa je trojico ponovno ujela na vrhu klanca na San Luco. Priložnosti za še en pobeg Gorazd ni več imel, saj je v ospredju ostalo le še šest najboljših. Zmagovalca dirke so odločili kilogrami. Gorazd je vedel, da se s svojimi 68 kg na klancu na San Vito ne more enakovredno meriti s 53 kg "lahkim" Simonijem in drugimi gorskimi specialisti. Simoni jim je ušel v predzadnjem krogu, končni vrstni red pa je določil zadnji vzpon na San Luco, kjer je bil cilj dirke. Gorazd je vedel, da tokrat nima možnosti, da bi ugnal katerega izmed lažjih tekmecev, vedel pa je tudi, da ima pred zasledovalci iz ozadja dovolj prednosti, tako da se je potrudil le toliko, da je zmogel še zadnjo strmino in si s 6. mestom priboril novih 49 točk, s katerimi se je na svetovni lestvici povzpel na rob prve petdeseterice. I. V. Kranjec in Derstvenšek SEVNICA - Na septembrskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica v pospešenem šahu je zmagal Toni Kranjec, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu, na septembrskem turnirju sevniških veteranov pa je prvo mesto prav tako osvojil vodilni v skupnem vrstnem redu Franc Derstvenšek. (J. B.) Rekreacija za Mirnopečanke MIRNA PEČ - Organizacijski odbor mirnopeškega teka bo tudi letošnjo zimsko sezono pripravil redno tedensko rekreativno vadbo za občanke Mirne Peči. Starejše ženske bodo lahko v telovadnici mirnopeške osnovne šole vadile ob sredah ob 18. uri, mlajše pa ob 19. uri. Vadbo bo vodila Alenka Gazvoda. Občinsko nogometno prvenstvo VELIKE LAŠČE - V soboto, 2. septembra, seje začel jesenski del občinskega prvenstva v malem nogometu, ki bo enkrat tedensko potekalo do 14. oktobra. Nastopa osem ekip. Po treh krogih vodi ŠMD Turjak z 9 točkami, sledijo Gostilna Murn s 7 točkami in Laški pesjani ter Tesarstvo - krovstvo Škof s po 6 točkami. Brez točk je le ekipa F.C. Komar. Na spomladanskem delu prvenstva, ki je bilo konec maja, je zmagala ekipa ŠMD Turjak, ki ima z malim nogometom največ izkušenj. Uk DOLENJCI NA MATTERHORNU - Vsako leto se na Matterhorn, 4478 visoki vrh v Valaiških Alpah, povzpne nekaj sto izkušenih planincev in plezalcev, med njimi so letos bili tudi novomeški alpinisti in planinci. Na pot so se odpravili 4. septembra in preko Italije prišli do Zermatta, mesta pod to najbolj poznano goro švicarskih Alp, ki je sicer po višini šesta najvišja, zaslovela pa je zaradi svoje izjemne oblike. Vzpon na vrh Novomeščanom žal ni uspel, saj je na višini 3900 metrov začelo snežiti in pihati: v sunkih je veter pihal tudi do 100 kilometrov na uro. Ob vrnitvi V Slovenijo se je skupina No-vomeščanov povzpela še na 3342 visoko Marmolado v Dolomitih. (Jože Hartman) Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Od/tovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega sc nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Halo, tukaj je bralec Dolenjca DL 37, 14. septembra Vse zaposlene delavke v Zaščiti Suhor zelo presenečajo in obenem žalijo izjave t.i. nekdanje delavke iz računovodstva, zapisane v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca. Omenjena računovodkinja trdi, da so izjave predsednice sindikata ge. Gaz-vodove neresnične. Med drugim tudi trdi, da ni res, da nismo dobile izplačanega regresa zadnjih 5 let. Če bi ta oseba res delala v računovodstvu podjetja, bi ji bilo dobro znano, da plačil v zadnjih petih letih res ni bilo, in ne bi zavajala javnosti. Žal pa so dejstva takšna: V letih 1995, 1996, 1997. 1999 in 2000 regresa nismo dobile. Celo več: za leto 1997 smo pod pritiskom takratnega lastnika in direktorja Petra Kostelca morale pristati, da smo vpisale v dohodninsko napoved znesek 102.000 tolarjev bruto, čeprav ga nismo nikoli videle. V začetku je od nas zahteval celo, da vpišemo znesek 204.000 tolarjev, po našem negodovanju in njegovem izsiljevanju pa smo za ceno obstanka podjetja morale pristati na vpis polovico manjšega zneska. V letu 1998 smo dobile bone za lastne proizvode v vrednosti 102.000 tolarjev, vendar je bilo blago izbrano po višjih cenah, kot je bilo enako v trgovinah. Minimalno plačo za maj smo prejele 18. julija 2000, za junij, julij in avgust 2000 pa do danes še ne in tudi ni pričakovati, da bi jo kdaj prejele. Po objavljenem članku v Dolenjskem listu smo dobile delno povrnjene stroške za prevoz na delo za mesec junij in julij 2000. Prehrana zadnje tri mesece ni več organizirana, zato jo prinašamo od doma v lastni režiji. Stroške prehrane smo dobile povrnjene le za mesec junij 2000. 30. avgusta 2000 smo vse delavke prejele sklepe, da smo uvrščene med tehnološke presežke za dobo 6 mesecev. Direktorjeva žena, ki nam je sklepe izročila, je rekla, da gre samo za našo zaščito, da pa moramo naslednji dan vseeno priti na delo, kar smo tudi storile. Preko pravne službe zveze delavcev Solidarnost smo se zaradi domnevne protizakonitosti sklepov nanje pritožile, vendar delodajalec do danes ni dal nobenih pisnih odgovorov nanje. V sredo, 20. septembra, zjutraj smo direktorja Bruna Ribariča vprašale, kdaj bomo dobile zaostale plače. Po 10. uri istega dne nam je ustno sporočil, da smo do nadaljnjega na brezplačnem dopustu. Kot vse kaže, bi se nas delodajalec rad znebil na način, ki nam ne bi dajal nobenih pravic iz naslova statusa brezposelnosti. O vsem tem smo preko pravne službe ZD Solidarnost obvestile republiškega inšpektorja za delo, izpostava v Novem mestu. To je, žal, resnica delavk Zaščite Suhor, d.o.o. Delavke Zaščite Suhor (imena v uredništvu) Žrtvam vojnega nasilja LJUBLJANA - 30. septembra se bo iztekel rok za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja. Zahtevo za priznanje statusa lahko vložijo državljani, ki so kot otroci izgubili enega od staršev, ki so bili v zaporu, v internaciji, izgnanstvu, na prisilnem delu, v pregnanstvu ali na begu pred vojnim nasiljem nemškega, italijanskega ali madžarskega okupatorja ali na begu pred prisilno izselitvijo, ali so mu starša ubili kot talca, ali pa je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB. Zahtevo je potrebno vložiti na upravni enoti. Ker bo rok kmalu potekel, k zahtevi pa je potrebno priložiti kar precej dokazil, lahko v zakonsko določenem roku podate samo zahtevo za priznanje statusa žrtve, dokazila pa lahko predložite naknadno. Hrvat napihal preveč METLIKA - Na mednarodni mejni prehod seje 21. septembra nekaj po polnoči pripeljal 29-letni Hrvat D. H., ki mu je alkotest pokazal 0,86 promila. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in potni list ter ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Cerkev spet obnavljajo LITIJA - Cerkev sv. Miklavža v litijskem starem mestnem jedru obnavljajo in dograjujejo že dobri dve leti. Po izgradnji prizidka in obnovi strehe so se dela ustavila, ker po prvotnih načrtih notranjost ni bila jasno definirana, v začetku letošnjega leta pa jo je arhitekt Jože Marinko s predstavniki župnije jasno zasnoval. Od junija se gradnja nadaljuje, novembra letos pa bi cerkev že lahko služila svojemu namenu. Na Miklavževo nedeljo, 10. decembra, bo v Litijo prišel nadškof Frane Rode, ki je vzidal temeljni kam^n, obnovljeno in povečano cerkev sv. Miklavža pa bo tudi blagoslovil. Seje konec pred začetkom LITIJA - 18. redna seja litijskega občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavali tudi statut občine in zaključni račun proračuna za leto 1999, se je končala že pri sprejemanju dnevnega reda. Svetniki Marko Juvančič, Franc Černe in Martin Hostnik (vsi SLS + SKD Slovenska ljudska stranka) so predlagali razširitev dnevnega reda, Marko Juvančič pa je menil, da naj bo na seji prisoten tudi župan Mirko Kaplja, kije bil zaradi obveznosti v Ljubljani. Županje sicer prišel z enourno zamudo, a po odmoru se s predstavniki strank ni mogel dogovoriti o dnevnem redu, zato je bila seja zaključena. K. Š. KAV ZV/f/ /ec/čez, PA Ba/g I/ Voi-ti-Aje-M /'s &o?ot2 p/zAe, < Preganjenim po tisoč mark odškodnine Zvezna republika Nemčija je v letu 1998 odobrila žrtvam nacionalsocialističnega preganjanja posebno humanitarno pomoč, ki se bo izplačala iz sklada za humanitarno pomoč posebej oškodovanim žrtvam nacifašizma v državah jugovzhodne Evrope. Na podlagi dogovora med našo in nemško stranjo so za izplačila iz tako imenovanega Hir-schevega sklada upravičeni taboriščniki, politični zaporniki in ukradeni otroci. Gre za 3.021 upravičencev, ki bodo dobili po tisoč nemških mark odškodnine v tolarski protivrednosti. Izplačevanje, za katero je zadolžen Rdeči križ Slovenije, seje pričelo 18. septembra in bo zaključeno v dveh mesecih. Izplačil iz Hirschevega sklada ne gre zamenjati z izplačili iz sklada "Spomin, odgovornost, prihodnost, ki ga je prav tako ustanovila Zvezna republika Nemčija in zadeva odškodnino za prisilno in suženjsko delo v Nemčiji med drugo svetovno vojno. Zahtevke za izplačila iz tega sklada bo zbirala Mednarodna organizacija za migracije na temelju razpisa, ki se še pripravlja. Pester program ob tednu otroka METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja v sodelovanju z otroškim vrtcem, Ljudsko knjižnico in občinskim SPV številne prireditve ob tednu otroka, ki bo od 2. do 7. oktobra. V soboto, 30. septembra, bo ob 7.30 izlet na Pikin dan v Velenje. V ponedeljek, 2. oktobra, dopoldne bo'pri osnovnih šolah in vrtcu spust balonov, 4. oktobra pa pogovor z županom Dragovanom ter ura pravljic v Ljudski knjižnici. Od 3. do 6. oktobra bodo ustvarjalne delavnice „Mladi za starejše”, 10. oktobra v metliški športni dvorani dve predstavi čarovnika, v vrtcu pa ob 17. uri predavanje za starše ..Odrasli - zgled otrokom". V sredo, 11. oktobra, bo v otroškem vrtcu lutkovna igrica, 13. oktobra pa na domačiji Raztresen v Jankovičih ekstempore mladih likovnikov Bele krajine. 18. oktobra bo v metliški šporni dvorani kviz „Na cesti nikdar nisi sam”. Sicer pa bodo v oktobru potekali še otroški parlamenti, različne dejavnosti s področja prometne preventive, predavanja in delavnice za mladostnike, akcija ..Otrokom prijazne trgovine” s popusti pri nakupih za otroke, začeli pa bodo zbirati tudi denar za nakup novoletnih daril za najmlajše. Hrast Skavti v Stični Novomeški skavti iz Šmihela smo se v soboto, 16. septembra, odpravili v Stično na 19. srečanje mladih z naslovom “Beseda je meso postala". Že na vlaku smo se pridružili mladinski skupini iz Kloštra. Del poti smo opravili peš, srečo pa smo poskusili tudi s što-pom. Na cilju so nas pozdravili plakati “Zabavajmo se brez alkohola.” Program, ki je združeval skavte iz vse Slovenije, je bil zelo zanimiv, pester in zabaven. Udeležili smo se tudi predavanja o igrah, po maši pa je nekaj časa z nami preživel tudi Adi Smolar. Domov smo se polni lepih vtisov vrnili v večernih urah. MEGI iz Novega mesta Mnogo let je že minilo odkar te jaz poznam, pod vejevjem tvojim rad sem vasoval. Takrat si bil že mogočno drevo, da takega ni bilo za našo vasjo. Zdaj pa tudi ti si se postaral, komaj da sem te še spoznal. Zadnjič spet sem te obiskal, s teboj bi rad kramljal, spomine še obujal, ko sem pri tebi vasoval. Čeprav že dolgo je od tega, pa slišim tvoj šepet, ko upov poln sem šel v svet, pozabil nisem tvoj nasvet. "Nikdar v svetu ne pozabi od kod so tvoje korenine," šepeta! si mi v vetru. Zdaj spet se vračam k tebi po spomine. Obiskujem te, ko zjutraj se prebujaš, ko s tvojih vej se petje ptic oglasi, pa na večer, kako mili so ti glasi. Mladost, le kje so tvoji zlati časi? TONE VIRANT KAKO KAZE NA BORZI? Nizek promet niža tečaje Prejšnji teden je skupen promet z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi znašal le 2,7 milijarde tolarjev. V la znesek so vključeni svežnji v vrednosti I milijarde tolarjev. Promet je bil za polovico manjši od povprečnega tedenskega prometa v lanskem septembru. V letošnjem letu je bil povprečni tedenski promet nižji le v avgustu. Nizek promet je vplival tudi na tečaje. Indeks SBI20, ki prikazuje gibanje tečajev dvajsetih najpomembnejših delnic na borzi, se je znižal za 0,8, indeks PIX, ki odraža gibanje tečajev delnic PID-ov, pa za 0,35 odstotka. Kljub padcu tečaja Pivovarne Laško razmerje med vrednostjo njenih delnic in delnic Radenske še vedno odstopa od napovedanega menjalnega razmerja L 77: L Konec prejšnjega tedna je razmerje znašalo 1,85:1. V primeru, da bo zamenjava delnic uspela, in ob predpostavki, da je tržna cena delnic Pivovarne Laško korektna, so delnice Radenske podcenjene za skoraj 5 odstotkov. Telekom je prejšnji teden objavil spremenjene načrte glede letošnjega dobička. Prvotno je napovedal 15,6 milijarde tolarjev dobička, sedaj pa je to oceno zaradi nižjih prihodkov znižal na 8,6 milijarde SIT (lanski dobiček je znašal 7,9 milijarde tolarjev), zato so nekateri delničarji na četrtkovi skupščini Telekoma kritizirali njegovo poslovanje in slabo planiranje. Do sedaj so informacije o prodaji Simobila vplivale na rast tečajev delnic njegovih lastnikov, saj se predvideva, da bodo delničarji Simobila s prodajo svojega deleža precej zaslužili. Ugoden vpliv na borzno dogajanje je mogoče pričakovati tudi zaradi tega, ker se bo del sproščenega denarja najbrž vrnil na borzo. Za zdaj pa kaže, da so bile informacije o nezadovoljstvu avstrijskega Mobil koma (potencialnega kupca Simobila) s poslovanjem Simobila neresnične. Razgovori o prevzemu Simobila se nadaljujejo in predvideva se, da bo transakcija izpeljana do konca leta. Banka Slovenije je v petek, 22. septembra, znižala provizijo, ki jo morajo tuji investitorji plačevati, da lahko v vsakem trenutku prodajo slovenske vrednostne papirje. Sedaj trimesečna provizija znaša 0,5 odstotka, od 1. oktobra dalje pa bo 0,4-odstotna. Znižanje provizije je premajhno, da bi lahko pritegnilo tujce. Za veliko tujih investitorjev ni pomembno, kakšne so omejitve, ampak samo, da omejitve obstajajo. Dokler ne bodo v celoti odpravljene, na našem trgu vrednostnih papirjev ne bodo kupovali. Ne glede na povedano večja slovenska podjetja, ki so zanimiva za tuje investitorje, zadnje tedne opažajo povečan interes tujih investitorjev. Analitiki dogovarjajo sestanke z vodstvi slovenskih podjetij, ker so jih zdramili ugodni polletni rezultati in nizke cene delnic. Žal interes tujcev za zdaj ostaja te na papirju. Analitiki pripravljajo poročila in jih pošiljajo investitorjem, ki se zaenkrat še ne odločajo za nakupe. Očitno bodo počakati vsaj do volitev. HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba, Novo mesto te. 371 822 21, 371 822 27 Ljubljansko pismo Letos še ne bo odškodnin Namerno zavlačevanje LJUBLJANA - V Društvu izgnancev Slovenije so bili prepričani, da bodo izgnanci (in druge žrtve nacizma) še letos deležni izplačil vojne škode, pa se to ng bo zgodilo: slovenski parlament že v tretjem sklicu ni sprejel zakona o poplačilu vojne škode. Ne samo to: onkraj Alp in tudi naši politiki kar naprej govorijo o Avnoju, ne povedo pa, koliko je Avstrija zaradi vojne škode, ki nam jo je povzročila v drugi svetovni vojni, dolžna Sloveniji. Sedanja'slovenska vlada ima tako kot prejšnje na razpolago vse potrebne dokumente, da bi lahko odločno zavrnila avstrijske zahteve po vračanju premoženja, pa o tem ne premore odločne besede. Slovenija je z Avstrijo že pripravila sporazum o sodelovanju pri prostovoljnem izplačilu odškodnin prisilnim delavcem, Avstrija pa obljubila, da bo te odškodnine poravnala. Zato ni ne logično ne pošteno, če Avstrija karkoli zahteva od Slovenije, dokler ne bo poravnala svojih dolgov Slovencem. Avstrijci so sodelovali pri izgonu 63.000 Slovencev. Le kje jemljejo ob tem dejstvu njeni politiki pogum in moralno moč za izjave, da je treba poravnati krivice tistih, ki so leta 1945 zapustili Slovenijo, da bi se izognili sojenju, ker so sodelovali z nacisti? Popis vojne škode, ki je je za 2,5 milijarde današnjih DEM, so predlagali zavezniki takoj po vojni, kar pomeni, da jo je tedanja Jugoslavija popisala po njihovem priporočilu, to pa je pomenilo tudi priznanje naše državnosti in suverenosti. Razumljivo, da je preložitev razprave o vsem tem na novoizvoljeni državni zbor sprožila hudo razočaranje med slovenskimi izgnanci in ostro javno reakci- jo njihovega društva. V Društvu izgnancev Slovenije (DIS) so ogorčeni, ker državni zbor tudi v tem mandatu ni sprejel zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, čeprav se je na računu za te namene nabralo že več kot pet milijard tolarjev. In od kod se steka denar za vojne odškodnine v Sloveniji? Leta 1992 je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki določa tudi ustanovitev Sklada za poplačilo vojne odškodnine. V ta namen se že od leta 1995 zbira 8,5 odstotka sredstev iz naslova kupnin olastninjenih podjetij. Prva obravnava zakona je bila leta 1995, druga letos februarja, do tretje obravnave pa še ni prišlo, saj so poslanci 6. septembra zavrnili predlog matičnega odbora za1 gospodarstvo za prednostno obravnavo zakona. Sicer pa za upravičene zahteve in predloge izgnancev doslej niso imeli posluha še v nobeni dosedanji vladi. Ker zakon ni bil sprejet, DIS od vlade zahteva, naj se zbrana sredstva kot akontacije takoj razdelijo upravičencem, saj menijo, da vlada ta sredstva neupravičeno zadržuje in zavlačuje njihovo izplačilo. Tako so v DIS v letih 1997 do 1999 zbirali podatke o prisilnih delavcih, zato Slovenija ni zamudila roka za skupinsko tožbo, ki je bila za 5.515 izgnancev in 1.600 preživelih iz koncentracijskih taborišč vložena 12. maja lani pri deželnem sodišču v Bonnu. Pri zbiranju podatkov o upravičencih do odškodnine sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (10M). V DIS upajo, da bodo z IOM uskladili svoje že zbrane podatke, tako da upravičencem - povprečno so stari že okoli 75 let -formularjev ne bo treba izpolnjevati na novo. Zdaj imajo zbrane podatke že za 6.484 upravičencev, ki so prisilno delali v Nemčiji, in 470 upravičencev, ki so delali v Avstriji, imajo pa še podatke o 7000 že pokojnih prisilnih delavcih, ki so delali na ozemlju tretjega rajha. Vendar vsi ti letos odškodnin ne bodo deležni. Nekateri jih tudi ne bodo nikoli dočakali. VINKO BLATNIK NAJBOLJŠI TOMAŽ GRDI N - Na letošnjem Rock Otočcu je bil že četrto leto zapored organiziran fotonatečaj za Pro foto center Cumulosovo nagrado. Udeležilo se ga je 36 fotografov. Po fotografijah sodeč, jih je pri ustvarjanju najbolj navdihovalo blato. Komisija, ki ji je predsedoval dosedanji trikratni zmagovalec natečaja Borut Peterlin, je te dni izbrala najboljše. Prvo mesto je zasedel Tomaž Grdin iz Novega mesta (na sliki je njegova fotografija), drugi je biI Dean Jukič, član Fotografskega kluba Portorož, na tretje mesto pa se je uvrstil Ljubljančan Peter Nose. VELEPOSLANIK KITAJSKE NA OBISKU PR! NOVOMEŠKEM ŽUPANU - V četrtek, 21. septembra, je mestno občino Novo mesto obiskal veleposlanik LR Kitajske Yang Hexiong. V prostorih občine sta ga sprejela župan dr. Anton Starc in podžupan Adolf Župan. Obisk je bil namenjen veleposlanikovi predstavitvi, saj je bil za to funkcijo v Sloveniji imenovan v minulih mesecih■ Pogovor je zadeval predvsem nadaljevanje sodelovanja med mestoma Jixing in Novo mesto, ki sta leta 1994 podpisali protokol o sodelovanju. Gost je povabil predstavnike mestne občine na sprejem, ki ga kitajsko veleposlaništvo pripravlja ob 51. obletnici ustanovitve LR Kitajske. (Foto: M. Klinc) ljubljanska banka Nova ljubljanska banka Podružnica Novo mesto, tel. 068 324 81 Stanje na vašem tekočem računu vam v Novi Ljubljanski banki varno sporočimo prek kateregakoli mobilnega telefona, ki ga imate. Informacije o stanju na vašem računu in na tekočih računih, pri katerih ste pooblaščeni, prejmete s kratkim sporočilom SMS na vaš mobilni telefon. Sporočilo vam v časovnem terminu, ki si ga sami izberete, pošljemo vsak dan, teden ali mesec, kakor želite. Na prejemanje informacij se lahko naročite ali prekličete kadarkoli želite. Mobilno stanje na tekočem računu je na voljo vsem imetnikom mobilnih telefonov, ki poslujejo z novo Ljubljansko banko. ( Stisnimo jih! RENAULT Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 30. septembra pripeljite v naše salone, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev". To bo njegova zadnja pot, saj bomo poskrbeli, da bo dotrajan avto ekološko neoporečno uničen. "Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe. Ozelenimo nacionalni vozni park! www.rrnaultJM IZBERITE MODRO SVOJO POT Nova premoženjska zavarovanja Še kvalitetnejša Z novim načinom zavarovanja hiše- stanovanja in opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru škode zagotovili-da vam vse- kar je uničeno- nadomestimo z novim. • Bolj raznolika Izbirate lahko med različnimi variantami zavarovanj-ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam. • Varnejša Zavarovanja krijejo več nevamosti-|Saj smo povečali število rizikov-ki so vključeni v posamezne variante zavarovanj' Ugodnejša Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Za dodatne informacije: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.- Cankarjeva 3- 2507 Maribor- tel.: 02/233 21 00- faks: 02/233 25 30 individualna premoženjska zavarovanja: tel.: 02/233 22 91 e-pošta: infb@zav-mb.si- spletna stran: www.zav-mb.si Poslovne enote ZM d.d.: Ljubljana- tel.: 01/234 55 00- Slovenj Gradec- tel.: 02/884 15 91- Ljutomer- tel.: 02/584 13 60 -Celje- tel: 03/544 35 04- Kranj- tel.: 04/236 70 40- Koper- tel.: 05/639 88 27-Nova Gorica- tel.: 05/335 90 00- Novo mesto- tel.: 07/332 53 30 CJ Slovenska Vele stranka predstavlja volilne okraje! L Ringov nicr: 31. Tekstil Šentvid 61. Maakct Kadontje 95. Marka Komen 1. Blagovnica Vrle Domhlc 32. Tekstil Videm Dobrepolje 62. Mattel Ptnevje 96 Mm nata Sekam Blagovnica Vek Celje 33. Moda Grosuplje 63. Mmket Kača Domlak 97. Mm natri Kuž 3. Blagov nica Ivančna Gorica 34. Klila Škofljica 64 Market Robca 91 Mtm natri Vitme II. Diskonti: 35. Tekstil Selana <5. Marta Mengeš 99. Miai natri Gujatnlo 4. Diskont Jarše 36 Tekstil Komen 66 Market Dt* 106 Mm natri Koemi S. Diskont Kočna Kamnik 37. Spon Selana 67. Martcl lakov aa 101. Mm natri Krvavi ptnuk 6. Diskom Gmsuplje 31 Salon pohištvi Hulsu 61 Mattel Moravče KB. Mm natri Okna 7. Diskont Kočevje Domlale M. Matka Količevo 163. Mm muka Pbdpml L Diskont Vilnuije 39. Pobrilm Domlale 76. Mattel Kattank IM. Mm naka Selam ». Diskom Domžale-Bvila 40 Fobritvo Kamnik 71." Matka Klaiaja 1115 Detbmsa KmemT 10. Diskont Domžale 41. Pobril vo Grosuplje 72. Marka Skute 106 Dctkaba DtmMe oblačila in obutev 42. hitrimi Škofljica 73. Market Komenda 107. Pmkafrim Igndm [nodbre II. Disko« Selana 43. Moštvo Selam 74 Mata Meda Mengeš III. Nclhikkr poskrvnr enote: 44. Papir in obutev Gtmupljr T5s Marta Nevlje 101 Tigroma Blagroma 12. Blagovni hria Kevina 43. Knjigama Kamnik 76 Maka Duplica 10* ltjv.ro, V,Up* 13. Avtottgoviua Selana 46 Drogenja Kanal 77. Matka Srcibpt vaa 116 poslroabnta Anini 14 Agnmuutel Selana 47. Drogerija Selana 71 Market laze III. prolroabma Plntrona 1$. Kovinar Domlale 41 Kozmetika Selana 76 66 - -k -a 6« . ._:6 Marin ihftu 112 fmbiuAuVibmtc 16. Železnini Ivančna Gorici 49. Sleklo Komen (KI Marta Grosuplje 113 ponbunlmra Shmjri 17. Žck/nina Selana SOL Steklo Selam tl. Matka Škofljica 114 pusk.abro*a luke II. Železnina Komen 51. Trafika Selana V. Matka TriurGrosapije 115 putknaknea Sborjje 10. Kovina Gnvsuplje 11 /h itske postav ar male 13. kbnta Šentvid 116 poskvabroa Mu 20. Gradbenik Domlak (sapenaaiketi. maricti in klasične M. Matka Šmarje Sq> 117. pukroutnea tata 21. Kurivo Selana prodajaln:): H Marta Videm Doborpo^e 111 pv*sk.abnsa Gkrvnuea 22. Univcrzal Kamnik 52. Supentuitri Kamnik 16 Matka Vttap Gun 119 ptdroubua ktdtabna 23. lilekutt material Selana 53. Sapcrttuika Ivanini Gorica 17. bfarkaGajjcvien 126 paskvakmn Skitom 24. Tcboika Videm Dobrepolje 54 Sapemiiket Selana u bfatkaShčtu 121. prokroubnci Baesanaea 21 Dum 'Tremo Kamnik 55. Maiket Vek Domlak «9. bfarka kilta 122 pusknaknea lbpe|e 26 Tip Top Kamnik 56 Mattel ttkretje 96 Maita Ommlje 123. futslmohma Mmenp 27. Cciminka Dunilak 57. Mattel Dtan Domlak M. Mata Scnuiečt IM rvvsknabnea Gradišče 21 Tatja Mengeš 51 Market Bakov nik 92. Marta Divača 125. pukaOUulkmpe 20. Modna hašo Kamnik 51 Molet Stranje e. Muta l okev 3A Nova moda Kamnik «a Market Satova 94. Maria Kuzma Trudimo w. da ki luk v vašem kraju odprt rahbm mesto «san uto utnufuhh »Up mšdt aktov po zona*. .e«* VELE nnmniiiiiifCTinin mms tunutm nuim lunn e-mail: info@unlvox.sl Tein c n TcizloM . Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost dobre investicije? Naj Vam ne bo vseeno, kdo upravlja z Vašim premoženjem. Odslej Vam v Krekovi banki nudimo tudi vse storitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji. KREKOVA BANKA tel.: 02 - 22 93 119. e-mail: priiruK,ktrva329-526. 2562 KROMPIR za nadaljnje sajenje sorte sante, romana in jerla prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, B (061 >7862-316. 2567 KORUZO v zrnju in letošnji cviček prodam. B(07)30 81 484. 2585 RAZNO ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041)612-861, Novo mesto. 2132 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 >642-762. V NAJEM oddamo poslovni prostor, primeren za trgovino ali mimo obrt, vteentru Krškega, na CKŽ 34,58 nF. B (07)4903 730. GOTOVINSKA IZPLAČILA za delnice skladov in podjetij. Pokličite v Mercator center Novo mesto! B (07)39 30 262. 2555 VEČJO poslovno stavbo, primerno za razne dejavnosti (možnost najema strojev za brizganje plastike), oddam v najem, in 500 kg granulata Acmib za glavnike ter 10 vrst orodij za glavnike različnih velikosti zelo poceni prodam. B (07) 30 81 256. 2556 POUČUJEM diatonično harmoniko B (041)980-326. 2566 ČE POTREBUJETE varstvo za vašega malčka, pokličite na B (068)48-797! 2569 ZELIŠČAR Rizvič. Moč narave. Zeliščni čaji in prašek za želodčne in črevesne bolezni ter za bolezni prostate in hemeroidov. B (041) 886-345, non-stop. 2570 TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701. ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868 / (P \ FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah! Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3.000 SIT m2. KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612 ODER za fasado, plošče in kovinske punte za opaž posodim. B (068) 33 46 106. 2573 SNEGOLOVE za vse vrste kritin ugodno prodajamo. B (068)83-147. 2582 VARSTVO OTROK na svojem domu nudim. B (068)28-695. -2584 SLUŽBO DOBI PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. BREZ TVEGANJA in stroškov odličen zaslužek. Ni akviziterstvo! Nudimo kredit. B (040)227071. 2540 MOST, d.o.o., Vavta vas 41 a, Straža,® 84-295 ali 83-162 pogodbeno zaposli dekle s prakso v živilski trgovini za delo ob vikendih. REDNO ZAPOSLIM trgovskega potnika. Pogoj: dostavno vozilo. B (041 >667-900. ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v PIRŠ imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegna 3, Ljubljana, B (041) 746-823. 2552 V SALONU POHIŠTVA zaposlimo oblikovalca notranje opreme ali trgovca z izkušnjami v prodaji pohištva. Pisne vloge pošljite na naslov: Mirena, d.o.o., Potok 21,8351 Straža. Če imate odnos in smisel za duhovno krščansko literaturo, ste urejeni, imate lasten prevoz in vam terensko delo ni tuje, bi se redno zaposlili in zaslužili vsaj 150.000 SIT mesečno, potem ne odlašajte. Pokličite 01/43-83-550 - čaka vas urejen delovni kolektiv. ŠOFERJA C- in E- kategorije za vožnjo na relaciji Dolenjska - Italija zaposlimo. B (041)620-291. 2572 ŠIVILJE z izkušnjami iz Šentjerneja ali bližnje okolice iščemo. Možna redna zaposlitev. Alfa Novo mesto,d.o.o.,® (041 >610-737, od 8. do 16. ure. 2581 STANOVANJA TRISOBNO STANOVANJE, 73 m!, v Šegovi ul., drugo nadstropje, obnovljeno, vseljivo septembra, prodam. B (041 >622-531. 2389 OPREMLJENO garsonjero oddam. B (068) 24-834, od 19. do 21. ure. 2545 ENOSOBNO STANOVANJE, Ul. Slavka Gruma, drugo nadstrpje. CK, telefon, prodam. B (068)33 22 430, po 19. uri. 2551 NEOPREMLJENO garsonjero na Seidlovi c. oddam.® (031 >225 227. 2553 STANOVANJE v Črnomlju kupim. B (031) 575-450. 2559 PRIMERNO STANOVANJE v Krškem ali okolici najamem, b 041/ 679 470. S SUZUKI Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791 • prodaja vozil • mehanika • kleparstvo • ličarstvo Suzuki darilo: do 1.000 I goriva! UGODNI PLAČILNI POGOJI! ŽIVALI VALILNICA IZ SENOVEGA obvešča, da zbira naročila za bele kilogramske piščance, rjave in grahaste nesnice ter bele težke kokoši. B (07)49 71 375. 2236 SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in večje piščance ter purane, ki jih lahko dobite po 15. septembru. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038. 2383 MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. B (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, (068)84-111. 2412 VEČ brejih kobil z žrebeti prodam. B (068)67-470 ali (041)358-455. 2482 BREJE TELICE in breje krave simentalke prodam. B (07)30 72 104 ali (041)717-754. PRAŠIČE, težke 25 do 150 kg, prodam. B (07)30 72 104 ali (041 )717-754. 2536 ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. B (068)45-236. 2537 TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, prodam. B (068)75-471. 2558 PERUTNINARSTVO METELKO obvešča stranke, da lahko ob delavnikih dobijo bele težke piščance, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo in purane. B (0608)89-038. 2560 BIKCA sivčka, težkega cca 140 kg, prodam. B (041)275-472. 2561 3 BIKCE, težke 150 do 250 kg, simentalce ali šarole, kupim® (031)821-950. 2568 TELIČKO sivko, staro 10,dni, prodam. ® (07)30 24 069. 2571 2 KOBILI, breji, ena z žrebetom, in enoletno žrebico hanoveranko prodam. B (031)722-885. 2574 TELIČKA, starega I teden, prodam B (031)305-975. 2579 BIKCA, težkega cca 160 kg, prodam B (068)73-327. 2580 fr- \‘><' Z°v6 ,929-084. OBČINA METLIKA OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje na podlagi'14. člena Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja “Komunala Metlika” (Uradni list RS, št. 21/95) in 50. člena Statuta javnega podjetja "Komunala Metlika, d.o.o.” prosto delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA “KOMUNALA METLIKA, d.o.o.” ■ . : - /v ' lil Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri - da imajo vsaj šest let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vQdilnih delovnih mestih; - da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Kandidati morajo obvezno k prijavi priložiti tudi kratek opis dosedanjega dela in program dela - vizijo podjetja. Mandat direktorja traja štiri leta, isti kandidat pa je lahko po končanem mandatu ponovno imenovan. Kandidati naj prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter jih v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika, "Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja", s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS DIREKTORJA JP “KOMUNALA METLIKA, d.o.o.". Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v zakonitem roku. Tovorno skladišče - železniški muzej? LITIJA - Pred kratkim je litijski župan Mirko kaplja prvič javno povedal, da naj bi Slovenske železnice nekdanje železniško tovorno skladišče na litijski železniški postaji, ki ga nameravajo podreti, odstopile občini Litija za preureditev v železniški muzej. V njem naj bi bila stalna železniška razstava, kije bila prvič na ogled ob 150-letnici izgradnje železne ceste skozi Litijo in je bila obiskovalcem na ogled v kulturnem domu. Poleg pa naj bi svoje mesto dobili tudi litijski rudarji, ki so dolga leta služili kruh v sitarjevških rudnikih. Kakšna bo usoda skladišča na železniški postaji Litija bo znano po pogovoru predstavnikov občine Litija in vodstva Slovenskih železnic v Ljubljani. NOVO! Semenarna Ljubljana ima od marca 2000 novo prodajalno v Črnomlju v Coni Majer 9, kjer vam nudijo: * okrasne čebulice, vrtnice, mačehe • čebulček in česen * ozimna žita • okrasno drevnino in sadne sadike ter lončnice • semena in sadike vrtnin in cvetlic • semena poljščin in semenski krompir • lonce in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenike, folije • organska in mineralna gnojila, substrate in šoto • ugoden nagrobni program (pesek, zemlja, substrati...) * ugoden nakup sredstev za varstvo rastlin Ugodnosti: • Ponudba meseca akcijske cene vsak mesec v drugi polovici meseca • popusti pri večiih nakupih 5% pri nakupu nad 10.000, 7% pri nakupu nad 30.000, 9% pri nakupu nad 60.000 SIT • popust za upokojence vsak 2. in 3. delovni dan v mesecu 5% popust pri nakupu nad 1.000 SIT • strokovno svetovanje Delovni čas: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure, tel.: 07/305-32-59 Obiščite nas in izkoristite ugodnosti tudi v: • prodajalni Semenarne Ljubljana, CBE 64, Metlika, tel: 07/305-80-26 delovni čas: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure • prodajalni Semenarne Ljubljana MOJ DOM, Velika Bučna vas 1, Novo mesto, tel.: 07/332-39-00 delovni čas: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure Nagradno žrebanje: V nagradnem žrebanju lahko sodelujete vsi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje in kupon oddali do 27. 10. 2000 pri blagajni katerekoli od naštetih prodajaln. Nagradno vprašanje: Kdaj je Semenarna Ljubljana odprla novo franšizno prodajalno v Črnomlju? Ime in priimek: Naslov. Kraj: Nagrade: 1. nagrada: okrasne čebulnice v vrednosti 15.000 sit 2. nagrada: okrasne in sadne sadike v vrednosti 10.000 sit 3. nagrada: gnojila in substrati za rože v vrednosti 5.000 sit 20 tolažilnih nagrad ———-----------------------------------------------------------------------e________ Žrebanje bo v soboto, 28.10. 2000 ob 10. uri v prodajalni Semenarne Ljubljana v Coni Majer 9 v Črnomlju, kjer bodo objavljeni tudi rezultati. Prodajni center podov PCP PUREBER3 PARKETARSTVO OOL&USKl UST vaš četrtkov prijatelj Sporočilo zavarovancem Vzajemne zdravstvene zavarovalnice m Vse prejemnike vabil k preureditvi obstoječih zdravstvenih zavarovanj za doplačila bi radi spomnili, da nam podpisane dodatke k pogodbi vrnejo najkasneje do 30. septembra 2000. S tem si bodo zagotovili 6,5-odstotno znižanje premije že od 1. novembra 2000 dalje. Vsem tistim, ki ste nam dodatke v tako množičnem številu že vrnili, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. \r7 A TC\/f M A imate dodatna vprašanja ali potrebujete nasvet, A-"-v11 v J V nas p0wjčite. Z veseljem vam bomo pomagali. zdravstvena ' Zavarovalnica, d.v.z. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel : 068/325-325 faks: 068/3917-305 DOLENJSKI LIST pokličite na nove številke: Vodstvo družbe 07 39 30 502 Služba za marketing 07 39 30 5I4 m Saiii MRH laični k1 ovti Dolenjski list ima nove telefonske številke Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim. da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo! Nove telefonske številke izveste, če vtipkate: 006 •: stara števili«? http://tiscelekom.si Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST vjBSgv DESET Šjjgjr DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tini Plut iz Gribelj 89 a. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (6) Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci 2. (I) Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja 3. (2) Gobarska- ansambel Vrisk 4. (3) Sezimo si v roke - ansambel Nagelj 5. (4) Pojoča skrinjica - ansambel Poljub 6. (S) Vesela Dolenjka - ansambel Rubin 7. (-) Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi 8. (7) Zdaj vse drugače je - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje 9. (8) Kamen na srcu - ansambel Vasovalci 10. (9) Avto moj ne ve - Kvintet Dori Predlog: Sosed sosedu - Trio Frančič Kupon št. 39 Glasitjem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto y + stara številka Slovenije Slovenije 20 % PROMOCIJSKI POPUST NA BOBROVEC SLOVENIJA tondach opekarna, d.o.o.* Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/587 11 23, ter vse večje trgovine z gradbenim materialom, Internet: www.tondach.si, E-mail: info@tondach.si IŠBSIf Vsi na tej strani že imajo nove telefonske številke. Kličite jih na nove! © KU&T£ NOVE! PORTRET TECjA TEdlNA Halo, tukaj DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. 4 e/i /j Veseli hribček En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatlje povabil, še sam ga bom pil. Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži. Že čriček prepeva, ne more več spal, v trgatev veleva, spet pojdemo brat. Konjički škrebljajo in vozjo težko, ker vince peljajo, ki je močno sladko, prelepo rumeno, kot čisto zlato. Le pijmo pošteno prežlahtno blago! ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800-1862) Delegata Glej, glej! Je res at ’ se le zdi, da ob cesti tvoja slika spel visi? Prav zvito se na njej smehljaš, mar adut ali figo v žepu imaš ? Enkrat smo že izvolili te, poslanec, pa si le zase poskrbel, pretkanec. JURE MURN Dodatek za rojstvo otroka VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče so se že v lanskem letu odločili za vzpodbujanje rodnosti na poseben način. Patronažna sestra in matični urad sporočita vsako rojstvo otroka, ki ima stalno bivališče in tudi živi na območju občine Velike Lašče, na Občino, in novopečeni starši kaj kmalu dobijd obisk župana Antona Zakrajška, ki jim prinese voščilnico in knjigo. V tem času je to priročnik dr. Helmuta Kcndla Otroške bolezni. Starši tudi prejmejo za 40.000 SIT Mercatorjevih bonov, ki za sedaj še niso predmet dohodninske napovedi. Valvasor gradu ni kaj dosti dodal! Arheološka odkopavanja na gradu Kostel so prinesla zanimivo odkritje - Dobrodošla pomoč za pripravo projektov in določitev vsebine - Ustanovili posebno fundacijo za obnovo gradu Nataša Kadar so starši želeli umiriti malo Natašo - bila je zelo živahen otrok - so ji potisnili v roke svinčnik in list papirja, saj so vedeli, da bo tako nekaj časa mir. Takrat seveda niso slutili, da bo iz otroka, ki se je tako lepo zamoti! z risanjem, zrasla talentirana likovna ustvarjalka, umetnica, ki bo kot mlada diplomirana slikarka in skorajšnja magistra umetnosti prejela odkupno nagrado Novega mesta na 6. Bienalu slovenske grafike in se kot prva od novomeških likovnih ustvarjalcev okitila s tako ugledno nagrado. Pa saj tudi sama dolgo ni vedela, da ji je bila z umetniškim darom položena v zibelko tudi življenjska pol v umetniški poklic. Nataša Mirtič je šele v srednji gradbeni šoli v Novem mestu začutila, da njen poklic ne more biti gradbeništvo ali kaj drugega, da jo mami drugačen klic v drugačno življenjsko poslanstvo. Pri tem ji je veliko pomagal prijatelj akademski slikar Jože Kumer, ki je kaj kmalu odkril, da se v drobnem dekliču skriva močan ustvarjalni talent. V njegovem ateljeju je prebila veliko ur, slikala in pod vodstvom izkušenega umetnika spoznavala umetnostne sloge in različne umetniške prakse, kar ji je odpiralo vrata v zanimivi, zanjo pa še doiatno privlačni svet likovne ustvarjalnosti. Kumer jo je tudi spodbudil, da se je po končani srednji šoli prijavila za vpis na ljubljansko likovno akademije in jo pripravil na zahtevni sprejemni izpit, ki ga je Nataša med številnimi kandidati tudi uspešno opravila. Ves čas študija je vedela, da se je prav odločila, čeprav je bilo včasih težko in se je pojavljal dvom. A dvom je sprejela kot nekaj, kar lahko koristi ustvarjalcu, saj mu ne dopušča uspavanja. Diplomirala je teta 1997 pri prof. Andreju Jemcu, nato pa nadaljevala s podiplomskim študijem pri prof. Lojzetu Logarju na grafični specialki, ki jo bo letos končala. Letošnje leto se tako zapisuje z velikimi črkami v Natašino življenje. To je leto zaključka podiplomskega študija in z nagrado slovenskega grafičnega bienala tudi leto vstopa med pomembne grafične ustvarjalce. Osebno pa teto 2000 doživlja tudi kot čas grenke izkušnje, ko so se ji je v mladostno upajoče zrenje življenja zarisale temne sence. Zbolela je za sladkorno boleznijo, ki bo poslej njena stalna življenjska spremljevalka in ji bo do neke mere odrejala način življenja. Marsikoga bi to potrlo, a Nataša je pokazala izjemno notranjo trdnost. Bolezen je sprejela kot tisto, kar ji je pač dosojeno, njene vere v življenje pa ni podrla, nasprotno, globlje je dojela resnično vrednost življenja in čar vsakdanjih stvari, ki jih ljudje, zazrti v vsakršna slepila, običajno prezrejo. Nataša Mirtič enako zavzelo kot prej kuje načrte za prihodnost. Razmišlja o ureditvi svojega ateljeja in o statusu svobodnega umetnika. Kaj bi tudi drugega, saj v nji ni več dvoma, kam je usmerjena njena življenjska pot in kaj jo trajno osmlsluje. M HAN M ARKE!J KOSTEL - Na gradu Kostel, ki sodi med 60 kulturno-zgodovinskih spomenikov državnega pomena, so letos poleti nadaljevali z lani začetimi arheološkimi izkopavanji. Ob tem so med drugim prišla na dan tudi odkritja, ki nakazujejo, da je Valvasorjeva upodobitev gradu v Slavi Vojvodine Kranjske precej bližje podobi, ki jo je grad nekoč imel, kot so še do nedavnega mislili. Mejni grad Kostel, katerega posebnost je, da je edini grad na Slovenskem, za čigar obzidjem še vedno živijo ljudje, datira v 12. stoletje. Pred dvema stoletjema gaje porušila Napoleonova soldateska, zaradi česar se je njegova podoba močno spremenila. Predvsem zaradi stolpov in stolpičev, ki jih danes ni več, so za Valvasorjevo upodobitev gradu, za katero je ob siceršnji raz- Srečanje zbiralcev LJUBLJANA - Vsi, ki zbirate in želite menjati ali prodati star denar, razglednice, značke, odlikovanja in telefonske kartice, se lahko udeležite mednarodnega srečanja zbiralcev, ki bo v soboto, 23. septembra, v Mercatorjevem hotelu Ilirija v Ljubljani, v Derčevi ulici 4. Mizo je potrebno rezervirati na telefonski številki 01 507 85 12. Medved skočil pred avto ŠENTJERNEJ - Za mariborski Lent je trgatev najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ki rase in rodi že preko 400 let, svojevrsten praznik, slavnostno pa so prejšnji petek potrgali tudi grozde, ki jih je obrodila 7 let stara modra kavčina ali žametna črnina, potomka trte z Lenta. Ob tej priložnosti je župan občine Šentjernej podelil patronat nad trto kulturnemu in etnološkemu društvi* Gallus Bartholomae-us, ki bo tako skrbelo za promocijske aktivnosti, povezane s trto. Mesto Maribor v znamenju spoštovanja in prijateljskega sodelovanja goji navado, da vsako leto podari cepič z listino o izvirnosti stare trte izbranemu prijateljskemu mestu. V družbi izbranih mest je sedaj 14 občin, od letos raste tudi na Otočcu, prejela pa sta ga tudi olimpionik Leon Štukelj in papež Janez Pavel II. Leta 1992 je županja občine Maribor Magdalena Tovornik ob trgatvi predala rozgo najstarejše trte tedanjemu županu občine Novo mesto Marjanu Dvorniku. Viničar mariborske trte mag. Anton Zafošnik je poveril strokovni nadzor in status viničarja trte trsničarju Francu Martinčiču iz Šmalčje vasi. “Še se spominjam, ko so mi v času prešanja prinesli roz- go, shranil sem jo in cepil. Na mar-tinovo soboto, 13. novembra 1993, pa smo se odločili, da bomo en cepič slavnostno posadili. Takratni župan novomeške občine Franci Koncilija je napisal, da bomo sadili v vsakem vremenu. In tako se je zgodilo, da je bilo pri obnovljenem križu na Vrbovcih, kamor smo nameravali trto posaditi, snega do kolen. Takratni minister za kmetijstvo Jože Osterc je zaradi snega uspel priti le do Trebnjega, iz Maribora pa so prišli vsi povabljeni,” je pred trgatvijo pripovedoval trsničar Franc Martinčič. Ko seje leta 1994 iz občine Novo mesto izločila samostojna občina Šentjernej, je potomka trte prešla v last nove občine, župan Hudoklin pa je prejel tudi posebno listino o posedovanju trte. Potomka trte z Lenta je letos dobro obrodila. Martinčičeva sinova, ki jima je bila zaupana trgatev, sta odrezala 55 grozdov, s katerimi sta brento napolnila skoraj do vrha. Mag. Zafošnik je preveril tudi sladkorno stopnjo grozdja, ki je pokazala popolno zrelost. Pravzaprav je bolj ustrezala pozni kot normalni trgatvi. Najstarejša trta na svetu pa na trgatev še čaka. T. JAKŠE GAZVODA asfaltiranje svojega dela na cesti Rdeči Kal-Jordanlal, za Mirnope-čane pa je ostalo še 550 metrov-makadama do vasi. Odsek je pomemben, saj vodi do neštetih vinskih goric na Šmavru. Stroji so bili že tam, ali ne bi bilo lažje, ko bi bili to storili že takrat?” Novomeščanka je poklicala v zvezi s plačevanjem v novomeških vrtcih. Sprašuje se, zakaj v primeru bolezni otroka odštejejo le hrano, pa tudi poleti, ko je otrok manj in jih združijo v eno ali dve skupini, morajo starši, čeprav takrat otroke le varujejo, plačevati polno ceno. Sicer pa bralko moti, da na položnicah ni natančno opredeljeno, kolikšna je cena hrane, kolikšna izobraževanja in kolikšna varstva. Ob koncu je omenila še bralno značko v vrtcih, imenovano Malček bralček. “Po novem naj bi starši plačali po 200jolarjev mesečno za otroka. In če je v skupini 24 otrok in 10 skupin v vrtcu, je to več kot petsto tisočakov na leto. Zanima me ali bo res vse to šlo za nakup novih knjig!" je dejala. Vesna iz Novega mesta se zahva-liljuje Branku Švajgerju iz Leba-nove 20 za njegovo nesebično pomoč. Vesni in njeni hčerki, ki sta z avtomobilom nesrečno obstali na cesti pred pljučnim oddelkom novomeške bolnišnice, ni pomagal umakniti vozila s cestišča nihče od mimo vozečih mlajših voznikov, pomagal jima je šele gospod Branko, ki je nato šel celo po bencin, da sta lahko prišli do najbližje bencinske črpalke. Bralca iz Primoža zanima, kakšna bo usoda tamkajšnje vrtine za vodo. Menda naj bi jo sedaj, ko so jo naredili za KS Primož, uporabljali tudi v KS Studenec. “Mi imamo že dovolj težav z vodo. Kdo bo odgovoren, če Primož ne bi imel vode Studenec pa?". Roman Perčič, vodja oddelka za okolje in prostor na sevniški občini je povedal, da bodo prihodnje leto naredili projekt, v katerem bo natančno zapisano, katera naselja se bodo iz potegnjeni obliki gradov značilno mnoštvo stolpičev, strokovnjaki domnevali, daje deloma tudi plod domišljije. Vendar so nedavno zaključena arheološka izkopavanja pokazala, da je med vsemi upodobitvami in videnji kostelskega gradu Valvasorjeva verjetno še najbližja nekdanji podobi gradu. Lani so z arheološkimi odkopavanji odkrili dvorišče z vodnjakom, kamnito stopnišče in veliko keramike, letos pa so z deli na dvorišču od vzhodnega, že pokritega stolpa nadaljevali. Odkrili so večji prostor, drugega pa začeli odkopavat, pri čemer so dobili kvalitetne arhitekturne elemente. Odkrili so izviren kamniti tlak, na podlagi katerega bodo strokovnjaki lahko določili originalne etažne višine, hkrati pa tudi odkrili, kako so potekale navidez zelo zapletene notranje komunikacije v gradu. Taje bil namreč zgrajen v različnih nivojih, saj je pozidava smiselno sledila razgibanemu terenu, vendar so vse do letošnjega poletja strokovnjaki lahko samo ugibali o smiselnih povezavah cele množice stopnic, odkritih po vsem gradu. Letos opravljena dela so veljala 5 milijonov tolarjev, dodatno pa so jih porabili še tri za obnovo cerkvice ob vznožju gradu, ki jo bodo z dokončanjem fasade in položitvijo kamnitih tal v celoti obnovili prihodnje leto. Odkritja arheologov bodo v veliko pomoč strokovnjakom pri pripravi projektov za restavriranje gradu pa tudi občini Kostel pri določitvi vsebine, ki naj bi jo obnovljeni grad imel. V ta namen so v Kostelu ustanovili posebno fundacijo, ki naj bi pospešila obnovo gradu, ki traja že desetletja. V občini še razmišljajo, da bi v gradu uredili restavracijo v slogu 17. stoletja, manjši muzej ter ob vznožju kamnitega amfiteatra, ki ga znotraj odkopanega dvorišča tvorijo stopnice, prireditveni prostor. M. LESKOVŠEK-SVETE MOJE ZLAJO - Na sprejemu, ki ga je pb vrnitvi s svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu na Slovaškem za slovenska reprezentanta Draga Perca in Igorja Šlridja pripravil sevniški podžupan Andrej Štricelj, je bilo najbolj prisrčno snidenje svetovnega prvaka Perca z dveletnim sinkom Samom. Samo je po skoraj tedenski odsotnosti močno pogrešal očeta. Očitno pa si je zelo zaželel tudi modelov ter bleščeče zlate in srebrne kolajne okoli očetovega vratu, saj je Samo kar ponavljal: "Moje, moje" in hlastal za novimi "igračkami". (Foto: P. P.) 55 grozdov na potomki z Lenta Cepiči najslarejše žlahtne trte na svetu kot znak prijateljstva v 14 občinah, tudi nad Šentjernejem, kjer je bila v petek trgatev KOSTEL - Na magistralni cesti v Čolnarskem klancu pri odcepu za Dren je prišlo pred kratkim do prometne nesreče. Anton Kajfež iz Ljubljane je vozil osebni avto po magistralni cesti oa Petrine proti Banja Loki. Nenadoma pa mu je pri odcepu za vas Dren skočil na cesto medved. Trčenju se ni dalo izogniti. Na avtu je bilo škode za okoli 50.000 tolarjev, povzročitelj trčenja pa je po nesreči pobegnil v gozd. Na policijski postaji v Kočevju smo zvedeli, da se je od avgusta letos zgodilo na območju občine 14 prometnih nesreč z udeležbo divjadi. Največkrat so bile udeležene srne in jelenjad pa tudi dve lisici. Po oceni je izgubilo življenje v prometnih nesrečah letos že toliko divjadi, kot znaša letni plan odstrela manjše lovske družine. Previdnost na cesti je potrebna še posebno tedni, ko je ruk jelenov in je divjad pogosteje na cestah. Letos spet kros LOŠKI POTOK - V petek, 6. oktobra, bo v Loškem Potoku kros osnovnošolcev. Prvič je bil kros lani, ko se ga je udeležilo 6 osnovnih šol, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo. KOSTELSKI GRAD - Grad je kot pomemben pomnik preteklosti že sredi 80-ih let zaščitita kočevska občina, lani pa ga je med svoje kulturnozgodovinske spomenike uvrstila tudi država. (Foto: M. L.-S.) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Slovenija ne dolguje Avstriji nič - Kdaj ho mirnopeški svetnik začel izpolnjevati svoj predvolilni program? - Zahvala Branku Švajgerju za pomoč - Prepočasna obnova banke TRGATEV ZAUPANA MARTINČIČEVIMA SINOVOMA - Potomko najstarejše trte na svetu, ki rasle na Vrbovcih, sta potrgala sinova vinarja in trsničar-ja Franca Martinčiča Jernej in Martin, ki sta tudi sicer vse leto pridno delala v domačem vinogradu in trsnici. Sedem let stara potomka je imela 55 grozdov. (Foto: T. J. G.) Bralec iz Novega mesta se je ogorčen spraševal, kako more Avstrija kot nacistična in okupatorska država, napadalka Slovenije v drugi svetovni vojni, zahtevati kakršnokoli odškodnino. “Mene kot štiriletnega pregnanca z rodne grude ne bo nihče prepričal, da Slovenija karkoli dolguje Avstriji! Nasprotno, avstrijska škoda v naši državi je tako velika, da nam je nikoli ne bodo mogli povrniti," je povedal Novomeščan. Lotil pa se je še “domače zadeve”. Zanima ga, kako je sploh mogoče, da je direktor Intertoba 80 odst. lastnik podjetja in kako lahko tako izkorišča delavke, ki delajo za borih 50 tisočakov na mesec! Bralec iz okplice Mirne Peči sprašuje mirnopeškega svetnika Janeza Slugo, kdaj namerava izpolniti svoj predvolilni program, ki gaje izdal celo na zgibanki, saj mu za to ni ostalo več prav veliko časa. Med cilji, ki jih je tam omenjal, so tudi prizadevanja za boljšo infrastrukturo, med drugim za asfaltiranje medkrajevnih cest Jordankal-Dečja vas in Jordanka!-Rdeči Kal. “Toda tu se ni še nič premaknilo. Trebanjci so pred tedni dokončali omenjene vrtine napajala, seveda pa je vrtnina bila narejena predvsem za KS Primož. Res pa je, da bodo nanjo priključili tudi vodovodni sistem za manjši del KS Studenec in del KS Boštanj. Če ima bralec še kakšno vprašanje, Perčič svetuje, naj se obrne na predsednika krajevne skupnosti ali nanj osebno. Poklical nas je tudi stari znanec lx-opold Korevec iz Črnomlja. Tokrat je pokomentiral prepočasno adaptacijo Dolenjske banke sredi mesta. Meni, da je prav, da so se lotili adaptacije, vendar bi vsaj dela na strani, obrnjeni proti cesti, lahko potekala hitreje, saj zaradi nje prihaja do velikih zastojev v prometu. Motijo ga tudi neurejene izložbe trgovine Pod lipo. M. Ž. t'* ,