Leto II.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Naša Stranka pri deželni vladi. jsklicavanje zborovanj v svrho ustanavljanja po-
Nova klerikalna vlada za Slovenijo je začela takoj, ko se je sestavila, zlorabljati svojo moč napram naši stranki. Dne 5. marca 1.1. je bila naša deputacija pri vladnem predsedniku doktorju Brejcu, ki jo je, ko je vstopila, prav ne-milostno sprejel. Stal je od daleč, nikomur izmed deputacije ni roke podal ter deputacijo na-hrulil z: »No, no, kaj pa Vi hočete?"
Ne kakor mož na vladnem mestu, ki je dolžan zaslišati svoje deželane, marveč le kot strankar, ki hoče zlorabiti visoko mesto v korist svoje stranke. Izgledalo je, kakor da nimajo državljani, ki so pristaši drugih strank, v vladnem poslopju ničesar iskati. Deputacija je zahtevala pojasnila, zakaj se naše stranke ni vabilo k sodelovanju v vladi, in nato poleg drugega tudi intervenirala glede odprtja Anderleve gostilne v Gorenji Sveti Kungoti, ki se je lastniku zaprla zaraditega, ker je kljub grožnji klerikalnih agitatorjev dal svoje prostore za zborovanje pristašev naše stranke. Člani deputacije smo opomnili, da smo prišli poglavitno opozorit vlado, naj ne dela nikakega nasilja naši stranki, ker kaj takega stranka ne bo> trpela. Končno je dr. Brejc izjavil, da hoče biti na svojem mestu kot vladna oseba nepristranski. Tudi glede slučaja Anderle je obljubil, da hoče zadevo takoj preiskati in če! ni drugega vzroka, kakor od nas navedeni, popraviti krivico.
Dne 6. maja je bila naša deputacija zopet pri njem. Zahtevala je dovolitev shodov in zopetno dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. To smo dosegli. Zahtevala je izvo'z vina, sena in sadja. Obenem je deputacija vložila ugovor glede razpusta občinskega odbora občine Vrtiče ter opozorila tudi na zadevo Anderle, ki še vedno ni rešena. Prizadeti Anderle trpi pri tem veliko škodo, ne da bi vedel zakaj. Naša deputacija je pojasnila dalje, da občinski odbor v Vrtičah ni zagrešil drugega, kakor da so vsi člani pristaši »Samostojne kmetijske stranke". Izročil se je dr. Brejcu ugovor proti temu nasilju, podpisan od 90 odstotkov volilcev te občine. Glede političnih zadev nas je poslal dr. Brejc k profesorju Remcu, glede gospodarskih pa nam je svetoval, naj se obrnemo na urade osrednje vlade. V profesorju Remcu, poverjeniku za notranje zadeve, smo našli pravo milost. Ni mogoče opisati vtisa, ki ga je napravil na nas ta človek. Gotovo ni bilo kdaj španskega inkvizitorja, ki bi užival večje veselje nad svojimi žrtvami kakor ta človek, ko je nas videl s pritožbami zaradi preganjanja pred seboj. Dal nam je razumeti, da smo ga s pritožbami samo opozorili na nadaljnje preganjanje. Člana deputacije Mrmoljo je tudi prav inkvi-zitorsko nahrulil z besedami: „Kam ste vi pristojni?" Mrmolja mu je na to vprašanje odgovoril neustrašeno : »No, no, ali gre za izpolnitev tretje klerikalne želje? Anderlu ste zaprli gostilno, druge devljete pod nadzorstvo, Mrmoljo pa želite imeti preko meje!" Predsednik »Ekonoma", tovariš Juvan, je na zahtevo glede dovolitve za
j družnic »Ekonoma" dobil odgovor, ki daje raz-• umeti, da dela profesor Remec, načrte, kako bi »Ekonomu" zavil vrat.
Tako je torej z našo slavno vlado v svobodni kmetski državi Jugoslaviji, kjer nas še komandira gospoda. Deputacija. je sklenila, da mora s pritožbami do osrednje vlade v Beograd. Upamo da bomo našli tam doli več razumevanja za državnost ter rešitev izpod srednjeveške klerikalne inkvizicije.
Kdo razdvaja kmetski st?m?
Dosedanji varihi podeželnega ljudstva venomer pogrevajo izmišljeno trditev, da ruši »Samostojna kmetijska stranka" slogo ujedinjenega kmetskega ljudstva in da hoče imeti kmeta razcepljenega na dvoje ali na troje.
To očitno neresnico širijo osobito gospodje od takozvane »Ljudske stranke" in njih glasila.
Gospodje na govorniških odrih in pri uredniških mizah očividno sodijo in merijo vse po lastnem političnem kopitu.
Ali od ustanovitve SKS. se jim še ni posrečil .niti en dokaz in niti enega slučaja niso mogli navesti, da bi naša stranka vcepljala sovraštvo in motila stanovsko slogo. Mislijo si pač-: Sovraštvo se dela, nesloga se širi, že pred vojno smo kmete delili v dva tabora; recimo hitro, da nam ne bodo oni rekli. V kmetskili krogih je znano, da je bil naš stanovski tovariš poslanec Brodar čisto na; poštenem potu, da pripravlja tla za. samostojno kmetsko organizacijo in da ga je vodstvo SLS. pregovorilo, da je odnehal od za-početega dela in umolknil. Pozneje, ko je imel poslansko! čast že v žepu, je ustanovil »Jugoslovansko: kmetsko zvezo" pod okriljem SLS. Kako se tovariš Brodar počuti danes v nesamostojni organizaciji, nas ne briga; gotovo pa je, da s svojim činom ni dosegel tega, kar je preje pošteno nameraval.
In kaj so' gospodje napravili, če so ločili poslanca Brodarja od njegovih tovarišev, ubivši njegovo neodvisnost? Dosegli so prav malo. Namesto enega je prišlo potem sto in sto drugih ..brodarjev", ki so bolje vozili kot prvi in nisO omagali na polu pota, niso izročili svojega vesla in gesla1 nekmetom, niso pustili svojega krmila neveščim brodarjem.
V začetku jim torej ni uspelo. Zato skušajo danes sejati med nas razdor in nas deliti. Večjim ali srednjim posestnikom zabranjuje »Domoljub", da bi delali skupno z malini kmetom in kajžarjem. Pravi, da so to podeželski magnati, prekupčevalci, gostilničarji, mesarji in meše-tarji, ki se morajo' ločiti od ostalega ljudstva. Ne gre mu v račun, da bi izobraženejši del kmetskega stanu šel skupno v boj z manj šo-lanim, ker se boji, da bi se vsled skupnega stika vseh izobrazba na kmetih izenačila in splošno povzdignila. Posestnika. kmeta, ki je videl kaj sveta, ki je študiral nižjo ali celo višjo krnetij-
■ sko šolo, meščansko ali srednjo šolo, potem kme-i tijskega strokovnjaka: za Boga ne med manj j šolano kmetsko ljudstvo, ker to ljudstvo mOra [ostati kot je bilo: ali neizobraženo ali pa tako j izobraženo, da to ne bo škodilo dosedanjim vari-; hom.
Slabo stoječe ljudi, reveža, osebenkarja; in j malega kmeta treba nahujskati na izobraženej-| šega, dobrega gospodarja, četudi si je pridobil !s poštenim delom svoje sedanje stališče. In ta ! uboga nahujskana ljudska para mora ostati še i nadalje osamljena, sme citati samo to, kar mu i dovoljujejo gospodje, sme jemati duševno hrano i samo po predpisanih porcijah. In zato ne smeš ti, j ubogi in manj šolani kmet, stopiti v stik s svo-Ijim stanovskim tovarišem, ki je vpogledal ne-j koliko več v svet in v bukve in ki mu gre pri | gospodarstvu dobro zato, ker je izobražen in iz-j kušen. Da pa boš ložje osamljen in ločen od onih, ki jim mi pravimo »kmetski magnati", le notri v »Kmetsko zvezo", kjer bodo že drugi vse opravili namesto tebe. Celo mislili bodo zate, ti pa jim boš za* to samo posodil — glasovnico. Cim več bo takih glasovnic, tem gotoveje bo ostalo vse pri starem: da bo kmetski stan ostal razbit in nesložen. Po volji naših dosedanjih varihov bi bilo menda najbolje, da bi se kmetje delili po davkih in po obsežnosti svojega posestva in drugega imetka. Ce ima posestnik slučajno še kako obrt pri hiši, je takoj razglašen kot človek, ki mu ne gre nobene vere in s katerim njegovi sosedje in stanovski tovariši najbolje store, če se ga ogibljejo, ga sovražijo in celo preganjajo.
To so glavne želje in glavni nameni tiste gospode, ki jim je »Samostojna kmetijska stranka" na poti samo zato, ker združuje kmetijski stan, širi kmetsko stanovsko zavest, poglablja stanovsko izobrazbo, navdušuje za kmetsko svobodo, odvrača pa prepir, stanovsko mlačnost, strokovno površnost in podrepništvo iz kmetskih vrst in, ki smatra za kmeta vsakogar kdor obdeluje zemljo, pa naj bo ta kos njegove zemlje cel grunt, pol grunta ali pa samo njivica, ki ne dela nobene razlike med večjim kmečkim posestnikom in osebenkom.	^ Bučar
AH ste Prekmtirci proti razdelitvi veleposestsv?
V 18. številki »Novin" z dne 2. maja čitamo silno hudoben napad na voditelje naše »Samostojne kmetijske stranke" in na stranko' sploh. Po metodi tistih, ki bi imeli učiti in razširjati besede Kristusove »Ljubite se med seboj", kar mrgoli v dotičnem članku besed kakor »laž", »lažejo". Posebno krivico pa nam ta list dela s tem, ko pravi, da naši voditelji »lažejo, gda pravijo, ka duhovniki neščejo agrarne reforme",, ter poudarja, da »duhovniki ščejo agrarno reformo, samo ka pravično".
Glede tega povemo to-le: Vsi ljudje, ki so v naši stranki, zahtevajo, da se zemljo odvzame
Uredništvo In upravni št^o lista j« v Ljubljani na Miklošičevi cesti š*. 18.
i lil M lil i t mmiMjMHHHii	'-utam
Glasilo »»Samostojne
stranke za Sloueniio".
Inserati:
1 mak loeeratnega stolpiža Mane trn
male oglase........K 1 —
aradne razglase......» i 60
reklame.........» 8' —
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
c-eioJetttu .........K 16' —
polletno . . ....... » 10» —
fVsa-tuszaa št«vttka ...» i' —
vsem tistim, ki je imajo preveč iiv je sami ne morejo obdelati. To zemljo pa naj dobe tisti, ki je imajo premalo. Kdo je sedaj lastnik prevelikih
posestev, ne vprašamo. Zahtevamo pa, da se razdeli zemlja med tiste, ki je nimajo nič ali pa ne zadosti.
Zloglasni urednik „Novin", Jožef Klekl v Črensovcih, pa je na tretji seji sosveta civilnega komisarja za Prekmurje v veliki dvorani »Narodne čitalnice" v hotelu Dobrai dne 7. maja 1920-zahteval, da se agrarna reforma ne izvrši (da se zemlja ne razdeli).
Ker mu to lahko vsak čas dokažemo, zato paj nam ne skuša očitati »laži", ko vendar greši on, ker v „Novinah" ljudi »farba", da je za agrarno reformo, pred oblastvom pa zahteva, da se zemlja ne razdeli.
To povejte vsem vašim prijateljem in znancem ter vsem tistim Prekmurcem, ki bi radi zemljo dobili, da bodo vedeli, da Kleklu ne smejo prav nič verjeti.
Strankino vesti.
Krajevnim odborom na Štajerskem l
Prosimo, da nemudoma javite natančne na- j »love (tudi pošto) načelnika in tajnika krajevnega odbora pisarni našega tajništva za Štajer- i ako v Celju, Matije Gubca ulica št. 18.
Poziv!
Povsod tam, kjer so klerikalci ali pristaši! drugih strank nasilno nastopali proti našim zborovanjem z namenom, da bi jih preprečili, dalje, kjer so v zadnjem trenutku odrekli šolske pro- j store za zborovanje, nato pa v kratkem sklicali j v šolo shod »Kmetske zveze", naj sestavijo naši somišljeniki poročila, v katerih riaj popišejo n a-i t a n č n o sploh vse znane zlobne nastope proti j SKS., posebno pa še vsa nasilja, ter naj podpro! svoje podatke zadostno z navedbami prič. Po- j rocila se naj pošljejo takoj našemu tajništvu! \ To naj velja za vse slučaje, ki so se pripetili od i ustanovitve naše stranke. Te podatke bomo ra- ] bili za razne primere, ker hočejo klerikalci na j vsak način naslikati naše pristaše za bandite. Pri | njihovem početju jih seveda podpira tudi sedanja pristranska deželna vlada.
Pokrajinske vesti.
(Proti draginji) izda ministrstvo v najkrajšem času posebne naredbe, da se prepreči skupo-vanje in kopičenje živd. V inozemstvo se prepove izvoz žita, vseh mlinskih izdelkov, sočivja, krompirja, goveje živine, svinj in drobnice (tako žive kakor zaklane), masti, olja, sladkorja, medu, •volne in volnenih izdelkov, konoplje in lanu ter teh izdelkov, kož, zlata, srebra, železa, premoga in mineralnega olja. Ako se pokaže, da imamo tega blaga odveč za domačo porabo, dovoli »Sre-dišnja zadruga" izvoz proti visoki carini, in sicer se bo moralo plačati za vsakih 100 kg v dinarjih; fca žito in moko 60 dinarjev, za fižol, grah in lečo 100 dinarjev, za krompir 10 dinarjev, za živo govedo po 1000 francoskih frankov od glave, od zaklanih pa po 200 frankov, za svinje 800, oziroi-ma 600 frankov, za konje 1000 frankov, za volno m volnene izdelke 2000 dinarjev, za mast in olje 150 frankov. No, verižtiiki bodo že našli strani ska vratca.
(Ljudsko štetje in popis živine) se vrši po naši kraljevini dne 31. decembra t. 1. Štetje iz-vrše občine pod nadzorstvom okrajnih glavarstev.
(Pozor na tatove 1) I'z pisarne tajništva »Samostojne kmetijske stranke" v Ljubljani je bil ukraden med 9. in 10. majem pisalni stroj »Cou-rier". Njegov pokrov so tatovi pustili. Stroj je zeleno barvan in ima popolne tipe za slovensko pisavo in tudi črko č. Svod (Hebel) črke s je bil svoječasno zlomljen in nadomeščen z drugim, ki je iz nekoliko drugačnega materiala. Tudi ni-fcljaste »štangice" z vdelano metersko mero ob gumijevem valju, na katerega črke udarjajo, pri tem stroju ni bilo. Pisava je vidna. Takozvani „Riicksteller" ne deluje brezhibno. Uredništva drugih listov prosimo, da na to tatvino opozore svoje čitatelje.
(Socialni demokratje) so se vrgli s silo na deželo. Naši stranki so .napovedali boj. Ponovno poudarjamo, da ne morejo ti ničesar dati krnet-skemu delavcu takega, kakor naša stranka. Mi tudi zahtevamo razdelitev veleposestev, starostno in nezgodno zavarovanje, več tudi socialisti ne morejo obljubiti, a kaj šele dati. Resnica je tudi, da oni, ki posedujejo le hišo in malo zemlje, ne spadajo v socialistično-komunistično stranko, ki hoče razlastitev zasebne lasti.
(Za vračajoče se Amerikance) so se ustanovile državne menjalnice pri davčnih uradih v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Metko-viču in Kotoru. Pišite sorodnikom in rojakom, ki se rhislijo vrniti iz Amerike, naj menjavajo dolarje le pri teh uradih ter ne zaupajo raznim verižnikom. -Tudi je dobro naše ljudi poučiti, naj ne nakupujejo blaga v Ameriki, kjer gai dražje plačajo kot doma, a imajo še skrbi in težave s prenašanjem. Za moško obleko v Ameriki plačajo do 80 dolarjev, t. j. skoraj 12.000 kron našega denarja. Doma bi dobili za ta denar najmanj štiri obleke.
(Policijska ura za gostilne) je določena v Sloveniji do 21. (9.) ure, le v Ljubljani, Mariboru in Ptuju smejo biti odprte gostilne do 23. (11.) ure, kavarne pa do polnoči.
(Za viničarje in kmetske delavce) bomo [v j kratkem-ustanovili strankino organizacijo, kjer i bodo imeli ti posebno zastopstvo za svoje pri- j tožbe in zahteve. Naša stranka kot edino po- j trebna in resna stranka dežele, hoče i<n mora biti i pravična vsemu prebivalstvu dežele. Dolžnost | vseh je skrb za povzdigo blagostanja dežele. Ce • se gospodarju dobro godi, mora biti deležen tega tudi njegov delavec in uslužbenec. Vsakogar ho_ čemo in moramo ceniti po vrednosti, kolikor kdo stori dobrega za celokupno družbo. Nikogar ne spoštujemo in se mu ne klanjamo zaradi stanu ali bogastva. Tega se mora vsakdo zavedati in delati za to spoznanje.. Socialni demokratje ne IfPfllo nikogar osrečili. To vidimo v Rusiji.
(Še radi nas boste iskali!) Na okrajno glavarstvo v Mariboru je bilo nedavno sklicano nekako posvetovanje za ureditev viničarskega vprašanja. Povabljeni so bili zastopniki »Kmetske zveze" in neke socialnodemokratske »kmetsko-delavske zveze". Naše stranke, ki predstavlja že danes vsaj polovico vseh kmetovalcev, pa gof-spodje nočejo poznati. Toda morali se že bodo navaditi, ako ne preje, pa po volitvah.
(Po štrajku železničarjev.) Vsestransko je potrjena naša pisava, da je imel ponesrečeni štrajk železničarjev odločno politično ozadje. Mi smo po uradnih podatkih priobčili v št. 18. glede plač železtiičarjev. Ali so ti podatki pravilni, ne moremo preiskovati. Trije železničarji iz Kamnika (F. B., V. Š. in J. P.) so nam poslali nekako grozilno pismo, čeravno trdijo, da so člani »Zveze jugoslovanskih železničarjev", kjer so zbrani še najtreznejši elementi. V dopisu trdijo, da dobiva železničar z ženo in šestimi otroki po 251etnem službovanju mesečno 1632 kron. To gotovo velja le za nestrokovne delavce, o katerih smo tudi mi poročali, da imajo od 1100 K do 1900 kron mesečno. Sicer pa naša stranka privošči vsem delovnim slojem najvišji zaslužek, le ugotovili smo, da so skoraj vsi delavni sloji še slabše plačani kot pri železnicah.
(Krekov nagrobni spomenik) bo v Ljubljani slovesno odkrit dne 30. t. m.
(Begunci iz Primorske) bodo dobivali podpore v Sloveniji še do 20. junija1, do takrat se morajo vrniti, sicer se jim brezpogojno podpore ustavijo.
(Dobrova.) Ob priliki birmovanja na Brezovici in Dobrovi je bilo ob potih videti lepo število mlajev, postavljenih na čast slovesnosti. Fantje, ki so mlaje postavili, bodo prejeli zanje lepo število kronic. Želeti bi bilo, da se zraven zabave in veselja spomnijo tudi naše stranke in njenega.tiskovnega sklada. Pokažite, kar vas je zavednih, da" znate ceniti naše delo, potom katerega se hočemo rešiti dosedanje politične in gospodarske sužnosti. Enake prilike imajo zavedni fantje tudi pri takoZvanem »šranganju".
(Kdo ve kaj?) Rad bi zvedel, če kdo izmed vračujočih se ujetnikov iz Italije kaj ve o mojem sinu Janezu Debevcu, doma iz Kamnika pri Preserju. Zadnjič je pisal pred dvemi leti. Služil je pri kolesarjih, prideljen je bil k 20. lovskemu bataljonu. Ce kdo izmed <vračajočih kaj
ve o njem, ga vljudno prosim, da. mi poročaj za kar mu bom iz srca hvaležen. Jos. Debevc, Kamnik pri Preserju.
(Zahvala pogorelcev.) Krajevni odbor SKS. za občino Predtrg pri Radovljici se v imenu vseh pogorelcev najtopleje zahvaljuje delniški družbi »Ekonom", ki je nam ob naši nesrečni uri po-posredovanju okrajnega predsednika in tovariša Ažmana takoj priskočila, na pomoč z velikodušnim darom 8000 kron. Tovariš Ažman nam je razdelil sam osebno na velikonočno nedeljo vsakemu po 1000 kron. Želimo takemu podjetju kar največji uspeh in zaupanje!
(Kdaj se plača voznikom na Koroško?) Tovariši iz Gorenjske se nam pritožujejo, da je že minilo leto, odkar so morali voziti za vojaštvo iz Tržiča čez Ljubelj na Koroško, a še danes niso dobili plačila. Nadporočnik Napokoj je takrat voznikom svetoval, naj prijavijo svoje zahteve pri pristojnih županstvih, ta so že urgirala plačila pri Dravski diviziji, toda denarja le ni. Pričakujemo, da bo vojaška oblast vendar izpolnila svojo dolžnost, da ne bo treba dregati pri vojnem ministrstvu.
(Kočevarji za našo državo.) Prejšnji teden so bili pri predsedniku deželne vlade dr. Brejcu zastopniki kočevskih Nemcev ter slovesno izrekK zvestobo in vdanost naši državi SHS. Dr. Brejc ie obljubil, da bo vlada skrbela za kulturne in narodne potrebe Kočevarjev.
(Iz Studenca nad Krškim) nam poročajo, kako ugodno kaže letina v vinogradih, na drevju in njivah. Dne 30. aprila je dobila M. Jordan že prvi čebelni roj. Tudi jagode so že zrele. Nedavno je odšel župnik Miško Horvat, ki je za-sejal mnogo sovraštva, vendar so mu farani želeli dostojno slovo; zato pametni ljudje ostro obsojajo hudobneža, ki je razdejal župnikovo kočijo.
(Prve zrele črešnje v Belikrajini.) V Črnomlju je bilo videti že prejšnji teden zrele črešnje. V Dalmaciji so prodajali prve črešnje po 100 K za kilogram ali po 3 zrna za 1 K.
(Umrl je) v Št. Rupertu nad Laškim vnet član naše stranke posestnik Mihael Gradiš. Blag mu spomin!
(Poročil se je) v Vrhlogu pri Slovenski Bistrici blagajnik ondotnega krajevnega odbora Ivan šoba z gospo Matildo Bračičevo, ki je tudi naša članica in vrla agitatorka. Poročencema vso srečo!
(Za novo kmetijsko šolo pri Veliki Nedelji na
Štajerskem) se potegujejo ondotne organizacije. Šola bi se naj otvorila že prihodnjo jesen.
(Od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah) nam
prihajajo pritožbe, da grozi kaplan Erhatič z odtegnitvijo'odveze vsakomur, kdor bere »Kmetijski list". Za tako ustrahovanje pri Sv. Jakobu niso tla, ker je ljudstvo pošteno a tudi razumno. Gospod župnik lahko pove kaplanu, da do sedaj še noben politikujoči kaplan ni od jahal belega konjiča od Sv. Jakoba. Naše ljudstvo hoče imeti mir in red, pa tudi svobodo v mišljenju. Kdor bi mu liotel staviti ovire, temu bo pokazalo pot preko Slatenika. Politizirajte v božjem imenu, toda le zunaj cerkve!
(Dobro so navili cigane ) Ciganska tolpa se je potepala okoli s svojimi konji in jih je pasla po kmečkem svetu. V neki občini so precej po-pasli. Občina je škodo cenila na 5j0 kron in ciganom zarubila konje. Cigane so zaprli, konje pa zarubili, dokler cigani ne plačajo storjene škode v korist občinskega ubožnega zaklada. — Kmetje, storite tako povsod, kjer se take tolpe pokažejo. Mi ne trpimo lenuhov in klateževl Pri takem postopanju občin bo ciganom takoj prešlo veselje, da bi se klatili po Sloveniji.
Politične vesti.
(Pogajanja za novo vlado.) Pri sestavi nove vlade je naletel Vesnič na velike ovire, ker so glavne stranke stavile obsežne zahteve. Radi-kalci so zahtevali nov volilni zakon, novo ustavo, drž. proračun, odobritev mirovnih dogovorov, odločno nastopanje proti elementom, ki rujejo proti državi (komunisti) itd. — Demokratski po_ slanci so zahtevali, naj se temeljito spremenijo gospodarske in trgovske prilike, da se doseže znižanje cen živilom in industrijskim izdelkom. Nova vlada mora brezobzirno zajeziti draginjo in postaviti trgovino na pošteno podlago, nadalje
Slovenec, tvoja, seslja Je zdrava, z& pridna nje lega naj prava S (Vodnik.)
mora izvršiti agrarno reformo, rešiti Jadransko vprašanje ter urediti uradniške plače.
(Reško vprašanje rešeno?) Rimski časopisi so razglasili, da bo sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede Reke in Jadrana sploh rešen že ao pretečenega ponedeljka. Do sklepa lista pa o tem še nismo dobili potrdila.
(Države se že zbirajo na napad in obrambo.) Italija dela za hrbtom svojih dosedanjih zaveznic za novo zvezo, ki bi naj družila Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Proti tej zvezi pa namerava Francija skleniti tesno zvezo s Cehoslovaško, Jugoslavijo in Grško. Italija bi tako zvezo rada preprečila, zato tajno hujska Grke proti Srbom, toda med našo državo in Grško je najlepše sporazumljenje.
(Razkol v hrvatski duhovščini.) Na Hrvatskem se je mnogo duhovnikov pridružilo tako-zvani reformni stranki, ki zahteva odpravo zastarelih cerkvenih določb, med temi tudi odpravo celibata, t. j. duhovnikom naj se dovoli ženitev. Ti napredni duhovniki izdajajo svoj list »Preporod1'. Ker so se ti duhovniki v svojem listu
Na krajne odbore so se razposlala; pravila „Ekonoma", ki se naj razdele med pristaše naše stranke brezplačno.
Tisti, ki niste še dobili položnic za nadaljnje plačevanje delnic „Ekonoma", pišite po nje tajništvu SKS. v Ljubljani.
Hmeljarjem v premišljevanje.
(Konec.)
Hmelj spada med tiste rastline, ki zahtevaj; največ dela. Delavskega vprašanja ne smemo omalovaževati. Ne varajmo se: Iz vinorodnih krajev, odkoder so popreje prihajali delavci, nam jih ni pričakovati; tam so danes gospodarsko mnogo na boljem, nego pri nas. Ne dvomimo sicer, da nam pridejo ljudje iz drugih krajev pomagat vsaj za časa obiranja v kar največjem številu, toda kar se tiče obdelovanja, moremo računati le z delavstvom v okolišu, od katerega nam bo obnavljajoča se industrija itak še
vzela znatni del. Vprašajmo torej: Je-li potreb-izrekli za program demokratske stranke v toliko, j no, da tekmujemo glede delavcev drug z drugim ste se naj prepove zloraba vere v politične na- ter licitiramo mezde do višine, ki onemogoča
mene in naj se politične stranke ne ustanavljajo na verski podlagi, je nadškof Bauer v Zagrebu zagrozil reformnim duhovnikom, da jih spodi iz službe, ako ne ustavijo .,Preporod" ter se takoj ae odpovedo novim zmotam. Vodja reformnega ffibanja je župnik St. Zagorac.
vsako drugo kmetijsko stroko razen hmelja, ki ima slučajno dobro ceno? Kaj pa, ko pride prevrat in bomo morali hmeljn,ike zopet krčiti in opuščati? Imeli bomo pokvarjeno delavstvo in — pokvarjeno kmetijstvo. Vsak poedini hmeljar naj torej računa le z onimi delavnimi močmi, ki so
(Konec komunistične slave na Hrvatskem.) j mu navadno na razpolago in nikakor mu ne bo Tudi v Karlovcu je razveljavila vlada mandate j kazalo nasaditi več hmelja, nego si ga upa vest-vseh občinskih svetovalcev, ravnotako izvolitev j no obdelati s temi delavci, župana Schneiderja.
(Madžarska se mora ukloniti.) Madžari so zahtevali pri vrhovnem svetu, naj se mirovna pogodba spremeni, naj se meje Madžarske raz
tegnejo ali pa se naj vsaj izvrši ljudsko glasovanje v pokrajinah, ki so bile prisojene Ceho-slovaški in Jugoslaviji. Vrhovni svet je vse te zahteve odklonil ter dal madžarski mirovni delegaciji le deset dni roka, da podpiše nespremenjeno mirovno pogodbo. Ta rok poteče 15. t. m.
(Prebivalstvo Bosne in Hercegovine) bi bilo moralo sorazmerno 9 predvojnimi leti narasti eid 1913. do 1917. na 2 milijona 104 tisoč 811 duš, a dejansko je padlo na 1,978.980 duš, kar pomeni izgubo 125 tisoč 831 prebivalcev.
(Bolgari si žele še vojne.) Bolgarska vlada kliče vsak teden nove letnike na orožne vaje, a jih sploh ne odpušča, temuč pošilja na našo mejo. Zadi za temi pripravami je ?opet Italija, ki pošilja zadnje čase Bolgarom cele vagone orožja ih streljiva.
(Cehi na Dunaju) zahtevajo v vsakem okraju po eno šolo zase. Avstrijska vlada je pripravljena- zahtevi ugoditi, ker je Dunaj glede prehrane poglavitno navezan na Češko. Vseh čeških šoloobveznih otrok so našteli na Dunaju 24.000.
(Kaj čaka kmeta v Avstriji?) Na Dunaju se je ustanovila gospodarska komisija, ki bo razpolagala s prihodnjo letino. Kmetom se bo pustilo le toliko žita in sploh vseh pridelkov, kolikor jih rabijo za dom. Vse odvisne pridelke bo prevzela država po določeni najnižji ceni, ki se takoj izplača. Ako bodo cene čez zimo narasle, se izplača prihodnjo spomlad razlika. Pač pa obeta gospodarska komisija, da bo preskrbela kmetom kot zameno za oddana živila gotove blagovne potrebščine po razmerno ravno tako nizkih cenah, kakor se bodo določile za živila
(Wilson resno bolan.) Ameriški časopisi poročajo, da je predsednik Wilsoei duševno in telesno zelo bolan. Najbolj ga je potrlo, ker je višja zbornica (senat) odrekla Ameriki vstop v zvezo narodov.
(Nova vojska na Ruskem.) Poljaki so si začeli samovoljno širiti svojo novo državo proti Rusiji. Vršijo se pravi boji, ker v obrambi Rusije so si boljševiki editii. Nepotrjena vest poroča, da so poljske čete zavzele Kijev, kjer sploh ai Poljakov. Vsak Slovan mora obsojati ta bratomorni boj, ki bo le Nemcem utrdil moč.
spodnje trtne liste. Po preteku 14 do 18 dni, tedaj okoli dne 19. t. m. ali malo kesneje, boste naj-brže našli na teh listih (najbližje pri tleh), prve znake peronospore, ako pade takrat zopet nekaj dežja ali močne rose, razvije gliva na teh listih prve svoje poletne trose (bele lise jia spodnjih straneh listov) in ti okužijo nato vse dele trte, ki bodo takrat še nepoškropljeni. Zato priporočam, da najpozneje do dne 18. t. m. svoje vinograde poškropite z galico ali z, Bosnapasto, ki jo dobite lahko pri „Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani". Ne zamudite tega trenutka, zlasti ako se bo v tem času pripravljalo vreme za dež. Prosim, da. mi poročate, kdaj da ste zapazili prve sledi peronospore (paleža) na trtah. —■ Nadzornik B. Skalicky v Novem mestu.
(Cene mleku.) Naprošeni smo priobčiti na slednji dopis, ki je bil odposlan ljubljanskemu magistratu. Temu radi ustrežemo. Dopis se glasi: »Podpisani skupni gospodarski odbor ..Samostojne kmetijske stranke' in ,Kmetske zveze' za ljubljansko okolico si dovoljuje mestni magistrat opozoriti na dejstvo, da so komisije za presojo cen v občinah ljubljanske okolice določile, da je primerna cena mleku 6 K za 1 liter na domu pro-ducenta in 6-50 K za liter dostavljeno na trg ali na dom konsumenta v Ljubljani. Z ozirom na to, da so omenjene komisije po ministrski nared-! bi pravomočne za določevanje cen, podpisani odbor nujno prosi in zahteva, da mestni magistrat to zgoraj imenovano ceno kot času in razmeram primerno ceno prizna in vsaj do 20. t. m. pbjavi. Podpisani odbor je mnenja, da za dobro mleko cena ni pretirana, zato pa rade volje pristane na to, da magistrat kontrolo vrši glede kakovosti mleka pri uvozu v Ljubljano. Zahteva pa
Nadaljnje vprašanje je: Kje dobimo droge? Na žičnate naprave vsled nedostajanja žice za enkrat pač ni misliti. Ostanejo torej drogi. A že podpisani odbor, da se h kontroli mleka pritegne
Naš „Ekonom".
Razdeljevalce „Ekonomovega" blaga opozarjamo, da ni treba pri razdeljevanju blaga nikogar siliti, da mora biti član SKS., ker je to baje po zakonu nedopustno 1
pred vojno je šlo v naši gozdnati Sloveniji za nje tako trdo, da se je izplačal uvoz iz daljnje Češke. Malo je tako dalekovidnih gospodarjev, da .bi bili shranili droge iz opuščenih hmeljnikov; večinoma so jih prodajali /a drva. Računati je torej z ogromno potrebo hmeljskih drogov, če že ne letos, pa prihodnje leto. Dobro bo torej, če hmeljar že danes išče odgovora na vprašanje: „Kje dobim droge in po kakšni ceni?" Potem šele naj odmeri zemljo za svoj nov hmeljski nasad.
Tudi vprašanje gnoja ni nič' manj važno. Da s hmeljem brez temeljitega gnojenja ni nič, o tem smo vsi prepričani. Dočim pa travniki in polja vračajo v veliki meri v podobi krme in stelje kmetiji odvzete snovi, tega hmelj ne more storiti. Zato je tudi iz tega vidika potrebno, da so hmeljniki v pravem razmerju s kmetijo in posebno z živinorejo. Hlevskega gnoja povsod primanjkuje in zelo težavno je ž njim razpolagati. Ako ga daš hmeljniku, ti ga bo manjkalo na njivi; če ga pa dobi njiva, ga bo premalo za hmelj. Umetnih gnojil pa itak ni dobiti v po-voljni kakovosti in zadostni količini. Hmeljar naj torej preudari, koliko hlevskega gnoja lahko odstopi hmeljniku brez škode za ostalo gospodarstvo in v koliko mu je mogoče nadomestiti primanjkljaj hlevskega gnoja z umetnim.
Naši hmeljniki se morajo na vsak način razširiti in pomnožiti, ker je naša hmeljska produkcija premajhna, da bi prišel naš pridelek na svetovnem trgu do tiste veljave, ki mu po njegovi izborni kakovosti gre. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi morali hmeljarstvo v Savinski dolini pretiravati. Pač pa menim, da bi bilo mnogo bolje, raztegniti hmeljski okoliš in udomačiti hmeljarstvo tudi v drugih slovenskih krajih s prikladno lego in zemljo.
Naš kmet naj nikakor ne postane enostranski špekulant, temveč naj bo gospodarsko zdrav in čvrst poljedelec. Hmelja nai goji samo toliko, kolikor ga njegova kmetija prenese. Na Češkem so se hmeljarji v ogromni večini že davno povrnili k' temu načelu. Ce se ga bo tudi naš kmet dosledno držal, bo to, kar izkupi za hmelj, tudi v resnici njegova last, in če danes ali jutri zopet mine hmeljska slava, ga to ne bo preveč bolelo.
J. S. ml.
Gospodarstvo in pspe?!mjstm
(Vinogradniki, pazite!) Po daljšem toplem vremenu je dne 5. maja padel izdaten dež, ki je najbrže takrat že razvite prve trose (seme) peronospore, ki se razvijajo v zemlji, zamesel na
po enega člana podpisanega odbora. Podpisani odbor upa, da mestni magistrat tej upravičeni zahtevi ugodi, ker v nasprotnem slučaju bi bili producenti prisiljeni v samoobrambo poslužiti se vseh dovoljenih sredstev. — Za slučaj, če bi zadržanje mestnega magistrata bilo vzrok, da bi policija ali verižniški urad glede zgoraj določene cene začel preganjati mlekarice, izjavljamo, da bomo prisiljeni v izvajanju konsekvenc takoj po prvi obsodbi ustaviti dovoz mleka v Ljubljano. V T a c n u, dne 9. maja 1920. — Predsednik Matija Sile, Tacen št. 15, p. St. Vid nad Ljubljano; Tine Babnik; Franc Sušni k; Aleš Snoj; Jakob Jernej; Albin K o m a n, Mat. B a b -š e k; Franc P e k 1 a j; Ignacij D o 1 n i č a r."
(Cena mesu se je zopet dvignila.) Ljubljanski magistrat je dovolil mesarjem, da so podražili goveje meso pri prodaji na stojnicah na 26 K za I. vrsto in na 24 K za II. vrsto, v mesnicah pa na 28 in 26 K. Ali pa plačujejo mesarji kmetom tudi razmerno višjo ceno?
(Cene vinu so padle) povprečno za 3 K vsled prepovedi točenja.
(Kje je volna?) vprašujejo sedaj časopisi. V naši državi se redi največ ovac, zato bi morali imeti tudi dovolj volne. Ker pa nimamo doma potrebnih tovaren za izdelovanje sukna, morala bi se naša vlada dogovoriti s Cehoslovaško, da bi nam predelala volno, potem bi lahko imeli sukno po 120 K za meter. Sedaj pa nimamo ne volne ne sukna, ker se je volna iztihotapflarv Italijo.
(Vse po starih cenah.) Trgovci in obrtniki v Hebinah (Hrvatsko) in kmetje v okolici so se domenili, da si bodo medsebojno prodajali blago in živila po predvojnih cenah.
(Zahteve kmetijskih delavcev v Slavoniji.) Na graščinskih posestvih zahtevajo delavci sledeče dnevne plače: za košnjo žita 120 K od orala (poprej 10 K), za rezanje konoplje 1000 K (poprej 28 K), za okopavanje koruze 250 K (poprej 4 K), za košnjo sena in otave 250 K (poprej 6 do 8 K, za okopanje, razvrščenje, pulenje in čiščenje sladkorne pese 2250 K (poprej 80 do 120 K) od orala.
(Avstrija kupuje srebrni in zlati denar.) Avstrijska finančna uprava razglaša, da plačuje eno srebrno krono z 20 papirnatimi, dvekronske s 40 K, petkronske s 107 K, goldinarske s 55 K, dvegoldinarske s 110 IC, zlate po 10 K s 360 K, zlate po 20 IC s 720 K in zlate po 100 K s 3600 K.
(Množina bankovcev v Nemčiji) je narasla od dveh milijard v letu 1914. na 60 milijard mark danes. Vkljub temu se Nemčija gospodarsko dviga, ker industrija dela, promet pa točno teče.
(Cene žitu in živini so padle) v Vojvodini vsled prepovedanega izvoza. V Novem Sadu je
Bokler redi kmet gada na prsih, »esme kričati, ako pika!
razpečevalnica gospodarskih in gozdarskih pridelkov in potrebščin, d. d.,
vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda 10.000 komadov po K 200*—, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči Se z delnico in nič več. Vsak delničar ima en g!as. Sredi maja se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarji družbe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne ba zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne biio delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe .,EKONOMA". Pojasnila in položnice za vplačilo daje
v LJubljani, Sodna ulica št. 3
elektrotehnika — tehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, SMtaT'.
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajavu, Celovcu, Borisi, Celju, Mariboru in Borovljah; ekspozitura v Ptulu.
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog 50,939.099 kron. — arzojavni naslov: sanka, Ljubljana.
Sprejema vloge na krcfliice in lekoii raiun Telefon kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu o&resfovanju.	št. 261.	valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.
ii llilllllllllilllBWIIIII»illllllMWMIWMIili iMiPMIlfPIIHill IIIIIHIIillllll ITIHIBIIBimifirT^^
p===zx2=r-......—
Jugoslovanski kreditni zavod ? Ljubljani
Marij ia trg 8, WoIfova ulica 1 — Podražnica ▼ Btnrski SoboK
obrestuje hranilne vloge in	JŠ6	j	brez odbitka rentnega davka,
vloge na tekoči račun s čiatimi	%3 /	Ustanovljen septembra 1819.
Prometa v prvih treh mesecih	fisBI /A	Neposredno pod državnim
nad 10,000.000 kron.	®.	/ «0	nadzorstvom.
padla cena žitu od 1000 na 600 K. Tudi živini in pitanim svinjam so se cene 'znatno znižale. Vse pa na škodo kmetu, dočim trgovci po mestih in trgih še vedno drže stare cene.
(Letina na Madžarskem.) Madžarska vlada razglaša, da je letos pričakovati silno bogate žetve, tako da po žetvi dovoli splošni promet z živili. Žetev bo dva do tri tedne poprej kot druga leta.
(Srečna Češka!) čehoslovaška je dobila iz Amerike za šest milijard bombaževine." Plačala bo s tem, da vrne polovico izdelanega blaga, druga polovica pa bo zadostovala za celo leto vsemu prebivalstvu za obleke.
(Češka industrija) se krasno razvija. Cehi imajo danes do 85 odstotkov vse industrije bivše avstrijske monarhije, in sicer 90 odstotkov pre-
dilnic in tkalnic, 92 odstotkov sladkornih tovaren, 90 odstotkov steklaren.
(Cene mleku na Češkem) so uradno določene na 1 K 60 v za liter, a zato pa je tudi vse ostalo blago toliko ceneje. Hleb belega kruha se ne sme prodajati dražje kot po 2 K, kos belega kruha v gostilni ne dražje kot po 10 v.
Pomoč pogorelcem!
Dne 2. maja t. 1. je vpepelil strašen požar skoraj polovico Dolenje Brezovice pri Št. Jerneju. Uničil je petim gospodarjem 21 gospodarskih poslopij z vsemi nepremičninami. Zgorelo je deset svinj, večina obleke, ves živež, vse poljsko orodje, seno, vino itd. Skoda z,naša nad en milijon kron.
Da se tem nesrečnežem vsaj nekoliko odpo-more, se obrača podpisani pomožni odbor na širšo slovensko javnost s prošnjo, da po svojih močeh kaj daruje za te siromake. Vsaka malenkost bo dobrodošla. Kdor hitro da, dvakrat da!
Darove se izvoli pošiljati naravnost na „Po-možni odbor za pogorelce na Dolenji Brezovici pri St. Jerneju, Dolenjsko".
V S t. Jerneju, dne 4. maja 1920.
Za pomožni odbor: Anton Sebela, Anton Radkovič, Josip Hudoklin, blagajnik.	načelnik.	tajnik.
2 Kovač se išče
Kje? pove upravništvo „1
2a vsa pri kmetijstvu potrebna dela." pove npravništvo ,,Kmetijskega lista".
i » sladkorni bolezni, boleznim jeter in ledvic, « %f %»& ■ oteklini želodca in čreves,
kroničnemu katarja želodca in čreves, žoičnemu kamnu, hemoroidom is bolezni mehurja, pntiki in debelosti
je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ Rogaška Slatina".
ogaška Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hidroierapija, elektro-ttfrapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino,
solne, smrečne, parno, zračne, colnčne kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med njimi absolviraui kouservatoriati). — Za vsakovrstne zaha?e je poskrbljeno tako, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koneerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Sezlja od 1. maja do 15. oktobra. -ipg
Ravnateljstvo.
Razglas.
V sredo dne 1 9. maja 1.1. ob treh popoldne bo v Stahovci pri Kamniku (gostilna „pri Korelnu")
Javna dražba
približno 2000 m® smrekovega lesp, ki je na planini občine Gezd (pri Kamniku) in približno 300 m1 bukovega lesa ter nekaj smrekovega lesaii planinskega gozda na Mali planini pri Kamniku.
Les so lahko ogleda vsak dan od 10. do 18. maja 1.1. na licu mesta. Vsa pojasnila glede smrekovega lesa na planini občine Gozd daje načelnik gospodarskega odseka Jožef Romšak iz Briše h. št. 4 pri Kamniku in glede lesa na Mali planini pa Karol Pre-lesnik v Stahovci.
Gospodarska odseka za planino občine Gozd fn za Halo planino.
Primešaj krmi Mastln!
Enkrat na teden primešaj krmi pest rediinega praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmna, pa ga primešaj dvakrat. Dietetični prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavak v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga, enkrat preizkusijo, in ga ponovno vabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. — Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinak no dobi, potom ga naročite po pošti. 5 zavojev Masti na stane K 20 • 50 poštni ne prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftamaziio) uniči pri ljudeh garje, liša j, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. En lonček po pošti K 10 50.
Lekarna Trnkoci v Ljubljani (Kranjsko) zraven rotovžs.
Kupim hrastov®, bukove in smrekovo hlode za žago Ponudbe s ceno na naslov: IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica št. i.
y m\A množini izpisa Moj.
V. Bizjak in drag b Rogaški Slatini.