Pozdrav novemu tisočletju
15 izdelkov
Iv 51.1etu do 51% nižja cena! J
Akcija velja od 28.9.do 8.10.
v vseh prodajalnah Mercatorja (oz. do razprodaje zalog).
** Mercator// //'boljši sosed
•1
#
I
v
St. 39 (2666), leto LI »Novo mesto, četrtek, 28. septembra 2000 »Cena: 220 tolarje!
Inplet spet v Lyonu
Edino podjetje iz Slovenije na tem sejmu - Julija pridobili še certifikat EKO TEX100 - Že 14. presoja kakovosti po ISO 9001
DOLNJE BREZOVO - Na enem največjih sejmov pletiv na svetu, v francoskem Lyonu, je te dni letos drugič razstavljalo tudi podjetje Inplet iz Dolnjega Brezovega. Po besedah direktorice Inpleta Helene Kožar - Zidarič so bili na sejmu ■ned proizvajali metraže edini Slovenci. Domov pa so se inpletov-ei vrnili zelo zadovoljni, saj jih je obiskalo kar polovico več strank kot lani, na tendenčnih forumih.
Bo vlada prezrla zakon?
SEVNICA - Na svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju v Sevnici so razpravljavci kritizirali vlado, ker obstaja bojazen, da do 21. oktobra ne bo pripravila koncesijsko pogodbo za gradnjo spodnjesav-ske verige, čeprav ji to nalogo nalaga zakon, ki je stopil v veljavo konec julija. Območna gospodarska zbornica bo pripravila v petek posvet o tem v Krškem, ki naj bi se ga udeležil tudi gospodarski minister Jože Zagožen. Strokovna komisija Posavja za H E na spodnji Savi, ki jo vodi Niko Galeša, meni, daje delo ministrstva na tem področju skrajno neresno. Direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič je dejal, da brez dokapitalizacije koncesionarja ne bo projekta, vrednega 460 milijov evrov. Ogrozi pa ga lahko že zamuda pri odpiranju gradbene jame za H E Boštanj.
kjer so predstavljena najmodernejša pletiva, pa so imeli predstavljenih kar 21 svojih vzorcev, kar je velik uspeh za Inplet. Na sejmu so pridobili novega kupca, ki je že naročil Inpletove izdelke.
Da bi kakovost svojih izdelkov še povečali, so v letošnjem juliju pridobili tudi mednarodno priznan certifikat EKO TEX 100, s katerim zagotavljajo, da so vsa pletiva iz Inpleta izdelana iz okolju prijaznih surovin. Znano je, da imajo v In-pletu že vrsto let tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Prav te dni so ob že 14. preverjanju sistema kakovosti presojevalci londonske inštitucije, ki jim je ta certifikat podelila, ugotovili, da sistem deluje zelo dobro. Ugotovili niso prav nobene neustreznosti, česar so se v Inple-tu še zlasti razveselili, saj jim to pomeni nekakšno nagrado za dobro delo.
P P
Ekološka tržnica
NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bodo na novomeški tržnici prvič ponudili pridelke in izdelke iz ekoloških kmetij. Ekološke kmetije, članice Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, bodo prodajale na petih stojnicah na najvišje ležečem trikotniku mestne tržnice. Otvoritev bo ob 8. uri, prodaja pa bo nato potekala vsako sredo in vsak petek. Kot sporočajo iz združenja, ki je bilo avgusta sprejeto v Zvezo ekoloških kmetov Slovenije, letos na našem območju izpolnjuje pogoje za prodajo na tej tržnici 10 kmetij, prihodnje leto pa jih bo še enkrat toliko. Novomeška ekološka tržnica bo za ljubljansko, mariborsko in celjsko že 4. te vrste v Sloveniji.
H 07/ 30 81 118 k 041
Šmarje t3a, Šentjernej, e-maii: kub«.
• WAP Motorola V.2288	27.000	SIT
Ob sklenitvi naročniškega razmerja ali staro za novo (- ocena rabljenega aparata)
• MOBI SOKOL+ 39.000 SIT
Košarka
KRKA TELEKOM
Liga Kolinska GEOPLIN SLOVAN
Novo mesto, športna dvorana Leona Štuklja, sobota, 30.9.2000, ob 19. uri.
Žrebanje vstopnic: Mobreglja (Kobra)
I
Poslanci dobivajo mlade
Poslancev v državnem zboru je 90. Čeprav bi težko rekli, da si vsi pošteno zaslužijo svoje plače, država zaradi tega stroška še ne bo propadla. Ker pa nobena vlada doslej v plačni politiki ni znala narediti reda, se kar naprej dogaja, da teh 90 poslanskih plač, ki si jih vsaka nova garnitura poslancev poskuša še povečali, z nenavadno hitrostjo dobiva mlade. Sodniki so si že izborili poslancem enake plače, zdaj so na vrsti zdravniki, za njimi drugi delavci v zdravstvu pa učitelji in profesorji, državni uslužbenci. Vsi bi imeli poslanske plače in kdo bi si jim upal reči, da si boljših plač od sedanjih ne zaslužijo!
Vprašanje pa bi se v resnici moralo vrteti okrog tega, ali jim je mogoče dati več, kdo jim bo dal in od kod bo vzel. Pa še: zakaj samo njim, ko pa težko in naporno delajo tudi drugi! Strokovnjaki v gospodarstvu, kot so inženirji, ekonomisti, oblikovalci, tehnologi, računalničarji in mnogi drugi se po znanju in izobrazbi lahko mirno primerjajo s stavkajočimi skupinami, medtem ko se s plačami ali celo samo z zahtevami po njih sploh ne morejo. V gospodarstvu pogosto velja za drzno, če zahtevaš plačo vsak mesec, zato je stavka pri nas postala privilegij državnih služb.
Zdaj se bo država šla igrico Kdo bo prej. Ati bo gospodarstvo klonilo pod bremenom stavkovnih izsiljevanj in bodo proizvodni delavci začeli stradati ali pa se bo prej le našla vladna ekipa, ki bo na tem področju končno rekla bobu bob?
BREDA DUŠIC GORNIK
1
DAN BREZ A VTOMOBUA - Evropski akciji Dan brez avtomobila se je v petek, 22. septembra, pridružila tudi Mestna občina Novo mesto. Za ves promet so zaprli Glavni trg in Rozmanovo ulico, dopoldansko veselo dogajanje na osrednjem novomeškem trgu pa se je začelo ob deseti uri. Okoli 400 predšolskih otrok iz Novega mesta in okolice so navdušili cirkusant Ali in njegova simpatična pomočnica Petra (na sliki), čarovnik Niko in mlada pevka Sanja Cerjak, s prometom sojih seznanili novomeški policisti. Zvečer si je množica ljudi ogledala film novomeških ustvarjalcev "Na svoji Vesni”, ki se je zaključila z ognjemetom, evropski dan brez koles pa sta s koncertom sklenili skupini TNT in Durhmarš. Na trgu so pripravili tudi tekmovanje v "fun-ballu" in sejem koles, kdor je želel, je lahko preizkusil zaletavček, na ogled je bit še mestni avtobus. Sicer pa so tega dne vsi avtobusi mestnega potniškega prometa vozili brezplačno. Ob tej priložnosti sta na novinarski konferenci mestna svetnika Sašo Stojanovič in mag. dr. Tatjana Marija Gazvoda predstavila učinke akcije Novo mesto koles in načrte v prihodnjem letu. (Foto: M. Žnidaršič)
Dva priključka, a brez tunela?
Občina Novo mesto je prepričala ministrstvo za promet in zveze, da je krožišče v Bučni vasi veliko boljša rešitev kot standardno križišče
NOVO MESTO - Krožišče s petimi vhodnimi cestami-se tudi ministrstvu zdi najbolj varna in prometno najustreznejša rešitev, ki bo omogočala dober pretok prometa. Opravljene študije so tudi pokazale, da Novo mesto nujno potrebuje dva priključka na bodočp avtocesto in ne le enega, kot so predvidevali dosedanji dokumenti. Taka pridobitev bo imela tudi svojo ceno, saj naj bi se občina (odločali bodo občinski svetniki) na ta račun odpovedala tunelu na karteljevskem klancu in pristala na prekriti vkop.
Cena izgradnje krožišča ne bo Gora-Bič, ki bo Dolenjcem prines-
presegla predvidene denarne vsote za severni del novomeške obvoznice, ki jo bodo odprli naslednje poletje. Kot je v začetku preteklega tedna na obisku v Novem mestu dejal minister za promet Anton Bergauer, so študije pokazale, da bo le z dvema priključkom zagotovljeno normalno vključevanje novomeškega območja in njegovega zaledja na avtocesto. Če bo priključek speljan preko krožišča v Bučni vasi, ne bo mogoče zgraditi tunela na karteljevskem klancu. Tu naj bi zato vkopali avtocesto v klanec in jo na zgornjem, najtežjem delu v dolžini 290 metrov tudi prekrili.
Na tiskovni konferenci po obisku, ki ga je sicer pripravil mestni odbor SLS-SKD, je minister Bergauer še povedal, da bodo za 3 pododseke avtoceste proti Obrežju že do aprila 2001 dobili lokacijske načrte. Nekaj priprav na gradnjo bo zato steklo že letos. V kratkem bo odprt odsek avtoceste Višnja
la neprijetno novost - plačilo cestnine na cestninski postaji Dob.
Predsednik uprave Družbe za avtoceste mag. Janez Božič je pojasnil. da so lani odsek Bič-Trebnje-Hrastje razdelili na 3 pododseke. Del avtoceste ob Biča do Korenit-ke bo v marcu dobil lokacijski načrt, zato bi lahko z deli začeli pro-
obsegu stroškov, ki lahko do 50 odst. presegajo že predvidene, vse ostale variante so za Dars nesprejemljive iz prometnega in finančnega vidika. Če bo drugače, bo potreben rebalans nacionalnega programa," je dejal Božič.
Za odsek Ponikve-Hrastje pričakujejo lokacijski načrt v začetku leta 2002, za Hrastje-Kronovo pa konec januarja prihodnje leto. Za odsek od Kronovega do Smednika bo lokacijski načrt izdan decembra letos, zato tu, podobno kot na trasi od Biča do Korenitke že odkupujejo zemljišča in pripravljajo projekte, medtem ko naj bi z gradbenimi deli začeli prihodnjo jesen. Odsek med Smednikom in Krško vasjo naj bi dobil lokacijski načrt v septembru 2001, tisti od Krške vasi do Obrežja pa aprila 2001. Tudi tu še ni rešena postavitev OMV-jeve bencinske črpalke, ki ji nasprotuje ministrstvo za kulturo.
Ker je za Novo mesto pomembna tudi izgradnja zahodne obvoznice, ki bi zaključila obvozni krog okoli mesta, je treba, kot je poudaril državni sekretar za ceste Žare Pregelj, pripraviti študije in umestiti to nalogo v program izgradnje državnih cest.
B. DUŠ1Č GORNIK
Janez Božič
ti koncu naslednjega leta, saj jih prej čakajo še odkupi zemljišč. Za del mimo Trebnjega (Korenitka-Ponikve) bo v 14 dneh končano vrednotenje dveh dolinskih in ene pobočne variante avtoceste, nakar bo sledilo usklajevanje z občino. “Potek avtoceste po dolini je še v
raiM/oOj	
Ml.: 07/33 76 490	Podbovtkova ta, Novo moato SALON VOZIL
Jesenski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi od 6. do 8. oktobra 2000 z veliko razstavo živine.	
-»MERKUR:
Anton Bergauer
Ob koncu tedna bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji pa bodo občasno padavine.
n a j n I z j e
pri nas f a hip
MERKURJEVE	V /
• Vfečkat60l>MWtaMpovio6bceab.od2ft 9 do 21 10 2000i» «*•» v
Berite danes
stran 4
Viharje
stran
»RTV
stran 9:
• Kam z gnojevko z velikih farm?
stran 18:
• Ekološko kmetovanje je način življenja
stran 19:
• Poje ob delu in Železo mu odpeva
stran 21:
• V puščavi našla svoje črne dragulje
Srečanje žensk v Dobrniču
DOBRNIČ - Tradicionalno srečanje žensk v spomin na I. kongres Slovenske protifašistične zveze žensk (SPZŽ) bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 1 L. uri pred šolo v Dobrniču. Slavnostna govornica bo Sonja Lokar, izvršna direktorica Srednje in vzhodnoevropske mreže za enake možnosti spolov, to je mednarodnega inštituta s sedežem v Budimpešti. Na srečanju bodo sprejeli dogovor in pravila za ustanovitev Društva Dobrnič. Iz Novega mesta bo odpeljal avtobus ob 9.30 izpred VVindischerja (nekdanji Hotel Randija), ustavil v Žabji vasi, v Mačkovcu pri trgovini, na Sejdlovi pri trgovini Novak, nato pri Mestni občini in v Bršljinu.
Zastoji zaradi vojaških vaj
CERKLJE - Na širši lokaciji letališča Cerklje ob Krki bo od 1. do 6. oktobra potekalo vojaško usposabljanje. Premik kolone 43 vozil se bo začel v ponedeljek, 2. oktobra, zjutraj iz vojašnice Kranj proti Ivančni Gorici in Krškemu do Cerkelj. Na cilj naj bi prišli ob 13. uri. Zastoje je pričakovati na hitri cesti Bič - Otočec na odcepu za Cerklje. Del aktivnosti bo potekal še v bližini Breg in Drnove-ga, v vajo pa bodo vključeni tudi preleti letal in helikopterjev ter uporaba manevrskega streliva.
i:
I:
• f •
I:
!:
1
l/
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
LJUBLJANA - Družba Kolpa je, potem ko seje v tem mesecu udeležila že jesenskega velesejma v Zagrebu, javnosti in poslovnim partnerjem predstavila kar nekaj novosti tudi v Ljubljani. To jesen namerava z njimi nastopiti še na največjem sejmu kopalniške opreme v Frankfurtu.
Kot je povedal vodja investicijske prodaje Brane Faleskini, so razstavni prostor Kolpe obiskali vsi distributerji in partnerji iz Slovenije in iz držav bivše Jugoslavije. Vsi so dobro ocenili predstavljene programe. Obiskovalci so se ustavljali ob novem
bazenu z masažo, ki ga je za to podjetje projektiral v prestolnici živeči Novomeščan Danilo Lapajne, in ob drugih novostih: kotni kopalni kadi s tuš kabino in novimi oblikami masaže, tuš kabini za močnejše postave, posebni antibakterijski delovni plošči iz kerrocka za bolnišnice, ambulante in laboratorije ali pa ob čistilih za Kolpine izdelke.
Sodobnim smernicam sledi tudi novo kopalniško pohištvo, v katerem se kot materiali prepletajo steklo, les in kerrock. Oblikovala jo je metliška arhitektka Gordana Vinski. B. D. G.
NOVOSTI KMALU V PRODAJI - Bazen z masažo, ki ga je za Kolpo oblikoval novomeški rojak Danilo Lapajne, je bil ob razlagi Braneta Faleskinija (na sliki) na sejmu Pohištvo deležen precejšnje pozornosti. Novi programi bodo v prodaji v treh mesecih, s kupčijo pa ne bo lahko, saj tudi na proizvodnjo plastičnih mas pritiskajo cene nafte. (Foto: B. D. G.)
NOB najpomembnejše obdobje
To je v Koprivniku poudaril škof dr. Vekoslav Grmič -Slavnostni govornik je bil kočevski župan Janko Veber
REVOZ PODARIL CLIA - V začetku meseca je direktor tovarne Revoz Jean Marc Calloud Šolskemu centru Novo mesto in Tehniškemu šolskemu centru iz Nove Gorice predat dva avtomobila clio. Vozili, ki sta ju prevzela direktor novomeškega centra Štefan David in novogoriški ravnatelj Egon Pipan, bosta obe šoli uporabljali za šolanje bodočih avtomehanikov. Revoz je v učne namene do sedaj novomeški šoli podaril že laguno, clia, več motorjev, učnih maket, karoserij in karoserijskih delov, novogoriški pa pred časom dva motorja.
KOPRIVNIK - V tej vasici na Kočevskem so se v soboto srečali borci 18. divizije VIII. Levstikove, IX. kočevske in X. ljubljanske brigade ter jurišnega bataljona. Več kot 500 udeležencev, med njimi so bili tudi borci iz Doline pri Trstu, je počastilo spomin na partizanske boje novembra 1944. V spopadu z dvakrat močnejšo sovražnikovo vojsko, ki so jo sestavljale nemške SS enote, domobranski bataljon in šolske enote domobrancev iz Stične in Šentvida, je bilo 18. diviziji, potem ko je okupatorska soldateska krenila v boj v Belo krajino, ukazano, naj napade sovražnika.
Slavnostni govornik kočevski župan Janko Veber je povedal, da je imela v tistem času pomembno vlogo Komunistična partija, kije tudi s sistemom ljudske oblasti skušala uresničiti revolucionarna načela, a to nikakor ne zmanjšuje državnotvor-nega pomena organov, nastalih med vojno in po njej. Njihovo nastajanje in delovanje je bilo veliko zgodovinsko dejanje, ki si zasluži posebno
mesto v obeleževanju pomembnih obletnic, kakor tudi zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, čigar 57. obletnico bodo letos proslavili 1. oktobra v okviru praznovanja kočevskega občinskega praznika.
“V preteklosti je Sloveniji najbolj škodila germanizacija, fašizacija in hlapčevstvo. Še posebej je to potrebno poudariti zdaj, ko se znova srečujemo z avstrijskimi zahtevami po razveljavitvi avnojskih sklepov.
Vihar navdušenja se je razvnel ob krajšem nagovoru naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Dejal je, daje bil osvobodilni boj 1941-1945 za Slovence najsvetlejše obdobje njihove zgodovine in najbolj pomemben za obstanek naroda. “Res je, da nas je v dolgi zgodovini vedno reševala upornost zoper tiste, ki so nam hoteli znova in znova vzeti slehern prostor pod soncem, a je bil pritisk v času okupacije največji doslej. Moramo si prizadevati, da spomin na to slavno epopejo slovenskega naroda ne bo nikoli zbledel,” je dejal.
M. G.
Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000
Kandidati za
državnozborske
volitve
SNS v 6. volilni enoti
LJUBLJANA - Predsedstvo Slovenske nacionalne stranke je na redni seji 18. septembra soglasno potrdilo liste kandidatov za volitve 2000. V 6. volilni enoti bo v 2. okraju kandidiral Matjaž Engel, novomeški svetnik, v 3. volilnem okraju pa dosedanji poslanec v državnem zboru Rafael Kužnik.
Vovk in Falkner kandidata N.Si
NOVO MESTO - Na novinarski konferenci v sredo, 20. septembra, je vodstvo občinskega odbora Nove Slovenije Krščansko ljudske stranke predstavilo kandidata za državnozborske volitve in programske usmeritve stranke, pri tem pa so še posebej izpostavili cilje delovanja na Dolenjskem. V 2. volilnem okraju bo kandidiral Franc Vovk, župan Dolenjskih Toplic, v tretjem pa Matjaž Falkner z Otočca, upravnik farme Mercator-Agrokombinat Krško.
Predstavitev kandidatov SDS Posavja
ČATEŽ OB SAVI - Občinske po družnice Socialdemokratske stranke Slovenije Brežice, Krško in Sevnica so na Čatežu ob Savi 21. septembra pripravile predstavitev kandidatov SDS Posavja. Mag. Andrej Vizjak je kandidat Socialdemokratske stranke v Brežicah, Branko Krznarič v Krškem, Branko Kelemina, sedanji državnozborski poslanec, pa v Sevnici.
SLS + SKD predstavila kandidata
BREŽICE - Občinski odbor SLS + SKD Slovenske ljudske stranke Brežice je 21. septembra sporočil, da je v Brežicah strankin kandidat za letošnje volitve v državni zbor Tone Cerjak. Stranka je na novinarski konferenci predstavila tudi svojo organiziranost in program.
Kandidati ZLSD v 1., 2., in 3. volilnem okraju
NOVO MESTO - Na novinarski konferenci območne organizacije ZLSD Novo mesto 22. septembra so predstavili kandidate stranke v 1., 2., in 3. volilnem okraju, in sicer: Ivana Štajdoharja, Igorja Perhaja in Bredo Oklešen. Volilni program stranke je
predstavil predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je ta dan dopoldne med drugim obiskal tudi metliško podjetje Beti.
Peterle kandidira že četrtič
TREBNJE - Na novinarski konferenci občinskega odbora N.Si Trebnje se je predstavil kandidat za poslanca v volilnem okraju Trebnje Lojze Peterle. Poudaril je, da je vesel, ker že četrtič kandidira v občini Trebnje, in povedal, da bo potrudil, da bi prišlo do končne odločitve o poteku nove avtoceste v dobro Tre-banjcev in Dolenjske. Po njegovem mnenju bi bila potrebna kompromisna rešitev, to je nižja pobočna varianta - nad gradom.
Ivan Kukar v Semiču
SEMIČ - Kandidat za volitve Nove Slovenije Krščanske ljudske stranke Ivan Kukar je v nedeljo, 24. septembra, v Semiču predstavil program stranke in bistvo gesla “Beseda drži”.
Poslanec Rokavec napovedal kandidaturo
LITIJA - Poslanec državnega zbora Franci Rokavec je na novinarski konferenci predstavil svoje delo v iztekajočem se mandatu. Ocenil ga je kot pozitivnega, kljub temu da so nekateri projekti šele v začetni fazi. V tem času je vložil kar 52 poslanskih vprašanj oziroma pobud, bil predlagatelj ali sopredlagatelj sedmih zakonov, organiziral pa je tudi 14 poslanskih večerov. Ob koncu novinarske konference je napovedal ponovno kandidaturo za poslanca v državnem zboru.
Kandidati Demokratske stranke Slovenije
NOVO MESTO - Na volitvah za poslance državnega zbora bodo v šesti volilni enoti kot kandidati nastopili: v 1. volilnem okraju (Črnomelj, Metlika) Peter Štefanič, v drugem in tretjem (Novo mesto) Anton Bajec, v četrtem (Trebnje) Jože Vencelj, v 5. (Brežice) in 6. volilnem okraju (Krško) Florijan Bergant, v sedmem (Sevnica) Marjan Putrih, v osmem (Laško) in enajstem (Zagorje) Irena Štraus ter v 9. (Hrastnik) in 10. volilnem okraju (Trbovlje) Iztok Vojko Sedmak.
Volilna karavana ZLSD
KOČEVJE - Volilna karavana ZLSD je v ponedeljek prispel^ tudi v Kočevje. Območna organizacija
ZLSD Kočevje je na mestni ploščadi pripravila prireditev, katere se je udeležil tudi predsednik stranke Borut Pahor. Kočevskih volivcem so se predstavili strankini kandidati za državnozborske volitve iz 4. volilne enote v Kočevju, še posebej pa dosedanji poslanec državnega zbora in kočevski župan Janko Veber in Vili Levstik iz občine Ribnica.
Predstavitev kandidatke SDS
KOČEVJE - Mag. Alenka Gabrič iz Štalcarjev pri Kočevju, občinska svetnica, se je novinarjem predstavila na konferenci, ki jo je pripravila Socialdemokratska stranka. Kandidatka za poslanko je povedala, da bo v skladu s programom SDS nadaljevala z delom na programu, ki si gaje kot kandidatka za županjo 'občine Kočevje zastavila pred dvema letoma.
Kandidati Nove stranke
NOVO MESTO - Zunajparlamentarna stranka Nova stranka je na volilnem zboru potrdila kandidatne liste in volilni program. V vseh volilnih enotah bo imela, kot kaže, 65 kandidatov, od tega le 23 moških. V 6. volilni enoti kandidirajo: v 1. in 3. volilnem okraju Vesna Jakše, v drugem Romana Potočnik, v četrtem Milica Mežan, v petem Sonja Lipej, v šestem Gregor Strubelj, v sedmem Nikolaj Erjavec, v 8. in II. Robert Ličen ter v 9. in 10. volilnem okraju Igor Pavelšek.
Dolenjska kandidata SLS+SKD
NOVO MESTO - Na novinarski konferenci mestnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Novo mesto 25. septembra sta se predstavila kandidata stranke šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki bo kandidiral v 2. volilnem okraju, in dosedanja poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, kandidatka v tretjem okraju. Oba sta predstavila svoja volilna programa, kot gost konference pa je zbrane nagovoril predsednik SLS+SKD dr. Franc Zagožen.
Vabila
ZLSD v Žužemberku
ŽUŽEMBERK - V gostilni Zupančič v Žužemberku bodo v petek, 29. septembra, ob 18.30 ustanovili občinski odbor ZLSD Žužemberk. Izvolili bodo tudi predsednika in predsedstvo odbora, po zaključenem ustanovnem sestanku pa se bo zbranim predstavila kandidatka za poslanko Breda Oklešen.
Srečanje s poslancem Pungartnikom
TREBNJE - Predsednik občinskega odbora LDS Trebnje Igor Ter-šar vabi liberalne demokrate, prijatelje in simpatizerje stranke na družabno srečanje, ki bo v petek, 29. septembra, ob 16. uri pri planinskem domu na Vrhtrebnjem. Na srečanju bodo predstavili kandidata za poslanca LDS Cirila Metoda Pungartnika, ki opravlja to funkcijo tudi v iztekajočem se mandatu državnega zbora.
Ljubljanska županja podpira Štriclja
.SEVNICA - Občinski odbor LDS Sevnica vabi v petek, 29. septembra, ob 18. uri v jedilnico Lisce v Sevnici na predstavitev kandidata LDS za poslanca Andreja Štriclja. O smernicah stranke bo govorila ljubljanska županja Viktorija Potočnik. ■+
Pahor in Jazbečeva v Paradižu
SEVNICA - ZLSD Sevnica vabi v soboto, 30. septembra, ob 16. 30 v gostišče Paradiž na srečanje s predsednikom stranke Borutom Pahorjem in Marijo Jazbec, kandidatko ZLSD Sevnica.
Prireditve trebanjske ZLSD
TREBNJE - Občinska organizacija ZLSD bo v soboto, 30. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Mokronogu pripravila predstavitev in razgovor s kandidatom Borisom Kobalom. V sredo, 4. oktobra, pa ob 19. uri vabijo na predstavitev Borisa Kobala v Kulturni dom Trebnje, o prednostnih usmeritvah vlade 2000-2004 bo govoril predsednik stranke Borut Pahor, prireditev pa bo popestril Zoran Predin.
ZLSD Novo mesto vabi
NOVO MESTO - Kandidat ZLSD Igor Perhaj se bo predstavil danes, 28. septembra, ob 19. uri v Podgradu, jutri, 29. septembra, ob 19. uri v Stopičah. 1. oktobra bo ob 15. uri Z nogometnimi veterani Dolenjske odigral nogometno tekmo pred gasilskim domom v Gabrju, 4. oktobra pa se bo predstavil še v Dolenjskih Toplicah. Kandidatka Breda Oklešen se bo 29. septembra ob 19. uri predstavila v Žužemberku, 1. oktobra ob 18. uri v Šmarjeti, dan kasneje pa bo pekla palačinke in kostanj v Jakčevi ulici v Novem mestu. Sicer pa bosta poslanska kandidata palačinke in kostanj pekla skupaj v soboto, 30-septembra, pri Mercatorju načikavi-
Olimpijske igre in mi
Po Ljubljani še Frankfurt
Metliška Kolpa je med razstavljavci z našega območja izstopala na ljubljanskem sejmu Pohištvo
JASNA ŠUŠTAR, poslovna tajnica v IMP Livar, d.d., v Črnomlju: “Nisem ljubiteljica športa pa tudi nihče v naši družini ne. Tako iger skorajda ne gledamo, sama pa niti ne utegnem. Službenih in družinskih obveznosti je preveč. No, ampak danes sem pa le slišala, da smo dobili kar dve zlati medalji. Tega sem vesela in našim športnikom čestitam.”
TOMI HORVAT, učitelj računalništva v OŠ Dobova: “Navdušen sem nad dosežki slovenskih tekmovalcev na olimijskih igrah. Ker je večina tekmovanj ponoči in zjutraj, olimpiado spremljam bolj malo, med tednom se ne da zaradi službe. Od naših bi lahko dobili medaljo še rokometaši, čeprav je to malo verjetno. Pri naših olimpijcih je kakovost, a kot da jih je zgrabila trema."
JANEZ KUSELJ, upokojenec, iz Krškega: “Spremljam olimpijske igre. Seveda navijam za naše. Zadovoljen sem s tem, koliko medalj so dosegli do zdaj. Upam, da bo vsaj še ena. Rokometaši s Španci pa - kot da jim je zmagalo moči, drugače pa je imenitno. Posebno sem navijal za strelca Rajmunda Debevca. Otvoritveni dogodek je bil nekaj enkraten!”
TONE KOVAČIČ, strojni tehnik iz Kočevja: “Več kot 15 let sem bil rokometni sodnik in pred tem tudi igralec, zato tudi na OI najraje gledam rokomet. Spremljam tudi plavanje, košarko, atletiko in gimnastiko, domala vse. Še vedno verjamem, da gre za razliko od drugih tekmovanj, kjer gre že samo za denar, na olimpiadi še vedno za čast.”
FRANC FLORIJANČIČ, upokojenec iz Novega mesta: “Nimam toliko časa, da bi cele dni preždel pred televizijo. Olimpijske igre spremljam le takrat, kadar utegnem. Malo seveda tudi navjjam za naše tekmovalce. Najbolj me zanima plavanje, rad pa gledam tudi nogomet, vendar žal naše ekipe ni v Avstraliji. Tudi otvoritve olimpijskih iger nisem gledal.”
JERNEJ ZORAN, učitelj, s Kuzar-jevega Kala: “Olimpijskih iger ne spremljam preko medijev, lahko bi rekel, da jih spremljam preko svojih prijateljev, ki mi povedo, če kdo od naših športnikov dobi medaljo ali doseže dobro uvrstitev. Drugače raje spremljam zimske olimpijske igre, saj so zimski športi zanimivejši. Sicer pa sem vesel vseh uspehov naših športnikov.”
KAROL GAČNIK, delavec Tom-plasta z Mirne, doma v Zabrdju: “Gledam Olimpijske igre v Sydncyju, kolikor mi čas dopušča, po televiziji, predvsem pa panoge oz. športe, v katerih nastopajo naši olimpijci. Škoda je, da je spodrsnilo Mitji Petkovšku, odličnemu telovadcu in športniku sploh. Seveda spremljam tudi nastope naših obetavnih veslačev pa rokometašev...”
DŽEVDET RUŠITI, lastnik Coctail bara v Sevnici: “Na letošnji olimpiadi v Sydneyju spremljam predvsem nogomet. Gledam televizijo, predvsem v svojem lokalu, in sem nekoliko presenečen nad slabšo igro Brazilcev. Sicer pa nimam časa niti kakšnega posebnega interesa, da bi podrobneje spremljal dogajanja na največjih športnih igrah.”
Zaradi olimpijskih iger vsaj nekateri Slovenci hodijo v službe nekoliko neprespani. Menda je nam, ki smo ostali doma na stari celini, vendarle lažje, kot tistim, ki so se podali na tekmovališča v Avstralijo. Torek, ko nastaja ta zapis, je bil tako za naše olimpijce v Sydney-ju kot njihove navijače doma med težjimi dnevi tokratnega olimpijskega poletja. Rokometašem so bili ruski reprezentanti prehud nasprotnik in končni izid tekme, ki seje zjutraj po srednjeevropskem času začela obetavno za naše, je pokopal mnoga upanja. Kakor koli je boleč rokometni poraz, smo lahko veseli zlatega dvojca jn enako vrhunskega strelca ter presenetljivega 4. mesta Brigite Langerholc. Letošnje igre ne glede na to, ali nam bodo zagotovile še kaj odličij ali bo pa ostalo pri sedanjem izkupičku medalj, so tudi prispevale nekaj novosti v enciklopedijo izjemnosti. V olimpijskem času je v obtoku tudi precej vprašanj. Slovenske ljubitelje vrhunskega veslanja ta hip zanima, ali bosta zmagovita sydneyjska veslača Iztok Čop in Luka Špik v bodoče še nastopala skupaj. Pogoste; vprašanje zadnjih nekaj ,ur je tudi, zakaj je Gregor Cankar, 6. na olimpijskih igrah v Atlanti, v Sydneyju doživel na atletski stezi neuspeh. Razmišljate o olimpiadi, spremljate igre, navijate za koga? O tem je govor v tokratni anketi.
MARTIN PEČARIČ, kmet iz Metlike: “Vem, da zdaj potekajo olimpijske igre, to pa je skoraj vse. Gledal sem le otvoritev, ki je bila prav veličastna in verjetno ena najlepših do zdaj, športnih iger pa zdaj ne spremljam, ker enostavno ne utegnem. Jeseni je preveč dela s spravilom pridelkov, tako da za kakšne rezultate slišim le po radijskem sprejemniku.”
Novomeška kronika
POSODOBLJENO - Veruj v enega boga! Ne skruni božjega imena! Posvečuj gospodov dan! Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! Ne ubijaj! Ne nečistuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne želi bližnjega žene! Ne želi bližnjega blaga! Obvezno pojdi na volitve! Tako posodobljene božje zapovedi Veljajo od pretekle nedelje, ko so v novomeškem Kapitlju rekli, da je greh, če ne greš na volišče.
DIREKTORSKA - V Novem mestu je direktor nadrl delavko, ki je bila v skrbeh, kako bo preživela družino, ker ni dobila plače. “Slaba je gospodinja, ki ne more dva meseca preživeti z eno plačo!” O lem, kakšen je direktor, ki ne more delavcem v treh mesecih dati vsaj ene plače, ni rekel nobene...
PRAVIČNO - “Ko so pred štirimi leti Štajerci in Primorci Prevzemali prometno ministrstvo od dolenjske garniture, so na Dolenjskem že rekli, da ne bo nič od obvoznice niti od avtoceste proti jugu. Pa glejte zdaj," je rekel minister Bergauer, “jaz se zavzemam Za enakomerne naložbe po Sloveniji." Saj, saj: najprej na Štajersko in Primorsko, ostanek pa enakomerno po vsej državi.
NA CELI ČRTI - V petkovi akciji se je pokazalo, da je Novo mesto brez avtomobilov prazno in Poleg tega tudi jezno mesto. Mno-8i so se, namesto da bi se razvedrili v pešačenju ali kolesarjenju, zataknili v kolonah pločevine. O akciji in zapori mesta za promet Pa tudi o zastonjskih avtobusih niso vedeli nič. Mestna občina je zatajila.
Ena gospa je rekla, da ima Predvolilna parola novomeške kandidatke spremenljivo vred-n°st. Zdaj: “Tatjano v Ljuhlju-kdaj pozneje pa: “Tatjan-c° v Ljuhljanco!”
Pohod na Smuk
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto organizira pohod gorjanskih gospodičen in škratov v Rožni Dol, na Mimo goro in Smuk. Odhod bo v soboto, 30. septembra, nekaj Pred sedmo uro zjutraj. Hoje je Približno za 5 ali 6 ur, prijavite pa se lahko pri Vojku Mrharju ali Tonetu Progarju, kjer dobite tudi dodatna pojasnila o pohodu.
Poslednja pot
Če si morda želel v Ločni grob imeti, si namreč se uštel, bi moral pohiteti.
Boš truplo ali pepel, odslej človeško niče na zadnjo pot odšel na britof v Srebrniče.
JURE MURN
Škocjanski ovinki
ANTIKRIST - V škocjanski občini je 13 cerkva. V zadnjih letih s° vse obnovili, tisto v Močvirju tako rekoč rešili propada. Zanimi-v° je, da so veliko večino teh oekrva obnovili še v prejšnjem [®žimu, a prav vse razen tiste v “Učki, ki je sodila v sevniško obči-n.°. pod “komando” Janeza Poveča. Povšič je bil prej predsednik krajevne skupnosti, zadnja leta pa kupan. Kljub njegovi podpori pri obnovi cerkva pa ga nekateri za-Srizenci prikazujejo kot antikrista, ^a take velja le, če ližeš prag Cerkve, pa čeprav porušene.
. OBČINA - Škocjanska občina t® kot Renaultov clio: ima vse, kar "hajo tudi veliki. No, skoraj vse: °bčinsko stavbo, šolo, banko, zdravstveno postajo, lekarno, avtobusno postajo, faro, nimajo bu Policije. Tako hodijo sem red e|at policisti iz Šentjerneja, kar Pa Pošten Škocjanec težko prena-,a- V Škocjanu se že govori, da “do v postopku denacionaliza-C|Je zahtevali nazaj policijsko po-stajo, ki so jo v 50. letih nasilno Preselili v Šentjernej. Na to, da bo reba najprej zgraditi stavbo za Policijo, ki sojo kmalu po deloža-C|il takratnih miličnikov v Šent-■jernej podrli, pa nihče ne pomis-'• 'n na to tudi ne, da bodo potem r,|dar in balončki še bližje.
j
J j-J 0 3 C I ]J
KM*
Tovornjaki na carino mimo mesta
Novomeška enota BTC je v desetih letih kompletno logistično dejavnost iz Bršljina preselila v Češčo vas - Od septembra je tam tudi carinjenje
ČEŠČA VAS PRI NOVEM MESTU - V začetku septembra je v tukajšnji poslovni stavbi BTC pričela poslovati novomeška izpostava carine. Kako pomembno je, da seje v zadnjih 10 letih celotnstlogistična dejavnost umaknila iz gosto naseljenega in v trgovski center spremenjenega Bršljina, dokazujejo tudi številke. Na terminalu za cestna vozila je vsak dan v postopkih carinjenja za izvoz ali uvoz 50 do 70 vozil, pretežno težkih tovornjakov. Ti danes, ko je zgrajena 1. faza severne mestne obvoznice, ne obremenjujejo več mesta.
Odslej v Češči vasi opravljajo carinske postopke na istem mestu, kot je terminal za cestna vozila, tu pa deluje tudi enota za trošarine. Dogodek so prejšnjo sredo obeležili z manjšo slovesnostjo, ki sta se je udeležila tudi generalni direktor Carinske uprave Franc Košir in predstavnik uprave BTC Vinko Kocjančič. Ob tej priložnosti je Košir povedal, da je bila carina zadovoljna tudi s prejšnjimi prostori v Bršljinu, vendar pa s preselitvijo izpolnjuje dano obljubo.
Nova lokacija carine je namreč pomembna predvsem za novomeško občino in mesto samo.
Logistična dejavnost je bila v Bršljinu omejena in dolgoročno neustrezna, zato sta družba BTC in občina zgradili center v Češči vasi. Samo BTC je v nekaj letih v to lokacijo vložil več kot milijardo tolarjev. Češče vasi niso izbrali po naključju, ampak so jih k temu vodili trasa severne mestne obvoznice in bodoča priključka na avtocesto. Lokacija je oskrbljena z
elektriko in plinom, povsem komunalno opremljena in ihta tudi čistilno napravo. Carinski terminal za cestna vozila je tu že od leta 1991, leta 1995 so zgradili in vselili prvo skladiščno stavbo, lani še tri dodatne, vmes pa tudi poslovno stavbo. BTC ima na tem mestu zdaj 5.000 kv. metrov pokritih površin in še 8.000 zunanjih za skladiščenje domačega in deloma tudi blaga pod carinskim nadzorom.
BTC se ukvarja s celotnimi logističnimi storitvami: s carinskim posredovanjem ter z organizacijo transporta z manipulacijami in skladiščenjem blaga. Na tem programu je zaposlenih 10 od 19 delavcev, letos pa bodo ustvarili 90 milijonov tolarjev oz. tretjino vseh letnih prihodkov novomeškega BTC-ja.	B.	D.	G.
Pomanjkanje denarja zavira obnovo
Novomeška OŠ Center se pripravlja na devetletko - V pričakovanju odgovora Ministrstva za šolstvo in šport - Pestijo jih prostorske težave, kadrovsko so dobro pripravljeni
NOVO MESTO - Tako kot ostale slovenske šole se na uvedbo devetletke pospešeno pripravljajo tudi na osnovni šoli Center v Novem mestu. “Letos spomladi smo se prijavili na Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi v šolskem letu 2001/2202 začeli z devetletko v 7. razredu. Odgovor ministrstva pričakujemo vsak čas,” je povedala ravnateljica Vida Yebuah. Kadrovsko in programsko so na telovadnica in zunanji prostori
uvedbo devetletke dobro pripravljeni, pestijo pa jih prostorske težave in materialne možnosti na šoli. “Že sedaj delno delamo po učnem načrtu za devetletko. Zelo se trudimo za izobraževanje učiteljev, sodelovanje s starši in čim boljšo izobrazbo otrok. Lani je uspešno izdelalo razred kar 98,5 odst. učencev. Naše težave so drugje. Stavba šole je bila zgrajena leta 1929, zato so naše rak rane dotrajana instalacija, nefunkcionalnost učilnic, stara oprema, neprimerna
šole,” je pripovedovala ravnateljica. Lansko leto so na šoli začeli zamenjavati instalacije v kletnih prostorih, vendar so jih zaradi pomanjkanja denarja dokončali šele letos, ko naj bi sicer začeli z delom v pritličju. Tu se namreč nahajajo tudi učilnice, katerih ureditev je nujno potrebna za uvedbo devetletke. Pa seje ponovno zataknilo pri denarju. “Od občine smo sicer dobili ustno zagotovilo, da nam bodo materialno pomagali. Na podlagi tega smo se sploh pri-
S podjetji z roko v roki
Mednarodna konferenca o projektnem delu, ki ga financira program Phare -1 visoko strokovno šolo za strojništvo ho sodelovalo več podjetij
OTOČEC - Šolski center Novo mesto je nosilec tehničnega izobraževanja v našem okolju in še posebej razveseljivo je, da se v njegovem okviru uspešno razvija tudi Višja strokovna šola za strojništvo. Prav ta je minulo sredo na Otočcu pripravila mednarodno konferenco, na kateri so si izmenjali izkušnje in poglede na projektno delo v šoli.
Novomeška visoka strokovna šola za strojništvo dela na tem področju pb posebnem projektu, ki ga financira program Phare, podpira pa ga tudi slovensko ministrstvo za šolstvo. To je v Sloveniji izmed 70 programov odbralo 10 najprimernejših, med njimi tudi novomeškega. Tako so na konferenci predstavniki tukajšnje šole uvodoma že lahko spregovorili o dosedanjih izkušnjah pri projektnem delu in o bodočih ciljih.
Kot je povedal ravnatelj šole in vodja projekta Drago Simončič, je za projektno delo najpomembnej-
še sodelovanje med šolo, študenti in podjetjem. Doslej so v času praktičnega izobraževanja s pomočjo mentorjev v podjetjih izdelovali seminarske naloge. Te bodo v bodoče zastavljene bolj kompleksno, zahtevale bodo delo v skupinah in bodo predvsem uporabne za podjetje. Uporabljali bodo pridobljena teoretična znanja za konkretne praktične naloge, se učili zastavljati in uresničevati čim bolj uporabne naloge, spoznavali bodo delovno okolje in njegove zahteve ter se na ta način bolj pripravili za vključitev v delovno okolje po končanem študiju.
Šola je z anketo poiskala tudi podjetja, ki jih tak način sodelovanja zanima. Za začetek se bo v projekt vključilo najmanj 15 podjetij iz območja Dolenjske in Bele krajine, še 10 pa občasno. V bodoče naj bi krog vključenih podjetij še širili.
B. D. G.
javili za devetletko, sedaj pa s predvidenim obnovam že zelo zamujamo,” je povedala Vida Ye-buah in izrazila dvom, da bodo drugo leto lahko prišla na vrsto še druga prepotrebna dela: adaptacija učilnic, nakup opreme in popravilo igrišča, ki dobesedno razpada. “Do sedaj so po mojih izračunih vzdrževalna dela znašala okoli 25 milijonov tolarjev, da usposobimo učilnice za devetletko, pa bi nekje potrebovali še 30 milijonov.”
A I
Vida Yebuah
Poleg že naštetega na šoli nimajo niti večnamenskega prostora, kjer bi se lahko naenkrat zbrali učenci in učitelji šole, zato za prireditev ob zaključku šole najamejo Športno dvorano Marof. Rešitev za večnamenski prostor ravnateljica vidi v zunanjem dvorišču med krakoma šole, ki je sedaj popolnoma neuporabno, in v obnovi podstrešja šole, s katerim bi pridobili nekaj dodatnega prostora.
M. ŽNIDARŠIČ
CARINA V OBMOČJU TERMINALA - Carinska izpostava v Novem mestu zaposluje 10 inšpektorjev in 6 carinikov. Pristojna je za carinske postopke na dolenjskem in za trošarinske postopke na širšem območju. Letno ocarini preko 60.000pošiljk blaga, od tega 80 odst. po poenostavljenih hitrih postopkih. Na sliki direktor carine Franc Košir in vodja novomeške izpostave Franc Strojin pri ogledu novih prostorov. (Foto: B. D. G.)
Gašper, hišni državni prvak
Zlata plaketa Zlate harmonike Ljubečne za mladega Brusničana Gašperja Mraka - Harmonikar pri priljubljenih Mačkonih
VELIKE BRUSNICE - Še ne 12-letnega Gašperja Mraka iz Velikih Brusnic v življenju veselita predvsem dve stvari - harmonika in nogomet. Prvo je odkril v drugem razredu osnovne šole, ko je harmoniko prvič prijel v roke. No, čisto naključno njegovo srečanje z diatonično harmoniko tudi ni bilo, doma je namreč včasih nanjo zaigral njegov oče.
Da ima Gašper resnično posluh in ne le začetno navdušenje, je preveril Tone Špringer iz Gotne vasi.
Poučeval gaje leto dni, nato pa ga je v uk vzel znani harmonikar Toni Sotošek. Mladi Brusničan je hitro napredoval in kot četrtošolec na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne na Ratežu osvojil pokal občinstva in se uvrstil v polfinale. Na letošnje tekmovanje za zlato harmoniko se je prijavilo kar 300 tekmovalcev iz vse Slove-nije, od tega jih je v finale uspelo priti le 27-im med njimi tudi Gašperju. Drugi najmlajši udeleženec je bil na presenečenje mnogih med desetimi dobitniki zlate plakete, letos pa je v svoji kategoriji osvojil še 2. mesto na tekmovanju harmonikarjev na Ločici pri Vranskem. “Uspehi, ki sem jih dosegel, so velika spodbuda za naprej," je skromno povedal navihani Gašper.
Upravičeno so nanj ponosni njegovi starši mama Žvonka in oče Jože, ki ga na njegovi glasbeni poti spremlja od vsega začetka, in mlajši bratec Matic. Mama pa pravi:
“Gašper je državni prvak v naši hiši!”.
Seveda ne moremo mimo Mačkonov, najmlajšega narodnozabavnega ansambla pri nas, katerega član je tudi Gašper. Njihov prvi nastop se je zgodil za 8. marec v tretjem rgzredu. Sledili so nastopi v šoli, na češnjevi razstavi, leto kasneje so nastopili na prireditvi Boš videl, kaj dela Dolenje, nato na Alpskem večeru in v oddaji Po domače, pa še bi lahko naštevali. 22. oktobra
Gašper Mrak
bodo na koncertu v Gabrju z naslovom Otrokom novega tisočletja predstavili svojo kaseto.
M. Ž.
Planinci na Triglavu
NOVO MESTO - Športno društvo Komunala, ki je bilo ustanovljeno letos spomladi, je v petek, 15. septembra, organiziralo pohod na Triglav. Udeležilo se ga je 14 planincev. Po sestopu z vrha so se nekateri ohladili v Blejskem jezeru. Vsi veseli in polni zadovoljstva so sklenili, da bodo novembra organizirali še eno pohod, in sicer na Kum.
Koncert
v šmihelski cerkvi
NOVO MESTO - V soboto, 30. septembra, bo ob sedmih zvečer v župnijski cerkvi v Šmihelu koncert, na katerem bodo nastopili: sopranistka Urška Damiš, tenorist Matjaž Kastelic, rogistka Maja Burger in orglar Matej Burger.
Potrebovali bi še štiri učilnice
Za 9-letni program ho treba šolo v Škocjanu dograditi - Vrtca na Bučki še ni -Dokončno uredili romsko izobraževanje - Kadrovsko izpopolnjeni
ŠKOCJAN - Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, ki jo skupaj s podružnično šolo na Bučki obiskuje 330 učencev, bo za uvedbo 9-letnega šolanja potrebovala 400 kv. metrov dodatnih prostorov. S tem bi pridobili 4 učilnice in nekaj kabinetov, prostorsko stisko pa bi odpravili tako, da bi nadgradili vrtec. Seveda je investicija odvisna od državnega proračuna. Občina je namreč projekt prijavila ustreznim službam v Ljubljano.
“Obstoječe učilnice so sicer ust- lijonov tolarjev. Kot pravi Anton
NOVA KAKOVOST V ŠOLI - S projektnim delom, ki so ga predstavili preteklo sredo na mednarodni konferenci na Otočcu, naj bi študij približali potrebam podjetij. O izkušnjah s projektnim delom so govorili tudi predstavniki s partnerske šole v Parizu, udeležba na konferenci pa je pokazala, da se domača podjetja zanimajo za tesnejše sodelovanje s šolo in študenti. (Foto: B. D. G.)
rezne, a so sedaj v šoli zasedeni vsi prostori, ki jih je možno izkoristiti za pedagoško delo. Računalniško učilnico na primer smo uredili kar v zbornici, za kombinirani romski oddelek smo preuredili en prostor, je pa res, da oddelki niso polno zasedeni,” pravi v.d. ravnatelja Anton Zupet.
Glede na to, da je bilo ob zadnjem vpisu v vrtec zavrnjenih 10 otrok, 29 otrok iz občine pa obiskuje druge vrtce, bi lahko prostorsko stisko vsaj nekoliko omilili z ureditvijo oddelka vrtca na Bučki, za kar so starši vložili vlogo pred dobrim letom. A v stoletje staro stavbo, v kateri sta tudi dva kombinirana oddelka osnovne šole, bo potrebno vložiti kar precej truda. Dela so namreč ocenjena na 5 mi-
Zupet, bi na Bučki z uvedbo 9-let-ke odprli še en oddelek predšolske
Anton Zupet
vzgoje, kar pa se zagotovitve osebja tiče, ni težav.
Sicer pa seje kolektiv v zadnjih nekaj letih kadrovsko izpopolnil, izobrazba strokovnih delavcev seje občutno dvignila, šola pa se lahko pohvali kar z nekaj pridobitvami. Tako so med drugim dokončno uredili izobraževanje Romov, ki predstavljajo kar dobro desetino učencev. Glede na to, daje kar štiri petine otrok vozačev, je še kako dobrodošlo, da lahko otroci izbirajo med dvema avtobusoma zjutraj in med dvema po končanem pouku. Uredili so tudi prevoze otrok s posebnimi potrebami iz občine Škocjan v Novo mesto. Učenci se lahko vključijo v tečajne oblike učenja tujih jezikov, v podaljšano bivanje, številne krožke in še kaj, vsekakor pa ne gre prezreti mednarodnega programa Korak za korakom, ki so ga v škocjanski vrtec začeli uvajati leta 1997, letos pa so s projektom prišli do tretjega razreda.
T. JAKŠE GAZVODA
VMtKtTTY
ŠENTJERNEJ - Letošnja suša je kmetijske površine na šentjernejskem polju močno prizadela. Največja škoda je sicer na travnikih, ki se jih praktično ni dalo izkoriščati, sledijo pa koruza, kjer je bila škoda ocejjjena na več kot 50 milijonov tolarjev, krompir, pri katerem je bila stopnja poško-dovanosti 80-odstotna, močno so prizadeti zelenjavarji ter pridelovalci žit, kjer je stopnja poškodovanosti 30- do 90-odstotna.
Kot je povedal Janez Hrovat, uslužbenec občinske uprave, ki sodeluje z občinsko komisijo za
Za cesto bodo krajani prispevali znaten delež
Tudi javna razsvetljava?
DOLENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - Krajani Dolenjega Gradišča so se prejšnji četrtek na lastno pobudo sestali z županom občine Šentjernej Francem Hudoklinom in sodelavci, da jim povedo svoje potrebe in predloge o ureditvi vasi. Izpostavili so prepotrebno preplastitev močno dotrajane 800 metrov dolge ceste skozi vas. Na občini so že pripravili predračun, po katerem bi bila dela vredna 7,2 milijona tolarjev. Ker občina vsega denarja ne more prispevati, so se krajani strinjali, da približno polovico prispevajo sami. Vsaka hiša bo tako v desetih obrokih nakazala skupaj 110 tisoč tolarjev, z zbiranjem denarja pa bodo začeli, takoj ko bo gradbeni odbor - za njegovega predsednika je bil izvoljen domačin Jože Turk -pripravil pogodbe. Tako naj bi cesto preplastili prihodnjega junija. Krajani želijo, da bi se istočasno uredila tudi javna razsvetljava skozi vas. Projektne dokumentacije sicer še ni, dela pa naj bi veljala 4 milijone tolarjev. Kako bo z denarjem za to naložbo, še ni dorečeno.
Slej ko prej bo potrebno urediti tudi pokopališče in tamkajšnje parkirišče. Problem bo rešen s spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno. Ob obzidju bi uredili parkirišče in hkrati pripravili tudi dokumentacijo za razširitev pokopališča. Ker bi krajani v vasi želeli urediti igrišče, bo občina, če je to v njeni moči, odstopila del svojega zemljišča, Gradiščani pa so opozorili tudi na nujnost ureditve protipožarnih hidrantov, ki so zasuti, zato bi bilo potrebno namestiti nadzemne hidrante.
T. J. G.
Vihar je le zalegel
Mirni Peči višja osnova
MIRNA PEČ - Kot je povedala Mira Fabjan - Barbo iz mirnope-ške občine, seje državna komisija odzvala na številne proteste in pripombe občin glede ocenjene škode zaradi suše do konca junija 2000. Predstavnike prizadetih občin je povabila v Ljubljano; tako so se v torek tam mudili tudi predstavniki mirnopeške občine.
Državna komisija jih je seznanila z usklajevanjem o določitvi osnov za poplačilo škode. Občinska komisija je škodo do konca junija ocenila na 58,9 milijona tolarjev, državna komisija pa je občini prisodila samo dobra 2 milijona osnove za škodo. Po novih izhodiščih znaša osnova 52,7 milijona tolarjev, kar se je že precej približalo oceni občinske komisije. Kot pravijo v Mirni Peči, je to samo dokaz, da je njihova komisija ocenjevala realno, z zvišanjem osnove pa je tudi njihova občina obravnavana podobno kot ostale oškodovane občine. Višja osnova še ne pomeni toliko več denarja za odpravo posledic škode zaradi suše, saj je vsota, ki je na razpolago, omejena.
“Še vedno se nam postavlja vprašanje, kakšen smisel imajo strokovne ocene in delo občinskih komisij, če jih v Ljubljani tako na hitro popravljajo,” se sprašuje Mira Fabjan - Barbo. Od državne komisije zdaj pričakujejo obvestilo o prvih odobrenih sredstvih in navodila za delitev pridobljenih državnih sredstev.
B. D. G.
elementarne nesreče, je škodo prijavilo 549 občanov, v vloge pa je zajetih 2.748 hektarov, kar je večina kmetijskih površin občine. "Kljub temu lahko zamudniki še prijavijo škodo zaradi suše do sredine oktobra,” pravi Hrovat. Občina Šentjernej je tako prijavila 242 milijona škode zaradi suše, po prvem popravku vseh prijav občin pa je državna komisija to prijavo zmanjšala na 142 milijona, kar naj bi bilo osnova za delitev denarja.
A kdaj bo državna pomoč prišla do oškodovancev, še vedno ni znano, čeprav je državni zbor sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, plazenja tal in sluzenja morja, po katerem naj bi prizadetim občinam namenili
Slavko Ucman
Furman Slavko iz Vavte vasi
Naložil si je 8 križev
VAVTA VAS - Ucmanov Slavko iz Vavte vasi pri Novem mestu od preteklega petka že nosi 8 križev, in čeprav si pri tem pomaga s palico, ga sosedi še vedno pogosto vidijo z njegovim konjem in gumi vozom. V vojski je bil vsa vojna leta in še dve leti potem, zato so mu ponujali, da bi šel k policiji ali železnici, toda njega sta vlekla zemlja in furmanstvo.
“Imel sem najboljše konje in prvi v dolini kupil gumi voz. Več je bilo dela, bolj sem bil zadovoljen,” se spominja z nasmehom. Veliko kmetijo, ki obsega 7 ha obdelovalnih površin in čez 3 ha ho-ste, sta nekdaj obdelovala skupaj z bratom.
Zdaj so se časi obrnili. V Vavti vasi 15, kjer seje pred desetletji rodilo sedem bratov in sester, danes ni otrok. Slavko pa kljub temu skrbi, da je zemlja obdelana, če-. prav dobička od tega nima, prej izgubo. Vsak dan še zapreže konja v voz in gre kosit travo. “Dokler bo le tako,” si misli.
ŽUŽEMBERK - V nedeljo, 17. septembra, je na svojega jeklenega konjička v Pragi sedel Igor Brezovar. Mladi poslovnež, ki že vrsto let živi in dela v Pragi, si je za cilj izbral severno Afriko in Bližnji vzhod. To je pravzaprav že njegovo tretje potovanje: prvo je bilo po Evropi, drugo (leta 1996) pa dvomesečno potovanje po Indiji.
Obložen z najnujnejšo prtljago za takšna potovanja, se je v nedeljo popoldne ustavil v rodnem Žužemberku in prenočil v rojstni hiši. Pot ga bo vodila preko Italije, kjer bo s trajektom nadaljeval pot v Tunizijo, nato v Libijo in preko Čada v Egipt, kjer se mu bo pridružila prijateljica Irena Šolcova iz Češke. Prepotovala bosta Egipt, s
skupno 10,15 milijarde tolarjev, del sredstev pa naj bi bil na voljo do konca oktobra. A na državni ravni še vedno usklajujejo izhodišča za izplačilo škode občinam, ki pa bodo žal odvisna od razpoložljivih sredstev v državnem proračunu.
Naj ob tem spomnimo, da je občina Šentjernej zaradi toče leta 1998 prejela 25 milijonov tolarjev pomoči, kar je bilo dobra desetina prijavljene škode, sredstva pa so prizadeti dobili letos spomladi.
T. J. G.
Suhokr&njski drobiž
POPOTOVANJE - Suhokranjca, športnika in kolesarja Jože Jenkole z Dvora in Matjaž Longar iz Žužemberka sta pred kratkim s kolesom prevozila okoli 1.500 km dolgo pot po srednji Evropi. Začela sta na avstrijsko-češki meji, obiskala številna manjša mesta na Češkem in končala prvi del potovanja v Zako-panskem na Poljskem. V Slovenijo sta se vračala po Slovaški in Madžarski mimo Blatnega jezera. Zanimivo potovanje priporočata tudi ostalim mladim.
S KONJI PO LJUBLJANI - Člani konjerejskega društva Suha krajina so minuli konec tedna preživeli cele tri dni v Ljubljani na Ljubljanskem gradu, kjer so potekale viteške igre. Prizadevni predsednik društva, ki je 5 let delal v Litostroju, se je tokrat po mestu popeljal s konjsko vprego. Skupaj s konjeniki so v petek peljali grajske gospe po beli Ljubljani. V soboto pa so imeli prost dan, da ne bi ovirali mladoporočencev, ki so se na grad pripeljali z drugačnimi konjički.
VITEZI - Žužemberški grajski gospodje in vitezi na nedeljskem turnirju z mednarodno udeležbo niso uporabili orožja, ki ga je Turistično društvo Suha krajina pred kratkim nabavilo. Tako so se zaman ozirali tudi po grajskih damah, ki bi zmagovalce obdarile z ruto in srebrnim prstanom.
SUHO KRANJ EC V AFRIKO - Igor Brezovar, poslovnež, ki že vrsto let dela in živi v Pragi, se je v nedeljo odpravit na pot proti severni Afriki in Bližnjemu vzhodu. Na sliki postanek v rodnem Žužemberku z motorjem znamke BMW R 1100 GS in s potrebno opremo. (Foto: S. M.)
trajektom šla v Jordanijo, obiskala Sirijo, Izrael, Ciper, Turčijo in Grčijo. Turistično popotovanje po Balkanu bo nadaljeval sam.
Igor je povedal, da se je za to potovanje pripravljal dobrega pol leta, največ časa pa je porabil za pridobivanje vseh dovoljenj in viz za vstop v posamezne države. Predvideva, da bo pot zaključil v začetku novembra, na polovici poti pa bo opravil servis na motorju. Na pot je vzel le najnujnejše: zdravila, orodje, šotor in nekaj konzerv, kljub temu je prtljaga skupaj z motorjem težka preko 500 kg. In še zanimivost: na zadnjem potovanju po Indiji je 70-kilograms-ki Igor shujšal kar za 13 kg.
S. MIRTIČ
B. D. G.
Suhokranjec proti Afriki
Žužemberški rojak Igor Brezovar se je s svojim BMW-jem odpravil na več kot 20.000 km dolgo pot
ŠENTJERNEJ - S posvetom na šentjernejski osnovni šoli je minulo sredo Ministrstvo za šolstvo in šport začelo s regijskimi posveti, ki so namenjeni temeljnim novostim in odprtim vprašanjem na področjih predšolske in osnovnošolske dejavnosti, glasbenih šol in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, potekali pa bodo med 18. septembrom in 12. oktobrom. Ravnateljem šol, predsednikom svetov osnovnih šol in vrtcev, predsednikom svetov staršev ter županom dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin so novosti in dejavnosti ministrstva v letošnjem šolskem letu predstavili državna sekretarka za osnovno šolstvo Angelca Likovič in njeni podsekretarji.
Po omenjenem posvetu pa so se na povabilo strateškega sveta za vzgojo in izobraževanje pri ministrstvu v šoli zbrali še starši tamkajšnjih učencev in tako odprli serijo srečanj s starši, ki bodo septembra in oktobra potekala po vsej Sloveniji. Namen tovrstnih posvetov, na katerih govorijo o postopku za prehod iz osnovne v srednjo šolo, postopku za uvajanje devetletke in modelu devetletne šole, je zbrati mnenja in predloge staršev o osnovni šoli tako na pod-
lagi razdeljenih vprašalnikov kot tudi pogovorov.
Kot je dejala predsednica strateškega sveta dr. Darja Piciga, kije vodila sredin posvet, bi lahko že za prihodnje leto omilili sedanji točkovni sistem pri izbiri za srednjo šolo. Ker pa se bliža tudi 1. september 2002, ko bo devetletna osnovna šola obvezna za vse, in ker se iz leta v leto vse manj šol odloča za uvajanje 7. razreda devetletke, je po njenem mnenju čas za ponoven temeljit razmislek o posameznih novostih. V več kot enournem, predolgem uvodnem predavanju je dr. Piciga, kot kaže goreča nasprotnica devetletnega šolanja, med drugim navedla nekaj svojih pomislekov glede devetletke, med drugim zaključno preverjanje znanja pri več predmetih, nivojski pouk in vprašanje velikega števila predmetov. Sklepne misli srečanja, ki se ga je udeležilo izredno malo staršev, so bile: potrebno je več sodelovanja med šolo in starši ter pozitivnega odnosa do učencev, več praktičnega in uporabnega znanja v šolah ter sodobnih učnih načrtov, ki bi pripomogli k večji informacijski pismenosti. S temi sklepi bi se gotovo strinjali tudi zagovorniki devetletke.
M. Ž.
ŽUŽEMBERŠKI KASTELAN V LJUBLJANI - V petek, 22. septembra, se je v Ljubljani s prihodom milostljivih gospodov in njihovih oprod ter srednjeveških ekip pričel tridnevni turnir dežele Kranjske. Med udeleženci sta bila tudi Volk Engelbert in Jurij s Turjaka, kastelana na žužemberškem gradu, v spremstvu vitezov Jurija in Andreja. Na zasedanju deželnih stanov (na sliki) so govorili o srednjeveških in novodobnih težavah, sledile so viteške igre, manjkali pa nista niti srednjeveška tržnica niti gostija. Žužemberčani, ki so imeli najmočnejše moštvo s konji, konjeniki in vitezi, so preživeli na ljubljanskem gradu tri dni in med drugim skrbeti tudi za prevoz gostov na Ljubljanski grad. (Foto: S. Mirtič)
Koliko denarja za sušo, se ne ve
Na občini Šentjernej prejeli skoraj 550 vlog zaradi suše - Prvotno predvideni denar bo država gotovo zmanjšala, kdaj bo in za koliko, pa še ni znano
Zelo skromen obisk staršev
Začeli so se regijski posveti Ministrstva za šolstvu in šport o izobraževanju in vzgoji - Posvet s starši osnovnošolcev
TUDI NASAD JABOLK MOČNO PRIZADET- V KZ Krka, poslovni enoti lastna proizvodnja, ki ima z jabolki zasajenih 30 ha zemlje v Klevevžu in 18 ha v okolici Plete rij, bodo letos zaradi suše nabrali skoraj tretjino manj plodov. Kar 30 odstotkov jabolk je popadalo na tla, zaradi suše pa bo kar 80-odsto-ten izpad 1. kakovosti. (T J. G.)
Sentjernejske črepinje
DEDIŠČINA - Sprememba lokalne samouprave leta 1994 je hotela, da je takrat novoustanovljena občina Šentjernej v svojo last med drugim dobila tudi potomko najstarejše trte na svetu, kateri je prejšnja občina Novo mesto namenila delček cerkvene zemlje na Vrbovcih nad Pleter-jami. Sicer je res, da po zakonu novim občinam pripada tisto, kar je na njihovem ozemlju, a začuda trta med stvarmi, ki bi se lahko delile, v delitveni bilanci menda edina ni bila omenjena niti z besedo. Torej bo trta gotovo uspela!
POSVET - Nedavni posvet s starši učencev na šentjernejski osemletki, na katerega je povabila predsednica strateškega sveta za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Piciga, bi lahko mirne duše označili za neuspelega. Prisotne starše bi namreč lahko prešteli na prste ene roke, za manj kot dvajsetčlansko udeležbo posveta pa so prispevali nekaj učiteljic šole in predstavnika Zavoda za šolstvo. Za obveščanje je organizator sicer poskrbel po lokalnih radijskih postajah, vendar sporočilo, kot kaže, ni prišlo do pravih ušes. Vsekakor so se za obveščanje zelo potrudili na šoli, ki je omenjenemu srečanju nudila le gostoljubje. Žal so obvestilo o posvetu tudi oni prejeli le dan ali dva pred dogodkom, a so kljub temu učenci odnesli domov kar 500 vabil. Na eni strani je razumljivo razočaranje prisotnih staršev nad neudeležbo ostalih, na drugi pa je razumljiva tudi njihova neudeležba. Težko je vse spustiti iz rok, preklicati že vnaprej dogovorjene obiske... Če bi šlo tako naprej, bo organizator posvetov stežka prišel do tako zaželenih” predlogov in mnenj staršev o osnovni šoli.
PetjeTn kikirika, da so v društvu Gallus Bartholomaeus potrebovali kar en teden za diagnozo, zakaj pravi pasemski petelin v Pleterjah kar en teden ni dal glasu od sebe. Potreboval je namreč kokoško.
Kako do soka in žganja
DOLENJSKE TOPLICE - Občina Dolenjske Toplice in Kmetijska svetovalna služba vabita vse, ki želijo gospodarno spraviti pridelek jabolk, na prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka, jabolčnika, kisa in sadnega žganja. Prikaz bo na kmetiji Franca Novinca, Bušinec 6 pri Dolenjskih Toplicah, v soboto, 30. septembra, ob 10. uri. Prikaz bosta vodila Franci Kotar in Jani Gačnik.
Mirnopeško zijsdo______
DOBRODOŠLA - Toča je reden gost v naših krajih in čudež je, če kako leto ne mahne po dblen-jskih poljih. Niti najstarejši ne pomnijo, da bi bili ljudje v mirno-peški dolini kdaj hvaležni za ledeno darilo z neba. V Globodolu pa seje letos zgodilo tako. Čeprav se še tako čudno sliši, so ugotovili, da je ob silni suši toča naredila več koristi kot škode.
VEDNO MANJ - Ob priliki bomo spet kaj zapisali o tem, kako kaj gradijo mrliško vežico v Mirni Peči. Danes že noben spodoben kraj ne more brez nje, pa domnevamo, da jo težko čakajo tudi tam. Gradili so že, gradili, potem pa se je gradnja ustavila-Zdaj se na gradbišču dogajajo čudne stvari. Kot smo pred časom brali v policijskem poročilu, so nepridipravi začeli odnašati z gradbišča. Gradnja torej ne stoji, namesto da bi bilo mrliške vežice vse več, je je vse manj!
PREIMENOVANJE? - Potem ko so v Mirni Peči kmetje s “puntom” dosegli tisto, česar sicer ne bi, so začeli resno razmišljati o tem, ali se splača biti tih in miren. Odgovor: Se ne splača! Mirna Pec poslej ne bo več tako mirna.
Sprehod po Metliki
LE NAŠEL ČAS-Vabilo na delovni sestanek ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja z župani belokranjskih občin je prišlo komaj nekaj ur pred napovedanim prvim dogodkom, tako da smo se morali novinarji potruditi in si na hitro vzeti čas zanje. Na tesnem s časom je bil očitno tudi minister, ki Prej najbrž ni mogel potrditi svojega prihoda. Toda predvolilni čas očitno dela čudeže. Kljub obilici dela je le obiskal Belo krajino in se tu zadržal kar vse popoldne in Pozno v večer.
NI STRANKARSKO VABILO • Čeprav naslov okrogle mize v gostišču Kapušin na Krasincu ni kazal strankarskih znakov, je minister srečanje seveda pridno izkoristil tudi za predvolilno kampanjo. Tistih nekaj dejstev, koliko odškodnine zaradi suše bo dobila vsaka občina, je povedal na različne načine, nato pa začel dolgoveziti z obljubami, v katere je pridno vpletal ime "svoje" stranke.
METLIŠKA OBČINA NAJVEČ - Zakaj neki je bilo srečanje 2 ministrom v metliški občini, na Krasincu, in ne v črnomaljski ali semiški? Morda zato, ker je ta belokranjska občina dobila največ odškodnine zaradi suše in je pač gostila še ostali dve. Kavalir, ni kaj.
Črnomaljski drobir
NEJEVERNI TOMAŽI - Črnomaljci so bili prijetno presenečeni, daje Livar v soboto na stežaj odprl svoja vrata. To se ni zgodilo že kar nekaj časa, sploh v bivšem Beltu. Veseli so, daje podjetje Spolnilo svoje obljube glede ekološke sanacije, saj zdaj iz Livarja ni več onesnaženih izpuhov. Množično so se udeležili dneva odpr-hh vrat, si ogledali livarno in priložnostni film o njenem razvoju, Prelistali časopis, ki so ga izdali ob tej priložnosti, skratka lahko bi lemu rekli tudi to, da so Črnomaljci nejeverni Tomaži. Ne verjamejo le besedam, o vsem so se hoteli prepričati na lastne oči.
NALEZLJIVOST - Morda je k Livarjevi popolni ekološki sanaciji kaj pripomogel tudi sosed. Mislimo seveda na še eno črnomaljsko nspešno podjetje Danfoss Com-Presorss, ki je nedavno tega ravno tako na stežaj odprl svoja vrata. Tudi v Danfossu skrb za čisto °kolje ni neznanka in morda gre 2a nalezljivost. Ekološke certifikate pridobivata obe podjetji, ki sta soseda, kar pomeni, da vsaj glede zraka Črnomaljce čaka ždrava prihodnost. Ko bi bila ta ualezljivost prisotna še kje drugje, seveda pri dobrih stvareh!
UREJENOST - V neredu se ne °Pazi kaj dosti, če pa je vse pospravljeno, se vidi najmanjša na-Paka. V Livarju so se na obisk lju-
di dobro pripravi, tudi z ureditvi-J0 okolice, ki so jo krasili lepi nasadi rožic.
Semiške tropine
. “kdaj nam boste vi plavali?” - Na srečanju kmetijskega ministra z belokranjskimi kmeti, ki so mu jasno in glasno povedali sy°je težave, je neki kmet iz kočev-ske vasi na severu semiške občine, edini ženski med gosti, direktori-Cl Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zastavil vprašanje, kdaj jim bo država začela plačevati, da sploh obdelujejo težko dostopne hribovite predele, namesto da morajo kmetje plačevati Najemnino, ki se jim bo zdaj, zara-j’ Posledic suše sicer zmanjšala. asnega odgovora seveda ni dobil.
samo ne o medvedih -
•ko je isti kmet še dejal, da seje v Petih letih obdelovalnost te državne zemlje zaradi težkega terena ^manjšala kar za 70 odstotkov in da se zaradi zaraščenosti širi tudi lvJad, med drugim, daje vse več PJedvedov, je minister Smrkolj med pritajenim smehom navzočih ejal le: “Veste kaj, o medvedih se oya pa pogovarjala po volitvah!’’. Razlaga je odveč.
nun
J	Ji\l	-A	J	J-J
O S
J Jj
Hi
Velik korak naprej v skrbi za okolje
Prvič dan odprtih vrat Livarja tudi v Črnomlju, kjer je 218 zaposlenih - Otvoritev še zadnjega filtra v verigi filtrirnih naprav - 9 štipendistov - Izobraževanje - Načrti
ČRNOMELJ - V podjetju IMP I Jvar vsako leto septembra praznujejo livarski praznik, toda poleg v proizvodnem centru v Ivančni Gorici se je letos to prvič zgodilo tudi v Črnomlju. V soboto, 23. septembra, se je na dnevu odprtih vrat, katere tema je bila varstvo okolja, zbralo veliko delavcev, krajanov in ostalih, ki so si želeli pod strokovnim vodstvom pobliže ogledati delo livarne. “Vesel sem vas, zelo ste mi polepšali dan,” je odkrito vesel dejal direktor Stane Osterman, pod čigar vodstvom je podjetje vidno napredovalo.
“Za nami je leto in pol vztrajnosti, napora, iskanja idej in rešitev. Vesel sem, da podjetje raste, in to na vseh področjih. Leto 2000 se bo tako verjetno zapisalo kot prelomno leto v zgodovini IMP Livar. Znanje in razvoj morata biti naši glavni gibali,” je v pozdravnem nagovoru ob slavnostni otvoritvi mreže čistilnih filtrov v Črnomlju dejal Osterman. Dan pred tem so namreč pognali še zadnji filter, tako da je ekološka sanacija v Črnomlju zdaj končana. “Zrak je očiščen najmanj v zakonski meji. Te dni je začel delati tudi nov obdelovalni stroj, v prihodnjih dveh bosta še dva. Zavedam se, da je perspektiva podjetja na višjem nivoju tehnologije," je dejal direktor. Letošnje investicije Livarja znašajo preko tristo milijonov tolarjev.
Da Livar postaja okolju prijazno podjetje, je bil vesel tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan, kije pohvalil, da je vodstvo Livarja uresničilo svoje obljube. Kot je povedal Osterman, pa so že pričeli tudi
Filak petnajsti
Na svetovnem prvenstvu oračev
GRIBLJE - Pretekli teden seje s svetovnega prvenstva v oranju iz Lincolna v Angliji vrnil uspešni belokranjski orač Anton Filak. Na takšnem tekmovanju, kije potekalo 16. in 17. septembra, je sodeloval že šestič zapored, sicer pa je tokrat slovenske barve zastopal še z enim oračem, Jožetom Zverom iz Prekmurja. Oba sta tekmovala v kategoriji oranja s plugi krajniki, kjer se je pomerilo 47 oračev, in dosegla dobro uvrstitev. Filak je pristal na 15. mestu, Zver pa na 14. Z obračalnimi plugi je oralo 13 kmetov. Sicer pa so se na svetovnem prvenstvu pomerili orači iz tridesetih držav, večinoma evropskih, pa tudi iz Nove Zelandije, Avstralije in Kanade.
“Z uvrstitvijo nisem preveč zadovoljen, čeprav je to moja druga najboljša uvrstitev na državnem tekmovanju,” je povedal Filak. Doma pa ga zdaj čaka veliko jesenskih kmečkih opravil, med drugim tudi silaža koruze.
L. M.
s pripravami na pridobitev okoljevarstvenega certifikata ISO 14001, kar bodo izpeljali v prvi polovici prihodnjega leta. “Pomembno je spremeniti tudi mišljenje zaposlenih, zato bomo organizirali šolo izobraževanja, sicer pa ljudje k sreči postajajo vse bolj ekološko osveščeni.” Nerešen problem ostaja še deponija, za kar morajo v Črnomlju še pridobiti prostor. Pričakujejo sodelovanje lokalne skupnosti.
Otroške igre v Beli krajini
Predstavitev knjige
DRAGATUŠ - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Črnomelj je v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v torek, 26. septembra, pri OŠ komandanta Staneta Dra-gatuš povabil na predstavitev knjige Otroške igre v Beli krajini.
V njej je objavljenih štirideset iger, ki so jih nekdaj igrali belokranjski otroci. Gre za 1. zvezek Igre na paši. Opisi iger so povzeti po raziskovalnih nalogah učencev belokranjskih osnovnih šol Črnomelj, Dragatuš in Semič iz leta 1998 in zapisih Mirka Bartolja iz Sečjega sela pri Vinici iz leta 1985. V knjigi so opisane najbolj priljubljene igre, kot so ciljanje koze, črni mož, kamenčkanje, kobilkanje, nebesičaljka, pikičanje, prašičanje, rezanje zemlje, stelcanje, špikanje, zemljo krast’ in druge. Objavljene so tudi fotografije iger.
' Predstavitev knjige je bila pestra tudi zato, ker so se nekatere igre obiskovalci lahko tudi igrali, saj so sodelavci, ki so pomagali pri urejanju knjige, to pokazali.
L. M.
Otvoritev
telovadnice
ČRNOMELJ-V petek, 29. septembra, bo ob 10. uri v telovadnici pri črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca slovesna otvoritev telovadnice, ki sojo pričeli graditi pred dobrima dvema letoma.
Skromen odziv sponzorjev
V Črnomlju kljub temu pričeli z bivalno skupnostjo
ČRNOMELJ - Avgusta smo pisali o nameri črnomaljskega Dijaškega doma, da v njem uredijo bivalno skupnost, katere prednost je, da se stanovalci počutijo kot doma. V njej se učijo samostojnosti, predvsem pa je pomembno, da lahko ostajajo v domu tudi ob koncu tedna, saj je bil doslej dijaški dom od petka popoldne do nedelje zvečer zaprt.
Ker bi za ureditev bivalne skupnosti v prvem nadstropju dijaškega doma, za katero je že pripravljen tehnični načrt, potrebovali kar 43 milijonov tolarjev, so se v Dijaškem domu odločili, da za začetek preuredijo trakt, v katerem je VDC, ki se bo kmalu preselil v nove prostore. Načrtovali so, da bodo tam skupnost uredili do konca leta, naložba pa bi jih veljala 2,7 milijona tolarjev. A tudi tega denarja v dijaškem domu nimajo, in ker tudi v belokranjskih občinah ni bilo pravega razumevanja za pomoč, so upali vsaj na odziv sponzorjev. Žal je na žiro račun Dijaškega doma Črnomelj št. 52110-603-33166, s pripisom za BE (bi-
valno enoto), prišel le prispevek sestre ene od varovank v VDC.
Kljub temu da prostori za bivalno skupnost še niso urejeni, so v dijaškem domu konec preteklega tedna pričeli s tovrstno obliko varstva odraslih z motnjami v duševnem razvoju kot tudi za učence. Predčasno sa se odločili, da ostanejo vrata doma odprta tudi ob koncu tedna zato: ker stanovalci nimajo možnosti, da bi vikend preživeli doma, ker jim starši ne morejo nuditi varstva ali preprosto nočejo domov, ker se v Dijaškem domu dobro počutijo. Za prvo poskusno bivanje v domu ob koncu tedna se je odločilo šest stanovalcev, za začetek pa so za silo uredili najnujnejše prostore, kjer so si s strokovnim delavcem skuhali kosilo, oprali in zlikali perilo, uredili obutev, obiskali kino. Ker, kot rečeno, v dijaškem domu nimajo denarja, so za najnujnejšo opremo poprosili Karitas. Rdeči križ ter posameznike v upanju, da bodo razumeli njihovo stisko in jim priskočili na pomoč.
M. B.-J.
V Livarju, ki na leto proizvede več kot 25 tisoč ton kakovostnih ulitkov, imajo cilj v petih letih povečati proizvodnjo, v desetih pa prodajo kar podvojiti. Postati želijo močna livarna z vrhunsko obde-lovalnico, ki si upa ulitke tudi vgrajevati. Prodaja je v prvih letošnjih osmih mesecih porasla za nekaj več kot 17 odstotkov. Največ izvažajo v Italijo, Nemčijo, Hrvaško in na Madžarsko, veliko pozornost pa zadnje čase posvečajo povečanju nemškega in avstrijskega trga ter prodoru v severno Evropo.
Pomemben sobotni dogodek pa je bil tudi podpis devetih štipendijskih pogodb s črnomaljskimi srednješolci. V Livarju se očitno zavedajo, da je štipendiranje najbolj učinkovita in uspešna metoda vzgajanja lastnih kakovostnih kadrov. Ne pozabljajo pa tudi na pomen izobraževanja, saj so temu letos namenili petdeset odstotkov več denarja kot lani.
L. MURN
OTVORITEV FILTRIRNIH NAPRA V - Direktor IMP Livar d.d. Stane Osterman in črnomaljski župan Andrej Fabjan sta prerezala trak na slavnostni otvoritvi mreže novih filtrirnih naprav. Ekološka sanacija v Črnomlju je tako na zadovoljstvo vseh, zlasti prebivalcev, zdaj končana. (Foto: L. M.)
Obnova
kulturnega doma
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika obvešča obiskovalce filmskih predstav, kulturnih in drugih prireditev, da bo kulturni dom v Metliki zaradi obnove zaprt od 25. septembra do L novembra. Obiskovalce prosijo za razumevanje.
O POMIRITVI - Blagoslov slike Narodna pomiritev in slovesno mašo s somaševanjem je v cerkvi sv. Antona nad Kovačo vasjo vodil novi ljubljanski pomožni škof monsinjor Andrej Glavan. V svoji pridigi je med drugim govoril o spravi ne le med narodi, temveč tudi med posamezniki. (Foto: M. B.-J.)
Pomiritev v sliki in besedi
V cerkvi sv. Antona v Kovači vasi ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan blagoslovil sliko Maksima Sedeja ml. - Narodna pomiritev
Ob obletnici smrti dr. Vinka Beličiča
ČRNOMELJ - Ob obletnici smrti pesnika in pisatelja prof. dr. Vinka Beličiča, črnomaljskega častnega občana in rojaka, bo v soboto, 30. septembra, ob 17.30 v pastoralnem centru v Črnomlju spominska slovesnost. Uro pozneje pa bodo na Kolodvorski cesti 7 na Perčevi hiši prof. Beličiču odkrili spominsko ploščo.
KOVAČA VAS - Cerkev sv. Antona Padovanskega nad Kovačo vasjo pri Starem trgu ob Kolpi je pogorela leta 1938, ko je vnjo udarila strela. Zadnja tri letajo obnavljajo in vse bolj postaja versko, kulturno in narodno svetišče. Ljudje se namreč radi zbirajo na griču, kjer stoji cerkev in od koder je prelep razgled po Poljanski dolini in bližnjem hrvaškem hribovju. Tako se jih je tudi preteklo soboto, ko so blagoslovili sliko Narodna pomiritev Maksima Sedeja ml., zbralo nekaj sto.
Triptih Narodna pomiritev, ki krasi steno cerkve sv. Antona, je kar 500 krat 160 centimetrov veliko umetniško delo, sicer pa že dvajseto iz serije narodne pomiritve, ki nastaja že
od šestdesetih let. Kot je dejal starotrški župnik Jože Pavlakovč, je to izjemno aktualno umetniško delo dar vsemu našemu narodu.
Pred mašo v Kovači vasi so pripravili procesijo iz Starega trga ter si ogledali in blagoslovili križev pot, ki ga ustvarja kipar Denis Kraškovič, sicer domačin iz Pred-grada, s sodelavci. 14 kapelic križevega pota so Italijani podrli po partizanskem napadu 1. junija 1942. Kraškovič, ki živi v Zagrebu in uči na srednji likovni šoli, pa se je tokrat odločil, da ustvari krasič-ni križev pot v povsem novi tehniki, saj je združil fotografijo, računalniško animacijo, kiparstvo in slikarstvo.
M. B.-J.
Kmetje potrebujejo odškodnino zdaj
Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj na delovnem obisku v Beli krajini - Vse tri občine od suše močno prizadete - Prva izplačila v treh tednih - Pereč problem vodooskrhe
KRASINEC - Pretekli teden sta Belo krajino obiskala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj ter direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marja Majer čuk ter se s sodelavci srečala z vsemi tremi belokranjskimi župani: semiškint Ivanom Bukovcem, črnomaljskim Andrejem Fabjanom in metliškim Slavkom Dragovanom. Skupaj s kmeti in gozdarji so si na Planini in Mirni gori ogledali državne parcele, kasneje pa so v gostišču Kapušin na Krasincu povabili na okroglo mizo s kmeti.
Odziv je bil velik, kar ni presenečenje, če povemo, da je bila glavna tema pomoč pri odpravljanju posledic suše v Beli krajini. Vse tri belokranjske občine so bile namreč ene najbolj prizadetih v Sloveniji in so po besedah metliškega župana Dragovana dobile le tretjino normalne količine padavin. Minister Smrkolj je najprej razložil novi zakon in povedal, da bo država letos od osmih milijard tolarjev odškodnine zagotovila 4 milijarde 600 milijonov tolarjev, ostanek v višini treh milijard 400 milijonov tolarjev pa v naslednjem letu. Uvedli bodo tudi znižanje zakupnin na prizadetih območjih pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, zmanjšali bodo zdravstvene in pokojninske prispevke v sorazmerju z nastalo škodo. Metliška občina bo za škodo zaradi suše, prijavljeno do 30. junija, tako prejela 83 milijonov 477 tisoč tolarjev, črnomaljska 77 milijonov 148 tisoč in semiška 42 milijonov 693 tisoč tolarjev. Prvi del, menda 10 odstotkov škode, naj bi kmetje dobili v treh tednih.
“Zavzemam se, da bi ta pomoč do kmetov prihajala ne v četrtinah, temveč da bi vsaj denar, ki vam je namenjen letos, prišel v enem znesku. Kmetje potrebujete denar zdaj. Vem, da vlada pomanjkanje
krme, ki je nujna za vzdrževanje črede. Razumem vas, ker imam tudi sam živino in senik, na katerem je letos pol manj sena kot sicer. Ali bo treba dokupiti krmo ali zmanjšati čredo ovac," je na pripombe kmetov, kako se bojijo, s čim bodo krmili živino vso dolgo zimo, povedal Smrkolj. V Beli krajini menda odkup mleka pada že kar nekaj časa, škodo pa so utrpeli tudi čebelarji, ki ravno tako spadajo med kmete. Minister jim je svetoval, naj se obrnejo na državno komisijo. Belokranjci so omenili, džfkmetje ne smejo pozabiti, da jih čaka še cenovni šok, saj so cene umetnih gnojil in nafte porasle za 36 odstotkov.
Da naša država še vedno premalo denarja namenja kmetijstvu, se
je strinjal tudi minister, kije dejal, da predlog proračuna za leto 2001 znaša 62 milijard, za leto 2002 72 milijard, da bi bili na nivoju evropskih držav, pa je potrebnih od 90 do 100 milijard tolarjev.
Po njegovem mnenju je za boljši razvoj nujno treba pripraviti tudi načrt izrabe prostora. Semiški in metliški župan, Bukovec in Drago-van, sta opozorila še na pereči problem vodooskrbe ter nujnost dokončanja štiri leta starega projekta Vodooskrba Bela krajina, ki ga podpira tudi država. Minister je obljubil nadaljnjo pomoč.
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marja Majer čuk je razložila, da imajo zakupne pogodbe sklenjene za 580 ha obdelovalnih zemljišč v Beli krajini, gozdov pa je še več, kar 5 tisoč ha. Tu dela izvaja Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Sicer pa imajo 18 tisoč zakupnikov za 60 tisoč ha zemlje, od tega 30 tisoč kmetov, ostalo pa so pravne osebe. Skrajni rok prijave škode s tega področja je 30. september. l. MURN
ti<
MINISTER PRI BELOKRANJCIH direktorica Sklada Čukova sta se na jskimi kmeti in vsemi tremi župani, metliški Dragovan. (Foto: L. M.)
- Minister Smrkolj (drugi z desne) in delovnem sestanku srečala z belokran-Na sliki sta semiški župan Bukovec in
vointve
J 21 J J J\ Š> \ i-\ O B Č J JXJ
»iižSLiii:
USPEŠNI MLAD1 KOLESARJI - 6-člansko ekipo mladih kolesarjev iž Kočevja so v Hannover, kjer so osvojili odlično 5. mesto, spremljali tehnični vodja ekipe Miran Mozetič iz Nove Gorice ter mentorja prometne vzgoje Breda Vilicer in Klemen Kovačič iz Kočevja. Na posnetku: z uradnega treninga (Foto: M. L.-S.)
RAZSTAVA POSVEČENA VODAM - Za razstavo naravoslovnih fotografij Viktorja Luskovca (na posnetku ob predsednici KS Kočevska Reka Mirjam Mikulič) so se v Kočevski Reki odločili tudi zato, da bi z njo opozorili na problem svojega jezera. (Foto: M. L.-S.)
Posledice “šlamparije” države
“Ohranimo (Mirtoviški) potok” ■ razstava z okoljevarstveno vsebino in namenom - Brez predstavnikov ministrstva in občine
KOČEVSKA REKA - V Dulmi-
novi hiši v Kočevski Reki so v petek odprli razstavo fotografij “Ohranimo (Mirtoviški) potok”. Razstavo in njen namen sta zbranim, med katerimi ni bilo ne predstavnikov ministrstva za okolje in prostor in ne kočevske občine, predstavila predsednica KS Kočevska Reka Mirjam Mikulič in avtor razstave Viktor Luskovec.
Mirtoviški potok so zaradi izrednega bogastva in pestrosti rastlinskega in živalskega življa v neokrnjeni naravi doline zgornje Kolpe že leta 1962 predlagali za popolno zavarovanje, vendar do tega še do danes ni prišlo. Čeprav se je že ob otvoritvi nekoč zaprtega območja Kočevske Reke začela porajati ideja o ustanovitvi naravnega parka, v okviru katerega bi širše območje Mirtoviškega potoka postalo osrednji, najbolj varovani del, pa so pred 10 leti na njem pričeli graditi malo hidroelektrarno. Kot je povedal Luskovec, bi ta pobrala iz potoka kar 86 odst. vse vode, zaradi česar bi bil ogrožen obstoj izredno dragocenega biotopa, ki je med drugim tudi eno poslednjih zatočišč vidre na Slovenskem.
V opisu okoliščin, ki so botrovale svojevrstnemu paradoksu, da je država dovolila tako poguben poseg na območju, ki ga je pred-
videla za osrednji del bodočega parka, je Luskovec kot pozitivno označil oktobra lani sprejeto odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vladno uredbo o podelitvi koncesije za energetsko izkoriščanje Mirtoviškega potoka. Poudaril je, da se odbor za ohranitev doline zgornje Kolpe, ki je letos pričel akcijo zbiranja podpisov za ohranitev in zavarovanje Mirtoviškega potoka, zavzema za sporazumno rešitev oziroma da oba investitorja dobita razumno odškodnino, saj, kot je dejal, čeprav je gradnja hidroelektrarne popolnoma nezakonita, investitorja naj ne bi trpela zaradi “šlamparije” države.
Razstavo, ki so jo s svojim nastopom popestrili učenci OŠ Kočevska Reka in kočevske glasbene šole, je organizirala KS Kočevska Reka in je posvečena, kot je povedala Mikuličeva, varovanju voda in njihovemu pomenu. Mikuličeva je ob tem opozorila, da podobna ekološka katastrofa kot v sosednji osilniški občini grozi tudi kočev-skoreškemu jezeru. “Ker jez pušča in je bilo letos izjemno sušno leto, je od 19 hektarjev ostal le še okoli hektar jezera,” je povedala in dodala, da so s tem seznanjeni tako na ministrstvu kot občini, da pa nihče ne ukrene nič.
M. L.-S.
(len ju ar en nstri jen?
.	JV-«1 .
Umla jes, ser, kartijol AltS-	bilonRs tu »j
t rii e.
frorn?
■O,n rib«'
from / ’
lcanij?k. -Ah tu >»'
Kočevski kolesarji 5. v Evropi
AMZS in Slovenijo so na 15. evropskem prometnoizobraževalnem tekmovanju v Nemčiji zastopali mladi kolesarji iz Kočevja - Preventiva na zavidljivi ravni
KOČEVJE - Na 15. evropskem prometnoizobraževalnem tekmovanju klubov AIT, ki je potekalo od 21. do 24. septembra v Hannovru v Nemčiji, je Avto-moto zvezo Slovenije zastopala ekipa mladih kolesarjev iz Kočevja. V letošnji rekordni konkurenci kar 24 držav so kočevski osnovnošolci osvojili odlično 5. mesto in se tako uvrstili le mesto slabše kot pjihovi vrstniki iz Nove Gorice lani v Latviji, kjer se je za naslov evropskega prvaka potegovalo 17 ekip.
“Namen tekmovanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije AIT, je vzpodbuditi izboljšanje izobraževanja otrok na področju cestne varnosti in pokazati njegov pomen tako širši javnosti kot tudi vladam,” je povedala prejšnji torek pred začetkom uradnega treninga 6-članske kočevske ekipe sekretarka komisije za mednarodno sodelovanje pri AMZS Saša Petrič. Poudarila je, daje v izbiro nacionalnih ekip sodelujočih evropskih držav vklju-
čeno preko pol milijona otrok v starosti 10 do 12 let, ki preko različnih predtekmovanj, ki jih organizirajo klubi v sodelovanju z osnovnimi šolami, sveti za preventivo in podobnimi organizacijami, pridobivajo potrebno znanje o cestnoprometnih predpisih in pra-
Podelili bodo priznanja
KOČEVJE - Na slavnostni seji občinskega sveta ob letošnjem prazniku občine Kočevje, ki ga ta praznuje v spomin na zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, bodo podelili tudi priznanja. Naziv častnega občana bo prejel akademski kipar Stane Jarm za življenjsko delo in uspehe na področju upodabljajoče umetnosti. Zlato priznanje občine bo prejelo podjetje Elektro Ljubljana, d.d., PE Elektro Kočevje, srebrno Janez Žlindra, bronasto pa mag. Janez Černač.
90 let telovadnega društva Sokol
KOČEVJE - 23. oktobra letos bo minilo 90 let, ko je bilo v slovenski gostilni Beljan v Kočevju ustanovljeno telovadno društvo Sokol, ki je imelo na začetku 44 članov, od tega 10 telovadcev. Ustanovitev je bila iz narodnopolitičnega vidika zelo pomembna, saj so posamezni kočevski Nemji, ki so bili tedaj v večini v mestu ob Rinži in širši okolici, temu odločno nasprotovali. Kljub temu je to društvo uspešno delovalo in večalo članstvo. Vodstvo in člani društva so bili Slovenci, ki so želeli, da bi se slovenstvo v tem nemškem okolju čimbolj uveljavilo.
Pohod k stičišču štirih občin
VELIKE LAŠČE, KRVAVA PEČ - Na območju občine Velike Lašče bo pri Krvavi Peči v soboto, 30. septembra, več prireditev. Najprej se bo ob 8. uri začel pohod k stičišču štirih občin (Brezovica, Cerknica, Ig in Velike Lašče) v Iški tesni pri Vrbici, kjer se bo ob 10. uri začelo srečanje ljubiteljev neokrnjene narave. Strokovna skupina ZID bo predstavila zanimivosti o tem stičišču, učitelji, ki sestavljajo projektno ekipo za raziskovanje povezovalne poti ob rimskem zidu, pa bodo predstavili svoje dosedanje delo, ugotovitve in načrte iz raznih vidikov. Na srečanju bodo predstavili tudi zgibanko o povezovalni peš poti od sičišča preko Krvave Peči in Rutarske panote do Lužarjev in o zanimivostih na tej poti. Po srečanju se bodo udeleženci vjnili do Krvave Peči, kjer bo ob 14. uri na prostem igra “Krvav-ska legenda”, katere avtorje Milan Tekavec. V predstavi bodo sodelovali tudi člani Konjeniškega društva iz Velikih Lašč.
Kočevska v sliki
KOČEVJE - 3. oktobra bo fotografsko društvo Grča v Likovnem salonu v Kočevju odprlo fotografsko razstavo. Predstavilo se bo 8 kočevskih fotografov, dela pa je izbral in ocenil mag. Janez Černač.
Lisac razstavlja
KOSTEL - Danes, 28. septembra, bodo ob 17. uri v prostorih Nove Ljubljanske banke v Potoku odprli razstavo del kiparja, Jožeta Lisca, ki jo organizira Turistično-športno društvo Kostel. Kiparja iz Kočevja, ki je imel doslej pet samostojnih razstav doma in zamejstvu, bo predstavil Andrej Pečnik, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovali učenci domače šole.
V nedeljo mali maraton
KOSTEL - V nedeljo, l. oktobra, se bo ob II. uri začel tek tretjega obkolpskega maratona po dolini Kolpe. Start bo pri Fari, cilj pa v 22,4 km oddaljenem Dolu. Med tekom bo veljala tako imenovana mobilna zapora na tem cestnem odseku, in sicer med 11. in 14. uro.
vilnem ravnanju s kolesi tudi v težjih situacijah. Na Kočevskem je na predtekmovanjih, ki jih je organiziralo AMD Kočevje, sodelovalo preko 200 učencev iz kočevskih osnovnih šol. Najboljše rezultate in s tem mesto v ekipi, ki jih je kot predstavnike Slovenije popeljala v Hannover, so dosegli: Polona Benegalija, Teja Križman in Teja Merhar med deklicami in Aljaž Zupančič, Tomaž Cetinski in Matej Kocjan med dečki.
Slovenija je letos na tekmovanju, ki ga je organiziral nemški klub ADAC, tako kot prvič že pred 15 leti, sodelovala četrtič. Lani in prvo leto so AMZS in s tem Slovenijo zastopali mladi kolesarji AMD Gorica, pred dvema letoma ljubljanski kolesarji iz Most, letos pa je ta čast pripadla kolesarjem iz Kočevja. Janez Trošt iz vodstva AMZS je povedal, da je bil razlog za to, ker imajo na Kočevskem sorazmerno malo nesreč z udeležbo otrok v prometnih nesrečah, kar pomeni, kot je dejal, da je preventiva tu na zavidljivi ravni.
M. L.-S.
Ekos že v Evropi
Predstavili stroje za letno in zimsko vzdrževanje cest
LOŠKI POTOK - Priznani proizvajalec strojev in opreme za cestno vzdrževanje Riko - Ekos iz Loškega Potoka je 20. in 21. septembra v tovarni v Malem Logu s podjetjem A Cosmos iz Ljubljane več kot 100 slovenskim, bosanskim in hrvaškim predstavnikom cestnih in komunalnih podjetij predstavil proizvodni program snežnih plugov, sipalnikov peska in soli ter snežnih rezkarjev in strojev partnerskih tovarn Assaloni, Giletta in Foredil iz Italije. Predstavili so tudi stroje za letno vzdrževanje cest.
Ob tej priložnosti so predstavniki Riko - Ekos s podjetjem Assaloni iz Italije prišli do konkretnih dogovorov za sodelovanje in proizvodnjo strojev pod skupnim imenom Riko Ekos - Assaloni, proizvodnja pa je po tokratnem dogovoru namenjena slovenskemu trgu in trgu nekdanje Jugoslavije.
Seveda to niso edini Ekosovi proizvodi. Direktor podjetja Janez Knavs pravi, da uspešno izvažajo na Nizozemsko, v Italijo in Avstrijo, in sicer predvsem velike stiskalnice za baliranje odpadnega papirja in stiskanje raznih odpadkov. Izdelajo tudi veliko priključkov za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. V tovarni je zaposlenih 40 delavcev. Več kot dve tretjini proizvodnje izvozijo na zahodne trge. S kooperacijskimi posli se podjetju obeta še večja proizvodnja, kar pomeni tudi več zaposlenih.
A. K.
Stalna razstava o izseljencih
Izseljenstvo je eno od devetih jeder prenove ribniškega muzeja - Osnova razstavi je študija o izseljevanju iz Ribniške doline, zgrajena pa je na temelju spominov
Rl BNICA - V prostorih muzeja Miklove hiše v ribniškem gradu so v petek zvečer odprli razstavo o izseljevanju iz Ribniške doline do druge svetovne vojne. Razstavo sta odprla predstavnika Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU dr. Marjan Drnovšek in Dean Ceglar ter absolventka zgodovine Viktorija Centa, kije na podlagi nastale razstave pripravila tudi svojo diplomsko nalogo.
V AMERIKO! - Ob otvoritvi stalne razstave ribniškega muzeja "V Ameriko!" je dr. Marjan Drnovšek dejal, da je izseljenstvo del slovenske narodne zgodovine, ki je premalo v naši zavesti, ter da bi Slovenija morala imeti izseljenski muzej. Na posnetku: z otvoritve razstave (Foto: M. L.-S.)
“Prenova muzeja v Ribnici obsega devet jeder in izseljenstvo je eno od njih,” je o ideji za postavitev razstave, ki stajo financirala ministrstvo za kulturo in občina Ribnica, povedala avtorica razstave Viktorija Centa iz Ribnice. Razstava nosi kratek, a zgovoren naslov “V Ameriko!”, saj se je tako, kot je zapisano v zloženki k razstavi, glasil najpogosteje slišan vzklik druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Zloženka je napisana v slovenskem in angleškem jeziku in vsebuje vrsto podatkov, do katerih se je v pripravi študije o izseljevanju
iz Ribniške doline dokopal Dean Ceglar ob raziskavi po arhivih in drugih inštitucijah. Centova je njegovo delo dopolnila z delom na terenu. Čeprav pri tem ni obdelala, kot je povedala, niti 10 odstotkov Ribniške doline, je po slabem letu dni dela po domovih ljudi na Ribniškem zbrala dovolj materiala, da je pripravila razstavo.
“Razstava je zgrajena na temelju spominov tistih, ki so odhajajočim mahali v slovo, in tistih, ki so slišali zanimive zgodbe o svojih sorodnikih onkraj luže,” je povedala Centova. Za izseljence nam-
reč ni ostalo veliko oprijemljivega - le nekaj starih fotografij, pisem in kovčkov, s katerimi so se vrnili domov le redki med tistimi, ki so odšli od doma. Odhajali pa so, kot je povedal Ceglar, v Ameriko, Kanado, Južno Ameriko in po I. svetovni vojni tudi v zahodno Evropo. Največ izseljencev iz Ribnice seje naseliio v Cleveland v državi Ohio ter v rudniško bogato mesta Mine-sotte - Ely, Eveleth, Calumet, Du-luth in Chisholm, v Kanadi pa je bil za Ribničane, ki so v Clevelandu leta 1913 ustanovili društvo z imenom svojega rodnega kraja, najbolj zanimiv rudnik zlata v Kirkland Lake. Kot zanimivost je ob tem še navedel, da najstarejši ribniški potni list datira iz leta 1859.
M. L.-S.
Drobne iz Kočevja
LAŽJE SPREMENITI VLADO - Oder, ki stoji vzdolž celotnega pročelja stare stavbe bivše (in bodoče!) gimnazije, že ves september vzbuja ugibanja, ali naznanja skorajšnji začetek že pred šestimi leti pričakovane obnove stavbe ali pa so ga postavili zgolj iz varnostnih razlogov. Dilemo je dokončno odpravila ravnateljica Gimnazije Meta Kamšek ta ponedeljek na seji občinskega sveta, kjer je pojasnila, da so oder morali postaviti ob začetku novega šolskega leta. Ob stavbi, s katere omet odpada že v za pešce zastrašujoče velikih kosih, namreč poteka šolska pot. Ob tem pa je Kam-škova, kot je priznala, prišla do ugotovitve, da je verjetno lažje spremeniti vlado, kot pa pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu doseči spremembo varne poti otrok v šolo!
BREZ “PREPUCAVANJ" • Dolgoletni direktorici kočevske knjižnice Emi Štrumbelj so občinski svetniki na zadnji seji sveta izkazali nesporno zaupanje. Ko so jo brez sicer tako značilnih strankarskih “prepucavanj” imenovali za v.d. direktorico knjižnice (in to celo soglasno!), soji priznali zasluge, ki so se občinski upravi zdele zadosten razlog, da so predlagali, da Štrumbljeva dočaka skorajšnjo otvoritev novih prostorov knjižnice kot direktorica, pa čeprav tudi samo kot vršilka dolžnosti. Gre namreč za njena dolgoletna in nesporna prizadevanja, da bi knjižnico preselili iz sedanjih premajhnih in neprimernih prostorov v prostore, kjer bi knjižnica našla trajnejše domovanje.
Načrte je treba spremeniti
VAS V KOSTELU - Do 20. oktobra letos bosta javno razgrnjena osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za zadnja štiri leta in srednjeročni druž-, beni plan za občino Kostel. Te planske akte je sicer sprejela občina Kočevje, kamor je spadalo to območje. Odkar je novoustanovljena občina Kostel, se v tej občini prizadevajo za čimbolj načrtno izrabo prostora. Zato so nujni spremenjeni planski akti. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bodo sprejeti občinski akti iz tega območja veljali tudi po L januarju 2001, saj še ni sprejet dopolnjeni zakon o planiranju in urejanju prostora v predhodnem obdobju, te prostorske sestavine pa so podlaga za vse občinske prostorske akte in tudi za območje te občine. Omemba neveljavnosti teh planskih aktov pa utegne biti sporna v primerih ocen ustavnosti in Zakonitosti aktov, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije pri svojih odločitvah večkrat poudarilo pomembnost sestavin dolgoročnega plana načrtnih posegov v slovenski prostor, katerega še vedno ne izkoriščamo in uporabljamo s sprejetimi smernicami iz obdobja od leta 1970.
V. D.
Laški sel
VPIS ABONMAJA - Jutri, 29. septembra, bodo od 10. do 17. ure v občinski pisarni vpisovali gledališki abonma za pet predstav. Vpis bodo ponovili še v soboto od 9. do
11.	ure.
IZ NAŠIH KRAJEV- Koncert “Iz naših krajev” bo 6. oktobra ob 20. uri v Levstikovem domu. Organizirata ga občina in Radio Slovenija.
POZNAMO ROJAKE? - Prireditev s takim naslovom bo danes, 28. septembra, ob 19.30 na Trubarjevi domačiji v galeriji Skedenj. Na takih srečanjih bodo predstavljeni rojaki, ki pomembneje vplivali na zgodovino slovenskega naroda.
ZA OTROKE - Ob tednu otroka bo več prireditev za otroke, ki jih organizira zavod “Parnas”, in sicer: 5. oktobra ob 17. uri na Trubarjevi domačiji delavnica "Petelinčki iz gline”, ki jo bo vodil lončar Jakob Nosan iz Prigorice; 7. oktobra ob 12. uri se bo začel izlet s kolesi do Kobiljega Curka (start na Trubarjevi domačiji); istega dne ob 15. uri pa bo pri ŠkrabcU v Robu delavnica "Okrasimo srčke”, na katero vabijo Dobrodelč-ki iz Roba.
Trebanjske iveri
SLABE PLAČE? - Zakaj z Upravne enote Trebnje uhajajo ključni ljudje, tudi v sosednjo občinsko upravo? So krive le slabe Plače ali še kaj? Jih bo uspelo načelniku upravne enote Milanu Rmanu ustrezno nadomestiti? Pot do primernih sodelavcev, tudi skozi učni center UA (upravneakademije), utegne biti dolgotrajna...
"APERKAT" KNJIŽNICE - S Pravim aperkatom je septembra mokronoške bralce pričakala knjižnica, ko jih je obvestila, da bodo odslej vrata odprta le enkrat tedensko, je v boksarskem žargonu pričel odstirati svoj “žulj” naš zvesti bralec Stanko. Bralci so se po pomoč zatekli na sedež krajevne oblasti. “Neki vzrok že mora biti!” so rekli tam in odgovorne v Trebnjem takoj pisno zaprosili za pojasnilo. “Potem Pa," kot bi rekel pesnik Aškerc, “vse tiho je bilo!” Sedaj v Mokronogu ugibajo, če so morda v trebanjski matični knjižnici stali na glavi, ko so brali rezultate o pismenosti, kjer je naš ponosni narod razvrščen čisto pri dnu. Morda pa sploh ne vedo zanjo?! “Bes, djaur!”
ORGANI - Režiser in gledali-škli igralec Boris Kobal, kandidat za poslanca ZLSD v volilnem okraju Trebnje je pričel turnejo po trebanjski občini. Zanimivo bi bilo njegovo soočenje z drugimi kandidati, zlasti z Lojzetom Peterletom, morda bi oba podkrepila svoje nagovarjanje volivcev z zapoznelo spolno vzgojo, saj Kobal in Peterle rada vpletata med svoje javne nastope tudi ženske in moške spolne organe...
Sevniški paberki
ZAUPANJE IN FAMILIAR-NOST - Župan Kristijan Janc je kar med 87 kandidati za delovno mesto na oddelku za okolje in Prostor, seveda zgolj slučajno, izbral svojo sestro. O tem je v sevniških logih slišati številne različne komentarje, tudi naklonje-pih oz. vsaj prizanesljivih, češ saj je zaposlil osebo, ki celo presega razpisne pogoje, saj ima visoko in r>e zgolj zahtevano srednjo izobrazbo. Med tistimi, ki obsojajo takšno familiarnost pri kadrovanjih pa se kritiki sprašujejo, kje se bo takšna samopašnost ustavila, če se poteza celo opravičuje, češ da svojemu sorodniku župan pač najbolj zaupa?
CESARJI, KRALJI, PAPEŽI ' Harmonikar Lojze Mrgole, po domače Rženčkov Lojz mlajši, je Preteklo soboto v Spodnjih Gredicah rekel, da se Vodale lahko veselijo napredka in novega asfalta tudi zato, ker imajo Papeže, Kralje in Cesarje...
BOJAN IN VITA - Sobotni nastop izvrstnega pianista Bojana 9°riška in šansonjerke Vite Mavrič (na posnetku) v Loki je bil prvi nastop Vite po dveh letih, odkar Je povila sinka. Prijetno presenečena nad odzivnostjo loške pub-jike bo v Loko še rada prišla, verjetno z Mojzesom - Mojmirom Šepetom, estradnim umetnikom.
9 podobno kot Vita, ki izžareva človeško toplino, skromnost... Bojan in Vita sta za loški nastop vadi-a 10 dni in sta prvikrat nastopila ^upaj. Loški pedagog in slikar Mirko Bogovič je svojemu nekdanjemu učencu izročil sliko Loke. (Foto: P. P.)
timsko vzdrževanje ceste na Lisco
SEVNICA - Občina bo pripravil Ostanek, da bi se dogovorili o zim sliem vzdrževanju ceste na Lisco. Di °dcepa za Jurklošter poteka regional na cesta, potem poteka cesta po lašk °bčini, na vrhu pa po sevniški občini Zato je vsako leto problematične financiranje vzdrževanja. Tudi zimska tUristična ponudba je odvisna od pre v°znosti ceste.
O S C J
Delujejo kot velika družina
Gasilci in lovci dajejo utrip društvenemu življenju v krajevni skupnosti Trebelno - Lovci za čisto okolje in večji odstrel prašičev - PGD Štatenberk zmaguje tudi na državnih tekmovanjih
TREBELNO - Na Trebelnem se lahko pohvalijo z uspešno in pestro društveno dejavnostjo. Med najuspešnejšimi društvi so gasilci, zlasti štaten-berški, ki že več let prednjačijo na številnih tekmovanjih v trebanjski gasilski zvezi, zmagujejo pa tudi na regijskih in državnih tekmovanjih. Lovci pa so ravno ob zlatem jubileju svoje družine prišli do novega doma na Trebelnem, enega najlepših in najbolje opremljenih tovrstnih objektov za družabna srečanja.
Letos so ob koči uredili še strelišče za malokalibrsko puško in glinaste golobe. Do pridobitev so prišli predvsem s svojim delom, s številnimi prostovoljnimi urami in denarnimi prispevki. Tako se je zgodilo, da so v KS Trebelno v rekordnem času zgradili tudi mrliško vežico, podjetni predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Cvetan pa seje izkazal tudi kot predsednik gradbenega odbora za lovsko kočo na Trebelnem. Lovci vsako spomlad pripravljajo očiščevalne akcije. Samo letos so iz gozdov zvlekli in odpeljali kar 30 m1 odpadkov oz. smeti, ki so jih bili v razne grape zmetali brezvestni neznanci. Tem gotovo ni dosti mar za ohranitev kulturne in naravne dediščine, kaj šele, da bi razmišljali tako napredno in pogumno kot pogumno razmišljajo na turistični kmetiji Lam-ovškovih v Mirni vasi, kjer dajejo bolj obetavno podobo tem razgibanim, hribovitim, a prelestnim krajem.
Stane Muhič iz Češnjic pri Trebelnem je že 8 let gospodar LD Trebelno, pri lovcih pa je bil poprej tudi predsednik nadzornega odbo-
Jesensko srečanje
rr\ v • v v
v Trziscu
V soboto, 14. oktobra, tudi z muzejskim vlakom
TRŽIŠČE - Muzejski vlak Slovenskih železnic bo v soboto, 14. oktobra, odpeljal ob 8. uri z ljubljanske železniške postaje potnike na lani oživljeno Jesensko srečanje v Tržišče. Potnike bodo pozdravili organizatorji že v Sevnici, pogostili pa jih bodo tudi na postajališčih v Boštanju in Jelovcu, kjer jih bodo pričakali s pesmijo in prikazom starih običajev. Tržišče pa bo gostitelj vseh potnikov in ostalih obiskovalcev. Ob prikazu kmečkih običajev bo potekal pester kulturni spored z raznimi družabnimi igrami. Za večino obiskovalcev bo verjetno spet najbolj zanimiv obisk zidanic na vinorodnem Malkovcu in v njegovi okolici s pokušnjo mladega vina, cvička in domačih dobrot. Proti večeru, po 19. uri, bo krenil muzejski vlak nazaj v Ljubljano, kamor naj bi se vrnil po 21. uri. Društvo Zagon Tržišče zbira prijave vsak delovni dan med 9. in
12.	uro, tudi po telefonu 07/ 29 83 303. S plačano položnico v višini 6.500 tolarjev dobijo potniki vlaka vozovnico s kuponi za vso prehrano, pijačo, prevoz z avtobusom in vlakom ter še darilo.
P. P.
ra, zato zna družno uresničevati skupne načrte. Muhič našteva imena najbolj zaslužnih za ta ali oni dosežek in več ali manj se pojavljajo ista imena: pri gradnji strelišča Robj Vrščaj, Jože Gorenc, Alojz Dragan, Stane Cvetan in tudi mlajši lovci; pri gradnji lovske
Stane Muhič, predsednik PGD Štatenberk
koče pa poleg predsednika LD Jožeta Gorenca in gradbenega odbora Cvetana omeni še Staneta Ureka, Albina Vrščaja in Alojza Dragana. “Tudi kmetom se zahval-
jujem za razumevanje glede škode, ki jo povzroča divjad. Še največ škode delajo divji prašiči. Lani smo uplenili 18 prašičev, letos bi radi odstrelili vsaj 30 divjih prašičev. Sicer pa je na območju naše LD, ki šteje 31 članov, na okrog 4800 ha površin dosti tudi druge divjadi,” pravi Muhič.
Muhič je kot predsednik PGD Štatenberk vsaj toliko kot na delo lovcev ponosen na dosežke stotnije gasilcev. Zanje je značilno temeljito delo z mladimi, zato se ni bati za prihodnost gasilstva v tem predelu trebanjske občine. Podpredsednik PGD je Alojz Dragan, poveljnik Branko Zore, tajnik Zvone Muhič, blagajnik Polde Kocjan. Predsednik Stane Muhič pa pravi, da mora pohvaliti celoten upravni odbor in izjemno prizadevno članstvo, ki ga še tesneje povezujejo tudi sorodstvene vezi. Tako štaten-berški gasilci delujejo kot ena sama velika družina. Pogreša pa Smode-jeve memoriale, s katerimi so pričeli sevniški gasilci, so pa prijetno poživili društveno delo in poglobili stike dolenjskih, posavskih in zasavskih gasilcev.
P. PERC
Srečanje defektologov
ZAGORJE OB SAVI - Jutri bo v Zagorju ob Savi 13. srečanje društva defektologov Slovenije. Društvo združuje strokovnjake, ki s poklicnim znanjem pomagajo otrokom, mladostnikom in odraslim s posebnimi potrebami na področju šolstva, socialnega varstva, zdravstva in zaposlovanja.
Zapora ceste Planina-Sevnica
V ponedeljek najprej na odseku Zelence, 9. oktobra v Šentjurju
PLANINA PRI SEVNICI - Na pobudo krajanov krajevne skupnosti Planina so 19. septembra letos ustanovili iniciativni odbor za izgradnjo odseka ceste Zelence na regionalki Planina - Sevnica. Kljub dosedanjim prizadevanjem in večletnim obljubam Ministrstva za promet in zveze, Direkcije RS za ceste, do izgradnje tega odseka še ni prišlo. Ta cesta je izrednega pomena za razvoj kraja, vožnje delavcev v službo in je pomembna povezava med dolenjsko magistralo in štajersko avtocesto. Zaradi naraščajočega prometa je ob tej makadamski cesti življenje v oblakih prahu, ki se dviguje, že nevzdržno. Prebivalci teh pozabljenih kozjanskih krajev so se odločili, da na ta problem širše opozorijo tudi s fizično zaporo omenjenega odseka, ki se bo pričela v ponedeljek, 2. oktobra, ob 6. uri, in trajala do izpolnitve njihovih zahtev. Te pa so: pristojni z ministrstva oz. z direkcije za ceste naj si sam kraj ogledajo in trdno zagotovijo, da se bo takoj pričelo delo na tej cesti.
Če tega dne ne bodo izpolnjene njihove zahteve, krajani grozijo, da bodo 9. oktobra zaprli odsek ceste Planina-Šentjur-Dramlje, v Šentjurju.
P. P.
Nov vodovod za Češnjice
Češnjice pri Trebelnem
- Akcijo za vodovod Češnjice -Reber vodi Alojz Korošec, zajela pa je 5 gospodinjstev in 10 lastnikov zidanic. Novi izvir Reber-Go-stinca daje 7 1 vode v minuti tudi v najhujši suši, pravi Korošec. Doslej je vode primanjkovalo ob suši, bila pa je pogosto tudi motna, saj se je skalila ob vsakem večjem nalivu. Morali so jo močno klorirati in prekuhati. Položili so že 300 m cevi novega vodovoda in 400 m električnega kabla, ker bo potrebno prečrpavanje vode. Najpozneje do začetka novembra bodo zgradili z lastnim delom in prispevki še zajetje.
Akcije povezujejo in sprejo ljudi
58 odjemalcev vode na Vetrniku ni deležno pomoči KS Boštanj oz. vaškega odbora Apnenik - Samovolja predsednika VO Apnenik
APNENIK PRI BOŠTANJU - “Če bo kdaj narejena vrtina v Gra-hovici,bo obstoječi vodovod na Vetrniku izkoriščen tudi za napajanje Apne-nika. To je vsa filozofija razvoja vodopreskrbe na tem območju! Zato je treba vse narediti na vetrniškem vodovodu. Ne more se črpati voda iz Apne-nika na Vetrnik, ampak obratno,” je sklenil daljši pogovor o vodooskrbi na tem predelu boštanjske krajevne skupnosti Miloš Hočevar, predsednik vodovodnega odbora Vetrnik, ki oskrbuje s pitno vodo 58 odjemalcev oz. uporabnikov.
Pogovor z vaščani in nekaterimi lastniki zidanic iz Boštanja je bil precej obremenjen z izjavami predsednika vaškega odbora Apnenik, Petra Pešca, objavljenimi v našem časopisu, predvsem pa v luči njegovega očitka, da naj bi Lojze Zalašček mlajši enostransko odstopil od dogovora, da bodo lahko iz _ izvira na njegovi zemlji črpali vodo v Apnenik. Boris Šalamon iz zaselka Gunte pravi, da s Pešcem ni možen noben dogovor. “Ko smo se
že skoraj dogovorili, da gremo skupaj z Vetrnikom, je zadeve zapletel. Domnevamo, daje hotel, da bi on njim prodajal vodo, a mi smo tisti, ki bi se morali podrejati njim, ker smo zadnji prišli zraven.” Šalamon se jezi na Pešca tudi, ker je v njihovo hosto stresel nekaj kamionov kamenja, ko so gradili cesto. Delo v gozdu je zdaj lahko nevarno, saj se na strmem pobočju proži kamenje.
DAN BREZ A VTOMOBILA - Sevnica se je pridružila 21 krajem po Sloveniji in stotinam po Evropi, ki so sodelovale v akciji Dan brez avtomobila. Učenci 8. d in nižjih razredov sevniške osnovne šole Sava Kladnika so na sicer zelo prometnem, a tokrat zaprtem odseku pred pred šolo risali in pisali po asfaltu in na tekstilni transparent razna bolj ali manj duhovita gesla o prometni (ne)varnosti. (Foto: P. P.)
Učni center v Trebnjem
V okviru Upravne akademije se bodo usposabljali zlasti Dolenjci - Storitve ponujajo celotnemu javnemu sektorju
TREBNJE - Upravna akademija (UA), ki deluje znotraj Ministrstva za notranje zadeve, skrbi za sistematično, enotno in nenehno usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih v javni upravi. UA seje lani odločila, da bo približala svoje programe, da bi postali dostopnej-
238 milijonov za škodo po suši
SEVNICA - Predsednik komisije za popis škode zaradi suše Jože Žvar in župan Kristijan Janc sta predstavnikom državne komisije za oceno škode predstavila pritožbo sevniške občine na prvo oceno škode, ki jo je izdelala državna komisija. Pritožba in obisk sta bila uspešna, saj je državna komisija sprejela novo ovrednotenje škode in bo sevniška občina dobila namesto le 100 kar 238 milijonov tolarjev. Del denarja naj bi prizadete občine dobile že do konca tega meseca. Tisti oškodovanci, ki še niso prijavili škode v prvem popisu, lahko škodo po drugem, avgustovskem vročinskem valu prijavijo v 14 dneh pri svetovalcu za zaščito in reševanje na občini.
Preplastitev ceste v mestu in do Rožnega
SEVNICA - Sevniška občina je uspela priti v državni plan z nekaterimi manjšimi projekti. Tako bodo asfaltirali cesto na vhodu v Impoljski graben, izdelujejo projektno dokumentacijo za pločnike na Logu in Blanci, razširili so mostička na Orehovem in sanirali udora na Blanci. Med obiskom državnega sekretarja za ceste Žare-ta Preglja v občini prejšnji teden si je ta v spremstvu župana, Kristijana Janca in poslanca Branka Kelemine ogledal cestni odsek Sevni-ca-Blanca-Rožno in cesto skozi mesto Sevnico. Z nekaterimi prerazporeditvami sredstev naj bi še letos preplastili ta odseka.
ši in jih pričela izvajati tudi na regionalni ravni. UA želi ponuditi svoje storitve celotnemu javnemu sektorju, torej tudi institucijam na področju lokalne samouprave, javnim zavodom in javnim skladom. Zato je UA po nekaterih regijah skupaj z upravnimi enotami predlagala t.i. učne centre. Območje Dolenjske naj bi pokrival učni center s sedežem na Upravni enoti Trebnje. Njen načelnik mag. Milan Rman je na ponedeljkovi predstavitvi spregovoril o možnostih izobraževanja v okviru učnega centra na CIK v Trebnjem, samo idejo pa je pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. Direktor Upravne akademije mag. Slobodan Dujič pa je širše predstavil koncept decentralizirane mreže učnih centrov za izobraževanje uslužbencev javne uprave.
P. P.
Geodetska uprava v Šetinovi hiši
SEVNICA - Mercator namerava v starem mestnem jedru urediti svojo prodajalno in celotno Šetinovo hišo, kjer naj bi bili tudi poslovni prostori za Geodetsko upravo in stanovanjske površine. Župan Janc in direktor Stanovanjskega sklada Jože Kovač sta se s predstavniki Mercatorja pogovarjala o nakupu stanovanjskih površin za potrebe stanovanjskega sklada občine Sevnica. Ker so pogoji glede na razmere na trgu ugodni, bo s pričetkom obnove prišlo do realizacije dogovora. Ob sodelovanju vseh partnerjev obstajajo velike možnosti, da se tudi s to načrtovano investicijo revitalizira staro mestno jedro, izboljša ponudba in pridobijo novi poslovni prostori in stanovanjske površine za naše občane.
Tudi Lojzeta Kovača s Kremena in Franca Tramteta čudi, kako da vodstvo KS Boštanj dopušča takšno gospodarjenje z denarjem, da skoraj vse (pri zadnji akciji na vodovodu pa dobesedno vse) porabi samovoljni Peter Pešec za akcije, kjer misli zlasti nase, na svoje sorodnike in somišljenike, čeprav so v manjšini, večina mora pa graditi le z denarjem iz svojih žepov. Radi bi, da bi akcije povezovale, ne pa netile nove nesporazume ali jih celo razplamtele v incidente. Zato seji zdi toliko bolj nepošteno blatenje Zalaščka, ki jim je dovolil odvzem vode iz svojega vira, s tem preprečil pomanjkanje vode in prihranil vodovodnemu odboru Vetrnik letno okrog 500.000 tolarjev.
P.P.
VODALE POVEZUJE ASFALT - Najstarejša vaščanka Zgornjih Vodal Matilda Sini ko (na vozičku) je preteklo soboto prerezala trak na posodobljeni cesti, ki povezuje Zgornje in Spodnje Vodale, asfalt pa so dobile tudi Gredice. Predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek in predsednik gradbenega odbora Marjan Gorenc (ob Sinikovi) sta poudarila, da so krajani ob krajevnem samoprispevku iz svojih žepov primaknili še 5 milijonov tolarjev. KS Tržišče je za 2100 m ceste (izvajalec je bil Jože Luzar iz Škocjana) prispevala 13 milijonov tolarjev. Jamšek se je posebej zahvalil sevniškemu županu Kristijanu Jancu za posluh za podeželje, ta pa sposobno vodstvo KS. (Foto: P. Perc)
Meja pokrajin naj bo prehodna
Okrogla miza posavskega združenja seniorjev o Posavju, Sloveniji in evropeizaciji - Pred volitvami se več pogovarjajo o pokrajinah - Posavje “uspešno z zelenjavo"
Vsak dan šestim zaprejo vrata
SLOMŠKOVA KAPELICA - Tako so v nedeljo pristopili k svečanosti na Ar-drem pod Velikim Trnom, ko so blagoslavljali kapelico ter v njej kipec Antona Martina Slomška in novi zvon. Preden so zvon potegnili kvišku, so navzoči začuti, kak zven daje, ko nanj pritrkujejo spretne roke. Na slovesnosti so nastopili pevci z Velikega Trna pod vodstvom Janka Gabriča. (Foto: M. L.)
Nova kapelica na Ardrem
V čast Slomšku ■ Zvon
KRŠKO - Posavje, Slovenija in Evropa - kakšne bodo videti v prihodnosti? Vprašanja o tem so vse pogostejša. O njih so govorili tudi na nedavni okrogli mizi v Krškem, na katero je povabilo Združenje seniorjev Slovenije - managerjev in strokovnjakov, območno združenje za Posavje.
ARDRO POD VELIKIM TRNOM - Tu so v nedeljo odprli in blagoslovili kapelico, ki so jo poimenovali po Antonu Martinu Slomšku. Kapelico, kije zamenjala prejšnjo na tem mestu, krasi Slomškov kipec. Novost v njej je tudi zvon, ki so ga kupili s pomočjo ameriškega duhovnika slovenskega rodu, ki je obnoviteljem kapelice poslal 500 dolarjev.
“Ta kapelica naj bo znamenje ljubezni do Boga in do ljudi," je priporočil v nagovoru Metod Oblak, župnik na Velikem Trnu. Dober obisk svečanosti dokazuje, da se po takem nauku duhovnika v fari sv. Duha ravnajo tudi sicer. Naklonjeni so tudi tudi duhovniku Metodu Oblaku, kar so ob blagoslovitvi izpovedali z besedami, da z nedeljskim dogodkom želijo počastiti tudi obletnico dela na Ve-
Dobrodelni koncert društva Novina
KOPRIVNICA - Humanitarno društvo M&V Novina bo v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo Koprivnica v soboto ob 18. uri v osnovni šoli v Koprivnici pripravilo spominski dobrodelni koncert družinskega tria Novina pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Sodelovali bodo harmonikarji Tonija Sotoška, vokalna skupina Valvasor, Žabice iz vrtca in učenci osnovne šole v Koprivnici.
likem Trnu: 32 let mineva, odkar je prišel v ta kraj.
Kapelico na ardrskem križpotju, ki so jo na minulo Slomškovo nedeljo blagoslovili, kot rečeno, so domačini naredili z mislijo, da je prva v Sloveniji posvečena Slomšku. Postavili so jo vaščani Ardra pod Velikim Trnom na pobudo Omerzelovih.
V kapelici bo, kot so se dogovarjali, vsako leto enkrat maša. Tu bodo tudi opravili velikonočni bla-goslov.	M	l.
KRŠKO - Pri Drnovem ob cesti od Krškega proti Velikemu Podlogu se je še pred dnevi kadilo, od tam se je tudi širil dim. To se je dogajalo na nekdanjem odlagališču lubja, kjer že nekako do začetka letošnjega avgusta gori. Gasilci so se ognja lotili z vso vnemo. “Na deponiji pod površino gori. Gre za podtalni požar, računamo, da znaša globina od 1 do 3 metre. Problem pri sanaciji te deponije je, da se ne odzoveta ne lastnik zemljišča ne tisti, ki je pripeljal lubje. Občina pa ni bila pripravljena financirati sanacije deponije zaradi tega, ker ima že slabe izkušnje pri sanaciji podobnega letošnjega požara v Vrbini, kjer so stroški znašali 1,6 milijona tolarjev," je povedal Stanislav Dvoršek, namestnik direktor-
Navzoči mag. Igor Strmščnik je med drugim rekel, da ni razlogov, da si ne bi Brežice in Krško v bodoči pokrajini delila nalog, kot to že delata. Državni sekretar za regionalno politiko je prepričan, kot je dejal, da bodo imeli v Posavju “dobro pokrajino”. Prepričanje tudi, da so v Posavju “znali odpraviti ovire pri ustanavljanju regije, ki jih mnogi v Sloveniji niso uspeli". Po Strmščnikovem mnenju, ki ga je izrekel tudi na okrogli mizi v Krškem, so v Posavju dosegli soglasje, ki ga država zahteva v zvezi z ustanavljanjem bodočih pokrajin. Nekaj manj soglasja o regionalizaciji je po Strmščnikovih besedah na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem, “vendar se bodo dogovorili tudi tam”. Državni sekretarje prepričan, da se “regionalizem v Sloveniji mora zgoditi”. Ugotavlja, da zamisli o ustanavljanju pokrajin padajo na plodnejša tla v zadnjem obdobju, ko so pobudniki pokrajin lahko bolj prodorni s svojimi predlogi zaradi bližajočih se volitev.
Pokrajinskih meja sicer ne gre poveličevati, kar so poudarjali tudi na omenjeni krški okrogli mizi o
ja poklicne gasilske enote Krško.
Gasilci, poklicni in prostovoljni, so se odločili zaradi stalnih pripomb in pritožb občanov nekako zaustaviti omenjeni požar. “Zdaj kaže, da nam bo to uspelo. Pri sanaciji sodeluje strojnik, ki ga financira občina oziroma štab civilne zaščite," je minuli petek zvečer povedal Dvoršek.
Kot pravi namestnik direktorja gasilske enote iz krškega, gasilci vedo, kako se lotiti tudi tega požara. Problem je denar za plačilo strojnih ur. Gasilci nimajo denarja za tovrstno akcijo. Če bi gorečo deponijo lubja sanirali z buldožerji, bi ta poseg namreč veljal kar desetino vsega denarja, ki je v občini Krško namenjen prostovoljnemu gasilstvu.	M.	L.
regionalnem razvoju. Valentin Dvojmoč, direktor območne gospodarske zbornice za Posavje, predlaga, da bi se posamezna sosednja območja povezovala med
• “Posavje ne more razvijati intenzivnega kmetijstva. Vi lahko pride-lujete zdravo hrano in jo prodajajte mestom, npr. Ljubljani in tudi Zagrebu. Sicer so kupci za zdravo hrano v Sloveniji, ni jih treba iskati v tujini. Na vašem območju se že dosti uspešno preusmerjate v pridelavo zelenjave,” je na okrogli mizi v Krškem menil državni sekretar Igor Strmščnik.
seboj pri razvojnih projektih, čeprav bi formalno spadalo vsako v drugo pokrajino. Dvojmoč verjame, da bodo pokrajinske razvojne načrte lahko delali le, če bodo na voljo tudi državne smernice.
Ker je bila omenjena okrogla miza namenjena tudi vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost, so udeleženci izvedeli tudi, kaj o evropeizaciji Slovenije menita Strmščnik in oba navzoča državna sekretarja, člana ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski skupnosti - že omenjeni Strmščnik in Miro Prek. Strmščnik npr. meni, da bodo glede vstopa Slovenije veliko lažja pogajanja naše države z Brusljem kot pogajanja v Sloveniji med političnimi strankami.
M. L.
KOT BI BIL VULKAN - Pri Drnovem se je letošnje poletje približno dva meseca kadilo iz tal, kot bi bil tam vulkan. Za prebivalce okoliških vasi, Jelše, Podlog in Drnovo je bilo to nedvomno zelo neprijetno. Oken stanovanj verjetno niso mogli imeti odprtih, nekateri menijo, da v omenjenih vaseh niso mogli imeti zunaj obešenega perila, ne da bi to smrdelo po dimu in prežganem. Na fotografiji: Stanislav Dvoršek na goreči deponiji pri Drnovem v petek pozno popoldne, ko so krški gasilci spet zalivali goreče lubje z vodo. (Foto: M. L.)
Lubje gorelo celo poletje
Globinski požar pri Drnovem - Za sanacijo ni denarja
Ob polletju v brežiški bolnišnici že 340 bolnikov več, kot jim jih plača zavarovalnica - Za podaljšano bolnišnično dravljenje
SEVNICA - Tildi v brežiški bolnišnici je treba zagotoviti možnost podaljšanja bolnišničnega zdravljenja za starejše občane oz. osebe, potrebne celodnevne nege, ki jih ni mogoče oskrbeti niti v domači oskrbi ne v socialnih zavodih. Tako so sklenili na svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju v Sevnici na pobudo krškega župana Francija Bogoviča.
Ta je opozoril na primer bolnice, ki po operaciji na KC v Ljubljani po končanem bolnišničnem zdravljenju v brežiški bolnišnici ostaja prav tam, ker je potreba intenzivnejša nega. Bolnice ni bilo možno premestiti v domačo oskrbo zaradi socialnih razmer, Center
Športni dnevi ob reki Krki
VELIKE MALENCE - Osnovna šola Brežice in čolnarski klub Čatež sta skupaj organizirala športne igre na Krki. Učenci višjih razredov so se pod vodstvom učiteljev odpeljali s kolesi do Cerkelj ali do Mraševega. Od tam so se s čolni spustili po reki do Velikih Malenc in do športnega igrišča, ki so ga tako kot tamkajšnji pristan uredili letos. Šolarji so 9 km dolgo progo prevozili približno v dveh urah. Progo vključno z jezovi in z drugimi ovirami v reki so veslači premagali z veseljem in brez nesreč. Učenci, ki so ostali na igrišču, so se pomerili v odbojki ali lokostrelstvu.
za socialno delo Krško pa si je zaman prizadeval priskrbeti bivanje v kateremkoli socialnem zavodu v Sloveniji.
Na svetu so menili, da ni niti strokovno niti smotrno, da ne bi omogočili takšne celodnevne nege v okolju, kjer problem nastaja, pač pa bi se morali svojci bolne osebe voziti na obiske v Mursko Soboto. Direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko je povedal, da so v Brežicah zdravili več kot polovico bolnikov iz Posavja, kar je precej več kot prejšnja leta. Morali pa so tudi ekonomsko ravnati, saj zavaroval-
CT naprave že oktobra?
BREŽICE - V brežiški bolnišnici bi radi že za letošnji občinski praznik v oktobru predstavili javnosti dragocene CT naprave za računalniško tomografijo, kijih že nameščajo. Naložba znaša blizu milijona mark, zanjo so prispevale tudi posavske občine, zato bo direktor bolnišnice Tone Zorko na otvoritev oz. predstavitev najsodobnejših naprav povabil tudi vse občinske svetnike v Posavju.
nica pač ne plača več, kot je dogovorjeno, zato so morali zdraviti dnevno 14 bolnikov manj. Ob letošnjem polletju so imeli že 340 bolnikov več, kot jim jih plača zavarovalnica, to je Koširjev zavod za zdravstveno zavarovanje. Povprečno dnevno odklonijo 6 pacientov. Najpogosteje se to dogaja ponoči, ko je ravno tako treba speljati vso diagnostiko, je dejal Zorko. Zdravnik dr. Slavko Sušin pa je poudaril, da je odločitev ministrstva za zdravstvo popolnoma v nasprotju s stroko in ekonomiko. Cimprej bi morali vsem bolnišnicam omogočiti podaljšano bolnišnico zdravljenje. “Družba je toliko vredna, kolikor skrbi za otroke in za starce! Kako je možno, daje prišlo do tako slabe rešitve?” je še vprašal Sušin. Posavci bodo ministrstvo pozvali naj financira nekaj postelj za podaljšano bolnišnično zdravljenje tudi v brežiški bolnišnici.
P. P.
Cvetka Mavsar na Kitajsko
KRŠKO - V slovenski 5-članski reprezentanci, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v amaterski radiogoniometriji na Kitajskem 13. do 18. oktobra, bo sodelovala tudi Cvetka Mavsar. Mavsarjeva je članica krškega radiokluba.
GENERACIJA TRGOVCEV /Z PETDESETIH - Generacija učencev novomeške trgovske šole iz petdesetih let na srečanju pred časom pred Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo v Brežicah. Pripeti šopki, izrečena dobrodošlica Alojza Bambiča in prisrčen pozdrav šolskih vodstev sta pregnala začetno tremo nekdanjim trgovskim učencem, ki so se organizirano sestali tokrat prvič po 50 letih. (Foto: Organizacijski odbor)
“To je drugačna šola”
Srečanje učencev nekdanje novomeške trgovske šole - Prisrčno - Veselje z grenkim priokusom - Popoln seznam učencev
BREŽICE - Pred časom so se v Brežicah srečali nekdanji učenci trgovske šole v Novem mčstu, ki so to šolo obiskovali v letih 1948-1950. “To je bilo naše prvo srečanje po tistem, ko smo končali šolo. Večkrat smo že poskušali pripraviti srečanje, npr. za desetletnico, dvajsetletnico, vendar se nismo nikoli zbrali. Zdaj nam je uspelo," pravi veselo Ivan Urek iz Brežic. Nekdanje slušatelje je zbral 7-članski organizacijski odbor, vsak od članov je iskal nekdanje učence na svojem območju od Sotle do Bele krajine in Kočevja. Posebej sta se zavzela za srečanje Alojz Bambič iz Šentjerneja in že omenjeni Urek, ki je bil pobudnik in glavni organizator.
Kot pravi Urek, so se udeleženci srečanja zelo razveselili toplega sprejema v srednji in trgovski šoli v Brežicah. Pred šolo sta jih pozdravila ravnatelja Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice in Višje strokovne šole Brežice Mar-
tin Šoško in Franc Pacek. Za prijazen sprejem se vodstvu šoli lepo zahvaljujejo. “Ogledali smo si šolo. Ta je res nekaj čisto drugega, kot je bila trgovska šola v našem času,” pravi Urek. Srečanje so nadaljevali v gostišču Hervol v Bukošku, kjer je “ob odlični postrežbi dal piko na domači ansambel Hervol”. Kot še pravi Urek, seje v gostišču vsak od udeležencev predstavil. “Tako je imelo srečanje tudi nekaj grenkega priokusa. Zato, ker se nismo poznali, in tudi zato, ker vseh nekdanjih sošolcev ni bilo. Od približno 140 takratnih dijakov se nas je zbralo petdeset. Nekateri so žal že umrli,” ugotavlja Urek.
Brežiška srednja in trgovska šola je dala organizacijskemu odboru na vpogled seznam učencev iz nekdanje novomeške trgovske šole. Urek pravi, da so bili kot organizatorji tega zelo veseli in da se šoli zahvaljujejo.
M. L.
Krške novice
“JEDRSKA ELEKTRAR; NA? DA!” - “V Sloveniji ne bi smelo biti dileme, ali naj jedrska elektrarna Krško deluje do konca obratovalne dobe ali naj jo zapremo predčasno. Tudi v pogajanjih z Evropsko skupnostjo ne bi smelo biti vprašanja, ali naj se jedrska elektrarna zapre ali ne." Tako je nedavno v Krškem rekel mag. Igor Strmščnik, član skupine, ki se pogaja za vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Za nuklearko torej.
VRAČANJE - Čas pred volitvami je v Krškem letos podoben obdobju po koncu 2. svetovne vojne, ko so se v te kraje vračali ljudje iz tujine. V te kraje se vračajo ljudje, kijih sicer domačini v Krškem vidijo zelo malokrat, in kandidirajo za letošnje volitve.
Z LUBADARJI - Če sedanja krška tovarna celuloze in papirja ne bo hotela plačati zasipanja odlagališč lubja, si občina, da zaradi sanacije deponij ne bi zabredla v bojkot, lahko omisli ekipo, ki bo cenejša od buldožerjev in gašenja. Nad kupe lubja lahko pošlje legla lubadarjev. Pristojnih državnih uradnikov, ki bi sicer lahko tudi plačali dokončno ureditev deponij lubja, taka sanacija ne bi prestrašila. Oni so večinoma v marmorju, zato ni bojazni, da bi jim lesni črvi pohrustali delovno okolje.
ZPM Krško ob tednu otroka
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško v sodelovanju z društvi prijateljev mladine, otroškimi vrtci in šolami pripravlja v tednu otroka ustvarjalne delavnice, veselo rajanje glas-benozabavni program in še kaj pod skupnim naslovom Imamo se radi. Prireditev bo 2. oktobra na Senovem, 4. oktobra v Leskovcu in 6. oktobra v Podbočju. V soboto in nedeljo bo piknik na Raki. V osnovnih šolah v kr-• ški občini bodo med 2. in 6. oktobrom organizirali otroške parlamente, občinski otroški parlament bo predvidoma zasedal 13. oktobra; tema je letos Hočem, torej zmorem. V torek, 2. oktobra, ob 12. uri bo v zeleni dvorani krškega hotela Sremič okrogla miza Zdrav duh v zdravem telesu, namenjena zdravstvenemu letovanju in počitnicam za otroke.
Novo v Brežicah
 d —
PRIHAJA NA DAN - Sredi novembra bo obletnica iztekanja kerozina iz opuščenega cevovoda na Krškem in Brežiškem polju. Kerozin in cevovod sta nemi priči nekdanjih časov, ko so se nad Cerkljami ob Krki spreletavali orli zvezne armade. V času, ko nekdanjemu izključno vojaškemu letališču različni organizatorji vdihavajo novodobno civilno dušo, nekatere skrbi predvsem to, kaj vse je v deželici ob spodnjem toku reke Krke ostalo za nekdanjo zvezno armado in čaka priložnosti, da se pokaže na dan.
SVETNIŠKO - Ljudje v Brežicah ne verjamejo, da je v občinskem svetu med sejo mogoč oster zasebni pogovor med dvema svetnikoma preko klopi, zato ga objavljamo. Prvi svetnik (skoraj nič nasmejano, skoraj šepetaje, ogorčeno); “Bil sem na sejah, ki si jih ti obstruiral.” Drugi svetnik (nič nasmejano, tudi skoraj šepetaje, divje); “Lažeš ko pes!”
NEVERJETNOSTI - Dogodki napovedujejo, da bodo v Cerkljah ob Krki naredili prej še kako dodatno letališko stezo kot vsaj centimeter pločnika skozi vas ob zelo prometni in nevarni cesti.
RAZLIČNI POGLEDI - Brežiška lokalna oblast meni, kako trgovske so Brežice in da dobro živijo od kupčije z Zagrebom-Hrvaški ministri v Zagrebu - oni ne kupujejo v Brežicah - menijo, da je slabo, če Brežice živijo od hrvaških nakupov v Sloveniji. zato občasno sprejmejo kako carinsko omejitev. Trenutki streznitve, bi se reklo.
<>|0
V*
Kam z gnojevko z velikih farm?
Za čiščenje gnojevke na Farni Stična izdelan pilotski projekt - 3-dnevni mednarodni posvet ■ Farmam manjka zemlje za gnojenje z gnojevko - Na zahodu te površine zagotovljene
LJUBLJANA, STIČNA - Tridnevni posvet v okviru projekta “Čiščenje gnojevke iz velikih farm”, ki poteka v štirih državah (poleg Slovenije še na Češkem, Madžarskem in v Romuniji) so sredi septembra zaključili z obiskom stiške prašičje farme, kjer je vodstvo farme na čelu z direktorjem Alojzem Plan-taričem goste seznanilo, kako na tej farmi ravnajo z gnojevko.
Na že omenjenem nacionalnem čini Ivančna Gorica proste površine
Sejem ovc in koz
ADLEŠIČI - Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabi rejce, kupce in prodajalce na sejem ovc in koz, ki bo v soboto, 7. oktobra, od 9. do 13. ure v Adlešičih. Kupovali in prodajali bodo lahko klavne in plemenske živali vseh kategorij. Na prodaj bodo tudi živali iz kontroliranih tropov.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen Po 500 tolarjev kilogram, čebulo Po 150, šalotko po 400, sveži fižol v zrnju po 1000, stročji fižol po 600 do 800, solato po 250 do 400, rdečo peso, kumare, bučke, koren, kolerabo in črno redkev po 200, ohrovt po 100 do 200, zelje po 100, kislo zelje po 200, cvetačo po 400, jurčke po 1000 do 3000, šampinjone po 400, papriko po 150, paradižnik po 100 do 250, sladke feferone po 200, krompir po 80 in merico špinače po 300 tolarjev. Šopek peteršilja in pehtranaie stal 100, kilogram kostanja 300 So 500, jabolk 100, hrušk 100 do 180, grozdja 200 do 250, fig 600, divjih breskev 200, orehovih jedrc 1000 do 1200, košarica malin 300, zavitek rezancev 300, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000 in steklenička Propolisa 300 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 70 do 3 mesece starih prašičev, 53, starih 3 do 5 mesecev, in 38 starejših. Prve sp Prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 280 do 350, kar znaša 13.000 do 24.000, in tretje po 320 do 350 tolarjev kilogram, kar pomeni 32.000 do 35.000 tolarjev za žival.
in mednarodnem posvetu, ki ga je v Ljubljani pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta predstavila češki, madžarski, romunski in slovenski pilotni projekt Nizozemec Hay Hen-driks in Danec Sven Hindkjaer. Slednji je še posebej ocenil okvirni logistični pristop k slovenskemu pilot projektu, zasnovan na primeru Farme Stična. Hindkjaer je predstavil še smernice o najboljši kmetijski praksi, Danec Paul Martin Moeller pa je spregovoril o kmetovanju v okviru okoljske zakonodaje. Omenjeni projekt izvajajo v okviru strateških implementacij projektov Donavskega programa, ki ga financira program Phare. Namen posveta pa je bil zlasti predstaviti slovenski pilotni projekt farme Stična ter ponuditi rešitve in možnosti za njegovo uresničitev. Pot do te v praksi bo zelo težavna, saj je kot običajno pri vseh načrtih odvisna predvsem od denarja, kajti stiski projekt je ovrednoten kar na 193 milijonov tolarjev. Na farmi, kjer letno vzredijo okrog 11.000 prašičev, bi s tem dobili tehnološke, ne pa tudi tehnične rešitve.
“Na Danskem in Nizozemskem imajo prašičje farme sistemsko, z zakonom urejeno tudi ravnanje z gnojevko, imajo zagotovljene površine, ki jih lahko gnojijo z gnojevko. To razvažajo tudi do 200 km okoli farm. Pri nas imamo sami na voljo 130 ha zemlje, potrebovali pa bi 600 ha površin! Delamo na programu praznjenja gnojevke in iščemo v ob-
pri kmetih. V občini je po naših ocenah od 5 do 6.000 ha primernih zemljišč. Preučiti je potrebno, koliko jih kmetje obremenjujejo že s svojo živino. Doslej smo vozili gnojevko zastonj.
Med ukrepi za zmanjšanje količine gnojevke je nujno zmanjšati dotok vode v gnojevko, da bi dosegli 10 odstotkov suhe snovi (zdaj le 4 odstotke), goščo, sediment pa že zdaj uporabljamo za gnojenje naših zemljišč. Zdaj je vprašanje - glede na sezonski značaj gnojimo namreč lahko največ 7 mesecev v letu - kako zadržati tolikšne količine gnojevke. Zdaj prečiščujemo gnojevko na krajevni čistilni napravi, toda tisto, kar ta spušča v Višnjico, še ne ustreza po naši zakonodaji. Toda ta čistilna naprava ni bila zgrajena za čiščenje dušika, ampak le za KPK. Samo za kanalščino plačujemo letno od 15 do 16 milijonov tolarjev. Tisti, ki jim gre toliko v nos smrad z naše farme, bi se lahko vprašali, kdo bo potem plačeval vzdrževanje oz. obratovanje te čistilne naprave, ko naj bi mi (po pilotnem projektu) zgradili svojo?! Ta denar pa nikomur ne smrdi! Po tem projektu naj bi zgradili tudi betonske oz. kovinske bazene za gnojevko, da bi bil vpliv te na okolje čim manjši. Sam način obdelave gnojevke naj bi zmanjšal izgube amoniaka oz. njegovega vpliva na okolje. Ob tem, ko si prizadevamo, da z gnojevko ne bi prekomerno obremenjevali okolja, je treba znova spomniti, kar so poudarili tudi tuji strokovnjaki: da so snovi v gnojevki vredne, uporabne
Letos zgodnja trgatev
Belokranjci začeli z odkupom grozdja celo prej kot Primorci -Zelo visoke temperature in malo padavin - Dolgoročne pogodbe
METLIKA - Letošnji odkup grozdja v Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge se je razlikoval od dosedanjih predvsem po tem, da so z njim začeli že 26. avgusta. To je tri do štiri tedne prej kot običajno in celo dva dni prej kot na Primorskem. Prav tako pa so z odkupom grozdja redne trgatve tudi končali zelo zgodaj: že 24. septembra.
Kot je povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, so krivec za letošnjo zgodnjo trgatev zelo visoke temperature, saj je v Sloveniji le Bela krajina imela poleti več kot 40 dni temperaturo višjo od 35° Celzija.
Jt, kmetijsko svetovanje
Silirajmo zadnji odkos trave
Silirne dodatke uporabljamo le takrat, ko trave ne moremo dovolj posušiti
Po dolgotrajni suši trava spet raste in ob ugodnih vremenskih razmerah lahko pričakujemo še en odkos. V jeseni trave ne moremo posušiti za seno, zato se odločimo za siliranje.
Vedno moramo silirati le dovolj osušeno travo. Tako dosežemo višjo vsebnost hranilnih snovi (predvsem sladkorjev), kar omogoči nastanek večjih količin mlečne kisline, ki je konzervans. Če lahko travo Posušimo, tako da vsebuje nad 30 odst. sušine, bo silaža ob pravilni 'žvedbi siliranja dobra in dodajanje silirnih dodatkov ne bi bilo gospodarno.
rogosto pa nam ne uspe posušiti trave dovolj, zato moramo uporabiti silirne dodatke, ki nam pomagajo pri vrenju silaže. Sveža trava brez dodatkov se zelo slabo silira. Za najtežje pogoje siliranja lahko upo-fabljamo mravljinčno kislino ali soli mravljinčne kisline. Rokovanje z tiravljinčno kisline) je zelo nevarno, zato moramo biti pri tem zelo Previdni.
Pri krmi, ki vsebuje vsaj 25 odst. sušine, lahko uporabljamo pripravke ba osnovi mlečnokislinskih bakterij, kot so Plantanaze, Pioneer 1188 ,n Sil-All. Ti pripravki imajo več prednosti, saj so poceni, rokovanje z jUimi je enostavno, niso korozivni, so nestrupeni in so naraven produkt. Krmi jih dodajamo s posebnimi dozatorji ali pa s škropilnicami pokropimo krmo, običajno kar v silosu. Nekateri pripravki vsebujejo še določene encime, ki ugodno delujejo na potek siliranja. Priporočljivo Je, da poleg pripravka dodamo še vsaj 5 kg sladkorja na tono krme.
Če nimamo pri roki silirnega dodatka, trave pa nam ni uspelo dovolj posušiti, si lahko pomagamo tudi z “dodatki”, kot so mleti koruzni storži, (lahko so tudi sveži), melasa, krmni sladkor, suhi re-?anci sladkorne pese, posušena sirotka in žitni zdrob. Melase uporabimo 20 kg/t krme ostalih dodatkov pa vsaj dvakrat toliko. Te dodatke je potrebno čim bolj enakomerno porazdeliti po krmi, ki jo siliramo.
STANE BEVC, dipl. inž.
Ob tem pa je bilo izredno malo padavin. Kvaliteta odkupljenega grozdja je po njegovih besedah dobra, prevzeli pa so ga za 6 odst. več kot lani, torej 750 ton. 166 ton gaje bilo iz zadružnih vinogradov. Ostalo so pripeljali virtogradniki, večinoma iz metliške občine. Zgodnjih rdečih sort je bilo 68 ton, kvalitetnih belih sort 76 ton, laškega rizlinga 72 ton, mešanega belega in kraljevine 180 ton, frankinje 220 ton in žametne črnine 126 ton.
Letošnja novost pri odkupu grozdja je bil podpis dolgoročnih
* Kmetijska zadruga je za predi-katna vina pustila le nekaj sovipjo-na v vinogradu v Vidošičih, ki ga ni preveč prizadela suša. Zagotovili pa so, da bodo tudi letos dali na trg Portugalko odlične kakovosti, vendar ne šele novembra, ampak že sredi oktobra.
pogodb med Kmetijsko zadrugo in vinogradniki. Sklenili sojih skoraj 300, vendar Pezdirc pravi, da se boji, kaj bo, ko jih bodo obdelali, saj so kmetje morali k pogodbi priložiti tudi kopijo registra vinogradov. Do plačila stimulacij po pogodbi bodo namreč upravičeni le tisti, ki bodo zadrugi oddali vse grozdje. Zase ga lahko obdržijo le 300 kg na vsakega polnoletnega družinskega člana.
M. B.-J.
za gnojenje. Iz narodnogospodarskega, in če hočete, tudi ekološkega vidika je pomembno, da ne bi za gnojenje uporabljali le umetnih gnojil in potratno ravnali z električno energijo,” je povedal direktor Farme Stična Alojz Plantarič.
P. PERC
Uredili pašnike
VELIKE LAŠČE - Letos so v občini Velike Lašče na novo uredili pet pašnikov v skupni površini okoli 15 hektarov, in sicer dva na Veliki Slevici in enega na Velikem Osolniku za pašo plemenskih telic, enega v Dedniku za pašo drobnice, ter enega v Laščah za pašo krav dojilj. Trije od projektov za ureditev pašnika kandidirajo za dodelitev republiške subvencije za spodbujanje usposabljanja pašnikov. Za ureditev pašnikov so se kmetje odločili po spomladanskem demonstracijskem prikazu postavitve pašnikov, ki ga je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo vodil prof. dr. Tone Vidrih z Biotehnične fakultete.
Novi kmetovalec
SLOVENJ GRADEC - Septembrski Kmetovalec v rubriki Poljedelstvo prinaša zapise o pridelovanju špinače, koruzni bulavi sneti in travno-deteljnih mešanicah za konje. Za živinorejce bodo zanimivi prispevki o vplivu poletne vročine na krave, pregledu sestave koruznih silaž, ki so jih ria Kmetijskem inštitutu Slovenije analizirali v zadnjih treh letih, in nasveti za dobro silažo. Nadalje pišejo o pomenu kitajskega kapusa v prehrani in za zdravje, o prvakih med slovenskimi vini za leto 2000, dozorevanju grozdja in pripravi na trgatev, med obvestili pa so tokrat novice iz Evropske unije.
Revija o konjih
LJUBLJANA - Nova revija o konjih prinaša vtise z Evropskega mladinskega prvenstva v dresurnem jahanju v Lipici, utrinke in rezultate galopskih in kasaških dirk ter mednarodnega turnirja v preskakovanju ovir CS1-B in o pokalu Slovenije v Velenju. Nadalje pišejo o postojnskem furmanskem prazniku, konjeniškem prazniku v Vrbljenah, pohodu ženske Pohorske konjenice, o prikolici in prevozu konj ter anatomiji jahanja. V rubriki legende tokrat lahko beremo o izjemnem konju Jappelou-pu, ki je nanizal nešteto zmag, zanimivi pa so tudi prispevki o prehrani športnega konja, oskrbi poškodb in negi kopit.
Nove klavnice ne bo?
VELIKE LAŠČE - Zaradi spremembe v standardih in usklajevanja kmetijske zakonodaje z evropskov KZ Velike Lašče ne vedo, ali bodo novo klavnico gradili ali ne. VURS namreč predvideva po eno industrijsko klavnico v vsaki slovenski regiji, tri od teh pa naj bi bile izvozne. Ivan Levstek, direktor KZ Velike Lašče', pravi, da bi bila preusmeritev iz industrijske klavnice v obrtno nesmiselna, saj bi lahko po zakonu letno zaklali le okoli 1000 GVŽ (preračunano glede na težo govedi, prašičev in konj), sadaj pa zakoljejo okoli 3000 GVŽ letno. V klavnici imajo organizirano tudi nočno dežurstvo za zakole v sili, kar izkoristijo tudi kmetje iz Kočevja, Ribnite, Grosuplja in celo iz Novega mesta in Ljubljane.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Vzroki za motnje pri alkoholnem vrenju mosta
Ne bojmo se povečati doze kvasovk
(Nadaljevanje)
Vinogradniki, ki niso letos razsluzili belega mošta, so prepustili lahko vrenje avtohtonim kvasovkam ali so prilili iz posode v fermentaciji nekaj t.i. “kipečega mošta". Danes že verjamejo čistim kulturam kvasovk tudi najbolj nezaupljivi, saj rezultati govorijo njim v prid. Z odbiro so se vzgojile odporne “rase”, ki zmorejo veliko več kot neselekcionirane. Tudi večja sposobnost preživetja je pri čistih kulturah, saj so na štartu spočite in pripravljene za “dolge proge”. Kvasovke v kipečem moštu so že delno izčrpale svojo življenjsko moč. Dokazano je, da sveže kvasovke zmorejo sedem razmnoževanj, torej se zelo namnožijo. Že uporabljene kvasovke nimajo več sposobnosti, da bi se v sodu razmnoževale tako dolgo, da jih bo dovolj, so pač živa bitja. Zato se lahko zgodi, da se nam po lepo začetem vrenju proces ustavi, predno je ves sladkor spremenjen.
Avtohtone kvasovke se v moštu, ki ni razsluzen, dobro počutijo. Motnost mošta jim ustreza, hitreje se sprošča plin C02, kar se kaže v živahnem gibanju mošta. Preostali delci so tudi vir prehrane kvasovkam. Ugotovljeno je, da so divje kvasovke (apikulatne) velike porabnice dušične hrane in da se predvsem pri nižjih temperaturah hitreje razmnožujejo kot saccharomy-ces. Letos lahko govorimo o za fermentacijo težavnih moštih (visok sladkor, nizka kislost, nizka vsebnost dušične hrane v grozdju). Mogoče bo pri kasne-
jših trgatvah temperatura mostov še nizka. To bo težka naloga za kvasovke in za nas. Iz zelo sladkega mošta nastane veliko alkohola, ki je v višjih koncentracijah strup za kvasovke. Skrajne temperature, bodisi nizke ali visoke, otežujejo v zadnji fazi povretje. V takih primerih je potrebno pravočasno predvideti nevarnost prekinitve in jo preprečiti. Ni dovolj, da prisluškujemo kipelni vehi in se po pjej ravnamo, potrebni so nam tudi dnevni podatki o temperaturi in sladkorju v moštu. Tudi brez pokušanja ne gre.
Kdor se ni dovolj posvetil alkoholnemu vrenju že na začetku, naj bo toliko bolj pozoren! Letos ne bo malo težav z mladimi vini. Na Kmetijski inštitut že dobivamo vzorce moštov, ki jih moramo zaradi cika negativno oceniti. Če pa pravočasno ugotovimo, da mošt ne vre več, a je v njem še sladkor, lahko zastoj odpravimo. Včasih je veljalo, da premočni kvasni nastavek pusti vinu aromo po kvasovkah. To je nemogoče. Zato se ne bojmo povečati doze kvasovk pri obujanju vrenja sploh, saj preostali sladkor zmore predelati samo veliko število celic. Suhe kvasovke se niso obnesle pri reševanju vrel-nega zastoja v končni fazi, ker niso bile vajene alkohola. V takih primerih je bilo več uspeha s svežimi drožmi pravkar povre-lega zdravega vina. Toda takih primerov ne bo veliko, zato priporočam kljub temu suhe kvasovke, natančno pripravljene in v večji količini, doza: najmanj 50 g/hl. Kvarjenje mladega vina v času, ko pripravljamo močan kvasni nastavek, lahko zaustavimo z žveplanjem, in sicer približno z 30 mg S02/hl.
Letošnji letnik bomo gotovo pomnili po izjemno dobrih vinih, vendar razočaranj ne bo manjkalo. Še je torej čas za ukrepanje. Pa srečno! (Konec)
Dr. JULIJ NEMANIČ
KONEC ODKUPA - Med zadnjimi, ki so pripeljali v Vinsko klel žametno črnino, so bili minuli konec tedna Bajukovi iz Drašičev (na fotografiji). Grozdje so natrgali v bližnji vinski gorici Babni gori, pri trgatvi pa je pomagalo tako mlado kot staro. (Foto: M. B.-J.)
1 helena Mm/m ] gospodinjski kotiček
\/
Sipek lahko popestri obrok
Sprehod po sveži jesenski naravi obogatimo še z nabiranjem šipkovih plodov. Divja roža ali šipek je pri nas precej razširjena večletna rastlina, ki raste ob poteh, na kamnitih pobočjih in bolj suhih travnikih. Iz lepih rožnatih cvetov se razvijejo oranž-nordeči plodovi. Posušene plodove uporabljamo za pripravo šipkovega čaja, iz svežih, vitaminsko bogatih plodov pa lahko pripravimo marmelado, džem, žele, liker, sok ali ga pasteriziramo v sladkorni vodi.
Šipek, ki pa še ne sme biti mehak, očistimo, razpolovimo in z nožem odstranimo seme ter bodičaste dlačice. Nato plodove oplaknemo s hladno vodo in odcedimo. Polovice zložimo v kozarce, jih zalijemo s sladkorno raztopino in pasteriziramo pol ure pri 75° C. Na 1 liter vode vzamemo 75 dag sladkorja. Če želimo pripraviti približno 4 litre ŠIPKOVEGA SOKA, potrebujemo 5 kg šipka, 3 1 vode in 75 dag sladkorja. Očiščen in opran šipek zmeljemo, zalijemo s prevreto in ohlajeno sladkorno mešanico. Vse skupaj pustimo pokrito čez noč na hladnem. Nato sok odlijemo, na hitro segrejemo na 75° C, nalijemo v segrete steklenice in takoj zapremo s kovinskimi ali gumijastimi pokrovčki. Če želimo ohraniti večino vitamina C, lahko pripravimo SUROVO MARMELADO IZ ŠIPKA. Šipek naberemo po prvi slani, ga očis-
timo, predvsem pa temeljito odstranimo dlačice, ki so zelo neprijetne, če zaidejo v marmelado. Plodove pustimo 4 dni v hladnem prostoru in jih večkrat premešamo. Nato jih pretlačimo skozi gosto sito. Na pol kilograma mezge vzamemo pol kilograma pregretega sladkorja in mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi. S surovo marmelado napolnimo do vrha majhne kozarčke in dobro zapremo s kovinskimi pokrovčki. Marmelado hranimo v zelo hladnem prostoru ali v hladilniku.
Za pripravo ŠIPKOVEGA DŽEMA vzamemo na 1 kg očiščenega šipka 80 dag sladkorja. Očiščene plodove damo v posodo, prilijemo malo vode in prevremo. Nato primešamo pol količine sladkorja in čez nekaj minut še drugo polovico. Pred koncem kuhanja vmešamo še želimo sredstvo in džem takoj napolnimo v segrete kozarce in hermetično zapremo.
Okusen je tudi ŠIPKOV LIKER. Pripravimo 1 kg očiščenih šipkovih plodov, 1 liter 96-odst. alkohola in 250 g sladkorja. Očiščen šipek damo v posodo in prilijemo alkohol. Posodo zapremo in pustimo stati do 6 tednov. Sladkor in 1 /4 vode zavremo. Ko voda povre, sladkorno maso pustimo, da se ohladi. Alkoholno mešanico precedimo, ji med mešanjem dodamo sladkorno maso in pretočimo v ustrezne steklenice.
Vertikala sled človeškega telesa
V nekdanji samostanski cerkvi, razstavišču Galerije Božidarja Jakca, so odprli razstavo 19 bronastih kipov akad. kiparja Dušana Tršarja - Cikel risb Vstop v prostor
Krške dejavnice
KRŠKO - Krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je za Dneve evropske kulturne dediščine pripravila pester kulturni program, v katerem so glavni poudarek dali Valvasorjevi hiši kot enemu najpomembnejših spomenikov v mestu, ki je toliko bolj potreben pozornosti javnosti, ker je v zelo slabem stanju in kliče po obnovi. Minuli teden so pod vodstvom mentorjev arhitekta Janka Rožiča, akad. slikarja Žige Okorna in akad. kiparja Jirrija Kočice potekale tridnevn arhitekturne, slikarske in kiparske dejavnice. Udeleženci so spoznavali arhitekturo starega mestnega jedra, v Galeriji Krško so likovno ustvarjali, zadnji dan pa so razpravljali o bodoči dejavnosti v Valvasorjevi hiši, ko bo ta prenovljena. Za zaključek so prisluhnili koncertu učencev tukajšnje glasbene šole.
Ta teden je Valvasorjeva hiša še bolj v ospredju. Že včeraj je bilo v Valvasorjevi knjižnici predavanje Slavka Šribarja o zgodovini Valvasorjeve hiše, odprli so tudi razstavo Valvasorjevih del in gradiva o njem. Danes ob pol šestih popoldan bo v Domu obrtnikov okrogla miza o načrtih in vizijah Valvasorjeve hiše, ob sedmih zvečer bo gledališka skupina s Senovega pripravila literarno-dramski večer z odlomki iz Valvasorjevih del, jutri, 29. septembra, pa bodo ob šestih zvečer v Galeriji Krško odprli fotografsko razstavo, nakar bo še koncert glasbene skupine Autodafe.
KOSTANJEVICA NA KRKI - Z navpičnicami gotskih stebrov nekdanje samostanske cerkve, ki je zdaj elitno razstavišče Galerije Božidarja Jakca, so od konca prejšnjega tedna v umetniškem dialogu vitke skulpture akademskega kiparja Dušana Tršarja. Umetnik je sprejel izziv tega gotsko-baročnega razstavišč nega prostora in vanj umestil 19 večjih kipov. Razstavo so slovesno odprli v petek, 22. septembra, zvečer po pozdravnem nagovoru direktorja galerije Bojana Božiča in po predstavitvenih besedah dr. Nadje Zgonik o razstavljenih delih in njihovem ustvarjalcu. Za prijetno vzdušje je na otvoritvi poskrbel Ljubljanski oktet pod vodstvom Igorja Švare.
Dušan Tršar je študiral kiparst-vo na Akademiji za likovno umet-nost (ALU) v Ljubljani pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju. Diplomiral je leta 1963 in čez tri leta končal še kiparsko specialko pri prof. Borisu Kalinu.
Studijska potovanja so ga vodila po Evropi, severni Afriki, Aziji in Združenih državah Amerike. Od leta 1991 je redni profesor na ALU. Samostojno in skupinsko je razstavljal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Kot ustvarjalec se je v prvem obdobju pridružil tedaj aktualnemu neokonstruktivizmu, geometrijsko abstraktni umetnosti, konec sedemdesetih let pa se je vrnil k bolj klasičnemu kiparstvu z zanj poslej značilno navpično organizirano strukturo.
V Kostanjevici je prvič razstavljal že pred 23 leti. Tokratno razstavo je pripravljal tri leta in posebej zanjo ustvaril sedem novih skulptur. Kipom iz brona in z dodatki
Dušan Tršar ob svojem kipu na ko-stanjeviški razstavi.
lesa in kamna je kot spremno razstavo priložil serijo risb z naslovom Vstop v prostor. Kot je zapisala dr. Zgonik v katalogu razstave, lahko govorimo pri Dušanu Tršaju o kipu
Na svoji Vesni za pokušnjo
Predstavitev odlomkov najnovejše akcijske komedije Na svoji Vesni v novomeški filmski produkciji - Tudi znani igralci
Ira Roma v Gogi
NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bo ob osmih zvečer v Knjigarni Goga večer staroslovanskih, ruskih in ciganskih napevov. Nastopil bo Ira Roma, ki ga sestavljajo Iri-na in Aleksander Guščin ter Branko Rožman.
NOVO MESTO - Petkov večer, 22. septembra, se je na Glavnem trgu odvijal pravi filmski spektakel. Junaki filma Na svoji Vesni v režiji domačih režiserjev Klemna Dvornika in Saša Dukiča so namreč prikazali delček te najnovejše akcijske komedije, ki letos nastaja v novomeški filmski produkciji, sicer pa je predstavitev nekaterih zanimivejših odlomkov sledila kar na platnu. Na prireditvi, ki jo je vodil Robert Erjavec in jo je zaznamoval tudi veličasten ognjemet, je zaigrala Mestna godba Novo mesto.
Na svoji Vesni je že četrti večji filmski projekt skupine dolenjskih zanesenjakov, kije leta 1994 zače-
la na TV Vaš kanal ustvarjati zabavno serijo'Klinika, leta 1996 je nastal film Spomini mame Manke, pred tremi leti Milice, v začetku prihodnjega leta pa se obeta premiera filma Na svoji Vesni. Kot je povedal producent in scenarist filma ter eden glavnih igralcev Franci Kek, gre za nizko proračunski projekt, čeprav je najdražji do zdaj - stal je slabe štiri milijone tolarjev. Igralska zasedba je pestra. Poleg
Lepota glasbe v soju sveč
Letošnji niz Koncerti ob svečah zaključen - Ali bo prihodnje leto odmevni koncertni cikel neokrnjen?
SREDNJI GLOBODOL - Na zadnjem koncertu iz letošnjega cikla Koncerti ob svečah, kije potekal v soboto, 23. septembra, zvečer v Domu glasbene dediščine, sta se ljubiteljem komorne glasbe predstavili priznani glasbenici, flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej, v duu in kot solistki. Obema smo imeli priložnost prisluhniti že v lanskem ciklu Koncerti ob svečah in letos na drugem koncertu Novomeškega glasbenega festivala, a sta čar Corellijeve, Telemannove, Bachove, Galaisove, Donizzetijeve, De-bussyjeve, Tournierove in Ge-ninijeve glasbe v izvedbi s flavto in harfo ter mojstrstvo obeh glasbenic tolikšna, da je bila dvoranica
Flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej sta zaključili koncertni niz v Domu glasbene dediščine.
Doma glasbene dediščine lepo napolnjena, občinstvo pa ponovno zadovoljno.
V ciklu Koncerti ob svečah seje letos zvrstilo šest nastopov priznanih slovenskih izvajalcev in dveh tujih. Koncertom je prisluhnilo v povprečju 85 obiskovalcev na večer, kar govori o vse večji odmevnosti in priljubljenosti teh kulturnih prireditev. Organizator in umetniški vodja Milko Bizjak pravi, da bo poskusil koncertni cikel v Domu glasbene dediščine izvesti tudi prihodnje leto, če seveda ne bo izostala podpora kulturnega ministrstva in če bodo v matični mirnopeški občini znali prisluhnili tem kulturnim prizadevanjem. Letošnji cikel je bil prav zaradi denarnih težav okrnjen za štiri od predvidenih desetih koncertov. Bizjak upa, da se bo prihodnje leto od začetka junija do konca septembra v Domu glasbene dediščine le zvrstilo deset koncertov. Z njim delijo upanje tudi ljubitelji dobre glasbe in verjetno tudi vsi tisti, ki jim je kaj za ugled mlade mirnopeške občine, saj si je prav s Koncerti ob svečah zarisala prepoznavne črte kulturne podobe.
M. MARKELJ
Vpis med knjižne moljčke
ČRNOMELJ - Danes, 28. septembra, bo ob šestih zvečer v ZIK-Knjižnici Črnomelj vpisovanje starih in novih članov v bralni klub Knjižni moljček, ki je namenjen otrokom od tretjega do sedmega leta.
kot telesu, ki je sestavljeno iz cele vrste hibridnih identitet. “Ib ni več sledu o tradicionalnem privilegiranem obravnavanju človeške teme v kiparstvu. Uveljavljajo se drobne, obrobne teme, oblike kipa spominjajo na rastlinski, živalski svet, od antropomorfnih namigov je ostala le še vertikala kot sled aktivnega človeškega telesa v prostoru.” A kljub odstopanju od osrednje kiparske teme, človeka, vsebinsko še vedno sega k razumevanju temeljnih problemov človeškega obstoja.
M. MARKELJ
PESTROST BACHOVE ORGELSKE GLASBE-Na petem koncertu Bachovega orgelskega cikla 2000, ki kot najobširnejši slovenski glasbeni projekt v počastitev 250-letnice smrti Johanna Sebastiana Bacha, največjega orgelskega skladatelja vseh časov, poteka v več krajih, je v četrtek, 21. septembra, zvečer v župnijski cerkvi rv. Jerneja v Šentjerneju nastopil organist Milko Bizjak, organist in tudi umetniški vodja tega kulturnega projekta. Zaigral je enajst Bachovih orgelskih skladb od Dorske tokate in fuge do korala V Tebi je veselje. (Foto: M. Markelj)
Kulturo vrniti v središče družbe
Minister za kulturo Rudi Šeligo je bil gost večera v novomeški Knjigarni Goga -Pomen kulture za slovensko istovetnost in prepoznavnost v bodočem evropskem domu
NOVO MESTO - V atriju Knjigarne Goga, ki je bil letos že kar nekajkrat prizorišče zanimivih razgovorov, je v sredo, 20. septembra, beseda tekla o kulturi in kulturni politiki, o nacionalnem kulturnem programu, o založništvu in položaju kpjige pa še o čem v povezavi s kulturo. Na vprašanja voditelja pogovora Janeza Mežana in na dodatna vprašanja poslušalcev je odgovarjal zares pristojen človek za to tematiko - sedanji minister za kulturo, sicer pa znani pisatelj, dramatik, publicist in nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo.
Šeligo je posebej poudaril svoje nejše prav zastaviti kulturno poli-
videnje kulture, ki naj bi se kot vrednostni model in eden od temeljev slovenske identitete ponovno vrnila v središče družbe. Ta položaj je kultura v slovenski družbi dolgo imela, a ga je z državno osamosvojitvijo Slovenije izgubila, ko smo jo povsem po nepotrebnem izrinili na obrobje. Vendar je v času, ko vstopamo v Evropo, narodnostni obstoj ponovno v nevarnosti, morda najhujši doslej. V bodočem evropskem domu se kot prepoznavna skupnost lahko ohranimo le s svojo kulturo, brez nje bomo izginili. Zato je toliko potreb-
tiko, ki naj ne bo, kot je zdaj, le razdeljevanje denarja iz proračuna. Potrebna je dolgoročna vizija, ki jo naj začrta in podpre nacionalni kulturni program. O njem se je v zadnjih desetih letih le govorilo. Po Šeligovem mnenju je odlaganje oblikovanja in sprejema nacionalnega kulturnega programa blokiral strah pred zahtevno nalogo, ki zahteva jasne odločitve, kaj je tisto, kar je za slovensko kulturo pomembno, in kaj ni. Sedanja ekipa je nacionalni kulturni program končno le pripravila in bo v začetku oktobra pripravljen za obravnavo na vladni ravni.
Antologija novomeškega roka
Založba Goga je izdala dvojni album Novo mesto 1977-1997 s 37 skladbami 24 glasbenih skupin
ZVEZANA MAMA MANKA - Na prizorišče so gangsterji pripeljali na džipu zvezano mamo Manko, ki pa sta jo takoj rešila neustrašna policista Janez in Franci.
priljubljenega lika preproste kmečke ženice mame Manke, ki jo igra Sašo Dukič, so zaigrali: Franci Kek, Jani Muhič, Petra Škerlj, Rok Jožef, Jerica Pezdič, Barbi Muhič, Florjan Kastelic, k sodelovanju pa so povabili tudi nekatera slavna imena: Mileno Zupančič, Matjaža Javšnika, Dejana Jevtoviča, Matjaža Smodiša, Roberta Erjavca, Saša Boleta, Alenko Kozole, Andreja Karolyja, Roka Cvetkova in njegovega petletnega sina Aleksa ter člane glasbenih skupin ansambla Lojzeta Slaka, Čuki, Demolition Group in Zabranjeno pušenje. V filmu pa bo zaigral celo slavni Ro-ger Moore. Kot pravijo ustvarjalci, gre za dolenjski hollywoodski film, vsem, ki so projekt podprli, pa se lepo zahvaljujejo.
“Glavni uspeh je, da smo snemanje sploh preživeli, saj so bile nekatera situacije, na primer skok s helikopterja, smrtno nevarne, če si bo film ogledalo veliko ljudi, bomo pa sploh zadovoljni,” meni Kek. Glede na množico navdušenih obiskovalcev že na petkovi predstavitvi odlomkov se jim tega ni treba bati.
L. MURN
NOVO MESTO - Dvajsetletno obdobje med letoma 1977 in 1997 je tisti čas, ki bi ga lahko imenovali prva doba rokenrola in popa na Dolenjskem. Pred tem je sicer nastalo nekaj malega skupin z električnimi kitarami v sestavu, kar je pač najbolj prepoznaven zunanji element rokerske glasbe, niso pa imele nobenih pravih možnosti posneti svoje igranje na plošče ali magnetofonski trak. Z nastopom ansambla Rudolfovo in izidom njihove male plošče leta 1977 se vzpostavi novomeška rokovska glasbena scena in začne “pisno” obdobje novomeškega roka, se pravi, da nastopi čas, ko se odpro možnosti za snemanje plošč in kaset, vendar še vedno ne tako široko, da bi si prav vsakdo lahko privoščil svoj album, kot je to dandanašnji. Posneta plošča ali kaseta je bila tistikrat poleg drugega tudi dokaz kvalitete glasbene skupine.
V času od 1977. do 1997. leta se je na novomeški rokerski sceni pojavilo veliko skupin, nekatere bolj kratkotrajnega diha, druge s prav veteransko vzdržljivostjo, ki so posnele avtorsko glasbo na različne nosilce zvoka. V radijskih arhivih, glasbenih založbah in pri zasebnikih se je nabralo kar precej posnete glasbe. V to dediščino se je poglobil Tomaž Koncilija, sicer tudi
Rudi Šeligo v Knjigarni Goga.
sam dejaven rokerski glasbenik, in ob pomoči 140 sodelavcev pripravil gradivo za dvojno cedejko, ki je po treh letih priprav končno izšla. Antologijski album novomeškega roka in popa z naslovom Novo mesto 1977-1997 j »-izdala Založba Goga, oblikoval ga je Tomaž Slak, spremno brošuro pa je napisal Tomaž Koncilija. Javnosti bodo album predstavili na dan uradnega izida v soboto, 30. septembra, zvečer v klubu Lokal Patriot, ko.se bodo v živo predstavile številne novomeške glasbene skupine.
Kot pravi Koncilija, je namen albuma ustvarjalno prebuditi mlajše generacije in hkrati dati priznanje glasbenikom, ki so zaznamovali novomeško sceno. Album “želi biti antologija, kronologija in album z arhivsko vrednostjo, ki bo sedanjosti in prihodnosti ohranil glasbeno produkcijo novomeškega rokenrola v vseh njegovih različicah ter se poklonil obdobju, ko posneti skladbo ni bilo tako preprosto, kot se morda zdi danes”. Na dveh cedejih je posnetih 37 skladb 24 glasbenih skupin, od ansambla Rudolfovo, Orion, Drevored, Bacili in Županove torte do Mercedes band, D’Kovači, Društvo mrtvih pesnikov, Barakuda, če omenimo le najbolj znana imena.
M. MARKELJ
Prve izvode albuma Novo mesto 1977-1997 sta iz rok avtorja projekta Tomaža Koncilije prejela prekaljena veterana novomeške rokerske scene Dušan Obra-dinovič Obra in Tomaž Zorko Zore.
,, Kulturni minister je v razgovoru posebej poudaril, da bo ob številnih javnih zavodih, ki z izjemo knjižnic, kar dobro živijo, treba odločneje podpreti tudi vsa tista kulturna žarišča, ki sicer niso javni zavodi, a opravljajo pomembno poslanstvo, kot na primer male neprofitne založbe. Poudarek pa bo seveda treba dati tudi na vzgojo in doseči, da bo umetnostna vzgoja dobila več prostora v šolskih programih.
Poslušalci so se ob vsem povedanem najbolj razgovorili o položaju slovenske knjige, o težavah, ki ne dajo dihati malim založnikom in netržno usmerjenim knjigarnam, ter o problemih splošnoizo braževalnih knjižnic.
M. MARKELJ
Koncert
filharmonikov
NOVO MESTO - V ponedeljek, 2. oktobra, bo ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine prvi koncert velikega koncertnega abonmaja. Nastopil bo Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Rudolfom Barsajem ter s solistoma Alešem Kacjanom in Nicoletto Sanzin Fabri.
Sadovi Krkinega srečanja slikarjev
NOVO MESTO - V torek, 3. oktobra, bodo ob šestih zvečer v prostorih Galerije Krka odprli razstavo del, ki so nastala na 21. Krkinem srečanju slikarjev. O razstavljenih delih bo spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, za prijetno vzdušje pa bo poskrbel Trio String.si.
Od zibelke do groba'
BRESTANICA - Danes, 28. septembra, bo ob osmih zvečer na gradu Rajhenburg zadnji od koncertov niza Jesenske serenade. Nastopil bo pevski kvartet Fortissimo, ki ga sestavljajo Janez Banko, Nejc Rudel, Matjaž Prah in Boris Rener. Z besedo bo koncert povezoval Igor Škrlj.
Razstava Šmihel 2000
NOVO MESTO - Jutri, 29. septembra, bodo ob 17.30 v prostorih župnije Novo mesto-Šmihel odprl' razstavo umetniških del, ki so nastala na letošnji 3 bienalni slikarski koloniji Sedem stoletij svetlobe in senc - Šmihel 2000. V kulturnem programu bo nastopila skupina Zarja in Sonce ter pesnik Smiljan Trobiš.
POTA
IN ST
V petek kar 20 Kitajcev in 13 Turkov
Policisti prijeli še tri pomagače - V osmih mesecih na slovensko - hrvaški meji kar 125 odstotkov več ilegalcev kot lani - Največ Iračanov - Kritične razmere v Centru za tujce
dežurni
poročajo
razgrajal v gostilni -
29-letni J. Š. iz okolice Šentjerneja Je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ker je 20. septembra zvečer v gostinskem lokalu Okrepčevalnica pri Smiletu v Kotu pri Semiču razbijal 'nventar, poškodoval pipo ter grozil lastniku lokala. Škoda znaša 80 tisoč tolarjev.
IZ AVTA MOBILNI TELEFON ' 20. septembra popoldne je neznanec vlomil v osebni avto A. M., ki ga Je parkiral pred železniško postajo v Črnomlju,in mu iz avta ukradel mobilni telefon.
DENAR IZ PREDALA - Neznanec je 19. septembra prišel v kuhinjo stanovanjske hiše v Novem mestu ter lastnici A. B. iz predala odnesel 40 tisoč tolarjev.
ŠTIRI KARDANE - Neznanci so med 16. in 20. septembrom prišli do nezavarovanega objekta farme Gruda naalem Vrhu pri Brežicah in s kmetijskih strojev ukradli štiri kardanske gredi in nekaj delov kmetijske cisterne. Lastnik je oškodovan za 200 tisoč tolarjev.
VLOM V AVTO PRED HIŠO -Med 23. In 24. septembrom je neznanec vlomil v avto S. I. pred hišo v Ločah pri Dobovi in odnesel dve dvigalki za tovornjake, več ključev, izvijačev, pasove za povezovanje tovora in kovinsko škatlo s ključi v vrednosti 300 tisoč tolarjev.
ŠTIRI TELEFONE - V noči na 21. september so iz bencinskega servisa Petrol na Drnovem izginili kar štirje mobilni telefoni.
KAR IZ PISARNE - Iz pisarne novomeškega podjetja Revoz je nekdo ukradel prenosni računalnik in adapter, vreden 500 tisoč tolarjev.
KRAJA V GARDEROBI - 20. septembra popoldne je neznanec v Sarderobi športne dvorane Marof v Novem mestu kradel iz torb dijakinj. Prečenčanki je odnesel denarnico z denarjem, mobi in bančno kartico ter dokumente, Orehovčanki bančno kartico in nekajdenarja, iz torbe dijakinje iz Hrasta pri Vinici pa Prenosni telefon.
Odkrili ukraden jeep
OBREŽJE - Na mejnem prehodu so policisti v petek, 22. septembra, Pri mejni kontroli odkrili, da 21-let-ni Šved N. M. vozi vozilo Jeep Grand Cherokee, ki ga išče Interpol, ker je bilo ukradeno na Madžarskem. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba.
Nalašč je trčil v policijsko vozilo
NOVO MESTO - 23. septembra nekaj po polnoči se je policist peljal z avtom proti Ločni, pri bencinskem servisu OMV pa mu je izsilil prednost 30-letni voznik avta B. U. iz Novega mesta. Na policistove znake ni ustavil, temveč je odbrzel proti Ločni in središču mesta. Policistu sta na pomoč Prihiteli še dve patrulji, ustavljali so ga s prižgano modro rotacijsko lučjo in kasneje v Zalogu z rdečo lučjo. Kršitelj je tam policista obvozil in zapeljal mimo prečno postavljenega policijskega vozila. Ob tem je enega policista zadel z levim ogledalom, nato pa s povečano hitrostjo odpeljal proti Straži. Policisti so hiteli za njim, ga skušali prehiteti; medtem pa je ta trčil v službeno vozilo in ga poškodoval. Pred naseljem Dvor so policisti mladeniča le ustavili in ga pridržali. Preizkus z alkotestom je odklonil. Čakata ga sodnik za prekrške pa tudi kazenska ovadba.
KRŠKO - Da jc ilegalnih prehodov državne meje med republiko Hrvaško in Slovenijo čedalje več, je jasno iz dneva v dan oz. bolje rečeno iz noči v noč. Samo pretekli petek, 22. septembra, so posavski policisti prijeli kar 33 ilegalcev pa tudi tri, ki so jim pri tem pomagali. Najbolj ogroženi sta prav meji z Madžarsko in Hrvaško.
V bližini naselja Ribnica so policisti v petek najprej opazili sumljivo kombinirano vozilo, ki jim ga je kasneje uspelo ustaviti v bližini Drnovega. V njem seje nahajalo kar dvajset kitajskih državljanov, ki so skušali ilegalno priti v Slovenijo. Prijeli so tudi voznika in dva osumljenca (vsi hrvaški državljani), ki so osumljeni, da so tujce na nezakonit način pripeljali v našo državo. Okrog 10. ure istega dne pa so policisti v bližini Pi-rošice, v bližini Cerkelj ob Krki, odkrili še trinajst Turkov, ki so k nam ilegalno prihajali kar peš. Policisti so nato konec tedna pri poskusu ilegalnega prehoda med Obrežjem in reko Savo zalotili še Afganistanca, ne mejnem prehodu Obrežje so v avtu Nizozemca na-
Policist preprečil samomor
Dekle bi skočilo v Savo
KRŠKO - Policist brežiške policijske postaje se je 21. septembra okrog 23. ure vračal iz službe proti domu. V Krškem je na mostu čez reko Savo opazil neznano žensko, ki je z eno nogo prestopila ograjo mostu in se z obema rokama držala za ograjo. Ogovoril jo je. Ko je neznanka - šlo je za 23-letno V. M. iz okolice Krškega - opazila policista v uniformi, je stopila nazaj na most in si prižgala cigareto. Povedala mu je, da si je ogledovala Savo, potem pa gre domov.
Policist se je po krajšem pogovoru odpeljal naprej proti Cesti krških žrtev, vendar se je kmalu zatem obrnil in se odpeljal gledat, če je dekle obljubo držalo. Na mostu je na istem mestu znova opazil V. M., ki je ponovno stala z eno nogo čez ograjo in se z rokama držala ograje. Ustavil je ob njej, ko pa je to neznanka opazila, je začela bežati v smeri Ceste krških žrtev. Policist jo je kmalu dohitel in jo nagovoril, da se je ustavila. V pogovortr je povedala, da je skušala narediti samomor, ker ji ni več mogoče živeti, saj se ne more preživljati niti nima službe. Težave ima tudi s fantom, s katerim se večkrat prepirata. Policist jo je odpeljal na krško policijsko postajo, potem pa so zanjo poskrbeli v krškem zdravstvenem domu.
šli v prtljažniku skritega Iračana, na mejnem prehodu Dobova pa so v tovornem vagonu z naloženimi drvmi, ki je pripeljal iz Hrvaške, odkrili tri skrite Romune. Vse tujce so po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
V prvem osmih mesecih letos je naša policija zaradi ilegalnih prehodov državne meje obravnavala kar 36 odstotkov več tujcev kot v enakem lanskem obdobju. To je šlo zlasti na račun Iračanov (7.035), Romunov (2.681) in Tbrkov (1.959), medtem ko se je število obravnavanih državljanov ZR Jugoslavije močno zmanjšalo. Tujci prihajajo ilegalno v Slovenijo večinoma s Hrvaške, kar pomeni, da so na slovensko - hrvaški državni meji obravnavali 12.044 (5.357) oseb, kar je 125 odstotkov več kot enakem lanskem obdobju. Slovenski mejni policisti so v letošnjem polletju tujim varnostnim organom vrnili 2.566 tujcev, največ na meji s Hrvaško.
Ilegalci pomenijo velik problem in zlasti strošek. V prvi polovici leta je bilo v Centru za tujce na novo nastanjenih 6.836 tujcev, ki prihajajo zlasti iz bolj oddaljenih držav in skušajo čez Slovenijo priti v zahodnoevropske države. To povzroča čedalje večje težave pri njihovem vračanju, saj so v glavnem brez osebnih dokumentov. Razmere v centru so zaradi znatnega povečanja števila pribežnikov postale kritične. Do avgusta letos so namreč obravnavali že 18.147 ilegalcev, nastanitvene možnosti pa so 220 ležišč v ljubljanskem centru in 60 ležišč v izpostavi v Prosenjakovcih. V stavbi na Celovški cesti, kjer je tudi Azilni dom, je v
Pazite na mobilne telefone
NOVO MESTO - PU Novo mesto v zadnjih dneh beleži velik porast tatvin prenosnih telefonov, ko jih oškodovanci nezavarovane puščajo v avtomobilih, garderobah športnih dvoran, v lokalih na mizah ali v žepih oblačil, ki jih puščajo na obešalnikih. Policistom raziskava teh dejanj povzroča kar veliko težav, ker lastniki mobilnih telefonov ne poznajo serijskih številk, znamk telefonov in številk kod, ki jih dobijo ob nakupu. PU svetuje vsem, da si zapišejo serijsko številko telefona in ob morebitni tatvini to sporočijo policistom.
Ni kršenja človekovih pravic
Slovenski zapori so prepolni - Lani 7,4 odstotka odvisnikov od mamil - Nedavno pismo z Doba polno neresnic
V Sloveniji trenutno prestaja zaporno kazen 1158 ljudi, zmogljivosti vseh naših zavodov za prestajanje zaporne kazni pa so manjše, le za 1056 oseb, kar pomeni, da gre za 109,7 odstotno prezasedenost. Lani je bilo vseh zaprtih 6348, od katerih je eden naredil samomor. 471 ali 7,4 odstotka je bilo odvisnih od ilegalnih mamil, 421 ali 6,63 odstotka pa od alkohola. 40 obsojencev je okuženih z različnimi oblikami hepatitisa, nihče od 161 prostovoljno testiranih pa ni HIV pozitiven.
Republiški inštitut za varovanje zdravja se že pet let trudi z izvajanjem različnih preventivnih programov za preprečevanje in širjenje nalezljivih bolezni sodobnega časa (hepatitisa in aidsa) in programov za preprečevanje in obravnavo odvisnosti. V zvezi s problematiko odvisnosti so zapornikom poleg predavanj na voljo tudi individualni svetovalni pogovori in skupine za samopomoč. Cilj so oddelki brez mamil, kar je težko, saj je menda dostopnost drog v zaporih razmeroma lahka.
povprečju od štiristo do šesto tujcev dnevno, med njimi je veliko otrok, za katere ni možno zagotoviti niti najnujnejših življenjskih pogojev. Zaostrujejo se tudi zdravstvene razmere, velika je nevarnost širjenja nalezljivih bolezni. Sanitarna in požarna inšpekcija sta z odločbama zahtevala ureditev razmer, vendar jih glede na opisano stanje ni mogoče realizirati. Zaradi pomanjkanja sredstev za odstranitev tujcev iz države ti čakajo v centru dlje, kot bi bilo potrebno. Težko je zagotavljati tudi varnost, zato prihaja do številnih kršitev in pobegov. Dosledno izvajanje strožjega policijskega nadzora in ustrezna namestitev mladoletnikov brez spremstva nista možna zaradi lokacije objektov.
L. MURN
V
v Šentjerneju križišče sedaj očitno bolj nevarno - v
zadnjem mesecu dni, odkar so v glavnem šentjernejskem križišču vključili semaforje, je bilo zvite že kar nekaj pločevine. Vozniki namreč še vedno vozijo “napamet"in pozabljajo, da je sedaj potrebno tudi na prednostni cesti ustaviti, če pač gori rdeča luč. V soboto, 23. septembra, je voznica osebnega avtomobila spregledala rdečo luč na semaforju in trčila v kombi ter se lažje poškodovala. Rane je dobila tudi sopotnica v kombiju. (Foto: T. J. G.)
Oropala invalida na vozičku
Brezobzirnost ne pozna meja
Tudi naše črne kronike so vse pogosteje potne novic o ropih, pa ne le bank in zlatarn, vse več je tudi žeparjev. Takih, ki te včasih celo sredi belega dne na ulici napadejo za nekaj tolarjev, če pa se kaj dosti braniš, te povrhu vsega še premikastijo.
Torkov rop sredi Novega mesta pa je vseeno nekaj posebnega. Resda ni šlo za velike denarje in tudi nihče ni bi! mrtev, toda dva mlada fanta sta zvečer v bližini avtobusne postaje napadla invalida na vozičku ter moškega, ki ga je pomagal riniti v breg. Slednjega sta pretepla, toda ker jima ni uspelo iz žepa ukrasti njegove denarnice, sta se raje spravila na invalida. Iz njegove denarnice je bilo očitno lažje izmakniti tisoč tolarjev. Dogajanje so prijavili policiji mimoidoči in policisti so kmalu zatem v bližnjem gostinskem lokalu na avtobusni postaji prijeli osumljenca. Gre za dva prebivalca romskega naselja Brezje, B. B. šteje devetnajst let, R. J. je še mladoleten.
Vse kaže, da brezobzirnost ne pozna meja. Dandanes se za denar očitno naredi vse. Dva zdrava in spočita mladca napadeta nemočnega invalida na vozičku za borih tisoč tolarjev, ki jih nato v nekaj minutah zapravita za pijačo. Z ljudmi je očitno nekaj narobe. Ne gre iti tudi mimo dejstva, da gre za fanta iz romskega naselja Brezje, saj je prav te prebivalce prepogosto mogoče srečati na sodiščih. Pa tako radi poudarjajo “vsi drugačni, vsi enakopravni", toda kaj, ko se tega spomnijo le pri svojih pravicah, kijih še kako dobro poznajo, na svoje dolžnosti in odgovornost, med drugim tudi na pošten in etičen odnos do soljudi, pa kar pozabljajo.
L. MURN
Prevozil rdečo in bežal
NOVO MESTO - 24. septembra je v križišču Seidlove ceste s Kettejevim drevoredom 24-letni voznik osebnega avta D. N. iz Podgore prevozil rdečo luč, nato pa polkrožno obrnil in se odpeljal proti Smihelske-mu mostu. Policisti so to opazili in ga skušali ustaviti z rdečo lučjo, kasneje tudi z modro rotacijsko lučjo in zvočnimi signali, pa ni ustavil. V podzemni garaži poslovne stavbe Hedera so ga prijeli. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil. Med izrekom prepovedi nadaljnje vožnje je zbežal, a so ga takoj spet prijeli in ga pridržali. Čaka ga srečanje s sodnikom za prekrške.
Pogin rib v potoku Hinje
VRHEK PRI KRMELJU - 21. septembra popoldne so v potoku Hinje opazili pogin rib. Policijska patrulja je skupaj z ribiči ugotovila, da se poginjene ribe nahajajo v potoku in ob njem vse od začetka Krmelja, kjer je v potok speljana cev, iz katere seje izlivala rumena tekočina neznane vrste, pa do izliva v reko Mirno. Vzeli so vzorce za nadaljnjo preiskavo, da bodo ugotovili vrsto onesnaženja, to pa bo tudi podlaga za ukrepanje zoper onesnaževalca.
Večkratnemu kršitelju vzeli avto
NOVO MESTO - 21. septembra popoldne so policisti na Maistrovi ulici ustavili 44-letnega B. S. iz Prečne, ki ni imel vozniškega dovoljenja in ne brezhibnih pnevmatik na zadnji osi vozila. Preizkus z alkotestom je odklonil. Ker je večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov, so ga policisti pridržali in mu začasno odvzeli avto. Čaka ga postopek pri sodniku za prekrške.
Kar 4,36 g/kg alkohola
SEVNICA - Policisti so 19. septembra do iztreznitve pridržali 32-letnega B. Ž. iz okolice Studenca, kar je bilo nujno, saj je ob 14.30 vozil s 4,36 promila alkohola. Prepovedi vožnje ni upošteval, saj so ga v večernem času ponovno ustavili.
Varnostni pas je vez z življenjem
Če bi v avtu vsi uporabljali varnostni pas, bi bilo 40 odstotkov manj žrtev - Pri nas obvezno Starši kljub opozorilom premalo pazijo na varnost otrok - Za mlajše varnostni sedež
Thdi dolenjski Zavod za prestajanje kazni zapora Dobje, kot smo nedavno pisali, prenatrpan z zaporniki, saj imajo 353 obsojencev, prostora pa je za 273. Razumljivo, da med zaporniki iz najrazličnejših razlogov prihaja do nezadovoljstva, vendar je o njihovih pismih o kršenju človekovih pravic v tem zavodu, ki so se pretekle dni pojavila v dnevnem časopisju, upravnik zavoda Jože Podržaj dejal, da so neutemeljena. Oseba, ki je avtor pisma, menda sploh ne obstaja in ni zapornik z Doba. Sicer pa tu kar okrog 70 odstotkov obsojencev prestaja zelo visoke kazni, od treh do petnajst let zapora, kar seveda specifično vpliva tako na njihovo psihično stanje kot na odnose med njimi in delavci zavoda. Tildi struktura obsojencev je zelo pestra, saj prihajajo iz 15 različnih držav, po nacionalnosti pa je sestava še bolj pisana. Sicer pa na Dobu vse pritožbe obravnavajo individualno in sproti, pa tudi obiski varuha človekovih pravic so redni.
L. M.
Policist, ki je ustavil voznika osebnega avta, da bi preveril njegove dokumente in alkoholiziranost, je opazil, da v njegovem avtomobilu zadaj sedijo otroci. Na policistovo vprašanje, ali ima pripete otroke na zadnjem sedežu, je gospod srednjih let odgovoril, da otroci spijo. “Pa vendarle bi jih morali imeti,” je nadaljeval policist. “Ali veste, kaj se zgodi, če bi vi kar naenkrat morali zavreti? Nepripeti otroci bi odleteli naprej, proti šipi, morda celo ven. Za tokrat naj velja opozorilo, prihodnjič vas čaka kazen, je zaključil policist,” možakar pa je odpeljal naprej. Morda je nasvet upošteval ali pa tudi ne.
Pripenjanje varnostnega pasu je zelo pomembno, saj bi bilo po ugotovitvah strokovnjakov med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov manj žrtev, če bi jih uporabljali. Seveda pravilno napete.
Tako pa slišimo, da menda ni nobenega problema dobiti posebne ščipalke, s katerimi predvsem ženske varnostni pas zrahljajo, da jim ne pomečka lepe bluze ali jakne.
Policisti ne poudarjajo zastonj, da je varnostni pas vez z življenjem.
Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h, kolikokrat se peljemo tako hitro, ve vsak. V Sloveniji je obvezno pripenjanje z var-
obrnjen s hrbtno stranjo v smeri vožnje. V vozilih, kjer je vgrajen varnostni meh (air bag) tudi za sovoznika, ne smemo pripeti otroškega varnostnega sedeža na sedež poleg voznika. Ko otrok zraste do višine metra in pol, lahko uporablja običajen tritočkovni varnostni pas.
Policisti, ki zlasti zdaj, ob začetku novega šolskega leta, še posebej budno pazijo na varnost otrok, so nemalokrat neprijetno presenečeni. Nekateri starši svoje otroke pripeljejo do šole, seveda nepripete in celo na prvem sedežu, ven pa jih spustijo kar sredi ceste, kjer so pač lahko ustavili. Pozabljajo na odgovornost in tudi na lep zgled. Kazen -10 oz. 5 tisoč ob takojšnjem plačilu - ni nič v primerjavi s posledicami nesreče, do katere lahko pride.
L. M.
Strokovni posvet
ČATEŽ - Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev je pretekli teden v Termah Čatež organiziralo enodnevni strokovni posvet na temo Aktualna vprašanja slovenske migracijske in azilne politike.
Odkrili ukraden jeep
OBREŽJE - Na mejnem prehodu so policisti v petek, 22. septembra, pri mejni kontroli odkrili, da 21-let-ni Šved N. M. vozi vozilo Jeep Grand Cherokee, ki ga išče Interpol, ker je bilo ukradeno na Madžarskem. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba.
OTROŠKI VARNOSTNI SEDEŽ -Na zadnjih sedežih morajo biti privezani tudi otroci, kar starši mnogokrat pozabijo, za otroke pa so varnostni sedeži nepogrešljivi. (Foto: L. M.)
nostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. Najbolje je, da se v avtu pripnemo takoj, ko se usedemo. Otroci naj bodo v posebnih sedežih, ki so prilagojeni njihovi starosti. Dojenčke in mlajše otroke vozimo tako, da je varnostni sedež
Grozil sestri
ŽUŽEMBERK-19. septembra so policisti pridržali 50-Ietnega vinjenega A. O. iz okolice Žužemberka, ker je doma razgrajal in grozil sestri. Umiril se ni niti potem, ko so na kraj prišli policisti.
Zasul ga je gramoz
BREZOVO - 20. septembra dopoldne je 26-letni A. Z. iz okolice Studenca pri Sevnici odšel delat v svoj kamnolom izven naselja Brezovo ob regionalni cesti Zavratec-Bučka. Za kamnolom ni imel obratovalnega dovoljenja. Z delovnim strojem znamke Richer je izkopaval gramoz. Med 12. uro in 12.30 se je na stroj usula večja količina gramoza in ga do polovice zasula. A. Ž. je uspelo rešiti se iz kabine, vendar ga je zatem večja količina peska zasula ob stroju, da je na kraju nesreče umrl. Sicer pa se je v prvem polletju letošnjega leta zgodilo 178 (lani 219) delovnih nesreč, v katerih je umrlo 14 (21) ljudi, 92 (106) pa je bilo hudo poškodovanih.
SR
S
Olimpijski nastop je bil klavrn
Brežiški metalec kladiva Primož Kozmus se je na olimpijskih igrah s 68,83 m dolgim metom uvrstil na 38. mesto - Z osebnim rekordom hi bil v finalu deveti
Agaton je blizu
RIBNICA - Po zasluženi zmagi nad Sodražico so igralci Agatona tesno, a povsem zasluženo slavili še na tekmi s Kotom in so zdaj s So-dražani najresnejši kandidati za prvo mesto v medobčinski malonogomet-ni ligi v Ribnici. Izidi 9. kroga: Kot: Agaton 3:4, Grmada : Grafit 0:2, Divji jezdeci: Turjak 3:2, Sodražica : Laški pesjani 4: f. Na lestvici s 24 točkami vodi Sodražica, na listi strelcev pa Miha Čampa(Sodražica) in Srečko Rajšel (Agaton), oba pa sta dosegla po 18 zadetkov. (M. G.)
BREŽICE - Olimpijski nastop mladega brežiškega rekorderja v metu kladiva se je v skladu z okoliščinami končal po pričakovanjih precej klavrno. Primož je nastopil v drugi kvalifikacijski skupini, iz katere so se v finale uvrstili štirje metalci. Za finale je zadostoval 76,61 m dolg met, Primožev pred dobrim mesecem , natančneje 5. avgusta, doseženi državni rekord pa znaša 76,81 m. V finalu bi Primožev rekord zadostoval za 9. mesto.
Ko je Primož avgusta izpolnil do sedaj najboljše izide. Bil je moč-
olimpijsko normo, so bile njegove ambicije velike, medtem ko je njegov trener Vladimir Kevo napovedal, da lahko Primož na olimpijskih igrah vrže okoli 73 m daleč, kar bi zadostovalo za uvrstitev okoli 25. mesta, se je mladi rekorder nadejal še precej boljšemu nastopu. Vendar tedaj ni vedel, da bo moral v Avstralijo že tri tedne pred svojim nastopom in da bo ta čas moral vaditi brez trenerja in nekaj časa celo brez kladiva.
Kljub temu je treninge v Avstraliji dobro izkoristil, na testiranjih moči in eksplozivnosti pa je dosegel svoje
nejši kot kdajkoli, in če bi mu uspelo vso to moč z dobro tehniko vložiti v met, bi moral državni rekord premakniti še za kakšen meter ali dva navzgor. A ni bilo tako. Tehnika gibanja je pri vrhunskih športnikih izjemno natančen motorični program, ki se lahko zaradi motečih dejavnikov hitro poruši, posledica tega pa je bistveno slabši izid. To se še posebej pogosto zgodi mladim športnikom. Tudi s Primožem je bilo tako. V soboto, 23. septembra, ob 12.15 je šlo zares. Primož je v prvem metu vrgel 68,83 metra, v drugem poskusu
Predsednik ima svoje turnirje
Mednarodni karate turnir Slovenija Open za pokal Hypo uspešen tudi za domačine - Okrog 330 tekmovalcev iz 8 držav - Tudi francoska reprezentanca - Samovolja predsednika KZS
je prestopil, v tretjem pa mu je uspelo vreči le 67,02 m daleč, kar je zadostovalo za končno 38. mesto med 44 nastopajočimi. Zanimivo je, da je Primož pred odhodom na olimpijske igre s svojim rekordom na svetovni lestvici zasedal prav 38. mesto.
Po vrnitvi domov si bo brežiški olimpijec najprej privoščil nekoliko daljše počitnice, potem pa bosta s trenerjem Vladom Kevom temeljito proučila tekmovalni koledar za sezono 2001, v kateri bodo Primoževi prvi cilji nastop na evropskem prvenstvu za atlete do 13. leta, svetovno prvenstvo, univerziada in sredozemske igre.
L V.
Novomeščana v Banjaluki
NOVO MESTO - Člana teniškega kluba Krka TC Otočec sta nastopila na članskem turnirju v Banjaluki. Roka je v drugem krogu izločil Jugoslovan Lacič, Blaža pa v tretjem krogu Bolgar Jordan Kanev.
KOLESARSTVO
Giro deli Emilia, UCI-1/123. september - 1. Gilberto Simoni (Italija, Lampre-Daikin) 4:58:29,
2.	Massimo Codol (Italija, Lampre-Daikin) +57, 3. Mirko Celestino (Italija, Polti) 1:06, 4. Mar-co Magnani (Italija, Alessio) 1:24, 5. Ivan Basso (Italija, Amica Chips) 1:26, 6. Gorazd Stangelj (Slovenija, Liquigas-Pata) 1:44,7. Dario Frigo (Italija, Fassa Borto-lo 2:34), 8. Davide Rebellin (Italija, Liquigas-Pata), 9. Sven Mont-gomery (Švica, Francaise des Jeux), 10. Ivan Gotti (Italija, Polti) oba 2.56 itd.
Velika nagrada Kamnika, kriterij, člani (54 km) - 1. Stare (Sava Kranj) 43, 2. Vlado Miho-ljevič (Krka Telekom) 33, 3. Igor Kranjec (Perutnina Ptuj & Radenska Rog) II, 4. Boštjan Mervar (Krka Telekom) 9 itd.; starejši mladinci: 1. Jure Zrimšek (Krka Telekom) 27; mlajši mladinci - I. Bole (Bled) 20... 3. Muhvič (Krka Telekom).
NOGOMET
2.	SNL, 8. kolo - ELAN : ALUMINIJ 2:1; Strelci: 0:1 - Majcen (2), 1:1 - Pavlovič (42), 2:1 -Denis Perše (61).
Lestvica;
1. Živila Triglav	8 6 II 21:3 19
2. Elan Nov« mesto 8 5 2 1 16:10 17
3. Jadran Šepič
4. Ivančna Gorica
5. Dravinja
6. Nafta Lendava
8	5	12	16:7	16
8	5	12	14:9	16
8	5	1 2	8:7	16
8	4	2 2	11:7	14
NAMIZNI TENIS 1. SNTL za moške, 2. kolo -KRKA: UČILA KRIŽE 6:2 (Horvat : Ksu Či 2:0, Hribar: Verč 2:0, Retelj : Jazbec 1:2, Hribar : Ksu Či 1:2, Horvat: Jazbec 2:0, Retelj : Verč 2:0, Horvat/Hribar : Ksu Či/Jazbec 2:0, Hribar : Jazbec 2:0)
Vrstni red: 1. ŽNTK Maribor 4,
2.	Kerna Puconci 4, 3. Krka 4, 4. Radgona 4, 5. Maxi Olimpija 2, 6. ETA Preserje 2, 7. Era Velenje 0,
8.	Moravske toplice Sobota 0, 9. Radlje 0, 10. Učila Križe 0.
SEVNICA - Že na letošnji januarski skupščini Karate zveze Slovenije so sprejeli v koledar KZS turnir Slovenija Open za pokal Hypo v Sevnici, zato so bili organizatorji sevni-škega turnirja neprijetno presenečeni, ko so dobili kakšne tri tedne pred njihovim turnirjem razpise za nekakšne turnirje, ki niso bili nikjer v koledarju.
“Gre za samovoljo predsednika KZS Cirila Klanjščka, ki pelje svojo politiko, ne sliši predlogov, tudi ostalih klubov. Nas klubov je le 82 in bi moral upoštevati tudi mnenje vseh ostalih. Na njegov turnir se je odzvalo manjše število tekmovalcev in tudi po kakovosti je bil slabši od našega. A ne gre za to! Če je turnir enkrat v koledarju, ga ne more nihče več črtati, če za tem ne stoji izvršni odbor KZS, ampak samo en človek, ki je predsednik zveze, a ni kompetenten,” je povedal glavni trener sev-niškega KK Hypo Jurij Orač.
Vodstvo sevniškega kluba na čelu s predsednikom Antonom Črepin-škom je ocenilo, daje letošnji turnir, ki ga je odprl sevniški podžupan Andrej Štricelj, precej boljši od lanskega, saj se gaje udeležila tudi francoska članska reprezentanca, ki ima
v svojih vrstah tudi svetovne prvake. To pa je hkrati spodbuda, da prihodnje leto dobijo na turnir še več boljših tekmovalcev. Letos jih je bilo okrog 330 iz 8 držav. “Naš klub je bil med boljšimi in mislim, da smo na pravi poti. Že čez 14 dni odpotujemo v Avstrijo na turnir Salzburg Open. Čaka nas še nekaj mednarodnih turnirjev na Slovaškem, Madžarskem in mladinsko državno prvenstvo," pripoveduje trener Orač.
Rezultati: KUMITE: kadeti (60 kg) 1. Saša Bjegovč (Samobor, Hrvaška), kadeti (65 kg) 1. Dalibor Filipič (Tika Trbovlje)... 3. Danilo Lisec Hypo Sevnica; kadeti (70 kg) 1. Rok Črepinšek; kadeti (75 kg) 1. Andrea Zunanon (Italija); mladinci (65 kg) 1. Marko Stopar (Hypo); mladinci (75 kg) 1. Ivan Maruna (Vrapče Zagreb)... 3. Domen Novšak (Hy-po), mladinci (+80 kg) 1. Miha Va-lenčak (Oplotnica); kadetinje (+50 kg) 1. Željka Zrnetič (Vrapče ZG); KATE kadeti l.Enes Dedič ... 3. Rok Črepinšek; mladinci 1. Marko Stopar, 2. Markuš Kumer (Nemčija); kadetinje 1. Karolina Racman (Brestanica); mladinke 1. Lucija Šolte-sova (Slovaška); KATE dečki (1: 91 -8.-5. kju) 1. Aljoša Orač (Hypo),
dečki (1. 91 in ml. - 4,3. kju) 1. Tomislav Stolar (Hrvaška), dečki (I. 90 - 88) 1. Armin Čoralič (Kolek-tor Idrija), 2. Denis Suhodolčan (Hypo), dečki (1.87 - 85) 1. Ado Bogaljevič (Shotokan SLO); moški (1. 78 in st.) I. Marko Stopar, 2. Andre Schmuck (Nemčija), deklice (1. 90 - 88) 1. Jamsina Hodžič (Velenje), deklice (87-85) 1. Tea Vrbka (Tempo Zagreb), ženske (1.78 in st.)
I.	Miriam Szkudlarek (Francija); KUMITE dečki ( 90-88) - 40 kg 1. Marko Lučič (CRO)... 3. Aleks Va-land (Hypo), (90-88) +40 kg 1. Goran Patafa (CRO), (87-85) - 40 kg I. Matija Novosel (CRO), 2. Tadej Mirt (Hypo), (87 - 85) - 50 kg
1.	Ivan Klarendič (CRO), (87-85) +50kg 1. Ado Bogaljevič; moški (78 in st.) - 68 kg 1. Čecil Bolesnane (F), moški (78 in st.) - 78 kg L.Oliver Beaudry (F), moški (78 in st.) +78 kg 1. Alain Varo (F); deklice (90-88) -35kg 1. Adriana Terek (CRO), (90-88)+35 kg 1. Maša Mar-tinovič (CRO), (87-85)-40kg 1. Sanja Jezernik (Civitas SLO), ženske (78 in st.)-60 kg 1. Patricia Chereau (F) in ženske (78 in st.)+60 kg 1. Laurence Fischer (F).
P. P.
SLOVENIJA OPEN 2000 - Domači karateisti (na posnetku s trenerjem Oračem) so si priborili številna odličja in dokazali, da je sevniški karate še vedno v slovenskem vrhu. (Foto: P. P.)
Faleskini prvi, Natalija druga
STRAŽA - Na zadnji dirki za pokal Alpe Adria v Žili-ni na Slovaškem je Stražan v razredu 125 ccm SP Sergej Faleskini zmagal in s tem osvojil 1. mesto tudi v skupnem vrstnem redu pokala Alpe Adria. Sergej je poleg tega osvojil tudi naslov državnega prvaka v isti kategoriji. Na štirih dirkah za državno prvenstvo je Faleskini trikrat zmagal, četrto zmago pa je osvojila Novomeščanka Natalija Konda, kije v skupnem vrstnem redu osvojila drugo mesto.
Tokrat bo grmelo še pri tleh
Finale evropskega avtomobilističnega super touring pokala namesto v Ljubljani v Cerkljah - Nastopila bosta tudi dirkača formule 1 Narini in Morbidelli
CERKLJE - Ker ljubljanske mestne oblasti organizatorjem tradicionalnih avtomobilističnih dirk klubu
OLIMPIJSKI KOMENTAR
Kaj se je dogajalo v Cathyni duši
Nastop na olimpijskih igrah je za vsakega športnika velika zgodba. Na ta nastop je vezano ogromno pričakovanj in zahtev, duševni pritiski na športnike pa so ogromni. Nekateri jih zdržijo, drugim na poti do vrha spodrsne, čeprav so hoteli najbolje. Ti niso poraženci, so le nesrečniki.
Aboriginska duša
Le kaj je izražal skrivnostni žalostni, skoraj obupani pogled Avstralke Cathy Freeman po zmagi v teku na 400 m. Kaj se je v njeni duši dogajalo tisti trenutek, ko bi vsak drug športnik nasmejano skakal z državno zastavo in skupaj z gledalci proslavljal zmago. Ona pa se je samo sesedla in zbegano zrla predse, medtem ko je stadion norel.
Cathv Freeman pred štartom svoje življenjske tekme na 400 m. (Foto: Gary Hershorn/Reuters)
Olimpijske igre so velika priložnost belih naseljencev Avstralije, da se nekako opravičijo prvotnim naseljencem aboriginom. Cathy je aboriginka, je simbol svojega naroda, zato so ji Avstralci izkazali čast, da je prižgala olimpijski ogenj. Cathy je morala zmagati, sicer bi bila avstralska olimpijska zgodba nepopolna. Njen izraz po zmagi je pokazal, kakšno breme je temnopolto aboriginsko dekle prenašalo. Ljudje, ki niso nikoli nastopili na velikem tekmovanju, ki niso bili nikoli na dosegu velike zmage, njene duše ne bodo nikoli razumeli. Čeprav televizijske kamere pokažejo skoraj vse, v dušo športnika ne sežejo. Na srečo.
Slovenske olimpijske zgodbe
Tudi Slovenci imamo svoje avstralske olimpijske zgodbe. Slovenske medalje so prišle v prave roke. Iztok Čop in Luka Špik sta šampiona, za katera je bilo zlato tako rekoč rezervirano. Ni prav veliko športnikov, za katere bi bili tudi strokovnjaki prepričani, da so na teh olimpijskih igrah enostavno nepremagljivi. Odlična Blejca, ki
na tekmovanjih najvišje ravni ne poznata poraza, sta brez težav prenesla tudi strašanski psihični pritisk. Slovenska strokovna in športna javnost sta od njiju zahtevala zlato. Onadva o tem sicer nista hotela govoriti, vendar sta se dobro zavedala, da bi bilo karkoli drugega zanju katastrofa. Zdržala sta in njuno veselje ob zmagi je bilo nepopisno.
Zdržal je tudi Rajmond Debevec, kar mu je uspelo šele na njegovih petih olimpijskih igrah, čeprav je bi vedno med favoriti. Tokrat mu v kraljevski disciplini olimpijskega strelstva roka ni zadrhtela in puška se ni zatresla. V velikem slogu je osvojil zlato. Zagotovo mu srečo privoščijo tudi njegovi največji tekmeci.
Brigita Langerholc v teku na 800 m ni osvojila medalje, vendar je pokazala nekaj, kar pri naših športnikih vidimo le redko. Od nastopa do nastopa je tekla hitreje, že polfinale je bil zanjo velik uspeh, v finalu, kamor se je uvrstila z novim državnim rekordom, pa od nje nihče ni pričakoval več kot pogumnega teka. A tekla je izjemno pogumno. Že takoj po štartu se je postavila na drugo mesto in kljub strahotnemu tempu vztrajala v ospredju vse do zaključka tekme, ko sojo kar po vrsti začele prehitevati favoritinje. In ko je že vse kazalo, da je omagala, je v sebi našla novo energijo in se prebila do zanjo fenomenalnega četrtega mesta. Ni nepomemben tudi podatek, da je imela Brigita velike težave, daje dosegla normo za nastop na igrah.
Poražencev ni, le nesrečniki
Kaj pa poraženci? Pravih poražencev ni. Vsi so hoteli svoj nastop opraviti najbolje, a se jim to vsem ni posrečilo. V bistvu gre za nesrečnike. Največji med njimi je Mitja Petkovšek, ki je bil prvi favorit za zmago na bradlji, sledijo pa mu Anja Valant, Gregor Cankar in jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon pa tudi naš mladi Primož Kozmus. Vsi ti razen Kozmusa so sodili vsaj v širši krog favoritov za zmago, pri sebi pa so se vsi nadejali vsaj medalj. Nastopi so se jim delno ali celo popolnoma ponesrečili. V igro so vložili vse in izgubili. Njihovo razočaranje je veliko. Njihove sanje so ostale le sanje, hiša iz kart se jim je podrla. Občutili so trdo plat športa, upajmo pa, da jih to ne bo podrlo, kot olimpijski neuspehi niso podrli Rajmonda Debevca.
Olimpijskih iger še ni konec in tudi naših olimpijskih zgodb še ne. Novomeški adut Uroš Murn je svojo kolesarsko nalogo tako ali drugače opravil včeraj, Šentjernejčan Jože Vr-tačič bo v štafeti nastopil jutri. Tudi nekaj drugih slovenskih športnikov olimpijski nastop še čaka. Vsak nastop bo zgodba zase. Upajmo, da bo zmagovalcev več od nesrečnikov.
I.	VIDMAR
Avto šport Slovenija niso dovolile pripraviti prireditve na ljubljanski obvoznici, je moral zagnani organizator že uveljavljene prireditve, dolenjski rojak Matjaž Tomlje, najti novo progo. Spomnil se je zapuščenih parkirnih prostorov za vojaška letala v neposredni bližini letališča v Cerkljah, se povezal z brežiškimi občinskimi oblastmi in z njihovo pomočjo od ministrstva za obrambo s privoljenjem ministra Janeza Janše dobil pristanek lastnika objekta. -
Ministrstvo je dalo parkirišča z dovoznimi potmi v najem brežiški občini, občina pa naprej organizatorjem avtomobilskih dirk, ki so v kratkem času poskrbeli, da je tam nastala 2005 m dolga in 11 m široka dirkalna steza. Te dni ob stezi nameščajo trojne zaščitne ograje, naslednji teden bodo zgradili montažno tribuno za 5000 gledalcev in postavili zaščitno mrežo za varnost gledalcev.
7.	in 8. oktobra bo na prvi prireditvi na novi dirkalni stezi, imenovani po glavnem pokrovitelju Mobitelu Mobikrog, nastopilo skupno 120 dirkačev. Osrednji dogodek tekmovanja bo finalna dirka evropskega super turing pokala, v zahodni Evropi izjemno priljubljene serije dirk, ki med
drugim gostujejo tudi v Monzi, Imo-li, Zeltwegu, na Hungaroringu in Misanu, med vozniki pa so tudi taki. asi kot sta nekdanja voznika formule 1 Italijana Nicola Larini in Gianni Morbidelli. Vse dirke evropskega super turing pokala prenaša tudi športna televizijska postaja Eurosport. Poleg tega se bodo v Cerkljah za zmage potegovali tudi vozniki slovenskega in hrvaškega državnega prvenstva, obeh škodinih pokalov in pokala seicento.
l.V.
Druga zmaga Krke
NOVO MESTO - Novomeški igralci namiznega tenisa so po zmagi v prvem kolu blesteli tudi na prvt tekmi v domači telovadnici na Otočcu, ko so brez težav s 6:2 ugnali Učila Križe. Spet se je zelo iz; kazal Horvat, ki je dobil vse tri posamične partije in premagal tudi najboljšega kitajskega nimizno-tenisarja v Sloveniji Ksu Čija. Izvrstno je igral tudi veteran Marjan Hribar, ki je s Ksu Čijem po izenačenem boju izgubil z 1:2. Hribar in Horvat sta brez težav premagala gostujočo dvojico.
* :iWv
OTROCI ZNAJO KOTALKAT'I - Agencija za šport Novo mestu od IS. septembra do 6. oktobra za predšolske otroke vseh novomeških vrtcev na asfaltiranih igriščih pri vrtcih pripravlja tečaje kotalkanja oziroma rolanja, kol smo ob pojavu kotalk s koleščki v vrsti ta šport preimenovali Slovenci. Tečaje je vodi! Aleš Gros s sodelavci, udeležilo pa se ga bo 140 otrok. (Foto: I V-)
Sestri Silvester zunaj, Murn pa doma
Silvestrovi v paru prvi v Lozani
MIRNA - Na mednarodnem prvenstvu Lozane v Švici sta v slovenski državni reprezentanci nastopili tudi članici mirnskega kluba Tom sestri Urška in Špela Silvester. Na turnirju so nastopile tudi reprezentance nekaterih badmintonsko najbolj razvitih držav, kot so Anglija, Nemčija, Francija, Belgija in Švica. Šilvestrovi sta v kategoriji do 15. leta presenetili z zmago v igri dvojic, kjer sta v finalu z 2:1 premagali Belgijki Elke Blesbrouck in Sabine De-vooght. Med posameznicami je Belgijka Elke Blesbrouck v polfinalu z 2:0 premagala Urško, v finalu pa še Špelo. Obetavni sestri bosta v naslednjih mesecih nastopili na še nekaj podobnih turnirjih.
Na mednarodnem badmintonskem turnirju Jonex Open v Ljubljani se je konec minulega tedna spet izkazal Aleš Murn. V igri posameznikov je v finalu v tretjem nizu proti Ukrajincu Denisu Pešehonovu že vodil z 10:6, a je ob nekoliko nesrečnem razpletu izgubil s 13:15. V igri moških parov je Aleš s klubskim tovarišem Žigo Strmole-tom premočno osvojil 1. mesto, v igri mešanih parov pa sta se zmage veselila skupaj z Ljubljančanko Tinko Peljhan (Olimpija).
Andrej in Nejc v Janak Himal
Med člani osrednje himalajske odprave sta tudi novomeška alpinista Andrej Markovič in Nejc Breščak - Pripravljala sta se v domačih gorah in francoskih Alpah
NOVO MESTO - Med 12 člani osrednje slovenske himalajske alpinistične odprave Janak Himal sta tudi novomeška alpinista Andrej Markovič, član alpinističnega odseka planinskega društva Novo mesto, in Jernej Breščak, ki je sicer član akademskega alpinističnega odseka v Ljubljani. Alpinistična odprava Janak Himal je imenovana po gorski skupini v severovzhodnem delu nepalske Himalaje. Cilji odprave so trije sedemtisočaki: Džongsang Peak (7.483 metrov), Patibara (7.123 metrov) in Karatčuli (7.365 metrov). Vsi trije vrhovi so bili do sedaj osvojeni s tibetanske strani, z Nepala, od koder se bodo nanje povzpeli naši alpinisti, pa še ne.
Pogorje Janak Himal leži na severovzhodu Nepala ob meji s Sikhi-mom in Tibetom ozirotfflfcseverno od znanega osemtisočaka Kančend-zenge.Dostop do baznega tabora je najdaljši v Himalaji in je potekal 2 dni z avtobusom in 9 dni peš ter potem še tri dni prav tako peš do vznožja stene.
Andrej Markovič se je na odpravo Janak Himal pripravljal z dolgimi in zahtevnimi klasičnimi vzponi v domačih in francoskih Alpah, za razliko od večine sodobnih alpinis-
Andrej Markovič
Elan še naprej pod vrhom
Kljub porazu v sedmem kolu je Elan z zmago nad Aluminijem ta konec tedna zadržal visoko drugo mesto
tov, ki so skoraj že pozabili na klasične alpinistične vzpone po dolgih in zahtevnih smereh in se med vadbo vse bolj umikajo v telovadnice, na umetne stene in plezalne vrtce. Tako je pred odhodom v Nepal preplezal severno steno Rakove Špice, kjer je švicarska smer ocenjena z oceno VII. V Franciji je z Urbanom Ažmanom preplezal 1000 m visoko ledeno smer v severni steni Aguille Verte (4100). V svoji 7-letni alpinistični
• Slovenska himalajska odprava Janak Himal je 10. septembra prispela v Katmandu, po zadnjih vesteh pa so člani odprave Janak Himal v ponedeljek po dobrih dveh tednih potovanja z različnimi transportnimi sredstvi in na koncu peš prišli v bazni tabor.
karieri je doma in v tujini preplezal več kot 500 smeri, od tega 50 prvenstvenih. Pred štirimi leti je nabiral izkušnje v perujskih Andih, pred tremi leti se kot najobetavnejši slovenski alpinist udeležil tabora mednarodne alpinistične zveze v Tibetu, kjer je osvajal deviške vrhove pogorja Chola San, pred dvema letoma je preplezal prvenstveno smer v severni steni 8017 m visokega Daulagiri-ja, lani pa je sodeloval v prvi dolenjski alpinistični odpravi v perujskih Andih.
Nejc Breščak je študent 3. letnika Fakultete za šport in pleza pet let.
Lani se je udeležil tabora mednarodne alpinistične zveze v Pakistanu. Na himalajsko odpravo seje pripravljal v domačih gorah, v Dolomitih, kje je med drugim preplezal severno' steno gore Tri Cine, in v Franciji, kjer se je spopadel s severno steno gore Les Droites, kjer je premagal eno najbolj impozantnih ledenih sten, 1000 m visoka klasična smer pa je ocenjena z oceno V.
1. V.
Jernej Breščak
Štanglju je uspel lov na fazane
Z novimi 49 točkami za 6. mesto se je Novomeščan prebil na rob prve petdeseterice lestvice UCI - Na klancu na San Luco boljši 15 kg lažji Gilberto Simoni
NOVO MESTO - Dirka po pokrajini Emilia je še ena izmed dirk z dolgo tradicjjo, na kateri se je izkazal novomeški as Gorazd Štangefj, ki pa tokrat kljub taktično izvrstni vožnji ni imel nobenih možnosti, da bi zmagal. Dirka se je namreč končala s štirimi 9-kilometrskimi krogi, ki jih je v Bologni na koncu vsakega popestril 2 kilometra dolgi klanec San Luca do cerkve svetega Luke s kar 20-odstotnim naklonom.
Prvih 80 km Gira deli Emilia je bilo bolj ravninskih, kar je bila, kot seje po dirki izrazil Gorazd Štangelj, priložnost za odprt lov na fazane. Fazani naj bi bili mladi in neuveljavljeni kolesarji, ki si z na žalostni konec obsojenimi pobegi želijo priboriti svojo minuto slave, a pri tem porabijo toliko moči, da ko jih glavnina ujame, ne morejo več držati njenega tempa in odstopijo; tako kot fazani s svojim okornim letom ne morejo pobegniti lovčevim kroglam. Po 80 km dirke je bil za zadnje fazane usoden dolg in položen Gorjancem podoben klanec, ki mu je sledilo 70 km izjemno razgibane proge s številnimi kratkimi klanci. Pobegi so
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so v 7. kolu v Mariboru doživeli prvi poraz v sezoni, a so si po njem očitno hitro opomogli in konec minulega tedna na domačem igrišču spet zmagali.
Povprečno moštvo mariborskega Železničarja Ligra, ki je na lestvici trenutno na 13. mestu, je bilo v sed-niem kolu tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi usodno za Novome-ščane. Mariborčani so v prvem polčasu z zadetkoma Plošnika in Špraha v 28. in 39. minuti povedli z 2:0, vodstvo domačinov pa so na 5:0 v drugem polčasu povečali Plošnik s svojim drugim zadetkom, Bežik in Pušnik, hud poraz Elana pa je s častnim zadetkom za Novomeščane Pet minut pred koncem vsaj nekoliko omilil Kafert.
Tudi tekma 8. kola z Aluminijem se za Elan ni začela najbolje, saj so gostje iz Kidričevega že v drugi minuti povedli z 1:0, šele 3 minute pred koncem polčasa pa je Pavlovič le izenačil. Prizadevanja igralcev do-
Santej bo spet drugi
KRŠKO - Ljubljančan Matej Ferjan je v Ljubljani zmagal tudi na šesti dirki letošnjega državnega prvenstva v speedwayu, trugo mesto je tokrat osvojil Tomaž Šušteršič (Ljubljana), tretje pa Krčan Izak Šantej, kije tako naslov državnega prvaka dokončno Prepustil Ferjanu in bo tako kot v prejšnjih sezonah najverjetneje tudi letos v skupnem vrstnem redu drugi.
mačega moštva so v 61. minuti tekme obrodila sadove, zadetek za vodstvo z 2:1 pa je prispeval Denis Perše. Štiri minute kasneje so gostje ostali brez izključena Emeršiča, a Elanovi nogometaši številčne premoči niso izkoristili.
Kljub porazu v 7. kolu je Elan še vedno na izjemno visokem 2. mestu, saj imajo samo en poraz poleg Elana le še vodilna Živila Kranj, ki pa imajo eno zmago več od Novome-ščanov. Visoka uvrstitev novomeških nogometašev v klubu še naprej vzpodbuja razmišljanja o napredovanju v prvo ligo, ki pa poleg rezultatske nimajo tudi gmotne osnove.
Tudi letos bodo brez tujcev
Iz Škofje Loke sta se vrnila Škaper in Kersnič -Dokič je prost - Ribničani ostajajo zvesti tradiciji
Belokranjski masters Igorju Rusu
ČRNOMELJ - Belokranjska teniška liga se je končala z zaključnim turnirjem na Majerju v Črnomlju, kjer seje pomerilo 16 najbolje uvrščenih igralcev iz rednega dela lige. Po rednem delu je bil najboljši mladi Vladimir Furlič, ki ga je v polfinalu zaključnega turnirja ugnal izkušeni Igor Rus. na koncu je Furlič z zmago nad Gorazdom Radetom osvojil tretje mesto, Rus pa je v finalu z 2:1 ugnal Francija Novaka.
RIBNICA - S pripravami na novo sezono so začeli tudi rokometaši Inlesa Rika. Trenerju Janezu Ilcu seje avgusta javilo 21 igralcev, s katerimi je tudi sestavljena ekipa za’ prvenstvo, ki se bo zaradi olimpijskih iger začelo šele 14. oktobra.
Po dveh letih se je iz Škofje Loke v matični klub vrnil Damjan Škaper,
Suriya je zmagala tudi v Ljubljani
ŠENTJERNEJ - Na kasaških dirkah v Ljubljani je šentjenejska kobila Suriya na 5. dirki za kasače z zaslužkom nad 900.000 z Vojom Ma-letičem v sulkiju dosegla svojo novo zmago s kilometrskim časom 1:17,8. To je bila Suriyina 23. zmaga v karieri. Zmago Suriye je s petim mestom dopolnil Valat na vajetih Jožeta Judeža s kilometrskim časom 1:18,6. Na 4.dirki za kasače z zaslužkom do
900.000	SIT je Sai Baba z Vojom Maletičem osvojil 4. mesto (1:19,8).
V 8.dirki za domače in uvožene kasače v kasaškem jahanju se je odrezal tudi Agil, ki ga je jahal Boštjan Košak. V Boštjanovem prvem nastopu sta dosegla kilometrski čas 1.25,4, kar je eden najboljših rezultatov v kasaškem jahanju v Sloveniji.
V kasaškem maratonu je nastopil Bukefalos, vendar dirke zaradi poškodbe ni dokončal. (J. J.)
Jako Možeta prehitel Jaušovec
Motokrosisti so konec minulega tedna nastopili na dirkah za državno prevenstvo v Dolini pod Kalom (Šentvid pri Stični) in na motokros ligi na Rakeku
V razredu do 125 ccm je bil novomeški motokrosist Jaka Može dvakrat drugi in je tudi v skupnem vrstnem redu osvojil drugo mesto. Obakrat ga je prehitel član moštva Fortuna iz Trebnjega Mariborčan Marko Jaušovec, s katerim sta si pred °smo dirko delila prvo mesto v skupnem vrstnem redu, tako da Jaušovec zdaj sam vodi. Dobro se je tokrat °drezal tudi tekmovalec semiškega Nixa Marko Špehar, kije v skupnem Vrstnem redu osvojil šesto mesto. V fazredu 80 ccm je bil Uroš Nastran (Fortuna Trebnje) drugi, Dejan Ogu-lin (NIX Semič) pa šesti.
Na osmi dirki državnega prvenstva je Andrej Čuden (Fun šport Krško) v četrtliterskem razredu zamudil priložnost in v odsotnosti Bošt-
jana Kampuša osvojil manj točk, kot bi jih lahko. Tako je v prvi vožnji, potem ko je štartal tretji in je skušal dohiteti Janeza Juhanta (Fortuna Trebnje), padel, Juhant pa mu je na cilju ušel za bore dva metra. V drugi vožnji je Čuden padel že v prvem zavoju po štartu, imel potem veliko opravka s slabšimi tekmovalci, do konca dirke pa seje prebil le do četrtega mesta. Z enim tretjim in enim četrtim mestom je bil skupno četrti, zbral pa je- 28 točk. Janez Juhant je bil drugi in Alojz Fortuna, ki prav tako nastopa za moštvo Fortuna Trebnje, sedmi.
Na drugi dirki motokros lige na Rakeku seje med podmladkarji s 85-kubičnimi motorji najbolje uvrstil Denis Dolinšek. V prvi vožnji je bil
prvi, v drugi pa gaje na štartni rampi dvignilo, tako da je padel in je potem moral loviti sotekmovalce. Na koncu je bil drugi, drugi pa je bil tudi skupno. Na skupni lestvici Denis še naprej vodi. Boštjan Ocvirk med amaterji s 85-kubičnimi motorji tokrat ni imel sreče. V prvi vožnji je po vodstvu v prvem krogu nesrečno padel, zgubil precej časa, a je nadaljeval dirko, vendar je prišel le do sedmega mesta, v drugi vožnji pa je gaje prehitel le Jaka Bizjak. Iztok Bence, sponzor Fun športovih motokrosistov, je tokrat med veterani spet dobro odpeljal dirko. V obeh vožnjah je bil tretji, zbral je 30 točk in se je na skupni lestvici s tretjega mesta povzpel na drugo.
druga okrepitev, vratar Sašo Kersnič, je po eni sezoni vnovič med nekdanjimi soigralci, tako tudi Lovro Zbašnik, ki lani ni igral. Predsednik kluba Lado Orel je povedal, da je Goran Dokič prost igralec in da lahko brez nadomestila odide v drug klub, dokler pa ne najde novega okolja, je še vedno član Inlesa Rika. To so letošnje kadrovske spremembe, kar pomeni, da Ribničani tudi v prihodnje ostajajo zvesti tradiciji, zaupanju v lasten igralski kader. Trener Ilc pričakuje, da se bodo v igri lepo ujeli bolj izkušeni in mlajši igralci, zato je letos priložnost, da pokažejo, kaj zmorejo.
“Leta dozorevanja so mimo. Lani je bilo najtežje, saj smo morali kot novinci večkrat hoditi po žerjavici. V drugem prvoligaškem ciklu nas čaka zahtevno delo, močna liga in, prepričan sem, mirna končnica brez bojazni, da bi se nam zgodilo najhujše," je povedal Janez Ilc. Po višinskih pripravah v okolici Loškega Potoka so nekaj dni vadili z žogo, se nato udeležili osmega Šilčevega memoriala, sedaj pa nadaljujejo z drugimi različicami pripravljalnega obdobja. Torej so igralci, ki tvorijo letošnjo ekipo: Kersnič, Dukič, Grm, Ivanec, Škaper, Pajnič, Natan, Nejc in Mare Hojč, Mikulin, Lesar, Henigman, Špoljarič, Zbašnik, Gregor in Jaka Ilc, Krže, Bartol, Šilc, Zbačnik in Košir.
M. G.
Edini gol za Slovenijo
NOVO MESTO - Na treh kvalifikacijskih tekmah za evropsko mladinsko prvenstvo v nogometu so nastopile tudi tri igralke novomeškega Radia Krka Jasmina Mlakar, Jasmina Medle in Irena Čegovnik. Na tekmah proti Belorusiji, Litvi in Madžarski so slovenske dosegle en sam zadetek, dosegla pa ga je Novome-ščanka Irena Čegovnik. To je obenem tudi edini gol slovenske ženske mladinske reprezentance na uradnih tekmah do sedaj.
AG Kovinar in AS
KOČEVJE - Izidi 11. kroga občinske liga Kočevja v malem nogometu: skupina A: Krempa Štalcerji : Rog 4:2, Slovenka : Kostel 0:9, Željne : AG Kovinar 2:7. Z 20 točkami vodi AG Kovinar. Skupina B: AS : Radar 5:4, Atletiko : Tri Zvezde 0:6. Z 18 točkami še naprej vodi AS. (M. G.)
se vrstili drug za drugim, vendar vse do zaključnih 4 krogov v Bologni ni bilo nič odločenega. Gorazd je bil ves čas v ospredju in je do zaključnih krogov pripeljal v ubežni skupini, v kateri pa razen njega ni bilo nikogar
• Zmagovalec prve dirke po Emiliji je bil leta 1909 Italijan Eberardo Pavesi, v letih 1941, 1947 in 1948 je dirko dobil legendarni Fausto Coppi, leta 1972 je bil najmočnejši verjetno najboljši kolesar vseh časov, Belgijec Eddy Merckx, leta 1974 in 79 se je zmage veselil znameniti Italijan Francesco Moser (Ita), v zadnjih letih pa med zmagovalci te dirke lahko najdemo tako slavna imena, kot so Švicar Tony Rominger, Rus Dimitrij Konjišev, Italijani Gianni Bugno, Maurizio Fondriest, Francesco Casagrande in Michele Bartoli, lani pa je bil najboljši odlični Nizozemec Michael Boogerd.
od favoritov. Le-ti sojih ujeli na vrhu prvega od štirih strmih vzponov na San Luco. Gorazd je takoj zatem izkoristil njihovo utrujenost in jim je skupaj s še dvema iz prejšnje skupine ubežnikov spet ušel, skupina favoritov na čelu s peresno lahkim Gilber-tom Simonijem pa je trojico ponovno ujela na vrhu klanca na San Luco. Priložnosti za še en pobeg Gorazd ni več imel, saj je v ospredju ostalo le še šest najboljših. Zmagovalca dirke
so odločili kilogrami. Gorazd je vedel, da se s svojimi 68 kg na klancu na San Vito ne more enakovredno meriti s 53 kg "lahkim" Simonijem in drugimi gorskimi specialisti. Simoni jim je ušel v predzadnjem krogu, končni vrstni red pa je določil zadnji vzpon na San Luco, kjer je bil cilj dirke. Gorazd je vedel, da tokrat nima možnosti, da bi ugnal katerega izmed lažjih tekmecev, vedel pa je tudi, da ima pred zasledovalci iz ozadja dovolj prednosti, tako da se je potrudil le toliko, da je zmogel še zadnjo strmino in si s 6. mestom priboril novih 49 točk, s katerimi se je na svetovni lestvici povzpel na rob prve petdeseterice.
I. V.
Kranjec in Derstvenšek
SEVNICA - Na septembrskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica v pospešenem šahu je zmagal Toni Kranjec, ki vodi tudi v skupnem vrstnem redu, na septembrskem turnirju sevniških veteranov pa je prvo mesto prav tako osvojil vodilni v skupnem vrstnem redu Franc Derstvenšek. (J. B.)
Rekreacija za Mirnopečanke
MIRNA PEČ - Organizacijski odbor mirnopeškega teka bo tudi letošnjo zimsko sezono pripravil redno tedensko rekreativno vadbo za občanke Mirne Peči. Starejše ženske bodo lahko v telovadnici mirnopeške osnovne šole vadile ob sredah ob 18. uri, mlajše pa ob 19. uri. Vadbo bo vodila Alenka Gazvoda.
Občinsko nogometno prvenstvo
VELIKE LAŠČE - V soboto, 2. septembra, seje začel jesenski del občinskega prvenstva v malem nogometu, ki bo enkrat tedensko potekalo do 14. oktobra. Nastopa osem ekip. Po treh krogih vodi ŠMD Turjak z 9 točkami, sledijo Gostilna Murn s 7 točkami in Laški pesjani ter Tesarstvo - krovstvo Škof s po 6 točkami. Brez točk je le ekipa F.C. Komar. Na spomladanskem delu prvenstva, ki je bilo konec maja, je zmagala ekipa ŠMD Turjak, ki ima z malim nogometom največ izkušenj.
Uk
DOLENJCI NA MATTERHORNU - Vsako leto se na Matterhorn, 4478 visoki vrh v Valaiških Alpah, povzpne nekaj sto izkušenih planincev in plezalcev, med njimi so letos bili tudi novomeški alpinisti in planinci. Na pot so se odpravili 4. septembra in preko Italije prišli do Zermatta, mesta pod to najbolj poznano goro švicarskih Alp, ki je sicer po višini šesta najvišja, zaslovela pa je zaradi svoje izjemne oblike. Vzpon na vrh Novomeščanom žal ni uspel, saj je na višini 3900 metrov začelo snežiti in pihati: v sunkih je veter pihal tudi do 100 kilometrov na uro. Ob vrnitvi V Slovenijo se je skupina No-vomeščanov povzpela še na 3342 visoko Marmolado v Dolomitih. (Jože Hartman)
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Od/tovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega sc nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
DL 37, 14. septembra
Vse zaposlene delavke v Zaščiti Suhor zelo presenečajo in obenem žalijo izjave t.i. nekdanje delavke iz računovodstva, zapisane v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca. Omenjena računovodkinja trdi, da so izjave predsednice sindikata ge. Gaz-vodove neresnične. Med drugim tudi trdi, da ni res, da nismo dobile izplačanega regresa zadnjih 5 let. Če bi ta oseba res delala v računovodstvu podjetja, bi ji bilo dobro znano, da plačil v zadnjih petih letih res ni bilo, in ne bi zavajala javnosti.
Žal pa so dejstva takšna: V letih 1995, 1996, 1997. 1999 in 2000 regresa nismo dobile. Celo več: za leto 1997 smo pod pritiskom takratnega lastnika in direktorja Petra Kostelca morale pristati, da smo vpisale v dohodninsko napoved znesek 102.000 tolarjev bruto, čeprav ga nismo nikoli videle. V začetku je od nas zahteval celo, da vpišemo znesek 204.000 tolarjev, po našem negodovanju in njegovem izsiljevanju pa smo za ceno obstanka podjetja morale pristati na vpis polovico manjšega zneska. V letu 1998 smo dobile bone za lastne proizvode v vrednosti 102.000 tolarjev, vendar je bilo blago izbrano po višjih cenah, kot je bilo enako v trgovinah.
Minimalno plačo za maj smo prejele 18. julija 2000, za junij, julij in avgust 2000 pa do danes še ne in tudi ni pričakovati, da bi jo kdaj prejele. Po objavljenem članku v Dolenjskem listu smo dobile delno povrnjene stroške za prevoz na delo za mesec junij in julij 2000. Prehrana zadnje tri mesece ni več organizirana, zato jo prinašamo od doma v lastni režiji. Stroške prehrane smo dobile povrnjene le za mesec junij 2000.
30. avgusta 2000 smo vse delavke prejele sklepe, da smo uvrščene med tehnološke presežke za dobo 6 mesecev. Direktorjeva žena, ki nam je sklepe izročila, je rekla, da gre samo za našo zaščito, da pa moramo naslednji dan vseeno priti na delo, kar smo tudi storile. Preko pravne službe zveze delavcev Solidarnost smo se zaradi domnevne protizakonitosti sklepov nanje pritožile, vendar delodajalec do danes ni dal nobenih pisnih odgovorov nanje.
V sredo, 20. septembra, zjutraj smo direktorja Bruna Ribariča vprašale, kdaj bomo dobile zaostale plače. Po 10. uri istega dne nam je ustno sporočil, da smo do nadaljnjega na brezplačnem dopustu. Kot vse kaže, bi se nas delodajalec rad znebil
na način, ki nam ne bi dajal nobenih pravic iz naslova statusa brezposelnosti. O vsem tem smo preko pravne službe ZD Solidarnost obvestile republiškega inšpektorja za delo, izpostava v Novem mestu.
To je, žal, resnica delavk Zaščite Suhor, d.o.o.
Delavke Zaščite Suhor (imena v uredništvu)
Žrtvam vojnega nasilja
LJUBLJANA - 30. septembra se bo iztekel rok za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja. Zahtevo za priznanje statusa lahko vložijo državljani, ki so kot otroci izgubili enega od staršev, ki so bili v zaporu, v internaciji, izgnanstvu, na prisilnem delu, v pregnanstvu ali na begu pred vojnim nasiljem nemškega, italijanskega ali madžarskega okupatorja ali na begu pred prisilno izselitvijo, ali so mu starša ubili kot talca, ali pa je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB. Zahtevo je potrebno vložiti na upravni enoti. Ker bo rok kmalu potekel, k zahtevi pa je potrebno priložiti kar precej dokazil, lahko v zakonsko določenem roku podate samo zahtevo za priznanje statusa žrtve, dokazila pa lahko predložite naknadno.
Hrvat napihal preveč
METLIKA - Na mednarodni mejni prehod seje 21. septembra nekaj po polnoči pripeljal 29-letni Hrvat D. H., ki mu je alkotest pokazal 0,86 promila. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in potni list ter ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
Cerkev spet obnavljajo
LITIJA - Cerkev sv. Miklavža v litijskem starem mestnem jedru obnavljajo in dograjujejo že dobri dve leti. Po izgradnji prizidka in obnovi strehe so se dela ustavila, ker po prvotnih načrtih notranjost ni bila jasno definirana, v začetku letošnjega leta pa jo je arhitekt Jože Marinko s predstavniki župnije jasno zasnoval. Od junija se gradnja nadaljuje, novembra letos pa bi cerkev že lahko služila svojemu namenu. Na Miklavževo nedeljo, 10. decembra, bo v Litijo prišel nadškof Frane Rode, ki je vzidal temeljni kam^n, obnovljeno in povečano cerkev sv. Miklavža pa bo tudi blagoslovil.
Seje konec pred začetkom
LITIJA - 18. redna seja litijskega občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavali tudi statut občine in zaključni račun proračuna za leto 1999, se je končala že pri sprejemanju dnevnega reda. Svetniki Marko Juvančič, Franc Černe in Martin Hostnik (vsi SLS + SKD Slovenska ljudska stranka) so predlagali razširitev dnevnega reda, Marko Juvančič pa je menil, da naj bo na seji prisoten tudi župan Mirko Kaplja, kije bil zaradi obveznosti v Ljubljani. Županje sicer prišel z enourno zamudo, a po odmoru se s predstavniki strank ni mogel dogovoriti o dnevnem redu, zato je bila seja zaključena.
K. Š.
KAV ZV/f/ /ec/čez, PA B<oj /sod //v F>a/g I/
Voi-ti-Aje-M /'s
&o?ot2
p/zAe, <
Preganjenim po tisoč mark odškodnine
Zvezna republika Nemčija je v letu 1998 odobrila žrtvam nacionalsocialističnega preganjanja posebno humanitarno pomoč, ki se bo izplačala iz sklada za humanitarno pomoč posebej oškodovanim žrtvam nacifašizma v državah jugovzhodne Evrope. Na podlagi dogovora med našo in nemško stranjo so za izplačila iz tako imenovanega Hir-schevega sklada upravičeni taboriščniki, politični zaporniki in ukradeni otroci. Gre za 3.021 upravičencev, ki bodo dobili po tisoč nemških mark odškodnine v tolarski protivrednosti. Izplačevanje, za katero je zadolžen Rdeči križ Slovenije, seje pričelo 18. septembra in bo zaključeno v dveh mesecih.
Izplačil iz Hirschevega sklada ne gre zamenjati z izplačili iz sklada "Spomin, odgovornost, prihodnost, ki ga je prav tako ustanovila Zvezna republika Nemčija in zadeva odškodnino za prisilno in suženjsko delo v Nemčiji med drugo svetovno vojno. Zahtevke za izplačila iz tega sklada bo zbirala Mednarodna organizacija za migracije na temelju razpisa, ki se še pripravlja.
Pester program ob tednu otroka
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja v sodelovanju z otroškim vrtcem, Ljudsko knjižnico in občinskim SPV številne prireditve ob tednu otroka, ki bo od 2. do 7. oktobra. V soboto, 30. septembra, bo ob 7.30 izlet na Pikin dan v Velenje. V ponedeljek, 2. oktobra, dopoldne bo'pri osnovnih šolah in vrtcu spust balonov, 4. oktobra pa pogovor z županom Dragovanom ter ura pravljic v Ljudski knjižnici. Od 3. do 6. oktobra bodo ustvarjalne delavnice „Mladi za starejše”, 10. oktobra v metliški športni dvorani dve predstavi čarovnika, v vrtcu pa ob 17. uri predavanje za starše ..Odrasli - zgled otrokom". V sredo, 11. oktobra, bo v otroškem vrtcu lutkovna igrica, 13. oktobra pa na domačiji Raztresen v Jankovičih ekstempore mladih likovnikov Bele krajine. 18. oktobra bo v metliški šporni dvorani kviz „Na cesti nikdar nisi sam”. Sicer pa bodo v oktobru potekali še otroški parlamenti, različne dejavnosti s področja prometne preventive, predavanja in delavnice za mladostnike, akcija ..Otrokom prijazne trgovine” s popusti pri nakupih za otroke, začeli pa bodo zbirati tudi denar za nakup novoletnih daril za najmlajše.
Hrast
Skavti v Stični
Novomeški skavti iz Šmihela smo se v soboto, 16. septembra, odpravili v Stično na 19. srečanje mladih z naslovom “Beseda je meso postala". Že na vlaku smo se pridružili mladinski skupini iz Kloštra. Del poti smo opravili peš, srečo pa smo poskusili tudi s što-pom. Na cilju so nas pozdravili plakati “Zabavajmo se brez alkohola.” Program, ki je združeval skavte iz vse Slovenije, je bil zelo zanimiv, pester in zabaven. Udeležili smo se tudi predavanja o igrah, po maši pa je nekaj časa z nami preživel tudi Adi Smolar. Domov smo se polni lepih vtisov vrnili v večernih urah.
MEGI iz Novega mesta
Mnogo let je že minilo odkar te jaz poznam, pod vejevjem tvojim rad sem vasoval.
Takrat si bil že mogočno drevo, da takega ni bilo za našo vasjo.
Zdaj pa tudi ti si se postaral, komaj da sem te še spoznal.
Zadnjič spet sem te obiskal, s teboj bi rad kramljal, spomine še obujal, ko sem pri tebi vasoval.
Čeprav že dolgo je od tega, pa slišim tvoj šepet, ko upov poln sem šel v svet, pozabil nisem tvoj nasvet.
"Nikdar v svetu ne pozabi od kod so tvoje korenine," šepeta! si mi v vetru.
Zdaj spet se vračam k tebi po spomine.
Obiskujem te, ko zjutraj se prebujaš, ko s tvojih vej se petje ptic oglasi, pa na večer, kako mili so ti glasi. Mladost, le kje so tvoji zlati časi?
TONE VIRANT
KAKO KAZE NA BORZI?
Nizek promet niža tečaje
Prejšnji teden je skupen promet z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi znašal le 2,7 milijarde tolarjev. V la znesek so vključeni svežnji v vrednosti I milijarde tolarjev. Promet je bil za polovico manjši od povprečnega tedenskega prometa v lanskem septembru. V letošnjem letu je bil povprečni tedenski promet nižji le v avgustu. Nizek promet je vplival tudi na tečaje. Indeks SBI20, ki prikazuje gibanje tečajev dvajsetih najpomembnejših delnic na borzi, se je znižal za 0,8, indeks PIX, ki odraža gibanje tečajev delnic PID-ov, pa za 0,35 odstotka.
Kljub padcu tečaja Pivovarne Laško razmerje med vrednostjo njenih delnic in delnic Radenske še vedno odstopa od napovedanega menjalnega razmerja L 77: L Konec prejšnjega tedna je razmerje znašalo 1,85:1. V primeru, da bo zamenjava delnic uspela, in ob predpostavki, da je tržna cena delnic Pivovarne Laško korektna, so delnice Radenske podcenjene za skoraj 5 odstotkov. Telekom je prejšnji teden objavil spremenjene načrte glede letošnjega dobička. Prvotno je napovedal 15,6 milijarde tolarjev dobička, sedaj pa je to oceno zaradi nižjih prihodkov znižal na 8,6 milijarde SIT (lanski dobiček je znašal 7,9 milijarde tolarjev), zato so nekateri delničarji na četrtkovi skupščini Telekoma kritizirali njegovo poslovanje in slabo planiranje.
Do sedaj so informacije o prodaji Simobila vplivale na rast tečajev delnic njegovih lastnikov, saj se predvideva, da bodo delničarji Simobila s prodajo svojega deleža precej zaslužili. Ugoden
vpliv na borzno dogajanje je mogoče pričakovati tudi zaradi tega, ker se bo del sproščenega denarja najbrž vrnil na borzo. Za zdaj pa kaže, da so bile informacije o nezadovoljstvu avstrijskega Mobil koma (potencialnega kupca Simobila) s poslovanjem Simobila neresnične. Razgovori o prevzemu Simobila se nadaljujejo in predvideva se, da bo transakcija izpeljana do konca leta.
Banka Slovenije je v petek, 22. septembra, znižala provizijo, ki jo morajo tuji investitorji plačevati, da lahko v vsakem trenutku prodajo slovenske vrednostne papirje. Sedaj trimesečna provizija znaša 0,5 odstotka, od 1. oktobra dalje pa bo 0,4-odstotna. Znižanje provizije je premajhno, da bi lahko pritegnilo tujce. Za veliko tujih investitorjev ni pomembno, kakšne so omejitve, ampak samo, da omejitve obstajajo. Dokler ne bodo v celoti odpravljene, na našem trgu vrednostnih papirjev ne bodo kupovali.
Ne glede na povedano večja slovenska podjetja, ki so zanimiva za tuje investitorje, zadnje tedne opažajo povečan interes tujih investitorjev. Analitiki dogovarjajo sestanke z vodstvi slovenskih podjetij, ker so jih zdramili ugodni polletni rezultati in nizke cene delnic. Žal interes tujcev za zdaj ostaja te na papirju. Analitiki pripravljajo poročila in jih pošiljajo investitorjem, ki se zaenkrat še ne odločajo za nakupe. Očitno bodo počakati vsaj do volitev.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba, Novo mesto te. 371 822 21, 371 822 27
Ljubljansko pismo
Letos še ne bo odškodnin
Namerno zavlačevanje
LJUBLJANA - V Društvu izgnancev Slovenije so bili prepričani, da bodo izgnanci (in druge žrtve nacizma) še letos deležni izplačil vojne škode, pa se to ng bo zgodilo: slovenski parlament že v tretjem sklicu ni sprejel zakona o poplačilu vojne škode. Ne samo to: onkraj Alp in tudi naši politiki kar naprej govorijo o Avnoju, ne povedo pa, koliko je Avstrija zaradi vojne škode, ki nam jo je povzročila v drugi svetovni vojni, dolžna Sloveniji.
Sedanja'slovenska vlada ima tako kot prejšnje na razpolago vse potrebne dokumente, da bi lahko odločno zavrnila avstrijske zahteve po vračanju premoženja, pa o tem ne premore odločne besede. Slovenija je z Avstrijo že pripravila sporazum o sodelovanju pri prostovoljnem izplačilu odškodnin prisilnim delavcem, Avstrija pa obljubila, da bo te odškodnine poravnala. Zato ni ne logično ne pošteno, če Avstrija karkoli zahteva od Slovenije, dokler ne bo poravnala svojih dolgov Slovencem. Avstrijci so sodelovali pri izgonu
63.000	Slovencev. Le kje jemljejo ob tem dejstvu njeni politiki pogum in moralno moč za izjave, da je treba poravnati krivice tistih, ki so leta 1945 zapustili Slovenijo, da bi se izognili sojenju, ker so sodelovali z nacisti? Popis vojne škode, ki je je za 2,5 milijarde današnjih DEM, so predlagali zavezniki takoj po vojni, kar pomeni, da jo je tedanja Jugoslavija popisala po njihovem priporočilu, to pa je pomenilo tudi priznanje naše državnosti in suverenosti.
Razumljivo, da je preložitev razprave o vsem tem na novoizvoljeni državni zbor sprožila hudo razočaranje med slovenskimi izgnanci in ostro javno reakci-
jo njihovega društva. V Društvu izgnancev Slovenije (DIS) so ogorčeni, ker državni zbor tudi v tem mandatu ni sprejel zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, čeprav se je na računu za te namene nabralo že več kot pet milijard tolarjev.
In od kod se steka denar za vojne odškodnine v Sloveniji? Leta 1992 je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki določa tudi ustanovitev Sklada za poplačilo vojne odškodnine. V ta namen se že od leta 1995 zbira 8,5 odstotka sredstev iz naslova kupnin olastninjenih podjetij. Prva obravnava zakona je bila leta 1995, druga letos februarja, do tretje obravnave pa še ni prišlo, saj so poslanci 6. septembra zavrnili predlog matičnega odbora za1 gospodarstvo za prednostno obravnavo zakona. Sicer pa za upravičene zahteve in predloge izgnancev doslej niso imeli posluha še v nobeni dosedanji vladi. Ker zakon ni bil sprejet, DIS od vlade zahteva, naj se zbrana sredstva kot akontacije takoj razdelijo upravičencem, saj menijo, da vlada ta sredstva neupravičeno zadržuje in zavlačuje njihovo izplačilo.
Tako so v DIS v letih 1997 do 1999 zbirali podatke o prisilnih delavcih, zato Slovenija ni zamudila roka za skupinsko tožbo, ki je bila za 5.515 izgnancev in
1.600	preživelih iz koncentracijskih taborišč vložena 12. maja lani pri deželnem sodišču v Bonnu. Pri zbiranju podatkov o upravičencih do odškodnine sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (10M). V DIS upajo, da bodo z IOM uskladili svoje že zbrane podatke, tako da upravičencem - povprečno so stari že okoli 75 let -formularjev ne bo treba izpolnjevati na novo. Zdaj imajo zbrane podatke že za 6.484 upravičencev, ki so prisilno delali v Nemčiji, in 470 upravičencev, ki so delali v Avstriji, imajo pa še podatke o 7000 že pokojnih prisilnih delavcih, ki so delali na ozemlju tretjega rajha. Vendar vsi ti letos odškodnin ne bodo deležni. Nekateri jih tudi ne bodo nikoli dočakali.
VINKO BLATNIK
NAJBOLJŠI TOMAŽ GRDI N - Na letošnjem Rock Otočcu je bil že četrto leto zapored organiziran fotonatečaj za Pro foto center Cumulosovo nagrado. Udeležilo se ga je 36 fotografov. Po fotografijah sodeč, jih je pri ustvarjanju najbolj navdihovalo blato. Komisija, ki ji je predsedoval dosedanji trikratni zmagovalec natečaja Borut Peterlin, je te dni izbrala najboljše. Prvo mesto je zasedel Tomaž Grdin iz Novega mesta (na sliki je njegova fotografija), drugi je biI Dean Jukič, član Fotografskega kluba Portorož, na tretje mesto pa se je uvrstil Ljubljančan Peter Nose.
VELEPOSLANIK KITAJSKE NA OBISKU PR! NOVOMEŠKEM ŽUPANU - V četrtek, 21. septembra, je mestno občino Novo mesto obiskal veleposlanik LR Kitajske Yang Hexiong. V prostorih občine sta ga sprejela župan dr. Anton Starc in podžupan Adolf Župan. Obisk je bil namenjen veleposlanikovi predstavitvi, saj je bil za to funkcijo v Sloveniji imenovan v minulih mesecih■ Pogovor je zadeval predvsem nadaljevanje sodelovanja med mestoma Jixing in Novo mesto, ki sta leta 1994 podpisali protokol o sodelovanju. Gost je povabil predstavnike mestne občine na sprejem, ki ga kitajsko veleposlaništvo pripravlja ob 51. obletnici ustanovitve LR Kitajske. (Foto: M. Klinc)
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto, tel. 068 324 81
Stanje na vašem tekočem računu vam v Novi Ljubljanski banki varno sporočimo prek kateregakoli mobilnega telefona, ki ga imate.
Informacije o stanju na vašem računu in na tekočih računih, pri katerih ste pooblaščeni, prejmete s kratkim sporočilom SMS na vaš mobilni telefon. Sporočilo vam v časovnem terminu, ki si ga sami izberete, pošljemo vsak dan, teden ali mesec, kakor želite. Na prejemanje informacij se lahko naročite ali prekličete kadarkoli želite.
Mobilno stanje na tekočem računu je na voljo vsem imetnikom mobilnih telefonov, ki poslujejo z novo Ljubljansko banko.	(
Stisnimo jih!
RENAULT
Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 30. septembra pripeljite v naše salone, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev". To bo njegova zadnja pot, saj bomo poskrbeli, da bo dotrajan avto ekološko neoporečno uničen.
"Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe.
Ozelenimo
nacionalni
vozni
park!
www.rrnaultJM
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Nova premoženjska zavarovanja
Še kvalitetnejša
Z novim načinom zavarovanja hiše- stanovanja in opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru škode zagotovili-da vam vse- kar je uničeno- nadomestimo z novim.
• Bolj raznolika
Izbirate lahko med različnimi variantami zavarovanj-ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam.
• Varnejša
Zavarovanja krijejo več nevamosti-|Saj smo povečali število rizikov-ki so vključeni v posamezne variante zavarovanj'
Ugodnejša
Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Za dodatne informacije:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.- Cankarjeva 3- 2507 Maribor- tel.: 02/233 21 00- faks: 02/233 25 30 individualna premoženjska zavarovanja: tel.: 02/233 22 91 e-pošta: infb@zav-mb.si- spletna stran: www.zav-mb.si Poslovne enote ZM d.d.:
Ljubljana- tel.: 01/234 55 00- Slovenj Gradec- tel.: 02/884 15 91- Ljutomer- tel.: 02/584 13 60 -Celje- tel: 03/544 35 04- Kranj- tel.: 04/236 70 40- Koper- tel.: 05/639 88 27-Nova Gorica- tel.: 05/335 90 00- Novo mesto- tel.: 07/332 53 30
CJ
Slovenska Vele stranka
predstavlja
volilne okraje!
L	Ringov nicr:	31.	Tekstil Šentvid	61.	Maakct Kadontje	95.	Marka Komen
1.	Blagovnica Vrle Domhlc	32.	Tekstil Videm Dobrepolje	62.	Mattel Ptnevje	96	Mm nata Sekam
	Blagovnica Vek Celje	33.	Moda Grosuplje	63.	Mmket Kača Domlak	97.	Mm natri Kuž
3.	Blagov nica Ivančna Gorica	34.	Klila Škofljica	64	Market Robca	91	Mtm natri Vitme
II.	Diskonti:	35.	Tekstil Selana	<5.	Marta Mengeš	99.	Miai natri Gujatnlo
4.	Diskont Jarše	36	Tekstil Komen	66	Market Dt*	106	Mm natri Koemi
S.	Diskont Kočna Kamnik	37.	Spon Selana	67.	Martcl lakov aa	101.	Mm natri Krvavi ptnuk
6.	Diskom Gmsuplje	31	Salon pohištvi Hulsu	61	Mattel Moravče	KB.	Mm natri Okna
7.	Diskont Kočevje		Domlale	M.	Matka Količevo	163.	Mm muka Pbdpml
L	Diskont Vilnuije	39.	Pobrilm Domlale	76.	Mattel Kattank	IM.	Mm naka Selam
».	Diskom Domžale-Bvila	40	Fobritvo Kamnik	71."	Matka Klaiaja	1115	Detbmsa KmemT
10.	Diskont Domžale	41.	Pobril vo Grosuplje	72.	Marka Skute	106	Dctkaba DtmMe
	oblačila in obutev	42.	hitrimi Škofljica	73.	Market Komenda	107.	Pmkafrim Igndm [nodbre
II.	Disko« Selana	43.	Moštvo Selam	74	Mata Meda		Mengeš
III.	Nclhikkr poskrvnr enote:	44.	Papir in obutev Gtmupljr	T5s	Marta Nevlje	101	Tigroma Blagroma
12.	Blagovni hria Kevina	43.	Knjigama Kamnik	76	Maka Duplica	10*	ltjv.ro, V,Up*
13.	Avtottgoviua Selana	46	Drogenja Kanal	77.	Matka Srcibpt vaa	116	poslroabnta Anini
14	Agnmuutel Selana	47.	Drogerija Selana	71	Market laze	III.	prolroabma Plntrona
1$.	Kovinar Domlale	41	Kozmetika Selana	76	66 - -k -a 6« . ._:6 Marin ihftu	112 fmbiuAuVibmtc	
16.	Železnini Ivančna Gorici	49.	Sleklo Komen	(KI	Marta Grosuplje	113 ponbunlmra Shmjri	
17.	Žck/nina Selana	SOL	Steklo Selam	tl.	Matka Škofljica	114	pusk.abro*a luke
II.	Železnina Komen	51.	Trafika Selana	V.	Matka TriurGrosapije	115 putknaknea Sborjje	
10.	Kovina Gnvsuplje	11	/h itske postav ar male	13.	kbnta Šentvid	116	poskvabroa Mu
20.	Gradbenik Domlak	(sapenaaiketi. maricti in klasične		M.	Matka Šmarje Sq>	117.	pukroutnea tata
21.	Kurivo Selana	prodajaln:):		H	Marta Videm Doborpo^e	111	pv*sk.abnsa Gkrvnuea
22.	Univcrzal Kamnik	52.	Supentuitri Kamnik	16	Matka Vttap Gun	119	ptdroubua ktdtabna
23.	lilekutt material Selana	53.	Sapcrttuika Ivanini Gorica	17.	bfarkaGajjcvien	126 paskvakmn Skitom	
24.	Tcboika Videm Dobrepolje	54	Sapemiiket Selana	u	bfatkaShčtu	121.	prokroubnci Baesanaea
21	Dum 'Tremo Kamnik	55.	Maiket Vek Domlak	«9.	bfarka kilta	122 pusknaknea lbpe|e	
26	Tip Top Kamnik	56	Mattel ttkretje	96	Maita Ommlje	123.	futslmohma Mmenp
27.	Cciminka Dunilak	57.	Mattel Dtan Domlak	M.	Mata Scnuiečt	IM	rvvsknabnea Gradišče
21	Tatja Mengeš	51	Market Bakov nik	92.	Marta Divača	125. pukaOUulkmpe	
20.	Modna hašo Kamnik	51	Molet Stranje	e.	Muta l okev		
3A	Nova moda Kamnik	«a	Market Satova	94.	Maria Kuzma		
Trudimo w. da ki luk v vašem kraju odprt rahbm mesto «san uto utnufuhh »Up mšdt aktov po zona*. .e«*
VELE
nnmniiiiiifCTinin
mms tunutm nuim lunn
e-mail: info@unlvox.sl
Tein c n TcizloM .
Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost dobre investicije?
Naj Vam ne bo vseeno, kdo upravlja z Vašim premoženjem.
Odslej Vam v Krekovi banki nudimo tudi vse storitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
KREKOVA BANKA
tel.: 02 - 22 93 119. e-mail: priiruK,ktrva<it:(dikrekova banka, v
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI (TO
SLOVEMTEI JAsL
tel.(OI) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si
l N T E R MARKETING
* Ponudba velja, če sklenete naročniško razmerje Mobitel GSM vsaj za 18 mesecev. Telefon je zaklenjen na omrežje Mobitel GSM. Naročniki Mobitel GSM lahko ob sklenitvi dodatnega naročniškega razmerja zamenjate svoj dosedanji mobiinik za Motorolo V.2288. Vrednost telefona se bo zmanjšala za ocenjeno vrednost
starega mobilca. Zamenjava je možna pri naših večjih posrednikih.
Na Triglav
|)()	5
JL	Ptipiavljem	im	vse	triglav	i»
► POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: NISSAN ADRIA d.o.o., Ljubljana
► Pooblaščena prodajalca: ►AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, 30 99 310 ►AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 81 40 389
	E	fr«	Bas
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79 940
07/33 79 941 faks:	07/33	22 282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brusnicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku:
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah;
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Dol. Vrhpolju, Gor. Suhadolu. Metliki (okolica), Mimi (okolica). Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica). Škocjanu (okolica):
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju. Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka). Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg,
- Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje; bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica)
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
MHz
WAP. Kar ni v glavi, je v mobitelu. 18 18 18
Za dober start WAP telefon po izredno ugodni ceni.
Podrobnejše Informacije dobite pri svetovalcih v Mobitelovih centrih, po telefonu: 041/031 700 700 ali 080 70 70 in na spletnih straneh.
vas
četrt hov p rij ate Ij
EDINO, KAR JI MANJKA, STE VI.
vaš četrtkov I prijatelj I
Odpiramo vam povsem nov, WAP svet, poln zanimivih in uporabnih informacij. Potrebujete pa seveda WAP telefon. Poleg uporabe že znanih GSM storitev vam namreč omogoča vvapanje, tj. dostop do prirejenih internetnih strani.
Sklenitev naročniškega razmerja Mobitel GSM je vstopnica za nakup mobilnega telefona WAP po posebni ceni.*
priporočena cena
Marko Peljhan, http://makrolah.IJudmila.org
Od 15. septembra do 15. oktobra vsi naročniki Mobitel GSM in Mobluporabnlkl brezpiačno vvapate v domačem omrežju.
Motorola V.2288 z FM radiem za
27.000 SIT*
DOBRO \ŽOD
I Primer izračuna*:
za Demio 1,4i TE Cool 50 % polog 1.114.688 SIT
50 % v 24 obrokih po 46.445 SIT Obresti vam podarimo *»..
mazoa
?i§ rsjovo mesto
44 ANJKandijska 9
. '	07/	33	21	115
tuuiucna. a<jenCLja	33	25	477
*
rgvA\roim
KMETIJA PO ITALIJANSKO
S poučnega ogleda kmetije v Italiji
Nekaj slovenskih kmetov, predvsem rejcev mesnih pasem govedi, se je odločilo za obisk pri italjan-skih stanovskih kolegih. Prejšnji predsednik italijanskega Združenja rejcev govedi pasme limousine in charolais, Guiseppe Pantaleoni, ki je sedaj zadolžen za stike s tujino, je pomagal organizirati ogled kmetije La Selva pri Sieni.
Izvedeli smo, da je lastnik leta 1984 kupil 1.100 ha zemlje, od tega 800 ha gozda in 300 ha travnikov, pašnikov in sadovnjakov. Usmerili so se predvsem v rejo govedi in konj. V čredi je sedaj 90 krav pasme limousine, trije biki in mlade živali ter 70 odraslih konj quarter. Ime so dobili po tem, ker so najhitrejši v teku na četrt milje. Kmetija se ponaša z nazivom evropskih prvakov v reji in jahanju teh konj. Poleg tega imajo doma trgovino, v kateri prodajajo lastno meso, olivno olje in vino. Zaposlenih imajo 15 ljudi, od tega pet pri konjih in le enega pri govedu. Konji so vse leto na paši, vendar imajo hleve zaradi poletne sence.
Hlevov za krave nimajo, saj je podnebje toplo in so živali na paši vse leto. Krave so razporejene v tri skupine, v vsaki je en bik, ki ga kupijo na testni postaji. Od junija do avgusta je vsakoletno obdobje suše, takrat jih dokrmljujejo z zelo dobrim senom. Paša poteka od marca do konca decembra, nato pa sledi obdobje mile zime, ko so živali na paši v bližini kmetije. Telitve so sezonske in potekajo na prostem, razen telic, ki telijo pod nadzorom v posebnem boksu. Telitve so razporejene sezonsko od no-
vembra do sredine februarja. Teleta ves čas dokrmljujejo s krmili po volji, v katerih je zaradi slabše kvalitete paše večja vsebnost beljakovin. Odstavljajo jih v starosti šestih mesecev.
V Apeninih, kjer so dobri pogoji za kmetovanje, kmet ne dobi neposrednega plačila na površino, dobijo pa preko 50.000 tolarjev državnih subvencij na kravo (pri nas
16.000 tolarjev na gorsko-višin-skem območju). Limousine ima ceno kilograma klavne polovice 720 tolarjev, pri nas je maksimalno 580. Čeprav kmet za vse, kar proda, iztrži 30 - 50 odst. več kot pri nas, so cene hrane v trgovinah precej nižje od naših. Cena plemenskih telet, težkih 300 kg, je okoli
150.000 do 180.000 tolarjev, telice, stare deset mesecev, okoli 300.000, breje telice pasme limousine, stare dve leti, pa stanejo 430.000 tisočakov. Z licitacijo lahko kmet kupi bika na testni postaji. Biki, primerni za osemenjevanje, so po
1.200.000 do 1,400.000 tolarjev, za pripust tudi manj. Za najboljših 10 odstotkov bikov so zainteresirani osemenjevalni centri, kijih lahko najamejo od kmeta. Za obdobje manj kot leto dni plačajo kmetu za najem 370.000 tolarjev in mu dajo nekaj sto doz semena zastonj. Rejec po pretečenem času vključi bika v čredo in ga uporabi za pripust. Zanimiv je tudi sistem obdavčevanja, saj kmetje plačajo za davek letno polovico neto dobička, torej so odšteti vsi stroški od amortizacije do stroškov dela - pa imajo še vedno pozitiven rezultat!
BARBARA ŽAGAR
Novo zdravilo v obliki tablet
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije postaja astma vse pogostejša bolezen, zato ji mnogi pravijo kar ..epidemija 21. stoletja". Ocenjujejo, da ima to bolezen vsak dvajseti odrasli in kar vsak deseti otrok na svetu. Je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Astma je posledica vnetja v dihalnih poteh. Poleg dednosti je najpogostejši vzrok za njen razvoj alergija, to je preobčutljivost na snovi v okolju. Za razvoj astme pri otrocih so pomembni še drugi dejavniki, npr. kajenje matere, prehranjevanje dojenčka in virusne infekcije.
Stanje obolelih z astmo se lahko tudi poslabša, kadar pridejo v pljuča škodljive snovi. Največkrat pride do tega v primeru večje količine alergenov ali pa zaradi draž-Ijivcev (cigaretnega dima, smoga, večjih telesnih naporov, čustvenih stresov, stika s kemičnimi snovmi in strupi v kmetijstvu, hladnega zraka, virusne okužbe ipd.). Prvi in pogosto najpomembnejši ukrep za preprečevanje poslabšanja astme je odstranitev alergenov in dražil-cev. Ukrepom za zmanjšanje obremenitev z alergeni sledi zdravljenje z zdravili, ki delujejo protivnetno. Na preprečevanje poslabšanja astme pomembno vpliva dosledno sa-moopazovanje in merjenje pljučne funkcije, na podlagi česar bolnik sam uravnava jemanje zdravil po predhodnem dogovoru z zdravnikom.
Pri zdravljenju astme poznamo dve skupini zdravil: olajševalna ali bronhodilatatorna zdravila, ki sprostijo krče gladkih mišic okrog sapnic in ublažijo simptome astme, in preprečevalna ali protivnetna zdravila, ki zmanjšujejo vnetje
dihalnih poti in s tem preprečujejo okvaro tkiva. Učinek vseh protivnetnih zdravil se pokaže po nekajdnevnem rednem jemanju. Šele takrat se znaki astme omilijo in preprečijo nove napade. Tovrstna zdravila je treba jemati vsak dan, tudi takrat, ko ni bolezenskih znakov. Neredno jemanje zdravil povzroči poslabšanje astme in je vzrok manj kakovostnemu življenju. Predvsem majhni otroci in starejši bolniki težje jemljejo zdravila v obliki pršil, saj je potrebno dobro obvladati tehniko inhaliranja.
Leta 1997 je družba Merck Sharp&Dohme Idea INC. na trg uvedla novo zdravilo montelukast z namenom, da ponudi obolelim za astmo (otrokom nad 6 let in odraslim) zdravilo, ki se jemlje zgolj enkrat na dan, kije učinkovito in ga bolniki dobro prenašajo. Novo zdravilo, ki po več kot dveh desetletjih predstavlja nov način zdravljenja astme in je v obliki tablet, je na voljo tudi na našem trgu. Posebej za otroke so izdelali žveč-Ijive tablete z okusom češnje. Učinek na znake vnetja se pojavi v enem dnevu. Številne klinične raziskave pa so pokazale, da se je ob uporabi novega zdravila pri bolnikih izboljšal nadzor nad astmo: zmanjšalo se je število astmatičnih napadov, pojav simptomov astme podnevi in ponoči, zmanjšala seje poraba olajševalcev in izboljšala kvaliteta življenja. Tablete tudi zmanjšujejo krčenje bronhijev po telesnem naporu in tako pomagajo bolnikom, da ostanejo aktivni. Novo zdravilo je učinkovito samo ali v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje astme.
J. D.
Ljubljana: A C0SM0S, 01/51 95 090; GAMA CENTER, 01/52 31 126; MAZDA CITY, 01/24 25 000; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, I 02/45 03 550; Ptuj: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451; Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770; Celje: STIGMA 93, I 03/49 18 500; Zagorje: AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Velenje: AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, 03/89 72 170; Kranj: AVTO MOČNIK I 04/20 41 696; Nova Gorica: AUT0RENT, 05/30 28 460; Koper. AVTOPLUS, 05/61 37 038; Novo mesto: SIGMAC0M, 07/33 76 400; I Brežice: GAMA, 07/49 93 030
www. mazda, mms.si
Na kmetiji Im Selva smo pri paši vznemirili krave pasme limousine s sesni-mi teleti, ki so se zatekli k svojim materam.
ZDRAVLJENJE ASTME
Mazda vam ponuja leasing z obrestno mero:
Demio 1,4i TE Cool 2.229.376 SIT
Nemogoče, boste rekli. Pa vendar je res: pri Mazdi vam ponujamo izjemno ugoden leasing, z 0-odstotno obrestno mero za avtomobile Demio 1,4i TE Cool, 323F-cool in Premacy Exdusive. Če pa ste se zagledali v kakšnega od drugih modelov, bomo tudi v tem primeru poskrbeli za nadvse ugoden kredit in leasing. Še več: polog in rok odplačila bomo prilagodili vašim željam in potrebam, ves postopek pa boste opravili na enem mestu - pri vašem prodajalcu z vozili Mazda. Oglasite se!
* Kupec plača le stroške odobritve in vodenja leasinga v znesku 1,5 % MPC. Višina mesečnega obroka je odvisna od valutnih razmerij.
Premacy Exclusive
3.499.000 SIT
323 F-cool
od 2.381.338 SIT
PRALNI PRAŠEK DAM TAED,
Teol, v PVC vedru, 3,6 kg
KROMPIRČEK IPER,
Pata, 300 g
ŽIVILA
Ponudba velja od 28. septembra do 11. oktobra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
SVEČA PIRAMIDA SUPER, 500 g
VEGETA,
Podravka, 250 g
do živali v izpust po čistem. Nekoč bodo morda tudi to storitev tržili.
Vse živali na ekološki kmetiji so spuščene in se prosto gibljejo v ogradah. Govedo se 200 dni na leto pase po travnikih, čez leto so zunaj krškopoljski prašiči, ki na zimo končajo v zamrzovalniku ali v dimu, na prostem so tudi kokoši, pridružili pa se jim bodo še zajci. Začeli so z mlado živino, zato imajo zdaj le dve kravi, naslednje leto pa jih bo že osem, in par bikov za zakol. Ta dva sta edina v hlevu. Končala bosta v klavnici, kjer mesarji pripravijo meso za točno določenega kupca. Meso je tako ustrezno veterinarsko pregledano. Sicer pa na taki kmetiji nobene bolezni ne zdravijo vnaprej. Če je nujno, po analizi in posvetu z živinozdrav-nikom uporabljajo samo dovoljena zdravila in se držijo dvakrat daljše karence od običajne. Uporabljajo posebne mineralne dodatke za biokmetije in čakajo, da bodo tudi pri nas na razpolago krmila iz naravnih snovi.
Mleko uporabljajo za domače potrebe, izdelujejo jogurt in skuto ter že pripravljajo tudi predelavo mleka. V prihodnje bodo naprodaj jajca domače pasme kokoši (Štajerka), saj imajo tudi valilnico, v kateri so letos zvalili 100 piščancev. Gospodinja Sonja ne skriva: piščancev ni več. Ker so se spozabili in niso upoštevali narave, jih je v eni sami noči vzela lisica. Prehitela jih je, še preden so dokončali kurnik.
S semeni se začne...
Na kmetiji imajo rastlinjak na topel gnoj, ki ga dodatno ogrevajo še od zgoraj. V njem sejejo in vzgajajo sadike za vrtnine, čez poletje pa spodaj obirajo paradižnike, medtem ko v zgornjem delu sušijo zelišča in semena. Vse zgradbe so in bodo enostavne, pri delu pa si pomagajo z lastnim znanjem , pri čemer pride še kako prav Rajkovo elek-tričarsko in sinovo tesarsko znanje.
Na poldrugem hektarju polja sadijo in sejejo skupno okrog 50 vrst različnih vrtnin, vendar vsako leto vse ne uspejo. Letošnja huda suša ni dala rasti cvetači in špinači, solata pa je uspela le tam, kjer je ostalo več zeli, ki jo je zaščitila pred soncem. Naslednje leto, ko bodo imeli kali, bo že lažje, kajti namakanje je nujno tudi na ekološki kmetiji, saj daje več in boljše pridelke. Vrtnine okopavajo, zastirajo in zalivajo. Pred boleznimi jih poskušajo obvarovati s kolobarjenjem, s kombiniranjem kultur, s čaji za škropljenje, z lastno pripravo kompostov in z upoštevanjem setvenega koledarja. Zdaj se na trgu že dobijo tudi naravna sredstva za varstvo pred koloradskim hroščem.
Še letos bodo posadili tudi pol hektarja sadnega drevja in grmičevja, da bodo na stojnicah
PRI KASTELČEVIH NA SELIH PRI AJDOVCU
SONJA KASTELIC NA PO!JU - Na poldrugem hektarju polj sadijo in sejejo čez 50 vrst vrtnin. Vse vedno ne uspejo, a tako je pač v naravi. (Foto: B. D. G.)
lahko ponudili sezonsko sadje, vinograda pa ne načrtujejo, razen trt za namizno grozdje.
S semeni za ekološko kmetijo je precej težav, kajti tovrstni kmetovalci želijo uporabiti čim-več avtohtonih sort. Toda kje dobiti semena? Sonja jih je zbirala tudi po okoliških domačijah. Semena prideluje sama, do leta 2002 pa jih sme kupovati tudi v semenarnah, če niso razkužena. Ekološki pridelovalci si izmenjujejo semena, sicer pa jih bodo morda v prihodnje, če bodo imeli presežke, tudi prodajali.
...na tržnici konča
Vse našteto govori, da imajo pri Kastelčevih vrh glave dela. Poleg tega, da kmetujejo, morajo pridelke tudi sami tržiti, kajti sicer bi bil zaslužek premajhen. “Ob sredah prodajamo na tržnici v Kosezah in ob sobotah dopoldne na ekološki tržnici na Ribjem trgu v Ljubljani. Zelo se veselimo, da bomo še to jesen tudi na novomeški tržnici dobili poseben prostor, kjer bomo ob petkih dopoldne skupaj z drugimi kmetijami prodajali ekološke pridelke. Za prihodnje leto načrtujemo še prodajo v zabojčkih in tedensko dostavo po naročilu na dom,” načrtuje Sonja in doda, da na tržnici prodajata oba z možem. Stranke tako poznajo oba in jima bolj zaupajo.
Na Selih pri Ajdovcu št. 1 se začne dan bolj zgodaj, kot si lahko mislimo. Vsako jutro od petih naprej je čas za pisarniško delo: običajno po dve uri, pozimi pa še več. V jutranjih urah
Sonja in Rajko kujeta načrte, se usklajujeta in urejata papirje. Vsak dan morata namreč zapisovati vsa dela in dogajanje na kmetiji, zapisati kupljena sredstva in zabeležiti vse, kar so uporabili. Vodita hlevsko knjigo, kopičita analize zemlje in izvide veterinarskih pregledov, beležita nakupe semen, se ukvarjata z materialnim knjigovodstvom, pišeta dnevnik in statistiko o financah. Pozimi veliko načrtujeta, kajti vsaka ekološka kmetija mora vnaprej prijaviti načrt pridelave po vrstah kultur in površinah za vse leto. Natančno morata zapisovati tudi prodajo.
Tako. Po vsem doživetem, videnem in zapisanem lahko mirne duše zaključimo, da ekološko kmetovanje ni mačji kašelj. Predstave o idiličnem kmetovanju, kjer poseješ, pa potem samo od sebe zraste, se pri Kastelčevih kaj hitro razblinijo in klonijo pred pravo podobo. Ekološko kmetovanje je garanje. Zahteva obilo pridnih rok in trdega dela ter še več znanja. Kastelčevi poskušajo, kjerkoli se le da, izvleči čim več sodobnih spoznanj, poleg teh pa upoštevajo tudi nauke iz starih knjig in revij, ki s porjavelimi listi na policah ponujajo znanje že čez 100 let. Vse pride prav, le s pravo mero in z razumom je treba uporabljati in kombinirati teorijo in izkušnje. Da neka družina vse to zmore, mora ekološko kmetovanje po stati nekaj več kot dejavnost za zaslužek. Postati mora način življenja, prepričanje.
BREDA DUŠIC GORNIK
Ekološko kmetovanje je način življenja
pred 100 leti, da so zajele in uporabile padavinsko vodo. Pri Kastelčevih bodo kale začeli uporabljati naslednje leto. Načrt že imajo in tudi vsa potrebna dovoljenja. “Načelo ekološkega kmetovanja je, da mora imeti vsaka stvar, ki jo narediš tri namene. Vračamo se k starim načinom kmetovanja, a hkrati vključujemo tudi vsa sodobna spoznanja, kar zahteva precej znanja in načrtovanja,” razlaga Sonja.
Pri Kastelčevih z žitom posejejo 3 ha polj. Zdaj se na njih še beli ajda in zori koruza, medtem ko so pšenica, pira, oves, ječmen in proso že v kašči ali pri kupcih. Žito najprej odberejo za seme (hibridi so sicer dovoljeni, nikakor pa ne zaželeni) ter za prodajo zrnja in moke, kar ostane, pa porabijo pri hranjenju živali. Veliko zrnja prodajo za kalčke, stranke pa si ga lahko same zmeljejo na tržnici s priročnim namiznim mlinčkom ali pa jim ga nameljejo doma z manjšim mlinom. V načrtih je tudi peka kruha na domu, ki se je bo morda lotila hčerka, po poklicu kuharica.
Žita seveda ne škropijo s strupi in ne gnojijo z umetnimi gnojili. Pri oskrbi žitnega polja jim odlično služi posebna česalna brana, s katero vse žito in koruzo dvakrat ali trikrat na leto okopljejo. Ugotovili so, da je s česanjem žito dalo dvakrat večji pridelek, le vedeti moraš, kdaj je pravi čas za tako delo.
Tisoče metrov ograj
Tudi gozd je del ekološke kmetije. Izkoriščajo ga za hlodovino, ki jo prodajajo in uporabljajo kot gradbeni material. Potrebujejo namreč veliko lesa - za lesen hlev in druga bivališča za živali, lesene ograde za živali in dolge metre ograje, ki bo varovala polja pred divjadjo. Les uporabljajo tudi za kurjavo in prodajajo drva, v gozdu pa nabirajo še zelišča in gobe, kadar pač rastejo.
Imajo tudi stroj za izdelavo sekanca, ki ga uporabljajo za humus in za nastiljanje, da gre-
Sela pri Ajdovcu so 8 kilometrov navzgor po cesti iz doline Krke. V gruči treh domačij, ki so se še ohranile tu gori, ena že tri leta nudi dom Kastelčevim: Sonji in Rajku, njunim polnoletnim otrokom Lei, Žanu in Roku ter desetletni Ani. Družina je že 18 let predana ekološkemu kmetovanju, za katerojim je v Stični primanjkovalo prostora, zato so si kupili zapuščeno domačijo visoko nad Dvorom pri Žužemberku. Tu kmetujejo na naravi in človeku prijazen način.
Prva misel, ki mi je prešinila še od meglenega jutra zaspano glavo, ko sem pri Dvoru zavila po cesti navzgor proti Velikemu Lipovcu in Ajdovcu in je sonce že žgalo na bližnje zidanice, je bila: “Tu gori pa najbrž nimajo toliko bronhitisa.” Če so ljudje na tem koncu lahko bolj zdravi, potem verjetno ni razloga, da ne bi bile zdrave tudi živali in rastline, če jih le ljudje po nepotrebnem ne zastrupljajo.
Kastelčevi živijo izključno od ekološke kmetije, za tak način kmetovanja pa imajo tudi certifikat in z njim dovoljenje, da prodajajo izdelke pod blagovno znamko Biodar. Za tak način kmetovanja potrebujejo precej zemlje: premorejo 9 ha gozda in 16 ha obdelovalne zemlje pa še so najeli 5 dodatnih hektarjev. Pridelujejo skoraj vse, kar si človek lahko zamisli, česar še ne, pa še bodo. Njihova kmetija morda v hipu razblini vse romantične predstave o sonaravnem kmetovanju. Nič lepih nizkih stavb in sveže prepleskanih hlevov. “Za ureditev še ni bilo časa,” že opravičujejo že na začetku našega obiska. Nič čudnega, kajti kmetija je bila že
dolgo zapuščena in za začetek, tako pravi življenje, je treba vzpostaviti pridelavo.
Čeprav končne podobe Kastelčeve kmetije še ni mogoče videti v naravi, pa obstaja. Sonja jo nosi že lep čas v glavi in v dokumentih ter jo vedno znova in znova premleva z možem Rajkom. Da, nekoč bo pri Kastelčevih na Selih zelo zelo drugače. Že v naslednjem letu bo stekla vsa zastavljena pridelava, z izgradnjo prostorov pa bodo nadaljevali postopoma.
Žita samo češejo
Za ekološko kmetijo je značilna mešana proizvodnja, pri tem pa upoštevajo sožitje žive in nežive narave. Poskušajo ohranjati avtohtone vrste živali in rastlin, ustvarjajo majhna, čimbolj naravna območja z združbo živali in rastlin, in vzpostavljajo krogotoke. Saj vsi že vemo, da se vse v naravi obrača v krogu, le da tega nočemo upoštevati. Ujeti želijo veter in ga uporabiti ali pa ujeti čimveč padavinske vode, čemur bo namenjen sistem kalov na posestvu, kakršnega so imele kmetije
ROK JE GLA ViNI ZA STROJE - Česalo je zelo koristen stroj za obdelavo žitnih polj na ekološki kmetiji.
UMETNOSTNI KOVAČ
Poje ob delu in železo mu odpeva
Na največji potniški ladji na svetu Grand Princess, ki je dolga 290 metrov, sprejme pa 2.600potnikov, za katere skrbi UOO-članska posadka, je eden od luksuznih salonov opremljen tudi s slovenskimi izdelki, narejenimi v Klečetu, su-hokranjski vasici, ki se skoraj drži Šmihela pri Žužemberku. Tamkajšnji umetnostni kovač, 32-letni Robi Struna, je namreč naredil okoli 180 m barier, pregrad, ki ločujejo posamezne dele salona. Gre za umetelne kovaške izdelke, vgrajene v les in medenino, vse skupaj pa je zelo lepo, skladno in deluje res luksuzno.
Robi Struna je širši javnosti tako rekoč neznan umetnostni kovač, ki pa ga poznavalci in ljubitelji teumetnostne obrti izredno cenijo in spoštujejo. Naročila dobiva od vsepovsod, še posebej iz tujine, kjer je, zlasti za petične naročnike v Italiji, Avstriji in hrvaški Istri naredil dela, ki so vredna občudovanja. Večino stvari, ki jih prevzame, izvede sam, in to od zasnove do izvedbe in montaže. Pri vsem pa je mladi mož, ki živi samo za svoje ustvarjalno delo, še izredno inovativen, saj “pogrunta” tudi take stvari in tehnične rešitve, ki bi jih lahko patentiral. Tako je skoval žar, ki s posebnim sistemom zrcal in drugih tehničnih rešitev “deluje” na sonce in ustvari temperaturo do 180° Celzija. Eno njegovih večjih del je gotovo oprema za dvorec v Avstriji. Med drugim je za ta dvorec naredil tudi kovan lestenec, ki v premeru meri 2,8 m, v višino 2,4 m, tehta okoli 400 kg, obešen pa je na II m dolgih, prav tako ročno kovanih verigah; s pomočjo elektromotorja z daljinskim upravljanjem je moč lestenec spuščati ali dvigovati za 8 metrov.
Vse to in številne druge stvari Robi izdeluje v preprosti delavnici, ki si jo je uredil v nekdanjem skednju; tam, kjer je bil hlev, sedaj sestavlja večje stvari, kjer je bilo včasih gnojišče, je kovačija, na kraju, kjer je stala
listnica, pa orodjarna. Vse orodje si, kot se za pravega kovača spodobi, Robi naredi sam. Pa sploh ni izučen kovač, marveč ključavničar. Več let se je vsak
Robi Struna pri delu v svoji kovačiji.
dan tako kot številni Suhokranj-ci vozil na delo v ljubljanski Litostroj, potem nekaj časa delal pri obrtnikih, pred štirimi leti pa se je odločil da bo začel na svoje, in to kar doma. “Začel sem tako rekoč brez vsega,” začne pripovedovati v pojočem suhokranjskem narečju. Le varilni aparat in kotno brusilko je imel. Obrt seje glasila: lahke kovinske konstrukcije, v praksi pa je v glavnem delal vrtne ograje za prijatelje in znance. “Tako
GLASBENA SKRINJA Muza moj’ga bluza
Da so Andreju Šifrerju, uspešnemu slovenskemu pevcu in kantav-torju, všeč “ženske, k^pijejo pivo, se smehljajo in gledajo iskrivo" in ki “dobro vedo, da jim po pivu prsi rastejo", vse pogosteje slišimo na valovih številnih radijskih postaj, pa tudi da ima Muzo svoj’ga bluesa in da mu angel iz Bohinja na uho šepeta, da ga pa prej ali slej zagrabi hek-senšus blues. Seveda, radijske valove in poslušalce spet osvajajo nove Šifrerjeve pesmi, tokrat z albuma Muza moj'ga bluza, kije na kompaktni plošči Dallas Recordsa že v trgovinah. Lirično obešenjaškim Šif-rerjevim verzom osmih pesmi dela družbo Prešernova balada Neiz-trohnjeno srce, ki ji je Šifrer napisal melodijo, in Raya Davisa melodija, ki ji je Šifrer priredil slovensko besedilo. Skupaj deset skladb, posnetih v ameriških in britanskih studiih v sodelovanju s tujimi glasbeniki.
Jože Galič in Glasba iz Sloyenije
Ljubitelji narodno-zabavnih melodij poznajo Jožeta Galiča kot avtorja melodij in muzikanta, ki je na naši glasbeni sceni dve desetletji deloval z Ansamblom Slovenija in z njim posnel kar enajst plošč, kaset in zgoščenk, sodeloval pa v več kot dvesto radijskih in televizijskih oddajah. Poslej bodo njegovo ime in glasbo, ki jo piše, povezovali s skupino Glasba iz Slovenije. Predlani je namreč začel snemati doslej še neobjavljene skladbe, pri tem pa so se mu pridružili odlični instrumentalisti in pevci ter njegova družica Cita s citrami, ki zdaj tvorijo ansambel nekoliko nenavadnega imena' Glasba iz Slovenije. Snemanja so v sodelovanju še z nekaterimi gostujočimi glasbeniki zaključili letos spomladi in tuje zdaj nov album z 12 melodijami, ki mu Galič pravi kar "projekt mojega življenja". Izšel je pri glasbenem založništvu Heli-
don. Glasba na albumu je zelo slovenska, brez tujih vplivov, besedila pa opevajo resnično življenje in težave malih ljudi.
Ansambel Alojza Grnjaka
Nika Records je avgusta poslala na tržišče dvojno cedejko oziroma štiri kasete 44 izbranih skladb z dveh velikih in več malih plošč ansambla Alojza Grnjaka in vokalnega kvarteta Marles. Plošč ni več mogoče nikjer dobiti, po melodijah znanega prleškega ljudskega muzikanta pa so ljubitelji starih viž pogosto povpraševali. Zdaj si lahko omislijo kompaktni plošči ali kasete ter prisluhnejo skladbam, za katere. Grnjak najde navdih med vinorodnimi griči rojstne Prlekije in v vsakdanjem življenju tamkajšnjih ljudi. Kot pravi ljudski muzikant ne pozna not, pesmi ustvarja po posluhu, h končni podobi pa pripomorejo tudi drugi člani ansambla.
Skupaj za vedno
Trikratni zmagovalec Lojtrce domačih, lanski dobitnik bronastega Slavčka in še številnih drugih nagrad na festivalih in tekmovanjih. Ansambel bratov Poljanšek, je pri založništvu Menart izdal nov album z naslovom Skupaj za vedno. Na albumu je dvanajst instrumentalnih in pevskih skladb.
Tomaž Rajterič - kitara
Za ljubitelje resne kitarske glasbe je na tržišču že nekaj mesecev cede-jka vodilnega slovenskega kitarista Tomaža Rajteriča. Glasbenik ima kljub mladosti za seboj veliko uspešnih nastopov doma in na tujem kot solist in kot član različnih komornih skupin, prejel pa je tudi več odmevnih mednarodnih nagrad. Glasbeni kritiki poudarjajo predvsem njegovo muzikalno poglobljenost in odlično tehniko. Za svoj prvi albumu je Rajterič izbral suit-na cikla dveh mojstrov kitarske glasbe, španskega skladatelja Isaaca Albeniza in brazilskega skladatelja Heitorja Villa-Lobosa.
iz veselja, bolj zase, pa sem naredil kakšen lestenec, stojalo za rože, ampak nič kovanega. Prvo stvar, ki sem jo tudi ‘otolkel’, so bile okenske rešetke.” S kovaštvom Robi ni imel nič, o kovaškem delu ni nič vedel, nobenega kovača ni poznal, niti v kovačiji do takrat še ni bil.
Znanec, ki je videl, da ima smisel in voljo, mu je predlagal, da bi za hišo njegove znanke, podjetnice iz Trzina, naredil zavite stopnice z ograjo. Za bistrega in ambicioznega suhokra-njskega fanta je bil to izziv, ki se ga je lotil zavzeto in z vsem žarom. Naredil je samonosilne spiralne stopnice, da sojih hodili gledal od daleč. Še danes jim rečejo “slavne Strunove stopnice”. Teje videl tudi italijanski podjetnež, eden od opremljevalcev ladje Grand Princess. Tako ga je prevzelo, da je šel gledat, v kakšnem sodobnem obratuje to “čudo” nastalo, kateri inženir gaje zasnoval in katera ekipa ga je naredila. Pa je prišel v Klečet bogu za hrbtom, videl Robijevo revno delavnico in takoj uvidel, da gre za izjemno nadarjenega človeka, železu predanega čarodeja. “To naročilo je pravzaprav začrtalo mojo nadaljnjo pot v umetnostno kovaštvo,” pravi Robi. Z njim si je tudi finančno tako opomogel, da seje trdno postavil na svoje noge.
“Če ne bi dobil tega naročila, sploh ne bi vedel, da imam ta dar,” prizna.
Od takrat se naročila kar vrstijo, da jih skoraj ne more dohajati. Vsega pa tudi ne vzame. “Delo me mora veseliti, biti mora izziv, hkrati pa me ne sme omejevati, ampak mora biti tako, da lahko ob njem sproščam svojo domišljijo in uresničujem svoje zamisli," pravi Robi. Ko ta samouki umetnostni kovač ustvarja, je ves prevzet, poje ob delu in železo mu odpeva.
Eno od del, ki ga sedaj ustvarja, je kovani oltar za stiski samostan, iz Francije pa ima naročilo za večji oltar s fontano. Še letos naj bi pripravil v Ljubljani razstavo svojih izdelkov; kar bo možno, bo tam razstavljeno, ostala njegova večja in pomembnejša dela pa bodo predstavili na diapozitivih oziroma z video tehniko. Za to razstavo namerava izdelati tudi mizo s 6 fotelji v stilu Ludvika XVI. “Zase pa bom naredil fontano s sončnicami,” napoveduje. Iz Nemčije ima naročilo za 150 kovanih postelj. Vsaka bo unikat. “Masovna proizvodnja me ne zanima. Moje ambicije so drugačne - ne samo umetnostno, ampak umetniško kovaštvo.” Pa vendar razmišlja, da bi v domačem kraju zaradi vse večjih naročil in povpraševanja
OGRAJA IN LESTENEC - Za petičnega naročnika v Avstriji je Robi Struna'zasnoval, izdelal in montira! kovano ograjo in lestenec za njegov dvorec.
po njegovih izdelkih odprl tudi nekakšno industrijsko kovaško proizvodnjo, v kateri bi lahko dobilo delo kakih 10 ljudi. Sedaj ima redno zaposlenega enega delavca, občasno pa za pomoč dobi še kakšnega.
Robijevi izdelki in njegove tehnične rešitve so tudi v Novem mestu. Tako je s kovano ornamentiko opremil bistro Bobič, vse, kar je kovanega pri obnovljeni Zupanovi hiši ob sprehajalni poti iz Kandije v Ragov log, je njegove delo, pa kovani izdelki pri obnovljeni hiši Čuk na Kapitlju vključno z inovativno izvedeno vrtno daljinsko uravnavano pomično ograjo; pred kratkim so v Novem mestu odprli picerijo Novak, za katero je kovani del opreme tudi naredil Robi. Delal je za slikar-
ja Franceta Slano, ki si je uredil hišo in atelje na Krki, v Ljubljani je opremil lokal Pri podkvi in še marsikaj bi se našlo. “Naročil imam toliko, da bi jih pet ljudi komaj zmoglo v letu dni,” pravi.
Da bi si razširil obzorje in poglobil znanje, seje lani ob delu vpisal na arhitekturo in že opravil nekaj izpitov. Tudi profesorji na fakulteti s spoštovanjem gledajo na njegovo delo.
Samouki kovač iz Klečeta, ki je naredil ograjo okoli obnovljene cerkve sv. Mohorja in For-tunata v Žužemberku, pa je zazrt naprej. Želi biti ne samo cenjen umetnostni kovač, ampak priznan kovač umetnik, katerega izdelki bodo razstavljeni v galerijah.
A.	BARTELJ
USPEŠNA ZNANSTVENICA
Najpomembnejše je resno študiranje
znam, da smo bili precej ambiciozni, a v pozitivnem smislu. Tudi prisotnosti pri pouku niso preverjali, a nismo “špricali“ in tudi sicer nismo izkoriščali zaupanja profesorjev," se spominja Štefaničeva, ki je bila odličnjakinja tako v osnovni šoli kot v črnomaljski gimnaziji, z odliko pa je naredila tudi mednarodno maturo.
Nekateri potrebujejo za utrjevanje znanja več časa, a radi hodijo v šolo. Spet drugi z lahkoto dojemajo učno snov, a jih bolj kot ličenje zanimajo druge stvari. Petra Štefanič iz Črnomlja pa ima to srečo, da ima rada šolo, učenje pa ji ne povzroča težav. Ne čudi torej, da ima pri petindvajsetih letih v žepu diplomi iz kemije in farmacije, lansko jesen pa je vpisala še doktorat.
Petra je po drugem letniku črnomaljske gimnazije odšla na šolanje v Ljubljano. Odločila se je za mednarodno maturo na bežigrajski gimnaziji. Pouk je torej imela v angleškem jeziku in danes priznava, daje bilo prvih nekaj tednov precej hudo.
Toda ko je osvojila osnovne pojme, je spoznala, da le ni tako težko. Predvsem pa ni nikoli pomislila, da bi vrgla puško v koruzo in odšla v šolo nazaj v Črnomelj. “Na mednarodni gimnaziji mi je bilo med drugim všeč, da smo imeli le šest predmetov: poleg matematike, ap-gleščine in slovenščine, ki so bile temeljne, sem si izmed naravoslovnih predmetov izbrala še kemijo in fiziko, med družboslovnimi pa socialno antropologijo. Vse te predmete sem imela, seveda v angleškem jeziku, tudi na maturi," pripoveduje.
“Na mednarodni gimnaziji nismo imeli ocen. Testi, ki smo jih izpolnjevali, so bili točkovanj, točke pa zgolj informativne. Listnega spraševanja ni bilo, veliko pa smo debatirali.
Profesorji so že po naših deba-fah ugotovili, koliko znamo, zlasti še, ker je bilo v razredu le dvajset dijakov in nismo bili zgolj številke. Učili smo se prostovoljno, kolikor smo pač sami hoteli. Vendar pa je bilo to učenje za naše znanje in ne za ocene, temeljilo pa je na razumevanju in interpretaciji učne snovi in ne na "piflanju". Pri-
Petra Štefanič
Petra seje odločila za mednarodno maturo predvsem zato, ker se je ijplela naučiti čimveč angleščine, vedela pa je tudi, da je učni program zelo kakovosten. Čeprav je po končani gimnaziji kar nekaj njenih sošolcev odšlo na šolanje na ugledne ameriške univerze, se je sama raje odločila za študij v Ljubljani. “Šolnine v tujini so izredno visoke, menim pa, daje tudi
dodiplomski študij v Sloveniji zelo kvaliteten,” je prepričana Štefaničeva. Odločila se je za študij kemije, za katerega jo je navdušila njena gimnazijska profesorica. Vendar je bila po prvem letniku precej razočarana nad študijem, saj je šlo predvsem za nadgradnjo srednješolske kemije, medtem ko se prava kemija začne šele v višjih letnikih. Najprej je razmišljala, da bi se prepisala na drugo fakulteto, a ker je imela pogoje za vpis v 2. letnik, se je odločila, da nadaljuje s študijem kemije, hkrati pa je vpisala še farmacijo, kjer soji priznali nekaj izpitov iz kemije. Ker pa je junija naslednje leto izpolnjevala tako pogoje za vpis v 3. letnik kemije kot v 2. letnik farmacije, je nadaljevala s študijem na obeh fakultetah. “Hkratni študij na teh dveh fakultetah ali nasploh na dveh samostojnih študijih ni prav pogost, zato so me opozorili, da moram paziti, da bom opravila vse vaje, ki so se sicer prepletale, in izpite. Na kakšen način bom vse to uskladila, je bil moj problem. Vendar je bilo z dobro voljo in vztrajnostjo mogoče prebroditi težave, res pa je, da sem dajala prednost kemiji, ki sem jo najprej vpisala," pripoveduje simpatična Pe-,tra.
In kje vidi skrivnost uspešnega študija na dveh zahtevnih fakultetah? “Pomembno je resno študiranje. Imam srečo, da lahko dolgo zelo intenzivno študiram. Dobro pa je tudi, da študent vseh obveznosti ne odlaga na konec šolskega leta, temveč čimveč naredi sproti s kolokviji in si s tem razbremeni izpitno obdobje,” pove Petra, ki je do sebe zelo neizprosna in dosledna. Njena glavna motivacija za študij pa je bil strah, da ne bi naredila izpita. Nikoli
namreč ni padla na izpitu in je redno diplomirala iz kemije junija 1998 ter iz farmacije letošnjega junija. Za diplomo na kemiji je dobila tudi študentsko Prešernovo nagrado. Konec lanskega leta se je zaposlila na katedri za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo, hkrati pa vpisala tudi doktorat iz biomedicine. Na srečo v službi dela program za doktorat. “Saj je naporno, a kar nekako gre. Vendar pa tako, kot sem študirala hkrati na dveh fakultetah, ne bi želela delati tudi dva doktorata. Res je, da je znanost težka, a zanimiva, ker gre za inovativno in ne rutinsko delo. Zavedam pa se, da bom, kljub temu da se trudim in veliko vlagam v znanje in raziskave, nekaj let ždela v slepi ulici,” pravi.
Štefaničeva je prejemala Zoisovo štipendijo za nadarjene, ko pa je diplomirala iz kemije, je bila, dokler se ni lani zaposlila, Krkina štipendistka. V novomeški Krki so ji dovolili, da se zaposli na fakulteti, a ne bi imela nič proti, če bi pozneje dobila službo v Krki. Dobro se zaveda, da s svojim znanjem v Beli krajini ne bi našla zaposlitve. Toda če bi se ji odprla pot v akademsko kariero, se ne bi branila niti postdoktorskega študija v tujini. Vendar pravi, da tako daljnje prihodnosti ne namerava napovedovati, zagotovo pa ve, da bo ostala znanstvenica. A kljub vsem uspehom, ki jih je v tako kratkem času dosegla pri svojem izobraževanju, Petra ostaja skromna in trdno na realnih tleh. Še vedno se skoraj vsak teden vrača v rodni Črnomelj, velika sprostitev po zahtevnem znanstvenem delu pa je zanjo plesanje v folklorni skupini iz Dragatuša.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Brez vseživljenjskega učenja ne gre več
Črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) ima štiri enote. V eni od njih, v Ljudski univerzi, že enainštiri-deset let poteka izobraževanje, v daljše izobraževalne programe, ki trajajo štiri mesece ali več, pa je vsako leto v povprečju vključenih 600 do 700 ljudi. S tem je črnomaljska Ljudska univerza tudi največja šola v Beli krajini.
Vendar pa se Ljudska univer- vse Slovenije. Redno honorarno
za v okviru črnomaljskega Zika po marsičem razlikuje od drugih šol. Njihove skupine so zelo heterogene tako po starosti kot glede izobrazbe. V preteklem šolskem letu je štel najmlajši udeleženec izobraževanja komaj tri leta, najstarejši pa osemin-sedemdeset. Poleg programov za pridobitev izobrazbe in splošnoizobraževalnih programov so namreč lansko jesen tudi uradno ustanovili univerzo za tretje življenjsko obdobje. Od ostalih šol se razlikujejo tudi po velikem številu programov, saj lahko ljudje vsako leto izbirajo med več kot tridesetimi programi. Delo na črnomaljski Ljudski univerzi pa je povezano predvsem s honorarnimi sodelavci z
sodeluje s šolo okrog 100 ljudi. In kot je povedala direktorica Zika Nada Žagar, je njihovo preživetje skoraj v celoti odvisno od prihodkov, ki jih ustvarijo na trgu. “Sodelujemo z mnogimi ustanovami ne le v Črnomlju in Beli krajini, temveč tudi na državni ravni, prijavljamo pa se tudi na številne javne razpise. Zlasti pri izobraževanju odraslih pa se odločamo za programe, ki so zanimivi v naši okolici. Po eni strani imamo že tradicijo, saj izobražujemo več kot štiri desetletja, po drugi pa se lahko zelo hitro prilagajamo glede na povpraševanje ljudi po izobraževalnih programih. To je prav gotovo naša velika prednost," pravi Žagarjeva.
Ker je izobraževalnih programov veliko in bi bilo težko v nekaj stavkih predstaviti prav vse, se je direktorica odločila spregovoriti o izobraževanju odraslih. Zadnja leta so udeleženci izobraževanja odraslih, kot jih uradno imenujejo, vse mlajši, večinoma pa so stari do šestindvajset let. Med njimi jih je veliko, ki niso bili uspešni v osnovni ali v srednji šoli. “Velikokrat se ljudje odločijo, da po osemletnem šolanju pridejo k nam v osnovno šolo za odrasle. Morda vidijo prednost prav v tem, da jih je v kombiniranih oddelkih manj, navadno le osem, ter se jim lahko učitelji bolj posvetijo,” ve iz izkušenj Žagarjeva.
Sicer pa direktorica ugotavlja, da so za Belokranjce še vedno zanimivi programi za pridobitev izobrazbe, čeprav so mislili, da se bodo ljudje vse bolj odločali za splošnoizo-braževanje. Po njenem mnenju je za del mladih drugačna oblika izobraževanja, kakršno ima-
DRUGAČNE POTI DO ZNANJA
Naj učenje postane duhovna vrednota
Borza znanja, Središče za samostojno učenje Edus in Studijski krožki so tiste drugačne poti do znanja, ki jih v svoji ponudbi združuje novomeški Razvojno izobraževalni center (RIC) - središče, ki omogoča raznovrstno izobraževanje. Te drugačne poti so za njihove uporabnike brezplačne, njihovo delovanje pa je omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport, od letos dalje pa še Mestna občina Novo mesto.
Novomeška Borza znanja -danes jo vodi Ana Granda - je bila ena prvih v Sloveniji. In kaj so borze znanja? To so informacijska središča, v katerih brezplačno zbirajo, urejajo in posredujejo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in tistih, ki znanje ponujajo. “V borzo znanja se lahko vključi vsak, ki se želi nekaj naučiti, s svojim znanjem pomagati drugim ali pa sodelovati v kakšni dejavnosti. Mi smo nekakšna telefonska posredovalnica in jim pri izpolnitvi teh želja pomagamo. Brezplačno je naše posredovanje in iskanje, o ceni ob izmenjavi posameznih znanj pa se dogovorita povpraševalec in ponudnik sama,” je povedala direktorica RIC-a Vesna Dular. Podatke, ki jih kdo potrebuje, skušajo
nenavadne pa se uvrščajo: informacije o Indoneziji, recept za varjenje piva, izdelovanje izdelkov iz slame, ličkanja in leske, strojenje ovčjih in kozjih kož na star način, rezbarjenje, gojenje kukmakov, slikanje na avtomobile, izdelovanje tridimenzionalnih slik, zbiranje stare ljudske glasbe... Vse, kar od uporabnikov borze pričakujejo v zameno, pa je, da jim sporočijo svoje vtise in izkušnje, tako da vedo, koga priporočiti vnaprej ali kdo izkorišča Borzo znanja in podobno.
Učimo se sami
V tednu vseživljenjskega učenja bo drugo leto delovanja zaključil Edus - središče za samostojno učenje. Edus je namenjen vsem, ki
ZDRA VILNA ZELIŠČA - Članice študijskega krožka Zdravilna zelišča so 26. maja na osnovni šoli Bršljin pripravile naravoslovni dan. Na sliki: Tilka Uhan učencem predstavlja zelišča.
najprej najti v njihovi bazi, nato pa^v bazi ostalih borz znanja po Sloveniji, vse so namreč povezane z osrednjo slovensko borzo v Ljubljani. Če želenih podatkov tudi tam ni, jih poskušajo najti s pomočjo oglaševanja v medijih. Od začetka delovanja borze leta 1996 je usluge borze uporabilo že 937 članov, od 1. septembra lani do 30. julija letos pa 157. Med njimi je bila večina žensk, v starostni strukturi pa prevladujejo mlajši od 30 let.
Največ ponudb in povpraševanj je za inštrukcije s področja jezikoslovja, računalništva in informatike ter statističnih in matematičnih znanj, med najbolj zanimive in
drugače nimajo možnosti, prostora ali potrebnih pripomočkov, da bi se lotili učenja. Novomeško središče, katerega najpogostejši uporabniki so dijaki, študentje in odrasle brezposelne osebe, ima šest učnih mest, opremljenih z računalniki, in veliko izbiro interaktivnih programov na CD-romih za učenje tujih jezikov, računalniških programov in strokovnih programov za različne predmete, internet...
Kot že samo ime pove. je središče namenjeno samostojnemu učenju, seveda pa na pomoč vedno priskoči tudi mentor oz. tutor. V dveh letih ga je obiskalo preko 460 uporabnikov, ki se najpogosteje učijo delati z računalnikom, uporabljati različne
računalniške programe in internet, od jezikov pa sta po pričakovanju daleč v ospredju angleščina in nemščina. “Programi so lahko tudi dopolnilo za utrjevanja znanja in klasičnim oblikam izobraževanja. Veliko pozornosti posvečamo širitvi naše palete programov in učnih gradiv,” je razložila Dularjeva. Edus je odprt vsak dan, po dogovoru tudi v soboto, za njegov obisk pa se morajo uporabniki najaviti po telefonu ali osebno, da jim pripravijo učno mesto.
Vsak uči vsakega
Tretja med drugačnimi potmi znanja so študijski krožki, ki so se kot posebna oblika izobraževanja odraslih pojavili na prehodu iz 19. v 20. stoletje v ZDA, na Švedskem in v Angliji. Pri nas so se v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije, s katerim RIC tesno sodeluje tudi pri ostalih dveh že opisanih programih, uveljavili v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje in različnih zavodov za izobraževanje. Študijski krožki - lahko so tematski, tečajni, diskusijski ali raziskovalni - so ljudem prijazna oblika osvajanja novih znanj in preživljanja prostega časa. V njem se ne glede na izobrazbo zbere'5 do 12 ljudi, ki jih druži neka vsebina. Udeleženci so enakopravni, krožek vodi eden izmed članov, lahko pa si poiščejo tudi mentorja. Vodilo krožka je “vsak uči vsakega”, njegove teme pa so neomejene, odvisne od želja in potreb ljudi. Pri vodenju študijskih krožkov in Edus-a v novomeškem RIC-u se dopolnjujeta Meta Gašperšič in Zvonka Potočar. "S pilotskim projektom študijskih krožkov smo začeli predlani, lansko leto pa se je ta dejavnost v RIC-u zelo razvila. Okoli 100 ljudi je sodelovalo v osmih študijskih krožkih, in sicer: Tibetanske vaje pomlajevanja (te so bile najbolj obiskane), Oblikujmo skupaj, Teatime ali klepet po angleško, Zdravilna zelišča, Andragoški pogovori, Kako pomagati otroku, kadar ima težave, in Bralna kultura. Slednja dva sta dobila nagrado Andragoškega centra Slovenije. Vse to in veliko zanimanja potrjuje potrebo in smiselnost krožkov!" je zaključila direktorica RIC-a Vesna Dular. Nekateri študijski krožki st^letos že začeli s svojim delovanjem, k sodelovanju pa vabijo nove člane z novimi predlogi vsebin.
Drugačne poti do znanja so odprte. Odprte so vsem, ki iščete nov in drugačen pristop do znanja in menite, da za učenje ni nikoli prepozno.
MOJCA ŽNIDARŠIČ
jo pri njih, zanimiva zato, ker so postavljeni v vlogo odraslih. Morda prav zaradi tega kdo tudi prej odraste in to je pomembna pozitivna izkušnja za mlade. Že drugo leto pa v Ziku poteka tudi učna pomoč udeležencem izobraževanja, a je žal namenjena le brezposelnim. Je pa dobrodošla za ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, zlasti pri težjih predmetih, kot so tuji jeziki in matematika.
Nada Žagar si zelo želi, da bi začeli ugotavljati tudi, kako uspešni so pri izobraževanju. “A o tem se je začelo govoriti šele letos, odločila pa sem se, da bom prav o tej temi pripravila magistrsko nalogo. Po moji presoji je kvaliteta znanja kar zadovoljiva, seveda pa bo to potrebno še dokazati. V magistrski nalogi bom pripravila pregled izobraževanja za zadnje desetletno obdobje. Poskušala bom tudi ugotoviti, kakšna je bila nadaljnja usoda naših nekdanjih udeležencev izobra-
Nada Žagar
ževanja odraslih ter kako so bili s šolanjem pri nas zadovoljni. Svoje izsledke pa bom primerjala s slovenskim povprečjem. Sedaj sicer nimam v rokah še nikakršnih oprijemljivejših podatkov. Vem pa, da Ljudskim univerzam, tako tudi naši, raste ugled ter da danes ni prav nič več sramotno priti po znanje na takšno ustanovo,” pravi Nada.
In njeno zadovoljstvo ni brez razloga. Ko je namreč pred trinajstimi leti prišla službovat na Zik, je bila zaprepadena nad nizko povprečno izobrazbo Belokranjcev. Zelo veliko jih nam-
reč ni imelo dokončane niti osnovne šole in so bili brez poklica. Tudi po zaslugi Zika se je izobrazbena raven v Beli krajini izboljšala, čeprav vsaj v Ziku še vedno niso povsem zadovoljni. “Ponudba izobraževalnih programov je vse večja in pestrejša, a je še vedno veliko izzivov. Vseživljenjsko učenje je namreč danes pomembnejše kot kdaj koli doslej. A ne zgolj zaradi vedno novih znanj in spoznanj, temveč tudi zato, ker bogati življenje,” je prepričana direktorica Zika Nada Žagar.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
V MOHORJU SO JI POSTAVILI SPOMINSKO PLOŠČO
Maksa Gross je bila učiteljica z dušo
V začetku septembra so učenci nekdanje osnovne šole v Mohorju priredili slovesnost s postavitvijo spominske plošče svoji učiteljici Maksi Gross. Člani pripravljalnega odbora za postavitev spominske plošče Marija Petelin in Darinka Oražem, ki sta bili Maksini učenki in sta postali učiteljici, ter Tone Žagar, ki je kot gozdar in logar služboval v zaselku Predgozd, in njegova žena Milka se tako spominjajo Maksi-nega življenja:
Maksa Gross, po rodu iz Ljubljane, je bila rojena leta 1893. Preden je prišla v Rute, je poučevala v Koprivnici pri Jelšah. O njenem življenju in delu v tem obdobju ni veliko znanega. Na območju Rut, ki združuje devet vasi, je bil pouk organiziran že od leta 1922 v zasebni hiši v vasi Naredi. Šolo v Mohorju so začeli graditi leta 1929 in jo dokončali v februarju 1932. Pred Maksinim prihodom seje tu zvrstilo osem ali devet učiteljev. Decembra 1931 je prišla osemintridesetletna Maksa z osemnajstimi leti delovne dobe kot pogodbena učiteljica in tik pred koncem gradnje Mohorske šole začela redno poučevati v Naredih.
Bila je prva stalna učiteljica in je vsa leta poučevala sama v dveh izmenah: dopoldan starejše učence, popoldan mlajše. Pa tudi ponoči je delala za šolo. Vsak dan seje pri pouku zvrsti-lo’38 do 70 učencev. Pomoč pri poučevanju je dobila le enkrat in to leta 1941, ko je za šest mesecev prišel učitelj Mirko Demšar.
Učenci so z njenim prihodom dobili strogo, dosledno in natančno učiteljico, ki je s posameznimi učenci utrjevala snov, dokler jo niso osvojili. Poudarjala je domoljubno vzgojo, red, čistočo, delovne navade in odnos učencev do narave. Pred vojno je šola zaradi urejenega vrta, cvetlic in sadovnjaka,kjer so imeli učenci praktični pouk, veljala za najbolj urejeno v Dravski banovini. Šola je postala tudi družabno in kulturno središče Rut. Maksa je živela za šolo in zraven skrbela za invalidno sestro dvojčico, zaradi česar je tudi ostala samska. V začetku je imela svojo gospodinjsko pomočnico, po vojni pa seje ta poročila. Maksa je morala sama
poskrbeti tudi za gospodinjstvo in delo v šoli, saj je vsa leta sama kurila peči še pred začetkom pouka. Pomagala je učencem, ki so se pripravljali za vstop v gimnazijo in je kot edina usposobljena pisala razne prošnje in podobno za vse prebivalce Rut. Imela je izredno lepo in enakomerno pisavo, nekoliko podobno gotici, zato je dajala velik poudarek lepi pisavi učencev. Učencem, ki niso lepo pisali, je napisano kar raztrgala. Skrbela je tudi za čistočo otrok. Pri vstopu v šolo jih je pregledala, in kdor ni bil dovolj čist, se je moral umiti v žabji mlaki sredi vasi, ki je služila napajanju živine. Neizprosno je skrbela tudi za čistočo razreda in ostalih prostorov. Med vojno, poleti 1943, je Mohorsko šolo, da je ne bi zasedli nasprotniki, požgala Šercerjeva brigada. Ko so prišli partizani z nalogom za požig šole, je od njih zahtevala, da se pred vstopom v šolo se-zujejo, in ubogali so jo.
Prebivalci Rut so se iz požgane vasi preselili v dolino. Maksa je s sestro živela na Rašici, kjer je tudi poučevala, in se je jeseni istega leta vrnila v Rute.
V vasi Boštetje je v zasebni hiši spet začela poučevati rutarsko mladino, kolikor je je še ostalo. Nekateri so se vrnili šele po vojni. Učenci, nekateri med njimi več let niso obiskovali pouka, so morali nadoknaditi vse zamujeno. V težkih razmerah, brez zvezkov in table, so z ostanki apna pisali kar na vrata razreda. Po vojni se je v Mohorju začela obnova šole, pri kateri so s prostovoljnim delom pomagali vsi Rutarji. Tako je Maksa nadaljevala s poučevanjem otrok in oskrbo sestre. Z leti so ji zaradi dela ob petrolejki začele pešati oči in zaradi kurjenja peči je imela opekline na rokah. Maksa je učila kar 50 let, od tega 32 let v Rutah. Leta 1952 ji je umrla sestra, istega leta bi se lahko Maksa upokojila, vendar je delala do popolne izčrpanosti in se je upokojila šele leta 1963. Po upokojitvi je leto dni živčla v Robu, nato je odšla v Dom upokojencev v Ponikve, kjer je leta 1967 umrla.
Postavitve spominske plošče v zahvalo učiteljici Maksi Gross se je udeležilo preko 200 ljudi. Med njimi je bilo okoli 50 od 150 še živečih učencev, nekateri so prišli od daleč, celo na invalidskih vozičkih. Mnogo se jih ni poznalo med seboj, saj loči najstarejše in najmlajše razlika dvaintridesetih let. Ganljivo je bilo videti toliko ljudi, ki so se s spoštovanjem spomnili svoje učiteljice in okoli petdeset že preminulih sošolcev in sošolk.
BARBARA ŽAGAR
Pripravljalni odbor za postavitev spominske plošče učiteljici Maksi: Marija Petelin. Tone Žagar in Darinka Oražem.
ZGODOVINA NEKEGA KRAJA
Trava nekoč občina, potem pa pozabljena
Naselje Trava leži na skrajnem jugozahodnem delu Dragar-ske, izrazilo kraške in konfiguracijsko izredno razgibane kraške doline, v kateri je umeščenih pet vasi. Trava leži v položnem predgorju, desno od nje dominira 1064 m visok Travljanski vrh, na koncu vasi pa se svet strmo spusti v čabransko dolino. Skozi vas poteka republiška cesta, ki se vratolomno spušča po strmini do mejnega prehoda Podpla-nina. V tej strmini so še tri naselja.
Ko je bila Trava še občina, je pocf njeno okrilje spadala le Pod-planina, Pungert in Črni Potok pa v občino Osilnica, po cerkveni plati pa v župnijo Draga. Ti, na videz dokaj nepomembni kraji pa so bili v preteklosti večkrat predmet političnega kupčkanja krajevnih veljakov. Danes so sestavni del občine Loški Potok.
Vsa Dragarska dolina in prej omenjene vasi nad Čabranko so verjetno, tako vsaj zatrjujejo domačini, spadali pod kočevsko glavarstvo. Čerkvena oblast pa se je širila iz doline Kolpe. Na Travi je bila tudi prva kaplanija, ki je nastala leta 1799 in bila 1834. na prizadevanje kaplana prestavljena v Drago, kjer je še istega leta nastala župnija, kaplan Nikolaj Busič pa prvi župnik v Dragi. Seveda je bila cerkev na Travi zgrajena mnogo prej, nekateri indici pa kažejo na to, da je tudi v Dragi stala cerkev z obzidjem in je bila v času ustanovitve župnije prenovljena. Travljan-ska cerkev je bila zgrajena vsaj okrog leta 1500 in tja so verjetno prihajali duhovniki vsaj občasno, če drži teza, da je bila kaplanija ustanovljena 1799. leta. 1526. leta je dal nadvojvoda Ferdinand podpisati vse cerkvene dragocenosti. Del teh dragocenosti so morali oddati tudi na Travi in sicer: 3 ogrske goldinarje v zlatu, en funt vinarjev, en srebrn kelih z bakrenim podstavkom in pateno.
Glede na ta dejstva, je Trava najstarejše naselje v tej dolini, kije imelo še velik strateški in trgovski pomen. V 17. stoletju se je preko Trave zelo razbohotilo tihotapstvo, zato so 1676. leta postavili mitnico. Kaj so tihotapili, viri ne omenjajo. Morda je na to vplival naglo se razvijajoči Čabar, od Trave oddaljen dobrih 5 km, kjer so 1651. leta zgradili plavž, ki je gospodarsko gotovo vplival tudi na življenje v tej vasi, v bližini pa so se naseljevali tujci, rudarji in železarji, ki so tja prihajali z Gorenjske, iz Avstrije in celo Nemčije. A plavž ni imel dolge dobe. Lastniki Zrinjski so imeli v Čabru velike težave. Vsaj dvakrat je bil plavž ogrožen od visokih voda in tudi rude je začelo primanjkovati, pa so jo začeli kopati na Travi, v Srednji vasi in v bližini Drage. Železarstva je bilo konec okrog 1796. leta in tako je s propadom plavža in kopanjem rude presahnil dohodek vaščanov.
V Urbarju je Trava prvič omenjena 1498. leta, a je gotovo starejša. Ne moremo zanesljivo trditi, kdo so bili prvi naseljenci. Ve pa se, da je bilo obširno Kočevsko naseljeno le na obrobjih, zato so Orterburžani začeli naseljevati te obširne gozdne predele v 14. stoletju predvsem iz gospodarskih razlogov s kolonisti s Koroške, ki so se v naslednjih stoletjih naselili tudi na Travi in v še nekaterih vaseh Dragarske doline.
Travo so večkrat ogrožali tudi Turki. Še zdaj je ohranjeno mogočno obzidje v gornjem delu vasi, v katerem so danes pokopališče in ostanki cerkve, ki je v svoji zgodovini večkrat gorela. Prvič je v zvonik udarila strela in je pogorel, drugič je cerkev v celoti z vso opremo pogorela 4. julija 1897. leta. Takrat je pogorela tudi šola in ves zgornji del vasi in tretjič med zadnjo vojno. Zažgali sojo partizani, menda zato da se ne bi na Travi utrdili Italijani ali kakšna druga vojska. Alije starejša, cerkev ali obzidje, se ne ve. Pravijo, da so na Travi pokopavali celo umrle iz oddaljenega Gerova. Takrat je namreč velik del današnjega hrvaškega ozemlja spadal pod kočevsko gospodstvo in so menda te predele zemljiški gospodje enostavno zakockali.
Že iz podatka, da je bila Trava občina, je razvidno, daje v pretek-
losti verjetno pomenila veliko več, kot je danes znanega. Ni podatkov, kdaj je bila ustanovljena, delovala pa je vse do 1937. leta, ko se je združila z Drago. Po popisu prebivalstva 1900. leta (Vir: Leksikon občin za Kranjsko), ki je bil narejen 31. grudna 1900 in natiskan na Dunaju 1906. leta, se lahko ugotovi naslednje stanje. Občina Trava (Obergras) je takrat spadala pod glavarstvo Kočevje in v davčni okraj Velike Lašče in je merila 2610 ha. V občini je bil samo en veleposestnik. Imena popis ne navaja, pač pa sledi pojasnilo, da se za veleposestnika šteje tisti, ki ima najmanj 200 kron davka. Ob popisuje imela občina 678 prebivalcev. Vsi so bili katoličani. Nemški občevalni jezik je uporabljalo 314, slovenski pa 279 prebivalcev. V občini je bilo 140 hiš. Pod občino Trava pa so spadale še naslednje
lužo. Seveda so se preostali, ki so ostali doma, intenzivno pečali s kmetijstvom, živinorejo, gozdarstvom, kuhanjem oglja, furanjem, preko zim pa odhajali na sezonska dela v hrvaške gozdove. Tipične obrti v vasi ni bilo nikoli, so pa seveda imeli čevljarja, krojača, kovača, trgovino in kar nekaj gostiln, ki so obratovale v različnih časovnih obdobjih. Znani so bili vaški sejmi, ki so bili na Travi dvakrat letno. Čeprav so imeli šolo, ni znano, da bi v prejšnjem stoletju kdo prišel do visoke izobrazbe. Družine so bile velike in skromen zaslužek je komaj zadoščal za preživetje lačnih ust. Podobno je bilo življenje tudi med obema vojnama.
Omenili smo že, daje bilo s temi kraji veliko političnega kupčkanja že v prvi Jugoslaviji. Ti kraji so bili
proti volji prebivalcev priključeni Savski banovini, zaradi česar so vojno doživljali nekoliko drugače, saj so bili z aneksijo priključeni kraljevini Italiji. Takšna razdelitev in podeljevanje državljanstva pa nista vplivali na to, da ne bi nekatere vasi gorele in so bili ljudje množično deportirani v razna taborišča. Italijanska zasedba je še najmanj odgovarjala Kočevarjem, zato se jih je večina že 1941, leta odselila. Samo s Trave je odšlo 14 družin, podobno pa seje dogajalo tudi v drugih vaseh.
Po kapitulaciji Italije so te izpraznjene hiše naselili ljudje, ki so se začeli vračati iz taborišč. Največ je bilo Starokotarjev, saj so bili njihovi domovi do tal požgani. Kasneje so nekateri obnovili svoje domačije, nekaj pa jih je ostalo na
Travi in v okoliških vaseh. Nekaj družin je prišlo celo iz Kočevske Reke. Za posledicami vojne je umrlo 12 vaščanov Trave.
Vasje takoj po vojni imela 166 prebivalcev. Izredno uspešno je delovala šola, ki jo je vse od 1929. leta vodila Nada Vreček, potem sezidala novo in po 55 letih poučevanja, ko že ni bilo več otrok, odšla v zasluženi pokoj. Letos bo praznovala 91. rojstni dan kot najstarejša vaščanka od še 24 ljudi, ki žive v tej nekoč izredno živahni vasi, kjer so pridno prirejali igre in imeli lastni tamburaški zbor.
Kam so šli ti ljudje in zakaj? Vaščani menijo, da predvsem zato, ker po vojni ni bilo nobene možnosti za zaposlitev, bili pa so željni znanja. Takrat je veljalo geslo: vsi v šole! Pa še nečesa jih je bilo strah. Trava je bila zelo blizu zaprtega goteniškega področja in večina se je bala, da se bo prej ali slej znašla v tem obroču. Vsekakor je tudi zato kraj dobesedno umiral. Vaški predsednik Marjan Križ meni, da so vse možnosti, da bi vas
oživela, že davno zamujene. Kmetijstvo in živinoreja ali kakšna druga pridelava je brezsmiselna, ker ne morejo prodati niti mleka, ki ga sicer res ni več ali kakšnih drugih pridelkov. V pravi turizem, o katerem se sicer veliko govori, ne verjamejo. Edini, kije še zbral pogum in odprl gostilno, je lokal že davno zaprl. Morda bo kaj bolje, ko bo zgrajena cesta proti mejnemu prehodu in tista skozi Črni Potok po slovenski strani? Dolgo že prosijo, da bi zgradili nekakšen sakralni objekt, da Travljanci vsaj ob smrti ne bi bili odrinjeni. Mnogo razmišljam, a malo dejanj.
Ce strnemo vse želje, kritike in prošnje, obstaja vendarle želja po napredku, obeta se, da se bo v vas le vrnilo nekaj mladih družin, kar bi pomenilo nekaj vračila za čas, ko seje vas načrtno praznila. Tako bi vas dobila nekaj veljave, ki jo je že imela. Tam živeči želijo, da bi se v vasi spet zaslišal otroški vik, da zvon na pokopališču ne bi odzvanjal samo mrtvim.
ALBIN KOŠMERL
AVSTRALSKA SLOVENKA CILKA ŽAGAR
V puščavi našla svoje črne dragulje
Življenje je velika dogodivščina. Vsakomur prinese kaj posebnega in nepričakovanega. Učiteljico in pisateljico Cilko Žagar, doma z Dobrove blizu Kostanjevice na Krki, je življenjska pot že pred skoraj štiridesetimi leti zanesla na peto celino, v rdečkasto avstralsko puščavo, kjer je vzljubila življenje v pustolovski druščini iskalcev opalov. Iz tega sveta prihaja tudi njena nova knjiga Magdalena med črnimi opali, ki jo je pred kratkim izdata Založba Mladinska knjiga. “Bliža se štiridesetletnica mo- tegracijo, vedenjem, dojema-
Marjan Križ, predsednik vaškega odbora
vasi: Medvedjek (Barenhaim), na nadmorski višini 1001 meter, je imel ob popisu 23 prebivalcev. Prevladoval je slovenski jezik. Vas je imela 14 hišnih številk in žago. Kaj se je dogajalo s temi ljudmi, se ne ve, dejstvo pa je, da je imela vas samo 13 let prej 85 prebivalcev. Danes vasi ni več. Močno se je spremenilo število prebivalcev v Podplanini. (Popis vas imenuje Planina oz. Alben). Imela je 19 hiš in 119 prebivalcev (33 moških in 86 žensk). Občevalni jezik je bil slovenski.
V srednji vasi (Miterrgras) so našteli 176 prebivalcev (67 moških in 109 žensk.) Prevladoval je nemški jezik.
Stari Kot (Altwinkel je imel 174 prebivalcev (63 moških in 111 žensk), jezik pa je bil skoraj v celoti slovenski.
Trava (Obergras), sedež občine, je imela 186 prebivalcev (66 moških in 120 žensk). Vasje imela 36 hiš, občevalni jezik pa je bil, razen ene izjeme, v celoti nemški. Imeli so enorazredno šolo, gasilce, babico in seveda občinski urad.
To o jeziku pa pravijo vaščani, da ne drži. Še vsi živeči se spominjajo svojih očetov in celo dedov, ki so govorili slovensko in slovenščino poučevali tudi v šoli. Očitno gre tudi pri tem uradnem popisu za zlorabe. Če podrobno spremljamo zapis, opazimo, da so številčno močno prevladovale ženske. To gre verjetno pripisati dejstvu, da je velika večina moških že v zadnjih 20 letih preteklega stoletja množično odhajala v Ameriko in v nekatere evropske države. Travljanci pravijo, da se cele družine niso izseljevale, to so počeli le moški, in morda tudi kakšna ženska, ki pa so se občasno vračali in zopet odhajali. Morda bi veljalo zapisati še stanje živine v tedanji občini. Našteli so 8 konj, 404 govedi, 240 ovac in 84 prašičev. Kakšno pa je stanje sto let pozneje? Na Travi je morda še nekaj drobnice in morda kakšen bikec, krave pa nobene več.
Pravijo,'da je nekako okrog 1880. leta v teh krajih nastopila velika revščina, ki je ljudi prisilila, da so začeli množično odhajati čez
jega vandranja v avstralski puščavi in spet sem prišla v obljubljeno deželo, v Slovenijo,” veselo pove Cilka Žagar, ki, kljub temu da seje v vseh teh letih že privadila na tuj svet, ne more pozabiti svoje rojstne dežele. Rodila se je kot deveti otrok v kmečki krščanski družini, za poklic si je izbrala učiteljskega. Leta 1962 sta se z možem odločila za pobeg v tujino, najprej v Avstrijo, od tam pa kar v Avstralijo, kije postala njun dom. Poskusila sta srečo kot tisoči drugih, svetleči opali pa so ju očarali in leta 1968 sta ostala v Lighting Ridgeu.
Cilka Žagar
Aboriginski otroci njeni opali
“Prej smo bili še v Canberri, kjer sem bila najprej natakarica, da sem izpopolnila svoj angleški pogovorni jezik, po dveh letih in pol pa sem že začela poučevati v avstralskih šolah, kar sem počela do letos, ko sem se upokojila. Moža je tu očaralo predvsem rudarsko življenje in opali, jaz pa sem našla črne dragulje, otroke staroselcev, aboriginov, ki sem jih učila,” je povedala pisateljica. Prej so živeli v rezervatih, takrat pa so se ti otroci prvič znašli v redni šoli. Imeli so mnogo težav z in-i
njem, rekli so jim problematični otroci. Cilka se jim je posvetila, “saj sem skušala v njih najti lepote, vrednote, talente."
Odšla je na univerzo, študirala specialno pedagogiko, zgodovino in kulturo staroselcev, da bi jih bolje razumela. Doštudirala je tudi kriminologijo, saj so se otroci aboriginov, ki so polnopravni avstralski državljani, šele zadnjih trideset let, pogosto znašli v kriminalu. Zbirala je tudi vse ostanke njihove kulture in nastal je prvi priročnik za šolo, slovar njihovih besed, legende, znanje o naravnem zdravljenju in podobno. Z otroci je navezala pristne stike in dopisovali so si. Prav na podlagi pisem je nastala njena prva knjiga Growing up Walgat. “Počasi smo se zbližali. Neki fantek je drugim dejal, da zaupajo le svojim starim aboriginom. Ampak gospa Žagar je bela, je opazila neka deklica. Fantek pa me je branil, da nisem toliko bela. Upam, da res nisem bila nikoli tako bela, črna ali rdeča, da ne bi videla lepot drugih barv. V ljudeh sem vedno skušala najti lepe stvari,” pravi Cilka.
Magdalena med črnimi opali
Žagarjeva je rada pisala že kot deklica. Se pred odhodom v tujino je doma objavila nekaj pesmi, potem pa v Avstraliji zaradi preobremenitve z delom in gospodinjstvom v družini za to ni bilo priložnosti. “Ko sem imela malo več časa, sem začela znova pisati pesmi in prozo. Vedno pa sem rada brala,” je povedala. V Sloveniji je njeno prvo knjigo Barbara, ki govori o avstralskih Slovencih, leta 1995 izdala Mohorjeva družba; drugo, z naslovom Magdalena med črnimi opali, pa pred kratkim Mladinska knjiga. Gre za roman o iskalcih opalov, o mestu sredi avstralske puščave in o ljudeh, med katerimi Cilka tudi živi. Za tretji roman Nevidne niti še nima založnika, v Avstraliji pa bo oktobra izšla njena nova knjiga o aboriginih z naslovom Goodbye Riverbank. “Pišem z nekim sporočilom, pa
tudi zato, ker o nas Slovencih v Avstraliji, o iskalcih opalov, o aboriginih ni bilo še nič napisanega. Zgodbe teh ljudi so enkratne, vse pa govorijo o iskanju ljubezni. Vsi ti rudarji, ki se zgrinjajo v Lightning Ridgeu, da bi obogateli, želijo le, da bi jih drugi imeli radi. Toda ali bogastvo že pomeni srečo? Zakaj biti bogat? Zaradi ljubezni?” se sprašuje Cilka v svojem novem romanu Magdalena med črnimi opali. Gre za osebno zgodbo junakinje Magdalene, ki je razdeljena na dve osebi: Leno in Magdo. Magda je dom, trdnost, dobrota, usmiljenost, Lena pa hrepenenje, dvomeča bo-goiskalka, umetnica, pustolovka, ki bi rada preizkusila še druge resnice. Skupaj tvorita celoto, toda vendarle predstavljata dvoboj. Pisateljica pravi, da je Magdalena njena skrita sopotnica.
O Magdaleni med črnimi opali je urednik založbe Mladinska knjiga Aleksander Zorn na predstavitvi dejal, da je roman iz več razlogov nekaj posebnega. “Gre za posebno pisateljevanje, ki je nenavadno, skrajno osebno in polno modrosti, ki jih nismo vajeni. Roman odlikujejo majhne teološke razprave o svetem pismu, o fenomenologiji, zato je lahko primer za temeljno filozofsko delo. Bistvo romana pa je notranja slika izseljenstva, hrepenenja po domu in domovini, čeprav je nov dom že nekje drugje.”
Slovenci žal vedno sprti
Slovenci so v Avstraliji - v Lightning Ridgeu jih živi blizu dvajset - kar hitro pognali svoje korenine. Kmalu so imeli svoje in društvene domove, kjer “smo si ustvarili svoj košček domovine. Spremljala pa nas je senca jugoslovanskega veleposlaništ-
va in konzulatov. Ko smo začeli obiskovati domove, smo bili prisiljeni vzpostaviti stike in prositi za jugoslovanski vizum. Klicali so nas na pogovore in nas razvrščali. Ne vem, ali sem bila politična, kriminalna ali ekonomska begunka. Politika se je med nas Slovence v Avstraliji res ves čas mešala, da smo bili nenehno sprti. Enotni smo bili le ob samostojnosti Slovenije,” pravi razočarana Cilka Žagar, ki je prepričana, da je največ, kar lahko Slovenci v tujini naredijo za svojo domovino, da svoje otroke naučijo govoriti slovensko. “Moja dva sinova znata odlično slovenščino in popravljata celo mene.” Žagarjevi so imeli ves čas naročeni dve slovenski reviji: Misli in Rodno grudo.
Pazljivo z EU
Cilka Žagar je prepotovala ves svet, toda prepričana je, da se nobena dežela ne more primerjati z lepotami Slovenije. “Hvaležna sem vsem Slovencem, ki so ostali doma in nam ohranili Slovenijo lepo in našo. Tudi jaz sem Slovenka. Kjerkoli sem že bila, sem jo skušala svetu predstaviti kot čudovito deželo dobrih, pametnih in poštenih ljudi.”
Vendar jo je strah, da se ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo (EU) premalo zavedamo svojih vrednot in vrednosti ter da ne bomo plačali previsoke cene. “EU bolj potrebuje nas, kot mi njo. Naša lega, bogastva, kraji in ljudje so zanjo pomembni. Ne smemo se jim ponujati prepoceni, tudi mi lahko postavljamo pogoje. Upam, da bomo ohranili svojo identiteto. Treba je vedeti, da ljudje tujega porekla in kulturne dediščine na neko deželo nikoli ne gledajo z isto ljubeznijo in spoštovanjem kot domačini.”
LIDIJA MURN
V KROGU SVOJIH PRIJATELJIC - Avstralsko Slovenko Cilko Žagar (na desni) je na predstavitev njene knjige v Ljubljano prišlo pozdravit veliko njenih kolegic in prijateljic, med njimi tudi sošolka iz osnovne šole Marjana Dobovšek iz Novega mesta (na levi). (Foto: L. M.)
MODNI KOTIČEK
Moj prijatelj jeans
Saj se še spominjale svojih norih mladostnih trenutkov, ko bi naredili vse, da bi se v svoji koži in v svoji obleki počutili najbolje? Zapeljivo, lahkotno, drzno in samozavestno. Za to ste se oblačili v tista mladostna oblačila za vsak dan, ki so z nošenjem vašo mladost iz leta v leto podaljševala. Še več, danes se v njih z nostalgijo spominjate nepozabne mladosti, ko ste preozke hlače oblačili kar leže, ob sebi pa spremljate otroke in vnuke, ki jih nosijo prav tako razigrano. Ja, govor je o oblačilih, narejenih iz sedaj že tradicionalnega in zgodovinskega materiala, ki ga po vsem svetu imenujejo "jeans". Z
veseljem in veliko domišljije so ga nosili naši dedki, kasneje naši starši in danes praktično vsi. Otroci od tretjega leta naprej in tudi stari starši pri svojih osemdesetih.
Zakaj ravno prijatelj jeans? Zato, ker je primeren za nošenje v vseh letnih časih, ker je zelo vzdržljiv, ker ni pogojen s starostjo tistega, ki ga nosi, ker ga je mogoče oblikovati v najrazličnejša oblačila: hlače, krila, obleke, srajce, bluzoni, ker ga je mogoče barvati in ker ni nikoli iz mode.
Jeans je torej postal kultna tkanina. Seveda se vsako leto spreminja z modo: raztrgane kavbojke in z visokim pasom so letos zelo "OUT", pošite in nizko na bokih pa zelo "IN". Nikoli pa z njo ne pride in z njo ne gre.
JERCA LEGAN
OLIMPIJEC JOŽE VRTAČIČ
“Raje bi skakal v daljino in igral košarko”
Jože Vrtačič je prvi Šentjernejčan v zgodovini, ki bo nastopil na olimpijskih igrah - Jutri dopoldne bo kot član slovenske štafete 4 X 400 m najprej nastopil v predtekmovanju
Šentjernejčan Jože Vrtačič je eden Izmed najobetavnejših slovenskih športnikov. Še lani je tekmoval med mladinci in je lastnik državnih rekordov v teku na 100, 200 in 400 m ter članskega rekorda v teku na 300 m, še kot mladinec pa je lani nastopil na članskem svetovnem prvenstvu v Sevilli. Ko so ga proglasili za najboljšega športnika Šentjerneja, je bil že član novomeškega kluba Krka Telekom.
Kdaj si zvedel, da greš lahko na olimpijske igre?
Lani sem tekel v slovenski štafeti na svetovnem prvenstvu v Sevilli. Tam smo dosegli dober izid in takrat so nam povedali, da obstaja velika možnost, da bo naša štafeta nastopila tudi v Sydneyju.
Dokaj mlad si se znašel v slovenski reprezenetanci in v bistvu si bil v pravem času na pravem mestu, saj do lani Slovenija ni imela svoje štafete na velikih tekmovanjih.
Res je. Prav lani smo kar štirje Slovenci dosegli dobre izide na 400 m; Šestak, Horvat, Kocuvan in jaz. Na žalost je sedaj Kocuvan poškodovan in namesto njega bo v Sydneyju z nami tekel Šalamon, ki je sicer malo slabši, a vseeno dovolj dober.
Koliko vaša štafeta trenira skupaj in koliko vadite sami?
En mesec smo se enkrat na teden dobivali v Ljubljani.
Kakšna je razlika med treningom več 400-metrašev v skupini in samostojno vadbo?
Motivacija je v skupini večja. Poleg tega si pomagamo med sabo. V skupini lahko koga kaj vprašaš in ti pove, če pa si sam, tega ni.
Kako, da si se odločil za tek na 400 m in kot drugo disciplino še tek na 200 m, saj si bil kot pionir dober tudi v številnih drugih disciplinah?
Kaj vem. Še vedno bi najraje skakal v daljino, tek na 400 m mi ni tako všeč, čeprav strokovnjaki pravijo, da imam tu največ možnosti za vrhunski izid. Tudi na 400 m ovire naj bi bil lahko zelo dober.
Kot pionir so bil prvak v mnogoboju, kot mladinec pa si zelo uspešno nastopil na olimpijskih dnevih mladih. Zakaj nisi nadaljeval z mnogobojem?
V mnogoboju sem nastopil samo takrat na državnem prvenstvu v Novem mestu. Daljina je bila moja prva disciplina vse do poškodbe kolena. Takrat so mi rekli, naj neham z daljino. Zdaj sem zdrav in bi lahko spet skakal, vendar ne znam več. Vsaj eno leto bi potreboval, da bi “prišel noter”.
Kaj te moti pri teku na 400 m?
Za tek na 400 m je precej drugačen trening kot za daljino in šprint.
Kaj to pomeni?
Za tek na 400 m je treba delati več na vzdržljivosti, kar je zelo naporno. Trening za daljino je bolj lahkoten; vadiš odriv, tehniko.
Si kdaj poskusil teči na 800 m? Pravijo, da je tek na 800 m manj naporen od teka na 400 m, kjer mora tekač ves čas teči na vso moč.
Najraje bi vse pustil. Včasih me noge tako bolijo, da me vse mine.
Je res da sta tek na 400 m in 400 m z ovirami najnapornejši atletski disciplini?
Ovire so še bolj naporne. Tam je treba še skakati.
Kateri so odločilni dejavniki za dober izid v teku na 400 m?
Hitrost, hitrostna vzdržjivost, zelo pomembna je sproščenost tekača.
Kaj pa tek na 100 m? Včasih si dobro tekel tudi na tej razdali, zdaj pa na 100 m sploh več ne nastopaš?
Zdaj niti ne treniram teka na 100 m, saj je vse usmerjeno v štafetno preizkušnjo 4 X 400 m v Syd-neyju. Bolj za trening sem letos vseeno dvakrat nastopil na 100 m in sem bil precej hiter: dosegel sem izid 10,60. Če bi treniral štart, bi se brez težav spustil pod 10.50. Lani sem poškodovan tekel 10,57. Vendar se zdaj posvečam teku na 400 in 200 m.
Si državni rekorder na 300 m. Bi bila torej ta disciplina, ki je nekje vmes med 200 in 400 m tista prava zate?
Verjetno, vendar je tek na 300 m le redko na sporedu tekmovanj, na velikih tekmovanjih pa ga ni.
Kdaj si začel trenirati atletiko? Si se poskušal tudi v drugih športih?
Že odmajhnega je bila atletika pri meni na prvem mestu. Če bi se sam odločal, bi raje igral košarko, vendar tega ne bi mogel početi v Šentjerneju in bi se moral voziti v Novo mesto.
Thdi oče in mama sta bila športnika. Sta te spodbujala?
Tudi onadva sta bila športnika. Oče je tekel na 400 m , mamica pa je skakala v višino. Tudi sestra se je ukvarjala z atletiko, skakala je v daljino.
Kdo te je prvi dobil v roke?
Najprej je z mano delal oče, hotel mi je pomagati, a ni šlo, potem pa me je v roke dobil Slavko Antončič, ki je še zdaj moj trener.
Kako to, da si letos iz domačega kluba prestopil v novomeško Krko Telekom?
To je dolga zgodba. V Šentjerneju niso bili zainteresirani, da bi vlagali v vrhunski šport, ne kar se tiče denarja ne drugače. Trenirko in dres sem že dobil, kaj več pa ne. Šent-jernejska občina raje podpira dru-goligaški ženski rokomet, za nekoga, ki gre na olimpijske igre pa ji ni mar. Kaj naj potem delam tam?
Kako se počutiš v Novem mestu?
Bolje, tudi gmotno. Tu imam tudi stadion z umetno maso, v Šentjerneju pa imamo njivo namesto steze.
Kako pa na tvoj odhod v novomeški klub gledajo tvoji šentjernejski prijatelji?
Oni to vidijo drugače. Pomembno jim je, če sem kaj dobil. Pravijo, da če mi je tu bolje, je to pač zame bolje.
Lani in letos si se posvetil nastopoma na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah oziroma teku na 400 m, kaj pa v prihodnje, se boš spopadel z ovirami, daljino?
To se bova po olimpijskih igrah odločila skupaj s trenerjem. Mis-
lim, daje najbolje, če ostanem pri teku na 400 m in kdaj pa kdaj tekmujem še na 200 in 100 m.
Ko si bil mladinec, so trenerji zate rekli, da bi na državnem prvenstvu lahko dobil medaljo v vsaki disciplini, si še tako raznovrsten?
Res sem zmagoval v teku od 100 do 400 m in v daljini, tudi na 800 bi najbrž zmagal, če bi tekel.
Kakšno vlogo ima pri tem nadarjenost in kakšno delo?
Največ je odvisno od talenta. Če nisi nadarjen, se lahko še tako trudiš, a ne boš nič dosegel.
Kakšni so odnosi med člani štafete? V štafeti tečete skupaj, sicer pa ste si tekmeci, kadar nastopate v posamičnih disciplinah?
Prav dobro se razumemo. Smo prijatelji. Kadar nismo skupaj, si telefoniramo. Kadar tekmujemo vsak zase, tečemo pač vsak zase, in kdor je boljši, je pač boljši. To ni noben razlog, da sicer ne bi bili prijatelji.
Katero predajo štafete boš tekel na olimpijskih igrah?
Ne vem še. Prve ne. Prvo predajo bo tekel Horvat, ker ima poškodovano roko. Verjetno bom tekel drugo predajo ali pa četrto.
Kakšen je tvoj odnos do dopinga?
Kar se tiče tistih, ki so pozitivni na doping kontroli, menim, da vsi vedo, kaj so zaužili. Tisti, ki smo šli na olimpijske igre, smo dobili v podpis list papirja, s čimer smo se zavezali, da ne bomo uživali do-
pinga. Športnik mora vedeti, kaj je in pije. Vendar menim, da olimpijski komite zaradi tega, ker je bil pozitiven na doping kontroli, Gorazda Štanglja ne bi smela izločiti iz reprezentance za nastop na olimpijskih igrah, kjer bodo nastopili mnogi športniki, ki so bili že večkrat pozitivni. Dobil je kazen in to je dovolj.
Kaj pa dovoljeni preparati? Koliko si je treba pomagati z medicino, da lahko normalno treniraš in dosežeš dober izid?
Do sedaj nisem užival nič takega, le vitamine in minerale in energetske napitke, da nadomestim izgubljeno energijo.
Kaj pa kreatin?
Včasih malo, a po njem imam trde noge, kar pa ni dobro, zato sem to nehal jemati. S trdimi nogami se pač ne da teči.
Za šprinterja si precej vitek?
Tekač na 400 m mora biti nekoliko manj mišičast od 100-metraša. Če imaš za 10 kg več mišic, si močnejši, a moraš to maso nositi s seboj.
Kaj delaš, kadar ne treniraš?
Pomagam očetu v vinogradu, doma kaj naredim. Pa punca.
Punce ali punca?
Punca.
Kaj pa študij?
Vpisal sem se, a sem bil samo enkrat na fakulteti. Odločil sem se, da se bom popolnoma posvetil nastopu v Sydneyju.
I. VIDMAR
S KOLESOM OB KRKI IN KOLPI
Kolo ni zastarelo prevozno sredstvo
je pešpot, ki je razdeljena na več delov: osilniško pot, pot na Kozice, sinjevrško-dameljsko pot, adlešiško in krasinsko-primoško pot. Pri organizaciji obkolpskih poti so sodelovale tudi tamkajšnje občine in turistična društva. Vse tri poti so vrisane v priročne zemljevide, veslaška pot in pešpot pa sta označeni z lesenimi tablami, na kontrolnih točkah pa so nameščeni tudi nabiralniki z medvedkom, ki je simbol obkolpskih poti. Popotnik dobi izkaznico, kamor poleg kontrolnih štampiljk vpiše tudi vtise s poti. Za opravljeno pot dobijo popotniki medalje z medvedko na kolesu, na čolnu in z nahrbtnikom.
Zelena kolesarska pot ob reki Krki je nova, kolesarje pa popelje tudi v dolino reke Temnice. Osnovna različica je speljana po asfaltnih cestah in je dolga 90 km. Začne se v Dolenjskih Toplicah in je speljana skozi Stražo in Prečno, Mirno Peč v Trebnje, od tam pa skozi Šent-lovrenc, Šentvid, Stično, Ivančno Gorico, Muljavo, mimo izvira Krke ter proti cilju skozi Zagradec, Žužemberk in Dvor. Prekolesariti se da v enem dnevu, za tiste, ki se radi večkrat ustavijo, kaj lepega pogledajo in se v eni izmed številnih gostiln pustijo pogostiti. Poleg osnovne poti je v pregledno karto vrisanih tudi šest lokalnih kolesarskih poti, ki kolesarje po makadamskih cestah popeljejo nekoliko globlje v gozdove in v mir ob bregove Krke in Temenice, zelo zanimiva pa je tudi različica osnovne poti med Šmihelom in Sotesko po desnem bregu Krke.
Vse te poti niso namenjene le tistim rekreativnim kolesarjem, ki vadijo redno, ampak tudi ljudem, ki le redko sedejo na kolo, družinam in večjim družbam. Obiskovalcev ne bo manjkalo. Za opravljene obkolpske poti je prejelo priznanja 170 udeležencev, za zeleno kolesarsko pot ob reki Krki pa tudi je zanimanje. Jože Majes pravi, da se v njihovi pisarni v Dolenjskih Toplicah oglaša čedalje več ljudi, največ tujcev, kijih zanimajo predvsem karte z vrisanimi kolesarskimi in pohodniškimi potmi, zato razmišlja že o novih poteh. Ena od teh bi vodila vse od Kolpe, skozi Gorski Kotar do morja.
I. VIDMAR
ali na otroških sedežih na kolesih staršev. Rekreativnim kolesarjem in kolesarskim popotnikom so na voljo z označbami smeri in kontrolnimi točkami opremljene kolesarke poti in transverzale, ki so vrisane v posebne kolesarske zemljevide. Kako pomembno je kolesarjenje tudi za turistično industrijo, pa pove že podatek, da Francija, dežela največjih smučišč na svetu, več dohodka kot s smučarskim ustvari s kolesarskim turizmom.
Pri nas so bolj kot kolesarske poti priljubljene vinske ceste, na vinskih cestah pa so kolesarji zaradi divjanja vinjenih voznikov še bolj ogroženi. Vse pa le ni tako črno, saj se tudi pri nas že najdejo zanesenjaki, ki po zgledu kolesar-
Po kolesarjenju v Kolpo (Foto: Marko fršina)
Osilnici potem pa vodi skozi Bos-ljivo Loko, Vas, Faro, Kostel, So-devce. Sinji Vrh, Vinico in Prelo-ko do Metlike in skozi Črnomelj spet v Vinico in nazaj po isti poti v Osilnico. Pot je dolga 220 km in se da prevoziti tudi s športnim kolesom, saj je cela asfaltirana. Tudi veslaška pot se začne v Osilnici, v Metliki pa se po 110 km konča. Ob srednjem vodostaju je primerna za vožnjo z odprtimi kanuji razen v delu med Osilnico in Vasjo, kjer je treba kanu mimo najbolj zahtevnih delov prenesti, prav ta del pa je najbolj zanimiv za kajake in rafte. Tretji del obkolpskih poti
Znanec, ki je pred kratkim obiskal Nizozemsko, je dejal, da moraš tja obvezno vzeti dežnik, kolo in morda še čoln. Avtomobila tam nimaš kaj rabiti, če pa boš pešačil, te bodo vsi postrani gledali.
Kolo ni zastarelo prevozno sredstvo, kot bi človek lahko pomislil, ko v opazuje morje pločevine, ki se ob prometnih konicah po polžje premika skozi naša mesta, kolesarjev, ki so v taki gneči precej bolj gibljivi in hitrejši, pa skoraj ni opaziti. Slovenija še ni kolesarska dežela. Zakaj? Ker je še do pred kratkim veljalo ali še vedno velja, da se s kolesom v službo in po vsakodnevnih opravkih vozijo samo reveži, ki si ne morejo privoščiti avtomobila, ker so naša mesta še vedno premajhna in se v njih kljub gneči še vedno najde prosto parkirno mesto in ker je bencin še vedno prepoceni.
Tudi v športnem in rekreativnem smislu je Slovenija v kolesarstvu daleč za razvitimi evropskimi državami, ne glede na to, da Slovenija po točkah mednarodne kolesarske zveze UC1 spada med 20 najuspešnejših držav na svetu, najboljši slovenski kolesar Gorazd Štangelj pa je med poklicnimi kolesarji uvrščen že blizu 50. mesta. Vendar eno so izidi vrhunskih kolesarjev, drugo pa je raven splošne športne kulture naroda. Ta se pozna tudi v številu kolesarjev, ki ob koncu tedna zasedejo manj prometne ceste in gozdne poti. V deželah nad nami se lokalne ceste ob koncu tedna napolnijo s kolesarji, od tistih športnih, ki nabirajo kilometre in vzdržljivost na dirkalnih kolesih, do družin z otroki na otroških kolesih
sko razvitih držav v zemljevide rišejo kolesarske poti. Idilični dolini Kolpe in Krke sta s številnimi cestami kot ustvarjeni za kolesarske izlete. Kolpa je svojo kolesarsko pot dobila pred tremi leti, Krka pa pred desetimi dnevi. Njun oče je Jože Majes, predsednik turističnega društva Dolenjske Toplice in vodja projektov pri podjetju za turizem in razvoj K2M.iz Dolenjskih Toplic. Idejo je dobil na turističnih sejmih v tujini, kjer so med drugim reklamirali tudi kolesarske poti ob Donavi in Muri. Večji del svojega življenja je preživel ob Krki, zelo pogosto pa se je s čolnom spuščal po Kolpi in je tako obe reki zelo dobro spoznal, ju vzljubil, hotel pa je, da bi njune lepote doživljali tudi drugi ljubitelji gibanja v naravi. Z obkolpskimi potmi in Zeleno kolesarsko potjo ob reki Krki jim je dal to možnost.
Obkolpske poti so tri in kolesarska je le ena od njih. Začne se v
S kolesom ob Kolpi (Foto: Marko Pršina)
VRTNARSKI KOTIČEK
Kaj moramo postoriti oktobra
Ko v deželo pride jesen, pričnemo pripravljati rastline za prezimovanje. To pomeni, da jih vse bolj poredkoma zalivamo, dogno-jujemo pa jih sploh ne več. Saj morajo rastline do takrat, ko jih prenesemo v prezimovališče prenehati z rastjo. Zalivamo jih vedno zjutraj, do 8 ure, da se do večera osušijo, če smo jih omočili po listih in steblih. To je zelo pomembno, saj na ta način preprečujemo pojav sive plesni. To pa je najnevarnejša rastlinska bolezen v jesenskem in zimskem času.
Prezimovališče mora biti dovolj svetlo, z ustrezno zračno vlago in primerno temperaturo. Za večino okenskih in balkonskih rastlin ustreza temperatura okrog 10°. Nekatere sobne rastline prav tako končajo z rastjo in pozimi počivajo, če imajo ustrezne pogoje. V centralno ogrevanih prostorih z visoko temperaturo pa rastline rastejo tudi pozimi. Ker je v zimskem času noč dolga in dan kratek, so rastline neugledne, pretegnjene rasti. Zato jih držimo na nekoliko hladnejšem mestu, da je njihova rast čimbolj počasna.
Druga skupina sobnih rastlin pa šele pozimi prične rasti, pravimo jim “pozimi cvetoče lončnice". Te pa moramo redno zalivati in tudi v zimskem času dognojevati. Takšne so: ciklame, azaleje, kamelije, božične zvezde in mnoge druge. Te bodo deležne počitka v poletnem času.
V okrasnem vrtu rastline prav tako končujejo rasti in cvesti. Mnoge enoletnice bo pobrala prva slana. Na njihovo mesto pa bomo posadili spomladi cvetoče čebulnice. Ker jih sadimo v jeseni, je za spomladansko cvetenje potrebno zemljišče očistiti plevela in temeljito pognojiti z organskim in mineralnim gnojilom. Zemljišče moramo očistiti tudi voluharja, ker nam sicer lahko uniči vse čebulice.
V zelenjavnem vrtu pobiramo tako rekoč zadnje kulture. Prazne gredice pognojimo z naravnim biološko aktivnim gnojilom biogre-na. Na 100 kvadratnih metrov je potrosimo 10 kg in plitvo vkopljemo v zemljo. Tam, kjer se nam pojavljajo talni škodljivci (koreninske uši, bramorji, ogrci, strune, sovke), pa za zemljišče v jeseni uporabimo insekticid dursban ali volaton, da zatremo škodljivce. Spomladi pa lahko neomejeno sejemo in sadimo vse kulture. '
Ko v sadovnjaku odpade polovico listja, ga pograbimo in zakopljemo ali sežgemo. Sadno drevje pa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov. Postopek ponovimo, ko odpade vse listje.
SLAVKO ZGONEC
IZ NAŠEGA LONCA
Gobova ponev in zavitek z grozdjem
V jeseni nas narava obdari z najrazličnejšimi sadeži, zelenjavo in tudi gobami. Iz njih pa si lahko pripravimo slastne dobrote, tokrat vam predlagamo:
Gobova ponev s smetano in šalotkami
Sestavine za 4 osebe: 350 g lisičk, 150 g šampinjonov, 50 g puste prekajene slanine, 6 majhnih šalotk, 4 žlice masla, 1 šopek majarona, 2 vejici peteršilja, 200 g smetane za stepanje, 2 žlice moke, sol, poper, nariban muškatni orešček.
Priprava: gobe operemo, očistimo in velike rerežemo. Slanino zrežemo na tanke trakove, alotke olupimo in prerežemo na polovico. 3/4 masla segrejemo in na njem pražimo gobe, šalotke ter slanino, dokler voda popolnoma ne izpari. Majaron in peteršilj operemo, osušimo ter natrgamo. Preostalo maslo segrejemo v manjši posodi. Na maščobi zarumenimo moko in jo zalijemo s smetano. Mešamo, dokler se smetana ne zgosti. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Majaron in peteršilj zamešamo v gobjo ponev. Gobe prelijemo s smetanovo omako. K jedi ponudimo kruhove cmoke.
Zavitek z grozdjem
Za 6 kosov potrebujemo: 100 g masla, 350 g moke, 1 ščepec soli, 3 žlice olja, 1 zav. vanili-jevega sladkorja za testo, po 300 g belega in črnega grozdja, 500 g skute, 1 rumenjak, 2 zav. vanilijevega sladkorja za nadev, moko za valjanje, 6 žlic drobtin, 1-2 žlice sladkorja v prahu, prozorno folijo in peki papir.
Priprava: za testo raztopimo maslo. 20 g stopljenega masla zmešamo z moko, soljo, 2 žlicama olja, vanilijevim sladkorjem in 150 ml mlačne vode v gladko testo. Testo mora biti mehko in elastično. Premažemo ga s preostalim oljem in zavijemo v folijo. Na sobni temperaturi ga pustimo stati 1 uro.
Medtem grozdje operemo, potrgamo iz vitic in dobro osušimo. Skuto zmešamo z rumenjakom in vanilijevim sadkorjem. Testo razvaljamo na pomokani delovni površini v 55 x 60 cm velik pravokotnik. Po dolžini odrežemo 15 cm širok trak in ga počez prerežemo. Preostalo testo razrežemo v 4 okrog 15 cm dolge kose. Po vsakem posujemo drobtine. Kose testa premažemo s skutino kremo. Pri vsakem pustimo trak, širok 2 cm, brez kreme. Kremo enakomerno posujemo z grozdjem. Kose testa drugega za drugim zvijemo in jih položimo na pekač obložen s peki papirjem. Pečemo 50 do 60 minut v pečici segreti na 175° C. Po preteku polovice časa peke zavitek premažemo s preostalim maslom. Pečen zavitek posujemo s sladkorjem v prahu. Ponudimo še mlačenga.
Pripravila: NINA STERGAR
SLADKORNA BOLEZEN
Kdaj in kako jo zdravimo z zdravili
Pri zdravljenju sladkorne bolezni zasledujemo predvsem dva osnovna cilja: zmanjšanje težav, kijih ima človek zaradi povišanega sladkorja v krvi (žeja in pretirano izločanje urina) in preprečevanje nastanka kroničnih komplikacij. Ker je za nastanek kroničnih komplikacij potrebnih več let, bomo pri starejšem bolniku sledili predvsem prvemu cilju, pri mlajših osebah pa nam bo poleg dobrega počutja pomembno tudi preprečevanje nastanka zapletov na očeh, ledvicah in živcih. V tem primeru bomo želeli približati vrednosti krvnega sladkorja tistim, kijih imajo osebe brez sladkorne bolezni. Normalne vrednosti krvnega sladkorja si najlaže ponazorimo s številkami 6-7-8: 6 mmol/1 na tešče, 7 mmol/1 pred glavnim obrokom in pod 8 mmol/1 po obroku.
Osnovna zdravljenja vsake oblike sladkorne bolezni je pravilna prehrana, kar bo tema članka kdaj drugič, tokrat pa bomo spregovorili o tistih zdravilih, po katerih sežemo, ko s pravilno prehrano ne moremo doseči zgoraj navedenih ciljev.
Zdravila so dveh vrst: antidiabetične tablete in injekcije inzulina. Bolniki z obliko sladkorne bolezni tipa 1 že takoj potrebujejo zdravljenje z inzulinom, medtem ko je pri osebah s tipom 2 krvni sladkor lahko daljše obdobje urejen ob pravilni prehrani in kasneje še s tabletami. Ponavadi je zdravljenje z inzulinom potrebno šele po 10 do 15 letih trajanja bolezni.
Tablet je več vrst. V prvo skupino sodijo tablete, s katerimi pospešujemo izločanje inzulina iz celic beta v trebušni slivnavki. To so preparati sulfonilsečnine (Glibenklamid, Da-onil, Glurenorm, Diaprel, Antidiab, Amaril) in relativno novo zdravilo repaglanid (No-vonorm). Delovanje repaglanida je precej hitrejše in tudi krajše, tako gaje potrebno jemati tik pred obrokom, saj prepreči predvsem porast krvnega sladkorja neposredno po obroku. Zaradi svojega krajšega delovanja je tudi manj neželjenih prekomernih padcev vrednosti krvnega sladkorja - hipoglikemij. V drugo skupino zdravil spada metformin (Aglurab, Glukophage). S tem zdravilom ne vplivamo na izločanje inzulina iz trebušne slinavke, ampak povečamo občutljivost tkiv na že izločeni in-
zulin. Pri uporabi tega zdravila ne more priti do hipoglikemične reakcije. Za posebej uspešnega seje izkazal pri diabetikih s povečano telesno težo.
Podoben mehanizem delovanja imajo tudi zdravila, ki so jih pred kratkim razvili na Japonskem in bodo pri nas dosegljiva predvidoma čez eno leto ali dve. To so zdravila iz skupine tiazolidindionov in njihova prednost pred metforminom je ta, da naj bi imeli manj stranskih učinkov. Naslednja skupina so zaviralci encima alfa glukozidaze v črevesju (Gluko-bay). Ta zdravila zavrejo razgradnjo ogljikovih hidratov v enostavne sladkorje in upočasnijo njihov priliv v kri neposredno po obroku. S tem se zmanjša porast krvnega sladkorja po obroku. Ker se sladkorji zadržujejo dalj časa v črevesju, pride do “vrenja” in to povzroči neprijetno napenjanje in obilne vetrove. Tudi ta zdravila ne morejo povzročiti prekomernega padca krvnega sladkorja.
Za zdravljenje z inzulinom se odločimo, ko s tabletami in dieto ne moremo doseči ciljnih vrednosti krvnega sladkorja. Inzulin v zdravljenju sladkorne bolezni uporabljamo že skoraj 80 let. Sprva so inzuline pridobivali iz živalskih trebušnih slinavk, v zadnjih letih pa uporabljamo le biosintetične inzuline, ki so po sestavi povsem indentični človeškim. Po značilnosti delovanja jih delimo na kratko-, srednjed-olgo- in dolgo delujoče. Prvi delujejo 6 do 8 ur, drugi 18 do 22 ur in tretji več kot 24 ur. V zadnjih letih razvijajo tudi izpeljanke iz humanih inzulinov, da bi dosegli še ustreznejše delovanje. Tak analog je ultrakratko delujoči lispro (Humalog), ki začne delovati hitreje in deluje krajši čas kot standardni kratkodelujoči inzulini. Zato je primernejši za dajanje tik pred obrokom hrane ali celo neposredno po njem. V zdravljenju sladkorne bolezni se največkrat odločimo za kombinacijo kratko- in srednjed-olgo delujočega inzulina v enem ali večih dnevnih odmerkih. Predvsem pri starejših ljudeh, kjer je ta kombinacija iz dneva v dan enaka, pa uporabljamo že tovarniško pripravljene mešanice. Tako si lahko bolnik z enim vbodom vbrizga oba inzulina hkrati.
MILIVOJ PILETIČ, dr. med.
S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA
Nasveti zeliščarja in zdravilca Ivana Maršiča
Reportažno stran našega lista bomo popestrili z novim kotičkom, ki ima naslov „S hrano in zelišči do zdravja". Zeliščar in zdravilec Ivan Maršič iz Škofljice nam bo opisal svoje dolgoletne izkušnje.
Kaj pravi o sebi? „Pred tridesetimi leti sem hudo zbolel. Opravljal sem težko in odgovorno službo miličnika na železnici. Moral bi na hudo, tvegano operacijo. Spomnil sem se, da so moji starši - pred vojno smo živeli na Kočevskem - mnogim pomagali v bolezenskih težavah. Takrat se ni za vsako malenkost šlo k zdravniku. Iz hleva bi morala tudi zadnja kravica, da bi plačali. Ni me bilo strah pred operacijo. Med vojno sem izgubil očeta in družina je bila v nenehni nevarnosti pred sovražniki. Notranji glas mi je veleval, naj si sam pomagam. Tako seje tudi zgodilo in od takrat nisem bil več pri zdravniku. Bližam se sedmemu križu in sem še vedno zdrav ter delam, kakor da bi imel štirideset let.
Prijatelji, znanci in tudi zdravniki niso verjeli, da sem se pozdravil. Pomagal sem si z obkladki, zeliščnim mazilom, s kapljicami in čajno mešanico. Vse troje še vedno pripravljam. Spoznal pa sem še nekaj pomembnejšega, to je, daje hrana temelj zdravja. Še posebej to velja za pripravo vsakdanje prehrane. Vsa zdravila, pa naj jih predpisujejo zdravniki ali pripravljajo zeliščarji, so lahko samo v pomoč naravnemu zdravitelju, ki ga v sebi nosi vsako živo bitje.
Od ust do ust se je širila vest o meni kot “zdravitelju iz Škofljice”. Da bi lahko mnogim ustregel, sem pustil službo, opravil potrebne izpite in odprl zeliščarsko obrt, ki jo imam še vedno, čeprav sem upokojen. Sem pa drugačen
od zeliščarjev, ki skušajo z izdelki iz zelišč nadomestiti farmacevtska zdravila. Moji izdelki so namenjeni krepitvi obrambne moči, ne pa odpravljanju zunanjih bolezenskih znakov. Lahko pa rečem: “Vsem, ki so bili voljni uživati zdravo hrano in, če je bilo potrebno, pomagati sf z mojimi izdelki, se je vrnilo zdravje. Če pa so bili že na koncu svoje življenjske poti, so spokojno in mirno umrli.”
Da bo hrana naše zdravilo
Vsakič bom na kratko povedal kaj ni in kaj je dobro za naše zdravje. Poglejmo, kako je z govejo juho. Za mnoge ni nedeljskega kosila brez te juhe. Veliko pa nas je takih, ki goveje juhe že dolgo ne jemo več. Imamo tudi knjige, ki so jih napisali zdravniki in pravijo, da je to živalski urin. Vsa kemija, ki jo žival zaužije s hrano, z zdravili in slabim zrakom v utesnjenih prostorih, se nabira v kosteh in tkivu živali, s kuhanjem pa se izloči v juho. Kadar kuhamo meso, vodo odlijem v kanalizacijo
Vsem svetujem: ne jejte goveje juhe, tudi tiste ne, ki jih kupite v obliki kock. Nešteto je možnosti, da si pripravimo dobre zelenjavne juhe.
Za vsebino prvega kotička naj bo dovolj. Kdor bi rad zvedel kaj več, se lahko oglasi pri meni na Škofljci, Ravenska pot 26. Iz smeri Novega mesta je do mene odcep ceste nasproti pekarne Pečjak. Doma sem vsak četrtek popoldne in v petek dopoldne. Moji nasveti in pisna navodila so brezplačna. Imam svojo stran na internetu WWW home.amis.net/svetoval/zdravilec
IVAN MARŠIČ
OB STOLETNICI ROJSTVA VELIKEGA KNJIŽEVNIKA
Knjižno in časnikarsko delo Mirana Jarca
Stoletnica rojstva vsestranskega književnika, ki je zaznamoval svojo literarno pot med prvo in drugo svetovno vojno, sama po sebi zbuja vprašanja o njegovem pesniškem, proznem, dramskem, esejističnem in kritiškem delu; ne le v mejnicah generacije dvajsetih let. Vrsta tedanjega literarnega rodu od Antona Podbevška, Mirana Jarca pa starejšega Jožeta Cvelbarjado Slavka Gruma, Stanka Majcna, Antona Leskovca in še drugih, so po drugi svetovni vojni ostali manj zapaženi, v ozadju, celo mestoma nezaželeni, čeprav je vsak po svoje pretrgal tok literarne tradicije, ne glede na estetski domet posameznika.
Med temi ima Miran Jarc viden delež profiliranega, osebno barvitega oblikovalca umetniške besede. Mladostni vzgon “novomeške pomladi” ob Pod-bevšku, Jakcu in še drugih je dal literarno in upodabljajočo inovativno podobo, ki je presegla lokalni okvir in se tvorno vključila v tokove po moderni, ali tudi v opreki z njo. Ekspresionizem je bolj ali manj zaznamoval mlade ustvarjalce. Tudi literarno - glasbeni nastopi (Marij Kogoj) so utrdili navzven novomeški krog z drugimi sodelavci, dosegli so tudi polarizacijo v javnem pojmovanju umetniškega in vloge umetnosti.
Jarčev literarni opus se nam razodeva predvsem v knjižnih natisih. V ospredju je njegovo pesništvo z zbirkami Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936) in Lirika (1940), vsaka zaznamuje specifiko po tematiki, formi in idejah, razvojni lok pa je v poeziji in deloma dramatiki najbolj razviden, manj v
prozi, čeprav je del kratke proze približno do leta 1925 v sorodnem ekspresivnem krogu, kot so pesmi v prvencu. V prozi se je utrdil v spominu generacijski roman vojnega časa Novo mesto ob še drugem. Ne da bi naštevali vse knjižno in časnikarsko delo, pa je treba spomniti tudi na tisto, kar ni zagledalo natisa v knjigi, da bi dobili celovito podobo Jarčeve ustvarjalnosti. Težišče njegovega literarnega dela ostaja v pesništvu, čeprav ne gre zanemarjati ostalega literarnega opusa. Spomnimo samo, da je zunaj ožjega leposlovja esejistično zgledno predstavil in interpretiral M. Prousta, D. H. Lawren-cea, slikarja E. Schieleja. Književnik sam je mislil, daje sicer glavnina njegovega dela zaobjeta v knjižnih natisih, nikakor pa ta ne razodeva mnogih vzporednih del v časopisih in revijah. Tudi literarna zgodovina se je v glavnem oprijela Jarčevih knjižnih del, s tem pa nehote
okrnila drugače objavljen delež, kjer je možno odbrati pomembne sestavine za njegovo pesništvo in lirično kratko prozo prvega obdobja, to je od leta 1918 do 1925. To obdobje je ekspresionistično barvito in odraz iščočega, nemirnega samotarja v koznični prozi. Kar nekaj tega je podal v romanu Novo mesto, čeprav ga je pisal v drugačnem slogu. Z Novembrskimi pesmimi pa je prestopil bregove mladostnega kozmičnega premišljevalca. Tudi prej mu ni bila neznanka družba v preživeli meščanski tradiciji s posledicami prve svetovne vojne in socialnimi protislovji. V službi v banki je skozi številke dojel kavzalnost družbe in socialnega stanja in se angažirano opredelil do teh pojavov, podobno kot v pesništvu Tone Seliškar, Ludvik Mrzel in mnogi drugi. Jarc se ni apriorno oprijel ideoloških pogledov na tedanjo stvarnost, ohranil pa je kritičnega duha in etične zavzetosti, na strani ponižanih in razžaljenih.
Tretja zbirka je nastala v znamenjih bližajoče se katastrofe nove vojne. V bojazni za svoj mali narod na geografskem in interesnem navzkrižju ter grožnji totalitarizma je izrekel skrb za svoj narod, zlasti v cilju Slovenskih sonetov, skepso pa prebija blag optimizem v znamenju rodovnega vitalizma, ki bo kos viharjem.
Seveda je to le preblisk skozi sredico Jarčeve poezije. Že
pokojna Ana Matko je v svoji bibliografiji ugotovila, da je Jarc sodeloval pri 46 revijah, od tega pri eni goriški in zagrebški, k temu pa bo treba dodati še kak časnik. Prispevki niso samo leposlovni, lep delež je usmerjen k pesmim, prozi, dramskim fragmentom. Jarčevo najpomembnejše sodelovanje se navezuje na Ljubljanski zvon, Dom in svet, Jutro pa tudi na Dramo, Mladiko, Sodobnost itd. Če se omejimo na tisto, kar spada v ožje leposlovje njegove poetike, filozofije, forme, prav tako za premene v literarnem oblikovanju in nazoru. Včasih gre za samostojne vzporedne pojave, kot jih najdemo v knjižnih natisih, včasih še za drugačne, dopolnjujoče ideje in vsebine ne glede na estetsko raven. Zgolj za ilustracijo nekaj primerov: Rastoče drevo (LZ 1921), Človek (DS 1925), fragmenti drame Vergerij (LZ 1927, 1929, DS 1932), serija Gledanja (SN 1924). Ob dejstvu, da so vse tri pesniške zbirke morale iziti v samozaložbi, postane jasno, da je vsaj del revi-alno in v časopisih objavljenih del potrebno prišteti k tistemu, kar bi kritični Jarc želel videti v knjižnem natisu. Omeniti je treba njegovo izjemno bogato korespondenco, ki jo hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca. Pisma niso pomembna le za osebni profil književnika, marsikdaj odražajo širše ozračje tedanje kulturne pojavnosti.
IGOR GEDRIH
O revoluciji in o smrti
Na knjižnem trgu je letos že nekaj časa zanimiva knjiga O REVOLUCIJI IN O SMRTI Žarka Petana, plodovitega besednega ustvarjalca, ki je doma in v svetu poznan predvsem kot odličen aforist in humorist, uspešno pa se je uveljavil tudi kot režiser, pisec gledaliških in radijskih iger ter tudi kot pisatelj. Videti je sicer, kot da aforistična slava postavlja v senco Petana pisatelja, a dovolj je v knjižnih katalogih pobrskati po kar lepi vrsti proznih knjig, od zbirke črtic Nebo na kvadrate in romana Dvojčka do avtobiografsko zasnovanih pripovedi Preteklost in Preteklost se nadaljuje, da se izkaže pomen njegovega pisateljskega dela.
V novi knjigi Petan ostaja zvest rdeči niti svojih poprejšnjih proznih pisanj, to pa je, kot dovolj zgovorno pove tudi sam naslov knjižne novosti, posameznikova usoda v trdem primežu ideologije, tiste moči, ki oblastno posega v vse pore življenja ter ga neusmiljeno in trdo lika po meri svoje omejenosti, večkrat dolika tudi v smrt. Enajst črtic in kratek roman Hoja za očetom skupaj tvorijo mozaično podobo življenja, usodno vpletenega v nasilje ideologije pred, med in po drugi svetovni vojni. Avtor v sicer literarno pisanje vnaša orise realnih razmer, kijih krepi z imeni prepoznavnih osebnosti, kar daje njegovemu pisanju dokumentarno prepričljivost, tako da mora bralec, če naj pisanje sprejema kot literaturo, ves čas ohraniti v vednosti
sporočilo besed, ki jih je avtor postavil na sam začetek knjige: “Vse zgodbe v tej knjigi so se zgodile ali bi se bile lahko zgodile. Spremenjene pa so osebe, nekatere sestavljene iz več oseb, zato je morebitna podobnost z živimi ali mrtvimi osebami zgolj naključna.”
Sicer pa ne gre za to, ali so junaki Petanovih kratkih pripovedi (kratki roman Hoja za očetom ima povsem prepoznavne avtobiografske črte) zares bivali ali ne, kdo so ljudje za literarnimi liki, ali so izmišljeni ali v pisanje le preneseni realno bivajoči ljudje, saj je njihova poglavitna vloga predvsem ta, da z močjo, ki jo ima literatura, izpričajo uničevalnost nasilja ideologij nad življenjem. Naj gre za kateregakoli od junakov Petanove knjige, vsak izpričuje trpno ali dejavno nasilnost ideologij in z njo povezan neizbežni dih smrti, pa naj gre, denimo, za ruskega ujetnika, zaljubljenega v partizanko, ali likvidatorja, ki se šele ob usmrtitvi nekdaj ljubljenega dekleta zave, da ne pobija nekakšnih razrednih sovražnikov, ampak žive ljudi, ali za sodnika, ki gaje služenje režimu ob hkratnem zavedanju nemoralnosti in nestrokovnosti lastnega početja osebnostno pohabilo, ali za golootočanko, ki se znajde med žrtvami komunizma, a kljub prestanem trpljenju ne zmore sprejeti temeljne resnice o nasilnosti revolucije, ali za ovaduha, ki si domišlja, da je preganjan, ki torej zleze v kožo svojih nekdanjih žrtev. Vsak zase in vsi skupaj pričujejo o nihilizmu ideologij, ki, ponujajoč osmislitev življenja, v resnici prinašajo smrt.
M. MARKELJ
,g» O gg i jg Hm i IC.
ZAKLJUČEK ŠOLE V NARAVI - Učenci OŠ Žužemberk s podružnicama Dvor in Šmihel smo že sedmo leto zapored uspešno zaključili sedemdnevno šolo v naravi na Debelem Rtiču. Vsi neplavalci so se naučili plavati in 40 učencev je prejelo značko bronastega delfina, H srebrnega in dva zlatega. Ker je bilo vreme lepo, smo realizirali ves program. Z ribiško ladjo smo se peljali ob naši obali do Pirana, kjer smo si ogledali akvarij, pomorski muzej, cerkev z obzidjem in mesto samo. Tudi ogled solin in Tonine hiše je bi! zanimiv. Sprehodili smo se ob obali do meje in si ogledali delo carinika in policista. Za vse je bil nepozaben ogled in sprehod po ameriškem rušilcu, ki je bil zasidran v luki Koper. Nočno kopanje je bilo velik užitek. Posebna zahvala velja osebju na Debelem Rtiču, zahvaljujemo pa se vsem, ki so že ali še bodo ta naš projekt denarno podprli. (Učenci in spremljevalci OŠ Žužemberk)
Veselo na Cicitaboru Visoko
3. enotedensko planinsko srečanje družin z malimi otroki PD Lisca Sevnica - Izleti, sprehodi, družabni večeri
Dober dan, šola
Šola, velika, visoka, siva, kličem ti dober dan!
In te prosim za roko, za srečo, skupno potovanje, do kdove kam. Čez kontrolne, vprašanja in naloge, v kameno dobo kdaj pa kdaj, v gozdove, reke in potoke, a vedno znova k tebi nazaj.
Dober dan, poslušanje in pisanje, večno učenje in stalna norost.
Dober dan, učitelji, učiteljice, vaše veselje, sreča in učenost.
Dober dan, sošolci, sošolke, kot na praznik sedite v klopeh. Naglas vam povem besedilo uspešnih: “Vedno se poberi, ko boš na tleh!"
PIKA MIRT, 8./9. r. OŠ Krmelj
Športni dan
Komaj sem čakala, da bom odšla v šolo. Zbrali smo se pred šolo. Potem smo se odpravili na pot. Šli smo ob Čanjskem potoku in poslušali njegovo šumenje. Med potjo smo opazovali gozd in ugotovili, da je iglast gozd zelo temen, listnat pa svetel. Ko smo prišli na Čanje, smo se ustavili pri gospe Jazbec, ki nam je postregla s pijačo in grozdjem. Iz nahrbtnikov smo vzeli dobrote. Napotili smo se proti Grački gori, kjer smo si ogledali Marijino cerkev. Tudi na travniku pred cerkvijo smo malicali. Pot smo nadaljevali proti Pokleku, kjer nas je čakal avtobus. Bilo je zanimivo, saj sem izvedela veliko novega o domači pokrajini.
BOJANA LOČIČNIK, 3. r.
OŠ Blanca
Tretje, že kar tradicionalno enotedensko planinsko srečanje družin z malimi otroki PD Lisca Sevnica se je letos odvijalo od 29. julija do 5. avgusta. Skupaj z osnovnošolskim taborom, ki je kraljeval teden dni pred nami, smo se nastanili v Poljanski dolini, natančneje pri Vrtovčevem domu blizu dvorca Visoko, ki leži ob meji občin Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane.
Ker so bili letos med nami taborniki planinci iz OŠ Sevnica nam ni bilo treba postavljati šotorov, tako da smo se lahko posvetili vsak svojemu: eni občudovanju narave, drugi počitku, otroci pa smo si dali duška. Po kosilu smo se odločili za krajši izlet do dvorca, ogledali smo si tamkajšnjo grobnico in odšli do cerkvice sv. Volben-ka na bližnjem gričku. Drugi dan
Po Jurčičevi poti
Na naši šoli smo sončne poznopoletne dneve izkoristili za pohode v naravo. V drugem šolskem tednu smo se zvrstili vsi učenci od 1. do 7. razreda Prehodili smo tri pohodne poti. Učenci nižjih razredov in sedmošolci so se odpravili po Steklasovi poti, pe-tošolci po Baragovi, šestošol-ci pa smo krenili po Jurčičevi poti. Do Višnje Gore smo se odpeljali s šolskim avtobusom, naprej pa smo se odpravili peš. Ustavili smo se na Polževem, kjer smo na učne liste napisali nekaj podatkov. Pot nas je vodila mimo razvalin več gradov. Naš cilj je bila Muljava. Na Jurčičevi domačiji smo kupili sladoled in si ogledali letno gledališče. Za kaj več ni bilo časa, saj so nas že čakali šolski avtobusi.
UROŠ SLADA, 6. b OŠ Trebnje
smo se povzpeli do cerkvice na Bukovem vrhu. Po malici smo občudovali lep razgled. Za ponedeljkovo turo smo izbrali Blegoš. Z avtomobili smo se peljali do Črnega Kala. Na poti proti vrhu nas je vseskozi pozdravljala živina, navdušeni pa smo bili zlasti nad bunkerji. V torek je bil na vrsti Rakitovec, ki smo ga že prejšnji dan občudovali z Blegoša. Tisti, ki na poti v tabor nismo zaspali, smo se ustavili še v Železnikih in si ogledali plavž. Sreda je bila manj naporna. Dopoldne smo z gozdarjem Bogom Žunom obiskali gozdno učno pot, po kosilu pa smo odšli še v nekaj kilometrov oddaljeno kopališče na Hlavče Njive. V četrtek smo se povzpeli na Lubnik, popoldne smo odšli na škofjeloški grad in sprehod po mestu. Zvečer smo zažgali bakle, ki smo jih naredili prejšnji večer, in se sprehodili do Dvorca. Petkov izlet na Ermano-vec nam je onemogočil dež, pa smo zato odšli tja popoldne. Zvečer smo praznovali Kristinin rojstni dan. Presenečenje dneva je bil veličasten ognjemet, '{udi v soboto je deževalo.
Potem je prišlo slovo. Vsem nam je bilo malo hudo, a ne preveč. Saj se bomo kmalu spet videli.
AJDA SENICA, 12 let
Kopanje v Rimskih Toplicah
V sredo smo se odpravili na bazen v Rimske Toplice. Vozili smo se okrog pol ure. Hitro smo se preoblekli in na tovarišev znak odhiteli v vodo. Zelo smo se zabavali. Nekateri so tudi skakali v bazen. Jaz si tega nisem upala. Prišel je čas, da se preizkusimo. Preplavati smo morali dolžino bazena. Meni je to uspelo in bila sem zelo vesela. Odšli smo iz vode in malicali. Spet smo odšli v vodo. Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu.
KARMEN HRIBAR, 5. r.
OŠ Šentjanž
Bili smo na MOS-u v Celju
V četrtek, 14. septembra, smo se 8. a in 8. b razred s spremljevalci Francijem Ocvirkom, Vido Šenica, Mirjano Šafran Blažič in Antonijo Je-nič odpravili v Celje. In kaj je tam tako zanimivega? 33. mednarodni obrtni sejem. Mnogi že po imenu sklepajo, da je ta sejem bolj za obrtnike in starejše ljudi, vendar je bilo tudi veliko mladih. Nestrpni smo se odpravili na sejem. Hodili smo brez učiteljev. Odpravili smo se v halo, kjer so predstavljali poklice. Ogledali smo si delo avtomehanika, električarja, kleparja, zidarja, tesarja, mesarja, slaščičarja, cvetličarja, urarja, steklarja,... V vlogi nekaterih poklicev smo se preizkusili tudi mi. Seveda ni zmanjkalo časa za nakupovanje in obisk zabaviščnega parka. Domov smo vzeli polno zloženk s predstavljenimi poklici, ki nam bodo prišle prav pri izdelovanju plakatov in referatov, ki bo naš končni izdelek tega izleta.
BARBARA JORDAN, 8. b novinarski krožek OŠ Dolenjske Toplice
Oh, te počitnice!
• Bilo je imenitno. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem lovila ribe. (Urška)
• Počitnice - paša za sive celice. (Uroš)
• Pri babici v Krškem sem se ukvarjala z umetniškimi stvarmi. (Tjaša)
• Ko smo bili na morju, so me prijatelji kar oblečeno vrgli v morje. (Alenka)
• Med počitnicami sem veliko časa preživela ob Krki. Spoznala sem veliko novih prijateljev. Ulovila sem veliko ribo. (Natalija A.)
Vsi se strinjamo, da so bile počitnice prekratke. Oh, te počitnice!
Zbrale in uredile izjave učencev: MAJA IN MATEJA, 7. c novinarski krožek OŠ Brežice
Na taboru v Dolenjskih Toplicah
V ponedeljek, 11. septembra, smo se učenci štirih oddelkov 7. r. nastanili v Taboru mladih Slovenije v Dolenjskih Toplicah. Tu bomo pet dni opravljali tečaj prve pomoči. Razdeljeni smo v sedem skupin: Pohodniki. Kresničke, Turisti, Povoji, Trikotne rute. Kompas in Ekologi. Pouk imamo dopoldne in popoldne. Med učnimi urami opravljamo tečaj prve pomoči, raziskujemo bližnje gozdove, spoznavamo naravne, kulturne in turistične zanimivosti krajev okrog nas. V prostem času igramo košarko, odbojko in badmington v taboru, ob potoku Sušica pa nogomet. Naša skupina je bila danes na pohodu po gozdni učni poti. Najzanimivejše je zaščiteno deblo jelka. Z žepnimi svetilkami smo šli v jamo Jazbina, ki jo krasijo majhni kapniki, na stenah pa spijo netopirji. Skočili smo še k razvalinam gradu Rožek. Zvečer smo se zabavali ob tabornem ognju, nocoj bomo imeli v amfiteatru kviz in zabavni večer, jutri bomo odšli na nočni pohod... Domov se bomo vrnili v petek zvečer. Lep taborski pozdrav vsem bralkam in bralcem Dolenjskega lista!
TINKA, ANA - DEA, TAMARA, BOR, PETRA in
mentorica VERA SAMOHOD OŠ Brežice
Brat Marko
Marko je star 16 let. Obiskuje 2. letnik gimnazije v Brežicah. Po uspehu je dober učenec. Ima veliko prijateljev, s katerimi preživlja prosti čas. Je rjavolas, temnopolt, ima rjave oči, je vitke postave in je največji član naše družine. Njegov glas seje v zadnjem letu zelo spremenil. Postal je nizek in hripav. Do starejših ljudi je zelo prijazen in vljuden. Doma rad pomaga pri različnih opravilih in tudi meni včasih priskoči na pomoč pri zahtevnejših domačih nalogah. Kot večina najstnikov tudi on veliko časa presedi pred računalnikom in televizijo, zato velikokrat pride do prepirov. Želim si, da bi bila podobna svojemu bratu.
MARUŠA BRADAČ, 6. a novinarski krožek OŠ Brežice
Ima vaš dolžnik kaj pod palcem?
Pogosto se izkaže, da partner, s katerim smo se zapletli v posel, nima nobenega premoženja - K uspešni izvršbi terjatev lahko pomagajo tudi detektivi
NOVO MESTO - Neplačevanje računov je v naši deželi postalo že folklora in zato iz dneva v dan hujši problem večine podjetij. Pri nekaterih dolžnikih zaleže opominjanje, pri drugih grožnje, pri tretjih je do denarja mogoče priti le s sodno izterjavo, žal pa v mnogih primerih niti to ni mogoče. Če ni, se pač ne da vzeti, česar se dobro zavedajo tudi razni prevaranti.
Zakon o izvršbi in zavarovanju plačil se je zdel v tem pogledu odrešilen, vendar zaradi številosti primerov in preobremenjenosti sodišč upniki ne pridejo tako zlahka do svojega denarja. Če sodišče na predlog za izvršbo že reče da, potem je treba ugotoviti, kakšno premoženje ima dolžnik in od kod se lahko poplača dolg. To nikakor ni lahka naloga, kajti mnogi upniki so že ugotovili, da njihovi dolžniki nimajo nobenega premoženja: zares ali pa so samo tako pretkani, da ga nimajo.
Ob tem velja pomisliti na detektiva, če se tega nismo spomnili že dosti prej. Poslovnega partnerja je namreč najbolj pametno preveriti še pred prvim poslom. In kaj imajo detektivi z gospodarskimi posli? V prvi vrsti lahko izbrskajo številne koristne podatke o človeku ali
Duhovna univerza
Po treh letih spet šola za duhovno samouresničitev
NOVO MESTO - S predavanjem Šesti čut in intuicija, ki ga je v četrtek, 21. septembra, v Knjižnici Mirana Jarca imel Zoran Mi-hajlovič, se je na Dolenjskem in v Beli krajini pričel predstavitveni mesec Duhovne univerze. Po treh letih se namreč v Novem mestu ponovno odpirajo vrata v prvi letnik te zanimive šole za duhovno samouresničitev. Gre za večletni nereligiozni program za osebni razvoj in duhovno rast, ki že dvanajst let poteka v vseh večjih krajih po Sloveniji pod okriljem Zavoda za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo iz Ljubljane. Šola je namenjena odraslim, ki želijo globlje razumeti sebe, spoznati svoje potenciale in jih tudi uresničiti v vsakodnevnem življenju. Slušatelji Poleg sistematičnega ezoteričnega znanja spoznajo učinkovite sprostitvene metode ter se postopoma vpeljujejo v vse bolj napredne oblike meditacije za pristen stik s svojim duhovnim jedrom - pravim notranjim jazom.
Predstavitev Duhovne univerze in vpis v prvi letnik bo v Novem mestu v četrtek, 28. septembra ter 5. in 12. oktobra ob šestih zvečer v prostorih Centra za duhovno kulturo na Kastelčevi 9, v Črnomlju 5. oktobra ter v Metliki in v Krškem 19. oktobra v tamkajšnjih knjižnicah ob šestih zvečer.
Sprejem, nakar prst v kahli
Občinska sejna soba je bita lepo okrašena. Na dolgo hrastovo mizo je bila postavljena lepa, razkošna ikebana, prazni kristalni kozarci pa so nakazovali pok penečega vina. Gospod župan je bi! pražnje odet, v zraku je bilo čutiti svečanost. Trije mladi obrazi so bili potni nestrpnosti, pa tudi ponosa. Gopod župan se je odkašljal.
“Vesel sem, da lahko pozdravim najboljše maturante iz naše občine, mlade ljudi, ki so dosegli na letošnji maturi največje število možnih točk. “Nato je govoril gospod župan o znanju, o tem, kako ga cenijo vsi, ki kaj pomenijo v občini, še posebno on.
“Brez znanja ni napredka," je zaključil, se zahvalil maturantom, ker so ponesli ime občine po državi, jim krepko stisnil roke in velel natakarju, naj odpre peneče vino... Močno je počilo. Takrat sem se zbudil s prstom v kahli. Tako smo imeli včasih navado reči, ko je kdo pripovedoval o stvareh, ki bi se težko zgodile celo v sanjah.
TONI GAŠPERIČ
podjetju,, s katerim bi radi sklenili posel. Manjših kupčij ne moremo zavarovati pri banki, osebna menica pa ne pomeni kaj dosti, če ne vemo, s čim naš partner sploh jamči: ali ima avto, hišo, poslovne prostore, vikend.
Kadar je stvar že predaleč in se obračamo na sodišče, bi detektiva spet potrebovali. Ta ugotovi, ali ima naš dolžnik kaj premoženja in ali se ga sploh splača tožiti. Če ga nima, so stroški za tožbo, takse in odvetnike le razmetavanje denarja. Andrej Grubiša, lastnik detektiv-sko-varnostne agencije iz Novega mesta, pravi, da morajo biti upniki zelo aktivni pri uveljavljanju svojih terjatev. Odvetnik na sodišču sicer predlaga, da se dolg poplača iz dolžnikovega žiro računa, iz nepremičnin ali premičnin, toda izterjava je mnogo uspešnejša, če upnik sodišču ponudi spisek dolžnikovega premoženja.
Detektiv ima pooblastila, da sme ugotavljati premoženje: dobi lahko podatke o zaposlitvi, stalnem in začasnem bivališču, podatke o imetnikih osebnih vozil. Gre za uradne evidence, do katerih posameznik ne more priti. Prav tako je težko preveriti v zemljiški knjigi lastništvo nepremičnin, če ne vemo parcelnih številk.
K vsemu temu detektivi dodajo še svojo iznajdljivost in marsikaj ugotovijo ali preverijo z delom na . terenu. “Upniki vse prepogosto pričakujejo, da bodo odvetnik, sodišče in izvršitelj spor rešili z zaplembo dolžnikovega premoženja. Večina se pri tem ne zaveda, da klasični predlog za izvršbo brez konkretnih podatkov o banki, številki računa, vrsti in tipu premičnin ter obliki in lokaciji nepremičnin ne prinaša želenih rezultatov, ampak večinoma le dodatne stroške za upnika," opozarja Grubiša.
Kot pravi, mora upnik podatke zagotoviti sam (ali s pomočjo usposobljenih fizičnih ali pravnih
oseb) ter jih predati pravnemu zastopniku in preko njega sodišču. “Pri delu ugotavljam, da večina upnikov ne ve, da se za pomoč lahko obrnejo tudi na zasebnega detektiva ali detektivsko družbo. Tem daje zakon pooblastila, da se ukvarjajo s svetovanjem, ugotavljanjem premoženja dolžnikov in morebitnih poslovnih partnerjev, z zastopanjem upnikov pri rubežih, dražbah in narokih ter tudi z vročanjem sodnih pisanj vseh vrst, kar pride še kako prav v primerih, ko neka oseba nikakor ni dosegljiva," pojasnjuje detektiv Grubiša.
B.	DUŠIC GORNIK
Srečanje gasilcev
KOČEVJE - Mladinska enota PGD Šalka vas se je v soboto v Velenju udeležila meddržavnega srečanja in tekmovanja mladinskih gasilskih enot iz Slovenije in Hrvaške. Kočevski gasilci so zastopali gasilsko regijo Ljubljana 2. Mladinci so med 24 enotami zasedli 6. mesto. Srečanje je bilo priložnost tudi za pogovore. Kot sta povedala predsednik GZ Kočevje Anton Fajfar in poveljnik Jože Mihor, so gasilci z obeh strani meje ugotavljali, da gasilci ne priznavajo meja, zato je njihovo sodelovanje dobro, težave pa so na višjem, državnem nivoju.
Preteklost gradu oživela
Srednjeveška tržnica, igre, sabljanje, lokostrelstvo in še kaj je privabilo veliko gledalcev - Prihodnjič še več
BOGENŠPERK - Javni zavod Bogenšperk in Valvasorjeva konjenica, ki ima svoje domovanje na gradu Bogenšperk, sta glavna krivca, da se je grad za en dan prestavil za dobrih 300 let nazaj v čas, ko so po gradovih vitezi prirejali viteške igre. Valvasorjeve viteške igre naj bi postale tradicionalne.
Že dopoldne je v prisotnosti bo-genšperške grajske gospode in gospode drugih gradov ter številnih gledalcev župan občine Litija in Valvasorjeve konjenice Mirko Kap-
Sprehod grajske gospode
“Živimo zdravo za zabavo"
V koledarju prireditev precej napak
Te dni je nekoliko pozno izšel koledar športnih in rekreacijskih prireditev pod geslom “Živimo zdravo za zabavo". Glavna organizatorja prireditev oziroma nosilca projekta sta Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za šport Slovenije. Žal je v sicer lepem, a premalo preglednem koledarju kar nekaj napak.
Tako sta med lokalnimi organizatorji prireditev navedeni Športno društvo Dobre Polje in Dobrepolje, očitno pa gre v obeh primerih za Dobrepolje. Turistično športno-društvo Kostel je največkrat zapisano pravilno, enkrat pa povsem napačno kot TŠD Koštel, katerega območje delovanja je “področje občine Kolpe", občine z imenom Kolpa pa v Sloveniji ni in bi očitno moralo pisati, da velja za občine v zgornji Kolpski dolini. Razen tega je za to soboto napovedan spust po Kolp, namesto po Kolpi, za nameček pa je telefonska številka organizatorja Stanka Nikoliča dvakrat navedena prav (01/ 802-175), enkrat pa narobe (01/ 802-127). Preveč je tudi izpuščenih črk pri priimkih. Pri priimku Heng-man (BK Ribnica) se da še uganiti, da gre za tiskarskega škrata in bi moralo pisati Henigman, nekoliko težje pa je pri kočevskih priimkih, ki so zapisani kot Kamše, Drže in Maina, gre namreč za ljudi s priimki Kamšek, Držek in Malnar.
Tudi ni povsem jasno, od kdaj do kdaj velja ta koledar prireditev. Eden izmed krajevnih organizatorjev je povedal, da prireditve pod geslom „Živimo zdravo za zabavo" potekajo od 15. septembra do 15. oktobra. Vendar so v koledarju navedeni tudi drugi meseci kot pri ŠD Dobrepolje, kjer bodo tekmovanja v košarki in odbojki od no-
vembra do marca ali v namiznem tenisu od oktobra do aprila.
To je le nekaj pripomb glede območja zahodne Dolenjske. Organizatorji prireditev po občinah pa so še potožili, da so plakati za prireditve, ki sojih prejeli od organizatorja, odločno preveliki. Pripominjajo še, da bi moral koledar iziti nekaj tednov pred začetkom prireditev in ne šele, ko se prireditve praktično že začno.
J. PRIMC
lja v grajskem atriju slovesno odprl srednjeveško tržnico, kjer so svoje izdelke prodajali pletilja, orožar, rezbar, nečkar, lutkar, kisar, zeli-ščarka, pletar, tkalka, lončar, mesar, izdelovalec papirja, tiskar in kmet. Popoldne je v prisotnosti kakih 2000 gledalcev in ob zvokih himne Valvasorjeve konjenice -zaigrali so jo Zasavski rogisti -župan slovesno odprl druge Valvasorjeve viteške igre. Ni bilo lahko v galopu zadeti tarčo s puščico, sulico, sekiro ali zvezdo in čimveč-krat zavrteti viteza okoli svoje osi. Gledalci so si lahko ogledali tudi sabljanje in lokostrelstvo. Ob koncu iger stotnik Valvasorjeve konjenice ni mogel skriti zadovoljstva. Med drugim je dejal, da nameravajo v prihodnjih letih igre popestriti z novimi disciplinami, da bodo privabili še večje število gledalcev.
K. ŠUŠTERŠIČ
AMALIJA DOPOLNILA 94 LET -Amalija Žen se je rodila konec avgusta leta 1906 v Starem trgu pri Trebnjem. Imela je zelo težko mladost. Nuja jo je odpeljala v Ljubljano, kamor seje šla učit za kuharico. Ko je spoznala Lojzeta Žena, se je vrnila domov in se poročila. Rodili so se jima trije otroci. Sedaj zanjo skrbita hči Slavka in njen mož Žarko. Ob njenem praznovanju jo je obiskalo veliko prijateljev in znancev pa tudi člani občinske in krajevne organizacije Rdečega križa iz Trebnjega. (Rezka Majer)
Srednja šola naj bi razširila programe
Obsežen dnevni red
KOČEVJE - Na ponedeljkovi prvi popočitniški seji sveta so kočevski svetniki že skoraj na samem začetku seje za v. d. direktorja Centra za promocijo in razvoj turizma imenovali Milorada Draganiča iz Kočevja: S tem so svetniki zaključili skoraj tri četrt leta trajajoči mučni proces, ki je botroval tako spremembi ustanovitvenega akta centra kot tudi zamenjavi članov upravnega odbora. Vendar tudi tokrat župan in občinska uprava niso imeli lahkega dela. Razprava o tem seje sicer omejila le na pojasnitev svetnika Bojana Kocjana iz stranke Zelenih, da en glas za, dva proti in dva vzdržana pri glasovanju članov komisije za volitve in imenovanja ne pomeni, da komisija ni oblikovala nobenega mnenja, marveč da je podala negativno; so pa člani opozicijskih strank v kočevskem občinskem svetu zgovorno povedali svoje mnenje pri glasovanju. Čeprav je župan utemeljeval večjo primernost kandidata, kot naj bi jo izkazovala kandidatka iz Ljubljane, z dejstvom, da je Draganič domačin, je proti njegovemu imenovanju za v.d. direktorja Centra glasovalo 9 od 24 prisotnih svetnikov.
Povsem drugačno pa je bilo glasovanje po obravnavi problematike srednjega šolstva v občini. Svetniki so sicer tudi tu opozorili na strankarsko obarvanost nekaterih zadev. Kocjan je namreč želel vedeti, zakaj se gradivo Znanje za razvoj, pod katerim je podpisana občinska uprava, uporablja za volilno konvencijo LDS. Sicer pa je razprava, ki jo je vzpodbudilo tudi odprto pismo strokovnih aktivov srednje šole Kočevje, potekala okoli pripravljenega gradiva, ki vsebuje predloge za nove programe. O tem bo kmalu organizirana tudi okrogla miza.
M.L.-S.
4.'
}
90 LET MAME ANTONIJE - Preteklo soboto je v krogu domačih praznovala častitljivih 90 let Antonija Šuštaršič s Sel II. Ob življenjskem prazniku so ji čestitali tudi podžupanja novomeške občine Martina Vrhovnik, predsednik KS Straža Alojz Knafelj, predstavnice KO RK Straža, številno sorodstvo in vaščani vasice ob reki Krki. (Foto: S. Mirtič)
•"V Sf		.		
		v.«V<t.yv.y,	* —- '	
			,.k..	\ lil
90 LET IVANA VIDRIHA -ŽANA - V Šempetru pri Otočcu je v začetku septembra na svoji domačiji - gostilni praznoval 90. rojstni dan najstarejši birt in najstarejši član društva upokojencev na Otočcu. Rodil se je v Ameriki, na Lešnico pa je s starši in sestro prišel, ko mu je bilo dve teti. Izuči! se je za čevljarskega mojstra in imet svojo obrt, medtem pa je spoznal svojo bodočo ženo iz gostilne v Šempetru. Prevzetje kmetovanje in pomagal v gostilni. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Še vedno opravlja vsa dela. Ob visokem jubileju sta ga obiskala predsednik društva Otočec Janez Zidarič in članica upravnega odbora Marija Kogovšek. Rojstni dan pa so mu prišle voščit tudi aktivistke krajevne organizacije Rdečega križa Otočec in predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec. (H. Murgelj)
i
NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LONČAR - Med staroste lončarskega poklica brez dvoma sodi 90-letni Jakob Nosan iz Prigorice pri Ribnici, ki je menda najstarejši slovenski lončar. Kljub starosti še vedno ustvarja ob kolovratu, ki mu je zvest več kot 60 let. “Pri izdelavi mora glina med prsti dihati in petelinček, 'ki v ritki piska ’, bo zapel, ” pojasnjuje Jakob, zelo ponosen na značilni lončarski izdellk iz Prigorice. Najbolj je vesel, da je obrt prenesel na sina, ta pa na zeta. Danes je njihova delavnica ena največjih pri nas. Posebno so se izkazali pred tremi leti, ko so okrasili slovensko božično jelko, ki so jo naravnost iz kočevskih gozdov odpeljali papežu v Vatikan. (Foto: M. G.)
	
	
S	■ Bs L *
NOVOMEŠKI PLANINCI V OBJEMU VISOKIH TUR - Planinsko društvo Novo mesto je pred kratkim za vodnike in člane upravnega odbora pa tudi za druge člane društva organiziralo dvodnevni izlet na 3283 metrov visoki Petzeck v Avstriji. Vzpon je od planinske koče VVangenitzseehiitte z višine 2508 metrov trajal 5 ur. Pot ni bila težka, saj je vodila ob gorskem potoku. Popoldne smo prispeli do koče, ki je dve desetletji in pol v upravljanju nizozemskega planinskega društva, v nedeljo pa smo takoj po sončnem vzhodu krenili proti vrhu, za kar smo potrebovali tri ure. Tudi ta del poli je zelo varno speljan, zadnji del pa vodi preko manjšega ledenika. Razgled z vrha je bi! prekrasen. Videli smo očaka Triglav, Jalovec, Mangart, italijanske Dolomite pa seveda avstrijske gore z Grossglocknerjem. Počitek na vrhu ni bil dolg, saj je bilo do Novega mesta še daleč. (M. P. in F. V.)
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
■Sv.
Nekaj domišljije in denarja vam ob pomoči domače in tuje dodatne opreme popolnoma spremeni videz avtomobila.
Opel astra 1.6 16V RDO
Stilski izziv
Že navadni astri se lepo podajo aluminijasta platišča in nekoliko širše pnevmatike, če pa so te celo 17 col velike in 205 široke, je videz zastrašujoč, in če jo odenete še z dodatnimi okrasnimi letvami, spojlerji in jo približate tlom, dobi astra agresivno-športni videz.
Podjetje RDO (rezervni deli in oprema) iz Ljubljane se že nekaj časa ukvarja s prodajo dodatne opreme za vozila. Pred leti so športno opremili Fiatovega brava HGT in tudi tokrat so se odločili ob pomoči različnih slovenskih podjetij polepšati vozilo iz srednjega razreda. Z uporabo plastike in nekaj domišljije nastane avto, ki ima izjemno agresiven, športni videz, kljub temu pa pod motornim pokrovom diha povsem klasičen, nepredelan 1,6 16V motor z dobrimi 100 konji. Ker smo astro z 1,6-litrskim motorjem že predstavili v našem časopisu, si tokrat oglejmo, kaj vse so RDO-jevi strokovnjaki postavili na vozilo in vanj.
Vozilo je znižano, kar ob 17-colskih platiščih priznanega italijanskega proizvajalca MOMO-ja, in 205 širokih nizko profitnih pnevmatikah izboljšuje lego vozila na cesti, da se sedaj veliko manj nagiba v zavojih, in tudi nos prične bežati iz zavoja pri precej večji hitrosti. K temu prispeva tudi sprednji usmerjevalec zraka, ki nos vozila bolj pritiska k
tlom, ob tem pa daje lepši videz vozilu. Na nosu vozila ni klasične maske z zaščitnim znakom, ampak je vstavljena gosta mreža, ki omogoča večji pritok hladnega zraka na hladilnik (večji pomen pri dirkalnih avtomobilih). Tudi prednji lučki sta dobili plastične okraske, ki enodelni sklop razbijejo na tri dele. Plastični pragovi vozilo še bolj približajo k tlom in stilsko povezujejo prednji del z zadnjim, kjer je nad petimi vrati nameščen spojler, ki vizualno podaljšuje vozilo, čisto na zadku pa kraljuje velik odbijač, podaljšan v spojler proti tlom. Vsi ti plastični dodatki pa nimajo le lepotne naloge, ampak tudi uspešno usmerjajo zrak, zmanjšujejo zračni upor in neljub hrup, ki ga povzroča piš zraka okoli potniške kabine.
Notranjost ne bi bila nič posebnega, če vsi sedeži, volanski obroč in obloge na vratih ne bi bili oblečeni v usnje slovenskega proizvajalca. V črno usnje je všita oranžna črta in napis RDO Sty-ling, vse izredno natančno, brez površnosti. Tudi aluminijasta MOMO ročka na vrhu menjalnika se lepo poda notranjosti, le močno se segreje na soncu.
Nekaj domišljije in denarja, v tem' primeru okoli 900.000 tolarjev, ob pomoči domače in tuje dodatne opreme popolnoma spremeni videz vašega avtomobila. Takšno vozilo je prava paša za oči in je vedno v središču pozornosti. Pri RDO-ju pa zagotavljajo, da so takšne predelave lahko tudi precej cenejše, če se odrečete kakšnemu koščku opreme (na primer uspju).
Renault mešane brake 1.6 16V
Družinska prostornost
V svetu majhnih avtomobilov je peugeot 206 roland garros poseben igralec.
Peugeot 206 roland garros
Mestni zapeljivec
Ni lahko ostati v vrhu, to najbolje vedo tudi tenisači. Redki so igralci, kot Sampras, ostali tako dolgo številka 1 na ATP lestvici. V svetu avtomobilov pa ni nič drugače - malo je dolgotrajnih hitov. Eden od redkih je Peugeotov malček, ki je že drugo leto zapored evropski “bestseller". Težko je najti človeka, kateremu ne bi bil všeč že na prvi pogled. Ker pa so Francozi pravi šarmer-ji, so tudi svojega malčka odeli v najlepše oblekce in mu dodelili zavidljivo opremo.
Izvedbo roland garros dela posebno predvsem edinstven paket opreme. Kot pravi teniški as ta malček nosi le najkvalitetnejše obleke: sedeži in bočne obloge vrat so oblečeni v usnje s kombinacijo alkantarja, usnje pa je tudi na ročici menjalnika in na lepo oblikovanem volanskem obroču, ki odlično leži v roki kot vrhunski teniški lopar. V opremo spada tudi avtomatska klimatska naprava in električni dvig vseh štirih stekel ter električno ogrevani in zložljivi vzvratni ogledali, kar je redkost v tem razredu. Vsekakor pa je največja posebnost roland garrosa popolnoma prozorna streha iz zatemnjenega stekla. Žal se ne da odpreti, vam pa vseeno nudi nemoten pogled v nebo. Več sonca v notranjosti ob svetlih tonih prevlek dela notranjost toplo in prijetno, zaradi zamisli o zaprtem kabrioletu pa se bodo tudi klavstrofobiki počutili udobno. In ko si ponovno zaželite sence, enostavno s pri-
tiskom na gumb premaknete roleto, ki naredi streho ponovno povsem vsakdanjo.
Tudi fizično je vozilo dobro pripravljeno, saj ga poganja 1,6-litrski bencinec. Ta se odlikuje z izjemno elastičnostjo, saj v peti prestavi pospeši od 80 do 100 km/h v manj kot 15 sekundah. Dva ventila na valj in dolgi hodi batov omogočajo spontan odziv na pritisk stopalke za plin že pod 2.000 vrt/min. Ob dobri toni teže 88 konjev in 135 Nm navora niti nimata težke naloge, zato se 206 zapelje tudi preko 180 km/h, vendar postane motor ob priganjanju precej grob in glasen. Tudi menjalnik je natančen. Mehka ročica omogoča hitro prestavljanje in če jo uporabljate pravočasno (okoli 4.000/min), boste pridobili dvoje, saj ne bo nepotrebnega hrupa in tudi poraba bo manjša. No, poraba ni pretirana tudi pri polni obremenitvi in prižgani klimi. Nam je 206 v takšnih pogojih porabil še vedno manj kot 9 litrov.
V svetu majhnih avtomobilov je peugeot 206 roland garros poseben igralec. Eden od redkih, v katerega se ne bo sram usesti niti gospodi, vajeni veliko večjih limuzin. Malček kljub svojim meram (3.835x1.652x1.432 mm) nudi nepričakovano mero udobnosti in luksuza, zato tudi cena 2,690.000 tolarjev ni pretirana. Imate občutek, da je veliko? Poskušajte izračunati, koliko bi ob enaki opremi stali konkurenti - če kaj podobnega sploh ponujajo.
RRSUN762
Zadnji izdelek v družini megane se imenuje brake. Po domače bi mu rekli karavan, vendar Francozi ostajajo verni svojemu nazivu. Težko bi rekli, daje lepotec, še posebej zaradi visoko dvignjenega zadka, vendar povečan zadek ni le pesek v oči. Veliko važnejše kot sam izgled zadka pomeni to, koliko se da vanj naložiti, tukaj pa Renaultov karavan premaga vse konkurente v razredu. Izpod roloja boste lahko skrili za 480 litrov prtljage, če pa podrete naslonjala zadnje klopi in izkoristite prostor do strehe, vam je na razpolago kar
1.600	litrov uporabnega prostora. To pa je številka, s katero se ne morejo kosati niti karavani iz višjega razreda, kakor tudi ne glede na pravilne in ravne stranice v njem. Vrata prtljažnega prostora se odprejo dovolj visoko, da lahko v vozilo nalagate predmete tudi v pokončni drži.
Zanimivo je, da se izvedba brake izdeluje izključno v Renaultovi tovarni v Thr-čiji. No, brez panike, po kvaliteti izdelave tega sploh ne boste opazili, saj je v tovarni vedno prisotna stroga Renaultova kontrola. Vedeti morate, da Francozi nikakor ne želijo zapraviti odlične meganove pozicije na najzahtevnejših evropskih tržiščih.
Pod prednjim pokrovom je v našem primeru prepeval 1,6-litrski bencinski motor, čigar 107 konjskih moči je povsem dovolj za dinamično vožnjo, zaradi solid-
nega navora 148 Nm ne boste občutili tovora v zadku. Prehitevanje je varno tudi ko izkoristite vseh 535 kg nosilnosti. Prazen megane bo po cesti drvel tudi s hitrostjo preko 185 km/h, vendar vas bosta povečana poraba in kakšen radar odvrnila od tega. Menjalnik je z izračunom stopenj prenosa dobro prilagojen motorju. Deluje brezhibno, pretikanje pa je kratko in natančno.
Čeprav je megan ob lanski predelavi izgubil nekaj izvirne mehkobe in vse bolj spominja na nemške avtomobile, je njegova udobnost še vedno na prvem mestu. Vzmetenje temeljito uduši vse udarce s ceste, preden se prebijejo do potnikov, k temu pa prispevajo tudi 15-colska kolesa. Močno so se popravile tudi vozne lastnosti, zato se poraja občutek, daje celo karavanska izvedba sedaj stabilnejša v zavojih od vseh prejšnjih modelov. Nagibanje je izredno blago, nos beži iz zavoja bolj kontrolirano, lahko ukrotljive pa so tudi reakcije ob naglem spreminjanju smeri in količine plina.
Megane brake je prav gotovo družinski avtomobil, v katerem se z lahkoto prevaža pet oseb in vsa potrebna prtljaga. Ne bo se vam izneveril v mestu, kot tudi na daljših poteh ne. Njegova lanska prenovitev pa vam zagotavlja, da bo še kar nekaj časa kazal zobe konkurentom.
Smart
Zelo verjetno ste na cesti že opazili malčka z imenom Smart, pa niste vedeli, kaj je to, komu pripada.
Celo ime malega avtomobilčka je MCC Smart. Prvi del je kratica od Micro Con-cept Car. To je koncept "polnopravnih" avtomobilov (ne igračk) najmanjših možnih dimenzij (z dolžino vsega 2,5 m), po katerih je poimenovan tudi nov avtomobilski razred - microcar. Ime Smart pa pomeni Swatch Mercedes ART. Avtomobilček je narejen na poslovni filozofiji Svvatcha (švicarski izdelovalec ur) in tehnologiji Mercedes-Benza. Projekt se je pričel že leta 1995.
Podjetje MCC je bilo ustanovljeno leta 1994 z 51-odst. lastniškim deležem Mer-cedes-Benza in 49 odst. lastniškega deleža švicarskega urarskega koncerna SMH. Kmalu je Daimler-Benz povišal svoj vložek na 81 odst., nato pa je DaimlerChrysler prevzel vse.
Novičke
• Waeco je izdelal enostaven, a zelo učinkovit sistem za ogrevanje notranjosti avtomobila. Sistem je sestavljen iz električne naprave z dvema stopnjama delovanja (1.400 in 1.800W), ki učinkovito zagreje motor in notranjost avtomobila. Naprava se priključi na mestno omrežje, ima pa to prednost da se enostavno vgradi ali vzame iz vozila ob morebitnijtroda-ji. Cena ni pretirana (okoli 800 mark), kar je znatno ceneje od sistema s plamenicami na tekoče gorivo. Čeprav se je poletje komaj izteklo, dobri gospodarji že razmišljajo o zimi.
• BOSCH je predstavil novo generacijo klasičnih svinčenih akumulatorjev, ki imajo 30 odst. večjo kapaciteto od prejšnjih (predvsem v hladnih jutrih). Skrivnost je v posebni konstrukciji rešetk z v svinec preoblečenim srebrom, ki preprečujejo hitro in prekomerno praznjenje akumulatorja. Cena ho sorazmerna z izboljšavami, tako da bo novi akumulator za tretjino dražji.
• SKF je izdela! novo pogonsko polosovi-no, ki ima v svojem sklopu ob homoki-netičnem zglobu še kolesni ležaj. S tem se za 10 odst. zmanjšujejo stroški izdelave in montaže ter povečuje kvaliteta in natančnost izdelave. Problem bo le, ker ležaja ne boste mogli več menjati posamično, to pa pri avtomobilih prihodnosti itak ne bo več potrebno.
• Novi Porsche 911 turho je v ZDA razprodan do konca leta 2001 (!) kljub ceni 140 do 160 tisoč dolarjev. Podprl z močnim turbo motorjem moči 420 KM, razvije 305 km/h, kar je trikrat več od ameriških hitrostnih omejitev.
Nova Oplova corsa
Majhna astra
Z elegnntnejšo in prostornejšo karoserijo, varčnejšimi in temperamentnejšimi motorji, bogatejšo opremo ter visoko stopnjo varnosti bo nova corsa prav gotovo velika psvežitev v nižjem razredu. Najpomemnej-ši sklopi so prevzeti od astre, kar zagotavlja tržni uspeh. Prvi primerki bodo na voljo jeseni, za osnovni model pa bo potrebno odšteti približno 17.000 mark.
Ena od največjih novosti na jesenskem Pariškem avtosalonu bo prav gotovo tretja generacija Oplove corse. Nova corsa sploh ne bo imela lahke naloge, čeprav je bila v devetdesetih najuspešnejši evropski malček. Konkurenca v evropskem nižjem razredu je močnejša kot kdajkoli, zato se bo morala neposredno spopasti z novim puntom, cliom, 206 in aktualnim evropskim avtom leta toyoto'yaris. Zaradi tega je nova corsa temeljito predelana in jo lahko obravnavamo kot popolnoma nov avto. Da bi ohranili “duha” sedanjega modela, so obdržali stilski izraz in osnovne proporce. Ostala je podobnost s prednje strani in z boka, največ sprememb pa je vidnih na zadku. Dvignjene luči na zadku spominjajo na punta (iz prve generacije), zadnja vrata pa so izdelana kot pri focusu.
Nova corsa je dolga 382, široka 164 in visoka 144 cm. V primerjavi s sedanjim modelom je podaljšana za 8, razširjena za 3 in povišana za 2 cm. Medosni razmak seje povečal od 244,5 na 149 cm, kar zagotavlja skoraj limuzinsko prostornost. Kot doslej bo nova corsa na voljo s troje in petero vrati. Za razliko od dosedanje pa bosta obe izvedbi imeli enako karoserijo in enak prtljažnik s prostornino 260 litrov (sedanji model s petero vrati ima daljšo streho, bolj pokončno zadnje steklo in večji prtljažnik od modela s trojimi vrati). Na južnoameriškem tržišču pa se bo corsa prodajala tudi kot trovolumenska limuzina, prostoren karavan in zanimiv pick-up.
Nova corsa ponuja številne izboljšave, npr. prednje vzmetenje, ki je po vzoru astre narejeno po sistemu DSA (Dinamic Safety). Pri delovanju vzdolžnih sil se sprednji kolesi kontrolirano premakneta nazaj in obrneta navznoter, s čimer se poveča kontrola pri zaviranju in zanašanju vozila. Če prednje levo kolo zavira močneje od desnega, ker ima boljši oprijem, pride do zanašanja vozila v levo. To se uravnovesi z blagim obračanjem kolesa v desno.
Karoserija je popolnoma pocinkana, zato je garancija na prerjavetje podaljšana na 12 let. Zaradi številnih vzdolžnih in prečnih ojačitev ter bogatejše opreme je skupna teža povečana za 100 kg.
Premer pnevmatik je povečan od 13 na 14 col, pri izvedbi GSI pa na 15. S tem so pridobili boljše vozne lastnosti, še posebej pri zaviranju, in večjo udobnost.
Veliko več prostora je na sprednjih in zadnjih sedežih. Spredaj ima voznik za 88 mm več prostora, zadaj pa imajo potniki za 80 mm več prostora med rameni.
Oblika armaturne plošče je zelo podobna kot pri astri, kar daje corsi pridih bolj luksuznega vozila. Velika novost je nova oblika volanskega obroča s polkrožnim sredinskim delom (z zračno blazino ameriških velikosti), kakršen se bo v prihodnje vgrajeval tudi v ostale Oplove modele.
Električni servo volan je v serijski opremi pri vseh modelih in bo zelo poboljšal manevriranje in vozne lastnosti pri majhnih hitrostih brez vpliva na porabo goriva.
Ob ročnem menjalniku s petimi prestavami in avtomatskem s štirimi Opel prvič
v nižji razred uvaja avtomatski menjalnik Easytronic z možnostjo sekvenčnega prestavljanja. Menjalnik je narejen po vzoru na Audijev Tiptronic, kar je velika novost med majhnimi avtomobili.
Varnost je na ravni vozil srednjega razreda. Pri Oplu želijo doseči prvo mesto v razredu po strogih Euro-NCAP crash testih. Osnovna izvedba bo težka natančno eno tono, kar je povsem normalno za avtomobile nižjega razreda. Potniški prostor je ojačen z dvojnim zaščitnim okvirjem ter številnimi prečnimi in vzdolžnimi ojačitvami. Bogat paket serijske opreme vključuje sprednje in bočne zračne blazine, aktivne naslone na prednjih sedežih in patentiran sistem lomljenja stopalk pri trku.
Koeficient zračnega upora je zmanjšan na 0,32, kar je izredno dober podatek za majhen avtomobil. S tem se bo še dodatno zmanjšala poraba že tako varčnih Oplovih motorjev. Osnovni trovaljni 1,0 motor bo v povprečju porabil 5,6 litra na 100 km. medtem ko bo njegova štirivaljna izvedba 1,2 le za dva decilitra bolj požrešna. Močnejši, 1,4/90 KM, bo porabil 6,2, najmočnejši, 1,8/125 KM pa 6,8 litra na 100 km-Vsi motorji so prilagojeni strogim ekološkim normam Euro 4, ki bodo pričele veljati leta 2005. Pri izdelavi zavornega sistema Oplovi strokovnjaki niso preveč modrovali. Prevzeli so mehanizem iz astre s prednjim diskom premera 256 mm in natančnim ABS sistemom. Pot ustavljanja pri hitrosti 100 km/h bo znašala 40 m, kar so skrajni dometi v nižjem razredu.
Zadnji izdelek v družini megane se imenuje brake.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 28.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.10 Pod klobukom; 10.00 Zgodbe iz školjke; 10.35 Junaki divjine, nad.; 11.25 Naravni parki Slovenije; 12.20 Naokoli po Nemčiji -13.00 Poročila ■ 13.40 Portret - 14.25 Zoom -
16.30 Poročila • 16.45 Na liniji -17.20 Robin in Rozi, ris. nad. -17.45 National geographic, nad. '18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.00 Volitve 2000 - 22.10 Odmevi, kultura, šport ■ 23.10 Osmi dan
• 23.40 Opus - 0.10 Sovraštvo, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
8-00 Sidney 2000 -19.30 Videospotnice - 20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Grace na udaru, nan. - 22.20 Turistične akcije - 22.50 Poseben Pogled, film - 0.40 Videospotnice -1.15 Železni konj, film
kanal a
8,15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Milady, nad. -10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. • 14.00 Matlock, nan. • 15.00 Ric-M Lake -15.55 Oprah show-16.50 Milady, nad.
• 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od s°nca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Ne pogovarjaj se s 'ujci, film - 21.40 Lepi časi, film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Roka pravice, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde-1.00 Odklop
POP TV
6 00 Dobro jutro, Slovenija • 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad,- 11.30Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Lepo je biti milijonar- 15.30 Urgenca, nan,- 16.25Tri ženske, nad. ' 17.15 Večna ljubezen, nad. • 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. ■ 21.50 Prijatelji, nan. ■ 22.20 Dharma in Greg - 22.50 Stražar, nan. ■23.40 M.A.S.H., nan.
gajba tv
9.30Borzni monitor-15.lOŽiva-magazin-16.40 Euro PTV -17.10 Xena, nan. -18.00 Osvojitev, nan. • 19.00 Živa-novice -19.15 Bevery Hills, nan. ■ 20.10 Avtobus številka 1252jjlm - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka • 18.45 Nas Poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja • 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 •z združenja lokalnih TV
HTV 1
8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Poročila -10-05 Izobraževalni program -12.00 Poročila '12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Ko bi trgi spregovorili, dok. oddaja -14.15 Poročilu - 14.20 Vrnitev Maxa Dugana, film -16.00 Deček spoznava svet -16.25 Oddaja za otroke • 17.00 Alpe-Donava-Jadran - 17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Mali antikvariat ■ 20.45 Kviz ■ 21.15 Dok. film - 21.50 Nenadoma Susan, nan. - 22.20 Poročila - 22.40 Koncert - 23.40 Poročila - 23.50 V žrelu fašizma, 'ilm -1.40 Zadnje slike brodoloma, film - 3.50 Maščevanje, film
HTV 2
8.00 Turistične panorame -14.25 Crna kronika, nad. - 15.55 Newyorška policija, nad. -16.40 Posel vsega spoštovanja vreden, nad. - 17.35
eliki narodi, dok. oddaja - 18.30 Županijska panorama-19.00 Hugo-19.30 Dnevnik, vreme, uport - 20.10 Kviz - 20.25 Ženska vojna, nad. -2L20 Urgenca, nad. - 22.15 Štirideset revol-yerašev, film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 29.IX.
Slovenija 1
7-55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Prisluhnimo tišini - 9.00 Oddaja za otroke; 9.50 Na uniji -10.25 National geographic, nad.; 11.20 ™Pe-Donava-Jadran -11.50 Letting go, drama-■3.00 Poročila -13.40 Osmi dan -14.10 Sovraštvu, dok. oddaja -15.00 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi - 16.30 Poročila ■ 16.45 Peter Rlcpec, lut. igrica -17.45 Zenit -18.20 Dosežki " 18.45 Risanka-19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, !'eme, šport - 20.05 Venessa Mae - 21.00 Volitve 2™0 - 21.50 Deteljica - 22.30 Odmevi, šport -23.30 Polnočni klub
Slovenija 2
7-25 Poi Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -20.05 Olimpijska kronika • 22.00 Doma je naj-lePše, film - 0.35 Skrb za Jojoa, nad. -1,25 Tak-**■ nan. • 2.05 Videospotnice -2.55 Sydney 2000
Kanal a
^■15 Risanka - 9.15 Milady, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis ' 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, uun. - is.oo Ricki Lake • 15.55 Oprah shovv -J6-50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 refi' kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi raožje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. ■ 20.00 Rajski s7Vet' bok. oddaja - 21.00 Mladoporočenci -21.30 ^menkarije - 21.00 J immy Hollywood, film -0.15
Plen,
nan. -1.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija • 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30Ne poza; bi me nikdar, nad. -12.30 Življenje teče dalje, nan. -14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Raztresena Ally, nan. -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, riad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Črni sneg, film -22.45 Teksaški mož postave, nan, • 22.40 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.lOŽiva-magazin-16.40 Euro PTV -17.10 Xena, nan. -18.00 Osvojitev, nan. - 19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. - 20.10 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. -1.20 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice- 19.15 24 ur-
20.00 Živimo zato, ker jemo - 20.30 Kako nastane čip - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40 Motosport mundial - 22.10 Vesele tačke
HTV 1
8.00 Dobro jutro ■ 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program • 12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 13.20 Raziskovalec, nad. -14.15 Poročila - 14.20 Očetje in sinovi, film -16.00 Otroška nad. -16.25 Televizija o televiziji -17.10 Sibirske bele noči, dok. oddaja-17.30 Hrvaška danes-18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport
- 20.10 Ženska po imenu Jackie, nad. - 21.45 Humphrey Bogart, dok. film - 23.40 Poročila ■
23.00 Filmski maraton: Varuška; 0.50 Srebrno mesto; 3.00 OI 2000
HTV 2
8.00 Vremenska panorama -13.25 Zoja, nad. -15.05 Omerta, nad. -15.55 Urgenca, nad. -16.40 Posel, vsega spoštovanja vreden, nad. -17.35 Veliki narodi, dok. nad. -18.30 Županijska panorama -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik-20.10 Kviz
- 20.30 Ko bi trgi spregovorili - 21.30 Stanje: kritično, film ■ 23.00 Čas je za jazz - 0.00 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 30.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.I0 Radovedni taček - 9.30 Na liniji -10.00 Film -11.30 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.20 Trgovina, nem. drama ■ 14.50 Fr. film -16.30 Poročila -16.45 Svet Petra Zajca in prijateljev, nan. -17.10 Fliper in Lopatka, risanka-17.50 Na vrtu -18.20 Prelomni trenutki zgodovine, nad. -18.50 Risanka-19.00 Danes-19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Res je! - 21.35 Potovanje predaleč, dok. nad. ■ 22.35 Poročila, šport - 23.00 V New Orleansu, nan. - 23.45 Vran, nan. - 0.25 Mali vojak, film
SLOVENIJA 2
2.55 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -20.05 Olimpijska kronika - 22.00 POI Sydney 2000 - 23.00 Ženska v belem, film - 0.55 Svetnik, nan. -1.45 Sobotna noč - 3.55 Sydney 2000
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, nan. ■ 10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Hughleyjevi, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Oče Dovvling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Ptički in čebelice, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.40 Življenjska priložnost -17.45 Divje živali, dok. nan. - 18.40 Trol v Centralnem parku, ris. -
20.00 Beli očnjak, film - 22.00 Beli očnjak 2, film - 0.00 Policijska kamera, nan. -1.00 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
7.20 24 ur, ponov. - 8.30 Risanke • 9.00 Hrošče-borgi - 9.30 Povver Ranger, nan. -10.00 Harry in Hebndersonovi, nan. • 10.30 Kttšarkarji, nan. -
11.10 Mladi Herkul, nan, -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Sedem let skomin, film -14.25 Ladja zaljubljenih, nan. • 15.25 Nevarna srca, nan. -16.20 Pop’n'Roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur
- 20.00 Lepo je biti milijonar-21.00 Očetovdan, film - 22.45 Sijaj, film
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin -16.00 Euro PTV -17.30 Sodni dan, film -19.10 Pica, ti in jaz, nan. -19.40 Družinski hlevček, nan. - 20.30 Posebna enota, nad. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Nočno življenje, film -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.55 Kako biti zdrav? -18.25 MotosportMundial-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice - 19.15 24 ur ■ 20.00 Iz združenja - 20.30 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Živimo zato, ker jemo, dok. film
HTV 1
8.30 Poročila - 8.35 National geographic - 9.25 Festival Šibenik -10.25 Zvezdne steze, nan. -
12.00 Poročila -12.30 Črni nacisti, film -14.05 Dnevi estrade - 15.15 Sirote, am. film - 17.15 Beverly Hills, nad. -18.15 Melrose Plače, nad. -
19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Koncert - 21.15Film-22.50 Poročila - 23.10 Nadaljevanja - 0.40 OI 2000
HTV 2
11.55 Nadaljevanka -15.25 Potovanja, nad. -
16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila, nad. ■ 21.00 Damon, nad.
- 21.25 Svet zabave ■ 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 1.X.
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Risanke; 9.50 Ozare; 9.55 Nedeljska maša; ll.OO Svet divjih živali, nad. • 11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila ■ 14.10 Pomagajmo si -14.40 Res je! -
16.05 Prvi in drugi - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin -18.15 Dok. oddaja -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Zoom - 21.40 Večerni gost-22.35 Poročila, šport-23.05 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
3.55 POI Sydney 2000 -19.30 Videospotnice -
20.05 Olimpijska kronika - 22.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, nad. - 22.50 Mur-phy Brown, nan. ■ 23.15 Fr. film
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, n.an. • 10.30 Korak za korakom, nan,-11.00 Hughleyjevi, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Oče Dovvling, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Lassie, film -15.45 Sever in jug, nan. - 16.45 Klik: Kupid -18.20 Labodja princesa, ris. film - 20.00 101 Dalmatinec, film - 21.45 Stilski izziv - 22.20 V soju zvezd, film
POP TV
7.20 24 ur, ponov. - 8.30 Risanka - 9.00 Hrošče-borgi, nan. • 9.30 Poevvr Ranger, nan. -10.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.30 Košarkarji, nan. ■ 11.00 Ameriška gimnazija, nan. ■ 11.30 Šolska košarkarska liga-12.30 Pop'n’Roll 13.30 Neverjetni pasji mladički - 13.50 Taborjenje s sinom, film -15.30 Smisel življenja, film -17.20 Puščavski ogenj, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Lepo je biti milijonar- 21.00 Volitve 2000 - 21.45 Športna scena - 22.30 Klub Paradiž, film - 0.10 Pet vogalov
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin - 16.00 Euro PTV - 17.30 Deževni pragozd, film -19.10 Pica, ti in jaz, nan -19.40 Družinski hlevček, nad. - 20.30 Posebna enota, nan. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Mularija, film -1.00 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Graška gora poje in igra -18.25 Posavski obzornik -19.00 Novice • 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 2.X.
SLOVENIJA 1
8.20 Tedenski izbor: Zrcalo tedna; 8.40 Pomagajmo si; 9.10 Risana nan.; 10.10 Dobri duh iz Avstralije, nad.; II. 10 Dosežki; 11.30 Na vrtu; 12.00 Prelomni trenutki zgodovine, nad. -12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja-14.20 Polnočni klub-15.30 Opus-16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Radovedni Taček -17.00 Pleme, nan. - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka ■ 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Volitve 2000 - 22.10 Odmevi - 22.50 Panel
SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad. - 9.45 Euronews -15.05 Sobotna noč -17.05 Howard Goodall predstavlja, nad. -17.30 Po Sloveniji -I8.0Š Snežna reka, nad. ■ 19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno ■ 21.00 Studio City - 22.30 South Park, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Doma je najlepše, film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, pon. -10.10 Luz Maria,film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Milady, nad.
-17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nap, -19.00 Vsi županovi mežje.-nan:’
19.30 Dvojčici, nan. ■ 20.00 Congo, film - 22,00 Rosvvell, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.20 Kvantni skok, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde -1.15 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad, -12.30 Volitve 2000-14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Špdrtna scena-15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad, -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. ■ 19.15 24 ur - 20.00 Jezik denarja, film - 21.45 Volitve 2000
- 22.30 Nagobčnik za jezikavko, nad. - 23.20 Stražar, nan. ■ 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.00 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice - 19.15 Beverly Hills, nan. - 20.10 Lov na fante, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Graška gora poje in igra ■ 18.30 Športni pregled-19.00 Novice -19.1524 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled
TOREK, 3.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.10 Radovedni Taček; 9.25 Štirideset zelenih slonov, nan.; 10.25 Recept za zdravo življenje; 11.15 Potovanje predaleč -12.05 Komisar Rex, nan, -13.00 Poročila-14.10 Panel-15.10 Duhovni utrip-15.30 Volitve 2000 -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.10 Moje mestece, nan. -17.45 Moč in sijaj starega Rima, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika
• 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na motje, nan. - 21.00 Volitve 2000 - 22.10 Odmevi, šport
- 22.50 Mosley, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice -10.05 Snežna reka, nad. -10.45 Jasno in glasno -11.45 Euronevvs-15.10 Tedenski izbor: Nove pustolovščine Nicholasa Hulota, dok. nan.; 16.00 Studio City -17.30 Po Sloveniji • 18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice ■ 20.05 Divji vzhod, dok. naiC- 21.00 Svet poroča - 21.30 Reka, tajvan. film - 23.20 Z umetniki...
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja-15.55 Oprah shovv -16.50 Milady, nad. ■ 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz - 20.30 Zadnja ninja, film -21.50 Tretja izmena, nad. - 22.45 Seinfeld, nan.
- 23.45 Kvantni skok, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000-14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Pop’n’Roll -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -
18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur-
20.00 Pomoč za brata, film -21.45 Volitve 2000
• 22.30 Bolnišnica upanja, nan. - 23.20 Stražar, nan.-0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor- lS.lOŽiva-magazin-16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.00 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nad. ■ 20.10 Nemogoč izhod, film • 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? ■ 19.00 Novice ■ 19.15 24 ur- 20.00 Rdeči škorpijon, film - 21.35 Novice - 21.50 Športni pregled - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 4.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Dober dan Koroška; 8.50 Oddaje za otroke;
11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad.-13.00 Poročila-13.30 Manifesta-15.00 Mostovi-15.30 Volitve 2000 - 16.30 Poročila -16.45 Male sive celice -17.45 Junaki divjine, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport
- 20.05 Nočni metulj, nad. - 21.00 Volitve 2000-22.10 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Aliča, evrop. kult. mag. - 23.20 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; 10.05 'Sestre, nad.; 10.45 Reka, film; 12.40 Divji vzhod, dok. nan. -13.25 Euronevvs -15.00 Glasbeni festival -16.00 Roka pravice, film -17.30 Po Sloveniji-18.05 Prostost, nad.-19.00 Kakšnega me hočeš, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Syd-ney 2000, oddaja - 21.05 Športna oddaja - 23.00 Morlock, nem. nan.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Milady, nad. ■ 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje! nan. -
19.30 Dvojčici, nan. ■ 20.00 Kviz- 20.30Komedi-ja zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. -
23.30 Kvantni skok, nan. -0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 - 14.00 Služba in družba, nan. • 14.30 Lepo je biti milijonar -15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preganjalci, film -21.45 Volitve 2000 - 22.30 Newyorška policija, nan. - 23.20 Stražar - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.00 Osvojitev, nan,-19.00 Živa-novice-19.15 Beverly Hills, nan.
- 20.00 Corrina, Corrina, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan.
- 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Rdeči škorpijon, filma -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.15 24 ur - 20.00 Živimo zato, ker jemo, dok. oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice-21.15 Brez panike • 21.50 Vesele tačke
icSIriai
TELEVIZIJA NOVO MESTO
s Trdinovega vrha f na kanalu Hr I
STU
io
J03.0 MHZ
a° s*
S MHt
m • -JF
RADIO f BREŽICE
na
88,9
95,9 MHz
Verjem^ ali ne
jt-
&
OGNJIŠČE
A	
Pl	p
Nagrade v Kočevje, Ljubljano in Škocjan
Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral Petra Bru-nerja iz. Kočevja, Arno Radelj-Peče-lin iz Ljubljane in Janeza Rangusa iz Škocjana. Brunerju je pripadla denarna nagrada, Radelj-Pečelinova in Rangus pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 39”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 37. križanke
Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKOKOT, ALTANA, K.A1N1T, SKEPSA, STAVA, AKRON, TELICA, KSI, OTIŠ, LOPATA, KRAČNICA, AG, LAN, ANEMONA, ARSEN, NEPER, SHAMO, ATAKA.
NAGRADNA KRIŽANKA 39
AVTOR:
JOŽE
UDIR
OZEK VODNI PAS, KI VEŽE DVE MORJI
ORAČ
SUMERSKA
BOGINJA
POLDNOSTI
OKRAJŠAVA
ZA
MINUTO
VOZILO Z ENIM SEDEŽEM
SALICILNA
KISLINA
DODATNA
SESTAVINA
ZGODAJ
ZRELO
SADJE
ALOTROP-SKA MODIFIKACIJA KISIKA (03)
VINSKI CVET
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
IZDELO-
VALEC
SKLED
BRŠLJANU
PODOBNA
SOBNA
RASTLINA
PISATEU
NOST
NESREČA
KEM. SIMBOL ZA SILICIJ
ČLAN REDA SV. JANEZA BOŠKA
RUSKI
BASNOPISEC
(IVAN,
1769-1844)
PRERIJSKI
VOLK
UM. SMER (OPTIČNI UČINKI)
IME PEVCA SMOLARJA
MLAJŠA
ŽELEZNA
DOBA
DAJANJE TELESA V TEKOČINO
ELEKTRO-
GOSPODAR-
STVO
SLOVENIJE
COMPUTER
AIDED
MANU-
FACTURING
PRIPRAVA V GRADBENIŠTVU
OČE
ANG FIZIK (KVANTNA MEHANIKA, PAUL, 1902
JM.
KEM. SIMBOL ZA NATRIJ
ŽENSKO IME (KLARA)
GRŠKA
MITOLOŠKA
SONČNA
DEŽELA
KALCIJEV
GLINENEC
IME
ameriškega
FILMSKEGA
IGRALCA
DILLONA
AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH
KOKOT
ANDREJ
27
ji- 39 (2666), 28. sepicmhra 2000________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSKI	LIST
Salezijanski mladinski center
Salezijanski mladinski center Sevnica je bil formalno ustanovljen v začetku leta 1998 - Številne delavnosti znotraj mladinskega centra pa se izvajajo že deseto leto zapored
SEVNICA - Osemčlanski strokovni svet društva načrtuje in usklajuje program dejavnosti društva. Posamezne skupine vodijo animatorji - prostovoljci, ki za svoje delo niso plačani. Vse dejavnosti, ki jih organizira društvo, potekajo na prostovoljni bazi in so zato tudi zelo dobro izpeljane in vodene.
Člani in simpatizerji Salezijanskega mladinskega centra Sevnica si prizadevajo, da bi na področju občine Sevnica mladim nudili celostno vzgojo. Zato skrbijo za športne dejavnosti, intelektualno in duhovno rast posameznikov in s tem v zvezi tudi za kulturno raven mladine. S tem namenom se aktivno vključujejo v najrazličnejše dejavnosti mesta Sevnice in občine kot celote. Vključujejo pa se tudi v nacionalne in mednarodne projekte.
Osnovne programske usmeritve sevniškega mladinskega centra z glavnimi nameni in cilji delovanja so: celostna kulturna, športna in duhovna vzgoja mladih in razvoj pozitivnih značajskih lastnosti kot so resnicoljubnost, ustvarjalnost, vztrajnost, samoiniciativnost, smisel za življenje v skupnosti, razvi-
Ni bil smrtno nevaren klor
Preplah v Krškem
KRŠKO - Krčani so se v soboto, 23. septembra, prestrašili, ko so nad tovarno celuloze in papirja Vipap Videm zagledali rjavkast oblak in začutili oster vonj, ki seje širil iz tovarne. Toda bojazen, da je prišlo do izpusta smrtno nevarnega klora, je bila neutemeljena. V zraku ni bil klor, temveč nitrozni plini, ki pri ljudeh niso povzročili večjih nevšečnosti ali celo zdravstvenih težav. Kljub temu je regijski štab za obveščanje aktiviral enote za zaščito in reševanje v Krškem in Brežicah ter bližnjim stanovalcem svetoval, naj ne zapuščajo stanovanj in naj imajo zaprta okna. Neprijetni vonj po plinu so zaznali tudi v krajih nekaj kilometrov jugovzhodneje. Kraj dogodka so si ogledali predstavniki sanitarne inšpekcije in policije, ki primer še raziskujejo.
V naši največji tovarni celuloze in papirja je do neljubega dogodka prišlo med izvajanjem remontnih del v obratu za proizvodnjo celuloze. Med začasno zaustavitvijo proizvodnje so se Vipapovi vzdrževalci z dušikovo kislino lotili pranja parne strani uparjalnikov v oddelku za uparje-vanje lužnice. Ponoči je delo potekalo brez zapletov, zjutraj pa je med polnjenjem enega od uparjalnikov nenadoma popustila cev, zaradi česar je prišlo do izpusta nitroznih plinov. Delavci so z delom takoj prenehali in preostalo kislino vrnili v rezervoar.
L. M.
janje ljubezni do Boga, domovine, prizadevanje za mir med posamezniki in skupinami, negovanje kulturne in zgodovinske dediščine slovenskega naroda, razvijanje in poglabljanje osebne odgovornosti za lepoto in urejenost mesta Sevnica in bližnje okolice, odprtost za različnost mišljenja in prepričanja. Delo društva tvori še veliko podrobnosti, ki nujno prispevajo k dobrim rezultatom dela, vendar vseh ni mogoče opisati. Društvo organizira aktivnosti za vse populacije mladih ne glede na njihovo pripadnost oz. nazorsko opredelitev, zato mu uspeva v svoje delo vključiti zelo širok krog ljudi.
Od prvih pa do zadnjih počitniških dni so se v SMC Sevnica odvijale številne dejavnosti. Počitnice smo začeli z Oratorijem, ki je potekal od 3. do 7. julija. To je bilo organizirano druženje osnovnošolske in srednješolske mladine, kije tako dobila priložnost aktivno preživeti del svojih počitnic. Dopoldan so mladi sodelovali v delavnicah, kjer so se veliko novega naučili o nujnosti človekovega sožitja z naravo. V popoldanskih urah pa so bila organizirana različna tekmovanja, izleti in piknik.
Od 23. do 29. julija je skupina dvajsetih otrok preživela lep teden na morju v Ankaranu. Športne ekipe se vneto pripravljajo za odhod na gostovanje v Italijo, kamor so jih povabili organizatorji športnega turnirja v okviru salezijanskih mladinskih športnih iger.
V tednu otroka tudi otrokom prijazne trgovine
Delavnice, ure pravljic, izlet...
NOVO MESTO - Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta se po uspešno zaključeni sezoni v Taboru mladih pripravlja na Teden otroka, ki bo med 2. in 8. oktobrom. Ob tej priložnosti bodo skupaj s še nekaterimi ustanovami organizirali več dejavnosti. Tako se bodo ves teden v Knjižnici Mirana Jarca, v Kulturnem centru Janeza Trdine, v Dolenjskem muzeju, v Razvojno - izobraževalnem centru in drugod vrstile delavnice, učne in zabavne urice, na ogled bodo filmi, otroci bodo lahko prisluhnili uram pravljic. V ponedeljek bo novomeški župan dr. Tone Starc sprejel delegacije učencev vseh osnovnih šol v občini, kasneje pa se bodo dolenjski otroci vključili v vseslovensko akcijo ob dnevu otroka: na platoju pred Zavarovalnico Tilia bodo spustili s helijem napolnjene balone, na katere bodo napisali svoja sporočila na letošnjo temo: Družine, nosilke razvoja. Teden otroka bodo zaključili s tradicionalnim veleizletom po Sloveniji, ki je namenjen otrokom vseh dolenjskih osnovnih šol.
Društvo prijateljev mladine Mojca je ob tednu otroka našlo tudi otrokom prijazne trgovine, ki bodo pri nakupu izdelkov za otroke nudile 10-odstotni popust. Tega vam bodo priznali v specializiranih prodajalnah Mercatorja - Dolenjske in v trgovinah Novoteksa.
RADIOAMATERJI IZ NAJBOLJŠIH KLUBOV-Ziga Mlinarič (Ormož). Cvetka Mavsar (Krško) in Sine Mermal (Domžale), predstavniki slovenskih radioklubov, ki so se najbolje izkazati na sobotnem odprtem jesenskem državnem prvenstvu. Medalje je zmagovalcem podelil Leopold Kobal, predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije. (Foto: M. L.)
Sevniški mladinski center pa razpolaga tudi s skromnimi klubskimi prostori, ki so bili v času počitnic odprti vsak dan od 12. do 22. ure. Mladina je čas namesto z drogami in alkoholom preživela ob igranju biljarda, ročnega nogometa, pikada, namiznega tenisa, odbojke in košarke. Ob petkih pa je bila v kletnih prostorih organizirana zabava s plesom.
M.TRAVEN
Sejem elektronike
LJUBLJANA - V ponedeljek, 2. oktobra, bodo odprli že 47. sejem Sodobna elektronika. Razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, komponent, avdio-vi-zualne elektronike, elektro materiala, pisarniške avtomatizacije in zabavne elektronike bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta do petka, 6. oktobra.
Državne obveznice
LJUBLJANA - Še do 5. oktobra, do 12. ure zbirajo ponudbe za desetletne (RS 18, 3. izdaja) in triletne (RS 19, 2. izdaja) obveznice Republike Slovenije. Prodaja poteka preko avkcij, na katerih sodelujejo v glavnem banke in nekateri drugi udeleženci, vse ostale pravne in fizične osebe pa lahko sodelujejo preko bank. Informacije pri bankah ali na spletni strani ministrstva za finance.
Območno srečanje literatov
GROSUPLJE - Danes, 28. septembra, bo ob petih popoldan v Kulturnem domu območno srečanje literatov seniorjev, na katerem se bodo predstavili Stanka Ahlin, Antonija Pugelj, Jožica Sklepič, Jožica Skubic, Dragica Zakrajšek in Jožefa Zrimšek. V kulturnem programu bo nastopil upokojenski ženski pevski zbor Lastovke.
Na Prekopi slavil Ormož
Državno prvenstvo radioamaterjev
DOLNJA PREKOPA - Tu so v soboto podelili medalje zmagovalcem odprtega jesenskega kratkovalovnega prvenstva Slovenije v amaterski radiogoniometriji, popularno lovu na lisico. Tekmovanje je organizirala Zveza radioamaterjev Slovenije z menedžerjem Francijem Žankarjem, kot gostitelj in soorganizator je nastopil radioklub Iskra Prekopa S59DDT. S sobotnim prvenstvom so obeležili tudi 35-letnico kluba s Prekope, katerega predsednik je Mojmir Pustoslemšek, ki ga je v soboto nadomeščal podpredsednik Jože Zagorc.
Udeleženci - skupno se jih je iz Slovenije in Hrvaške zbralo 42 - so skrite oddajnike začeli iskati v Kostanjevici, njihov končni cilj na 7 do 10 km dolgi progi je bila Dolnja Prekopa. Nekateri predeli med Kostanjevico in Prekopo, skozi katere so morali radioamaterji, so bili po besedah udeležencev težko ali sploh neprehodni, zato so morali tudi dobro poznati zemljevid. Tekmovanje je bilo odlično organizirano,” je razmere komentiral na cilju Janez Kuselj, radioamater iz Krškega, trikratni svetovni prvak v vzpostavljanju radijskih zvez z malo močjo, do 5 W, na kratkih valovih. *
Na sobotnem nastopu je v točkovanju za prvenstvo Slovenije dosegel I. mesto radioklub Ormož, 2. Domžale in 3. mesto radioklub Krško. Med posamezniki so bili zmagovalci: v skupini pionirjev Žiga Mlinarič (Ormož), pri ženskah Cvetka Mavsar (Krško), pri juniorjih Zoran Furman (Slovenske Konjice), seniorjih Boris Hrovat, pri veteranih Sine Mermal (oba Domžale) in v skupini starejših veteranov Jože Onič (Slovenske Konjice).
M. L.
Policija odkrivala
računalniške
pirate
LJUBLJANA-Kriminalistična služba ministrstva za notranje zadeve je poleti po Sloveniji opravila več kot 20 hišnih preiskav pri osebah, ki so osumljene prodaje piratskih kopij računalniških programov. V široko zastavljeni akciji so uslužbenci osmih uprav kriminalistične službe v enem dnevu zasegli 27 osebnih računalnikov z napravami za presnemavanje, preko 2.500 zgoščenk in 640 disket s programsko vsebino ter nekaj drugega materiala. V akciji slovenske policije je sodelovala tudi podružnica mednarodnega združenja BSA, Business Software Alliance.
LOJZE URBANČ (1930 - 2000)
POLETJE ZAKUUČILI NA KORČULI - V sklopu tradicionalnih izletov, ki jih prirejata Dolenjski list in turistična agencija Mana je enainpetdeset izletnikov od prejšne srede do nedelje uživalo na Korčuli. Trgatev smo sicer zamudili, ne pa tudi degustacije vrhunskega vina posip in vsega, kar spada zraven. Poleg Dolenjcev je bilo v skupini kar nekaj naročnikov, ki so prišli celo z Bleda, iz Savinjske doline in Zasavja, marsikomu pa je Dolenjski list in druženje z nami še edina vez z domačimi kraji. Po zaslugi novomeščanke Marjane Antič Trščinar, ki že šestnajst let živi na Korčuli, smo ta dalmatinski otok spoznali in doživeli v vsej naravni danosti in bogati zgodovini. (Foto: Majda Luzar)
Umrl je Lojze Urbanč. V naših srcih je ostal spomin na velikega človeka, prijatelja in gospodarstvenika, ki je svoje življenje daroval na oltar današnje Dolenjske.
Lojze Urbanč je bil človek, ki je vedno več dajal, kot jemal. Takšnega se ga spominjajo generacije Do-lenjkinih delavcev, ki jim je bil skoraj tri desetletja več kot samo direktor. Zapisal se jim je kot oče, ki je ustvaril največje dolenjsko trgovsko podjetje. Njegovo ime je neločljivo povezano z Dolenjko od njenih začetkov in do leta 1989, ko jo je kot zdravo in trdno podjetje prepustil naslednikom.
Danes največje slovensko trgovsko podjetje Mercator iz Ljubljane se je na svoji poti širitve proti jugu Slovenije v Novem mestu srečalo z razvejenim regionalnim podjetjem. Logična pot širjenja ljubljanskega trgovskega sistema se je na Dolenjskem razpletla z združitvijo obeh podjetij. Kaj je Mercator na Dolenjskem pridobil z Dolenjko, je moč izluščiti iz besed predsednika Mercatorjeve uprave Zorana Jankoviča, ki je Lojzeta Urbanča ob njegovi smrti označil kot graditelja dolenjske trgovine.
Osebnost Lojzeta Urbanča je opredeljevala posebna vrsta karizme, vedno navdahnjene z neuničljivim optimizmom, s katerim je združeval ljudi okoli sebe. Bil je pravcati spiritus agens družabnega življenja najuglednejših gospodarstvenikov na Dolenjskem, ki so v njegovi družbi vedno našli navdih za reševanje tudi najbolj zapletenih vprašanj. Njegova široka in mehka dolenjska duša pa je prav po svoje risala tudi zanimivo identiteto dolenjskega človeka, katere šarm pogosto očara tudi največje biznismene in ugledne ljudi po svetu. Lojze Urbanč je bil v svojem Novem mestu in v zidanici na Vinjem Vrhu največji dolenjski lokalpatriot, a je v isti sapi izražal vse pozitivne lastnosti svetovljana.
Kot tak nam je pokazal pot k sreči in uspehu v našem gospodarskem in javnem delovanju. Zapustil nam je dragoceno sporočilo, za katero mu bomo vedno hvaležni.
Hvala ti, Lojze!
Prijatelji
ZDRAVSTVENI DOM METLIKA
Zdravstveni dom Metlika razpisuje prosti delovni mesti DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA METLIKA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske, ekonomske ali pravne stroke,
2. da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki,
3. da ima pravilen odnos do družbenega premoženja in ljudi. Delovno razmerje sklepamo za določen čas 4 leta.
in
POMOČNIKA DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA METLIKA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo nemedicinske smeri,
2. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslovu: Zdravstveni dom Metlika, CBE 71, 8330 Metlika.
PODGORJE, d.o.o.
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Trubarjeva c. 24 8310 Šentjernej
vabi k sodelovanju več
1. LESNIH TEHNIKOV IN MIZARJEV
(z možnostjo opravljanja pripravništva)
za vodenje proizvodnje in delo na lesno-obdelovalnih strojih.
Pogoji za zasedbo so naslednji:
-	končana IV. ali V. stopnja srednje lesne šole
- vozniški izpit B kategorije poznavanje računalniških aplikacij
- državljanstvo RS
2. VEČ DELAVCEV Z KONČANO POKLICNO ŠOLO -katerekoli smeri
Pod 1.
Za zgoraj navedena delovna mesta bomo z izbranimi kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s poizkusnim delom treh mesecev.
Pod 2.
S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, kasneje pa je možnost tudi sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Vaše ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov: PODGORJE, d.o.o., Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 Šentjernej, v kadrovsko splošno službo.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
ZAHVALA
Na nebu zvezdic je milijon, vsa noč je razsvetljena, milijon je ptic, milijon cvetlic, a mati je le ena!
(Mamica)
V 24. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in teta
SABINA HUMEK
roj. Koncilja
z Dvora 62
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage Sabine se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem iz Gostišča Cikava, Tratnik, d.o.o., Novo mesto, Novolesu iz Straže, podjetju Varing, vsem znancem, sosedom, prijateljem in sošolcem za vso pomoč, za ustne in pisne izraze sožalja, denarno pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju Intenzivnega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto in Nevrološkemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, ki seje trudilo za življenje naše Sabine. Posebna hvala g. Oklešnu in dekanu Francu Povirku za lepo opravljen obred, pevcem, Živi Može in Gasilskemu društvu Dvor za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi.
Žalujoči: mož Andrej, hčerkica Lara, mamica, oči ter sestra Jadranka z družino
IZ PORODNIŠNIC
1 Iz inovorvi r ške ponoči r\i i < rsi i < i
V času od 13. do 24. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Kastelic iz Jablana -Nežo, Alenka Grabrijan iz Črnomlja - Tio, Jožica Jerman iz Hrastulj - Lejo, Tatjana Gregorič iz Svibni-ka - Maja, Marjeta Smolič iz Dobrave - Marka, Darka Šterk iz Otovca - Natalijo, Pavla Hudoro-yič iz Roj - Julijano, Lidija Bezek iz Semiča - Lejo, Erika Škrabec iz Straže - Jana, Durdica Badovinac
iz Brezovice - Majo, Brigita Fabijan iz Gor. Kamene - Uroša, Lji-Ijana Mijatovič iz Smolenje vasi -Marcela, Darja Ferlin Kvenderc iz Vel. Dola - Janjo, Simona Končina iz Polja pri Tržišču - Jakoba, Joži Smrke iz Škovca - Klavdijo, Marija Ana Tomažin z Gmajne -Andraža, Maja Bošnjak iz Ljubljane - Črtomira, Mojca Hrušovar iz Jelenika - Matijo, Ksenija Saje iz Breze - Jasmino, Tatjana Špehar iz Nove Loke - Roka, Marta Breznik iz Dol. Selc - Nušo, Helena Švajger iz Dragatuša - Evo, Janja Matkovič iz Dolenjskih Toplic - Žiga,
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek
ŠTEFAN HREN
iz Srednjega Lipovca 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem in ge. Mari za poslovilne besede ob grobu v imenu upokojencev. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Nazaj ne bo ga nikdar več.
Eostal je val, oblak goreč.
Tostal odmev, ki se lovi na hudi poli k večnosti.
(T. Pavček)
Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
SAŠO KOVAČIČ
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga ohranili v spominu in obiskujete njegov prerani grob.
Mami, oči in bratec Gregor
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je 18. septembra umrla naša sodelavka
SABINA HUMEK
natakarica v Gostišču Cikava
Od nje smo se poslovili 21. septembra ob 16. uri na pokopališču na Dvoru.
KOLEKTIV GOSTIŠČA CIKAVA
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA KLOBUČAR
z Uršnih sel, Vaška cesta 78
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter pokojnico pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Čehovi in ostalemu osebju Internega oddelka SB Novo mesto, vsem prijateljicam, ki ste pokojno v času bolezni obiskovale, Krajevni skupnosti Uršna sela, sodelavcem Novoline Commerce, d.o.o.in POSTT, d.o.o., Pogrebni službi Oklešen, pevcem, govornici in izvajalcu Tišine. Iskrena hvala g. župniku za molitve in g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sin Brane in hčerka Marija z družinama ter ostalo sorodstvo
Darja Kos iz Cerovega Loga -Blaža, Petra Štasberger iz Osrečja - Kristjana, Slavka Korene iz Se-genj - Mateja, Darja Perkovič iz Križevske vasi - Kristijana.
IZ NOVEGA MESTA: Stanka Rozman, Ragovska 14 - Roka, Alenka Kovač Juršak, Šegova 3 -Manco, Martina Zupančič, Ulica Slavka Gruma 40 - Benjamina, Anita Frlan, like Vašte 5 - Kristijana, Dušanka Majstorovič, Kočevarjeva 10 a - Sandro, Marijana Gojkovič, Nad mlini 31 - Mašo, Silva Kirar, Koštialova 32 - Lucijo.
Po Slomškovi poti
Okoli 100 romarjev iz župnije Šem-peter-Otočec nas je v soboto, 2. septembra, romalo po poti Antona Martina Slomška. Najprej smo na Teharju molili za pobite, potem smo se odpeljali na Ponikvo. V cerkvi sv. Martina, kjer je bil Slomšek krščen in birman, je naš župnik Blaž Gregorc daroval mašo. Odpeljali smo se tudi v vas Slom, kjer smo si ogledali rojstno hišo in film o Slomšku. Zatem smo se odpeljali v baročno cerkev na Sladko Goro, kamor je romal tudi Slomšek. Ogledali smo si cerkev v Olimju, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti, in najstarejšo lekarno v Sloveniji. V Olimju je Slomšek obhajal svojo novo mašo pri
H. M.
Čestitamo! Jakobu Prašnikarju.
ZAHVALA
V 7. letu starosti nas je po hudi bolezni mribgo prezgodaj zapustil naš ljubi sinek, vnuček in nečak
PRIMOŽ SKUBIC
z Gor. Prekope 25 pri Kostanjevici na Krki
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega sinka se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, denarno pomoč ter za tako množično spremstvo do njegovega preranega groba. Iskrena hvala Jožetu Pirnarju, vsem ostalim sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, delavcem Podgorja Šentjernej in Cestnega podjetja Novo mesto, LD Kostanjevica, osebju ZD Kostanjevica, urgentni službi ZD Krško, osebju Nevrološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani, pogrebni službi Žičkar ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi Septembra 2000
ZAHVALA
Po dolgoletni bolezni je v 82. letu starosti prenehalo utripati plemenito srce ljube mame
ANGELE KAPŠ
s Sel pri Vrčicah
Iskrena zahvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in svečke ter za udeležbo pri pogrebu. Zalivala tudi govornikoma za tople poslovilne besede, dobrim sosedom za pomoč, g. župniku za opravljen obred in g. Kukarju za organizacijo pogreba.
Žalujoči: mož in hčerke z družinami
ZAHVALA
V 89. letu starosti je umrla
MARIJA
METELKO
roj. Peterlin
z Gmajne pri Raki
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in vaščanom, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru in sosedi Alenki.
Vsi njeni
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in stric
JOŽE POTOČAR
iz Gor. Maharovca 1 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se prišli poslovit od našega očeta, mu prinesli cvetje in sveče ter darovali za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. Jožetu Miklavčiču in g. dekanu Antonu Trpinu, cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebni službi Oklešen. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žaluji
|oci: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto ® 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
Prezgodaj in boleče nas je zapustil naš dobri ata
JOŽE URBIČ
iz Šentruperta
Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste našega ata tako številno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Zupanu za prelepe poslovilne besede in g. Brcarju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Njegovi najbližji
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA KRAKAR
iz Mirne vasi 11, Trebelno
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
«R |
Sporočamo žalostno novico, da nas je v 78. letu starosti zapustil
VINCENC
URBANIJA
borec XIV. in XV. divizije NOV s Kandijske ceste 44 v Novem mestu
Od pokojnika smo se poslovili v petek, 22. septembra, na pokopališču v Ločni v ožjem družinskem krogu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ustavil življenja se je korak naročje prekrila tišina je groba v srcih naših živela boš, mama za vse, za ljubezen večna ti hvala!
(Zali)
V 83. letu nas je zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica
ROZALIJA DRČAR
roj. Mole
z Gomile 8 pri Mirni
Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu Petku in župniku g. Jamniku za lepo opravljen obred, ge. Mari Logar pa za ganljive besede. Hvala g. Avgustu Gregorčiču, pevcem in pogrebni službi Novak. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno spoštovali in imeli radi!
Žalujoči: vsi njeni Gomila, 15. septembra 2000
m	ms
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 28. septembra - Venčeslav Petek, 29. septembra - Mihael Sobota, 30. septembra - Sonja Nedelja, 1. oktobra - Julija Ponedeljek, 2. oktobra - Bogumil Torek, 3. oktobra - Žarko Sreda, 4. oktobra - Franc
kino
BREŽICE: Od 28. do 30.9. (ob 18.30), 1.10 (ob 18. in 20. uri) ter od 2. do 4.10. (ob 20. uri) Mož brez telesa. Od 28. do 30.9. (ob 20.30) Mirno jezero.
ČRNOMELJ: 29.9. (ob 20. uri) in 30.9. (ob 18. uri in 20.30)
Shiri. 2.10. (ob 20. uri) Moški ži-golo.
GROSUPLJE: 29.9. (ob 20. uri) Patriot.
KOČEVJE: 1.10. (ob 19. uri) Patriot.
KRŠKO: 29. in 30.9. (ob 20. uri) ter 1.10. (ob 18. uri) 28 dni. 3. in 4.10 (ob 19. uri) Trije kralji.
METLIKA: 29.9. (ob 20. uri) Moški žigolo. 1.10. (ob 18. uri in 20.10) Shiri.
NOVO MESTO: Od 28.9. do 4.10. (ob 18. uri) ter 30.9. in 1.10. (tudi ob 16. uri) Hiša debele mame. Od 28.9. do 4.10. (ob 20. uri) Vihar vseh viharjev.
RIBNICA: 30.9. (ob 22. uri) Patriot.
VELIKE LAŠČE: 30.9. (ob 20. uri) Patriot.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
	
KUPIM	POSEST
GOVEJE KOŽE odkupujemo. Alojz Rogelj, Rdeči Kal 34,® (068)65-194.	2576
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993, letnik 1993, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851.	425
126 P, letnik 1990, registriran do 8/01, prodam. B 33 42 361.	2538
Z 35 8, dolgi kason, letnik 1989, vozen z B kategorijo, dobro ohranjen, prodam. B (041)533-119.	2541
TAM 260 kiper, letnik 1986, prodam. B (041)652-347.	2546
KEBOR, d.o.o.
Novi trg, Novo mesto
PREPIS VOZIL
041/546-159
V OKOLICI Krškega prodam stanovanjsko hišo s prizidkom. Možna manjša obrt B (0608)25-517.	2494
OPREMLJENO obnovljeno kmečko hišo z vrtom, 16 km iz Novega mesta, oddam. Šifra: 50.000 SIT.	2534
Črnomelj - center
HIŠO z gostinskim lokalom in nedokončanimi poslovnimi prostori prodam za 21,9 milijona tolarjev. B 031/ 503 314.
SAXO 1.0 i, letnik 1997, registriran do 6/01, 27.000 km, 5V, kovinsko moder, lepo ohranjen, prodam. B (068)27-131.	2557
JUGO KORAL 55, letnik 1990, registriran do 25.5.01, prodam. B (068)27-796.	2564
CITROEN BERLINGO, lčtnik 1999, rdeč, kot nov, prodam. B (068)83-147.	2583
RENAULT
Podjetje RENAULT najame za svojega uslužbenca v Novem mestu ali bližnji okolici (do 15 km) novejšo neopremljeno enodružinsko hišo (mirna okolica, 3 spalnice, velika dnevna soba, velik vrt, garaža) za obdobje 4 let.
Ponudbe pisno na REANULT-EXPORT, p.p.37, Novo mesto, ali na tel. št. 068/315-127.
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju. 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu,
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 5.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d,d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 07/59 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks\ 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@doi-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR. d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
STAREJŠO HIŠO v Novem mestu ali okolici najamem. B (041)347-727.	2542
PREKLICI *_
PAVLA MIKEC zahtevam od Milana Nosana z Rateža 14 a, da do jeseni zapusti mojo parcelo na Ratežu, ki jo je uporabljal 15 let in ni njegova last!	2544
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7,9 in II cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinskavas,B(068)73-587.	2033
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	2064
“CV1BELMUSTER” klasične izvedbe, za 12 oseb (z dodatki 107 kosov), žensko gorenjsko narodno nošo št. 44, lep lestenec (umetno kovaštvo), ročno delo, za kmečko hišo, elek-tro Omarico za samodejno vklapljanje agregata do 6 KW in moško krzneno bundo, nepremočlljivo, primerno za traktoriste, prodam. B (064) 401-338.	2539
JABOLKA, zimska, neškropljena, za obiranje in pobiranje, prodam. B (068)84-336. 2547 ZIMSKE GUME 175/70/13 s kolesnimi obroči in verige št. 3, 5 in 6 prodam. B (068) 326-221.	.	2548
JEDILNI KROMPIR, 500 kg, 5 hrastovih sodov po 300 litrov, malo rabljenih in R 5 top fun, letnik 1993, lepo ohranjen, grafitne kovinske barve, prvi lastnik, registriran do 30, 4. 2001, prodam. B (068)44-274.	2549
MONTAŽNO GARAŽO Strešnik z nadstreškom, 14 x 6 m, postavljeno pri blagovnici KZ Žabja vas prodam. B (041)717-149. MOŠT modre frankinje iz Leskovca pri Krškem prodam. B (031 >329-526.	2562
KROMPIR za nadaljnje sajenje sorte sante, romana in jerla prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, B (061 >7862-316.	2567
KORUZO v zrnju in letošnji cviček prodam. B(07)30 81 484.	2585
RAZNO
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041)612-861, Novo mesto.	2132
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 >642-762.
V NAJEM oddamo poslovni prostor, primeren za trgovino ali mimo obrt, vteentru Krškega, na CKŽ 34,58 nF. B (07)4903 730.
GOTOVINSKA IZPLAČILA za delnice skladov in podjetij. Pokličite v Mercator center Novo mesto! B (07)39 30 262.	2555
VEČJO poslovno stavbo, primerno za razne dejavnosti (možnost najema strojev za brizganje plastike), oddam v najem, in 500 kg granulata Acmib za glavnike ter 10 vrst orodij za glavnike različnih velikosti zelo poceni prodam. B (07) 30 81 256.	2556
POUČUJEM diatonično harmoniko B (041)980-326.	2566
ČE POTREBUJETE varstvo za vašega malčka, pokličite na B (068)48-797!	2569
ZELIŠČAR Rizvič. Moč narave. Zeliščni čaji in prašek za želodčne in črevesne bolezni ter za bolezni prostate in hemeroidov. B (041) 886-345, non-stop.	2570
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
/ (P \
FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad po najugodnejših cenah!
Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv.
CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3.000 SIT m2.
KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612
ODER za fasado, plošče in kovinske punte za opaž posodim. B (068) 33 46 106.	2573
SNEGOLOVE za vse vrste kritin ugodno prodajamo. B (068)83-147.	2582
VARSTVO OTROK na svojem domu nudim. B (068)28-695.	-2584
SLUŽBO DOBI
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
BREZ TVEGANJA in stroškov odličen zaslužek. Ni akviziterstvo! Nudimo kredit. B (040)227071.	2540
MOST, d.o.o., Vavta vas 41 a, Straža,® 84-295 ali 83-162 pogodbeno zaposli dekle s
prakso v živilski trgovini za delo ob vikendih.
REDNO ZAPOSLIM trgovskega potnika. Pogoj: dostavno vozilo. B (041 >667-900.
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v PIRŠ imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegna 3, Ljubljana, B (041) 746-823.	2552
V SALONU POHIŠTVA zaposlimo oblikovalca notranje opreme ali trgovca z izkušnjami v prodaji pohištva. Pisne vloge pošljite na naslov: Mirena, d.o.o., Potok 21,8351 Straža.
Če imate odnos in smisel za
duhovno krščansko literaturo, ste urejeni, imate lasten prevoz in vam terensko delo ni tuje, bi se redno zaposlili in zaslužili vsaj 150.000 SIT mesečno, potem ne odlašajte. Pokličite 01/43-83-550 - čaka vas urejen delovni kolektiv.
ŠOFERJA C- in E- kategorije za vožnjo na relaciji Dolenjska - Italija zaposlimo. B (041)620-291.	2572
ŠIVILJE z izkušnjami iz Šentjerneja ali bližnje okolice iščemo. Možna redna zaposlitev. Alfa Novo mesto,d.o.o.,® (041 >610-737, od 8. do 16. ure.	2581
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE, 73 m!, v Šegovi ul., drugo nadstropje, obnovljeno, vseljivo septembra, prodam. B (041 >622-531.	2389
OPREMLJENO garsonjero oddam. B (068) 24-834, od 19. do 21. ure.	2545
ENOSOBNO STANOVANJE, Ul. Slavka Gruma, drugo nadstrpje. CK, telefon, prodam. B (068)33 22 430, po 19. uri. 2551
NEOPREMLJENO garsonjero na Seidlovi c. oddam.® (031 >225 227.	2553
STANOVANJE v Črnomlju kupim. B (031) 575-450.	2559
PRIMERNO STANOVANJE v Krškem ali okolici najamem, b 041/ 679 470.
S SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791
• prodaja vozil
• mehanika
• kleparstvo
• ličarstvo
Suzuki darilo: do 1.000 I goriva! UGODNI PLAČILNI POGOJI!
ŽIVALI
VALILNICA IZ SENOVEGA obvešča, da zbira naročila za bele kilogramske piščance, rjave in grahaste nesnice ter bele težke kokoši. B (07)49 71 375.	2236
SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in večje piščance ter purane, ki jih lahko dobite po 15. septembru. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038.	2383
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. B (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, (068)84-111.	2412
VEČ brejih kobil z žrebeti prodam. B (068)67-470 ali (041)358-455.	2482
BREJE TELICE in breje krave simentalke prodam. B (07)30 72 104 ali (041)717-754.
PRAŠIČE, težke 25 do 150 kg, prodam. B (07)30 72 104 ali (041 )717-754.	2536
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. B (068)45-236.	2537
TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, prodam. B (068)75-471.	2558
PERUTNINARSTVO METELKO obvešča stranke, da lahko ob delavnikih dobijo bele težke piščance, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo in purane. B (0608)89-038.	2560
BIKCA sivčka, težkega cca 140 kg, prodam. B (041)275-472.	2561
3 BIKCE, težke 150 do 250 kg, simentalce ali šarole, kupim® (031)821-950.	2568
TELIČKO sivko, staro 10,dni, prodam. ® (07)30 24 069.	2571
2 KOBILI, breji, ena z žrebetom, in enoletno žrebico hanoveranko prodam. B (031)722-885.	2574
TELIČKA, starega I teden, prodam B (031)305-975.	2579
BIKCA, težkega cca 160 kg, prodam B (068)73-327.	2580
fr-
\‘><' Z°v6
,<y	A rt
<9	0	O
H
VevTi'
■H1 068/324-377
O-
'o
trt
CD
£
O
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 30. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20, ure: Mercator center
od 7. do 13. ure: Samopostrežba Glavni trg
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
V nedeljo, 1. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
Od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11, ure: Market
KOMUNALA NOVO MESTO, d.o.o.
OBVESTILO
Občane občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk obveščamo, da bomo v času od 2.10. do 12.10.2000 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po točnem terminskem planu, ki je napilfen na vaših računih.
Med kosovne odpadke SODIJO: kosi pohištva, sanitarni elementi (bojlerji, grelniki, WC školjke, kadi itn.), TV, vzmetnice, radio aparati, preproge, različne peči, radiatorji, stara okna in vrata.
Med kosovne odpadke NE SODIJO: zaupuščeni avtomobili, deli karoserije ali motorja, avtomobilske gume in ostali avtomobilski deli, kmetijski stroji, razni gradbeni odpadki (kritina, les, betonski odpadki, opeka, izolacija), nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, laki, barve, topila, razredčila, gnojila, stara zdravila, zaščitna sredstva- premazi itn.) Občane prosimo, da se točno držijo terminskega plana, odpadke naj pripravijo in odložijo poleg obstoječih zabojnikov za odpadke dan pred odvozom.
V mesecu oktobru bo organiziran odvoz NEVARNIH ODPADKOV iz gospodinjstev, o čemer boste pravočasno obveščeni.
Za vse informacije smo vam na voljo na telefonsko št.: 07/39-32-568 ali 07/39-32-566.
NE SPREGLEJTE IN NE ZAMUDITE!
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 68 m1, na Jakčevi 19, četrto nadstropje, prodani. B (068)23-063.	2563
V NOVEM MESTU oddam sobo s sanitarijami študentki. B (068)25-362.	2575
ENOSOBNO STANOVANJE, 32 fn!, v Novem mestu prodam. B (031)823-625.
OPREMLJENO garsonjero s posebnim vhodom oddam. B (068)325-387 ali 85-962.
DVOSOBNO STANOVANJE, 54 mJ, v Novem mestu, prodam. B (041 >929-084.
OBČINA METLIKA OBČINSKI SVET
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
razpisuje na podlagi'14. člena Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja “Komunala Metlika” (Uradni list RS, št. 21/95) in 50. člena Statuta javnega podjetja "Komunala Metlika, d.o.o.” prosto delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA
“KOMUNALA METLIKA, d.o.o.”	■	.	:	-
/v	'	lil
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
-	da imajo vsaj šest let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vQdilnih delovnih mestih;
- da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Kandidati morajo obvezno k prijavi priložiti tudi kratek opis dosedanjega dela in program dela - vizijo podjetja.
Mandat direktorja traja štiri leta, isti kandidat pa je lahko po končanem mandatu ponovno imenovan.
Kandidati naj prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter jih v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika, "Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja", s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS DIREKTORJA JP “KOMUNALA METLIKA, d.o.o.". Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v zakonitem roku.
Tovorno skladišče - železniški muzej?
LITIJA - Pred kratkim je litijski župan Mirko kaplja prvič javno povedal, da naj bi Slovenske železnice nekdanje železniško tovorno skladišče na litijski železniški postaji, ki ga nameravajo podreti, odstopile občini Litija za preureditev v železniški muzej. V njem naj bi bila stalna železniška razstava, kije bila prvič na ogled ob 150-letnici izgradnje železne ceste skozi Litijo in je bila obiskovalcem na ogled v kulturnem domu. Poleg pa naj bi svoje mesto dobili tudi litijski rudarji, ki so dolga leta služili kruh v sitarjevških rudnikih. Kakšna bo usoda skladišča na železniški postaji Litija bo znano po pogovoru predstavnikov občine Litija in vodstva Slovenskih železnic v Ljubljani.
NOVO!
Semenarna Ljubljana ima od marca 2000 novo prodajalno v Črnomlju v Coni Majer 9, kjer vam nudijo:
* okrasne čebulice, vrtnice, mačehe • čebulček in česen * ozimna žita
• okrasno drevnino in sadne sadike ter lončnice • semena in sadike vrtnin in cvetlic • semena
poljščin in semenski krompir • lonce in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenike, folije • organska in mineralna gnojila, substrate in šoto • ugoden nagrobni program (pesek, zemlja, substrati...) * ugoden nakup sredstev za varstvo rastlin
Ugodnosti:
• Ponudba meseca
akcijske cene vsak mesec v drugi polovici meseca • popusti pri večiih nakupih 5% pri nakupu nad 10.000, 7% pri nakupu nad 30.000, 9% pri nakupu nad 60.000 SIT
• popust za upokojence
vsak 2. in 3. delovni dan v mesecu 5% popust pri nakupu nad 1.000 SIT
• strokovno svetovanje
Delovni čas:	od	7. do 19. ure,	ob sobotah od 7. do 13. ure, tel.:	07/305-32-59
Obiščite nas	in izkoristite ugodnosti tudi v:
• prodajalni Semenarne Ljubljana, CBE 64, Metlika, tel: 07/305-80-26
delovni čas: od 7.	do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
• prodajalni Semenarne Ljubljana MOJ DOM, Velika Bučna vas 1, Novo mesto,	tel.:	07/332-39-00
delovni čas: od 7.	do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
Nagradno žrebanje:
V nagradnem žrebanju lahko sodelujete vsi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje in kupon oddali do 27. 10. 2000 pri blagajni katerekoli od naštetih prodajaln.
Nagradno vprašanje:
Kdaj je Semenarna Ljubljana odprla novo franšizno prodajalno v Črnomlju?
Ime in priimek:
Naslov.
Kraj:
Nagrade:
1. nagrada: okrasne čebulnice v vrednosti 15.000 sit
2. nagrada: okrasne in sadne sadike v vrednosti 10.000 sit
3. nagrada: gnojila in substrati za rože v vrednosti 5.000 sit 20 tolažilnih nagrad
———-----------------------------------------------------------------------e________
Žrebanje bo v soboto, 28.10. 2000 ob 10. uri v prodajalni Semenarne Ljubljana v Coni Majer 9 v Črnomlju, kjer bodo objavljeni tudi rezultati.
Prodajni center podov
PCP PUREBER3
PARKETARSTVO
OOL&USKl UST
vaš četrtkov prijatelj
Sporočilo zavarovancem Vzajemne zdravstvene zavarovalnice
m
Vse prejemnike vabil k preureditvi obstoječih zdravstvenih zavarovanj za doplačila bi radi spomnili, da nam podpisane dodatke k pogodbi vrnejo najkasneje do 30. septembra 2000. S tem si bodo zagotovili 6,5-odstotno znižanje premije že od 1. novembra 2000 dalje.
Vsem tistim, ki ste nam dodatke v tako množičnem številu že vrnili, se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
\r7 A TC\/f M A	imate dodatna vprašanja ali potrebujete nasvet,
A-"-v11 v J V	nas p0wjčite. Z veseljem vam bomo pomagali.
zdravstvena	'
Zavarovalnica, d.v.z.	Vzajemna zdravstvena zavarovalnica
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 068/325-325 faks: 068/3917-305
DOLENJSKI LIST
pokličite na nove številke:
Vodstvo družbe
07 39 30 502
Služba za marketing
07 39 30 5I4
m
Saiii
MRH
laični k1 ovti
Dolenjski list ima nove telefonske številke Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim. da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo!
Nove telefonske številke izveste, če vtipkate:
006 •: stara števili«?
http://tiscelekom.si
Poleg kegljišča na Germovi 6
v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
vjBSgv DESET Šjjgjr DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tini Plut iz Gribelj 89 a. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (6) Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci
2. (I) Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
3. (2) Gobarska- ansambel Vrisk
4. (3) Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
5. (4) Pojoča skrinjica - ansambel Poljub
6. (S) Vesela Dolenjka - ansambel Rubin
7. (-) Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi
8. (7) Zdaj vse drugače je - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje
9. (8) Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
10. (9) Avto moj ne ve - Kvintet Dori Predlog: Sosed sosedu - Trio Frančič
Kupon št. 39 Glasitjem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto y
+ stara številka Slovenije
Slovenije
20 % PROMOCIJSKI POPUST
NA BOBROVEC
SLOVENIJA
tondach opekarna, d.o.o.*
Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru
Tel.: 02/587 11 23, ter vse večje trgovine z gradbenim materialom, Internet: www.tondach.si, E-mail: info@tondach.si
IŠBSIf
Vsi na tej strani že imajo nove telefonske številke.
Kličite jih na nove!
©
KU&T£ NOVE!
PORTRET TECjA TEdlNA
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
4 e/i /j Veseli hribček
En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatlje povabil, še sam ga bom pil.
Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži.
Že čriček prepeva, ne more več spal, v trgatev veleva, spet pojdemo brat.
Konjički škrebljajo in vozjo težko, ker vince peljajo, ki je močno sladko,
prelepo rumeno, kot čisto zlato.
Le pijmo pošteno prežlahtno blago!
ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800-1862)
Delegata
Glej, glej! Je res at ’ se le zdi, da ob cesti tvoja slika spel visi? Prav zvito se na njej smehljaš, mar adut ali figo v žepu imaš ?
Enkrat smo že izvolili te, poslanec, pa si le zase poskrbel, pretkanec.
JURE MURN
Dodatek za rojstvo otroka
VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče so se že v lanskem letu odločili za vzpodbujanje rodnosti na poseben način. Patronažna sestra in matični urad sporočita vsako rojstvo otroka, ki ima stalno bivališče in tudi živi na območju občine Velike Lašče, na Občino, in novopečeni starši kaj kmalu dobijd obisk župana Antona Zakrajška, ki jim prinese voščilnico in knjigo. V tem času je to priročnik dr. Helmuta Kcndla Otroške bolezni. Starši tudi prejmejo za
40.000	SIT Mercatorjevih bonov, ki za sedaj še niso predmet dohodninske napovedi.
Valvasor gradu ni kaj dosti dodal!
Arheološka odkopavanja na gradu Kostel so prinesla zanimivo odkritje - Dobrodošla pomoč za pripravo projektov in določitev vsebine - Ustanovili posebno fundacijo za obnovo gradu
Nataša
Kadar so starši želeli umiriti malo Natašo - bila je zelo živahen otrok - so ji potisnili v roke svinčnik in list papirja, saj so vedeli, da bo tako nekaj časa mir. Takrat seveda niso slutili, da bo iz otroka, ki se je tako lepo zamoti! z risanjem, zrasla talentirana likovna ustvarjalka, umetnica, ki bo kot mlada diplomirana slikarka in skorajšnja magistra umetnosti prejela odkupno nagrado Novega mesta na 6. Bienalu slovenske grafike in se kot prva od novomeških likovnih ustvarjalcev okitila s tako ugledno nagrado.
Pa saj tudi sama dolgo ni vedela, da ji je bila z umetniškim darom položena v zibelko tudi življenjska pol v umetniški poklic. Nataša Mirtič je šele v srednji gradbeni šoli v Novem mestu začutila, da njen poklic ne more biti gradbeništvo ali kaj drugega, da jo mami drugačen klic v drugačno življenjsko poslanstvo. Pri tem ji je veliko pomagal prijatelj akademski slikar Jože Kumer, ki je kaj kmalu odkril, da se v drobnem dekliču skriva močan ustvarjalni talent. V njegovem ateljeju je prebila veliko ur, slikala in pod vodstvom izkušenega umetnika spoznavala umetnostne sloge in različne umetniške prakse, kar ji je odpiralo vrata v zanimivi,
zanjo pa še doiatno privlačni svet likovne ustvarjalnosti. Kumer jo je tudi spodbudil, da se je po končani srednji šoli prijavila za vpis na ljubljansko likovno akademije in jo pripravil na zahtevni sprejemni izpit, ki ga je Nataša med številnimi kandidati tudi uspešno opravila. Ves čas študija je vedela, da se je prav odločila, čeprav je bilo včasih težko in se je pojavljal dvom. A dvom je sprejela kot nekaj, kar lahko koristi ustvarjalcu, saj mu ne dopušča uspavanja. Diplomirala je teta 1997 pri prof. Andreju Jemcu, nato pa nadaljevala s podiplomskim študijem pri prof. Lojzetu Logarju na grafični specialki, ki jo bo letos končala.
Letošnje leto se tako zapisuje z velikimi črkami v Natašino življenje. To je leto zaključka podiplomskega študija in z nagrado slovenskega grafičnega bienala tudi leto vstopa med pomembne grafične ustvarjalce. Osebno pa teto 2000 doživlja tudi kot čas grenke izkušnje, ko so se ji je v mladostno upajoče zrenje življenja zarisale temne sence. Zbolela je za sladkorno boleznijo, ki bo poslej njena stalna življenjska spremljevalka in ji bo do neke mere odrejala način življenja. Marsikoga bi to potrlo, a Nataša je pokazala izjemno notranjo trdnost. Bolezen je sprejela kot tisto, kar ji je pač dosojeno, njene vere v življenje pa ni podrla, nasprotno, globlje je dojela resnično vrednost življenja in čar vsakdanjih stvari, ki jih ljudje, zazrti v vsakršna slepila, običajno prezrejo.
Nataša Mirtič enako zavzelo kot prej kuje načrte za prihodnost. Razmišlja o ureditvi svojega ateljeja in o statusu svobodnega umetnika. Kaj bi tudi drugega, saj v nji ni več dvoma, kam je usmerjena njena življenjska pot in kaj jo trajno osmlsluje.
M HAN M ARKE!J
KOSTEL - Na gradu Kostel, ki sodi med 60 kulturno-zgodovinskih spomenikov državnega pomena, so letos poleti nadaljevali z lani začetimi arheološkimi izkopavanji. Ob tem so med drugim prišla na dan tudi odkritja, ki nakazujejo, da je Valvasorjeva upodobitev gradu v Slavi Vojvodine Kranjske precej bližje podobi, ki jo je grad nekoč imel, kot so še do nedavnega mislili.
Mejni grad Kostel, katerega posebnost je, da je edini grad na Slovenskem, za čigar obzidjem še vedno živijo ljudje, datira v 12. stoletje. Pred dvema stoletjema gaje porušila Napoleonova soldateska, zaradi česar se je njegova podoba močno spremenila. Predvsem zaradi stolpov in stolpičev, ki jih danes ni več, so za Valvasorjevo upodobitev gradu, za katero je ob siceršnji raz-
Srečanje zbiralcev
LJUBLJANA - Vsi, ki zbirate in želite menjati ali prodati star denar, razglednice, značke, odlikovanja in telefonske kartice, se lahko udeležite mednarodnega srečanja zbiralcev, ki bo v soboto, 23. septembra, v Mercatorjevem hotelu Ilirija v Ljubljani, v Derčevi ulici 4. Mizo je potrebno rezervirati na telefonski številki 01 507 85 12.
Medved skočil pred avto
ŠENTJERNEJ - Za mariborski Lent je trgatev najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ki rase in rodi že preko 400 let, svojevrsten praznik, slavnostno pa so prejšnji petek potrgali tudi grozde, ki jih je obrodila 7 let stara modra kavčina ali žametna črnina, potomka trte z Lenta. Ob tej priložnosti je župan občine Šentjernej podelil patronat nad trto kulturnemu in etnološkemu društvi* Gallus Bartholomae-us, ki bo tako skrbelo za promocijske aktivnosti, povezane s trto.
Mesto Maribor v znamenju spoštovanja in prijateljskega sodelovanja goji navado, da vsako leto podari cepič z listino o izvirnosti stare trte izbranemu prijateljskemu mestu. V družbi izbranih mest je sedaj 14 občin, od letos raste tudi na Otočcu, prejela pa sta ga tudi olimpionik Leon Štukelj in papež Janez Pavel II. Leta 1992 je županja občine Maribor Magdalena Tovornik ob trgatvi predala rozgo najstarejše trte tedanjemu županu občine Novo mesto Marjanu Dvorniku. Viničar mariborske trte mag. Anton Zafošnik je poveril strokovni nadzor in status viničarja trte trsničarju Francu Martinčiču iz Šmalčje vasi. “Še se spominjam, ko so mi v času prešanja prinesli roz-
go, shranil sem jo in cepil. Na mar-tinovo soboto, 13. novembra 1993, pa smo se odločili, da bomo en cepič slavnostno posadili. Takratni župan novomeške občine Franci Koncilija je napisal, da bomo sadili v vsakem vremenu. In tako se je zgodilo, da je bilo pri obnovljenem križu na Vrbovcih, kamor smo nameravali trto posaditi, snega do kolen. Takratni minister za kmetijstvo Jože Osterc je zaradi snega uspel priti le do Trebnjega, iz Maribora pa so prišli vsi povabljeni,” je pred trgatvijo pripovedoval trsničar Franc Martinčič. Ko seje leta 1994 iz občine Novo mesto izločila samostojna občina Šentjernej, je potomka trte prešla v last nove občine, župan Hudoklin pa je prejel tudi posebno listino o posedovanju trte.
Potomka trte z Lenta je letos dobro obrodila. Martinčičeva sinova, ki jima je bila zaupana trgatev, sta odrezala 55 grozdov, s katerimi sta brento napolnila skoraj do vrha. Mag. Zafošnik je preveril tudi sladkorno stopnjo grozdja, ki je pokazala popolno zrelost. Pravzaprav je bolj ustrezala pozni kot normalni trgatvi. Najstarejša trta na svetu pa na trgatev še čaka.
T. JAKŠE GAZVODA
asfaltiranje svojega dela na cesti Rdeči Kal-Jordanlal, za Mirnope-čane pa je ostalo še 550 metrov-makadama do vasi. Odsek je pomemben, saj vodi do neštetih vinskih goric na Šmavru. Stroji so bili že tam, ali ne bi bilo lažje, ko bi bili to storili že takrat?”
Novomeščanka je poklicala v zvezi s plačevanjem v novomeških vrtcih. Sprašuje se, zakaj v primeru bolezni otroka odštejejo le hrano, pa tudi poleti, ko je otrok manj in jih združijo v eno ali dve skupini, morajo starši, čeprav takrat otroke le varujejo, plačevati polno ceno. Sicer pa bralko moti, da na položnicah ni natančno opredeljeno, kolikšna je cena hrane, kolikšna izobraževanja in kolikšna varstva. Ob koncu je omenila še bralno značko v vrtcih, imenovano Malček bralček. “Po novem naj bi starši plačali po 200jolarjev mesečno za otroka. In če je v skupini 24 otrok in 10 skupin v vrtcu, je to več kot petsto tisočakov na leto. Zanima me ali bo res vse to šlo za nakup novih knjig!" je dejala.
Vesna iz Novega mesta se zahva-liljuje Branku Švajgerju iz Leba-nove 20 za njegovo nesebično pomoč. Vesni in njeni hčerki, ki sta z avtomobilom nesrečno obstali na cesti pred pljučnim oddelkom novomeške bolnišnice, ni pomagal umakniti vozila s cestišča nihče od mimo vozečih mlajših voznikov, pomagal jima je šele gospod Branko, ki je nato šel celo po bencin, da sta lahko prišli do najbližje bencinske črpalke.
Bralca iz Primoža zanima, kakšna bo usoda tamkajšnje vrtine za vodo. Menda naj bi jo sedaj, ko so jo naredili za KS Primož, uporabljali tudi v KS Studenec. “Mi imamo že dovolj težav z vodo. Kdo bo odgovoren, če Primož ne bi imel vode Studenec pa?". Roman Perčič, vodja oddelka za okolje in prostor na sevniški občini je povedal, da bodo prihodnje leto naredili projekt, v katerem bo natančno zapisano, katera naselja se bodo iz
potegnjeni obliki gradov značilno mnoštvo stolpičev, strokovnjaki domnevali, daje deloma tudi plod domišljije. Vendar so nedavno zaključena arheološka izkopavanja pokazala, da je med vsemi upodobitvami in videnji kostelskega gradu Valvasorjeva verjetno še najbližja nekdanji podobi gradu.
Lani so z arheološkimi odkopavanji odkrili dvorišče z vodnjakom, kamnito stopnišče in veliko keramike, letos pa so z deli na dvorišču od vzhodnega, že pokritega stolpa nadaljevali. Odkrili so večji prostor, drugega pa začeli odkopavat, pri čemer so dobili kvalitetne arhitekturne elemente. Odkrili so izviren kamniti tlak, na podlagi katerega bodo strokovnjaki lahko določili originalne etažne višine, hkrati pa tudi odkrili, kako so potekale navidez zelo zapletene notranje komunikacije v gradu. Taje bil namreč zgrajen v različnih nivojih, saj je pozidava smiselno sledila razgibanemu terenu, vendar so
vse do letošnjega poletja strokovnjaki lahko samo ugibali o smiselnih povezavah cele množice stopnic, odkritih po vsem gradu. Letos opravljena dela so veljala 5 milijonov tolarjev, dodatno pa so jih porabili še tri za obnovo cerkvice ob vznožju gradu, ki jo bodo z dokončanjem fasade in položitvijo kamnitih tal v celoti obnovili prihodnje leto.
Odkritja arheologov bodo v veliko pomoč strokovnjakom pri pripravi projektov za restavriranje gradu pa tudi občini Kostel pri določitvi vsebine, ki naj bi jo obnovljeni grad imel. V ta namen so v Kostelu ustanovili posebno fundacijo, ki naj bi pospešila obnovo gradu, ki traja že desetletja. V občini še razmišljajo, da bi v gradu uredili restavracijo v slogu 17. stoletja, manjši muzej ter ob vznožju kamnitega amfiteatra, ki ga znotraj odkopanega dvorišča tvorijo stopnice, prireditveni prostor.
M. LESKOVŠEK-SVETE
MOJE ZLAJO - Na sprejemu, ki ga je pb vrnitvi s svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu na Slovaškem za slovenska reprezentanta Draga Perca in Igorja Šlridja pripravil sevniški podžupan Andrej Štricelj, je bilo najbolj prisrčno snidenje svetovnega prvaka Perca z dveletnim sinkom Samom. Samo je po skoraj tedenski odsotnosti močno pogrešal očeta. Očitno pa si je zelo zaželel tudi modelov ter bleščeče zlate in srebrne kolajne okoli očetovega vratu, saj je Samo kar ponavljal: "Moje, moje" in hlastal za novimi "igračkami". (Foto: P. P.)
55 grozdov na potomki z Lenta
Cepiči najslarejše žlahtne trte na svetu kot znak prijateljstva v 14 občinah, tudi nad Šentjernejem, kjer je bila v petek trgatev
KOSTEL - Na magistralni cesti v Čolnarskem klancu pri odcepu za Dren je prišlo pred kratkim do prometne nesreče. Anton Kajfež iz Ljubljane je vozil osebni avto po magistralni cesti oa Petrine proti Banja Loki. Nenadoma pa mu je pri odcepu za vas Dren skočil na cesto medved. Trčenju se ni dalo izogniti. Na avtu je bilo škode za okoli
50.000	tolarjev, povzročitelj trčenja pa je po nesreči pobegnil v gozd. Na policijski postaji v Kočevju smo zvedeli, da se je od avgusta letos zgodilo na območju občine 14 prometnih nesreč z udeležbo divjadi. Največkrat so bile udeležene srne in jelenjad pa tudi dve lisici. Po oceni je izgubilo življenje v prometnih nesrečah letos že toliko divjadi, kot znaša letni plan odstrela manjše lovske družine. Previdnost na cesti je potrebna še posebno tedni, ko je ruk jelenov in je divjad pogosteje na cestah.
Letos spet kros
LOŠKI POTOK - V petek, 6. oktobra, bo v Loškem Potoku kros osnovnošolcev. Prvič je bil kros lani, ko se ga je udeležilo 6 osnovnih šol, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo.
KOSTELSKI GRAD - Grad je kot pomemben pomnik preteklosti že sredi 80-ih let zaščitita kočevska občina, lani pa ga je med svoje kulturnozgodovinske spomenike uvrstila tudi država. (Foto: M. L.-S.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Slovenija ne dolguje Avstriji nič - Kdaj ho mirnopeški svetnik začel izpolnjevati svoj predvolilni program? - Zahvala Branku Švajgerju za pomoč - Prepočasna obnova banke
TRGATEV ZAUPANA MARTINČIČEVIMA SINOVOMA - Potomko najstarejše trte na svetu, ki rasle na Vrbovcih, sta potrgala sinova vinarja in trsničar-ja Franca Martinčiča Jernej in Martin, ki sta tudi sicer vse leto pridno delala v domačem vinogradu in trsnici. Sedem let stara potomka je imela 55 grozdov. (Foto: T. J. G.)
Bralec iz Novega mesta se je ogorčen spraševal, kako more Avstrija kot nacistična in okupatorska država, napadalka Slovenije v drugi svetovni vojni, zahtevati kakršnokoli odškodnino. “Mene kot štiriletnega pregnanca z rodne grude ne bo nihče prepričal, da Slovenija karkoli dolguje Avstriji! Nasprotno, avstrijska škoda v naši državi je tako velika, da nam je nikoli ne bodo mogli povrniti," je povedal Novomeščan. Lotil pa se je še “domače zadeve”. Zanima ga, kako je sploh mogoče, da je direktor Intertoba 80 odst. lastnik podjetja in kako lahko tako izkorišča delavke, ki delajo za borih 50 tisočakov na mesec!
Bralec iz okplice Mirne Peči sprašuje mirnopeškega svetnika Janeza Slugo, kdaj namerava izpolniti svoj predvolilni program, ki gaje izdal celo na zgibanki, saj mu za to ni ostalo več prav veliko časa. Med cilji, ki jih je tam omenjal, so tudi prizadevanja za boljšo infrastrukturo, med drugim za asfaltiranje medkrajevnih cest Jordankal-Dečja vas in Jordanka!-Rdeči Kal. “Toda tu se ni še nič premaknilo. Trebanjci so pred tedni dokončali
omenjene vrtine napajala, seveda pa je vrtnina bila narejena predvsem za KS Primož. Res pa je, da bodo nanjo priključili tudi vodovodni sistem za manjši del KS Studenec in del KS Boštanj. Če ima bralec še kakšno vprašanje, Perčič svetuje, naj se obrne na predsednika krajevne skupnosti ali nanj osebno.
Poklical nas je tudi stari znanec lx-opold Korevec iz Črnomlja. Tokrat je pokomentiral prepočasno adaptacijo Dolenjske banke sredi mesta. Meni, da je prav, da so se lotili adaptacije, vendar bi vsaj dela na strani, obrnjeni proti cesti, lahko potekala hitreje, saj zaradi nje prihaja do velikih zastojev v prometu. Motijo ga tudi neurejene izložbe trgovine Pod lipo.
M. Ž.
t'* ,