PO/lHA: IVAM UČENIKOV - KAIRO - RUt MAN/HA6T CL MAHRAMV A 5 - H.N/T. D6/MO
SREDNJI VZHOD	Št.44	7.SEPTEMBRA 1942.

Že drugič proslavlja Jugoslavija v emigraciji rojstni dan svojega Kralja.Že drugič praznuje ta dan narod v Jugoslaviji,oropan svojega Kralja,svoje svobode in neodvisnosti. Slehernemu izmed nas hiti na današnji dan misel k osebnosti Kralja in od nje k razboleli duši in težko krvavečemu telesu našega naroda. In vsak izmed nas pošilja svoje želje in molitve k Bogu,da se Kralj vrne k svojemu narodu in da se tudi narod sam čimprej vrne k svojemu mirnemu življenju v svobodni in neodvisni Jugoslaviji.
Preteklo je eno leto, težko za vso Evropo,a posebno težko za zasužnjeno in razkosano Jugoslavijo. Pogosto slišimo okrog nas zatrjevanja, da narodi Evrope ne morejo več vzdržati, da jih bo uničila lakota, da bodo iztrebljeni. Kaj naj šele rečemo za naš narod, katerega trpljenje je največje in kateri pre-haša najtežje udarce. Hitler, ta demon in to prekletstvo današnje dobe,ki je zanesel razdor med narobe, da bi jih lažje obvladal,zanaša razdor in prepi-re v vsak narod,da bi mu lažje gospodaril in ga lažje uničil. S surovo silo ni bil narodom odvzet samo Poslednji košček suhega kruha,pač pa se jim z vražjo veščino zastruplja tudi duh, da bi se nikoli ved ne mogli moralno zediniti in kot bratje v ljubezni skup-no živeti in skupno graditi svoje blagostanje in svojo srečo.
Spomnimo se samo,kako krasna je bila naša Jugoslavija. Kolikšno je bilo bogastvo njenih ravnic,kolikšna vrednost njenih gozdnatih gora,kolikšna lepota njenega pestrega primorja, kolikšna domačnost in Sostoljubje njenega prebivalstva. Ni tujca, ki bi je ^e občudoval; ona je bila ponos nas vseh in jamstvo boljšega in srečnejšega življenja za vsakega njenega državljana. Na tej zemlji, ki jo je Bog obdaroval z veemi dobrinami, je naš narod mirno živel in pridno delal, vsak pri svojem lastnem domačem ognjišču.
In kaj je tam danes?
Od meseca do meseca so nam prihajale vesti, vse bolj temne in črne. Prvim skoro nismo verjeli, tako strašne so nam izglodale. Ali ko so prišla potrdila, so prekašala vse in tudi najhujše predstave.Mesta in vasi porušena, a nedolžno srbsko prebivalstvo - ne v tisočih, ne v deset tisočih,pač pa v sto tisočih pobito in poklano.Jame so se napolnile s še živimi žrtvami,reke so se zajezdile s trupli.Najlepši pokrajini Jugoslavije Bosna in Hercegovina sta bili najtežje prizadeti in zaviti v najbolj črno žalost. Najnaprednejši mesti svobodoljubne Šumadije sta v roku nekolikih ur plačali po nekaj tisoč življenj nenasitnemu in krvoželjnemu okupatorju. Podobne vesti smo prejeli tudi iz Slovenije.
Naš narod je šel v vojno častno in pošteno, da brani pravico svobodnega življenja; oh se je zavedal trnjeve poti, po kateri je šel in je bil ponosen, da ničesar ne more pomotiti njegove vedno svetle zgodovine. Sovražniki Jugoslavije, katerim se je pridružila tudi še domača kuga, so vojno razumeli drugače. Preoblikovali so našo zemljo v klavnico golorokega in nezaščitenega prebivalstva.Ali pozabiti ne smemo, da se je tako dogajalo vedno in da tudi sedaj ne bo drugače; zgodovina postavlja za vse čase nekatere na steber sramu, dri^e pa dviga na oder časti. Tisti,ki so rušili in požigali, tisti, ki so nedolžne in šibke udarili z mečem, ti bodo,-brez dvoma,- lepega dne sami poginili pod mečem in se utopili v sramoti.
Sedemindvajsetega marca lansko leto je Kralj Peter II. pričel svojo vladavino z aktom časti.Kakor njegovi predniki, tako je tudi on odšel po poti, ki sta mu jo pokazali čustvo in volja naroda. Dostojni nasledniki teh svetlih tradicij so oni maščevalci nedolžnih žrtev in zaščitniki slabotnih, ki se danes zbirajo v vrstah generala Draže Mihajloviča. V tre-notku ko je izgledalo, da so vse narodne sile zlomljene in da je čez in čez mrak, je general Draža s svojimi neustrašnimi borci dvignil bakljo svobode, časti in junaštva. On jo nosi vkljub težkim časom in najtežjim okolščinam, da bi jo svetlo, čisto in neo-madeževano izročil bodočim pokolenjem. Naši spomini na današnji dan se ne morejo izogniti tega junaka vseh junakov in njegovih tovarišev,vajenih umiranja.
Vsi, kolikor nas je, pa bili kjerkoli in kakršnem koli poslu, ostanimo zvesti Kralju in narodu! Ne pomagajmo podzavestno sovražniku in ne dopuščajmo,da bi se uresničili njegovi načrti! Ostanimo nepokoleb-ljivi na poti časti, sloge in edinstva, da bomo zopet dočakali in doživeli vstajenje srečne in napredne naše Jugoslavije!	,
PROSLAV* V KAIRU
Proslava rojstnega dne Nj.Vel. Kralja je bila v Kairu izredno svečana. Ob 11 uri dopoldne je bila v grški patrijarhalni cerkvi Sv.Nikolaja svečana služba božja, ki so se je udeležili; naš minister v Kairu, g.M.Smiljanič z g.soprogo, vladin delegat,g.Djo-novid, komandant jugoslovanskih oboroženih sil na Srednjem Vzhodu, g. polkovnik Drag.Rakid, kakor tudi številni zastopniki zavezniških držav, častniki in člani naše tukajšnje kolonije.Po službi božji je bil sprejem pri ministru g.M.Smiljaniču,ki so se ga udeležili številni Jugoslovani in njihovi prijatelji. -Vsa svečanost je bila zel® animirana. Minister g. M. Smiljanič je govoril zbranim gostom z besedami, ki jih prinašamo na uvodnem mestu. „
ŠESTI SEPTEMBAR 1942 GODINE
(C• (5t/2fvC/
6 septembra je rodjendan Našeg Kralja.Nacionalni praznik svih Jugoslovena. Devetnaesti Njegov rodjendan 1 več drugi Sto provodi u inostranstvu, van Svoje Otadžbine, Svog naroda 1 Svog mučenlčkog 1 po-rušenog prestonog Beograda. Daleko prostorno, ali nikad tako duhovno: kroz bol, misli, Želje,nade,brige,nastojanja 1 staranja nije bio bliže Svome narodu, ni narod Svome Kralju. Danas če odjekivati zvona širom celog sveta, gde god živi naš narod. Uz pobožnu molitvu paliče se voštanioe za zdravije i srečnu vla-davinu ljubljenog Kralja. A div junači naših šuma osvetljavače planinske hridine, uz ratni pucanj i zvuk bojne trube naših slobodnih gora.
Kralj Petar Il.rodio se i razvijao u periodu največ ih istorijskih zbivanja.Zato je Njegov život sama istorija.U 11 godini primio je teret vladalačkog poziva. A več uoči Svog punoletstva, 1941, spremao se nov udar i na Kralja i na Državu.Taj je trebao da bu. de daleko teži od Marseljskog zločina. Pripremana je tada sramna kapitulacija naše države. Pred zveketom sablje grozne nemani kukastog krsta, trebalo je žrtvovati čast i dostojanstvo našeg naroda za večita vremena.
Narod je brzo shvatlo paklenu nameru.Nestalo je tada svih ličnih i političkih sporova i razlika. Sve je ustalo u odbranu časti i dostojanstva nacije. Kao prijavi mehur na vodi, dvadeset sedmog marta srušen je ceo politički kapitulacioni sistem. Tada je narod prvi put slobodno progovorio, slobodno izrazio svoje misli, želje i ljubav prema Svom Uzvišenom Vladaocu. Nema primera da je sa toliko ushicenja i žara i na takav način doveden na presto ma i jedan Vladar, kao što je to Kralj Petar II. 1941 god.
Jugoslovanski narod je grozno kažnjen, što je tada ustao u odbranu svoje časti i svog doma.Izgubio je privremeno svoju državu i slobodu. Več je palo preko 800.000 najboljih sinova našeg naroda.Padaju i
dalje.Potocima se proliva nevina krv. Naselja se ruše i nestaju. Mesto mnogih varoši i sela sa životoa i pesmom, sada niču nepregledna groblja gde ni opela nema.Jauk po koje preostale majkeistravični glas gav-rana,koji objavljuju prisustvo još nepokopanih žrta-va, i odjek pucnja onih koji hoče da ih svete,lli o-nih koji hoče da uvečaju broj ovih grobova,- jesu je-dini znaci života. Ali borba ne prestaje i neče prestati sve do potpune smrti ili pobede.Cudesni junak, veliki vojnik i ponos nacije general Draža Mihailovič vodi ovaj hrabri narod i prkosi kao niko dotle moeniu diktatorima zgažene Evrope. Ova borba nema primera. Ceo svet se divi ovom otporu.Tajna njego-va leži u visoko j svesti i veličanstvenom duhu našeg naroda. Mi smo jedini od okupiranih naroda Evrope kqji se borimo golih ruku protivu mrskih zavojevača pravde i slobo-de. Preko 30 neprijateljskih divizija vezemo je za naš front. Kad bi ovo učinili i ostali okupirani narodi, Nemačke više ne bi bilo.
Naš narod je i u prošlostl padao i dizao se.Fi-zlčki je stradao,a duhovno se dizao. D shvatanju ve-likog bio je uvek veliki. Pet stotina godina bio je okupljen oko mrtve Lazareve glave i iz tragedije stvarno slavu. To čini i danas.Pokušali su mnogi zavoje— vači da unište naš narod, ali u torne nisu uspeli. Ostače osvetnika za dušmane.Čas slobode je na obzo- 1 ru, Teško onda zločincima.
U ovoj borbi je čvrsta spona našeg Kralja i ga-šeg naroda. Na torne je izgradjeno prijateljstvo naših velikih saveznika: Velike Britanije, močne 1 ne-pobedive Rusije i Amerike. Jugoslavija je krviJu stvarena, krviju če se ponovo obnoviti i proširiti.-Njene medje biče tamo gde žive Srbi,Hrvati i Slovenci!
ŽIVEC NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ PETAR DRUGI!
ŽIVELA JUGOSLAVIJA!
Tti- leto	4Mto»m&
V teh dneh so pretekla tri leta, odkar so Hitlerjeve horde vdrle na ozemlje Poljske republike. V polni zavesti in oborožen s peklenskimi načrti je Hitler prižgal bakljo nove svetovne vojne,ki si je nihče ni želel.
Poljska vojna ni trajala dolgo, ali je Hitlerja stala mnogo žrtev. Poljska je bila zasedena, ali ne premagana. Od vseh zasužnjenih držav je poljska vojska danes najmočnejša in njeno letalstvo je danes številnejše, kakor pa je bilo jeseni 1. 1939.
Drugo zelo važno dejstvo je,da niso mogli pruai-jaški razbojniki najti na Poljskem do danes niti enega izdajalca. V poljskem slovarju je beseda kvieling neznanka.
Zločinski prusijaški načrti so brez dvoma v teh treh letih želi znatne uspehe. Ves svet je pomagal finansirati prusijaško vojno mašinerijo in skoro vsa Evropa je danes pod prusijaškim kopitom. Ali v vseh teh Hitlerjevskih načrtih je precej pomot.
Ko je Hitler lansko leto meseca junija napadel
POLJSKI LETALCI
Poljami, ki so na Angleškem,poznajo dobro Jugoslavijo. Ko se z njimi pogovarjaš,ti sleherni omeni, da je potoval čez Jugoslavijo na svoji poti po polomu Poljske republike.
Poročnik F. je prišel čez Romunijo v Beograd. Beograjskih deklet in lepih krajev, ki jih je videl na poti do Zagreba, Ljubljane in vse do laške meje, kar ne more pozabiti. Čez Italijo je prišel na francosko mejo. Bilo le to v prvih mesecih sedanje vojne in takrat je bilo v Italiji - vsaj navidezno veliko sočutja in simpatij za nesrečno Poljsko. Ko so ga v vlaku spoznali,da je poljski letalec na poti v Francijo, so mu prišli stiskat desnico, mu želeli srečno pot in mnogo uspehov v nadaljnih borbah. Poročnik F. ima samo zaničljiv posmeh za narod,ki je pol leta po tem navdušeno napadel njegovo novo deželo, Francijo. Na Francoskem res ni imel dosti prilike, da bi plačal Nemcem neporavnane poljske račune. Francozi so jim dali slaba letala in jih pomešali med francoske pilote, tako da so bile težave povsod. Z veliko hit-
Rusijo, so se njegovi podrepniki na široko čeljusti-li, da bodo Rusijo premagali v šestih tednih. Ali bitka za Rusijo traja že polnih 15 mesecev. Ta bitka je požrla na milijone in milijone prusijaških banditov in še vedno ni prav nobenega znaka,da bi se mogla končati s prusijaško zmago. Ravno v teh dneh je Hitler nemškemu narodu povedal,da ga čaka še ena zima. Lanska zima so dejali je bila ruski major,za letošnjo pa pravijo, da bo ruski maršal, ali če bog da mogoče tudi pruski grobar.
Ob zori četrtega leta vojne se ves svet obrača proti Washingtonu, Londonu in Moskvi z velikim upa--njem in trdnim prepričanjem, da bodo naslednji meseci krepko potisnili tehtnico zmage na stran zaveznikov.
Ves svobodni svet ve, da je sovražnik še modah in da bo napel svoje zadnje sile,da se reši nesreče* ki je že zapisana v knjigi usode, ali ves svet tudi ve, da z veliko hitrostjo narašča sila, ki bo sovražniku enkrat za vselej zlomila tilnik.
rostjo so sledili nesrečni dogodki.Najprej Bordeauk* potem Anglija.
Poročnik F. je danes v poljski eskadrilji in leta s Spitfire-jem. Popolnoma je srečen kot vojak.Kot človek pa ne sme misliti na svojo domovino, na svoj6 rojake. Zakaj se počuti tako dobro?"Spitfire je naj' boljše letalo na svetu. Nič boljšega si ne morem želeti."Vsak dan je bil v zraku,ko je divjala bitka z6 Anglijo v jeseni 1.1940.Postrelil je 6 nemških bombnikov. Skrbno je stražaril, ko so pričeli prihajati nemški bombniki nad angleška mesta po noči. Izvežbal ee je za nočnega lovca.
"Povedati nam morate malo več o nočnih lovcih* 1 ki jih občuduje ves"svet?"smo ga pobarali.Malo je pomislil, obraz se mu je zresnil, čelo se mu je nagU' bančilo in v kratkih,iz‘sekanih stavkih je povedal tole: "Bilo je v zgodnji spomladi l.l941.Nemci so v teh času prihajali nad britanska mesta po noči z veliko zračno silo. Pripadal sem obrambi ozračja nad zahodno ih južno Anglijo* Southampton, Portsmouth,Isle oi ffhight.Tisto noč so Nemci težko napadali Southampton in Portsmouth. Ogromni zublji so divjali na levo desno,kamor sem se ozrl.Hotel sem se pomeriti z neh' škim Heinkel-om. Iskal sem ga po zraku,dokler ga ni'
-1-
(Priloga "BA20VIGI" štev.44 z dne 7.9-1942.) BIVANJE NJ.VEL. KRALJA PETRA II. V AMERIKI
------------.-r~v=:r:r: = r:=:=:=rr iv. =:n. r:rmnzzrz~rm~ =r = zrrrs:mzz
Kakor smo že večkrat poročali v našem listu se je Nj. Vel. Kralj Peter II.več časa nudil v Združenih ameriških državah,kjer je bil gost predsednika Roosevelta. Nj.Vel.Kralj Peter II. je pri tem obiskal ameriški parlament,ki inu je priredil prisrčne manifestacije. Naš Kralj je obiskal poljedelsko univerzo, nekatera pomorska oporišča, več^tovarn vojnega materijala, obiskal je Nevv York, kjer ga je z zelo značilnimi besedami pozdravil župan la Guardia. Razumljivo je, da je imel Kralj tudi zelo važne politične in vojaške razgovore s predsednikom Rooseveltom, ki bodo verjetno že v bližnji bodočnosti pokazali dobre sadove. Nj.Vel.Kralj je obiskal tudi našega učenjaka svetovnega slovesa,gospoda Tesla.
Iz Združenih ameriških držav se je Kralj napotil tudi v Kanado, kjer je obiskal najvišje državne činitelje, obiskal tudi kanadski parlament, govoril je na kanadskem radiu in imel prisrčne razgovore s predsednikom kanadske vlade.Od tu je Kralj odpotoval v Montreal,na kar se je vrnil zopet v Washington, kjer se je prav prisrčno poslovil od predsednika Roosevelta.
Samo ob sebi je umevno da je v Združenih ameriških državah Nj.Vel. Kralj Peter II. obiskal tudi tamkajšnjo številno jugoslovansko kolonijo.
GOVOR NJ.VEL.KRALJA JUGOSLOVANSKIM IZSELJENCEM
V Washingtonu je dne 26.julija 1942. govoril jugoslovanskim izseljencem N j.Vel.Kralj to-le:
Dragi Moji ameriški Srbi, Hrvati in Slovenci! Prihajam k vam kot Kralj, katerega usoda je povezana edino z zemljo in narodom, ki sera ga moral zapustiti, čeravno ljubim oba bolj ko vse drugo. Dogodki so hoteli,da v Svoji zgodnji mladosti prevzamem največjo odgovornost in dolžnost, ki jo lahko človek prevzame. V tistem mladem jutru,ko sem prevzel polno kraljevsko oblast,zalotil je Mene in Moj narod orkan,v katerem je vsaka ura in vsaka odločitev - tako kraljevska,kakor ona navadnega vojaka ali šolskega dijaka - mogla premakniti našo zgodovino.V e-nem izmed teh dni sem videl Svoje rodno mesto Beograd, prestolico Svojih očetov, porušeno in požgano ter pokrito mladih trupel. Na vsakem koraku je na sto in sto sovražnih letal sipalo tone raztreliva po cestah, po. katerih smo se umikali, ker ni bilo možnosti,da se upremo. Vse kar smo videli je bila barbarska bestijalnost, kri, klanje in rušenje mest, sto in sto našelj, na tisoče in stotisoče pobitih neoboroženih rojakov. Vsa zemlja je bila podobna zaklanemu telesu, ki se nikdar več ne bo moglo -vigniti.
Ali še v isti pomladi je prišlo radostno iznenadcnje za vse tiste, ki so z žalostjo in obupom gledali na strahotno usodo Jugoslavije. Vsa njena vojska ni bila uničena niti ujeta.be vedno je bilo nekaj neokrnjenih polkov, navdušenih vojakov in neustrašnih voditeljev, ki so skriti v gorah pričakovali,da vdari njihova ura. Eno ime,ki ga do takrat mate poznali, je odjeknilo v vaših srcih in napolnilo tudi najoddaljenejše kraje sveta. Ime enega najboljših vojakov, ki jih je kdajkoli imela Jugoslavija, ime enega največjih junakov, ki jih je dal naš narod,ime Mojega najdražjega prijatelja in vojščaka generala Draže Miha jlovioa, jugoslovanskega vojnega ministra. Danes se pod njegovim poveljstvom upira sovražniku velik del naše zemlje in to na viteški način, ki nima primera.
Borba tistih, ki so ostali v zemlji, je njihova slava in njihova legenda. Mi, ki smo izven države, imamo svoje delo in svoje dolžnosti tako napram državi,kakor tudi napram onim, ki so ostali v zemlji a tudi napram skupni zavezniški stvaii. Za to skupno stvar se borijo danes Zedinjene ameriške države, bratska Rusija, Velika Britanija,ki nam nudi gostoljubje in ostale države Združenih narodov.Naša prva dolžnost je,da borbo v zemlji, - naši veliki zavezniki - ocenijo tako,kakršna je v resnici in kakor ona to zasluži. Nadaljna dolžnost je,da omogočimo temu narodu mir in popolno varnost v bodočnosti, kar bo njegova največja nagrada za prestane trpljenje. Naša glavna dolžnost pa je, da pripravimo sile tako materijalne kakor duhovne, da bi se mogli v danem ir e-notku pridružiti tamkajšnjemu odporu v cilju končne zmage.
Nihče v tujini ne more več spremeniti usode, ki jo je bil deležen ta narod, ali tujina lahko pomaga, da bodo sadovi te usode še večji za
bodoča pokolenja.
Mi smo narod delavcev - junakov. Dolžnosti navadnih junakov nas vežejo za večno z bodočnostjo, za katero težimo, če se bomo enkrat za vselej nekaj naučili iz svoje preteklosti, če bomo pravilno razumeli svoje dolžnosti, bomo s tem vsekakor pripomogli k čimprejšnjemu narodnemu življenju Jugoslavije. To narodno življenje mora pričeti z zaupanjem, ki ga je treba zaslužiti, v sodelovanju, ki mora biti nepretrgano in v ljubezni, ki se je morajo ljudje stalno učiti. Tam so milijoni ljudi, katerih dela bodo osnova za naše nadaljne skupno življenje, ki ga v preteklosti ni bilo, ker so nas intrige, zarote in klevete naših sovražnikov - v naši skupnosti stalno motile.
Dragi Moji ameriški Srbi, Hrvati in Slovenci! Vsi skupno ljubimo svoj rodni kraj in preživljamo dneve v veliki nestrpnosti, pričakujoči uro, ki nam bo prinesla zaželeni mir. V službi svoje velike ameriške domovine, v službi njenega predsednika in v službi ameriške junaške vojske boste dali vse svoje sile za zmago, materijalno pa boste omogočili, da čimprej pride ta čas.
(Prepis slovenskega ilegalnega časnika, ki izhaja v Ljubljani)

V,
* •.-#
Y
V
•>, V,
>'.;V
v
' ■ i ' .
■ j u? / ■>
J .. . ;\
i-.;/

f -r ;‘ ;	‘ ,-r.
iš;
!
J
Leto I.
Slovenija, 7. maja 1942. SLOVENCI
V'
Štev. 1.
iz vseh delov razkosane in zasužnjene Slovenije od Rabe in Mure do Nadiže in Soče, od koroških snežnikov do bregov Jadranskega morja, se v času najhujše stiske in največje preizkušnje neglede na stranke, strdje in nazor odzivamo klicu srca in zapovedim razuma ter se
zavezujemo in prisegamo
da bomo svoje delo,premoženje in življenje zastavili za rešitev in osvoboditev slovenskega naroda,da se v celoti združi v svobodni Sloveniji kot enakopravnem delu narodne države Jugoslavije, da bomo zmerom in povsod delali za složno nastopanje vseh Slovencev, da ne bomo drug drugemu škodovali v ničemer, zlasti pa ne na življenju in dobrem imenu,
da bomo drug drugemu pomagali z nasvetom in dejanjem, s premoženjem in življenjem proti vsakomur, ki nam dela nasilje in krivico.
SLOVENSKA ZAVEZA ZA NARODNO OSVOBODITEV
nas bo vodila pri vsem našem delu, kakor nam Bog pomagaj.
Tako bodi!
V let ., 1942 ob obletnici slovenske narodne sužnosti.
OSNOVE "SLOVENSKE ZAVEZE"
Združitev vseh Slovencev v svobodni, narodno očiščeni, prometno, gospodarsko in vojaško nam v prid zaokroženi Sloveniji.
Slovenija mora biti povezana s Srbi in Hrvati v federativno urejeno državno enoto Jugoslavijo, ki bodi enotno gospodarsko področje; prava demokracija mora biti podlaga političnemu življenju v prenovljeni Jugoslaviji; v duhu enakopravnosti naj se sporazumno z bolgarskim narodom izvede združitev Jugoslavije z Bolgarijo. Jugoslavija mora biti gospodarsko in obrambno povezana s severnimi slovanskimi državami, z Balkanom in z Rusijo mora zlomiti germanski imperialistični vpliv v Srednji Evropi.
Stoječ na stališču stvarnega in pravnega nepretrganega obstoja Jugoslavije, sta nam zakonita oblast jugoslovanski kralj in vlada; po tej oblasti je Slovenija sestavni del Jugoslavije,zastopane pri vseh državah v svetu razen pri silah osi. Narodu je pridržana neokrnjena pravicama v svobodi izvede preureditev svojo državne ustanove; preureditev Jugoslavije po osvobojenju se mora izvesti v soglasju z vsemi sestavnimi deli.
Edina zakonita vojna sila je jugoslovanska vojska Slovencev,Hrvatov in Srbov,samo ta more združiti vso narodovo moč za uresničenje narodnih koiisti, zato se morajo vse slovenske vojaške organizacije str-
niti v enotno, zakonitemu vrhovnemu poveljstvu podrejeno jugoslovansko vojsko.
DOLŽNOSTI SLO TLA" CEV V OSVOBODILNEM BOJU
Sovražnik v deželi mora čutiti, da je nasilnik,ki ga ne priznavamo in ne sprejmemo«
Delo za narodno osvoboditev je dolžnost prav vsakega resničnega Slovenca. Nihče ne sme jemati dela za osvoboditev v zakup in si lastiti izključno pravico do njega.
Od tega dela se sam izloča tisti, ki zapušča narodne osnove in ki ni sposoben, da podredi strankarske koristi narodnim.
Nihče nima pravice izrabljati to delo v kake druge kakor osvobodilne namene.
Kdor bi danes trgal slovenski narod od Jugoslavije,njene zakonite oblasti in vojske, mu jemlje poroštvo za rešitev in osvoboditev, zato je tako dejanje, prav kakor ideološko vezanje z narodnimi sovražniki, izdajalsko in pogubno za naš narod.
Pripravo za narodno osvoboditev je treba prvenstveno voditi po koristih in razmerah slovenskega naroda samega. Zato je pri maloštevil-nosti naroda treba varovati slovenskim ljudem življenje, dom in premoženje, kar se le da, ne da bi prodajali svojo narodnost,ali se vdinja-li sovražniku.
Kdor posredno ali neposredno ovaja domače ljudi ali zadeve okupatorjem, je izdajalec.
Kdor danes iz strankarskih ali ideoloških razlogov koga ubije ali mu grozi s smrtjo, ta je sovražnik naroda.
Kdor uravnava svoje osvobodilno delo po navodilih kake nenarodne ali tuje organizacije ali sile, vprega naš narod v tujo službo, je izdajalec.
Kdor zavaja ljudstvo v anarhijo ali z nepomembnim junačenjem povzroča žrtve, pogublja narod in je prav tako obsodbe vreden kakor tisti, ki ruši temelje narodne države in vojske.
DRUŽABNE IH KULTURNE USTANOVE "SLOVENSKE ZAVEZE"
Nočemo vzpostavitve starih razmer ne v javni upravi ne v načinu vladanja.Preporod narodnega življenja moramo ostvariti v skladu z vsemi mladimi silami. Brezobzirno jo treba zatreti korupcije vseh vrst in uveljaviti resnično enakopravnost državljanov.
Temeljita socialna in gospodarska preosnova mora biti prva skrb državne uprave, v novem gospodarskem in državnem redu je treba zasebne koristi podrediti narodnim potrebam, vse za celoto važne dobrino, proizvajalna sredstva in podjetja je treba podružabiti tako,da bodo neposredno služile narodu. Delo' je osnovna družbena vredno, ta, pravica in dolžnost vsakogar ter vir in merilo dohodkov, preprečiti je treba vsakršno zlorabo umskih ali telesnih sil človeka po človeku.
Na novo osvobojene pokrajine je treba smotrno izvesti naselitev in do kraja uveljaviti agrarno reformo po novih vidikih, da se zavaruje kmetski dom in okrepi zdravje družine. Pravico do zemlje ima le tisti, ki jo obdeluje.
Vse slovensko kulturno, prosvetno in vzgojno delo mora rasti iz narodnih korenin,biti mora v skladu z našimi gospodarskimi,nravnimi in socialnimi potrebami. Svoboda vesti in prepričanja ter kulturnega uveljavljanja mora biti zagotovljena. Zavarovati pa je treba bitne narodno, kulturne,nravne, verske in socialne vrednote Slovencev. Uveljaviti je treba demokratično načelo kulturne strpnosti.
JUGOSLOVANSKA VLADA JE PO SLOVENSKEM NARODNEM ODBORU
V LONDONU
dne 26. aprila 1942. razglasila:
1,	)Jugoslovanska vlada v Londonu jo edina od vseh zaveznikov mednarodno priznana predstavnica vsega jugosluvenskega državnega ozemlja, torej tudi Slovenije.
2.	)Za vojnega ministra je od kralja Petra II. imenovan in postavljen general Draža Mihajlovič, ki je edini zakoniti predstavnik in organizator jugoa] ova-.isLo oterošono ni Lo ir. vApora preti sovražniku. Generalu Miha jlevicu se moraj o brezpogojno podrediti vsi vojni obvezniki. Nohona druga osvobodilna akcija ni priznana ne od zaveznikov,ne od" jugoslovanske vlade in ne sluzi končnemu cilju nas vseh,to je naši osvoboditvi , temveč povečuje nepotrebno prelivanje krvi in povečuje narodne nesreče. Vsi, ki se ne pokorijo Draži Mihajlovicu,se bodo smatrali narodni izdajalci in vojni ubežniki in bodo odgovarjali pred vojnim so-
diščem.
3.	) Za slovenski narod je to edina možnost, da postane samostojen tiel.osvobojene Jugoslavije. Vse drugo,pa naj se skriva za še tako zvenečimi osvobodilnimi gesli, je fantazija, lato naj se slovenski narod
združi in organizira na tej osnovi. Tisti, ki se temu pozivu ne bi odzvali, se sami izključujejo.
4.	) Pozivamo vse, zlasti mladinske organizacije, predvsem Sokole, ki so nosilci kraljevega meča,da je njihovo mesto v jugoslovanski vojski, pod vodstvom in poveljstvom Praše Mihajlovica. Oni, ki bi ravnali drugače, so prelomili sokolsko prisego in poteptali sokolsko čast.
5.	) Pozivamo vse aktivne in rezervne častnike, da se zavedajo, da so položili prisego jugoslovanskemu kralju. Od te prisege jih nihče ni odvezal in jih prisega voze. Aktivni in rezervni častniki,ki bi prelomili prisego in se ne bodo pokoravali vojnemu ministru, bodo po zakonu odgovarjali.
6.	) Pozivamo vse uradnike,naj se zavodajo,da so prisegli jugoslovanski državi in kralju in jih od te prisege ni nihče odvezal. Služiti morajo svojemu ljudstvu in bodo odgovarjali za ravnanje,ki bi bilo nasprotno njihovi prisegi.
Ta oklic velja za vse Slovence in naj se razglasi vsemu slovenskemu narodu.
TRIUMF LAsKB PODLOSTI V SLOVENIJI ' Tizvinno-poročilo iz S1ove nije)
Lahi so prišli v Ljubljano tri dni po polomu. Bili so sladki,priliznjeni in polni obljub v besedah in dejanjih in dopovedovali Slovencem, da so prišli zato, da jih osvobodijo "srbske diktature in hegemonije".
Že v prvih tednih so na mesto bana postavili visokega komisarja, uvedli so najstrožja cenzuro časopisja in knjig. V uradih in šolah so zapovedali "rimsko pozdravljanje". Povsod so bili uvedeni svojezični napisi, najprej s slovenskim jezikom na prvem mestu, pozneje strogo na drugem mestu. Vse to nas ni posebno vznemirjalo, ker je bilo vendarle mnogo boljše kakor pa postopanje Prusi jakov na Gorenjskem in Štajerskem. V začetku so zaprli le majhno število izobražencev,ki so jih kmalu zopet spustili. Zelo ostro so postopali proti dr.Čermelju, ki so ga takoj odpeljali v Italijo in je bil pozneje v decemberskem tržaškem procesu obsojen na 30 let ječe.
NnZAUPANJE KARAŠ ČA -. RAZBhiliOLOVAN JE IN ODPOR
Po napadu osi na Rusijo so Lahi takoj pozaprli najvidnejše člane društva prijateljev Sovjetske Rusije med prvimi tudi univerzitetnega profesorja dr.Kidriča.Posebno ogorčenje in zasovrašenje pa 00 si nakopali Italijani, ko so odstranili kraljevska spomenika v Zvezdi in pred magistratom.Slovensko ljudstvo jo tiho demonstriralo in na obeli mestih so večkrat zavedni Slovenci v nočnih urah polagali slovenekein jugoslovanske zastave. Točno pred letom dni, v sredini meseca avgusta je prišlo do množenotvenih aretacij v Stični in v Beli Krajini, kjer so se dogodili težji incidenti z laškimi vojaki.Posredovanja članov konzulte niso zalegla in sta zato dr.Natlačen in Ivan Pucelj demisijonirala. S tem je dejansko konzulta sploh prenehala.
Odpor Slovencev proti Lahom je hitro naraščal. V šolali so se pojavljale slovenske in jugoslovanske zastave, uničevale slike Emanuela in Mussolini ja,širila se je tajna literatura,dijaki so odklanjali rimski pozdrav in na veliko širili zavezniške embleme, zlasti srp in kladivo.Se večji odpor je pričel ko so Lahi z nasilji pričeli siliti mladino za vpis v GIJjL (Giovinezza Italiana di Littorio di Labiona) in v GUB' (Gruppi Universitari Pascisti). V obe organizaciji so vpisali le neznatno članov in še to so bili otroci priv. ndrauih Lahov.
Posebno močan vpliv so izzivale prazne ulice na predvečerih narodnih praznikov predvsem 1.decembra. Ta dan sta bila ustreljena na Marijinem trgu ugledni ljubljanski industrij alec g. Viktor Meden in g,Jan. Oba sta sc vračala domov in ravno v tem trenotku je v bližini Majorjeve trgovine eksplodirala petarda. Laški "junaki" so pričeli noro streljati po ulicah, bolj iz strahu kakor potrebe, in tako sta padla oba narodno zavedna Slovenca.
V tem času so pričenjale tuui že sabotaže zlasti na železniške proge. Najprej so uporniki porušili železniško progo pri Novem mestu. Pomembnejši je bil napad na Preserski železniški most. Pri tem so Lahi zaprli 69 Slovencev iz okolice.Po zaslugi dveh kriminalnih tirov,skra-hiranih grofov Lichtenberg, so obsodili na smrt 28 Slovencev, od katerih so 15 ustrelili. To je bil pravi j ustioni umor, ker dokazov ni bi-
lo nobenih. 0 .tale obtožence so obsodili na dosmrtno ječo.
Laski uradniki seveda niso mogli prevzeti uradovanja, ker niso poznali slovenskega jezika. Kljub temu je število privandrancev stalno naraščalo.Pozneje so slovenskim uradnikom pritaknili še laške garniture in s tem povečali osebje in stroške.
LAŠKE; oIKANB IB P0LL03TI ČAKAŠ CA JO
Z naraščajočo laško objestnostjo jo rasla tudi napetost. Zaradi popolne nesposobnosti laških oblasti j e postajala mladina vse boLj drzna in pogumna.Pretepi, zmerjanja, očitna zaničevanja vsega,kar jo laškega, vse to je bilo na' dnevnem redu. Zato so Lahi v mesecu februarju in marcu pričeli uvajati prusijaške metode. Blokirali so posamezne predele mesta, pregledali vse hiše in iskali osumljence in orožje. Pri tem so kradli na debelo. Pri takih obiskih se je v polni meri pokazala vsa gniloba in odvratnost laške korumpirane rase. Zaradi legendarne laške bojazljivosti in neomejene podkupljivosti se prusijaške metode niso obnesle. nasprotno so so tisti maloštevilni Slovenci, ki jim je v krvi priraslo spoštovanje do oblasti, spoznali, da so laški vsiljivci in vsa njihova rasa - navadni ciganski prevaranti in koncentrat lazi, goljufije, lokavosti in podlosti, ki zasluži samo zaničevanje in splošni prezir.
Nato so pričeli zapirati ljudi kar na veliko.Spravili so vse moško prebivalstvo do 40 leta sta-osti v vojašnico in poskušali tam ugotavljati njihovo identiteto.Ko so jih prebrali so jih odpeljali v koncentracijska taborišča v severno Italijo, kjer umirajo od lakote, lakih mučenikov je nekaj tisoč, čeravno ni mo oče ugotoviti točnega števila. Pri vsem. tem so postopali brez vsakega sistema. Družin sploh niso obveščali. Vsa ta hudodelstva je izvrševala vojska in ne policija.
V	noči med 19. in 20. marcem so poskušali poloviti vso aktivne in . ruge poklicne častnike in podčastnike,v kolikor so jih imeli v evidenci.Lovili so tudi vso rezervne častnike,ki so so vrnili iz nemškega u-jotništva.Vse te častnike so odpeljali v severno Italijo,kjer dobesedno stradajo.
Vsa Ljubljana jo sedaj obkoljeno mesto, obdano z vseh strani s številnimi vrstami bodoče žice. Vsa javna poslopja, posebno pa zgradbe, kjer je nastanjena vojska so aprvmeniii v majhne trdnjav;.- z utr-j enimi strojničnimi gnezdi in zazidanimi okni. Kazina in vi at.-.na palača sta utrjeni kot trdnjavi. Ha ljubljanskem .gradu so napravljene žične ovire in vkopani topovi. i’ ko izgloda danes sela Ljubljana. Iz mosta no more nihče brez posebnega dovoljenja, ki pa ga dobi samo proti mastnemu plačilu. Prepovedan je vsak promet z vozili razen s konjsko vprego.. Večino radijskih aparatov so ,odvzeli,
a osebnost laške v prave predstavlja policija, ne s ..mo da zapirajo ljudi in da pri tem ne vedo zakaj, pač pa so cesto dogaja, da priprti c./kajo tedne in mesece, da jih zaslišijo. Potom šole izveš, da so te pač "pomotoma", zamenjali z nekim drugim, da so dobili neko lašnjivo prijavo itd. če se kje zgodi kak inči elit, zaprejo enostavno vse moške iz okolice in nobenega ne sprašujejo ali je kriv ali no. Sodnijski zapori so natrpani ljudi tako, da no morejo v celicah niti sedeti. Vsaka oblast zapira ljudi na svoj račun: policija, vojaška oblast, barabini j eri ali pa miličniki. Postopanje jc naravnost sadistično. Bijejo jih na rafinirane načine tako, da se na zunaj nič ne vidi. številni aretiranci ao umrli zaradi notr njih poškodb.Zbadajo jih pod nohto, stopajo z okovanimi Čevlji po trebuhih, pretepajo na najogabnejšo načine. Posebno podlo in perferzno postopajo z ženskim spolom. Za vse to bomo na koncu vojne zahtevali od laških ničvrednežev bogato plačilo. Kakšna je laška uprava najbolj zgovorno pričajo dogodki, ki so so dogodili celo pri uradnih usmrtitvah Slovencev. Poveljnik vojaške okze-kitive, ki je morala postreliti nekaj Slovencev je n. r. ugotovil, da so mu poslali popolnoma druge ljudi, kakor pa tiste, ki so bili dejansko obsojeni. Poveljnik se jc usmrtitvi uprl. šole nato so mu poslali pravo obsojence. Taki dogodki so sc večkrat ponovili.
S takimi postopki so Lahi veliko število Slov .ničev prisilili, da so zapustili dom in zemljo ter odšli med gozdovnike. T m co se pričele zbirati čete četnikov za sporniadc.ns.ko akcijo. To jo seveda šlo Lahom na živce. Najprej so Lahi poskušali očistiti čutniško okraje, kar pa se jim ni posrečilo, ker si niso upali v gozdove. Zato so se z vso histerijo vrgli nad našo kmete, mimo katerih so se umikali četniki.Zažigali so vasi in naselja in streljali kmečko ljudstvo. Na Dolenjskem so požgali nad 450 hiš in gospodarskih poslopij,
V	zadnjih časih so četniki zavzeli obširna ozemlja. Laška vojska je proti temupopoinoma brez moči. V zadnjem času so mobilizirali no-
laj divizij za obširnejšo akcijo, ali v gozdove in v goro si ne upajo.
V akcijo so pritegnili tudi tanke, letalstvo in težko topništvo,uspeha do sedaj nimajo še nobenega. Razumljivo je, da prebivalstvo strahovito trpi pod takimi olcoludinami. Mržnja proti Lahom je tako velika, daje ni mogoče zadrževati. V strahu pred laškimi zločini bežijo ljudje v gozdove.Na ta način ogromno naraščajo partizanske in četniške forma— cije. Proti vsemu temu so Lahi čedalje bolj bojazljivi, ravno danes so poklicali na pomoč 500 Nemcev. Kako bodo napravili rod bomo rajbrže še v kratkem spoznali, verjetno bo ta red strašno krvav. V zadnjem času je prišlo do večjih bojev v Polhovem gradcu in v Dobrovi, v Ložu in v Starem trgu, v Loškem potoku, v Kočevju, kjer je tudi nekaj hrvaških beguncev, ki so se pridružili Mihajloviču. Boji pa so celo prod vrati Ljubljane na Igu pri Ljubljani, kamor so danes vos popoldne Lahi streljali s topovi is ljubljanskega gradu. Vsa pokrajina je danes razgibana, kakor da je konce vojne še pred vrati. Ali narod bi se moral iztresniti, ker bo drugače izkrvavel.
Čeravno so se umori poodinčev- tako na deželi, kakor tudi v Ljubljani čedalje bolj ponavljali a, storilcev niso mogli najti, kljub temu, da je na vsakem cestnem oglu postavljen stražnik s tremi vojaki in bajoneti na puškah, so 24.aprila razglasili streljanje talcev. Po tem razglasu je pričelo pobijanje Slovencev v množicah. Tu so Lahi popolnoma pogasili vse mednarodne zakone in konvencije. Slovenci sedaj niso talci, pač pa klavna živina, ki jo kol ješ po mili volji. Lahi v svojem tradicijanalnem figarstvu ne priobčujejo imen talcev. Posedaj so Lahi na ta način pobili nekaj čez 300 slovenskih "talcev". Skrajni čas je, da se proglasijo vsi laški politični interniranci in vojni ujetniki za "talce" in da prične zavezniki takoj z elczekucijami. To ni bilo edino efikasno sredstvo, da preprečimo popolno iztrebljenje Slovencev. Vemo, da je v Abesiniji in v drugih angleških posestvih dovolj laške "klavne živino" na razpolago.
PRIMORJE IN u-OKISKA
V Primorju in na Goriškem se j c slovanska misel naravnost ' preporod ila. Še nikdar v vsej svoji zgodovini niso bili Primorci tako močno in brezpogojno slovansko narodno zavedni, kakor pa so postali v tem letu, Ta misel so je pri njih vzbudila v popolni veri, da je sedaj prišel tudi za njih končno tisti tako zaželeni tronotek osvobojenja in vstajenja. Vse organizacije so na nogah in se z vso skrbnostjo in resnostjo pripravljajo na odločilni tronotek. Sabotaže in upori niso tako številni, ker so ljudje bolj pametni in vodo, da za vsako tako delo še prezgodaj. Lahi pa so tudi tam pričeli streljati ljudi in zažigati vasi. Na ta način je tudi tv, del Slovenije tesno povezan s svojo matico v nesreči in trpljenju. V ostalem je moja med Slovenijo in Primorjem še vedno zaprta za slovenske knjige in slovenski tisk. Verjetno je, da se te meje vzdržujejo samo zato, da bi se obe pokrajini preveč ne zbližali med seboj. Te vezi pa so z vsakim dnem. kljub vsemu večje in trdnejše.
KATI SLOVENIJA IN UPANJE
like Skrajšali. V ostalem pa smo se držali pesnikove oblike in predvsem njegove lepe zamisli. Vsa velika ljubezen do naše zemlje je osredotočena v teh vrsticah.)
Po poti trnjevi je reva hodila, iz njenih bosih nog sveža kri je lila; oblečena bila je v obleko žalno in okrog rok je imela verigo sramovalno. To revše, izčrpano od silnega trpljenja, to naša mati je, to je Sloven'ja...
Ne more naprej; zapustila jo je moč -In kje, kje naj najde pomoč?...
Omahne na tla in glasno zajoče.
In glej! - Ze stoji pri njej otroče!
Kot angelj ček to dete je krasno in oko mu kot zvezda je jasno.
To bitje nebeško je UPANJE rami o, poslano z nebes, naši mam*ci v tolažilo. Tesno jo objame in tiho golči:
"0, mati, obriši solzne si oči!
Zate jaz Imam zdravilo, ki rane bo vse zacelilo.
Le povej mi, vse svoje trpljenje mnogo bo lažje to ozdravljenje!"
Slovenija se nasmehne, čeravno ji poka srce in globoko svoje oči v detece upre:
"Kar jaz em trpela in še trpim, ti ne moreš razumeti; a vendar ti hočem v kratkem svojo žalost razodeti.
Bilo je pred letom in malo še več odkar mi zabodli smrtni so meč.
Do tedaj sem bila srečna, vesela in moja deca okoli mene je pela.
A prišel v deželo sovražnik je siloviti in takoj nekaj mojih sinov je dal poloviti.
Zakaj? Pač nič drugega niso imeli na vesti, ko da svojemu kralju in svojemu domu ostali so zvesti. Za ta svoj "greh' trpijo mnogi v temni ječi in toliko nedolžne krvi mora za svobodo teči.
Zopet drugi so morali odtod, a na njih mesta je klecnil tuji gospod.
Drugi so zopet vzeli slovo, čeravno pri srcu jim je tak' hudo.
Po Afriki, Ameriki in Bog ve še kod pripravljajo svobodo za trpeči naš rod.
Tako sem vdova, brez hčera, sinov, brez upa, da pridejo zopet domov.
In kam domov? Saj doma ni -porušen, požgan je že leto dni.
Oj, ubogi ti narod moj - zaničevan od velikih in malih v prah poteptan.
Ali je res usoda tvoja le ta, da onemogel, pozabljen izgineš s sveta?
"Ne, ne, Slovenija! Tega se ne boj, samo potrpi in zopet bo srečen narod tvoj!
Glej tam, v daljavi, tam'Srednji je vzhod, tam zbrani so naši, da rešijo rod!
Glej, prostovoljce v barvi rujavi, z vesel'mi obrazi in s šajkaco na glavi.
Glej, kak' strumno gredo naprej!
To Tvoji so sinovi, poglej, le poglej!
In slišiš li njih govorico;
"Za kralja, za dom, za pravico!"
In kaj tam tisti govori?
Naprej zastava Slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave, naj puška govori!
In glej - tako nadaljuje UPANJE zalo:
Tam v Ameriki se tud' je precej jih zbralo,
ki pripravljeni :o žrtvovati,
saj je Slovenija tud' njihova mati!"
In v Londonu kako se trudijo zate, radio naš nam o vsemu pove.
Povsod, povsod kjer bije slivensko srce, novecd tam vsi mislijo nate.
Glej, tam Te nekdo pozdravlja z roko!
Ga li poznaš? Primorec je, glej kako mu žari oko, ko od daleč Tebe, svojo mater zagleda,
Korak mu postaja hitrejši, skoro teče in od veselja mu solzica mala priteče.
Po dolgih letih, kot suženj trpeč;
"Doma sem nazadnje, kaj hočem še več!"
Tam gori na hribu jaha nekdo, tud' on maha veselo z roko.
Bliže in bliže prihaja, še malo pošto j,
KoroŠ'ca presrečnega imaš pred seboj.
Se malo potr.,i, saj prišel bo dan, in kar zdaj trpiš ne bode zaman!
Tvoj narod bo svoboden, bo večji ko zdaj, saj vrnejo mnogi se zopet nazaj!"
0 sreča bo to, ko Slovenci si. vsi podajo roko, pod eno strehe, pri eni materi; TO DAJ JIM NEBO!
0 srečna bodočnost, vredna trpljenja,
Zato pogum; NAJ ZtVI ELOVEN'JA!
sem ujel v pramenu žarometa. Ucvrl sem jo za njim. Ko sem mu prišel zadosti blizu,sem pomerila strojnico vanj.V "tistem trenotku pa me je tudi on že vjel s svojo strojnico.V strašnem dvoboju sva se obsipala s svinčenkami. Bil sem zadet.Moj Spitfire je umiral.Pa tudi moj nasprotnik se je prekopicnil v ^raku. Kakor repatica je treščil na tla. Raztresnil se je z vsem težkim tovorom bomb.Ali tudi meni se ni godilo mnogo boljše. Z veliko brzino sem padal, stroj ni poslušal več nobene od mojih zapovedi.V hitrici sem pomislil na padalo. Ko sem se izmotaval iz letala, sem si zlomil nogo. Ko-.sem pristal, sem si zlomil isto nogo še enkrat. Kljub temu sem imel srečo, pristal sem na kopnem. Lahko, zelo lahko bi štrbunknil v morje in tako bi bilo vsega konec.Pri sebi nimam namreč nikoli rešilnega pasu,z njim sem namreč preobilen in bi se ne mogel udobno spraviti v kabino. Še takrat, ko moram obleči svoj kožuhasti plašč, me je polna kabina.Pri-stal sem na ozkem blatnem pomolu v sredi morja. Bil je to edini trdni košček zemlje daleč na okoli. Le ozek most zemlje me je vezal s kopno zemljo.Vse okoli mene samo morje in blato. Tako blato, da se pogrezneš vanj in se nikdar več ne rešiš iz njega.Klical sem na pomoč.Slišal sem odgovore,zdelo se mi je, da niso bili posebno daleč. Ob zori me je našel angleški domobranec. Povedal, mi je, da je moral hoditi daleč na okoli,če je hotel po suhem do mene. Bil sem v bolnišnici dva meseca, predno sem spet mogel v novi Spitfire."
Drugi poljski letalec je pri bombnikih. V poljski vojni je letal z opazovalnim letalom nad fronto. Z njim se je rešil v Romunijo. Tam so ga zaprli.Podkupil je stražnike in ušel v Jugoslavijo. Iz Beograda je odšel v Skoplje in dalje v Grčijo. Od tam v Francijo in potem v Anglijo. V angleškem bombniku je
bil že tolikokrat nad Nemčijo, da se sam več ne spominja, kolikokrat. Bremen, Hamburg, Lubeck, Rostock, Cologne, Essen. Da,bil je tudi pri dveh zadnjih zgodovinskih napadih na Nemčijo. Zgodovinske napade jih imenujemo, ker še ni bilo nikdar prej zbranih nad e-nim mestom tako ogromno število bombnikov.Preko 1000: "Že poprej so nam povedali, da nas bo toliko. Dobro se nam je zdelo in norčevali smo se,da se bomo zadevali v zraku drug v drugega. Je to nove vrste doživetje, tak velik napad. Jaz sem bil nekako v sredi zračne armade: 500 bombnikov pred mano, 500 za mano. Ko smo prišli nad nizozemsko obalo,smo opazili majhne ognje v daljavi.Cologne je že dobil porcijo bomb. Nekako na sredi poti proti cilju, smo zagledali švigajoče rakete v zraku. Protiletalsko streljanje.Bolj ko smo se bližali cilju, bolj je pojenjevalo.zato pa so tembolj plamteli zublji. Naši pred nami*so dobro delali. Ko smo prišli nad Cologne, skoro ni bilo več obrambe s tal. Naša naloga je bila: poiskati prostor med ognji, kjer še ni gorelo, spustiti bombe in se vrniti. Prometa je bilo toliko v zraku nad mestom,da so nam švigali bombniki mimo ušes kakor muhe. Saj so časopisi izračunali,da je prišlo vsakih 6 sekund novo letalo nad mesto.Ves napad je trajal samo poldrugo uro in bilo nas je več ko tisoč. Ko smo se vračali,smo ogledovali nemška letališča v ognjih. Tudi na nje smo spustili nekaj bomb, bilo jih je dovolj za vse. Naši "intruderji" - tako imenujemo zdaj lovska letala,ki spremljajo bombnike v sovražno deželo - so letali nizko med letališči in mlatili s strojnicami po letalih, ki so se skušala vzdigniti in leteti na pomoč nesrečnemu Cologne-u. Kakšna noči Vreme je bilo idealno za napad in razdejanje je moralo biti popolno.Tako zdaj začenjamo plačevati račune za Varšavo, Rotterdam, Beograd in London."
ŽIVLJENJE IN DELO JU GO S L. VOJSKE NA SREDNJEM VZHODU

Gornji naslov nosi prvi jugoslovanski zvočni film, ki so ga pred kratkim snimali na terenu naše
vojske, nekje na Srednjem vz-¥	hodu.
Wmm	Film najprej prikazuje živ-
ljenje naših fantov v taboriščih, nato delo nekje v Zahodni puščavi, ob koncu pa je prikazana svečanost s slave z dne 1.avgusta, ko je kraljevi odposlanec v imenu Nj.Vel.Kra-1ja izročil gardijski pehoti polkovno zastavo, o čemer smo več poročali v zadnji številki "Bazovice".
V kritiko in oceno filma se ne moremo spuščati, ker je to delo našega urednika in bi bila zato vsaka ocena priet-. Mislimo pa, da bo ugajal našim rojakom po svetu,saj predstavlja v svoji zasnovi košček našega življenja
POVELJNIK JUG.VOJSKF POLKOVNIK RAKIC
Da je prišlo do tega propagandnega in dokumentarnega dela je v prvi vrsti zasluga našega tukajšnjega ministra g. M. Smiljaniča, ki je z največjim razumevanjem podprl napore ter preskrbel vsa potrebna gmotna sredstva za kritje stroškov. Prav iskrena mu zahvala tudi na tem mestu! Zahvalo pa smo dolžni tudi poveljniku Jugoslovanskih oboroženih sil na Srednjem vzhodu, polkovniku g.Rakidu,poveljniku gar-dijskih edinic, podpolkovniku g.Milanu Prosenu, njegovemu pomočniku majorju g.Lozidu, kakor tudi vsem gg.častnikom, podčastnikom in našim vrlim fantom,ki so vsi po svojih močeh pripomogli k uresničenju zamisli. Naj to prvo delo ne ostane osamljeno. To je naša iskrena želja. Film bodo predvajali v Kairu naj« brže v nedeljo,13.t.m.,kar bodo v času naznanili.
Režiserja sta vodili dve misli. Film naj bi Jugoslovane v tujini navdušil za našo vojsko, katero naj bi "čimprej in v čim večjem številu pomnožili" naši rojaki, kakor je to v filmu točno povedal poveljnik gardijskih edinic. Obenem naj bi ta film zainteresiral tudi ostale zaveznike za našo stvar.Druga naloga filma je, da poznejšim rodovom ohrani dokument narodne zavednosti in požrtvovalnosti.________
7. 9. 1942.
Duce v Gorizii
Rim, 4. avg. s. Dne 31. julija zjutraj nimajo obmejni pas ter Slovenijo in je Duce ob spremstvu Tajnika fašistič- Dalmazio s posebnim ozirom na Slovenc stranke dospel z letalom brez pred- nijo. hodne napovedi na letališče v Gorizi.
Na Ducejev poziv je general Roata Po končanem raportu s poveljem na obširno poročal o položaju v Sloveniji pozor šefa glavnega stana se. je . ce in v bližnjem ozemlju. Duce je pre- pokazal na balkonu, ob njegovi strani je šel nato na tehnično proučevanje .raz- Pa bil Tajnik Stranke. Proti tistim* nih zahtev in smernic, ki jih je dal g!e- hi se tostran ali onstran stare meje še de tega, ter je nakazal možnosti in na- vdajajo bolnim sanjam, je Duce. rekel, črte za bodočnost, zaustavljajoč se po- da bo izvajan, kakor se že izvaja, ne-sebno pri problemih, ki naravnost »a- upogljiv zakon Rima.
Komentar „Piccola dl Trieste" k Ducejev emu govoru
Obračajoč se na Goiiziane je govoril Duce vsemu giulijskemu prebivalstvu, zakaj to je najbolj italijanska zemlja, posvečena s krvjo neštetih mučenikov in herojev. Dvignil je svoj visoki grmeči opomin na naslov vseh kriminalnih zločincev, slabotnih in zaslepljenih, ki so-onstran tn to stran meje zgrabili za podlo orožje izdajstva ter zasede proti zakonom in vojakom Rima.
Ostra Ducejeva beseda je očistila vzdušje vsakega dvoma ali negotovosti Položaj je jasen. Z gorizijskim govorom se je pričela nova odločilna faza v zgodovini vzhodne meje. In vsi Giuhani so porabili to priliko za nov navdušen polet hvaležnosti Možu, ki bedeč nad njihovo usodo, vodi narod k zmagi.
Ko je Fašistična Italija po razsulu Jugoslavije s pravico zasedla zemlje, kamor je prispela njena vojska, ni bilo to prvič, da je prišla v stik s slovanskimi narodi ki neposredno mejijo na njo. Našla jih je na svoji strani že leta 1919 po Vittoriu Venetu z njihovo smešno ošabnostjo, z megalomanskimi nagibi in v absolutnem pomanjkanju tistega čuta za zgodovino, ki je pomanjkljiv, razen tega pa tudi za zgodovino, za pravo in osebno stilizacijo
Toda po 20 letih se je nepopravljivo zrušil papirnati grad njihovega šarenega političnega konglomerata. Italija je mogla upati, da so se, pahnjeni v prah lastne zemlje, česarkoli naučili od izkušenj iz preteklosti. In kakor je že Rim Imel za načelo, da je uporabljal velikodušnost proti narodom, ki so se, premagani in podvrženi Izkazali potem kot lojalni in prijateljski, tako noče Fašistična Italija stiskati premaganega. Da,-z ustvaritvijo nove Ljubljanske pokrajine in dalmacijskih pokrajin je celo dvignila premagane k dostojanstvu italijanskih državljanov ne samo z vsemi pravicami, ampak tudi s formalnimi jamstvi in srečo redke prostosti glede jezika kulturnih institucij, običajev in nošnje, tako da lahko nadaljujejo in razvijajo posebne oblike svojega življenja v okrilju in pod va-ruštvom Italijanske države.
Toda na toliko 'elikoduSje je sledil odgovor z zahrbtnostjo, 'nasiljem in neko trmo, ki se lahko istoveti s primitivnimi oblikami barbarstva.
In tako ne preostane torej nič drugega, kakor ubrati trdo pot strogosti, ki ne pozna nobene slabosti in nobenega odmora.
ki tolče in uničuje na neizprosen način vsako oviro ljudi in stvari do dokončnega triumfa reda in absolutne vzpostavitve gaže-nega in kršenega prava.
»Proti onim, ki se tostran in onstran stare meje še udajajo bolnim sanjamaje dejal Duce, »se bo izvajal in se že izvaja neupogljiv rimski zakona:.
To pomeni, da ne bo Italija odstopila niti za korak od nove politike napram slovanskim narodom, ki so ji kakorkoli podvrženi in ki so sami odgovorni za položaj, ki smo ga že preveč trpeli, pa se bodo sedaj bridko naučili, oni sami ter njihovi pomagači in sokrivci njihovih zločinskih del, pa tudi simpatizerji vsake vrste in stopnje, kako lahko tišči rimska peta tistega, ki sprejema velikodušje z lahkomiselnostjo in izdajstvom.
Izpred
vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmaciji, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo obsodbo v zadevi proti
Planinšku Josipu, sinu Antona in Marije Opara, roj. 6. IX. 1920 v Brazu pri Trebnjem in tam bivajočemu, nahajajočemu se v begstvu, ter
Krevsu Leopoldu, sinu Franca in Frančiške Gospodarič, roj. 17. II. 1919 v Ponikva pri Trebnjem, istotam bivajočemu, nahajajočemu se v begstvu; in ju obsoja v dosmrtno ječo ter na dodatne kazni z odvzemom častnih pravic in opravljanja javnih služb.
Vojaško sodišče vrhovnega poveljniitva Oboroženih Sil v Sloveniji in Dalmaziji, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo obsodbo v kazenski zadevi proti:
Butari Francu pok. Franca in Kodrič Uršule, roj. 7. XII. '1920 v Cerkljah, bivajočemu v šutni pri Sv. Križu;
Butari Francu, sinu Franca in Ane Du-čak, roj. 6. I. 1920 v Cerkljah, bivajočemu v Dobrovi pri Sv. Križu;
Colariču Alojziju, sinu Alojzija in pok. Matjašič Ane, roj. 13. VI. 1905 v Alinovcu pri Kostanjevici, bivajočemu v Sturni; vsi trije se nahajajo v begstvu. in obsoja vsakega izmed njih V dosmrtno ječo in na
Obvezna oddaja smuči
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na zahtevo vojaškega oblastva odreja:
Člen 1. Kdor koli ima po kakršnem kofli naslovu smuči in k njim pripadajoči pribor kakor tudi kolce (smučarske palice), jib mora v osmih dneh od dne. ko stopi ta nared ba v veljavo, izročiti.
Razpust
Družbe za upravo Tabora
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svojo nared-bo z dne 16. julija 1941-XIX št 69 o razpustu političnih društev, glede na zapis javnega notarja dr. Andreja Kuharja z dne 23. oktobra 1937 št. 6161 o ustanovitvi Družbe za upravo Tabora, družbe z o. z., po katerem se je ta družba ustanovila z edinim namenom, da prevzame upravo in vzdrževanje sokolskih domov, predvsem pa doma Sokola Tabor v Ljubljani in je tako bila v obliki družbe z omejeno zavezo v resnici politična združba, ki je s Sokolom, čigar ustanova je, delovala italijanskim koristim nasprotno in glede na svojo odločbo z dne 11. septembra 1941-XIX št. 41, s katero je bil imenovan fašist rag. Lcdovico Maffei za komisarja-likvidatorja Sokola.
Pogreb
gen konz dr. Broscha
V	ponedeljek popoldne je množica občinstva spremila nemškega generalnega konzula g. dr. Hansa Brcscha,
RACIONIRANJE ŽIVIL V AVGUSTU
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
V	mesecu avgustu pripaiajo v Ljubljanski pokrajini posamezniku sledeči obroki racioniranih živil:
Dnevni obrok v gramih: kruha 150, ali krušne moke 130, ali koruzne moke 225. Mesečni obrok v gramih: testenin 1000, riža 1000, maščobe (samo surovo maslo) 400, sladkorja 500, mila 100.
Krušne moke bo mogoče nakupiti 1q na 25 odrezkov; na ostalih ti odrezkov je treba nakupiti in so trgovci dolžni prodajati samo koruzno moko.
Slovenski otroci v kolonijah Stranke
Ljubljana, 1. avgusta
Včeraj ob 11.15 je z vlakom odpotovale v kolonijo San Terenzio fLa Spezia) 10C slcrvenskih otrok.
Otroke v kroju, s katerimi so bile učiteljice, je Visoki komisar pozdravil z besedami želja in hvale. Pohvala je veljala predvsem družinam bali/, matih Italijank in hčera Volka, ki so bile v telovadnici in ki so s tem. da so zaupale svoje otroke Stranki, dokazale, da cenijo dobrote, ki jih fašizem izkazuje otrokom iz naroda.
S slovenskimi otroki je odpotovalo tudi nekaj italijanskih otrok, ki prebivajo tu-Italjanske matere, ki so pridružile svoja bitja slovenskim, so zopet dokazale svojega duha razumevanja, ki preveva tu bivajoče Italijane'.