Cena VSO din
#
Država, ki se svobodno odloči na to, da se v njej s pomočjo svobodnega tiska nikoli ne zataji resnica, je lahko na sebe ponosna, ker je dorasla vsem težavam.
E. Barker.
Uradniitvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. * - Tal. 2(-<7 - Izhaja vlak £«trte < Valja talno 36 din, poliatno IS din, četrtletno V din. la inciamitvo letno SO din Rokopisi ta ne vraiajo - Poit. im k. ra i. 11.7S7 Mariborska tiskarno d. d. Maribor
Oglati po ceniku
Možnost križarske vojne proti sovjetom ?
Pred nedavnim je vzbudila v svetovnem tisku veliko pozornost vest, ki jo je prinesel japonski dnevnik Miako šin-bum. V njem je izraženo mnenje (morda tudi želja?) da bo postala Finska tisti kamen spotike, na katerem se bo razbilo rusko-nemško sodelovanje, kajti v primeru ruskega uspeha bi prišla Nemčija v rusko odvisnost, kar se tiče surovin, posebno, če bi Rusija segla tudi na Balkan. Tedaj bi prišlo celo do obnovitve italijanskega-nemškega zavezništva, ker bi Italija vsako politiko proti boljševizmu gotovo skušala na vso moč in z vsemi sredstvi podpreti. Tudi Francija in Anglija bi taki izpremembi položaja ne bili nasprotni in bi, tako sodijo Japonci, morda celo ustavili sovražnosti napram Nemčiji ter se pridružili nekaki križarski vojni proti Rusiji.
Te vesti so vzbudile v Evropi gotovo
ponekod le pomilovalen nasmeh, češ, kaj se razumejo Japonci na evropsko politiko, ko govorijo o takih nemožnostih. Vendar pa ima to poročilo jedro v sebi, ki nam da marsikaj razumeti. Ne smemo namreč pozabit?, da sta v današnji angleški vladi dva moža, ki sta Rusom vse prej kakor naklonjena. Je to ministrski predsednik Chmaberlain, ki je v Monako-vem iz strahu pred rusko boljševiško nevarnostjo v Evropi, raje volil izhod, ki za Anglijo ni bil niti časten, niti koristen, kakor mu je očital njegov poznejši tovariš Churchill, drugi ostri sovražnik Sovjetske Zveze v britanski vladi. Churchill se je v času boljševiške revolucije najbolj zavzemal ne le za pomoč belim generalom, ampak celo za pravo intervencijsko vojno. Bruce Lockhard, tedanji poluradni poslanik Velike Britanije pri boljševikih, ki je moral proti svoji volji
vzdrževati vezi z belo armado, mu celo šaljivo očita, da bi Churchill pač najraje na belem konju in na čelu bele armade vjahal v Moskvo. In vendar je bil tudi Lockhard vse preje kakor kak boljševilco-fil, ampak skromen konservativen politik, ki pa je spoznal brezuspešnost take avanturistične politike. Toda videti je, da so sedaj nasprotja med bojujočimi se državami vendarle premočna, da bi mogli priti do pravega dejanskega sodelovanja. Toda sovraštvo proti sovjetom bo ostalo pač na obeh straneh neizpremenjeno. In na obeh straneh se čujejo vedno bolj pogosti glasovi, da je treba samo končati to vojno, to je zrušiti sovražnika (bodisi Hitlerja ali Churchilla) pa bo potem dovolj prilike, da se vržejo Rusi iz Evrope in se po možnosti celo zatre boljševizem.
Vse to so seveda samo megleni načrti, ki pa lahko postanejo danes ali jutri
stvarnost. Stvarnost, s katero morajo Rusi računati, če hočejo vztrajati pri svoji ideologiji, oziroma se proti takim more-bitnostim zavarovati. Res je, Rusija doslej še nikoli ni bila popolnoma poražena, kajti obsežnost njenega ozemlja je njen naravni zaveznik, toda takale križarska vojna bi tudi za Rusijo pomenila boj na življenje in smrt, posebno, če $e upošteva, da ima Rusija v Baltiku vse prej kakor ugodne in strateške meje. Rusi so prepričani, da si morajo te meje za vsako ceno zavarovati, tudi če pri tem žalijo demokratsko in človečansko čustvovanje v Italiji, Veliki Britaniji in Franciji, o katerih pišejo časopisi, da so v zadnjih letih usmerile vse svoje delo v obrambo in zaščito malih narodov.	jad.
Ali pride tildi Balkan na vrsto ?
Nasprotja med velesilami, se radi gospodarskih koristi, stalno večajo. Radi tega je prišlo do novega požara na Severu. žrtev tega je Finska. Gotovo je, da simpatije za Finsko, ki jih izraža italijanski, angleški in francoski tisk ne veljajo toliko mali Finski kakor nasprotnici Sovjetske Zveze.
To so interesi evropski velesil, ki hočejo zajeziti Rusiji dostop v Evropo. Krogi, ki so prej zagovarjali ekspanzijo, so sedaj proti boljševiški ekspanziji. .. Vse zagovarja malo žrtev, toda nikdo ji ne pomore, tako se hudujejo Finci. Vendar je uspeh vsega tega že vnaprej določen. Rusija si hoče zagotoviti sigurnost Leningrada in Severa, zato bo skušala to doseči brez ozira na simpatije demokra-
c'j • * •	.	c
Ko se urede razmere na Zapadu m Severu, kar izgleda bo kmalu, pride na vrsto Jugovzhodna Evropa. Toda na Balkanu je zadeva bolj zapletena. Tukaj se križajo interesi štirih velesil: Anglije, Italije, Nemčije in Rusije. Ker pa sili vse bolj na Balkan Italija, se hoče Rusija čimprej osigurati na Severu, da lahko poseže v primeru potrebe na Balkan. Nemčija misli baje nastopiti proti Romuniji, da dobi petrolej in druge surovine, Rusija pa se pripravlja, da se ne bo zgodilo nič brez in proti njeni volji.
Izgleda, da je balkanski blok kot samostojen faktor neizvedljiv, ker nima samostojne gospodarske podlage, ampak je odvisen od raznih velesil. V glavnem seveda radi neporavnanih računov. To se najbolje opaža po natezanju velesil za razne balkanske države. Italija bi se rada uveljavila na Balkanu kot branik proti boljševiški nevarnosti, ki baje preti Evropi... Pod tem geslom bi rada dosegla tudi gospodarske koristi. V Rumuniji je padla vlada ne radi notranjih razmer, ampak radi neuspeha v pogajanjih z Nemčijo. Nova vlada je bolj naklonjena Angliji in Franciji. Ker pa potrebuje Nem čija rumunski petrolej in surovine, a so vrelci petroleja večidel v angleških rokah, bo imela Ruinunija še marsikaj pretrpeti. Bolgarija je radi velikih krivic, ki so jih ji storili in vsled priitska Rusije proti Balkanu, prišla pod ruski vpliv. Bolgarija mora radi tega in radi socialnih nesoglasij, popuščati v prilog Rusije. Tudi politika Turčije stoji med kladivom in nakovalom. Zunanjo politiko vodi tako, da se ne zameri nobeni velesili. Toda čim bo prevladala moč katere velesile, se bo tudi turška politika preusmerila. Grčija stoji radi zemljepisnega položaja bolj »pri rokah« Italije. Ker je Anglija zaposlena na Zapadu, prihaja Grčija vse bolj pod italijanski vpliv. Kakor izgleda, stoji Jugoslavija še na najbolj »nevtralnem« mestu. Ona je neko križišče med Balkanom in Evropo, zato ji dajo nvir... Toda sprememba v razmerju velesil lahko to spremeni. '
Po položaju Balkana bi lahko sklepali, da v celoti ne bo prišel pod nobeno velesilo, ampak bo ob eventualnem obračunavanju plen več velesil. Možnost večjega deleža imajo tiste države, ki so zemljepisno bliže, ki so gospodarsko in vojaško močnejše ter, ki imajo simpatije balkanskega ljudstva. Danes so razmere take, da prehaja gospodarstvo v »velik gospodarski prostor« in se bodo morale male
države odpovedati lastni gospodarski politiki. Narodi bodo živeli kulturno samostojno življenje, toda gospodarska nujnost jih bo uklenila v širši okvir. Pri tem je važen tudi socialni položaj ljudstva, katerega spremembo zahtevajo nove potrebe. Gospodarske potrebe velesil in socialno vprašanje ljudstva so gibalne sile sprememb v svetu. šavora Alojz.
Politični obraz Finske
Finska je bila že dolgo pred zadnjimi dogodki v ospredju političnega zanimanja, čeprav se o tem zanimanju evropskih politikov za Finsko ni bog ve koliko bralo v časopisih. Politiki in vojaki so potovali v Finsko in ji zagotavljali svojo pomoč v primeru napada ali pa ji Izražali svoje tople simpatije. Toda Finska je hotela ostati za vsako ceno nevtralna. Finski zunanji minister Erkko je celo izjavil, da bi smatrali Finci vsako pomoč kot napad. V juniju je obiskal Fince Grudherr, šef inozemskih Nemcev za Baltik in Finsko, nadalje nemški general-štabni šef Haller, potem vojvoda Cobur-ški in polkovnik Oberlincfober na čelu bojevniške organizacije ter mnogi drugi. Celo nemška križarka »Konigsberg« je prišla na obisk. V časopisju, posebno tistem, ki	ni	bilo	skrajno	desničarsko,	je
nastal vihar,	češ	vlada se	igra z ognjem
in to kar se vrši že ni več nevtralonst. Zato je vlada povabila, da se ti glasovi pomirijo, inšpektorja angleške teritorialne armade Sira Kirkeja ter skušala z njim »odtehtati« prejšnje obiske.
Ko so se potem v Moskvi vršila znani angleško-ruska pogajanja, je prišlo tudi do morebitnih jamstev za Finsko. Morda bi bila Finska pripravljena sprejeti taka jamstva,	če	bi bila to recimo Anglija	in
Francija,	a	ne	Rusija,	kajti Rusija	ne
predstavlja za Fince toliko narodnostne nevarnosti, ampak in to predvsem nevarnost za finski družbeni red, tisti družbeni red, ki ga je general Mannerheim kupil z ogromnimi žrtvami ne le ruske, ampak tudi finske krvi, kajti na strani rdečih prav gotovo niso bili zgolj Rusi... In vse toje prišlo s takimi jamstvi v nevarnost. Polec; tega pa tisti obiski, ki so hodili po Finski gotovo tudi niso izgre-šili svojega namena, čeprav je bilo javno mnenje vse prej kakor germanofilsko, saj je imela daleč največ pristašev socialno demokratska stranka. Toda prav ta stranka ni hotela popustiti. A javno mnenje je vendale pritiskalo in v časopisih so se poiavili izrazi kakor »nevtralnost-na komedija« in podobno. Nekateri opa-
zovalci so obdolžili vlado, da kljub svetovnonazorskim pomislekom, ni bila povsem gluha za glasove svojih častnih gostov. Z nemško-rusko pogodbo se je položaj seveda naglo izpremenil. In nekateri so trdili, da so stavili Finci vse na napačno karto.
Na Finskem je kakor že rečeno najmočnejša stranka socialno demokratska. 1 n zadnjih volitvah, ki so sc vršile pred' nekaj meseci, je zbrala skoro pol milijona r~S°o' Toda absolutne večine ni imela. Ud 200 poslancev jih je odpadlo nanjo komaj 85. Druga najmočnejša stranka so j aSr3rci z več kakor četrt milijona glasovi in 55 poslanci. Konservativna “s_nJ.ca 5 ^ poslanci ter »fašisti« s 7 po-
Obletnica shoda
Dne 11. decembra bo obletnica slavnih Sto-jadinovičevih volitev. Mož, ki so mu tisoči in tisoči vzklikali »Voda, voda!«, ni užival sadu svojega dla in se je zrušil, ko sc je ravno zavedel svoje veličine. Te dni pa obhajamo tudi obletnico znamenitega ljubljanskega shoda, kjer je ta krepki in bogati mož zagrozil celokupnemu uradništvu, ako le-to ne bo storilo svoje »dolžnosti«, da ga bo odpustil iz službe. Božji mlini so potem hitro mleli in sigurno. Samosilnik je padel s svojega položaja, uradništvo je ostalo s svojo skromno skorjo kruha. Naj bo tudi to vsem vlastodržcem, malim in velikim, opomin, da bodi vsak v prvi vrsti človek. Tako ti ostane vsaj spoštovanje!
V	nasprotnem primeru pa prezir in zasmehovanje.
Tudi Črna gora . .
P° hrvaških in srbskih dnevnikih so se pričeli pričkati politiki tudi za Črno goro. Tako je povedal vodja muslimanske organizacije, ki jo je povedel pokojni Spaho v JRZ, dr. Kulenovič, da Bosna in Hercegovina nočeta v svojo avtonomno banovino Črne gore, ker je pasivna. Oglasilo se je potem še več gospodov, ki so se izjavili za priključitev Črne gore Bosni in Herzegovini. Na vse to pa je odgovoril novi »Glas črne Gore«, da naj puste gospodje črnogorskemu ljudstvu samemu, da pove, kaj hoče in česa noče,
črnogorsko ljudstvo noče predvsem nobene zveze z bosanskimi begi-vele-posestniki \ J. f, •*•/»» — razume in
v "ecznat,ni manjšini, toda I podpira pa boj bosenskega ljudstva za njin vphv je presegal njihovo pravo k......................................................
moč. Pri ljudstvu niso imeli bog ve ka-Kin podpornikov, saj so naprimer fašisti pn zadnjih volitvah izgubili polovico svo-jih glasov in mandatov. Komunistična stranka je bila na Finskem seveda naj-strozje prepovedana, čeprav so Finci v vecmi krajev boljševizem že doživeli in t)i morali biti torej zoper njihovo propagando vendar »imuni«. Zanimiv je tudi uspeh volitev na Alandskih otokih, ki jih je hotela Finska s švedsko pomočjo in se-v ,	J13., švedsko pobudo utrditi proti
volji Rusije. Tam je poslanec Mattsson, ki je zagovarjal utrditev, popolnoma propadel pred kandidatom, ki je tako utrditev odklanjal. (Mattsson je dobil 400, protikandidat pa 7700 glasov).
Med vojno se je seveda politični obraz finske bistveno spremenil, na katero stran sc bo nagnila tehtnica ljudskega r^e!^'a sevec^a še ni mogoče pove-f .	. js*vot ^a vodi to vojno na eni
strani ideološko opredeljena velesila Rusija, pa nam onemogoča, da bi dobili v , drugih virih kake objektivne informa-cij.e o dogodkih in razpoloženju tam zgo-raJ» kajti vsaka izmed velesil je očitno ali skrito na strani ruskih nasprotnikov, katerih malo število je mnogim sijajen pripomoček v propagandi.
avtonomijo	in	svobodo.	Kar tiče pasiv-
nost: če bi bila črna gora res tako pasivna, bi je centralisti ne držali tako krčevito. črna gora, kolikor je revna, daje več v davkih, kakor dobi povrnjeno. (:V.\
* •«» J 1 It	•	> i t ' '	> i ’•	,« .
• - i»	»Mi i
Toda narod
je aktiven v boju za svoje pravice! Ko bo imela črna gora svojo besedo, /
/.V ».«'» V ',",.	.
in marsikaj drugega si bo prihranila. Lotila se bo pa izsuševanja in modernega gospodarstva, da bo pridelala več tobaka, vina, lesa itd., industrializirala se bo in ne bo	več pasivna,	pasivni pa	bodo
tisti, ki zdaj	govore o	pasivnosti	črne
gore • • •	-ski.
Razpuščanje delavskih organizacij v FrandjJ
Sodišče v Parizu je razpustilo vrsto delavskih organizacij, med njimi Zvezo cementnih delavcev,' klobtičarskih, zidarskih in kemičnih delavcev, tehničnega osebja pariške pošte in telegrafa, organizacije lesnih delavcev, kovinarjev in soboslikarjev. Razpuščeno je tudi več drugih društev: Zveza za pomoč otrokom in 125 športnih organizacij, več delavskih vseučilišč. Prefekt departementa je razpustil strokovno zvezo železničarjev v Mon-tigni.
Bodi vesten naročnik tednika »Edinost * I
Finsko - ruski spopadi
Med Finsko in Sovjetsko Rusijo je izbruhnila vojna. Vlada, katere odstop je Rusija zahtevala, je sicer takoj odstopila, toda prepozno. Na obmejnem ozemlju se je v kraju Terijoki sestala že nova revolucionarna finska vlada pod ruskim varstvom. Vodi jo Kuusinen. S to vlado finske demokratske republike, kakor se sedaj imenuje, je Sovjetska Rusija sklenila zavezniško pogodbo, ki daje Rusiji kakih 4000 kv. km ter nekaj otokov kot vojaške baze, Rusija pa v zameno odstopa 70.000 kv. km v Kareliji. Vlado v Helsinkih pa je sestavil Riti. V njej so še Tanner in Paa-skivi. Ta vlada smatra sebe za edino zakonito vlado na Finskem in vodi še nadalje vojno s Sovjetsko Rusijo. Rusija je zavzela nekaj otokov ter je ponekod po ruskih vesteh prodrla kakih 40 km globo-
ko v notranjost dežele. Finci pa trdijo, da so otoke že preje izpraznili in da ruske čete še niso dosgele utrjene »Man-nerheimove črte«. Po teh poorčilih, ki jih oddajajo francoske in angleške agencije, ima Rusija ogromne izgube posebno na tankih, ki da so slabi ter padajo v pasti za tanke, ali pa jih raznesejo mine. Tudi mnogo ruskih letal je že sestreljenih po teh vesteh. Rusi pa vse te vesti zanikava-jo, priznavajo pa, da se Finci dobro in spretno branijo, posebno ker jih ščiti ugoden strateški položaj in skoro neprehoden močviren teren.
Iz Italije pa tudi iz drugih držav je dobila Finska mnogo izjav, ki so ji zatrdile vse simpatije, pomoči pa je doslej dobila le še malo deloma v orožju deloma pa v prostovoljcih, ki jih nabira Italija. V ča-
sopisju pa so se pojavili tudi vesti, da j Nemčija kljub dokaj ugodnim poročilom j s pohodom proti Finski ni nič kaj zado-! voljna. Italija je pa pozvala Nemčijo, da v Moskvi posreduje za finski predlog o mirovnih pogajanjih, ki pa jih je Rusija odbila, ker smarta kot edino zakonito vlado vlado v Terijokiju. Finska se je pritožila na Zvezo narodov, iz katere pa bi Rusija odstopila, če bi prišla finska pogodba na dnevni red. Zopet druga poročila pa vedo povedati, da je ruski pohod na Finsko mdarec proti Angliji, ki ji hoče Rusija prerezati njene pomorske poti do kolonij. Na kak način bi se to izvršilo, poročila ne povedo natančno. Vsekakor je položaj v severu Evrope še vedno silno zapleten in je verjetno, da se še ne bo tako naglo razjasnil.
dni
po svefu
Nekaj o Finski
Belgijska mobilizacija
Tudi v angleški časopisih se že vedno eešče pojavljajo poročila, ki opozarjajo na bremena, ki jih morajo danes prenašati nevtralne države radi vojne. Mala Belgija, ki nima več kakor 8 in pol milijona prebivalcev mora imeti sedaj po! milijona ljudi pori orožjem. Ti vojaki pa stanejo Belgijo celih 300 milijonov frankov mesečno, kar je za tako državo zelo visoka obremenitev (belgijski proračun v mirnem času ni presegal mnogo več kakor kakih 850 milijonov na mesec). Ta obremenitev je tem težja, ker je mobilizacija odtegnila veliko število delavčev industrijskemu delu. že samih rudarjev v premogovnikih, torej v edini industriji, ki
v	Belgiji lahko živi brez uvoza surovin je vpoklicanih 18.000. Jasne je, da ja vse delo v zastoju. Druge industrije so predelovale surovine, k? so jih uvažali iz prekomorja, kar je danes tako rekoč nemogoče. Industrije stojijo, število brezposelnih naglo narašča, posebno, ker so nekatere industrije radi štednjc zvišale delovni čas. Cene tu obupno naraščajo, sol je 4krat, ostala hrana dvakrat 'draži? kakor v mirnih časih.
□ Boj za romunsko nafto zavzema vedno ostrejše oblike. Na eni strani zahtevajo Angleži, Francozi in Nizozemci, pa tudi Američani, ki so večinoma lastniki oljnih polj in rafinerij, da se jim da dovoljenje, da izvozijo vso nafto, ki se pridobiva na njihovih poljih, z druge strani pa zahteva Nemčija, da mora iz-vršrti Romunija vse določbe trgovinske pogodbe, ki so jo sklenili pred nekaj meseci in ki se v glavnem opira na izvoz nafte. Romunska vlada se sedaj pogaja z obema skupinama. Priznati je treba, da
Romunija v škripcih, ker mora ugoditi
i enemu i drugem«. Posledica tega boja je, da Jugoslavija ne dobiva več iz Romunije toliko nafte, kot bi je potrebovala. Zato je morala tudi naša država poseči, no omejitvah.
□ Prvi finski begunci so že prispeli na Norveško, tako poročajo iz Socra-vangera (Reuter).
□ .Maršal Mannerheim je izjavil, da jc finska vojska uničila že 36 tankov. Prav tako je izjavil, da Terijoki Rusi še niso zavzeli, (izjava je zagledala beli dan istočasno z lisio finske vlade v Terijokiju. Po teh vesteh so torej sestavili finski revolucionarji svojo vlado brez ruske pomoči?)
□ Poljska luka Gdinja je postala nemška vojna luka.
□ V Veliki Britaniji se bodo z 8. jan. 1940 uvedle karte za maslo, ki ga je baje sedaj komaj 40—50% predvojne količine.
□ Za podaljšanje grško-italijanske gospodarske pogodbe se bodo vršila 10. t. m. v Rimu nova pogajanja. Grška delegacija je že prispela v Rim.
□ Nizozemski parnik »Sulavaja« bo vzdrževal še nadalje zveze z Nizozemsko Indijo, toda ne bo se več vračal v domovino, ampak bo pristajal v eni izmed italijanskih luk.
□ Predsednik francoske vlade Daladicr }e dobil pred parlamentom nova polnomočja.
[J Protisovjetske demonstracije so se
vršile na Nizozemskem in v skandinavskih državah ter v Italiji.
O 250.000 mož oborožene sile (vojske m SS-oddelkov) se nahaja v češko-mo-ravskem protektoratu.
□ Angleški kralj Jurij VI. je obiskal zapadno fronto, kjer so ga vojaki navdušeno pozdravili.
□ Japonci ne nameravajo skleniti nenapadalne pogodbe s Sovjetsko Rusijo, pravijo v Tokiju. Pač pa se je japonski zunanji minister zelo toplo izrazil o Ameriki, katere koristi se na Kitajskem na noben način ne bodo kršile.
□ Bivši ruski ministrski predsednik Kerenski, ki živi v emigraciji, se je ostro izrazil o Sovjetski Rusiji. Sam sicer ni mogel dati Fincem svobodo, sedaj pa je prepričan, da je ruska politika napram Finski zločinska.
□ 10 italijanskih letal tipa »Savoia« so poslali Italijani v Finsko. V kratkem jih bodo poslali še več ter organizirali nekaj prostovoljskih čet.
□ Nemška križarka »Admiral Sclieer« plove po Atlantskem oceanu ter je potopila že dva angleška parnika.
□ V švedski in Norveški je mobiliziranih več letnikov.
□ Vesti, da bosta Francija m Velika Britanija skupno nastopili v Moskvi so se pokazale kot preuranjene. Za sedaj o tem še ni govora.
□ V Karpatski Ukrajini je prišlo baje že do spopadov med Madžari in ukrajin-sUUni četniki. V Lvovu te Četnike Rusi zelo hrabrijo.
Finsko bi mogli šteti prav tako k baltskim kakor k skandinavskim državam. Saj ima z Norveško in švedsko skupne meje ter sega globoko v skandinavski polotok, a se le po ozkem Finskem zalivu loči od baltskih držav. Tudi v zgodovini se je ta dvojna ali prehodna vloga Finske večkrat jasno pokazala.
Finci so se pojavili še dokaj zgodaj v zgodovini. Prvič jih omenjajo leta 1154, ko so jih sosedni Švedi pokristjanili in podjarmili v križarskih vojnah. Šele, ko je za Petra Velikega Rusija odprla »okno v svet«, je postala Finska pogoj ruskega izhoda na morje, kajti Petrograd v najbližji soseščini Švedov, bi ne pomenil »okna v svet«. Vnel se je boi, ki se je vlekel leta in leta, že tedaj ie namreč tvorilo obmejno močvirno ozemlje, ki je poleg tega polno večjih in majhnih jezer, za Ruse trd oreh. Konccm koncev se je usoda Finske morala odločiti. Šele I. 1809 je prišla »dokončno« pod rusko nadvlado. S padcem carizma je pritisk na obrobne narode močno popustil, toda predsednik tedanje vlade Kerenski je tedaj še držal vajeti dovolj močno v rokah in na-
pram Fincem ni popustil, šele boljševiška revolucija, ki je sledila pol leta po padcu carizma, je Fincem omogočila, da se v socialnih bojih, ki so se tedaj vršili, osvobodijo pod' vod vodstvom bivšega carskega generala Mannerheima, potomca švedski baronov in finskega veleposestnika.
Finska je po obsegu dokaj večja kakor Jugoslavija (388.217 kv. km), a šteje mnogo manj prebivalcev kakor mi (po zadnjih cenitvah manj kakor 4 milijone). Od teh jih je 88.2% Fincev in 10.5% (kakih 400.000) Švedov, ki tvorijo tu vrhnjo plast. Švedi so bili na Finskem nosilci kulture in civilizacije ter igrajo še danes veliko vlogo v finskem javnem življenju, posebno pa v gospodarstvu kot lastniki lesnih in drugih industrij. Državna uprava jc še danes dvojezična, občinska le tedaj, če jc v nji več kakor 10% Švedov, ki jih je posebno po mestih jako mnogo. Na helsinški univerzi se predava še vedno v dveh jezikih. Vendar med obema narodoma ni bog ve kakih trenj, morda radi ruske bližine.
Predsednik romanske vlade Tatarescu.
□ Tudi Romunija naj bi sklenila z Rusijo zavezniško pogodbo, piše Stjepanov v »Kominterni«. ■
□ Gandhi se je zopet prav ostro izrazil proti angleškemu imperializmu. Kritiziral je angleško prakso, da izroča indijsko ljudstvo na milost in nemilost raznim absolutističnim indijskim knezom, namesto da bi jim dali splošno volilno pravico.
□ Churchill je imel v angleškem parlamentu govor, v katerem je podal nekako bilanco dosedanjih pomorskih bojev. Govoril je tudi o novih magnetnih minah, ki jih je imenoval »Hitlerjevo orožje« ter napovedal uspešne protiakcije. O nemških napovedih, da bodo imeli leta 1940. 400 podmornic jc dejal, da bi jih morali Nemci delati na tekočem traku, sicer pa bo zrtala Anglija z enako naglico uničevati kakor Nemčija graditi.
□ V Angliji bodo z novim letom omejili luporabo mesa.
Indija Koromandija
V	karantenski postaji Balboa blizu-Panamskega prekopa v Ameriki živi že dolgo časa skupina židovskih emigrantov-,-ki so se hoteli naseliti na Kubi, kjer pa jih niso sprejeli. Po dolgih blodnjah so jih začasno namestili v karanteni, kjer čakajo na vizum za Zedinjene države. Takoj po začetku vojne so oblasti zaplenile nemško petrolejsko ladjo »Mohwin-kel«, ker ni vozila ppd pravo zastavo. Mornarje so namestili v karanteni. Kmalu potem je nastal med častniki in mornarji francoske ladje »Vi n n ip ege spor. in ladja je morala odpluti s čilenskimi mornarji, francoske puntarje, ki jih oblasti smatrajo kot nevarne komuniste,, pa «o zopet spravili v karanteno.
Lahko si prestavljamo skrbi, ki jih je imel upravitelj postaje — ameriški zdrav nik. Prepričan je bil, da se bodo Židje, nac. soc. Nemci in francoski komunisti žive požrli. Toda na presenečenje vseh spopada ni bilo. Med vsemi, ki so prebivali v karanteni je nastalo pravo tovarištvo. Pogovarjali so se med seboj in zabavali, da je bilo veselje. Nemci so baje podprli Židje z denarjem, ti pa so jim delali razne usluge: prali perilo in podobno. Tudi »nevarni« Francozi so si kmalu pridobili simpatije. Ko so jih . čez nekaj časa odpremili naprej je bilo preostalim kar nekam težko slovo. Nemci so jim baje pomagali nositi kovčge na brod ter jim skupno z Židi napravili špalir.
Baltske države in Rusija
»Manchester Guardian« poroča, da so se odnosi med baltiškimi državami in Rusijo hitro stabilizirali. Vse tri vlade so sicer fašistične, vendar je videti, da ni radi tega nobenih trenj. Doslej je odločal tu gospodarski vpliv Anglije in politični vpliv Nemčije, zdaj pa se je ta vpliv popolnoma izgubil. »Priznti je treba«, pra-
vi	angleški list ob koncu svojega poročila, »da Sovjetska Rusija kljub temu, da ima politično in vojaško kontrolo nad temi državami, ni poizkusila vmešati se v njihove notranje zadeve in njihov socialni in gospodarski red.
DROBIŽ
Iz SSSR-
Rusija ima 4,650.000 ton nafte od
8,200.000	ton svetovne rezerve. Torej 56,1%.
Volitve v mestne sovjete (odbore) bodo 24. decembra v 8. republikah, 29. dec. v treh republikah.
24. novembra je bila svečano proslavljena 15. obletnica Turkmenske republike. Pred 25. leti je bilo tu 85 ljudskih šol in 4 gimnazije, za carske uradnike in bogate kmete. Danes je v Turkmenski repubjiki 1390 ljudskih šol in gimnazij, 8 višjih šol, letos bo otvorjena še popolna univerza. Turkmenija proizvaja ogromne množine volne. Polja obdeluje 3897 traktorjev, nekdanji leseni plugi pa se nahajajo v muzeju v Karabugazu.
Ženi umrlega pilota čkalova, ki je preletel Severni pol, je poklonila vlada možev avion. Ustanovljen bo poseben Dom kulture čkalova.
Estonska zadruga potrošnikov je kupila v Rusiji 6000 ton petroleja, vrše se pa pogajanja o nabavah olja, volne, tobaka i. dr. Estonija dobavlja sovjetom papir.
Iz Češke
Naseljevanje med Čehi. Ob progi Ber-iin-BreslaM-Bohuniin-Žilina se je doslej
naselilo že okrog tisoč nemških družin iz Posaarja.
Govorice o cepljenju. Ker so sc pri
cepljenju otrok, proti difteriji v nekaterih primerih pojavile otekline in so se med Čehi razširile govorice, da vcepljajo otrokom sifilis, je vlada ustavila cepljenje, da sc narod pomiri.
Praški občinski svet bo izgubil izvršno oblast, ampak bo postal samo posvetovalni . organ avtoritativne oblasti, ki jo bosta tvorila župan dr. Hlapa in podžupan dr. Pfitzner.
Nemške mladinske svečaonsti na če-šekm. Dr. Ley je otvoril akcijo narodne vzgoje nemške Fronte dela na Češkem.
Iz Romunije
železniški promet med Rusijo in Romunijo se bo zopet vpostavil. V Bukarešto jc že prišlo sovjetsko poslanstvo na pogajanja. Za sedaj bodo pričeli voziti samo še tovorni vlaki v smeri proti Lvovu.
Iz Madžarske
Puščičasti križarji, madžarska nacionalno socialistična stranka, je razposlala v zaprtih kuvertah svoj novi program, ki je kakor je videti močno pod vplivom novega sosedstva. Med drugim se tam bere: narodno socialistična država bo sama izključni lasinjk vseh dobrin, zemlje
ljudi in misli. (!) Mesto malih obrtnikov in malih posestnikov se bo ustvaril sistem kolektivistične države. Puščičasti križarji so prepovedani.
Protisovjetske demonstracije sp se vršile v Budimpešti. Finci so Madžarom po jeziku in rasi sorodni..
Tudi Madžarska se bo morala v marsičem omejiti, je napovedal predsednik vlade Teleky.
*z Italije
Trst in blokada. Poostritev blokade, ki sta jo sklenili Francija in Anglija, bo kakor vse kaže hudo prizadela tržaško luko, saj gre velik del nemškega prekomorskega prometa preko Trsta. 70% vsega prometa v Trstu je nemškega, če bi torej nemške pošiljke izostale, bi to pomenilo propast za Trst.
7	novih otroških vrtcev v Julijski krajini. Društvo »Italia redenta« je ob svoji dvajsetletnici odprlo 7 novih otroških vrtcev. Tako se je število italijanskih otroških vrtcev v Julijski krajini dvignilo na 190. Te otroške vrtce bo posečalo v celem 8800 otrok.
Mesto bakra bodo odslej uporabljali aluminij. Ker mora Italija baker uvažati, bo povsod, kjer je le mogoče uvedla aluminij mesto bakra in deloma tudi mesto železa. Najbolj popolno bo nadomeščanje pri električnih instalacijah.
SODOBNI OBRAZI
Anglež, ki je vse prej kakor hiaden in dolgočasen
mmm
mm
»Churchill v vladi je isto kakor Churchillova vlada, Churchillova vlada pa je vojna vlada«, tako so govorili predstavniki angleške vlade, ko so med češkoslovaško krizo v javnosti vedno odločneje zahtevali, da postane Churchill minister. In res se je že takoj v začetku vojne vlada izptemenila in Churchill je postal prvi lord admiralitete, ali po naše mornariški minister, že samo dejstvo, da so mu predali tako važno funkcijo v vladi, kajti' mornariško ministrstvo je v Angliji med vojno gotovo najvažnejše, dokazuje, da si je znal Churchill kot opozicionalec — bil je tisti, ki je najstrastneje napadel) monakovski sporazum —* pridobiti _ pri, svojih nasprotnikih, predvsem pa v jav mosti velik ugled.
O Churchillu so si seveda mnenja kaj različna. Razumljivo je, da so napadi; nemških časopisov na njega, ki nosi vse breme odgovornosti v pomorski vojni, najostrejši in najbolj zasoljeni. Ni ga danes nemškega časopisa, ki se ne bi v, resni ali zafrkljivi obliki bavil z oseb
Narodni
V	zadnjih dveh številkah »Edinosti« smo nekoliko spregovorili o dragoletnikih ter o malih grabežih in nakopičevalcih blaga kot naravnih zaveznikih dragolet-nikov. Ne enih ne drugih nismo nič kaj pohvalili. Nasprotno. Pravijo, da jim nismo nič prizanesli. Resnica oči kolje. Bralci naše »Edinosti«, ki resnico spoštujejo, so nas razumeli in nam niso zamerili.
Danes pa naj spregovorimo eno, dve besedi še o narodnih ubežnikih ali narodnih dezerterjih. Poznamo tudi vojaške begune. Pobegne prostak, pa lahko tudi vojaški veljak — vse do najvišjega častnika in poveljnika. Vojaško ubežništvo ali begunstvo enega in drugega ocenjajo različno. Prostaku sodijo milejše ko vojaškemu veljaku in dostojanstveniku. Podobno je pri narodnih ubežnikih. Ako pobegne, ako narod v splošni stiski zapusti tako zvani narodni prvak ali celo narodni voditelj, je s tem potrdil, da se je, dotlej lažni narodni prvak in lažni narodni voditelj, sam izločil iz naroda.
Mi imaino mnogo tako zvanih narodnih prvakov in precej tako zvanih narodnih voditeljev, ali vsaj takih ljudi, ki to hočejo biti. že od nekdaj. Pa dosmrtno. Pravilno jih spoznaš, ko pravega prijatelja, v narodni nesreči. Narodnih nesreč je več vrst. Bog nas obvaruj vsake narodne nesreče! Premagamo pa vsako nesrečo najlažje skupno. Vsi za vsakega,
vsak za vse!' Izdajstva ne bi smelo biti. Ne narodnih ubežnikov in begunov. Najmanj v splošni narodni sili. Pa so.
Poglejte! Zlasti v evropskem svetu se je hudo zamajalo. Mi se čvrsto oklepamo poštene nevtralnosti. Pa tudi nevtralnost zahteva velikih žrtev od posameznikov kakor tudi od skupnosti. O nadaljnjem, kar bi še moglo priti, je mnogo ugibanja. Pravi prijatelj svete domače zemlje se še bolj drži doma in ga ne zapusti. Le bogati lažni narodni prvak in bogati lažni narodni voditelj — brez bogastva bi to po starih političnih računih sploh ne mogel biti — je vsak hip pripravljen na pobeg. Denar ima že davno na varnem v deveti deželi. Izbral si je kos sveta in streho v kraju, ki o njem misli, da mu nudi popolno varnost za njegovo izbrano telo. Njegov ljubi narod pa naj varuje domačo ledino — dom in hišo — do njegove vrnitve, ko ga bo narodni ubežnik zopet lahko vodil in osrečal... Pa ga ne bo. Zapustil ga je v narodni nesreči in sc je iz njega sam izločil za vedno.
Pravi narodni prvak in pravi narodni voditelj ne zapusti svojega naroda, najmanj v težkih časih, ko mu je najbolj potreben. Zvesto in bratski deli 'z njim dobro in slabo. In mu pomaga, ga tolaži in bodri. Pokvarjena gospoda, k! izleže v splošni sili naroda razmeroma največ narodnih ubežnikov, seveda ni izvzeta in torej prednjači.	Sotelskr.
VEČ REDA V VOZNI RED !
Uprava železnic izdaja vsako’leto v glavnem dvakrat vozni red:	spomladi
poletni vozni red, jeseni pa zimski vozni red. Medtem vozni red v splošnem ne iz-preminjajo. Poletni vozni red in zimski vozni red iz nekoliko zaporednih let je bil doslej, drug drugemu precej enak. Zadnji zimski vozni red, ki je zdaj v veljavi, so pa močno izpremenili, da ne rečemo — čisto prevrgli. Posebno na nekih postranskih progah in v krajevnem prometu so črtali kar celo vrsto vlakov. Nasledki tega ukrepa so znani. O njih so listi že mnogo pisali. Narod jih težko prenaša. Nevolja je ponekod velika.
Splošno nezadovoljstvo naroda je zganilo upravo železnic, ki zadnjič določeni, sedanji zimski vozni red pravkar izpre-minja in popravlja. Tako sama priznava storjeno napako, nihče pa ne vpraša, kdo naj popravi' škodo, 7.V \i V vv.M,»,V, v//,'
IKULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK
(Radvanjska »Vzajemnost"
na odru
V nabiti dvorani gostilne „Pri lipi1 je Jpokazala radvanjska „Vzajemnost“ pi-vi iprvi plod svojega dela. Za prvi nastop na (odru se je vestno pripravila. Na gosto-Ivanje pa je povabila še ..Vzajemnost"—Ma-[ribor, da je bil spored res pester in iz-Ibran.
 ^	Mandolinski	zbor	iz mesta je pozdravil
nosijo "človeka,"čigar življenje je potekloldvorano z „Delavskim pozdravom", potem razburkano in pustolovsko, kakor pač.f pa je spregovorila tajnica domačega dru-komai življenje kakega angleškega dr-|?tya Amea Vmko o delavski kultur, m -	,.J	.	J	jt.	+	Churchill |JeJu končala s pozivom k složnemu delu,
zavmka in vojaka ter pisatelja Church M J	F	svobode!"	-	Govo-
10   X	Irmo	ir	/»m nCPHl ITI 1P 11?! *	„	jv.
a društva je močno
j borba, kajti v deželi Mohamedanccv vetij aj o še. stari zakoni in žena je lastnina moža. Za ženo licitirajo, prodajajo jo za lovce, vžigalice in kamele, duhovnik kujj-čuje z ženo v božjem imenu, zdi se. kar, da ne bo izhoda. Poleni se pa spomni študent sovjetskega zakona, ki jiravi, da sme registrirati zakonsko zvezo izven lastno države tud ivsak znanstvenik, raziskovalec. Drugi študent poroči tako mladi par, svobodno ženo in svobodnega moža pa njuni svobodni volji in vsi trije se. napotijo v ženino novo domovino čez Kavkaz. Srečni par sta dobro podala Elza Januš in Lorber, očeta Džamije Rudi Grajf, duhovnika Henrik Novak, posebno pa Rudi Vitko drugega študenta in Fajdiga Lojze uzdo.
Prireditev je zaključila slika „Otroci molijo". Pred zastorom je deklamiral govo-
lo cm PIŠEJO DRUGI LISTI
*»	... - v -	•>	.	,	v	i	lini	uviuaLVita	uiuaita jv invi nv
vseh treh področjih dosegel nadpovprcc- ,|)0(jaj Župančičev ,,Glad", mestno društvo ne uspehe. Pravijo, da ni bilo časa, od-Vjc pa uprizorilo potem enodejanko „ču-•kar je stopil Churchill v javno življenje, 1 dež . Močno sodobna je zgodba o lem v katerem njegova oseba javnosti ne bi "čudežu in je s svojo razgibanostjo zajela vanimala pa naj-si se je zbrala taka ali ivso dvorano. Po deželi Mohamedanccv sta 'drugačna družba, vedno je bil govor tu-£potovala dva ruska.dijaka in spoznala sta nruguco«	,	j .L °(nn hrn-Vmi poli skopega bogataša, k. le pa imel
di o Churchillu, ki so ga ah strastnoi bra-,, i -eno j,d^n iz;7lor[	se za-
nili, ali pa divje napadali. . oda nik.0oa ^jjuju vanjo in prične se dolga in naricta ni bilo, ki bi bil povsem brezb-izen do^^hh k';,;
njega.
Rojen kot potomec znamenite rodbine vojvod Malborough in kot sin znanega angleškega politika lorda Randolpha Churchilla, je bila njegova življenjska pot že naprej določena: moral bi postati politik. Toda oče mu za politika ni pripisoval dovolj inteligence, razen tega pa .je kazal mali Winston že takoj od začetka veliko nagnjenje do vojskovanja A*? i je kot otrok nič manj kakor 1500 svinče-: nih vojakov. Dali so ga torej v vojaško šolo v Harrovv. Toda tu se Winston ni bog ve kako izkazal. Edino, kar ga je zanimalo je bil angleški jezik, jahanje m polo. Pozneje je rekel, da je to troje edino, kar si je bil iz te šole prinesel v življenje. Prišel je v državni službi v Indijo, kjer je prvič spoznal, da so na svetu tud; druge stvari kakor žogice in konji in posvetil se je pač tudi iz dolgega časa filozofiji. Poleg tega se je pečal tudi z novinarstvom, ki mu je nosilo ne bog ve kako visoke dohodke. Bil je za aristokratske pojme reven kakor cerkvena miš,
Churchill se je naveličal pohajkovanja po Indiji. Rad bi doživel pravo vojno. S protekcijo v vojnem ministrstvu je dobil v sudanski vojni poveljstvo nad enim švadronom.
Ker pa je vedno bolj bolehal na »kroničnem deficitu« je zapustil vojaško kariero in se posvetil novinarstvu, se! je kot- vojni poročevalec »Morning Post« v Južno Afriko,, kjer pa se je v njem zopet prebudil vojak. Sovražniki so ustavili vlak, v katerem je slučajno potoval m Churchill si ni mogel kaj, da ne bi prevzel komande. A ni mu uspelo, da bi spravil vlak z mesta, še sam je prišel v bursko ujetništvo in — sedaj pride romantična zgodba, ki pa je slučajno resnična — sklenil s tistim, ki ga je bi! ujel najtoplejše prijateljstvo. Bil je to lcesnej-ši južnoafriški ministrski predsednik Ludwig Botha, mož, ki se mu ima Anglija v veliki meri zahvaliti za izdatno pomoč v svetovni vojni.
Kmalu na to se je posvetil politiki. Bil je sicer voljen kot konservativec, a je prav cesto volil z liberalci,
rilni zbor. za zastorom pa so neme slike pokazale ^ prizor, ki je našel med gledalci vse razumevanje. Dva vojaka sta si stala nasproti z naperjenima puškama. Za njima sta stala visoka in močna gospoda v cilindrih. Na njun ukaz sta vojaka padla, gospoda sta si pa umila roke in si jih podala preko padlih trupel... Po tej posrečeni prireditvi Radvanjčanov je igral e dolgo v noč delavski tamburaški zbor.
Važno za naprednejše kmete
Kmetijska zbornica bo začela z letom 1940. voditi kmetijsko knjigovodstvo z naprednejšimi kmetovalci iz vse Slovenije pod stalnim strokovnim nadzorstvom.
Zbornica bo dala na razpolago brezplačno potrebne knjige in vsa navodila. Priglašene bo zbornični referent v tečajih ali posebej poučil, kako naj začno in vodijo knjigovodstvo. Vse leto bo sodeloval z vsemi priglašenci, na koncu leta pa jim izdelal zaključne račune.
Kmetje! Samo na podlagi pravilneg-a knjigovodstva morete res popolnoma spoznati vrednost svoje kmetije in jo smotrno upravljati. Spoznaii boste, kako je plačano vaše delo na lastni kmetiji in kakšne dohodke vam prinaša kmetija.
Prijavijo naj se le oni, ki imajo res veseije in voljo, da bodo pri začetem delu vztrajali točno po navodilih in to tudi v času večjega dela. Prednost bodo imeli manjši in srednji posestniki, nakar naj se pa javijo oni, ki se samo trenutno navdušijo.
Prijave se sprejemajo	do 25.	decembra
1939.	Sporočiti	se mora	točen naslov, vas	s
hišno	številko,	občina in okraj.	Navesti	se
mora	tudi vsaj	približno	velikost	kmetije.
Prijavite se na naslov: Kmetijska zbornica dravske banovine v Ljubljani.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
1.11 M * V * 1 •'
. Čudimo sc samo, kako se more strokovnjakom kaj takega pripetiti. Ali nam primanjkuje za to sposobnih ljudi?
}k .'.V.ttUCui.ij	-b	,'•’•!	"
GtAV	V.VV.VAV.VČvAM'
v Vri
O f: VtV.i
V, »V.V’,V vVr VV**,
V.1 .'///(.• ■ Santo z uradno statistiko ne pridemo prav naprej. Treba je poznati resnično, živo gospodarsko življenje in pogoje za ustrezni bodoči razvoj tega življenja.
Tiste postranske proge mnogi omalovažujejo. Statistiko o njih nepravilno ocenjajo. Taka krajša, morda celo ozkotirna in samo z ene strani z železniškim omrežjem spojena proga dela, kot pokaže statistika, sama zase lahko precejšnjo izgubo, vendar prečestokrat samo navidezno izgubo. Kajti baš mnoge postranske proge so prepotrebne prometne žile dovodnice in odvodnice za glavne prog? vse do železniškega osrčja, ki bi brez njih ne . moglo pravilno utripati. Imajo torej pomemben delež ha uspehu celotnega prometa. So ko potočki, potoki, hudourniki, rečice in manjše reke, ki nam včasi samo močno nagajajo s poplavami in odnašajo zemljo, veliko reko, veletok pa kot pritoki stalno napajajo in tako napravljajo plovnega za mogočne ladje, ki so velikanskega pomena za potniški in še mnogo bolj za blagovni prevoz v domačem-ko mednarodnem prometu.
Pa naj že bo kakor hoče! Ako bi biti zadnji vozni red sestavljali dovolj previdno in smotrno, namreč ,'J.ViV.', „ViV,v iV, vj,.\v):::;:-, bi ga zdaj ne bilo treba popravljati in krpati. AV v.'sv, V ,,v>v.’,'. 'AVAVisssvv.V V-fsV-sv , »V. v-. Zahtevamo, da povzročitelje prometne zmede kaznujejo, za odgovorno službo nesposobne ljudi pa postavijo na drugo, manj odgovorno službeno mesto, za katero so morda sposobni. Potem se take stvari ne bodo več ponavljale. In manj bo godrnjavega nezadovoljstva. Počkov.
OBVESTILO
Zimski čas jc najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji .,Edinosti" naj-ga za to porabijo, da bomo vsi vkup inieli ustrezen doiež na poštenem pospeševanju pravičnih teženj kmeČko-delavskega človeka in našega občestva!
Temna usoda
V Mnrbioru je izšla prva številka novega 'čaopisa »lužna stvarnost«. Kot odgovorni urednik je podpisan neki F. Ačimovič. List se tiska v srbohrvaščini, na polovico v cirilici, na polovico v' latinici, tiska pa ga Ljudska tiskarna Ta časops nna za seboj čudno zgodovino. zhajal jc že v Skoplju, v Zagrebu pa tudi v raznih drugih mestih v državi. Izgleda, da ga ho temna usoda zasledovala tudi v Mariboru, ker jc. državni tožilec zaplenil ze prvo številko, ki je komaj zagledala beli dan.
»Slovnec« 3. dec.
O muslimanskih politikih in avtonomiji.
»Muslimanski vodje niso omenili avtonomije Bosne in Hercegovine, ko so vstopih v zloglasno Stojadinovičevo vlado ... Glasovali so za vidovdansko ustavo in so sodelovali v mnogih vladah, odrekal so se avtonomije — razen na papirju ... Avtonomija Bosne in Hercegovine j bila begom vselej stvar, s katero Se je moglo dobro kupčevati... Hegemomsti in centralisti so se tega bali kakor živega ognja in so dajali njim, da bi ne bilo treba dajati ljudstvu v Bosni, ki jima je res do avtononije in so demokratske ureditve države,« piše
»Glas Crne gore«, Podgorica, 1. dec. 1939.
O enakopravnosti
piše PTT tako: »Pojem politične enakopiav-nosti je ozko povezan s pojmom o družbeni (socialni) enakopravnosti, če v družbi ni enakosti, ne more biti tudi prave enakopravnosti.« P.T.T., L dec.
O poljskih politikih.
»Poljaki so mogli dovolj izkusiti, kaj pomenijo obljube. Šli so v vojno in njih zavezniki so jih tako podprli, da so bili v treh tednih likvidirani. Isto, česar niso mogli doseči z lastno državo in lastno vojsko, hočejo doseči zdaj poljski politiki samo s pomočjo starih zaveznikov.«
»Glas sindikalno organiziranih radmka«, Zagreb, 1. dec.
»žaba je dvignila nogo«, piše »Glas« 1. decembra. »Finski oficirji pišejo v liste: Če sovjetska zveza noče pretrpeti poraza, naj ne napade finske vojske! In angleški listi dajejo pogum, češ, da ima Finska boljše orožje in boljšo vojsko kakor sovjeti da bo mogla Finska odbiti vsak ruski napad.«
smirs ..m
HA
vativcc. Radi tega jc nastal dovtip, da je osta! Winston zvest samo eni stranki, namreč oni, ki se zbira pod njegovim klobukom Bi! je podtajnik v ministrstvu za kolonije, tik pred svetovno vojno celo v ministrstvu za mornarico, njegova zasluga je bila, da je bila angleška mornarica ob nastopu vojne že dobro pripravljena. Med svetovno vojno se mu je več načrtov temeljito ponesrečilo in moral se je po
in	.
v naslednjih 9sloviti. Vendar so ga 1917. zopet pokli-voIitvahTe je 'pustil voliti pač kot libera- cali in mu izročili ministrstvo za oboro-tec danes je prav za prav zapet konser-1 zevanje. Po vojn, se je vrgel na pisatelje-
vanje. Napisal je več knjig: najznamenitejša je »Svetovna kriza«, najnovejša pa je njegova zbirka »Sodobniki«. V njih se je pokazal kot sijajen pisatelj, ki so mu morali tudi njegovi sovražniki priznati izredne sposobnosti. Njegovo ime je zaslovelo zopet, ko se je v znani vladarski krizi postavil odločno na stališče kralja Edvarda VIII. in njegove žene Simpsonove. Za svoj vstop v sedanjo vlado pa se je dobro pripravljal. Hitler v vsej Angliji Hi imel odločnejšega nasprotnika med politiki kakor je Churchill, kljub temu,
da je silno oddaljen od vsega kar kakor koli »diši po rdečem«. Njegovi napadi proti Hitlerju tudi niso ideološkega, ampak prav angleškega značaja. Churchill je videl v rasti nemškega nac. socializma samo veliko nevarnost za britanski svetovni imperij, sicer mu je pa bilo Hitlerjevo stališče proti komunizmu nad vse simpatično. Toda imel je pred nac. socializmom vendarle večji strah kakor pred boljševizmom. Vprašanje je, če se tudi to njegovo stališče ne bo še spremenilo.
7 dni
domailh vesti
*• jubilej naših železničarjev. Prihodnjo nedeljo, 10. t. m. slave železničarji 301etnico obstoja svoje stanovske orga-mzacije. Leta 1909. so ustanovili slovenski in hrvatski železničarji v Trstu svojo organizacijo na jugoslovenski podlagi, ki se je hitro širila in zajela vse slovensko ozemlje. Po vojni je iz te organizacije vzniklo Udruženje jugostovenskih železničarjev, ki so se jim kasneje pridružili tudi 'brodarji iz Dalmacije, ker tudi spadajo k prometnem osebju. Zveza priredi v nedeljo veliko proslavo, ki se je udeleže železničarji iz vseh krajev. Na železnici imajo oni in njihovi svojci do iijilDijane in nazaj prosto vožnjo.
Dvajsetletnico slovenske univerze bodo slovesno praznovali v Ljubljani 17, m- Sestavljen je poseben odbon ki vodi vse priprave za proslavo.
*• Beograjska univerza je bila radi nemirov študentov zaprta za 5 dni.
* Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki jo je bil ustanovil škof Strossmayer, je imela izredno s-kuipščfno, na 'kateri je predložil vseuč. prof. Bazala, da se prekrsti v »Hrvats»ko akademijo znanosti in umetnosti«.
»Večemik« ima v Ljubljani svojo pnlogo, ki se tam tiska.
* Slovenski akcijski odbor SDS se je osnoval v Mariboru. Predsednik je dr. Makso šnuderl.
#• Pri svojem obisku v Zagrebu je ministrski predsednik Cvetkovič izjavil, da je samo izvršil delo, ki ga je največji pobomik sporazuma Nj. kr. vis. knez namestnik tako dolgo želel in zasnova!. v * Čehi in Slovaki, ki jih je v naši državi kakih 80.000, bodo pri prihodnjih volitvah strnjeno nastopili in postavili svoje lastne kandidate.
* Razen socialističnega voditelja dr. Topaloviča je tudi bivši poslanec Nedeljko Divac pričel z delom za ustanovitev soc. dem. stranke.
Povišanje glavnice je sklenilo državno podjetje »Jugojeklo«, ki je nastalo iz železarn in rudnikov Zenica, Vareš, Breza in Ljubija. Delniška glavnica se bo povišala od 600 na 800 milijonov dinar-ie.y. Nameravajo obrate zopet povečati in predvsem modernizirati.
Uradni tečaji za december. Vsled vgjne v Evropi so se spremenile skoraj w*e važnejše valuto. Tako notira v inozemstvu francoski frank sedaj še nižje kot dinar. Finančno ministrstvo je za tekoči mesec december določilo naslednje tečaje za inozemska plačilna sredstva: napoleondor 350, zlati turški funt 398.30, ameriški dolar 55, kanadski dolar 54.80, angleški funt 215, palestinski funt 215,
fiptski funt 216, turški papirnati funt , marka 14.30, penge 8.70, brazil. mii-rejs 2.85, argentinski pezo 12.40, cilen-ski pezo 1.25, urugvajski pezo 18.60, bel-ga 9.15,	100 francoskih frankov 122.30,
lpO švicarskih frankov 1230,	100 lir
228.80,	100 holandskih goldinarjev
2018, 100 danskih kron 1100, 100 švedskih kron 1265, 100 norveških kron 1240, 100 finskih mark 107, 100 latov 735, 100 levov 45.50, 100 lejev 30, 100 drahem 40, 100 pezet 400, 100 čeških kron 105.50 in 100 iranskih (perzijskih) rialov 100 dinarjev.
Oni, ki hočejo v Ameriko, se obveščajo, da po novem letu ne veljajo več izdani ameriški potni listi. Zato jih je treba do najkasneje 29. t. m. dati potrditi najbližjemu ameriškemu konzulatu, ali pa poslaništvu v Beogradu.
* Povišanje plač zahtevajo železničarji. Izdali so spomenico, v kateri navajajo, da prejemki nikakor niso več v skladu z draginjo, ki je vsak dan hujša, tako da železničarji ne morejo več izhajati s svojimi dohodki.
*- Pokojninski zavod za nameščence bo v kratkem zidal v Mariboru tri hiše oziroma hišne bloke, da nekaj svojega denarja naloži tudi pri nas. Vsega skupaj bo Pokojninski zavod v Mariboru investiral tkakih 12 milijonov dinarjev.
Dva nova velika mostova sta bila te cini izročena prometu v Zagrebu. Gre za novi cestni most čez Savo, ki je stal
8	milijonov din. — Drugi most je železniški, tudi čez Savo in je dvotiren. Stal je skoraj 60 milijonov dinarjev. Oba mosta so gradile domače trvdke.
Občina v konkurzu. Trška občina Kozje, sedež okrajnega sodišča, ne more vsled nezadostnih dohodkov zadostiti svojim obveznikom. Zato je morala napovedati konkurz. Konkurzni upravitelj je odvetnik Gojmir Jelenc, konkurzni sodnik pa sodni predstojnik Josip Grum. Za izid postopka je iz razumljivih razlogov povsod veliko zanimanja.
Kavo, Čaj in čokolado,
koloniale in fine marmelade, konzerve, med in maslo kupi vsaka gospodinja najceneje le pri
IVANU LAHU
ŠPECERIJE - KOLONIALE - DELIKATESE
MARIBOR
Glavni trg 10 Tel. 25-03
Načrt volilnega reda za poslanske volitve, o katerem so sklepali na seji vlade, predvideva splošno tajno glasovanje. ^ železničarjev je bilo v Jugoslaviji
koncem preteklega leta vsega skupaj 80.806, 6648 več kot eno leto poprej. Nameščencev pa je bilo 9590, od teh v Sloveniji 1718.
0 Višje prevzemne cene svinj za Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine plačuje sedaj višje cene za izvoz živih svinj v Nemčijo, in sicer za razred A po 11.80, za razred B po 11.50 in za razred C po 11.50 dinarjev za 'kilogram žive teže. Seveda gre pri tem za pitane svinje, takozvane slaninarje.
Ut- Motoma vozila na bencin ali nafto je treba do 14. t. m. prijaviti oblastvu, do 29. t. m. pa ostale motorje za pogon strojev itd. Prijaviti pa ni treba motorjev ozir. vozil, ki niso urejeni na pogon z bencinom ali surovo nafto (dizlom).
■fr Prvo tranšo (obrok) 4-milijardnega posojila za javna dela sta te dni podpisali v višini 700 milijonov dinarjev Poštna hranilnica in Drž. hipotekarna banka. Obresti teh obligacij znašajo 6%, pri pod pisu pa je bilo treba plačati le 95 dinarjev namesto 100 nominalnih. Ker je bil rok za vpis zelo kratek, odstopata sedaj ta dva državna denarna zavoda obligacije vsakomur pod istimi pogoji, ki so veljali zanju.
Veliko zborovanje žen v Zagrebu
V	nedeljo se je zbralo v Del. zbornici v Zagrebu nad 3000 žen in 2000 mož. Več govornic je zahtevalo odločno, da sc priznajo ženam iste politične pravice kakor jih imajo možje, žene hočejo imeti enake socialne pravice — za isto delo isto plačilo! —, hočejo imeti možnost sodelovanja pri izdajanju zakonov, pravico do članstva v socialnih ustanovah, v občinskih odborih, hrvaškem saboru in v skupščini. Govorila je tudi privatna na-meščenka, ki je povedala, da je položaj uraumštva izenačen s položajem delavstva in to je privedlo nameščenke v vrste žen delavskega razreda, da se bore skupaj za pravice žen, pa tudi za pravice vsega delovnega ljudstva. Na koncu so sprejele žene obširno resolucijo, ki govori o zahtevah žen, kar tiče draginje, zaščite otrok, povišanja plač, miru in prave nevtralnosti itd.
GOSPODARSTVO
Draginja vedno večja
Po statistikah o izdatkih za prehrano in druge življenjske potrebščine se vidi, da je draginja v Jugoslaviji, čeprav jc naša država nevtralna, vsak dan večja. Cene za tekstilno blago so se v nekaterih primerih povišale z«, več kot polovico, povprečno pa sodijo gospodarski krogi v Beogradu, da so se cenc manufakturnega blaga povišale v treh mesecih, odkar jc Evropa v vojni, za kakih 40—45%- Cene bombaža in preje, kar vse moramo uvažati iz prek-morskih držav direktno ali preko Italije, so silno visoke, dražji pa so zaradi nevarnosti potopitve ladij tudi prevozi.
Na vseh borzah kažejo notacije glavnih surovin zelo čvrste tendence. Železo, svinec, baker, kavčuk, cink, cin, aluminij, zlasti pa mangan, nikel itd., ki se v ogromnih množinah uporablja predvsem v vojni industriji, jc silno jvoskočilo v ceni. Nekaterega blaga je začelo v inozemstvu primanjkovati, v prvi vrsli vsled spekulacij.
Inozemstvo se vedno bolj zanima za naše surovine in ponuja vedno višje cene. Podraženje enega predmeta ima za posledico 'L'udi povišanje cen drugega bfahga, ki je s tem v kakršni koli zvezi. Vedno bolj se v Jugoslaviji čujejo glasovi, naj vlada krepko poseže vmes in zajezi navijanje cen, ki z malimi izjemami nikakor ni upravičeno. Pri nas je ge zelo mnogo zalog iz časa pred vojno. Zato ni razloga, tako trii« v Beogradu, da bi se blago dražilo. Ako se, gre le za spekulaeijo. Sploš no zahtevajo ostre mere proti draženju. Iz Beograda poročajo, da se bavi vlada z mislijo, da bi z raznimi ukrepi zajezila povišanje cen. Izdana bo nova uredba, ker sc giblje ona, ki je bila izdana pred skoraj tremi meseci, v splošnem okviru.
Cujejo se Uidi glasovi, naj bi se izvoz gotovih predmetov ustavil, ker se s tem cenc zvišujejo. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, sc izvoz zaenkrat še ne bo ustavil, vendar bodo vladni organi budno pazili na razvoj prilik in bodo posegli vmes, ako bi sc to pokazalo za potrebno. Naglašajo pa, da bo j ugoslovenska vlada storilo vse, da sc tudi pri nas uvede načelo brezpogojnega dirigiranja gospodarstva, ker smatrajo, da je to' dandanes neizbežno.
□	Agencija »Havas« je poročala, da so ruska letala obstreljevala švedski parnik »Brunhilde«. Ko je parnik pristal v nekem pristanišču, pa se je izkazalo, da so bila to finska letala. Tudi obstreljevanje je bilo izmišljeno, ampak so se letala spustila na svojem običajnem poizvednem poletu nenavadno nizko. Švedski list »Af-tonbladet« je moral prinesti demanti.
„Mrtvi“ Strasbourg
Morda najbolj žalostno zunanje lice te« med vseh mest, ki jih je prizadela seda-nja vojna v Franciji in Angliji ima Strasbourg, čeprav ga še ni zadla nobena bomba ali granata. Vse je še kakor je bilo. Hiše stojijo kakor preje, ulice vodijo mimo hiš, le tu pa tam je kak spomenik ali cerkev obložen z vrečami peska, morda še bolj poredkem kakor v Parizu, toda pogled na mesto je danes naravnost strahoten. Kajti po vseh teh ulicah in trgih se tudi v času, ko je pri nas najbolj živahen promet in ko hitijo n. pr. neštete gospodinje nakupovat, po več minut ne prikaže živa duša. Mesto je kakor izumrlo. Vse je prazno, le bolj izven mesta, kjeff so postavljene žične ovire in španski jezdeci, ki čuvajo nad mestom-Trnjulčico, se pojavi tu pa tam kaka četa vojakov, ki pa kmalu zopet izgine v utrdbah. Na kioskih so še vedno nalepljeni časopisi, toda nikogar ni, ki bi stal pred njimi in jih čital. če stopiš bliže, vidiš datum: 2. sept. Tudi gledališki lepaki še vabijo v opero: široke črke naznanjajo, da se bo igral »Tanhii-ser«, oziroma »Grofica Marica«; toda to je bilo 14. okt. Tedaj se je gledališče zaprlo. Za. kako dolgo pa ne more povedati nihče.
1. spt. letos so bili meščani Strasbourga pač nemalo preseneči, ko so brali strogi odlok, da se morajo izseliti. In sicer prav vsi: Možje in žene, starčki in otroci. Tako je zahtevala vojaška oblast, in šele danes, ko imamo pred sabo svarilen vzgled v razrušeni Varšavi, so pač tudi največji optimisti spoznali nujnost te uredbe, četudi morda niso priznali nujnosti vojne sploh. Ukaz je bil kratek: Vsi bolniki, žene, starci in otroci se bodo vozili v vlaku in tramvajih, ostali pa naj si vzamejo za 4 dni hrane s seboj in se odpravijo — peš. Kako jim je bilo neki pri srcu, ko so zapuščali opravilo, ki_ so ga morda dan na dan opravljali ter žene in deco, s katero se bodo videli bog ve kje in bog ve kedaj?
Strasbourg je namreč komaj streljaj od nemške meje oddaljen, še s samokresom bi ga zadel, pišejo časopisi in le prav malo pretiravajo. Vojaške oblasti, ki so prevzele upravo nista v svoje roke, so obljubile, da ga bodo izročile meščanstvu takega kakršno je bilo, varovale in čuvale bodo domove tako, da se bo vse življenje lahko v trenutku zopet spravilo v stari tek. Seveda le tedaj, če mesto ne bi radi morebitnih topovskih napadov, o katerih sodijo, da so nevarnejši od zračnih, preveč trpelo.
300.000	ljudi je odšlo iz mesta in najbližje okolice. Njihove misli in njihovo upanje je v njihovem rojstnem kraju.
Kakšen namen ima pri nas ovčjereja?
Ovce sc navadno' goje v krajih, kjer svet ni tako prikladen za govedo in je torej govedo v manjšini. Pričakovati bi bilo torej, da bi se v takih krajih skušalo koristi goveda nadomestiti z ovčjerejo. Gotovo jc, da je kravje mleko najboljše, toda kjer je pomanjkanje kravjega, bi se dalo izkoristiti ovčje. Toda zanimivo je, da v mnogih predelih, kjer goje ovce, ovc sploh ne dojijo. Koliko izvrstnih izdelkov sc da napraviti iz ovčjega mleka, ki zdaleka prekašajo izdelke iz kravjega mleka. Naj omenim samo ovčji sir in kislo mleko, ki se z onim iz kravjega mleka še primerjati ne da. Kislo mleko iz ovčjega mleka jc podobno trdi smetani in se da nemoteno razpošiljati na večje daljave. V vzhodnih predelih naše države ga cenijo kot delikateso.
DOPISI
Murska Sobota
Praznik zedinjenja. Sobota, in vsa tukajšnja društva so na svečan način proslavila državni praznik zedinjenja. Sokolsko društvo je priredilo na predvečer 1. dec. tradicionalni) telovadno akademijo na kateri so nastopili vsi oddelki, in ki je bila izredno dobro obiskana. — Drugeg adne so bile po vseh cerkvah svečane službe božje, nakar se je vršila v Prosvetnem domu slavnostna seja Prosvetnega društva na kateri je pel Meddruštveni pevski zbor in govoril bivši nar. poslanec Bajlec. Predpoldne se je vršila še svečana seja v »gradu«, potem pa v Sokolskem domu (Sokolsko društvo!). Na posldnii je prav tako pel Meddr. pevski zbor pod vodstvom gosp. Gnna, govoril pa dr. M. Kovačič. Ob tej priliki se je vršila tudi zaobljuba novo pristopiv-šega sokolskega članstva.
Klub prekmurskih akademikov priredi 5. januarja 1939 svoj IV. akademski ples na katerem bo igral Brodway-jazz iz Ljubljane. Dobiček plesne prireditve bo namenjen predvsem izpopolnitvi potujoče ljudske knjižnice v Prekmurju. — SK Mura pa priredi takozva-ni »planinski ples« 1. februarja prih. leta.
Sv. Ana v Slov. gor.
Proslava narodnega zedinjenja je bila letos pri nas zelo lepo obiskana kakor od šolske mladine, tako tudi od ostalega občinstva. Poleg običajne proslave v ljudski šoli se je vršila naknadno proslava v Kat. prosvetnem domu, katero je vodil bivši narodni poslanec g. Špindler. V okviru te proslave se je vršil tudi politični sestanek pri katerem je prišlo od g. govornika do ostrih strankarskih napadov, tudi proti tuk. šolskemu upravitelju. Vsa naša poštena javnost upravičeno obsoja to postopanje, ki se je odpiralo ob priliki praznika naše svobode, ko bi trebalo strankarske borbe opustiti.
Red na našo pošto. V zadnjem fasu sepo-gostoma slišijo pritožbe o netočnem odpiranju poštnega urada, Dogajajo se slučaji, da morajo strankezjutraj dolgo čakati preden preko določenega časa pričetka uradnih uf uradnica odpre pošto. V mnogih primerih morajo mnogi čakati ves čas na prodajo znamk. Želimo, da se ti nedostatki nonravijo in da se bo urad odpiral točno ob določenem času.
Ljubljana
Kmečko prosvetno društvo »Brazda« je 2.
t. m. priredilo v prostorih gostilne »Keršič« v šiški družabno Miklavževo prireditev z izredno pestrim sporedom. — Uvodnemu govoru tov. Nemca je sledila burka »Fejst fant*, ki jo je izvajal dramatski odsek. Nato se je vršilo »Miklavževo obdarovanje« — velikih in majhnih, ki jc poteklo v kar najprijetnejšem razpoloženju. — Prireditev jc obiskalo izredno mnogo občinstva, ves čas pa je igrala sban-da<' skupine prekmurskih akademikov iz Dolinskega.
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroalav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru,