Katoliik cerkven list.
Tečaj XI.
V Ljubljani 8. maliga serpana 1858.
List 14.
Zvonovam.
Ko z zarjo zlato beli dan priplava.
Pozdravlja ga zvonjenja čisti don; Ko v solncu dolgo sc bliši narava,
Zapoje spet č ve rs t o poldanšnji zvon. In kadar solnce žarke svoje skrije.
Večerni nebes zalo rudeči, Sc enkrat mili glas Ave Marije Z visoke line zadoni.
Zato pozdravljam serčno vas. zvonovi!
Ki oznanujete mi zarje plani; Pozdravljam vas. višav sladki glasovi!
Naj pesem moja slavo neva vam. Kjer kolj razlega vaše se donenje.
Spreminja sc v tilioto svetni šuiu; Ko mine dan, večerno nam zvonjenje Pripelje čedc zvezdnih trum.
Nedelj Gospodovih oznanovavci!
Kak' radostno poslušani vselej vas: Slovesnost svetih vi razglasovavci!
Kak' sladko mi doni v serce vaš glas. Vi vabite keršanski ljud v svetiše.
Kjer je Ljubezni večne tihi dom. Ce kdaj nemirno vreme nas obiše. Preganjate nevihte grom.
Al vaš nar slajši don pa je, zvonovi!
Ko spremljate mladost nedolžnih let, Kadar sc bliža mizi Jezusovi.
In ga v življenji pervič sme prejet'. — Pa milo briše si solze nevesta.
Ko pojete devištva ji slovo; O, let preblaženih — saj si je svesta — Nikdar jih več nazaj ne bo!
In kdor končal jc časno potovanje.
Zaklenkatc mu zadnjikrat v slovo; Zazibljete ga v sladko, mirno spanje.
De šum posvetni zbudil ga ne bo. Pa ravno to prežalostno zvonjenje NapravIja sercu mnjimu nemir; Glasii mertvaškiga votlo donenje Jc stresajočih misel vir. —
Zato. zvonovi, glasno mi donite!
Naj sega mi v serce vaš mili glas! K molitvi in pokori me budite!
Dokler mi sije milosti še čas. Ker tudi meni bodetc zvonili.
Ko na mertvaškim odru ležal bom. In v hladno krilo zemlje me spremili. Ko šel bom v večno mirni dom.
A. r.
Kostanjevica*
Tako-le s hriba doli pa-tarica
Zamaknjena ogleduje raj planjave. Ki širi se n znožji na daljave: V očeh igra ji ginjenja solzica.
Lej tu v podobi se. Kostanjevica! ) Knako cerkev tvoja zre z višave Na rajsko okolico prek Soče, Ipave; In vabi v njo po gnad — nebes Kraljica. *)
Podvizaj po-nje. srečni ljud okraja! Saj se kraljevi rod od daljne Senc ') Sem roma in išc tu tolažbe Njene!
Tu se bivavc, tu romar Nje svetiša
Nad svetnih zmot nu-gli- povzdigne, zviša: Tu zre lepote, okuša slasti raja. Illad ni k.
l'o jasli j en ja. 1.) Ime samostanske cerkve na hribu poleg Gorice. 2.) Mati Božja je varhinja (..patrona--) te cerkve. 3.) Pregnani francoski kralj Kari X. je zadnji čas svojiga življenja prebival s svojo rodovino v Gorici. in ko jc on umeri leta ls;W. jt. družina le še tu ostala blizo deset let. in ves ta čas prav pogosunn in /. izgledno pohožnostjo obiskovala in obdarv ovala to samostansko e«-r-kev: v nje rakah še po smerti počivajo kralj in njegov sin, vojvoda \ngouItmc. in poslednjiga žena.
M Asi is Harfama
od v. č. g osp. K i r C h n e r - j a. 10. majnika 18:>S. nam tole
naznanja:
Ljubljeni p r i j a t c 1 in brat v Kristusu!
Perviga vel. trav. (majnika) sim se z barko »Zgodnjo danicou od ietašnjiga misijonskiga obiskovanja z Bele reke verniI. Bog nas jc v tem novim letu hudo poskušal. kakor morebiti nikoli poprej ne. V treh mescih so unicrli 4 misijonarji. trije zmed njih v nar bolj živim delu za misijon. namreč. M o žgan. rcberliacher in Gostner;Oliboni pa. šc le vnovič z menoj k sv. Križu dospel. jc precej po prihodu umeri. (Od gosp. provikarjevc smerti čast. gosp. pisavec šc nič ni vedil.) Zares, šc 3 take mesce, in misi-jona ne bo več! Todc Gospod bo skerbel! In kakor On stori, jc prav, če smo tudi silno poterti in užaljeni. Ako pri silnih opravilih čas najdem, ti bom obsiroiši popisal svojo pot k misijonaiii ob Beli reki, /.daj pa sim od opravil popolnama zagernjen, iu ravno komej okreval od smertne merzlicc. ki me je bila precej po mojim prihodu tukaj ua posteljo položila. Torej ne zameri, de tako ob kratkim pišem. Le še dneve naših umcrlih ncpovračljivili prijatlov. V. č. gosp. M ožgan je umeri 24. prosenca (Jan.), Icherhacher 22. svečana (febr.). 01 i bon i 2ti. sušca (marca), tiost-iier 10. mal. travna (aprilaJ.
K sreči naše misijoniša niso osirotene. V Gondokori sta v. č. gg. Morlang in Kaufmanu. pri sv. Križu v. č. gosp. Lan c in od 2 poslednjih meseov v. e. gg. Bel-trame, Me loto iu Comboni iz Vcroiic. kteri pa bodo v tem letu nov misijon pri Kliab-ih ali pa ob Sobat-u vstanovili (tedaj ga še niso, kakor so bili časniki razglasili : Vr. |. in pa nediihovna A I b i n g e r iti K I a n č n i k. ku ri poslednji se misli v Lvropo nazaj podali; tukaj v llailumu sim jest iu gosp. Alessandro del llolsco. ki me zdaj v soli podpira, od ktere so me opravila popolnama odtegnile; in zraven naj i je sc 11 neduhoviiav. Kaj pa. de novi misijonarji morajo priti, zakaj smeri in bolezni so neo-gibljivo naše edine tovaršice. — Tri kišie (s sadjem) iz Krajuskiga so prišle, tavžentkrat Bog plačaj usmiljenim do-brotnikam. Priporočim drage ranjce in žive misijonarje tebi in vsim našim prijatlam in dobrotnikam v pobožno molitev.
Tri zamurce zahvalim za njih pisma: o ko bi prav zapo-padli. koliki darovi se delajo za nje in za njih černe brate, inogli bi zares svetniki biti! —
List gosp. Span rili g-a od 6. majnika je ravno tega obsega, samo de nektere okolišine več v misel vzame. On pravi med drugim: Iti. prosenca je v. č. gosp. Rirchner s 4 novimi misijonarji proti sv. Križu odrinil. Tam pridši ne najde več v. č. gosp. M oz ga na, ker bil je pred 17 dnevi umeri. Tukaj zapusti 4 misijonarje in se poda v Gon-dokoro: pa tudi tam gori je bil Bog mnogozasluženiga misijonarja Antona lTeberbacherja zmed živih poklical. Ko z Gondokorc k sv. Križu nazaj gre, mu že spet z žalostnim naznanilam naproti pridejo, de je v. č. gosp. Franc OI i b o n i, profesor iz vstava Don - Mazzata. pred 4 dnem. zveličano v Gospodu zaspal; in ko ves prcžaljen v Hartum pride, tudi v. č. gosp. vel. namestnika Jož. Gostner j a več ne najde. — — Kaj de je mogel čutiti in terpeti, si sami mislite: moje pero je preslabo, de bi to popisal. Le to moram pristaviti, de je v. c. gosp. Kirchner od teh težkih pnskušinj tako presiinjen. de je ves nadložin in mora v postelji biti. (Iz njegoviga lastniga pisma se vidi, de je že vstal. Vr.) Tudi v. č. gosp. Aleksander del Bosco ima merzlico; Bog daj. de bi mi ne bilo treba v kratkim zopet kaciga žalostniga naznanila pisati. Ali Božji sklepi so nczapopadljivi. On bo pač vse v nas blagor obernil. Ako mi Bog ljubo zdravje in življenje ohrani. kakor dosihmal. vam bom v prihodnje vse dogodbe in novice našiga misijoua naznanoval. Pred 2 dnema je prišel iz Kgipta kupec našiga mesta in nam je veselo naznanilo prinesel, de so pri njem .'t kište s suhim sadjem za misijon, ki so od vas prišle; o kako hvaležni smo za take darove vam in dobrotnikam. Bog bo obilno povernil. (Jeseni želim zopet kaj suhiga sadja v ta misijon poslati, in prosim torej blage slovenske serca. de bi se na to spomnile, ako jim Bog obilno češpelj, hrušk, jabelk da. Kako prijetno hladilo jim je taka reč v silni vročini, ko skorej nobene pijače nimajo, si vsak lahko misli. J.)
€M utre I i tj a Kriza na tteli reki.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Prečastitljivi gosp. J. V.!
Pišem nekaj žalostniga. Gospod Jernej Možgan so bili namenili Kvropo obiskati. kakor sin« že lansko leto pisal . ali Gospod Bog jih je popred iz tega sveta poklical. Začetek in vzrok gosp. Možgan o ve bolezni je bil, de smo premalo živeža imeli, smo preveč po lovu hodili in so se preveč pregrevali in utrudovali. de so merzlico dobili. Nismo namreč za otroke nič več živeža imeli. ker so nam na našim polji vso duro tiči pozobali. ki jih je bilo brez števila na duri in so jo zobali. Zato bomo na polje le sirka nasadili; turšice ne morejo tako hitro pozobati kakor duro. Gospod Možgan so bili še čez dva mesca bolni; žele in mcrzlica se je zmešalo, potlej pa predolgo niso zdravila vzeli, de se jc preveč zategnilo, tako de so še čez dva mesca ležali iu 25. (gosp. Kirchner pravi 24. Vr.) pros. v Gospodu zaspali, še preden so gosp. Kirchner na Belo reko prišli. Gosp. Kirchner so pustno nedeljo s 4 drugimi laškimi duhovni prišli in ženim kovačem, kteri so vsi letaš na našim šiacionu ostali; drugo leto pa bodo drujiga kraja poiskali. Gosp. Kirchner so v petik po pepelnici od tod odrinili, in še popred de so v Goudokoro prijadrili. ji i. je že druga žalostna novica srečala, de so g. I eber-bacher v Goudokori umerli. ki so se bili ravno prav dobro jezika naučili. Tako ni- more ker-anska vera razširjati; ko s«- kdo jezika malo nami. pa umeric. Zato Boga prosile, de naj gospodam mi-ii •narjem dalje življenje daiujc. Go>p. Kirchner >o ivkii. de \ Goudokori se ne more-ta-cion ohraniti, kt-r nimajo zimlji-a. de bi mogli kaj \>eiati. ce ne b jo cas dena: ja i/. K»rope pobijali, ker sc nam nemogoče zdi. de bi c\iopejii aliikance zmnam z žilam
preskerbovali ali denarje dajali. Zato bojo ranjciga gosp. Mož ga na besede prav prišle, ker so večkrat rekli, de bodo mogli gg. misijonarji Gondokoro zapustiti, in se v drug kraj podati, če bojo hotli na svojih nogah stati ali sami sebe prehraniti. Gosp. Kirchner so rekli, de bojo otroke, kadar bojo nekoliko odrasli, k nam pripeljali, ker je tukaj dosti zemlje in posestva za obdelovanje iu ni treba kupovati. V saboto pred belo nedeljo so z Goudokore k nam prijadrili gosp. Kirchner, in so že spet eniga z njim pridšiga gospoda mertviga našli, gosp. Frančiška kteri so sv. Jožefa dan zboleli za vročinsko merzlico in čez 8 dni umerli. Jest sim — bodi Bogu hvala! dosti zdrav in tudi dosti dela imam, ker smo že šest tokul (koč) in eno kapelico zidali, in brez zidarja ali zidarskiga mojstra. Gosp. Jožefa Lan c-a pa ne moreni zadosti pohvaliti, ker se z rokami in usti trudijo; ta gospod Lanc so tako potrebni pri sv. Križu kakor oči v glavi. Le sama sva kapelico iz-zidala, ktere so bili gosp. Kirchner prav veseli in so rekli, de še v Goudokori nimajo tako lepe kapelice ali cerkvice, ker bomo jo tudi z apnam pobelili, v Goudokori pa imajo le černo. Ker na Beli reki ni apneniga kamna, jest sam iz polžev ali iz inušeljuov apno žgem, ki je še skorej belši kakor iz kamna. Ti polži ali mušeljui v reki Nilu rasejo in jih je tudi dosti dobiti, kar je velika dobrota, ker zauaprej lahko z apnam kej naredimo, poprej pa smo le iz ilovice malto delali. Zdaj sva dva delavca, jest in Albin-ger; on vertnar, jest pa zidar in mizar. Tode, če mi Bog zdravje da, bom devet in petdesetiga leta prišel svojo staro mater obiskat, ako jim Gospod Bog še zdravje ohrani. Se prejden cerkev blagoslovimo, ker še niso altarji dodelani. 14. mal. travna, grejo gosp. Kirchner v Hartum nazaj.
(2. list.) Predraga mati in vsi prijatli, kteri bi radi od mene kaj noviga zvedili!
Ste mi pisali, de bi radi zvedili, kaj je v tistih čer-nih steklenicah. V njih je štrucova mast, ki je dobra, kadar herbet boli ali kaka roka ali noga, ki se mora s štru-covo mastjo dobro namazati in dobro vgnati; pravijo, de jenja bolečina. Prosite me tudi, de bi vam natanko popisal , kako de tukaj je. Pismo, ktero je g. Knaflič 22. svečana pisal, sim še le 18. grudna prejel, in pri pervi priložnosti, 31. grudna, sv. Silvestra dan pišem, in zraven tudi vošini posebno veselo v gnadi Božji novo leto v nar boljšim ve-selji in zdravji itd.
Ker ste me prosili, de bi vam vse natanko pisal, kako de se tukaj živi in koliko de bi denarja za pot potrebovali, vam prav natanko ne vem od tod zastran po-potnine pisati, pa vender pri eni sredi 300 goldinarjev, ali pa, ko bi jih več skup šlo, 250; če je pa eden. de 1.000 goldinarjev premore in za 500 puš in svinca in smodnika in kotlovine iu sekir in za en perst debeliga kufrastiga či-bešna, torej za pet sto blaga kupi in 500 za popotvanje v Hartum porabi, veliko dobička iina; če v Kvropi za 500 goldinarjev blaga kupi, 500 pa za popotvanje porabi do Ilartuma, nar manj 1.500 goldinarjev dobička ima, je popotvanje plačano in nar manj 500 goldinarjev dobička v varzet vtakne. Zato mora pa eden dobro arabski jezik znati, če hoče družbo voditi. Jez, bodi Bogu hvala, arabski jezik za potrebo dosti znam; tode letaš še ne morem priti, ker nimam dosti denarja. Te hočete, de že prihodnje leto pridem, iu, če nočete dve leti čakati, mi morate pa hitrn pisati iu nazaj sem popotvanje piačati, ker sam s svojim denarjem morem le od tukaj v Kvropo priti, nazaj mi morate pa \i popotvanje plačati ali pa še dve leti čakati, de še nekaj slonovih zobov dobim, potlej se bom pa sam tje in .-i m gii de živil iu od vas nič popotninc nočem.
Gospod Možgan gredo to leto v Kvropo: oni (duhoven) so \ kapii doma na Koroškim; če jih hočete popravi So »uvr |»r.»/ne svinjarije inl preselovanja v Afriko, kakor
lom lahko prrvjili: vender !»<■ iz p i -;«o j a zamorejo marsiktere razmere »prcvidili, torej ga podamo
sati, kako de je tu, varn bodo natanko povedali, kako se tukaj živi, če nočete čakati, de jez pridem.
K pervimu, puše ho potrebne za slone, štuci močni, de ena kugla eno unčo vaga, in tudi drugi stud so dobri, iu doplarice, de dobro šreteljne nesejo, ker tukaj so gosi treh plemen, ene so černe velike, de ena od devet do dvanajst funtov vaga, in dve druge manjšiga plemena, in so več plemen race, in so divje kure devet plemen, in so ma-rabu in so štruci, marabu velja en funt peres 600 goldinarjev. Zato bi tu dobro bilo, ko bi eden tudi znal smodnik delati, ker smodnik je zelo drag, 2 funta in pol 5 gold. velja. Zato ko bi hotli oni samo od lova živeti, bi bilo dobro, de bi smodnik sami delali. Zveriu je pa toliko plemen: sloni, žirafe, divje krave, jeleni, koze, seruaki treh plemen, levi dveh plemen, tiger, hijena, nilski konj; neka serna je tako velika, kakor osel; torej kdor hoče, lahko od lova živi. Kar pa živino zadene, krav je veliko tukaj, tode ne molzejo dobro, nimajo toliko mleka, kolikor ua Kraju-skim; ovce so pa majhne, koze so tudi majhne iu tudi nimajo volne kakor evropejske; tode od divjakov je težko kaj kupiti z drugim kakor s kufrastimi rinkami za roke ali pa za ušesa ali pa za zdravilo, če jc kteri bogatin bolan. Trave je tukaj zadosti; tode jc nihče ne kosi, ker tudi nihče nima kose ali osle. Ko bi tukaj v Afriki hotli travo poseči, bi lahko sto tavžent krav redili, tode bi tudi 50 lavžent se-nosekov potrebovali, ker sc okoli sto milj dolgo iu široko vsa trava z ognjem požge in pokonča. Zalo če deset ev-ropejskih kmetov s svojo družino pride, imajo zastonj zemljo in prostor; če jih pa 10 tavžent pride, imajo pa tudi prostor iu zemljo zastonj. Pa nikar ne mislite, de sini pijan ali zmešan, ker to pišem, ker vi niste vidili Afrike, jez jo pa vidim, ker po nji hodim. Afrikanska zemlja je dobra in velika, zverine polna, ljudi pa tako rekoč prazna. .Icz mislim, dc, ko bi veliko Evropejcov prišlo, de tam, kjer bi se Evropejci vselili, v petdesetih letih bi paradiž iz te zemlje naredili; tode kamnja pa tukaj nič ni, de bi mogli hiše zidati; mora se vse iz ccgla narediti, namest apna pa z lužo maltati. Nikar pa ne mislite, de so tukaj nebesa; če je tudi dobra dežela, ima pa tudi svoje nadloge. Ob času deževja je toliko komarjev, de človek brez komarnice ui v stanu spati; je pa komarnica iz tančice kakor skrinja na štiri vogle narejena, dc človek pod njo leži in de komarji ne morejo do njega priti. — Spet druga nadloga so ptiči, kterih jc toliko, de, če pšenico vseješ, kadar začne zoreti, bi komej bilo, de bi tako mrežo naredil, kakoršuo imajo na Krajnskim čez majhne sadeže, de jih kure ne zberskajo; tukaj bi je pa za ptiče potreba bilo, ker jih je toliko, de bi pšenice ne jedli. Pšenica in sirk tukaj dobro rasteta, iu tudi rajž, jez menim, dc bi dobro rastel. Sirk iu pšenica, jez menim, v enim letu trikrat lahko izzori. Simsini tukaj tudi prav dobro raste iu sc prav dobro olje iz njega preša, kakor pri nas laneno olje, in se tudi dobro žge in beli. Tudi indika bi tukaj dobro rastla. Prcdiva in konoplje še nisim poskusil sadili; ne vem, kako se obnaša. Pavola pa prav dobro raste. Zato mislim, če v resnici misli kak evropejic sem priti, mora vse evropejsko orodje seboj vzeti, samo voza in seni ne, motik pa prav veliko in evropejskih sekir in kuhinjske posodbe iu obleke močne, pa ne vroče, ker v Afriki ni zime ali mraza; za 4 leta inora vsaki obleke seboj vzeti in za eno celo leto živeža; tode merzlice se ne smete bati, ker ta gotovo vsakiga obiše, tode meni se zdi, de je tukaj velikrat hujši kakor v llartumu. Torej naj vsaki dobro premisli, kani de gre, to ni v lladovno ah za Urbasovo mlinico ali na Sncžakovo, ampak 2.530 ur dalinje naravnost; zato je nektera nevarnost. Z rokodelstvam tukaj ni nič kaj dosti začeti; kadar enkrat evropejci pridejo, bo kaj več z rokodelstvam. Kovaško rokodelstvo bo morebiti še nar bolji, tode bi mogel iz Kvropc železa pripeljati, potlej pa tukaj rude železne iskati. Ku-frasta iu železna ruda je v Afriki, tode tri dni deleč od
naše stjjc, ker tukaj, kolikor oči deleč nesejo, ni nič vidili gora, ampak lepa ravan. Tukaj 8 ineseov dežuje; deževje se začne mesca sušca, pa dežuje do grudna; 4 mesce ni dežja; te 4 mesce se zima ah suša imenuje, tode mraza nič ni; tukaj na polji delajo zjutrej od 6. do 9., popoldne od 3. d j 6., ker je vročina, in ni potreba toliko delati kolikor v Evropi. Tode začetek je silno težek. Le pomislite, ko bi v Evropi vse zapustil iu v gojzd šel iu vse na novo začel, se ne ve, kaj bi popred v roke vzel ali delal, samo de tukaj nobene zime ni, in tudi kamnja in korenin ni treba kopati, ker jih ni. Tode kdor je v Evropi merzel v veri keršanski in nobeniga veselja do nje nima. takiga tukaj treba ni, ker ajdov je tukaj zadosti, de namesti dobrih zgledov pohujšanje dajejo; divjake je treba včasih v dobrim podučiti, pa ne sam hudobniši biti, kakor divjaki. Zato bi tudi dobro bilo, dc bi nemško znali, ker so nemški duhovni tukaj, ko je treba k spovedi ali k svetimu Obhajilu iti.
Kar pa Simen Kovač piše, de bi rad nekaj sekir in cepinov za misijon naredil, naj naredi tucat sekir, šest inasik in šest vostik in tucat motik in tri ccpine; cepinov tukaj ne potrebujem, ker ni nič gora. Kadar bo vse to naredil, naj do gosp. .lurja Volca ah pa do gosp. .lerana piše iu naj reče. de sim jez vse pri njem naročil; plačalo se mu bo iz misijouske denarnice. Lani sim pisal, de naj mi en štuc za slone streljati sem pošljejo; pa ne vem. ah so pismo dobili ah ne; če pisma niste dobili, vam tukaj spet pišem, de mi ga hitro pošljite;*) tale štuc mora takle biti: parovec s špičasto kuglo (ako debelo, dc vsaka kugla unčo vaga, de jc močen, dc se ui treba bati. de bi ga razneslo ah raztergalo . če je tudi težek iu (> novih praš-njičnih cevk ( prontrerlov) in en proutrerl - šlircl. de, če se ktera prašnjična cevka (pronirerl) zlomi, drugo namesto nje zašravbam. Denarjev nič ne pošljem, sej imate doto tam, ker denarje je težko pošiljati, dc bi se nc zgubili, ("e štuca sam ne potrebujem, ga lahko prodam. Zato je potrebno, de eniga lovca ah pa Štunoviga Tona pošljete, ker puše dobro pozna, in ga poskusi, ali dobro streii ali ne. t'e je tudi drag, ua to nikar ne glejte, in ga gosp. Jcranu ali Voleu pošljite, dc ga sem pošljejo, ker ga jez in misijon potrebujeva, za misijon mesojed pa zabel. Zdaj vam pa pišem, de sim vesel in zdrav, bodi llogu čast in hvala, in, če mi Bog zdravje da. iu. če so mati še zdravi iu živi, vas bom ktnalo obiskal. tsnjar mi je pisal, če jc kaj s kupčijo: kož dosti dobi iu dober kup iu vsakterc kože: bivolova koža 2 gold. velja; kravja ah volovska 30 grošev. Zdaj vas pa vse prav lepo pozdravim in vošiin, de bi vsi v nar večini vesclji iu zdravji bili. Spomnite sc v molitvi mene.	Janez Klancu i k.
aiirieri
in iijfKOve nar poslednje rijanja.
Iz Gorice nam pišejo 1. t. m.: ..Iladi bote mende slišali, dc jc uni teden O. Olivieri šel skoz Ljubljano po železnici v Terst iu od tam je z mahomedanskim mladcn-čem prišel v nedeljo zvečer v Gorico. Ob enim naznanim, ako še nc veste, dc je bila zmed 2 zamurk v Gorici ena pretečem petik, druga pa v nedeljo zvečer pokopana. Mende bo saj od njune smerti iu vesele svete vdanosti v Božjo voljo kej bolj ua tanko naznanil kdo, ki je sam vpričo bilu. Tudi v Solnim gradu jc nedavno ena tih ubozih deklic, pri 10. letih, umerla. in kako lepa, kako draga je bila njena smert! Tako je zopet več tih ubozili stvari rešenih in zg<»-dej k svoj i mu Stvarniku poklicanih, kteriga obličja bi skorej gotovo nikoli ne bile gledale, ako bi jih bogoljubni starček in veliki terpin za človeštvo, gosp. Olivieri, nc bil rešil. Zares ni majhno dobro delo, že v visoki starosti, z velikim trudam denara po miiozih krajih ponižno prositi, zraven tega od ticsprcmišljeuih ah pa prederznih morebiti še marsiktero
*) Jc že pred nekimi ledni na pot odpravljen	Vr.
6
pre»li>ati (dokler vse dobro na zemlji tudi nasprotnike ima), potem pa še z veri skerbljivostjo med nejeverniki zgubljenih iu zanemarjenih • stvari kupovati, skupcj spravljati, z iniiozimi težavami čez morje spravljati, potem pa spet po Kvropi sem ter tje ponujati, jim novih, dobrih, zanesljivih staršev iskati, ki so oh svoje lastne kakor že bodi prišli. Kdor ima pravi zapopadek od vrednosti človeške duše, on trud. skerh in prizadevanje častitljivima starčka lahko za-popade: zares Iškarjotova tesiioserčnost pa bi bila. ako bi kdo groše miloval. ki jih sem ter tje dobrotniki v ta namen darujejo, češ. de denar i/, dežele gre. Koliko ga gre pa za kavo iu druge sladkosiiedarije, za lišp in enake reči, in komu se za to milo stori? Človeška duša je pač več vredna kot par telet ali volov, in ako se zamore z nekte-rimi tolarji rešiti, kdo ne bo tega vesel? Xaii» se misijou g. Olivieri-a silo imenitno delo zdi. ker s tem misijonair se zamurska cerkev silo hitro množi, zlasti še zmagovavna cerkev, ktere udje bodo Bogu neko sveto silo delali, de bi se že skorej tega nezmerno nesrečniga ljudstva usmilil. Olivieri-ev mi-ijon pa je še dalje posebno imeniten, ker je viditi. de začenja tudi med same mohamedanc ali turke segati, in ako se tukaj dobro v sad i, je dobiček za sv. Cerkev neprecenljiv. O. Vcrri. Olivieri-ev tovarš. ima zdaj nalogo, celo deržino v Aleksandrii v varnost spraviti, ker žele njen gospodar et domu s ejus tota (in cela njegova hi-a > keršeni biti. Tudi je v St. Jcan d' Acre-u sin zlo hogatiga efendi-a že več let hrepenel po keršan-stvu. dal seje skrivej v keršanski veri podučevati. in gnada ga je toliko gnala za resnico, de je 20 letni mladeneč natihaoia pobegnil, se dal v Aleksandrii kerstiti in je od lani v Kvropo bežal. Gosp. Olivieri mu bo pripomogel, de kje v kak samostan pride. On govori, piše in bere le arabsko. — K trike vesele dogodbe nas opomnijo na molitev, ki je bila pred nekaj časam v „Danici~ za spreobernjenje torkov priporočevana. Zanesemo se namreč, de jih je prav dosti, ki molijo vsak dan Očenaš in Cešenamarijo na čast sv. Križu s pristav kam: „0 Jezus, zavoljo svoje sv. smerti na križu se usmili u b o z i h t u r k o v !* in kteri so duhovni, de se pri spominu za žive tudi turkov spomnijo, kar naj bi tudi neduhovni storili. Zanesemo se. de jih skorej ni boljših kristjanov, kakor bodo turki, ko se Hpreobernejo. kar smo že enkrat v misel vzeli; torej je pač želeti, naj bi jih veliko veliko in prav goreče molilo, de bi turkam luč svete vere že skorej posvetila. Turk ni vetrast kakor zamurec. ne vnemam, kakor je veliko evropejcov; temuč ko on resnico spozna, gre tako dolgo za njo, de jo najde. če bi ga imelo ne vem kaj stati! Turška prenapetost (fanatizem') se bo v sveto gorečnost spremenila, in imela bo Cerkev nar lepših kristjanov, ki si jih želeti zamore. B"g nam jih skorej daj; gosp. Olivieri-u pa še zmiraj dosti pomoči za njegovo sveto delo. Xe bo odveč, ako pristavimo še, kako močno de O. Olivieri svojiga tovarša in njegovo bogoljubnost ceni; rekel je enkrat: ,,Ako bi jest slišal, de je Oče Biadži (Blaž) kak čudež storil, bi se celo nič ne čudila. J.
Ve Je ze eas za spreubem Jen Je zn-imirfor?
Večkrat se sliši vprašanje: Ce je že čas prišel, de bi se zamurci spreobernili? Zares vprašanje, na kterim je veliko ležeče. Po vsim, kar se godi in vidimo, bi skorej mogli to-le misliti: Ako še ni prišel čas za spreobernjenje zamureov. mora pa saj ldizo biti. — če se jim je vender kterikrat res na množice, po cele dežele in kraljestva spre-oberuiti. Oe mora to spreohernjcuje hlizo biti. bi bilo soditi iz velike sile, s ktero previdnost Božja posamezne za-murske osebe rešuje. S kolikim trudam. po kolikim težkim terpljenji. iz kako silo daljnih nar različniših zamurskih dežel so otroci, kteri po usmiljenim očetu Olivieri-u sv. kerst prejemajo! In skorej tretji del tih otrok \ kerstni ne-
dolžnosti s prelepo smertjo kmalo uinerje in gredo pred Božji tron, kjer zastran sreče svojih nesrečnih staršev, bratov, sester. rojakov zanesljivo ne bodo molčali. In uni goreči duhovni, ki so že v tolikim številu življenje za zamurce dali, ki tukaj niso dosegli, kar so želeli, ki so komaj v misijon prišli in že so mogli umreti: oni tamkej ne bodo rok križem der-žali. bodo iskali stoterno nadomestiti, kar tukaj niso premogli doseči.
Oznanovati se mora sv. cvangeli vsim uarodam. Pri zamurcih se je oznauoval dosihmal le bolj njih malim, nekaj v njih domačii po misijonarjih, nekaj pa zunaj domačije iz sužuosti rešenim zamurskim otrokam, kakor de bi le še otroci bili zadosti zmožni za čisto keršanstvo; njih starci pa. preterdi. preveč zatopljeni v pregrehe. nezmožni za čisto vero Jezusovo. Temu se le tisti zamore čuditi, kdor čisto nič ne ve, kolika teža je že s samimi njih otroci pri odreji. Odrašenim pa je potreba še prav posebne, neizmerno velike gnadc. ktere je pričakovati po Božjim usmiljenji, razun že iz imenovanih virov tudi še prav posebno na prošnjo Ma-rijne bratovšine od Božjiga neskončniga usmiljenja. Tedaj: Silno prizadevanje misijonarjev, prošnje živih in mertvih keršenih zamureov in njih misijonarjev, obilne molitve za zamurce. k temu še pripravljanje mladih zamureov za du-hovski stan (v gosp. Mazzatovi napravi bota mende kmalo 2 posvečena) vse to kaže, de utegne spreobernjenje zamureov precej blizo biti, ako ima kdaj priti. J.
Ziafa krona JMutere Kozje.
S tem imenam so te dni iz Milic o ve tiskarnice prišle lepe, umevno pisane, molitevne bukve, v kterih se nahajajo molitve, pobožne premišljevanja in koristni nauki, ki ti bodo tolažilo v britkostih, krepkost v križih in težavah, hramba v skušnjavah in popotnica na pot v dolgo večnost. — Zložil jih je marljivi nekdanji metliški, zdanji polhograjski kaplan, Andrej Andolšek; v tisk dovolilo pa je visokoča-stitljivo ljubljansko škofijstvo. Tiskane so v stari pisavi. Razdeljene so v dva dela; 1. češenje Gospodovo in 2. če-senje Marije Device.
Pervi del obsega jutranje molitve, ure življenja, t. j. nauke, kterih se spominjajmo, kadar ura bije; kratke zdih-Ijeje o raznih priložnostih, večerne molitve; štiri sv. maše; molitve za vse dni celiga tedna; molitve za zakrament sv. pokore in sv. Rešujiga telesa, za poglavitne Gospodove praznike in mnoge druge molitve.
Drugi del: „Cešenje Marije Device" pa obsega zgoli molitve in premišljevanja o Materi Božji; in sicer: dnevnice, trojne molitve k Marii za vse dni celiga tedna, molitve za vse dni celiga mesca, zlasti majnika, ali o šmarnicah: premišljevanja, molitve in litanije za poglavitne Mariine praznike: dvanajstero premišljevanj Mariine imenitnosti; dvanajstero premišljevanj Mariine mogočnosti, in ravno toliko premišljevanj Mariine dobrotljivosti. Te premišljevanja bodo posebno o šmarnicah duhovnim pastirjem in vernimu ljudstvu koristile.
Te nar veči dozdanje slovenske molitevne bukve, ki štejejo 12 pol v dvanajsterki in 1.022 strani, sklepajo Mariine pesmi.
Prav lep pirh in darilo so te bukve pobožnim devicam in častivkam Matere Božje po celi slovenski zemlji. ..Zgodnja Danica- jih torej vsim Slovencam serčno priporoča.
O ti priliki opomnimo še treh novih bukev ki posebno tičejo poklic verniga kristjana:
1.)	Die Geheimnisse der l.iebe .lesu Christi, besond. im allerheil. Sakramente. eine \Veihgabe ftir die evvige A n betu ng.
2.)	Betrachtung des Leidens .lesu Christi auf jeden Tag des Monates. (Oboje Schallhansen 1658.)
3.	| Das l.eben .lesu nach d. Gesichten der gottsel. Kal. Knimerich. I. Abthlg. t It- gensburg 1h*,8.)
Cešenje in pobožnost do visokosveliga zakramenta sv.
Rešnjiga telesa se nekako bolj oživlja, slišati je sem ter tje od večniga češenja te neizmerne Svetosti; torej take bukve, ki v to pripomorejo,tolikanj bolj priporočimo, 1. v oziru ua ta zakrament posebej, 2. in 3. sploh v povzdigo ljubezni do Jezusa zavoljo vsiga, kar je za nas storil.
Prav primerni in priserčui nauki zastran vsih zadev in dolžnost v keršanskim zakonu se najdejo v majhnih bukvi-cah: Sechs Kruge Wasser od. Wein fur Braut - und Khe-leute (Basel 1838.) Ker se v zakonu, v njegovih zadevah otrok in staršev toliko pogubnih grehov dela, bi bilo pač želeti, de bi se enake bukve bolj pogosto brale.
Tudi ti tako!
Ibog zamurec, na Afrikanskim kupljen, je bil v za-hodnjo Indijo na Amerikanskim perpeljan. Bil jc v ker-šanstvu podučen in je tudi po kcršansko živel. Ker je bil zvest, si je pri gospodarji zaupanje pridobil in le-tsi mu je marsiktere veči opravila zročil.
Nekiga dne je bil ta gospodovavec namenil, si dvajset sužnjev kupiti. Gre tedaj s svojim zvestim Tomam, tako je bilo unimu zamurcu ime, na terg, kjer so te nesrečne sirote prodajali, in mu naroči, de naj takih zbere, kteri bi se mu nar boljši zdeli za delo. Toni mu jih pripelje več, in med njimi tudi moteriga starca, de naj ga z unimi kupi. Gospodar v to ni dovolil, in stari zamurec bi bil ostal, ako bi ne bil sužinjski kupec obljubil, ga navreči. če dvajset druzih kupijo, kar se je tudi res zgodilo.
Ko na dom prideta, je zamurec z vso mogočo druž-Ij i v ostjo unimu černimu starcu stregel; imel ga jc pri sebi čez noč, jc z njim pri eni mizi jedel: če ga je mrazilo, ga je na solnce peljal; se je pritožil čez vročino, ga je posadil v senco. Kar koli dober sin zamore svojimu očetu storiti, mu je on storil.
Nad toliko ljubeznjivostjo do tega starca se njegov gospodar čudi in stermi, ter hoče vediti, zakaj to? Sprašuje ga:
,,Je li tvoj oče?tt
„„Ne gospod, ni moj očeUt£.
„Je morebiti kak brat, veliko starej od tebe?"
„„Na\ ni moj brat!uu
„Ti je morebiti stric, ali kdo od rodovine? Ni mogoče, de bi zgolj tujcu toliko ljubezni skazoval!"
,.„Ne tako, gospod! ni iz rodovine. še moj prijatel ni-
„Kaj tedaj? zakaj se mu tako prijazniga skazuješ?"
„„Moj sovražnik jeua, odgovori sužinj; „„ta me je beliin ljudem na Afrikanskim primorji prodal bil; pa ga ne smem sovražiti, zakaj moj gospod oče, to je, misijonar so mi rekli: Ako je tvoj sovražnik lačin, daj mu jesti; akoježe-jin, daj mu piti-u. Rim. 12, 20.
Poslednja sotlba.
Kdor ima ušesa poslušati, naj posluša, in kdor ima serce premišljevati, naj premišljuje: kako velik bo strah, ko bo angelova trobenta zapela in narode od vsih 4 vetrov k poslednji sodbi poklicala! Kako se bodo grešnikam roke tresle, kako jim bodo serca trepetale, kako jih bo v obličje spreminjalo, ko bo Sodnik med bliskam in germenjem z nebes prihajal! Pomisli, o človek! kaj bo takrat: Svojih misli Sodniku ne boš inogel skriti, svojih hudih želja ne zager-niti, svojih nesnažnih besed ne zakriti, svojih hudih in zlo pregrešnih del ne utajiti! O pomisli. pomisli, kako bo takrat, ko bodo pohlevni, ponižni, čisti, nedolžni, pravični pri Jezusu in pri angelih na desnici: oh. napuhnjeni, togotni in serditi, nečisti in krivičniki pa na levici! Dva sta nekdaj skupaj delala: eden bo na desnici, eden na levici; dva sta bila prijatla: eden bo zveličan, eden pogubljen; dva sta bila grešnika; eden se je bil spokoril in je na desnici, drugi je bil v grehu umeri; sestra bo vzeta v nebesa, njen brat bo obsojen v pogubljenje: materi se bo reklo: pojdi ti izvoljena
v večno veselje! razuzdanimi! otroku pa: poberi se v večno terpljenje! O kako bo to strašno in grozno! Oh, ko bi vender, ko bi vender še bilo mogoče kaj pomagati! Ali zastonj jc, zamujeno je, prepozno je! O, kako se bodo pogubljeni grizli in ujedali, kako bodo vpili in udelovali! S kervavimi solzami bodo na zveličane na desno stran gledali iu bodo objokani kričali: „Ti-le tam so, ki smo jih zasmehovali, in jih s sramotivnimi imeni pitali. O mi neumneži! smo imeli njih življenje za nespamet, in njih konec za sramoto. Lejte. tako so oni zdaj prišteti med otroke Božje, in njih delež je med Svetniki! (Modr. ."».)
Pomisli iu prevdari iu k sercu si vzemi, de zveličani gredo po sodbi za vselej v večno življenje, pogubljeni pa za vselej v večno terpljenje. Grozovitim, prestrašil« brezno je med nebesam in peklaui in na vekomaj bodo obojni ločeni med seboj! Bog nas varuj nesrečne sodbe iu večniga pogubljenja!
nog o k letu eze zarerniti.
V nekim poštnim vozu je nedavno sedelo več bradatih in nebradatih. pametnih in nespametnih popotnikov razločnih misel. Kteri nar manj mislijo, so tudi tukaj nar več govorili. kakor sploh. Bili so mladi, po mladi šegi vrezani modrači, ki so bili vso novošegasto modrost iz velikiga kotla z velikim korcam pohlobotali. Veliko so se babali. kako de se ničesar ne boje. de jc lahko vsak vidil. kakosui serčni preserčni in prešerni možaki de so to. Jest se ne bojim nobene stvari pod solncam. jc eden rekel; koga bi se bal? hudiča ne verjamem de bi bil. Bog pa. če bi že kteri bil, je prav modraško pristavil. me pri miru pusti, in jest Boga pri miru pustim; tega se tedaj tudi nič ne bojim. Tudi drugi mladi junaki so bili enake misli, de se ni treba ne Boga ne hudiča bati, kdor če pravi junak biti. To so bili korenjaki še nad Goliata velikana. — V kotu voza pa je neki že malo postaran mestnjan sedel, ki se mu je do tega bogokletniga žlobodranja za malo zdelo. Ti korenjaki, ki se zraven Boga in hudiča, tudi niso bali pošteniga človeka žaliti in nadlcgati. spoznajo njegovo nejevoljo in planejo nad njega, rekoč: „Xo prijatel. koga se pa vi bojite?" Pametni mestnjan, ki je malo govoril, več pa mislil, jim je ta-le kratki odgovor dal: „„Boga se bojim in pa vsih tistih ljudi, ki se Boga ne bojeuU. Telečja modrost je s tem osramotena bila. (Ileilag z. Volkshalle Is:,4.)
Glasi zastran Knobleherferiga spominka.
(I)alje.)
V I. j u b I j a n i želi več duhovnov. de bi se K n o b I e-herju spominek v Sen-Klavžu postavil, in če je le kolikaj moč, de bi se telesni ostanki, če bi se nikakor ne mogli vsi, pa saj delama na Krajnsko prepeljali, in de bi se saj nekaj, p. glava, s spominkam vred hranilo.
Z Dobrove. Častita duhovšina in ljudje tukaj žele, de bi se telo č. gosp. Knohleherja v našo domaeijo prepeljalo. in de bi se njemu in njegovim ljubljenim tovaršem spominek postavil. Ljudje tukaj zlasti ranjciga gosp. Matevža (Milharčiča) še zmiraj ne morejo pozabiti, in jim bo posebno ljubo, de se tudi njegovo drago ime v tem spominku ohrani. —I.—
Iz S marina v tu h i tiski dolini. Pošljem vam ta pripomoček s tem namenam, de bi se zemeljski ostanki nc-pozabljiviga dr. Knohleherja sem prepeljali: ako hi se pa to ne zgodilo, naj bo za afrikanski misijon. ne pa za praziu monument. Sicer jc moja misel, de naj dr. Knobleher pri sv. Krištofu počiva, de ga vsi lahko ohisejo: kdo pa bi ga hodil iskat v Skocjan? I.. Dol i nar.
Iz Postojne, 4. mal. serpana. Za dr. Knoble-herjev spominek se je v postojnski dekanii naslednji znesek s tem pristavkam nabial. naj bi se K n o b I e h e r j e v o truplo iz laške dežele v domačijo prepeljalo, in v Ljubljani
bodi ni v stolni cerkvi, ali pa pri sv. Krištofu kamniten spominek postavil, in naj bi bile v njem tudi častite imena vsih k raj lis ki h misijonarjev ino letnice njih smerti v Afriki vdolb-Ijene — v večni slavni in hvaležni spomin našim rojakam.
Postojnski dekan.
Ogieii po Siorenskhn in tiopi&i.
Iz Ljubljane.	Visokočastiti gosp. fajnioštei
II i c i ii g e r hvalijo mašne plajše, kakoršniga so v Cerkni na Tominskim vidili, namreč, s podobo križa, in pravijo, de to temu povedo, komur je mar, svojo cerkev prav po postavi ozaljšati.
Tudi tukaj smo tak mašili plajš vidili pri mojstru Cofu. ki mašne pla_ o izdeluje; pa moremo spoznati, de nam ni bil prav všeč. in vsakdo, ki gaje vidil. je rekel.de taciga bi ne kupil. To povem, kar njegovo vravnavo in pristojnost tiče. — Pa tudi cerkvene postave tacih plajšev ne zapovedujejo: one sicer vele, de naj ima vsaki mašili plajs podobo sv. križa, pa ne v blago vdelaniga, ampak z robki ali portami, ki so križem našite. Rimski romarji pravijo, de tacih masnih plajšev, kakor jih gosp. Ilicingcr priporočajo. v Rimu nikjer niso vidili. Le nekaj maliga se od naših ločijo; nekoliko dalji in širji so, kakor ti. ki so se v zadnjih letih pri nas vrinili. Naši stari mašni plajši so skorej prav po rimski šegi. — Toliko, de se kdo ne prenagli.
Iz Lokaviea. rLjuba DanicalJ Ker ti toliko lepih reči razglasuješ po širokim svetu, in ker je dosti bravcam prav dopadljivo. je tudi meni želja prišla. ti naznaniti, kako dobro de se je tudi v našim kraji gorečnost za olepšanje cerkve vnela. Majhno pa lepo poljce se razteza od Ajdov-šine naprej proti sv. Križu, in se razširja gori na desno proti velikim goram, ktere se Caven zovejo. Na koncu tega poljca v kotu, kake pol ure od Ajdovšiue naprej in malo na desno stoji vas Lokavic z več malimi vasmi, ktere so posamezno okoli po hribeih, pa se shajajo vender pod enim dttšuim pastirjem, ki prav dobro skerbe za svoje ovčice, de bi ne zašle s poti resnice. — Na sredi Lokavic stoji lepa kaplanija, in kakih petdeset korakov proč pri kraji vasi lepa cerkev sv. Lovrenca. De se tukej del ne zamudim, povem samo, kar se je od leta 1848 za olepšanje cerkve, v blagor cele soseske in v sla\o Božjo, in dušuiga pastirja napravilo v teli pretečenih 10 letih, zmed kterih je bilo tudiue-ktero slabo, iu ob enih časih je nekoliko dragiua tudi pri nas pertila. pa pri vsim tem so vender naši dobri sosedje si toliko perzadeli. de so naredili prav lep, čisto na novo obzidan žegen I pokopališč J, s prostorno kapelo pri kraji, ki ima dve shrambi, eno za merliče, drugo za varha; pa tudi vrata pri žegni so železne iu prav na lepim prostoru. Stoji kakih 2<>o korakov od cerkve. — Res, de dosti so mogli ubozui ljudje pri tem delu poterpeti. ker so sami zastonj delali, pa še v denarji blizo 800 goldinarjev plačali; pa kmali so na to pozabili in lotijo se z gorečnostjo kapla-nije. ktero so dosti povišali de ima zdaj 4 prav lepe slanice z vsiiui potrebnimi oddelki in prostori zgorej iu spodej, tako de je cela kaplanija prav velika in prostorna. Tudi to delo je stalo naše sosede do kakih *00 gold. To pa rada stori ljubezen za svojiga dušuiga pastirja, kteri so letaš noviga leta dan razglasili, de imajo 009 podložnih duš pod sabo. za ktere vedno skerbe. de bi hodili po pravi poti v Očetov dom, v nebeško kraljestvo.
Ker so naši sosedje že tako dobro poskerbeli za svoje pokopališč iii za stanovanje svojiga duhovniga pastirja, poglejmo še v njih cerkev. Cerkev je srednja z visokim zvo-nikam, s 3 altarji; veči je sv. Lovrenca, na desni sv. Valentina, in na levi Marije Device brez madeža spočete; ima tudi križev pot, pa pri vsim tem cerkev ui bila kaj posebno olepšana. Poglejmo pa, kaj so v tih 8 letih napravili:
1.	Seliš, v koru pred altarjem. prav lep, en kamen bel eden cern. ki se prav lepo poda.
2.	Dve prav lepi iu veliki shodnici (spovednici.J
3.	Lestjanice na sredi, prav lepe, ki so steklenine iz več sort farbe nabranih jagod, in s pozlačenim obročem, in lepim čopi, ki so se v Ljubljani kupili, in se prav lepo svetijo z 8 svečniki.
4.	Tri prav lepe sreberne lampe z rudečimi čopi.
5.	Sest prav lepih srebernih svečnikov za veliki altar, ker ob velikih praznikih jih nastavimo do 12 v lepo versto po altarji, nad njimi so pa še drugi majhni svečniki, in še tudi po 8 ali 10 okroglih glažev, kterih vsak par drugo farbo ima, tako de prav dopadljivo po altarji miglja. Na sredi altarja je podoba sv. Lovrenca, ktera je prav lepo premaiana s pozlačenim romam, iu nad njo lepa podoba Boga Očeta.
Naši fanti in dekleta tudi ne pozabijo poiskati kakih dvajstic za olepšanje cerkve, in tako je tudi z lepimi cvetlicami ozališan naš altar, in to daje novo serčnost našimu dušni mu pastirju, de se s svojimi ovčicami veselja radujejo.
ti. Nova streha nad prižnico, prav lepo narejena, z majhnimi pozlačenimi čopki na okrog, in spredej z deset Božjimi zapovedmi, ua verhi pa je lepa podoba angela s pozlačenimi perutmi in z zlato trobento v ustih.
7. Nove orgle so spet ravno pred letam lepo zapele, ki jih poprej nikdar ui bilo. Imajo 14 zaperal (registrov). Vse je veselo, mlado in staro po cerkvi, in pozabi na svoj trud, ki gaje v Božjo čast darovalo, posebno ob rojstvi našiga Gospoda, in o veliki noči, ker se vse prav lepo ozališa iu olepša, de po celi cerkvi vse v lučih miglja, posebno pa na velikim altarji se tako sveti, kjer luči gorijo povsod ud verha do tal iu je ves altar ovenčan z lepimi cvetlicami, pa tudi na obeh vratih na straneh altarja, in po vsih oknih so razpeti rudeči perti, de prav dopadljivo zališajo Božjo vežo. Vse to pomaga k veseli in pobožni rodosti vernih kristjanov. Moreni reči, de kadar stopi v to sveto cerkev, in si človek zmisli, kaj je bilo pred malo leti, oh, kakošna de pa jc zdaj, se mora veselja zamakniti in s solzami v očeh iz serca zdihniti in reči: O Gospod, tvoje veličastvo je neskončno veliko, kdo ga bo premagal.
Ker situ že zgorej opomnil, de na levi strani stoji altar Marije Device, mi ne da zamolčati, de tudi ta altar se je ravno teden pred veliko nočjo lepo spremenil, ker naš častivredni duhovni pastir so z marljivostjo opominovali svoje verne prebivavce, de naj se obernejo tudi k Marii in naj jo olepšajo, pa de tudi ona nas ne bo zapustila, ker je naša usmiljena Mati. Iti res, kmali so poslali po mojstra, in je prav lepo zmalal okrog v altarji s plavo farbo iu majhnimi zvezdami, pa na sredi altarja stoji na kufrenim plehu prav lepa podoba Marije Device brez madeža spočete, ktera stoji z nogo kači na glavi, ki ima prepovedani sad v svojih ustih, Marija pa gleda gori v nebo in roke razpete derži, kakor de bi gnade delila, ker je tudi res pribežališe grešnikov, in v svoji desnici derži lilijo, lepo podobo svojiga nconia-dežaniga serca, prava spodbuda vsim starini in mladim, posebno pa še deklicam, de bi se vedno po njenim zgledi obnašale, in v vsaki skušnjavi k Marii se obernilc, ter pomoči prosile, ker ona je kraljica nebes in zemlje, od Boga izvoljena.
Iz Tersta, 2. t. m. — Oznanim vam veselo novico. 27. rožnika je bila novo izzidana cerkev sv. Janeza Kerst-nika v Strani (sv. Ivana") z veliko slovesnostjo posvečena. Berž ob juterni zarji se je zbirala obilna množica iz biiž-njiga Tersta in iz vse okolice k novi cerkvi, ki je bila lepo ozališana. Cerkvene vrata so bile z zelenimi venci ovenčane, s turna in okoli cerkve so belorudeče bandera vihrale, strel iz možnarjev in zbrani glasi zvonov so okoli in okoli slovesnost oznanovali. de tukaj se bo ta dan nekaj imenit-niga godilo. Ob 6. zjutraj so se Milostljivi škof pripeljali; šolska mladost z banderam, prebivavci z zelenimi vejami v rokah in duhovšina so jih pri cerkvi pričakovali. Potem ko so Milostljivi škof svetinje in vse drugo pregledali, če je vse v svojim redu, se je berž pričelo posvečevanje. Pri
tem spodbudnim in visokosvetim opravilu so bili pričujoči: Zastopniki (reprezentanti) deželnima poglavarstva in magistrata, udje mestniga svetovavstva, korarji, fajmošter sv. Antona, drugi duhovni, in bogoslovci iz teržaškiga seme-niša. Potem ko sta bila cerkev in altar posvečena so Milostljivi škof sv. mašo brali. Po sv. maši pa so prečastiti korar in dekan, gosp. Peter Aleš, na prižnico stopili in so s prav živo in gorečo besedo verne opomnili, kako svet in častitljiv je novo posvečeni tempelj Božji. Sveta tihota je bila po cerkvi in vsi navdihnjeni so bili poslušavci, premišljajoči priserčni nagovor in tehtnost cerkveniga praznika.
Popoldan ob 5. je bilo v procesii prenašanje ss. zakramentov iz ondašnje stare kapelice v novo cerkev. Ne-štcvilno veliko ljudi je Boga spremljalo, in viditi je bilo očitno na obrazih vsih pričujočih, de so posebno ginjeni in z Božjim straham napolnjeni, ko so se od stare cerkvice poslovili. Vidi se iz tega, kako močno in rada se duša sklene s tistim svetim krajem, v kterim človek od svojih mladih dni pobožnost opravlja. Pristaviti še moram, de tukaj v Terstu se je z neutrudljivo skerbljivostjo našiga Milostiviga škofa za Božjo čast veliko veliko storilo. 110 let je preteklo, kar je bil del noviga mesta (citta nuova) v Terstu vterneljen, in v pervih 100 letih je bila Ie nova cerkev sv. Antona izzidana; v poslednjih osmih letih pa ste se zali cerkvi sv. Jakoba in sv. Janeza Kerstnika iz tal vzdignili, in vse to na stroške slavniga tukajšnjiga magistrata, in ob kratkim imajo biti zopet druge 3 nove cerkve zver-šene. Iz tega sklenem, de Tcržačani ob času. ko tergov-stvo ravno ne napreduje nar bolje, z zidanjem Božjih tem-peljnov pomoči pri Bogu išejo, de bi se jim nekdanja sreča nazaj povernila. (Bog jim jo daj! zares so je vredni s svojo lepo gorečnostjo za Božjo čast. Vr.)
Na Reki, 21. rožnika. — l)ans Vam zamorem kej pisati od lepe slovesnosti, ki je bila v spomin sv. Alojzja, šolskiga patrona. Kakor povsod, se tudi pri nas ta dan praznično obhaja, in navada je, de se tudi gimnazijalnim učencam pervo sv. Obhajilo deli. V ta namen je slovesna peta maša z leviti: vsi učenci so pričujoči, tisti pa, ki gredo pervikrat k Gospodovi mizi, so v posebnih klopeh z gorečimi svečami v rokah. Sv. opravilo se začne. Po odpetim cvangelii sledi kratek ogovor, v kterim je gosp. katehet kej lepo čednosti sv. Alojzja razlagal, ter z živo besedo priporočal, ga nasledovati vsim. še posebno pa tistim, ki bodo pervikrat sv. Obhajilo prejeli. Potem je darovanje sveč, in sv. opravilo se je nadaljevalo do zavživanja, kjer jeGospodov mašnik po svojim obhajilu tudi pervence obhajal. Po maši so dobili primerne darila v vedni spomin tega pre-srečniga dneva. O de bi jih ljubi Bog na prošnje sv. Alojzja blagoslovil s svojim obilnim blagoslovam, pa tudi vse druge, de bi ga nasledovali v pokori, kolikor ga nismo nasledo-vali v nedolžnosti! — Bila je tudi v nunski cerkvi taka slovesnost za žensko mladost, iu sploh je slišati, de je vsim prav po volji. — Obhajale so se tudi ta čas devetdnevne pobožnosti k sv. Janezu \epomucenu in Filipu Nerju, kiju tukaj zelo časte. Sv. Vida dan je tukaj zapovedani praznik, ker je sv. Vid mestni patron. Takrat je posebno v Šent-viški cerkvi slovesna služba Božja iu popoldne pete večernice z litanijaini in blagoslovam. —
Vesela novica za tukajšnjo škofijo je, de so sv. Oče, papež Pij IX., blagovolili senjsko-modruškiga škofa. Mirka Ožegoviča bar I a baše vaškiga, zvoliti svojiga pri-stolnika (assistens solio Pontificio) za njih velike zasluge za cerkev, šolo in dom. Cela školija iu domovina dobro ve. pravi dopis iz Kima. kakiga pastirja, očeta, varha. in rodoljuba ona ima v svojim Mirku, de ga mora sad njegovih del, njegoviga truda očitno priporočati, in de je glas njegov tudi prišel čez jadransko morje v srečno mesto »lo prestola sv. Očeta. — Ker je tudi tukaj zelo vroče (po 24" 11. vročine; po noči se kej nialiga spremeni), se opravljajo molitve, de bi pohlcvniga dežja sprosili. Dozdaj so le kake
kapljice priletele, in bati se je, de bi prevelika vročina sadežem ne škodovala.
Iz Goriškima. Ljuba „Danica"! ker se iz naših visokih toininskih hribov malokdo kaj v „Danicia oglasi, menim ljubim braveain vstreči, ako jim veselo dogodbo razglasim, ktero smo tukaj pri fari na še m bi šk i (šent-viški) gori od 13. do 23. tekočiga kresnika slovesno obhajali. Imeli so namreč visokočastiti očetje misijonarji iz reda svetiga Vincencija Pavlanskiga, gg. Jakob Horvat, prednik, Franc Cainkcr in Jožef Prem o ž, tukaj ljudski misijon z velikim trudam in duhovnim pridani. Iz vsih in cclo daljnih okolic so visokočastiti duhovni prihiteli ( bilo jih je 2*.)). in so imenovane očete pri spovedovanji neutrudljivo podpe-rali. Akoravno je bila množica, željna lepili in zveličanskih naukov, precej od začetka v obilnim številu cclo iz daljnih krajev prišla, se je vender od dne do dne le še bolj množila. tako de zadnje dni misijona bi se bilo lahko vprašalo: „Kje bomo kruha dobili za njih toliko?** — — Očetje misijonarji so sicer že v daljne kraje odrinili, de bodo tudi drugod ljudske vaje imeli; ali naši pobožni farmani se šc le radi od lepih slišanih pridig pomenkovajo iu goreče želje razodevajo, de bi ti očetje še kdaj in le skorej v našo faro nazaj prišli! morebiti se bo kako bolj urno pero od te reči oglasilo, za tega del le rečem: Gospod Bog nam še dolgo
—	dolgo te spoštovane očete ohrani in blagoslovi njih trud!
Po n i k o ve c.
itazf/fffi po ker tinti* k itn #refu.
Dunajski kardinal knez in vikši škof so naznanili, de bodo odstopili iz ondotne družbe zoper terpinčenje živali, ker se v njenih pismih čezdalje bolj ^racionalizem" razodeva, v kterih se živali za „ncdolctne brate44 ljudi znam-njajo. — Na Dunaj i se bo prihodnje leto obhajala petstoletnica, kar jc bil položen vkladni kamen za stolno cerkev sv. Štefana, namreč, 7. mal. travna 1359 pod velikim vojvodam Rudolfam IV. — V ^Bohemio44 pišejo, kako de se na Dunaji roman arij a zmirej bolj vgnjezduje, in de se tisti ^Kreuzerblatter44 bolj ali manj išejo le po veči ali manjši mikavnosti vsakčasniga romana, brez kteriga, se ve de, ne morejo živeti. Čudno je vender, de posvet ni ga in, češ de, še učeniga človeka toliko veseli, kakor kuro, po blatu, smradu in smeteh berskati. ktere jc kaka sanjarska glava skupej znesla. „So se modre mislili, so pa neumni postali", pravi Duh Božji. — Sv. Alojzja dan jc v Solnim gradu umerla mlajši ondotnih zainurk, lOlctna Angela, po mnogim hudim terpljenji. Blizo od ravnika do Fgipta privlečena, je bila ondi po gosp. Olivieri i rešena. Njen pregovor v bolezni je bil: „Vsc iz ljubezni do Boga".
—	Za cerkev ^Rocca di papa44, blizo Rima, je umetnik Ach-terman o predlanskim Božiču izdeloval podobo žalostne Matere Božje. Na enkrat se pridem več starejih in mlajših deklic, ki se jokajoče pred podobo verze j o in tamkej molijo in zdihujejo. Pobožni umetnik se ne more zderžati, tudi on poklekne in z njimi moli. Šc le ko so bile Marii svojo stisko potožile, razodenejo tudi umetniku, de imajo umirajočiga brata doma, in ker ljudje ne morejo več pomagati, dc pri Marii Devici pomoči išejo. In niso jc zastonj iskale, ko namreč domii pridejo, so našle svojiga brata zdraviga in veseliga. — Pred nekaj časam pride v K i m mlada Amcrikanka se ozdravljat, ne pa zavolj vere. ker je menila, dc se že v pravi veri znajde. Neki dan obiše grob ss. aposteljnov Petra in Pavla, in ta pogled jo je tako gi-nil, de je iskala katoliško vero spoznati, ktero je tudi ze sprejela: potem se je napravila k svojim otrokam. ki jih je imela po raznih hraniliših ali pcnzjoiiatih, de bi tudi nje k nogam Kristusovim peljala. Pisma od njeniga moza iz Amerike ji upanje delajo, de bo \>a dcržiua se pokatuličila. Ta gospa jc iz višjih stanov, uecna. in upa se. de bo njena lue tudi drugim zasvetila. — Iz derzave Chili. v \meriki.je prišel duhoven v Rim v ta namen, de bo ondi »ravnaval
za veliko amerikansko semeniše, ko bo neki zamoglo 100 mladenčev iz razločnih amerikanskih deržav hraniti. — V Č i v i d a I u so pred 3 tedni v. č. skof iz Vidma 261etniga prask iga protestanta v katoliško Cerkev sprejeli. — Londonski krivoverski nadepiskop je dva svoja duhovna službe odstavil, ker je zvedil, de sta spovedovala in odvezovala, kakor pri katoličanih. Tako se med anglikanskim duhov-stvam naznanuje mnogo naklonjenosti k katoliški Cerkvi.
MMomaee ttuftorne rafe,
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Očiševanjc od korenin grehov, ki so v volji. Tretja korenina greha v volji je s p a č e n a volja, zares žalostna reč! Spačena reč se težko da vravnati. „Perversi diffieile corriguntur". ^spačeni se težko pobolj*ajou, pravi sv. Duh. Tukaj ne zda kej dosti ne učenost, ne nauk, ne lep zgled. Tako spačeno voljo ima veliko posvetnjakov vsih stanov, ki jih precej glava boli, ko kej dobriga slišijo ali vidijo, ker njih spačena volja tega ne more prenašati; njih želodec želi strupa, in sc mu merzi do zdrave jedi. Spačena volja se ustavi pred cerkevjo, ko je treba vanjo iti; se vsedc na jezik, ko je treba moliti; široko pa usta odpira, ko sc je čas postiti; človeka ternkaniga in oberzda-niga derži, dc k spovedi ne gre. Spačena volja je mertva in zaspana pri sv. rožcnkrancu in križevim potu (ako je primorana vpričo biti), živa in zgovorna pri poliču in čen-čanji; ji sije solnce na obrazu pri godcih in komedijah, sc ji pa lice in nos obesi, ko mora kej zveličavniga viditi iu slišati. Spačena volja je merzla pri svetosti, gorka pri po-svetnosti iu grešnosti. Ona meče na tolarje na lišp in krišp, na pivk in čivk; omedljeva pa pri vinarji za ccrkev in mi-si^one. Bog nas varuj spačene volje! —
Kako bi sc tukaj pomagalo? Prav težko. Tukaj je pomanjkanje vere ali pa prederzno zaupanje vzrok, ali bolj prav reči: nasledek hude volje. Pomanjkanju vere se nasproti pride s poslušanjem Božje besede in z branjem, ali hudo voljo jc težko k temu pripraviti. Ko je sv. Ignaci Loj.»lan ranjen ležal, je želel brati. Le z nejevoljo je vzel v roke bukve od Jezusoviga življenja, vender jih je bral, de si je čas preganjal. Ali glej! čezdalje bolj so sc mu pri-Ijubljcvalc. Nezmerna ljubezen Jezusova v njegovim djanji za nas. in zgledi prelepih čednost nad svetniki so ga premagali. Potoki solz mu polijajo grešne lica. Ignaci je vstal svetnik iz bolniške postelje, ki je bil grešnik na njo pologe,,. — Prederzno zaupanje pa je nevaren greh zoper sv. Duha. Taki grešnik ne pomisli, de Božje usmiljenje ima pri slehernim človeku število, mero iu tehtnico. On odpusti skcsauimu iu poboljšanimu. ni pa podobin otroku, ali slaboumnimi!. de bi se komu dal zasmehovati. Hudobnost iu ostudnost vekomaj ne more z neskončno Svetostjo biti. S kozli živeti, pa z angeli sc po smerti veseliti: komu to gre v glavo. Česa sc boš v nebesih veselil, ako nič dobriga storil nisi? Zraven Jezusa na križu sc jc eden pogubil, de sc ne prederzneš; eden seje zveličal, de ne obupaš. (D. si.)
Pogovori z fiopisorarri.
(I. A. J.: Prav lepa hvala za naznanilo. — (J. J.—e: Taki dopisi so nam posebno dragi; Ilog plati! Havno tako tudi unimu iz L. — O. K. v F.: Skoda, de je za zdaj prepozno! Pa drujikrat. Kar „Dan.~ tiče. se bo spolnilo. Tako obiskovanje bo nas močno razveselilo. — G. Fr. K.: Za zdaj prepozno; drujikrat bo »Dan." premilo pismo zastr. ranjc. mis. Si. naznanila. — Več dobrotnikam zamurci: ..Bog plačaj !a
Vili' r/fir.vr/.
Za Se m i č a n e: Bog obvari uboziga kmeta hude toče: 5 gold. — 6. M. M. 1 gold.
Za tir. Knobteherfev spominek.
Prenesek od 1. naznanila 2 cekina in 113 gold.
. T 3 gold.
cekin
91 gld
Gospod Anton Kurz ....
„ Janez Kapus . .........2
„ Peter llrh............2
„ Valentin Murnig..........3
„ Anton Pokorn ..........3
„ France Križaj ..........2
„ Janez Pašič..............2
„ Alojzi Mulej...........1
Leopold Albrecht..........3
„ France Sporn .... „ Lorenc Albrecht . . . „ Lorenc Rudolf . . . „ Janez Faidiga .... „ Janez Oblak ....
„ Juri Volčič.....
„ France l.edrer . . . „ France Klemene . . . „ Janez Podgoršek . . . „ Lorenc Pogačar . . . „ Andrej Križaj .... „ Luka Tavčar .... „ Henrik Likar .... „ Matevž Perhavc . . . „ France Steiner . . . „ Korl Premrov ....
„ J. Kovačič.....
T J. Vesel ......
„ M. Leban......
„ A. žl. Garcarolli .... Do tod iz Postojne, skupaj 43 gold.
„ M. M. . ......
„ Anton Haidrih 1 tolar . .
v B. B........
Meta Skof........
Gospod Juri Kraševic.....
„ Jož. Jerič......
T Kresničar......
Gg. Fr. H. in J. S. duhovna v Ljubljani
Devica 1 tolar.......
Devica 3 peticc in 1 dvajsetico. t. j. Gospod L. Doiinar 1 ces. cekin .
„ Anton Lesar 5 petič, t. j. Dobrotnica iz Ljubljane .... Johana Trošt iz Šeinbida na Ipav. Franca .	r>
Iz Ipavskiga je dospelo k poprejšnjim še naslednjih II gold. 50 kr.. tedaj od tam vsiga skupaj HM gold. 10 kr. Gospod Miha Tcrčič .... „ Miha Burja .... „ Anton Budav ....
Janez Zvokcl ......
Janez Lekarn.......
Matevž Lavrenčič.....
Luka Trošt.......
Mica in Žela Trošt ....
Johana Jovančič .....
Mica Merlak.......
Barba Semič.......
Janez Bcnčina......
Jože Sever .......
Pavle Premrov......
Skupaj: 2 cekina in 79 S poprejšnjim: 4 cekini in 193
50
kr. kr.
2	*	-
2	„	-
8	r	-
- n	12
t	„	~
1	„	-
1	„	-
20 fr.
jO kr.
5 15
15
40
30 30 30 30 20 30
17 7
lluhoesise zarteee.v
V ljubljanski škofi i. Lokalija Čatež je izpraznjena in prošnje za njo do vis. c. k. vladije se od 1. t. m. po navadi oddajajo. Gosp. Juri Kobe, lokalist v Čatežu, je namreč 29. u. m. po duhovskiin opravilu za mertudam z naglo smertjo umeri. R. I. P.!
Spremembe v lavantinski škofi i. Za dekan-skiga oskerbnika v konjiški dekanii je izvoljen čast. gosp. Janez Kuncj, fajmošter v Čadramu. — Čast. gosp. Korl Križ, kurat pri sv. Vencelnu, je v 56. letu svoje starosti umeri. R. I. P.!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznik