& 39«
— — •—— >i—Tll|-rMMi im mT Ti l~>AgnnTiltlTil
KfSvjina	na V Sv
V Uiiblianf, dne 27. septembra 1922.
Leto XV.
Sftir?
Glasilo ..Samostolne # kmetijske stranke za Slovenijo"

mf

Izbaja vsak četrtek* Naročnina £
>lal«tno •
■	Dia 6®
.............. Din 6"iS9
w w » •
itevflka
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaval si sam!
Inserati: stolpiča
urada« mgiae reklam«
Uredniitvo in npravništvo lista je v Miljam, Kolodvorska ulica 7. ▼ hiši,,Ekonoma^
Maščevanje gospoda Korošca.
Kakor poroča mariborska »Straža« je imel gospod Korošec, minister po hrepenenju v Ptuju shod, na katerem je dejal, da se bo SLS, če pride na vlado, brezobzirno maščevala nad vsemi onimi, ki danes nočejo trobiti v njen opozicionalen rog. In da bi ta grožnja bolj držala ln uplivala tudi na Kranjskem, je hitro zasekundiral gospodu Korošcu ljubljanski »Slovenec« in zagrozil z maščevanjem naprednim učiteljem, češ, gorje vam, če pridemo, mi na Vlada
Popolnoma mogoče je, da so grožnje g. Korošca naredile pri slabotnih ljudeh kak utis in da se, oso-blto na Štajerskem, še najdejo čudaki, ki se boje g. Korošca in njegove »svete« jeze. Glede nas samih moramo izjaviti, da smo se grožnjam g. Korošca prav prisrčno smejali, čeprav dobro vemo, da ni nihče zaslužil tako zelo »svetega maščevanja« g. Korošca, kakor ravno mL Smo pač tako zakrknjeni grešniki, da smo ponosni, ker smo ravno mi bistveno pripomogli k temu, da se danes g. Korošec ne more več vsesti v ministrsko klop v skupščini, temveč se samo nasloniti nanjo.
Prav prisrčno smo se torej smejali grožnjam gospoda Korošca, Čeprav nismo prav nič dvomili, da bi Sh hotel gospod Korošec uresničiti. Je sicer res, da je gospod Korošec $itoliški duhovnik, namestnik Onega, ki je dejal, da »Maščevanje je Moje,« toda kdo bi gledal na take malenkosti, kadar so v igri klerikalni Interesi!
In kdo bi gledal tudi na zahteve morale in pameti, ki pravijo, da so maščevanje pravega politika le njegova lastna dobra dela, s katerimi prepriča in pridobi tudi nasprotnika. Toda g. Korošec se očividno zaveda, da so v njegovi politični zgodovini dobra dela bolj redko pisana, da pa je precej bogata stran njegovih grehov in zato sega po maščevanju, zato se ga polašča »sveta« Jeza.
Nerodno pri tem je samo to, da je zaenkrat maščevanje g. Korošca le še pobožna želja, kajti g. Korošec SI mora najprej priboriti moč, da se bo sploh mogel maščevati Ni v čast zmožnostim ministra po hrepenenju, če grozi s stvarmi, ki jih še nima. Na ta način ne doseže drugo, ko da sili v odpor proti sebi vso ono večino slovenskega naroda, ki je dne 28. novembra vrgla klerikalno večino. Podlaga za maščevanje g. Korošca je torej presneto slaba.
In končno! Koga pa naj bi prestrašile grožnje g, Korošca. Menda vendar ni gospod Korošec tako ne-oprostljivo naiven, da misli, da bo preplašil nas, ki smo šli v boj proti njemu, ko je bil §e vsegamogočen podpredsednik vlade. Takrat bi se moral maščevati g. Korošec, takrat Je bil čas, ne pa sedaj, ko mora z gnevom v duši gledati, kako sedi v
ministrski klopi mesto njega « tovariš Pucelj. Delali bi krivico g, Korošcu, če ne bi priznali, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se nad nami maščuje. Toda premajhna je bila njegova moč, prevelika je bila naša sila in gospod Korošec je podlegel
Ce že takrat ni uspelo maščevanje gospoda Korošca, bo še manj sedaj in mi samo želimo, da prične gospod Korošec čimpreje z maščevanjem, bomo vsaj tem hitreje izvo-jevaU novo zmago!.
Z maščevanjem gospoda Korošca ne bo torej nič. Ker bi mu pa, kot dobri prijatelji radi ustregli, zato mu povemo enega njegovih največjih nasprotnikov, ki je kriv vse njegove nesreče in nad katerim se lahko izdatno maščuje.
Ta nasprotnik je on sam in njegovi, grehi!
Vsemogočen vodja slovenske politike, pravi pater patriae Je bil svoje dni gospod Korošec, toda s svojo spretno »politiko« je tekom dveh let dosegel, da je osovražen v Beogradu in brez vpliva doma. Težko je najti v politični zgodovini primere, da bi tako naglo in tako temeljito padel mož, ki je imel za seboj vso politično moč, sijajno organizirano Stranko in neizmerno torišče dela.
Ampak za to torišče dela je bilo potrebno drugačnega moža, kakor Je gospod Korošec in samo lepi kaplan ne more nadomestiti tega, kar so znali Šušteršič, Krek, Lampe, Žitnik, da omenjamo le glavne.
Pa da bi se ta lepi kaplan vsaj učil pri svojih prednikih. Kako mojstrsko je vodil dr. Šušteršič svojo stranko in kako šolarsko Jo vodi dr. Korošec.
Kako je cvetelo zadružništvo, ko je skrbel zanj dr. Krek in kako se je izpremenilo to v bankarstvo, ko je bil na čelu stranke dr. Korošec.
Kaka gospodarska politika se je vodila, ko je bil deželni odbornik dr. Lampe in kaka prazna in poulična politika je zavladala, ko Je padlo vodstvo SLS v roke dr. Korošcu.
In da primerjamo še idealnega Žitnika, ki je vse svoje delo posvetil klicu, cursum corda, kvišku srca, in ki bi s strahom gledal, kako od dr. Korošca pripuščeno hujskaštvo ubija narod.
V resnici! Več ko en vzrok ima dr. Korošec, da se maščuje nad seboj, ko se je vsedel previsoko za svoje moči in v škodo slovenskemu narodu.
Zato naj se gospod Korošec le maščuje I Toda zapomni si naj: Kdor z mečem, hodi naokoli, bo od meča poginil in kdor z maščevanjem, ta od maščevanja.
In da se to zgodi, bodo skrbeli v prvi vrsti številni Koroščevi grehi. Kolikor bo v naši moči, pa se bomo potrudili tudi mi. da ni zaman klical g. Korošec maščevanje.
Kako delalo.
Slovenski ljudski stranki je nadel narod ime stranke ljudskih sleparjev. Priznati treba, da se trudi vodstvo SLS, da ji ostane to ime na vse večne čase. Evo par primerov za to.
Vsled svoje dvoreznosti, ko so se v Beogradu klanjali Srbom, doma pa hujskali proti njim in vsled poraza pri skupščinskih volitvah, ko je SLS izgubila absolutno večino v narodu, se je moral g. dr. Korošec posloviti od ministrskega stolčka in SLS je morala preiti v opozicijo. Mesto vladne stranke je postala SLS brezpomembna opozicijonalna stranka, ki vsled svoje osovraženosti v Beogradu in nesposobnosti svojih
parlamentarcev ni mogla doseči niti tega, kar so druge resne opozicijo-nalne stranke z lahkoto dosegle. SLS ni mogla dati svojim volilcem drugega, ko hujskarije in teh jim je dala v obilni meri.
Toda malo ima narod od hujskanj in silno se moti tisti, ki misli s hujskarijami zakriti lastno nedelavnost in brezuplivnost. Tega so se zavedali naši klerikalci in zato, zvesti svoji zgodovini, ubrali sleparsko pot in vse uspehe nasprotnikov pri-pisavali sebi, vse lastne grehe pa obešali drugim. Da bi pa to bolje držalo, so Vse pridno zalivali s klevetami in hujskarijami.
Kadarkoli so slišali, da se v vladnih strankah pripravlja kak ukrep na korist prebivalstvu, takoj
so vložili interpelacijo in potem kričali po svojih listih: Glejte, to smo dosegli mi! Znano je njih slepomišenje z mostom pri Veržeju. Pol leta so se trudili naši poslanci za ta most, pol leta niso ganili naši klerikalci za dosego mostu niti z mezincem, mahoma pa so pisali njih časopisi, da so oni dosegli most pri Veržeju.
V	nevarnosti je bil obstoj bolnic v Sloveniji Da reši bolnice je zagrozil tov. Pucelj z demisijo in zahteval, da se v slučaju pomanjkanja sredstev zapro vsa gledališča, vse razstave, toda niti ena bolnica. In s svojim odločnim nastopom je ohranil Sloveniji bolnice. Komaj se je to zgodilo, že so klerikalni poslanci zaradi bolnic uložili interpelacijo in že je izšla v klerikalnih listih vest, da so klerikalni poslanci rešili bolnice.
V	svoji zadnji Številki smo pojasnili ves potek boja za dosego Olajšav v obmejnem prometu čez Muro. Največje zasluge si je pridobil pri tem tov. Mrmolja in brez njega še danes ne bi doživelo obmejno prebivalstvo olajšav v čezmernem prometu. Toda kaj store naši klerikalci. Potom svojih za-plotnikov razširjajo vest, da bi bil prost promet čez Muro dosežen že davn^, če ne bi nasprotoval temu tov. Mrmolja. Mi smo to nepoštenost temeljito ožigosali. Toda kaj store na to n?<i klerikalci?
V	»Slov. *>. Gospodarju« razglaša sedaj Žebot določbe mešane komisije glede čezmejnega prometa in sicer na način, kakor da bi vse to bilo njegovo in Roškarjevo delo. Toda niti Žebot in niti Roškar nista bila člana komisije in zato tudi sklepi komisije niso njihovo delo. Da pa Žebot še bolj zataji resnico, zato ne navaja razun seb3 in Roškarja nikogar, ki je bil pri komisiji navzoč, ker bi potem moral omeniti tudi tovariša Mrmoljo!
Pa še vse drugačni mojstri v politični slepariji so naši klerikalci. Letos je naše živinorejce silno udarila suša. V masi morajo živinorejci odprodajati živino in mestoma celo za slepo ceno. To nesrečo kmetovalca so hoteli izrabiti klerikalci sebi v korist. Prišli so k ljudem in jim govorili: »Vse bi se dalo rešiti, če bi bil minister Pucelj mož na svojem mestu. Minister Pucelj bi moral kmetovalcem brezplačno preskrbeti slamo in krmo in vsem oškodovanim živinorejcem povrniti škodo, če bi bil pravi kmetski minister.« Naši klerikalci so sicer dobro znali, da je kaj takega nemogoče, ker bi bila država s tem finančno uničena. Toda kaj jih briga to! Popolnoma zadovoljni so, da So očrnili tov. Puclja, sebe pa prikazali kot pravega kmetskega prijatelja. Njih poslanci pa so šli še korak dalje. Pogledali so hitro v proračun in ko so videli, da ni v- proračunu za take namene nobenega kredita, so odšli k tov. Puclju in zahtevali, da nakaže denar za pomoč od suše prizadetim krajem. Tov. Pucelj jim pojasni, da nima za ta namen prav nobenega denarja. Samo na to so čakali, da so potem mogli napisati v svoje liste, da so oni (klerikalni poslanci) zahtevali pomoč, da je pa tov. Pucelj nI hotel dati.
Poseben tič pa je poslanec Žebot. Po Slov. goricah so njegovi zaupniki raztresli vest, da bodo v Slov. goricah manevri in sicer po prizadevanju tov. Mrmolje. Vest je bila od konca do kraja zlagana, kar je poslanec Žebot seveda dobro znal. Pa se vsede in napiše interpelacijo na vojnega ministra, ki mu naravno odgovori, da o manevrih sploh govora ni. »Slov. Gospodar« pa poroča potem tako, ko da bi edino poslanec Žebot preprečil manevre.
Takih in sličnih primerov ljudskega sleparstva bi mogli navesti še celo kopo. Toda motijo se naši klerikalci, če mislijo, da bo to sle-parstvo držalo vse večne čase in da ne pride enkrat čas, ko bo to slepar-jenje ljudstva maščevano.
Da pa se zgodi to čimpreje, morate skrbeti Vi naši tovariši, ki hočete zmago Stare pravde. Skrbite za naš tiskovni sklad, da bomo mogli pravočasno in izčrpno pojasniti vse klerikalne sleparije, skrbite za podrobno agitacijo med narodom, skrbite da z živo besedo razkrijete njih laži, bodite vedno neomahljivi, da se cA Vaši trdni veri razbije vsak poizkus njihove sleparije!
Naj delajo oni s sleparijami — mi pa s poštenostjo, toda odločnostjo. V boj za Staro pravdo!
Izlet srbskih kmetovalcev v Slo-venilo.
Pravi praznik iskrenega bratstva je bil izlet srbskih seljakov v Slovenijo. Pomemben in potreben je bil ta praznik, ker šele z njim je bila utrjena bratska ljubav, ki že od nekdaj veže srbskega in slovenskega kmeta.
Tudi preje smo se že ljubili, toda naša ljubezen ni bila utrjena, ker se nismo še poznali. In ker se nismo poznali, je bilo včasih naše srce slabo in verjeli smo onim zlobnežem, ki so na tihem šepetali, da smo mi nekaj drugega ko Srbi in da zaradi tega ne smemo Srbom zaupati.
Pa tudi med Srbi so hodili razni zlobneži in mu na tihem šepetali, da so tam preko sami Švabi, ki da ga sovražijo in ki da nočejo nobene skupnosti ž njim.
Izlet sfbskih seljakov Je enim ko drugim zlobnežem temeljito pre križal njih nelepe načrte. Videli smo se, spoznali smo se in vzljubili smo se. Ista usoda nas veže, enaka ljubezen do zemlje nas druži in v bi stvu enako hotenje nas spaja. Zato je izlet srbskih seljakov poglobil na šo domovinsko ljubezen, obenem pa tudi pomnožil njih ljubezen do naših neodrešenih bratov.
Kakor lani, ko so obiskali naši tovariši Srbijo, tako se je zgodilo to di letos. Izlet je bil praznik bratstva in v tem je njegov najlepši pomen.
Nikakor nam ni mogoče, da bi ves izlet opisali tako, kakor zasluži Bilo bi preobširno in skromni »Kmetijski list« ne zmore tega. Enako ne moremo, čeprav bi iskreno želeli, sporočiti vsem onim tovarišem, ki so se izkazali s svojim požrtvoval nim gostoljubjem, imenoma svojo zahvalo. Preveč jih je in krivični bi bili, če bi koga izpustili. Zato naj zadostuje, če povdarimo, da je storil slovenski kmet v polni meri svojo dolžnost in da je pokazal, da je tudi v povojni dobi gostoljubje slovenskega naroda pregovorno. Zato hva la TI narod!
Potem ko so si ogledali naši srbski tovariši Ljubljano in ljubljan. semenj, so odšli na Brezovico in Je-žice, kjer so bili povsod sijajno sprejeti in pogoščeni. Nato so odšli naši gostje na Bled, kjer jih je ogromna udeležba na našem taboru naravnost zadivila. Iz Bleda so došli v Bohinj, kjer je bil sprejem posebno prisrčen. Nato pa so se odpeljali na Štajersko In jo skoraj vso spoznali. Šaleško dolino, Celje, Rogaško Slatino, Maribor, Ruše, Falo, Slovenske gorice, Ljutomer, Gven itd. so obiskali naši gostje in povsodl so bili sprejeti s takim gostoljubjem, da so bili vsi presenečeni. Do solz so bili marsikateri ginjeni in vsem ostanejo ti lepi dnevi v neizbrisnem spominu. Ves narod je pokazal, da ceni brate Srbe in ves narod je tekmoval ka-
ko da na najbolj prisrčen načia 00* kaže svojo ljubezen.
Izlet srbskih seljakov je t<*®f; uspel v vsakem oziru in vse priznan nje Kmetijski družbi, oddelku »a kmetijstvo in raznim odborom ža sprejem bratov Srbov, ki so s mm spretnostjo organizirali izlet.
Največje priznanje pa tebi, slo« venski kmet, ki si s svojim goSfc* ljubjem zadivil vse in dokazal, da^ zrel in dorasel, steber naše bodde* nosti.
Iskrena hvala pa tudi brato** Srbom za njih obisk in upamo, da: pride skoraj vesel dan, ko jih bcm mogli obiskati v njih lepi domov«*,
Naj živi sloga med srbski® slovenskim kmetom!
Zahvala srbskih kmetovalcev Sten vencem.
Srbski kmetovalci, vrnivši se iz pe* tavanja po Sloveniji v Srbijo, so poslali Kmetijski družbi sledeča fa*r javno zahval«.	——* "• „
Beograd, 18. septembra Zdravi smo se vsi vrnili v Beograd Po še svežih uttsih našega bratski objema čutimo se obvezane, da se Vato tudi tem potom zahvalimo za vaš prti srčtfi bratski sprejem in za globcfco iskreno ljubav, s katero ste nas povsOd: sprejemali pogostih in spremljevall skozi Vam milo in nam drago Slov^al-jo. Vaša iskrena bratska ljubav je tudi v naših srcih vžgala občutek najdrii-jega in najmilijega bratstva in ljubežn!, kar naj služi v jamstvo za skupno sifo-go na delu za ohranitev našega brniškega edinstva in za napredek OžtSe skupne domovine. Tu hočemo braiStVo in ljubezen širiti med našimi tovariši-ta Jo prenesti na mladino^ da bi Vas, vsi vzljubili, kakor smo vas mi vzljubili. Prosimo Vas, da to našo zahvalo tolmačite vsem mestom in odborom^B so nas sprejeli pogostili in spretmiMl in Jim sporočite, da jih iskreno bratško ljubima	_
V imenu kmetovalcev in strokovnjakov član uprave Srbskega PoljoDriv»& nega društva ''
Viča RaSovanovR.
FR. ZELENIK:
Ne driite denarja doma!
Od vseh strani naše "države pri* hajajo tožbe, da primanjkuje goiO-> vine in zato se je vlada že bavfla^ mislijo, da bi izdala novo miUj&rao papirnatega denarja. Iz te škodljms, namere pa ne bo nič, ker se S i« uprla Narodna banka.
Pomanjkanja gotovine je pfvj velik narastek cen in pa jako primi"« tivni nazori ogromne večine prebfa valstva Jugoslavije, posebno v nje* nih južnejših delih. Mirno lahko tr« dim, da je dobra tretjina denarja mrtva, ker je spravljena v skrinjas in slamnjačah kmetskega ljudstva. Že iz dveh primerov, ki sem jih Sam videl, se spozna, kakšni zneski še držijo doma. Nek kmetovalec Je od-, štel za nakup parcel takoj 18O.OO0K; a drugi je daroval v trenutnem na* vdušenju kar 60.000 K za zvonove. Oba sta imela denar spravljen doma.
Zadrževanje denarja doma /VI skrinjah in slamnjačah je jako kvar* no našemu gospodarstvu. Zaradi te-, ga nastaja potreba izdaje noVtfc množin papirnatega denarja, a ttt-jina, katera natančno zasleduje rfaS; gospodarski razvoj, ocenjuje naš/pO* ložaj po množini izdanega papirji-, tega denarja. Več je papirja v pftn metu, slabše izgleda naš položaj^fc. vrednost denarja pada, draginja Tfo raste. Z zadržavanjem denarja doma tedaj vsak škoduje sebi in sftČN jemu bližnjemu.
Dolžnost inteligence je, da po<l-učuje ljudstvo ■ v. tem oziru. Denar, spada v hranilnico, posojilnico ali
jtaSv..
RazSfajafte vedno to povsod ideje, ki Jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!
mMm
CeKovrf urad. Bank ne priporočam, ker so to škodljiv Špekulant s tajim denarjem.
Zal, da dela inteligenca premalo med narodom in zato tudi ne uživa ,več pravega zaupanja med kmet-skim ljudstvom. Del inteligence pa si je tudi pokvaril ugled In upliv med ljudstvom vsled prenavdušene agitacije za vojna posojila poginule 'Avstrije. Lažje delo bodo Imeli tisti Voditelji ljudstva, kateri niso zape-Uavali v podpisovanje avstrijskih vojnih posojil.
Ako se nam posreči spraviti ves papirnati denar iz skrinj in slam-njač v kroženje, bo nehalo pomanjkanje denarja in potreba novih papirnatih milijard. To bo uplivalo tudi nad vse blagodejno na draginjo in zaupanje tujine v naše gospodarstvo bo narastlo.	" '
Zato, dajte denar v denarne za-«
vode!
Pokrajinske vesti.
Seja okrožnega odbora SKS za Štajersko in Prekmurje bo dne 5. oktobra v Mariboru, v prostorih restavracije Halbwildl. Začetek seje ob desetih dopoldne. Udeležba ]e obvezna. — Načelništvo SKS.
(Tovariši, tovarišice!) Tiskarnlški stroški »Kmetijskega lista« so zopet znatno narasli in znašajo že skoraj tri krone za številko. Kje so pa še vsi ostali Izdatki za pošto, časopise, upravo in uredništvo! Naročnina na »kmetijski list« pa znaša samo 50 K letno, kar je manj ko eno krono za številko. »Kmetijski list« ima zato vedno večjo izgubo, ki so Jo dosedaj lfcftli poslanci In nekateri požrtvovalni tovariši. Uasno je, da se ne more zahtevati od posameznikov, da morajo le eni in isti vedno in vedno poravnati izgubo. »Kmetijski list« je v, službi vsega kmetijskega prebivalstva in zato je tudi vse prebivalstvo dolžno, da ga podpira. Mi fflmamo ne bank ne fondov in smo Zfito navezani na požrtvovalnost tovarišev. V lastnem interesu poživljamo zato vse tovariše in tovari-Šce, da pridno in z vnemo agitirajo za naš tiskovni sklad, kajti samo tako je zmaga kmetskega ljudstva zajamčena.
(Vojna ali mir?) Tako se glasi najnovejša klerikalna sleparija. Ko Je naša vlada že izjavila, da ne da za Carigrad prav nobenega vojaka, ko je bila s francosko - angleškim sporazumom vojna nevarnost sploh odstranjena, pridejo nakrat naši klerikalci in prično na široko pisati o vojni nevarnosti in naši miroljubnosti. Ti klerikalni špekulanti so si mislili: »Pišimo dosti o vojni nevarnosti, zraven pa povdarjajmo, da nočemo vojne za nobeno ceno in ker vojne itak ne bo, bo neumen rarod mislil, da smo mi vojno preprečili.« Ampak salamensko se motijo naši klerikalci, če mislijo, da bo ta ogabna sleparija uspela. Poznamo klerikalno miroljubnost. Tisoči In tisoči so padli vsled klerikalnih vojnih huj-skarij in tisoče in tisoče bi zopet žrtvovali, samo da bi sami pri tem zaslužili. Ker pa danes te prilike nimajo, pa so miroljubni. To je kratka resnica najnovejše klerikalne sleparije, ki jo bo spoznal tudi »neumen« narod.
(Nesposobna klerikalna politika.)
Zadnjič se je »Slovenec« silno široko razkoračil zaradi Deželne hipo-tekarne banke. Pa je moral skoraj »tihniti, ker v »Slov. Narodu« mu je bivši klerikalni državnozborski kandidat, dr. Gregorič popolnoma Zaprl sapo. Dr. Gregorič je namreč povedal, da kljub opetovanlm opominom In kljub, svoji dveletni vladi ni izvedla SLS. likvidacije deželne banke in da zadene zato krivda za sedanje stanje v Deželni hipotekami banki edinole SLS. Kakor v Beogradu, tako so bili tudi doma klerikalci popolnoma nesposobni. Vidi se pač jasno, da ne vodijo klerikalne politike več Šusteršič, Krek, Lampe in Žitnik, temveč le slabi njih Šolar-čki, kakor dr. Korošec in da ne pre-zremo najbolj majhnega dr. Gosarja.
(Naobrazbe kmeta se boje!) Dobro vedo naši klerikalci, da je konec njihove glorije, če bo naš kmet naobražen. Zato se prav nič ne čudimo, da je posl. Hohnjec protestiral proti temu, da hoče tov. minister Pbcelj osnovati srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Klerikalni protest bo seveda brez učinka, ker vemo, da je naobrazba predpogoj blagostanja. Ne bomo odnehali proti mračnjakom in s prosveto bomo ubili klerikalno duševno noč.
(Zopet novi davki.) Pod tem naslovom laže zopet »Slov. Gospodar«, kakor da so že sklenjeni novi davki, ker da ni bilo nobenega našega poslanca na seji zakonodajnega odbora. Kako grda laž je to, se vidi
najlepše iz tega, ker je bil na tej seji izvoljen tov. Rajar v pododbor, ki bo načrt finančnega ministra šele preštudiral. Ta pododbor do sedaj še ni imel nobene seje in je zato tudi »Gospodarjev« krik lažnjiv in brez podlage. Ko pa bo pričel pododbor s svojim delom, pa bodo naši poslanci že še skrbeli, da varujejo kmetske koristi, kakor so to storili še vedno in ne tako, kakor dr. Korošec, ki je podpisal vsako naredbo in vsak zakon, ker se je bal, da ga Srbi ne zapode z ministr. stolčka.
(Prvak klerikalnih falotov) je na vsak način »Slov. Gospodar«. Kar se tiska slovenska beseda, še niso bile natiskane tako grde laži, kakor jih redno prinaša »Slov. Gospodar«. Tako piše v svoji zadnji številki ta dični predstavnik klerikalnih klevet, da »verižita Mrmolja In Drofenik, da ne smeta govoriti proti vladi, ker da sta od nje plačana, da je Drofenik glasoval za manevre, da se Je Mrmolja pric]ganil v naš kraj, da je sedaj milijonar itd. itd. — Smatramo, pod svojo čast, da bi na take podlosti odgovarjali, temveč pravimo le eno: Vsled nepoštenosti posl. Puše-njaka je nemogoče tožiti »Slovenskega Gospodarja«. Zato naj g. Ra-dešček, kot urednik »Slov. Gospodarja«, ponovi te laži p-ed pričami In na javnem mestu, da ga bomo lahko tožili in da bo sodišče ugotovilo resnico. G. Radeščeku je tako dana možnost, da naše poslance naravnost porazno »razkrinka«, sebe pa neumrjoče proslavi. Toda vemo, g. Radešček tega ne bo storil, ker sam ve, da so vse »Gospodarjeve« pisarije grda laž. Vseeno jih trpi g. Radešček še v naprej. Pa nikar ne mislite, da ni g. Radešček prepričan katolik!
Kaznovani obrekcvaiec.) Radi obrekovanja tovarišev Skalickega in Malaska Je bil pretečeni teden pri okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen zloglasni urednik klerikalne »Sedanj-Ktl«, Radešček ns» 800 kron.
(Ste-.iovnikov atek) so obupali nad nehvaležnimi Kranjci in zato so pričeli na Štajerskem prodajati svojo učenost. Pa tudi tam jim ni sreča mila, kakor Je razvidno iz poročila »Slov. Gospodarja«. Stanovnikov atek so namreč v Kozjem tako dolgočasili zborovalce s svojimi stori-jami iz Horjula, da je zavladalo, kakor pravi »Slov. Gospodar« nepopisno navdušenje, ko je bilo konec atkovega govora In je pričel govoriti urednik Smodej. Prav radi verjamemo, kajti treba je imeti v resnici podkovan želodec, da človek prenese atkove modrosti. Atek, atek! Pustite politiko! Saj vas Neža še vzela ne bo, če boste po vsem svetu prodajali svoje učenosti, za dom Vam jih bo zmanjkalo.
(Klerikalci in vinogradniki.) Po dolgem in hudem boju je tovariš Pucelj dosegel, da moremo izvažati na Češko vino. Da je bilo to nujno potrebno ve že vsak šolarček in zato je vsak pošten vinogradnik tovarišu Puclju globoko hvaležen, ker mu je priboril češki vinski trg. Ne tako seveda oni zagrizeni klerikalci, ki so obrnili sveti evangelij na glavo in ki smatrajo kot svojo prvo »krščansko« čednost, da kradejo svojemu bližnjemu kjer le mogoče čast in pa dobro ime, zlasti, če je letžl tako nevaren njihov nasprotnik, kakor se sme s ponosom nazvati tov. Pucelj. Cisto naravno Je, da je na čelu teh nizkih zagrizencev »Domoljub«, to mojstrsko glasilce vseh zapeljanč-kov. Težko je reči, ali je »Domoljub« bolj zloben ali pa boU neumen, na tak način namreč piše o doseženem dovoljenju za Izvoz našega vina na Češko. »Domoljub« pravi, da Je prišlo to dovoljenje prepozno in da za to ni nikomur v korist. Je nekaj resnice v tem, samo da v čisto drugi smeri, kakor pa bi hotel »Domoljub«. Res je, že pred dvema leti bi se moral doseči Izvoz našega vina na češko, na vsak način pa tedaj, ko so ga znali doseči Francozi in Italijani. Neoprostljiv greh gosp. Korošca in klerikalcev je, da tega niso storili. Pa gospodje so si mislili: Naj le ostane vino doma, ga bomo vsaj cenejše pili! Nadalje fantazira »Domoljub« o cenah vinu in o prevoznih stroških in sličnem. Za lase vlači argumente, samo da bi v nič dal zaslugo tov. Puclja. In res se tudi povzpne na koncu do trditve, da bi bilo skoraj boljše, če pogodbe za izvoz našega vina sploh bilo ne bi. — Taka je torej klerikalna modrost in ljubezen do vinogradništva. Naj raje vse hudič vzame, ko pa da bi se izboljšalo stanje slovenskega vinogradništva, če ima pri tem zasluge kak nasprotnik, zlasti pa kak Pucelj! Vedno za plotom, vedno zavisten, vedno ozkosrčen in lažnjiv, to je geslo »krščanskega« »Domolju-
ba«. "Vseeno smo proti veri seveda mi!
(»Domoljub« in sokolsfca vzgoja.) Kadar prede klerikalcem trda, vselej se zatečejo k zlorabljanju vere. Tako piše tudi »Domoljub« silno na široko o sokolski vzgoji in njenih »kvarnih« posledicah. Vse pisarje-nje »Domoljuba« pa je prazno, popolnoma od muh, ker v vsem dolgoveznem Članku ne pove »Domoljub« niti z eno besedo, v čem da pravzaprav obstoji ona »pogubonosna stvar« v sokolski vzgoji. Zato poživljamo »Domoljuba«, da vendar že enkrat pove, kje v Sloveniji se Čutijo ti »grozni« učinki sokolske vzgoje, da se jih bomo znali varovati tudi mi. V kolikor je nam znano, sloni sokolska vzgoja na načelih Tyrša in Fugnerja in sicer sedaj ravno tako, kakor pa v letih od 1. 1863 pa do 1. 1900, ko so katoliški duhovniki blagoslavljali sokolske zastave in podpirali Sokola. In danes delajo na Poljskem katoliški duhovniki še vedno isto in poljski Sokol je ostal zaradi tega še vedno Sokol, poljski narod pa enako zvest katoliški cerkvi. Ni namreč v nevarnosti vsled sokolske vzgoje katoliška cerkev, pač pa licemerstvo, kakor ga razširja klerikalna stranka.
(Polhov gradeč.) Vsake pesmi, pa naj bo še tako lepa, se ljudje sčasoma naveličajo, če se vedno le ponavlja in ponavlja. Kaj pa šele Rihtarjeve popevke, ki ima poleg slabe vsebine še slabši napev. Kakor da bi nas mora zapustila, tako smo se oddahnili Pograjci, ko je Rihar ) odložil župansko čast in trdno smo i bili prepričani, da se nas nikdar več ne bo upal napasti. Pa Pograjci smo mislili eno, Rihar pa drugo. Odmor, ki ga je pridobil z resignacijo ra župansko čast, je hotel porabiti v to, da bi se namreč trdno vsedel na konja, s katerega je zletel. Ni se pa zadovoljil s tem, da mu pomaga vse, kar leze in gre doma po klerikalno, temveč poiskal si je tudi zunanjih zaveznikov. Iz Vrhnike mu je moral priti na pomoč Golmajer, iz Ljub-ljane Zupančič in Jovan ter še nekaj drugih. Tem nočemo njih nastopa med nami ravno posebno zameriti, ker niso poznali volka, ki je bil ogr-njen v volčjo obleko. Da bi se to preprečilo, je bil prvi in zadnji namen Riharjeve popevke. Riharju pa prav odkritosrčno povemo, da ni popevke zložil njegov sovražnik, temveč njegov prijatelj. Pa brez zamere!
(Do smrti ga preganjala nesreča.) Dne 24. sept. je obiral na desetletnem orehovem drevesu orehe tov. Remžkar, posestnik na Brezovici. Pri tem je tako nesrečno padel, da Je drugi dan umrl. Rajnki je izgubil v krivični avstrijski vojni tri nadebudne sinove, četrti pa je padel kot jugoslovenski vojak pri umiku pred Madžari tako nesrečno z voza, da je tudi umrl. Oče je Izgubil torej štiri sinove in se na koncu ponesrečil še sam. Pokojnik je bil vzor naprednega kmetovalca, dober oče svoji družini in skrben gospodar. Kmet-ska misel zgubi ž njim odličnega zagovornika, SKS. pa zvestega pristaša. Ohranimo mu blag spomin! 2alujočim naše sožalje.
(Iz Belokrajine.) Dobro je, da vidijo tudi tovariši izven Belokrajine, kako se skuša polastiti judovski kapital tudi zadnjega večjega narodovega imetja. V Belokrajini je bilo več večjih gospodarstev. Tako na primer 300 oralov obsežen bukovi gozd pri Trlbučah In 400 oralov veliki gozdni kompleksi v Radohi, na meji Belokrajine. Obeh teh naravnih zakladov sO se polastili na škodo domačinov tujci in sicer židje iz Hrvatske. Ne vemo, kdo je zakrivil to. Toda na vsak način bi se moralo poizkusiti stvar popraviti. Oba ta dva primera pa nam morata biti nauk za v bodoče, da ne pride še zadnje večje gospodarstvo v roke tujcem. Ravno sedaj se bije boj za nakup gradaške graščine, kjer je 900 oralov zrelega smrekovega lesa. Sicer je ta graščina pod sekve-strom in prodajo mora dovoliti agrarna direkcija v Ljubljani. Toda že se sliši, da zatrjuje znani češki žid Hoffmann vsem interesentom, da je on kupil to ogromno posestvo in da je prodaja že odobrena od merodaj-nega oblastva. Resnica je, da se Hoffmann že pogaja z raznimi čifuti glede odprodaje več tisoč kubičnih metrov smrekovega lesa. Priče so za to na razpolago. — Naj si zapomnijo merodajni krogi, da belokranjski kmet ne bo mirno trpel, da se teptajo njegove pravice ter zato apeliramo na svoje poslance, da pod nobenim pogojem ne pripuste, da bi kupil gradaško graščino Hoffmann ali pa katerikoli drug čifut. Zlasti pa ne sme dobiti graščine tak mož, kakor je Hoffmann. V premogokopu v Črnomlju koplje Hoffmann premog
le navidezno, v Vinici pa dela samo izborne kupčije z lesom, ki ga je ku-kil kot Jamski les. Ce bi imel pre* mogokop dobrega gospodarja bi bilo nakopano že dosti premoga in ljudstvo bi od tega kaj imelo. Hoffmann pa samo misli, kako bi premogokop dobro prodal, kajti on ni podjetnik, temveč špekulant. — Takim špekulantom pa se naša zemlja nikakor in pod nobenim pogojem ne sme prodati. Gradaška graščina naj ostane pod državno upravo, kakor n. pr. Auerspergovi gozdovi in tako bo ljudstvu najbolj pomagano. Ce se pa proda, potem se sme prodati edinole zadrugi, obstoječi iz samih kmetovalcev.
(Selo pri Bledu.) Preteklo nedeljo je bil občni zbor kmetijske podružnice na Selu pri Bledu. Klerikalci so delovali na vso paro, da bi si osvojili podružnico, pa so propadli na vsej črti. V odbor so bili izvoljeni le naši tovariši in tudi delegat za občni zbor je naš. V hudi jezi so poizkusili nato klerikalci občni zbor razbiti, pa se jim je tudi ta nakana popolnoma ponesrečila. Drugim so kopali jamo, pa se sami z dolgim nosom zvalili v njo. Našim tovarišem, ki so krepko branili čast zelenega praporja, kličemo: pogumno in vztrajno naprej do kmečke zmage!
(Predgrad pri Črnomlju.) Ker bo
tekla od poslancev SKS. priborjena železnica iz Kočevja k morju po zgodovinsko zanimivih in po svoji legi romantično lepih krajih, se mi zdi umestno, če popišem malo zgodovino našega Predgrada, ki leži tudi ob nameravani progi. Natančnejša zgodovina Predgrada in okolice je lepo opisana v »Dom in Svetu«, zato se omejim le na par najpomembnejših dogodkov. Vas Predgrad je igrala posebno veliko vlogo za časa turških bojev. Predgrad je bila trdnjava, ki je zapirala Turkom pot v Poljansko dolino. Ta njena vloga se še danes vidi v raznih zgodovinskih spomenikih. Se danes so ohranjeni topovi, ki so služili v obrambo proti Turkom. Zahodnji hrib pri Predgradu ima tudi še danes zgodovinsko ime »Straža«. S tega hriba je silno lep razgled In v jasnih dnevih se vidi z njega z daljnogledom tja do Zagreba in Ljubljane. Čisto naravno torej, da so si izbrali naši predniki ravno ta hrib, kot točko, s katere so opazovali, če pridejo Turki v deželo. Z ognjem so na to s Straže oznanili trdnjavi, če so se bližali Turki in prebivalci so imeli potem čas, da so se oborožili ln zbrali v trdnjavi. Zanimiv ostanek prejšnjih časov je dalje sramotilni kamen, ki stoji še vedno na svojem prvotnem mestu pri Knezovem gradu, tik državne ceste. Na ta sramotilni kamen so privezovali tatove in prešestnike. Predgrad je bil včasih zelo važen kraj. Bila je tu politična oblast, sodnija in drugi uradi. Upajmo, da prinese nova železnica novo življenje in da pridobi zopet ono veljavo, ki mu po njegovi legi gre.
Jožef Šmalcelj.
(Kozje.) Ves teden sem poizvedoval naokoli, kak utis da je naprava tukajšnji shod SLS na ljudi. Evo, ti, tovariš urednik, kaj govore ljudje po shodu: Klerikalci nam niso prinesli iz Beograda prav nobenih u-spehov, temveč samo prazne besede. Na te pa danes nihče več ničesar ne da. Najbolj pa boli ljudi, da slišijo venomer samo to, kako da je treba, da je vse na »krščanski podlagi«. Bilo bi že lepo, če bi to tudi bilo res, toda poglejmo samo po kozjanskem okraju, pa bomo videli delo onih ljudi, ki pravijo da delajo na krščanski podlagi. Ne maramo segati v družinsko življenje onih, ki so bili še pred kratkim pri Marijinih družbah in ki so vedno povdarjali svoje »krščanstvo«, kajti če ti nočejo spoštovati zakonske sreče, jo bomo spoštovali mL Na shodu so hvalili ljudi, ki so edini krivi, da imamo tako slabe ceste in mostove. Tudi delavcev in obrtnikov so se spomnili, seveda na svoj način. Dejali so, da so bili zlati časi tedaj ko je delavec delal 16 ur na dan, obrtnik pa prodajal le dobro blago. Tisti ki nič ne delajo lahko govore o šest-najsturnem delavniku. Obrtnik pa daje danes ravnotako dobro blago, ko včasih, samo izdelki tovaren so manjvredni. Pri pridigi, dne 24. septembra je gospod dekan silno tarnal, kako da je ves svet izprijen. Naj ne išče krivcev naokoli, ker največ so temu krivi tisti, ki so večno le govorili o krščanski podlagi, v resnici jim pa Je bilo le za denar.
(Kaplan Ivan Krušič) iz Št. Petra je bil na sodišču v Kozjem obsojen na 800 kron kazni, oziroma na štiri dni zapora in to zaradi razžaljenja časti. ŠentpeterČani, zakaj podpirate ljudi, ki vas zapeljujejo v nesrečo.
(Sv. Jurij ob ŠčavnlcL) »Ve gospodinje pa, če imate pri gospodinjstvu kaj odveč, kakor n. pr. mast, moko, kokoši itd- prinesite to v župnišče, da morem na dan tv. birme svoje posectiike primerno pogostiti«, tako Je govoril naš župnik v nedeljo, dne 27. avgusta pri pridigi. To Je govoril župnik, ki ima najlepše veleposestvo v fari, mnogo živine, kuretnine, konje, svinje itd. In še dva krasna vinograda. — Zgražamo se nad tako beračijo, ko ima vendar sam vsega dovolj, v svoji skoposti pa noče postreči z lastnim, temveč raje s tujim blagom. — Skrajni čas je, da se da duhovščini spodobna plača, vzame pa se jim vsa posestva in druge dohodke. — Če imate denar, da vozite »Orlice« (Orli namreč morajo iti peš, pelje se med »Orlicami« le glavni »orel« — Župnik), imeli boste pač tudi toliko, da pogostite škofa in vaše povabljene goste. _______
Shod SKS. ,
bo v nedeljo, dne 8. oktobra v TTletliki. Poročata tov. minister Pucelj in posl Rajar.
Seja okrajnega odbora SKS. v Kranju bo v pondeljek, dne 9. oktobra dopoldne pri Petrčku, Seje se udeleži tudi tov. minister Pucelj.
Pofitiine vesli.
(Kralj Aleksander) se je v spremstvu zunanjega ministra Ninčiča povrnil s svojega potovanja po češki, Parizu in Londonu v Beograd. Kraljica. Marija se povrne šele čez sekaj dni.
(Velik uspeh male antante.) V
svetu Društva narodov so bile dosedaj zastopane le velesile. Sedaj dobi v svetu tudi mala antanta svoje mesto. Malo antanto bo cajbrže zastopal naš minister zunanjih zadev. Italijani so seveda sprejemu male antante v svet Društva narodov zelo nasprotovali, pa so propadli.
(Konec carigrajske vlade.) Carf-
grajska vlada je podala sultanu celokupno demisijo, ki jo je sultan tudi sprejel. Najbrže bo posle carigrajske vlade prevzela angorska vlada in Kemal paša bo postal sultan, kar bo imelo velike posledice muslimanski svet.
(Sporazum med zavezniki) Je
je glede Turčije dosežen. Anglija, Francija in Italija so povabili v skupni noti Kemal pašo, da se udeleži orientske konference. Zavezniki izjavljajo, da so pripravljeni razmo-trivati o tem, da postaneta Odrin ta Tracija do reke Marice turška. Predpogoj pa je, da Kemalove čete ne prestopijo nevtralne cone v Mali Aziji. S tem predlogom je vojna nevarnost padla. Konference se udeležita tudi Rumunska in naša država.
(Bolgarski predlog.) Bolgarska vlada je predložila, da bodi Tracija avtonomna pod vrhovno upravo Društva narodov. Bolgarska vlada je naprosila našo državo, da podpiramo njen predlog na orientski konferenci.
(Mirovni apostol) hoče bit! <lr. Korošec in kovati sebi političen kapital. Naj gospod Korošec lepo o svoji miroljubnosti molčL L. 1917 Je bil on tisti, ki je brez potrebe podal avstrijskemu ministru tako krvavo izjavo, da se je zgražal celo dr. Šu-šteršič!
(Bivši nemški cesar Viljem) se
kljub protestom svoje rodbine v kratkem zopet poroči.
(Veliki boji so nastali na Bolgarskem) med vlado in opozicionalni-mi strankami. Vlado imajo tam v rokah kmetje In proti njim so se združile vse meščanske stranke in stvorile velik blok. Blok je hotel nato v Trnovem prirediti veliko protestno zborovanje. Zato so sklicali tudi kmetje v Trnovo svoj shod. Kmetje so bili v velikanski premoči in zato se shod bloka ni mogel vršiti. Ogorčenje kmetov je bilo tako velikansko, da bi skoraj linčall vse voditelje opozicionalcev, če ne bi notranji minister Duskalov svečano prisegel, da pridejo vsi bivši ministri od 1. 1913 do L 1918 pred ljudsko sodišče. Sodilo se bo sledeče: Vsak Bolgar mora odgovoriti na vprašanje, če je ta ali oni minister kriv, z da ali ne. Če bo polovica glasov za da, potem bo obtoženi oproščen. Če bo pa le en glas več za da, potem bo obsojen na 10 let Če bo 60% glasov za kriv, potem se kazen zviša in pri 85% glasov z da, se izvrši smrtna obsodba.

Zakal imamo
slabe krave?
Vsak strokovnjak, ki ima priliko Ogledovati si živino po naših, posebno dolenjskih sejmih, se z začudenjem vpraša, kako je mogoče, da Imajo naši mali živinorejci splošno Itako lepe in velike vole, nasprotno pa slabe in mršave krave.
Ponos našega malega kmeta so njegovi voli. Takoj od rojstva jih oskrbuje, zasleduje njih razvoj in Jih, ako so dosti razviti, tudi po od-itavljenju dobro krmi. On ve, da čim bolje jih bo oskrboval in krmil, da trni bodo tem hitreje zrasli in preje fcmožnl za vprego. Ko pa odrastejo, $h proda, kar mu vrže lepo vsoto eenarja. Nekateri redijo junčke in Vole le za prirejo, da z večkratno menjavo volov zaslužijo lepe stota-le. Zato dobijo voli pozimi in v letih, jr, katerih primanjkuje suhe krme, Ittjboljšo krmo, kolikor toliko tudi močna krmila in redno oskrbo. Za krave pa se naš živinorejec premalo Zmeni. Gospodinja, ki ima v hlevu pri kravah opravilo, ne daje kravam kaj boljšega, in ker dostikrat pri-tnanikuje krme, se morajo krave in mlade telice zadovoljiti s slamo in slabim senom ali pa namesto tega z ostanki krme od volov. Da bi našim kravam privoščili redno tudi nekaj močnih krmil, se dogodi le redko, kvečjemu pred otelitvijo.
Krava, ki je pred letom rodila bička, ki smo ga zredili za junčka, je drugo leto vrgla telico, ki jo gospodar odloči za pleme, ker bo dotedanje krave odprodal. Ko telica doseže starost kakih 6 tednov, se jo Skuša odstaviti, da smo tako preje 'deležni mleka.
Taka mršava kravica ima pa več-trat prav lepo tele, ki je hitro rastoče, lepo okroglo, dobro rej eno, posebno, ako tako kravo po porodu bolje krmimo. In ravno sedaj pride na vrsto oni greh, katerega se naši živinorejci prav nič ne zavedajo, da namreč tele prehitro odstavljajo, da mu ne pokladajo vseh redilnih snovi, Id jih je imelo v materinem mleku in da vsled tega zaostane v rasti in se tudi pozneje več ne opomore.
Kako naj temu odpomoremo?
Le s smotrenim, vztrajnim delom m ne tako pogostim menjavanjem krav, kakor to delajo naši kmetovalci.
Ce imaš v hlevu dve ali tri krave, jih moraš zadostno krmiti. Če nimaš zadosti krme, je bolje slabo molznico prodati, ker je boljše rediti malo živine pa lepe, kakor veliko in mr-iave.
Pri dobrem krmljenju se suhe fcrave v kratem opomorejo in bodo dajale primerno več mleka. Na ta način doženemo, katera krava ima ugodno podlago za mlečnost in ka tera np. Le od dobrih mlečnih krav bomo skrbno odbirali teleta za pleme, da si ohranimo, oziroma povečamo mlečnost krav.
Mlado tele pustimo pogosto sesati pri kravi. Navadno je tele na dolgo privezano, da lahko sesa, kadar hoče; ali pa spuščamo tele iz posebne pregraje ob priliki, ko gremo molsti. Mlado tele do 14 dni starosti zahteva večkratno pripuščanje k sesanju, ker je njegov želodec majhen in drži približno le 1 liter. Zato je dobro, da se pripušča dnevno 5 do 6 krat k sesanju. V najnovejši dobi se splošno priporoča napajanje teleta takoj po porodu s posebnimi napajalniki, ki Imajo gumijev sesek, za katerega tele vleče. Pri tem izrejevalnem načinu, ki se ga močno poslužujejo Švicarji, Danci in drugi napredni živinorejci, dosežemo velike uspehe. T,akoj po porodu kravo temeljito pomolzemo, od-lijemo 1 do 1 Yz litra mleka (mlezve) V napajalnik, pridržimo teleta, da prime za gumijev sesek in ga naučimo sesati. Ako enkrat poskusi, gre v drugič bolje in to delo ponavljamo vsake 2 do 3 ure. Vsakokratna temeljita molža do zadnje kapljice in večkratna molža vpliva jako ugodno na razvoj vimena. Tele dobi mleko enakomerne sestavine, posebno več tolšče. Pri spuščanju h kravi posesa namreč tele le prvo mleko, ki je bolj vodeno in če krava veliko molze, ostane dosti mleka v vimenu, kar slabo vpliva na mlečnost. Pri napajanju telet s pomočjo napajalnika imamo boljšo kontrolo o potrebi mleka za teleta. Kakor raste mu polagoma povečamo množino mleka, ki se vsak teden poveča za 1 liter. Od 14 dni naprej zadostu-33 3kratno napajanje dnevno, 2 do 2V2 litra mleka na enkrat. S 4. ted-uom starosti se navadi jesti suho kr-rio (fino seno ali otavo), ki jo polagamo v nizke jaslice. Poleg tega dyemo teletu zmečkan oves, pomešan s pšeničnimi otrobi, lanene tro-.
pine, 5 gr Majnega apna m 5 gr soli. Tako vzrejeno tele bode lepo rastlo in odstavljanje ne bo delalo nobenih težav. Odstavljajmo Šele po 8 tednih in sicer polagoma. Polno mleko nadomeščamo s posnetim mlekom ali pa dajemo vsak teden za 1 do 2 litra polnega mleka manj ali pa pripuščamo tele 2 krat, nazadnje samo enkrat na dan. Polagoma odstavljeno tele ne izgubi na teži in se bo tudi naprej lepo razvijalo. Teletu moramo privoščiti prostosti v tekališčih, ograjah ali pa na paši. Na pašo sme odstavljeno tele šele takrat, ko je svojo mater pozabilo in ni nevarnosti, da bi sesalo druge krave.
V splošnem velja, da dobra krma, voda, sveži zrak in dovolj gibanja na prostem najbolj pospešujejo razvoj teleta. V hlevu bodi dovolj nastilja in snage. Mrčesa pri mladi živini so največja škoda za živinorejca. Mlade telice ženimo na planine šele drugo leto. Po končani starosti od IV2 do 2 let se sme prvič k biku pripustiti. Le tako vzrejene telice nam bodo dale lepe krave in le tako je mogoče našo kravjerejo povzdigniti.
___ F. Malžsek.
Gospodarstvo.
(Prekmurska železnica.) Ministrski svet je odobril razpis gradnje železniške proge Ljutomer - Ormož. Proga se torej prične graditi v najkrajšem času.
(Vinogradniki!) Našim dobrim vinom se obeta lep trg v Čehoslo-vaški republiki. Pa samo dobrim vinom. Zato se potrudite, da pridelate dobro vino. V to je pred vsem treba, da grozdje popolnoma dozori. Ne prenaglite se! Čakajte s trgatvijo, kar najdalje mogoče. Sortirajte! Najboljše grozdje poberite skupaj, hitro odtisnite, mošt nekoliko za-žveplajte in ga spravite v snažno, ovinjeno posodo. Pazite, da mošt dobro poklpi, po končanem kipenju pretočite mlado vino, ko se učisti, v snažno posodo, ki jo držite polno! Dobro blago najde lahko kupca in doseže dobro ceno. Skalicky.
(Hmeljarji, ne verujte iažnjiv-cem!) V Savinjski dolini so pričeli klerikalci razširjati nesramne laži o naši SKS. Ti večni klevetniki govore, da so samostojni in vsem na čelu seveda tovariš minister Pucelj upeljali izvozno carino na hmelj in sicer nič manj ko 100 kron za kilogram. Vse skupaj je podla in grda laž, ker se za izvoz hmelja sploh ne plačuje nobena carina, kakor se more vsakdo prepričati na vsaki carinami. Klerikalna laž je tembolj in-famna, ker se je tov. minister Pucelj vedno oziral na koristi slovenskih hmeljarjev in izposloval tudi hmeljarskemu društvu znatno podporo. Vprašamo hmeljarje, kake podpore pa so dosegli klerikalci? Nobene! In to je vzrok, da sedaj tako nekrščansko lažejo.
(Kdor zaposluje hišne posle), kakor služkinje, sobarice, kuharice, pestunje, kočijaže, hlapce itd., jih mora do dne 30. septembra v svrho zavarovanja v primeru bolezni in nezgode prijaviti pri pristojnih poslovalnicah, ker bi bil drugače občutno kaznovan. Prijavne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah proti povračilu nabavnih stroškov. Posli, ki opravljajo izključno ali večinoma kmetijska dela, niso podvrženi zavarovanju. Vsa pojasnila daje Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani (zavarovalni odsek), oziroma njegove poslovalnice.
(Vinski trg.) V Vojvodini je silna preobilica vina, ki grozi naravnost katastrofalno, če se ne izboljša promet. Cena vina je ponekod že padla na 350 kron za 100 litrov. Na HrvaŠkem bo vina dosti, toda vsled prezgodnje trgatve bo kislo. Dalmatinski mošt se kupuje v Bakru po 18 kron liter. Ljutomerčana se dosti zahteva. Sploh kaže trgovina s slovenskimi vini ugodno in to zlasti za prvovrstna vina.
(Žitni trg.) Zagreb, dne 24. 9. Pšenica (76 kg) K 1630 do 1650, koruza od 1490 do 1520, rž (71) od 1450 do 1500, ječmen za pivovarne (66 kg) od 1580 do 1620, ječmen od 1489 do 1520, beli fižol od 1550 do 1600, moka Št. 0 od 2700 do 2750 in otrobi od 850 do 920 kron za 100 kilogramov.
(Dunajske cene.) »Koroški Slovenec«, ki ga toplo priporočamo, objavlja sledeče cene na dunajskem trgu. Voli od 10 do 17 tisoč kron, krave od 9 do 12 tisoč, teleta od 7 do 9 tisoč, pitane svinje od 30 do 34 tisoč avstr. kron za kg žive teže. Mesne cene: goveje meso od 17 do 35, svinjsko od 34 do 38 in telečje od 16 do 28 tisoč avstr. kron; slanina od 52 do 62 tisoč, maslo od 33 do 36 tisoč, eno jajce 1100, kg jabolk od 800 do 2000 K, kg hrušk od 700
do 2400, kg breskev od 3 do 4800 avstr. kron. Hlebček belega kruha (1250 gramov) 6000 avstr. kron. Sobe v hotelu nad 200.000 kron. Dunaj je postal mesto milijonarjev, kajti vsak ima na Dunaju že nad 1 milijon mesečne plače. Tako imajo višji uradniki na mesec poltretji milijon plače. Ali kaj pomaga to, ko pa velja ena obleka celih 2 milijona kron.
(Trg s slivami) V okraju Brod Požega prodajajo kmetje slive po 6 do 7 kron kilogram, v Bosni pa po 4 do 5 kron. Kupčija gre dobro in je ravno kupčija s slivami v veliki meri vzrok, da se je popravila naša valuta.
(Naš izvoz.) V prvi polovici letošnjega leta je bilo izvoženega blaga za 1.631,483,555 dinarjev, kar je zneslo več ko lani, ko je znašal izvoz le 1.160,051.982 dinarjev.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 258 do 266 kron, angleški funt od 1148 do 1180 kron, švic. frank od 48 do 49.6 kron, francoski frank okoli 20 kron, laška lira 11.08 in češka krona 8 do 8.32 kron; nemška marka 18, madžarska krona 10 in avstrijska krona nekaj več ko 3 de-setinke vinarja.
(Dobrovoljačka banka u Zagrebu) je začela razpošiljati delnice I. emisije v zamenjavo začasnih potrdil. Te dni je zavod dobil dovoljenje za trgovanje z devizami in valutami. Banka se preseli v svoje stalne prostore, Ilica, br. 26. S tem je banki omogočeno poslovanje v popolnem obsegu. Vpis delnic II. emisije traja do konca oktobra. Za Slovenijo je poverjen sprejemati prijave Savez dobrovoljaca v Ljubljani, Kolodvorska ul. 3 ter okrožni klub v Mariboru, Celju in Kranju.
Književnost.
(Dr. Johej Štefančlč: Naša Domačija), misli dobrovoljca o osnovi oblasti Maribor. Samozaložba. Cena brošuri 3 dinarje. — Eno prednost ima ta brošura na vsak način. Pisana je z veliko dobre volje in z ljubeznijo do domovine. Toda danes to ne zadostuje in v brošuri se vidi to preočito. Toliko politične naivnosti je v brošuri, da smo kar obstr-meli. Takoj uvodoma se pričenja ta naivnost, ko se polaga Pašičevim besedam važnost, ki je ne zaslužijo. In potem se nadaljuje ta naivnost poglavje za poglavjem. Da nekatere teh naivnosti zabeležimo. Pisatelj pravi: Čim bolj se ljudstvo odteguje strankarskemu političnemu delovanju, tembolj s tem- dokazuje svojo zrelost.« Da je ravno nasprotno resnica, se razume samoposebi. Pisatelj je našel dalje, da so sedanje »vladne stranke z donešenjem ustave in njenih poglavitnih izvršilnih zakonov storile svojo dolžnost, in čast temu delu.« Toda pri tem so izčrpale svoje zadnje razpoložljive sile in zato se morajo umakniti drugim, novim svežim silam. Naj le počaka gospod doktor do prihodnjih, volitev, pa bo videl, kako so vladne stranke izčrpale vse svoje sile. Kdor dela dobre zakone, ta se še nikdar ni politično ubil, še manj pa izčrpal. Sicer pa sami čakamo na one sveže mlade sile, ki bodo odrešile državo. — Šušteršičeva brošura ni prav noben konfiteor spokorienega grešnika«, kakor pravi dr. Stefan-čič, temveč porazna obtožba klerikalcev. — Politična naivnost je temelj brošure, zato nosi isti pečat tudi njegov praktični program depolitizacije. 1. Statistika po stanovih je nemogoča, ker še ni nihče našel ključa, po katerem bi mogel v vsakem primeru potegniti mejo med stanovi. 2. Organizacija dela je tako nejasno povedana, da se približuje frazi. Mimogrede: SKS ni politična organizacija, ki zasleduje tudi stanovske interese, temveč, ki zasleduje predvsem stanovske interese. 3. Glede velikega župana pa je pisatelj netočno informiran. 4. Razdelitev mandatov po skupni listi pa je v resnici več ko problematičen poizkus in tu se neha celo naivnost. Obstrmeli smo, da more sploh kdo predlagati, da naj od 60 poslancev na Štajersem dobe kmetovalci le 18 poslancev! Praktičen program depolitizacije, kakor ga je razvil pisatelj, zato odločno odklanjamo. — Kdor ljubi luksuz tudi v politiki, temu brošuro toplo priporočamo.
Raznoterosti.
Zakaj so Francozi na strani Turkov? Kakor znano, podpirajo Francozi odkrito Turške zahteve po Carigradu in Traciji. Da ne zaradi lepih oči Turkov, kažejo sledeče številke. Pred vojsko je zavzemala francoska trgovina drugo mesto v turški trgovini. Danes pa stoji na šestem mestu. To hočejo Francozi
popraviti in zato so Turkom prijazni. Trgovina Turške je bogata in pred vojno je izvozila Turška letno za 50 milijonov žita, 130 milijonov sadja, tekstilnega blaga ža 200 in kož za 18 milijonov frankov. Od tega blaga je Francoska izvozila nad 100 milijonov, danes pa le neznatno množino. Današnja Turška ima okoli 2000 kilometrov železnic. Veliko francoskega kapitala je vloženega v te železnice, dobiček pa imajo od tega Angleži. V otomanski banki, ki je upravljala turške državne dolgove, je bila veČina akcij v rokah Francozov. Zato skušajo Francozi popraviti svoje odnošaje s Turki, da ne izgube tudi na Turškem svojega kapitala, kakor so ga izgubili v Rusiji.
(Ameriško časopisje.) Značilna za ameriško časopisje je sledeča anekdota: Neki ameriški poljedelski list je prinesel sledečo notico: »Naš list je včeraj kot prvi javil smrt g. Adama Swensona. Danes javljamo zopet kot prvi, da je ta vest prezgodnja. G. Adam Swenson še živi. Iz tega se najbolje vidi, kako prinese naš list vedno prve informacije.«
(Avtomobilske nesreče) so se v Ameriki zelo pomnožile in sicer za 4 odstotke, dočim je število vseh drugih nesreč padlo. Kako grozen obseg so že dosegle avtomobilske nesreče v Ameriki, kažejo sledeče številke: L. 1921 je bilo lahko in težko poškodovanih ljudi vsled avtomobilskih nesreč nad 800.000. Od teh je bilo ubitih okoli 12.500 ljudi. Vsakih 42 minut je torej poginil en Amerikanec pod kolesi avtomobilov. Če bodo pri nas drveli tako avtomobili, kakor se to opazuje v zadnjem času, potem bomo menda kmalu dosegli Ameriko.
(341 kilometrov na uro.) Znani aviatik Lekuant je pred kratkim dosegel s svojim aparatom brzino od 341 kilometrov na uro. To se pravi, da bi mogel priti Iz Ljubljane v Trst in nazaj še preje nego v eni uri.
(Kakšni so komunistični učitelji.) Tajmsov dopisnik iz Rige prinaša zanimivo poročilo enega glavnih ruskih šolskih nadzornikov o stanju šolstva v Rusiji. Učitelji, posebno oni, ki so stopili v službo po boljše-viškem prevratu so popolni ignoranti Ti »učitelji« niso mogli odgovoriti niti na najnavadnejša vprašanja. Nekateri so trdili, da se giblje solnce okoli zemlje, drugi niso znali, ob katerem morju leži Petro-grad, tretji so mislili, da meji Rusija na Francijo in Avstrijo. Ko se jih je vprašalo, kdo da vlada v Rusiji, so znali samo to, da Lenin in Trockij O kakem pojmu o zgodovinskih In drugih vprašanjih ni bilo seveda niti govora. Ampak poVišanje plač so zahtevali.
(Kako se nauči plavati.) Nek francoski list je objavil sledeče navodilo, kako se vsakdo tudi v sobi nauči plavati. Vzame se navaden škaf, ki se ga napolni z vodo. V škaf se vtakne obraz in drži oči odprte. To se ponavlja večkrat, dokler se človek temu ne privadi. Potem se vtakne usta v vodo in se jih drži odprta. Sedaj se je treba privaditi samo še temu, da se drži glavo z odprtimi očmi in ustmi pod vodo, pa zna človek plavati. Kdor ne verjame, naj poskusi!
(O te ženske!) Pri neki sodni obravnavi bi moral obtoženec izpovedati nekatere nespodobne stvari. Sodnik je zato pozval vse spodobne žene, da zapuste dvorano. Kot klop so vse obsedele. Nato je dejal sodnik: »Ker ni nobene spodobne žene več v dvorani, obtoženec povejte vso stvar.« — Žene so bile nato silno hude, pa ne zaradi tega, ker jim je dejal sodnik, da so nespodobne, temveč ker ni obtoženec povedal dovolj nespodobnih stvari.
minnitimmp.iiiunsntnnniniiiniiniitiininHniiUiiiiitnKnnn^
Obrtft
■iiimnniiitiiiiinmiiiifiiitiiiiiHiiiiniiniiiimitiiiniiiiiiiiuiiiiiiiu
Po uspehih
obrtnih razstav.
:Jasno in nedvomno so pokazale vse letošnje obrtne razstave, da je slovenski obrtnik strokovno kos vsem svojim nalogam, da je mož na svojem mestu. Kdor je gledal na semnju v Ljubljani ali pa na razstavah v Celju in Mariboru vso obilico precizno izdelanih obrtniških izdelkov, je moral to priznati in oddati čast slovenskemu obrtniku. Zato pomenijo letošnje obrtne razstave velikansko moralno zmago slovenskega obrtništva, zato so njemu v ponos.
Dolžnost obrtnika pa je sedaj, da d po moralni zmagi pribori tudi politično. Prav nič ni pomagano obrt-
niku, če magart ves svet priznava visoko vrednost obrtniških izdelkov, če pa ostane obrtnik sam Se v na* prej ona brezpravna para, s katero delajo mogotci sveta, kar hočejo. Mi moramo doseči, da ne bodo uživali ugleda v svetu samo ndst iz* delki, temveč tudi mi sami, ki jih izdelujemo.	, . ..
Zato mora razstavi obrtniskm izdelkov slediti razstava obrtniških sil, ki se pa pokažejo najlepše v trdni in krepki organizaciji.
Z obrtniškimi razstavami smo pokazali vsemu svetu, kaj da zmoremo strokovno, s krepko organizacijo pa pokažimo, da smo tudi stanovsko na višku. Z obrtniškimi razstavami smo prisilili ves svet, da prizna naše delo, z močno organizacijo pa moremo prisiliti vse, da priznajo nas.
Mi moramo to storiti in za vsako ceno. Ne samo zaradi nas samih* temveč predvsem zaradi naroda« zaradi celote. Neobhodno potrebni so svetu naši izdelki in vse življenje zaostane, če jih redno ne Izdelujemo. Kako pa naj storimo to, če pa smo vezani na vseh koncih in krajih, če so naše razmere vsak dan žalostnejše, če se nam ne da niti tega, kar rabimo za golo življenje.
Dajte obrtniku njegove pravice in on vam bo dal svoje izdelke! To mora biti geslo obrtniške organi2a-. cije, to mora biti njeno posvetilo.
Žalostna resnica je, da celo nekateri obrtniki sami podcenjujejo moč obrtniškega stanu, čisto pozaba ljajo, da je obrtniški stan eden naj* bolj številnih stanov, vsaj je v Sloveniji, da navedemo le en primer, —s samo krojačev in šivilj okoli 7000. — Ne samo vsled svojega dela, tem* več tudi vsled svojega števila bi morali torej pomeniti veliko silo, če bi bili seveda složnL
Toda noben stan ni tako rreslo-žen to noben stan ni taka Igrača V rokah drugih, kakor je obrtniški, Poglejmo kamorkoli in povsod! vidi* mo to žalostno resnico. Ni v Sloveniji stranke, ki ne bi imela tudi obrtnikov v svoji sredi. Nezavednost ne« katerih obrtnikov gre celo tako daleč, da podpirajo z vso vnemo stranke, ki delujejo naravnost v škodo obrtniškemu stanu. Da navedemo le eno dejstvo.- Dosti manjših obrtnikov se je pridružilo socialno de* mokraški stranki. Kako varuje ta obrtniške interese, je občutil vsak obrtnik pri bolniški blagajni na lastni koži. In vendar se najdejo za* slepljenci, ki slede tej stranki.
Prvovrstno delo za obrtnike je zato širjenje obrtniške zavednosti. Nas vse mora prežeti ena misel in ena volja. Zavedati se moramo, da nam ne bo pomagal nihče, če si ne bomo pomagali sami. Zato se moramo vsi brez Izjeme ujediniti v enotni in zato močni organizaciji, Id bo imela pred očmi vedno le en in-, teres, obrtniški interes.
Taka organizacija pa bo le ona, ki bo zgrajena na temelju gesla: Obrtnik obrtnika. Pustimo vse raz* ne lažiprijatelje obrtnika in zaupajmo edinole sebi! Ne pozabimo pa, da moramo dvakrat bolj delati samo zato, ker se na druge ne smemo zanašati. Vsi brez izjeme moramo to* rej na delo za naše organizacije, vsi brez izjeme torej na delo za zmagg obrtništva.
Imejmo vedno pred očmi, da so pred nami dogodki največje važnosti. Predložen je nov finančni zakon, ki pomeni za obrtnika novo težko breme. Če ne bomo sami pravočasno skrbeli za njegovo omiljenje, po* tem ne bo skrbel nihče. Potom naših1 poslancev pa lahko dosežemo, da se bo varoval naš interes, samo pra* vočasno se je treba pobrigati. Gotovo je dalje, da ni več tako daleč čas, ko bo treba iti na volišče. Vsi vemo kake važnosti so volitve za obrtnika, toda kako se pripravljamo na nje, je pa drugo vprašanje.
V težkih razmerah živi 'danes obrtnik, toda možnost ima, da si svoj položaj izboljša in da pride tudJt on na zeleno travico. Skoraj hi si* gurno se to zgodi, če bo zavednost združila vse obrtnike v složni ta enotni organizaciji. — Snujmo Zato obrtniška društva ter jih včlanimo vi svoji obrtniški zvezi in zmaga obrt* ništva bo kmalu dosežena.
Po letošnjih razstavah je to §e posebej naša dolžnost, kajti dokazali smo, da smo steber države. V organizacijo vodi pot iz razstav In bla* gor obrtnikom, če se tega zavedajo vsi.__
Izjava.
Podpisani obžalujem vse žalitve, s katerimi sem v razburjenosti gosp. narodnega poslanca Ivana Ureka žalil in mu s tem kratil dobro Ime.
Brežice, dne 23. sept. 1922.
Franc Kene mL
t"

Nobena Ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
t i V
..SVET L A" D. D.
za žarnice in elektrotehniko %
Centrala: Ljubljana, Mestni trs št. 25, Telefon 459 Podružnice: Zagreb, Frankopanska 2, Telefon 802 Maribor: Gosposka ulica št. 20, j
------ -----Zastopstvo različnih svetovnih firm.	----------
Žarnice, električni stroji, svetlobna oprema, inštalacijski materiial, kabel, števci, materija! a> za slabi tok, kurilni in kuhalni aparati J f
■ - Material za proste napeljave. '. .
Solidna in hitra postrežba* Brezhibni materijal odgovarjajoč tehničnim predpisom.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktur-nega biaga.
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Velika zaloga poljedelskih strojev in bakrenih kotlov za žganjekuho, slamo-reznice, vratila za ročni vratilni tok, in vsakovrstne poljedelske stroje ter stiskalnice za sadje priporoča tvrdka
FRANC HITTI
LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2.
ure, like. zlat-" ID
kupit«
najceneje
____« in« ji.1
r»ri maki
Ivan Paklž
t LJubljani, Stari trs It 20.
fmmmmm
Oobavljam In polagam vsakovrstne
Parkete
v mestu in na deželi, poleg tega imam naprodaj lepo okusno izdelano spalno opravo iz trdega lesa po zelo ugodni ceni
Ferdo Primožič
mizarstvo In parkete Ljubljana, Trnovski pristan 4.
Ve€ vagonov
sena in slame
ima naprodaj Ad. KlRd, posesten Sv. 3nrQ ob L 1
Kupd naj se obrnejo na zgo-rajšnji naslov, cena se takoj javi.
Išče se
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri
in
so
samosrsina mm
za vsa hišna dela na kmetiji, k samskemu samostojnemu posestniku. Plača po dogovoru. Več pove uprava »Kmet lista'.
TRGOVINA sena, slame, drv, krompirja, sadja
In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Osel. Maribor
Aleksandrovi «. »t 57; telefon it 88.
POZOR! ■■ POZOBI
Najboljše preizkušene
in zgani
od 25 do 60 litrov
nudi po najnižjih tovarniških cenah tvrdka
STANKO ŽARGI& <2
Lju:l ana, Martinova 1.15.
CEPIVA,
ki jih proizvaja
Honski m mi d* d.
Našlo* e* brzojavke: Serum. Zagreb. — Tel. št 14-15. Blenitka cesta it. 21.
M U R I N,
Primešaj
„MASTIN"kmri!
Enkrat na teden eno pest
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsnmih ne dobite, ga naročite po požti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in se jih poSlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftoi-mazilo)
uniči'pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron.
Lekarna Trnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovia.
* Ekonom*
osrednja gospodarska zadruga
Ljubljana Kolodvorska ulica št. 7
ima v zalogi; *
drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za knih), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko mast,
po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri dragih trgovcih.
Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu.
i

Najboljši dalmatinsR! poptland cement
wSeo3i& Ekonom,SSttaS;
X v LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA št. 7 flfg
IlllUUlUlUltiUlilllillUlliUUitliitillleiitmilUUUiliililUll
jpTAMPinp
ant.černdI^
IJUBLJANA J š^k
{Umetna gnojila
I	Kalijevo sol:
®	42% po Kr. 460'— za 100 kg
S	Hajnit: ■ ■
m	15% po Kr. 260*- za 100 kg
I	Tomaževa žlindra:
®	18% po Kr. 800-— za 100 kg
@	franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler
^	zaloga traja tvrdka
|	Anton Tonelc In drug, Maribor %
m	Mlinska ulica 23.
„GAZELA"
je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.
Umetna gnojila
in sicer
40-42% kalijeva sol ....	po K 580--
18-20% kostni superfosfat.	„ K 740—
15% rudninski superfosfat	„ K 600*—
za 100 kg z vrečami vred oddaja iz skladišča v Celju.
Slogovni oddelek Zadružne zveze v Celju.
lliMlIMI
HLODE,|
gozde, trame, deske in drva
■t ■	s
ponudite lesni družbi
„iLig?IJi" v Ljubljani.I
Kralja Petra trg št 8 (pred sodnijo). | Plačujejo se najvišje dnevne cene.
•i
,koranit'j
asbestni škrifj.
Tovarna Kariovac.1 ***
Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. .*. Pojasnila daje: j
v F. Hočevar
Žirovnica Gorenjske.

arna in Unjigarna
V LJUBLJANI • WoIfova ulica štev. 1.
Poštni predal 74
Telefon 359.

Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračun!
Točna postrežba!

I


»•••I

I
Kapital: K 20,000.000*—
SLOVENSKA ESKOMPTNA BA
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
s Rezerve okrog K 6,000.000-
- m" TJ
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU nnillllllllllllllllMM
===== DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT
IZVRŠUJE VSE BANČNI? TRANSAKCIJE NAJKULANTNE3S
ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI — BORZA
Pridobivajte nove naročnike »Kmetijskemu listu" pri
priliki!
Urednik: Jakob Kušar.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljub^uoi
5323235353538953532348482323534853534823484848235348482353530223532353532348484848535323235323234823534853482323535323484823
23232348484823534853482348535348235348535323484848482353535348484848482301232348482323480053532348484848482348230148234823532348484823