GLASILO SLOYJgiWuaGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASHyO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 60._CHICAGO, ILL., TOREK, 15. APRILA — TUESDAY, APRIL, 15, 1924. LETO (Vol.) X. Nova naselniška postava sprejeta. IZKUUCEVALNA POSTAVA ZA JAPONCE OSTANE V VELJAVI. — JUŽNOEVROPSKI NARODI PRIZADETI. — VROČE DEBATE V KONGRESU. Washington. — Zadnji petek že pozno popoldne je bila sprejeta znana Albert John-sonova omejevalna naseljeni-ška predloga. Za predlogo je glasovalo 322 in proti 71 kon-gresnikov. Nova naseljeniska postava določa letne kvote na podlagi Združenih držav bivajoče-ga števila evropskih narodov izza leta 1890. Dovoljeno bo zanaprej priti v Združene države samo dva odstotka od tistega števila vsakega naroda, kolikor ga je bilo ▼ tej deželi leta 1890. V tistih časih se južno evropski narodi še niso selili na debelo v Ameriko. Slovencev tedaj še ni bilo mnogo v Ameriki. Najbolj na debelo so se pričeli izseljevati Slovenci po letu 1900 pa do svetovne vojne. Tako tudi ostali južno-evropski narodi. Bilo pa je v Ameriki tedaj največ severno evropskih narodov, kot Anglosaksov, Nemcev, Škandinavcev, deloma že tudi precej Poljakov in Čehov. Južnih Slovanov pa tedaj še ni bilo mnogo in na podlagi statistike izza leta 1890. bo le malo ljudi smelo v Ameriko iz južno-evropskih držav. Kongresnik Sabath demokrat iz Chicage je vodil opozicijo proti predlogi. On je zahteval pravično rešitev tega vprašanja in sicer, da se naj določi dva odstotno priseljevanje na podlagi statistike v Ameriki živečih narodnosti leta 1910. Toda opozicija je štela 71 kongresnikov in vsled tega ni mogla ničesar o-praviti. Predloga bo šla sedaj še pred senat, ki jo bo najbr-že odobril in nato bo postala postava. Izključevalna postava za Japonce ostane še nadalje v veljavi. Rumeni rasi je prepovedan vstop, ker Japonci radi izključevalne postave ne morejo postati državljani Združenih držav. V zbornici so vladale vroče debate. Neki kongresnik La Guardia iz New Yorka je naredil žaljivo opazko proti Kentuckyčanom, nakar ga je kongresnik Robsion od tam temeljito izdelal. O tej predlogi bomo še podrobneje razpravljali. -o-- Dobrota je sirota. Iz Coalgate, Texas poročajo, da je dobrosrčeni izpuščeni kaznjenec Tommy Wilson dobil pet let pokore v. ječi, ker Se ponoči udri v ječo ter sku-Sal rešiti iz nje svoje prejšne tovariše, kateri so ga pa naznanili ječarju, nakar je bil prijet ter obsojen na pet let ječe. GROZNI CIN ZBLAZNELE MATERE. Zaročenec ustrelil svojo zaročenko, sam se pa zastrupil. Chicago. — Ker so stariši 18-letne deklice Miss Margaret Hamilton bili nezadovoljni z zaroko svoje hčere s 24-letnim fantom Roy Loganom, je tako ujezilo, da je de-lco ustrelil sedečo pri pija-sam pa zavžl strup ter jo, da bi okreval. Z britvijo usmrtila otroka, ranila sebe in druge tri otroke. Zblaznela radi strahu zadolžen j a je farmarica Mrs. Carlson iz Wheaton, 111. vzela britev svojega moža, prerezala vrat svoji štiri-letni hčerki, ter hudo ranila svoje druge tri otroke v starosti 12. 10. in 8. let, kateri se nahajajo v bolnišnici. Njo so pa prepeljali v norišnico, tudi težko ranjeno. Dvanajst letni sinček Edwin je izpovedal sledeče: "Šel sem spat in nič drugega nevem, kakor, da se nenadoma prebudim z bolečino v vratu ter svojo mater vidim sklonjeno Čez mene, svojega bratca slišim kričati ter zapazim v rokah matere očetovo britev. Skočim iz postelje ter letim v hlev k očatu, kateri je mol-zel krave ter mu povem nesrečo." Oče, ko mu sinček pove kaj se je zgodilo hiti v sobo, kamor je - prišel ravno v času, ko mu žena pade v naročje z veliko rano na vratu. Carlson je povedal, da se mu je zdelo, da žena ni pri čisti pameti od takrat, ko so mogli se preseliti iz farme, katero so imeli v Batavia, 111., a jo niso bili v stanu splačevati. -o- MORILEC SVOJE ŽENE OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO. Fred Janssen, kafeeri je u-moril svojo ženo, ko je kleče molila, je bil po 8 minut trajajoči razpravi obsojen v dosmrtno ječo. Fred Janssen je bil prijet blizu Pueblo, Col., tri dni po storjenem zločinu. Naj prvo je tajil da je najel nekega Meksikanca, da umori njegovo ženo, končno je pa vendar le priznal zločin. Janssen je izpovedal, da je u-moril svojo ženo, ko je kleče molila, ker je kakor pravi bil vedno v strahu, da mu njegova žena streže po življenju. Po storjenemu činu je truplo svoje žene potisnil v kovček, ter ga poslal v Weed, Cal. Ker se je pa kovček zdel službojočim na postaji Ogden sumljiv, so ga odprli, nakar je prišel zločin na dan. -o- Munšajn vzrok smrti. James Glodnik-a starega 42 let, živečega v Chicagi na 2043 W. 52nd Str. si našli v postelji mrtvega. Umrl je radi oslabljenja srca, kar je povzročil nesrečni "munšajn." -o- Štimajst let stari deček obsojen na smrt. Elias Ridge 14-letni deček, črnec, kateri je pred enim letom umoril Mrs. George Adar, je kakor se poroča iz Pryor, Okla., sedaj obsojen na smrt. VESELE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO želimo vsem našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom, sotrudnikom in vsem prijateljem tega lista! Vse naše zavedne slovenske trgovce in obrtnike, kakor tudi druge, ki so naročili oglas v tej velikonočni številki najprisrč-neje zahvaljujemo. Cenjeni čitatelji preberite koristne oglase, ker marsikaj boste te dni za praznike dobili ceneje, kakor navadno. Nepozabite pa trgovcem omeniti, da, ste videli njih oglas v Edinosti. S tem veliko pomagate svojemu listu. Rojaki ne pozabite na trgovce in obrtnike, ki podpirajo Vaš list! Iskreno zahvaljujemo tudi naše lokalne zastopnike za trud, Id so ga imeli z nabiranjem oglasov. Bog Vam plačaj!! List Edinost prihaja za letošn'«* velikonočne praznike pred Vas v dosedaj najobširnejši izdaji. Preberite ga in nato ga dajte še svojemu sosedu, da ga prečita in nagovorite ga tudi, da se nanj naroči! vsem mnogo pirhov in bog vas živi! tiskovna dru2ba edinost. Iz Jugoslavge. RAZNE YESTI. — Iz Rima se poroča, da sv. Oče ni prisostoval, kakor smo poročali pri blagoslovlje-nju dečjega igrališča Kolumbovih vitezov. Slavljenja sta se pa udeležila kardinal Hayes iz New Yorka in kardinal Mundelein iz Chicage. — Iz New Yorka se poroča, da so zasledili nekega tatu, po sledu njegovih zob. Ko je namreč končal svoj posel v neki hiši, kjer je pobral srebrno • namizno orodje, se mu je zahotelo po surovemu maslu, na ostalemu kosu je pa pustil sled svojih zob, po kateri so ga izsledili. — V Schreiberhau-u na Nemškem je v tamošnji bolnišnici umrla kot ubožica nek- rih urah in dvajset minut. — Iz Cartagena Špansko poročajo, da so mornarji A-merikanske križarke Pittsburg se vdeležili slavnosti po-loženja venca na spomenik padlim španskim mornarjem pred Santiaga in Cavite v A-merlkansko-Španski vojni. — V Barceloni na Španskem se je udrla zemlja ter zasula neki tovorni vlak, Man-reso Vergo linije. — V Mexico City podirajo eno najstarejših poslopij, katero je bilo zidano v šestnajstemu stoletju. Prvotno je bila cerkev, sedaj je pa že 50 let služila kot jetnišnica. — Iz Londona poročajo, da vlada, nezadovoljstvo v hi- LIBERALCI VODIJO BOJ PROTI CERKVI — ZJEDINJE- NJE STRANK V MARIBORU__NOVOMEŠKI PROŠT UMRI__RAZNE VESTI. danja nadvojvodinja avstrij- ši prejšnega nemškega kaj-ska, prejšnja žena nadvojvo- j zerja in da živi s svojo drugo da Leopold Woelflinga. Nje- ženo ločeno tako, da ne pride- ni nekdanji prijatelji so ji preskrbeli dostojen pogreb. — V New Yorku je tajna policija zajela 13 ponarejal-cev denarja. Največ so operirali na ta način, da so prave dolarske bankovce pritiskali v 20 dolarske. Med ponarejal-ci so bile tudi dve ženske. — 85.000 dolarjev škode je napravil ogenj v Warren, O., ko je uničil mlin lastniku L. H. Behner-ju. Zgorelo je veliko moke, semena in žita. — Prohibicijski agentje v Chicagi so zajeli na 12 N. Curtis cesti, J.000 pajntov strupenega munšajna, '"ravno še pravočasno, ker je bil že pripravljen za ekspediranje. — Iz Pariza poročajo, da je največji "šmorn" na svetu napravil neki pobesneli bivol, kateri se je odtrgal, zašel v neko trgovino z jajci na debelo ter pomečkal šest tisoč jajc. — V Chicagi na W. Ohio cesti pred glavnim vhodom je eksplodirala bomba, katero so tja postavili črnorokarji, ker se lastnik hiše ni pokoril njih povelju, da naj nese na gotovo mesto $2000. Pokon-čanih je bilo le nekaj šip. — Da si je kvota priseljevanja iz Rusije tudi izčrpana, se je vendar posrečilo izposlo-yati dovoljenje vstopa v Ameriko dvema premožnema stricema, treh malih sirot, katerih stariši so v Rusiji gladu pomrli. — Iz Sitke Alaska poročajo, da so Amerikanski letalci srečno dospeli na cilj. Daljavo 293 milj so napravili v šti- ..........-■... ta nikoli skupaj. Pravijo, da se mu meša. (Kedaj že mi to vemo!) — George Barber, črnec, kateri je pripoznal, da je u-moril Wiley M our er j a v Vermilion Heights, je bil umorjen te dni na vešalah. — Iz Pasadene se poroča, da morajo vse poročene žene, katere niso še spolnile 18 let, hoditi v šolo. Za te mlade žene pa bojo imeli posebne predmete. AMERIŠKIM SLOVENCEM! Vsem, ki bodo dobili to velikonočno številko v roke priporočamo, da prečitajo in pro-uče. temeljito povest "SENCA," ki je priobčena v velikonočni prilogi na tretji strani. — Pomislite, kaj se v tem oziru godi med nami ameriškimi Slovenci. — Koliko hudega naredi dan za dnem med nami slabo Časopisje in knjige .se redko in premalo zavedamo. Preberite in mislite sami ! LISTNICA UREDNIŠTVA. Za velikonočno številko se je nam nakopičilo toliko gradiva, da bi lahko še eno izdali. Vsled tega smo bili primorani radi pomanjkanja prostora nekatelre črtice, dopise, itd. izpustiti. Nekaj pa smo jih morali skrajšati, da smo jih zamogli spraviti v list. .Zato pa j nam cenjeni sotrudniki in dopisniki oproste. Objavili bomo kar je ostalo sedaj v naslednjih številkah. Besen boj proti veri in cerkvi. Stari liberalci so pod geslom klerikalizma se strastno borili proti cerkvi in krščanstvu. Današnji 2erjavovi liberalci so v tem oziru stokrat hujši kakor prejšnji. Vsi sedanji vodilni liberalci so popolni brezverci in bi brezver-stvo tudi radi speljali potom časopisja, predavanj, potom šole in liberalnega učiteljstva in potom politične moči, ki naj bi jim zapeljano ljudstvo zopet dalo čez cel slovenski narod. S prav živahno besno-stjo pobijajo ti novi liberalci Xerjavovega kova vse, karkoli je v zvezi s krščanstvom. Lažejo, potvarjajo, obrekujejo cerkev in krščanstvo, samo da bi med ljudstvom vero o-majali in polagoma ljudstvo vpeljali v brezverstvo. To zlo hotno delo spada k bistvenim potezam Žerjavovih liberalcev, in ne more drugače biti, ker je Žerjav sam strasten brezverec ter nasprotnik krščanstva in cerkve. -o- Skupen nastop slovenskih strank pri občinskih volitvah v Mariboru. V torek, 18. m. m., so podpisali zastopniki vseh slovenskih štrank v Mariboru sporazum glede skupnega nastopa pr| prihodnjih občinskih volitvah. Ta sporazum je bil nujno potreben, ker bodo pri prihodnjih volitvah Nemci go tov skušali napeti vse sile, da si priborijo v mestnem zastop stvu kar največ moči. -o- Novomeški prost dr. Sebasti-jan Elbert preminul. No^omesto.—Dne 25. marca v torek popoldne je po dolgem bolehanju v 65 letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. prošt dr. Sebastijan Elbert. Čeravno po rodu Nemec je vse eno veliko dobrega naredil za Slovence in zato je bil visoko spoštovan in priljubljen. Rojen je bil 1859 v Deidersheimu na Nemškem. Njegov oče je prišel v Ljubljano kot slaščičar in znjim je prišel kot njegov sin v otroških letih na Slovensko. Študije je izdelal v Ljubljani. V Gradcu je bil promoviran za doktorja prava in bogoslovja. Služboval je v Škofji Loki, kot stolni kanonik v Ljubljani in leta 1898 je bil imenovan za novomeškega prošta. Veliko je pripomogel, da je Novomesto prišlo do nove gimnazije in ženske bolnice. Pokopan je bil v petek 28. marca z velikimi cerkvenimi svečanostimi. Vse mesto obžaluje njegovo izgubo. R. I. P.! -o- pa bregove. Žito na polju je močno pognito. -o-- Strašen zločin. V pondeljek 24. marca zjutraj so našli v Kronovem blizu Šmarjeških toplic 24-letnega zelo imovitega posestnika Ramuta ml. in njegovo ženo Marijo, ki je bila par dni pred porodom, mrtva. Nesrečnega Ramuta so našli v krvi pred podom, dočim je njegova žena ležala v sami srajci z razbitim obrazom na sobinem pragu. Oba sta bila mrtva. Sodi se, da se je izvršil roparski umor, ker je bil mladi Ramut oropan vsega denarja. Zdravniška komisija je obducirala trupli nesrečnikov v mrtvašnici v Beli cerkvi. Žandarmerija zasleduje zločince in je kot osumljence aretirala več pokojnikovih sorodnikov. Državni pravdnik pobegnil. Iz Bele Cerkve pri Vršcu v Banatu poročajo, da je tamošnji državni pravdnik po-neveril večjo svoto denarja in pobegnil v Rumunijo. -o- Smrtna kosa. Umrla sta v Sodni ulici v Celju stanujoči 36-letni zasebnik Milan Žnidaršič in v Wildenrainerjevi ulici stanujoči 40-letni jurist Albin Do-micelj. -o- Umrli »o v Ljubljani: Lovro Pristavec. delavec 31 let. — Ernest Koder, čevljarski mojster, 63 let. — Josipi-na Kosmatin. novorojenka, 5 ur. — Leonold Markič, uradni sluga. 56 let. — Josip Kru-pan, elektromonterjev sin, 10 dni. — Vlasta Kolb, hči orožniškega narednika, 8 let. -o- er ŠIRITE LIST EDINOST Umrla je. mati uglednega trgovca Picka gospa Karolina Picek v Novem mestu, roj. Pauser. -o Vreme je postalo na Dolenjskem slednjič čisto južno. Med poma-lim dežjem in solncem se sneg vidoma taja in Krka je že vsa rujava ter že močno presto- DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošlljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.90 1.000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 5,000 — Din.........$ 66.50 10.000 — Din.........$132.00 100 — Lir.........$ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 1.000 — Lir.........$ 4625 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. in nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častokraf menja ,dostikrat docela nepričakovan no, je absolutne nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK * CESARK 70—9th AVE., NEW YORK CITY, a - is !L - - Cleveland, O. (Novo mesto) Novice toraj hočete. Kakšne novice pa? Novih ni, starih pa ne marate. Vendar s svetom se sučemo tudi pri nas in stojimo pri miru. Ravno sedaj je jako veliko zanimanje za našo novo cerkev, ali kapelo. Za letos bomo zidali kapelo, ki nam bo toliko časa potem služila, da bomo bolj fejst in korajžni, seveda mora biti ta korajža brez ta rdečega od zida. Tista korajža od zida se kaj kmalo razprši in potem pridejo kisli obrazi pa teška glava na vrsto, — — tako pravijo tisti, ki so pois-kusili. Enihau, naša nova kapela bo imela prostora za nekako 650 do 700 sedežev. To bo že zadostovalo, ker če je enkrat večji prostor potreben, potrebno je tudi več duhovnikov in tako je več maš in vsem se lahko ustreže. Načrti so gotovi in sedaj že računajo kontraktorji. Takoj po Velikinoči bomo zasadili prvo lopato in potem bo šlo tako hitro naprej, kakor se bo dalo, da bo Čim preje stvar gotova. Ljudje tudi po večini dobro skrbe, da bo delati s čem. Un dan sem šel po Aetna cesti proti 78 cesti, kar na enkrat zagledam, da prst leti visoko v zrak blizu ogla Aetna in 80 ceste. Sele, ko sem prišel bližje, sem spoznal, da to ni cyclone ampak, da Anton Rudič koplje za klet na svojem lotu, kamor postavi v bližnji priložnosti svoj lastni dom. Čestitamo! John Šulen ima najetih delavcev, pa ne za svoj vinograd, ampak za gradnjo nove hiše, katero stavi v okolici "Vinyard Ave." Kedo pravi, da ni nič novega tukaj ? Velikanoč se nam bliža. Slovesni dan to, dan Gospodov ! Vse bomo praznovali, kakor se le more slovesno. Vsa društva so toraj vabljena, da se korporativno in v polnem številu udeležijo ob 10. Prva sv. maša z "Vstajenjem" bo točno ob 5. uri, druga pol 8., tretja ob 9. in zadnja ob 10. Fantje, možje in žene in dekleta, na ta dan pa le v vrste ! To je javno priznanje našega prepričanja. Dandanes ko je že toliko celo kristjanov (Protestantov), ki zanikajo Jezusovo božanstvo, pokažimo mi katoličanje, da imamo neomajano vero v božanstvo in Vstajenje svojega Zveličar-ja. Vesele Velikonočne praznike vsem! f-v J. J. o. -o- Summit, 111. Dasi nas je tu do 30 slovenskih družin in tudi lepo število naročnikov na list Edinost in Ave Maria, pa vendar tako malokdaj čitamo dopis iz naše naselbine. Veste g. urednik smo pač taki, da rajši čitamo kot pišemo. Naši rojaki so tu večina za-posljeni v tukajšni tovarni za sladkor, nekateri so pa v Chi-cagi. Dne 6. januarja 1924. se je tu pri nas mudil Mr. Louis 2eleznikar iz Chicage, 111. u-stanovil je društvo sv. Jožefa in ga priklopil h K. S. K. Jed-noti. Društvo krasno napreduje. Število Članov in članic se je pomnožilo na 15. Upamo, da bo ob obletnici društvo štelo vsaj 50 članov in članic. Iskreno se zahvaljujemo Mr. Louis Železnikarju, družini Mr. Andrej Poljak, Mr. Flori j an Pelko in vsem, ki ste pomagali in agitirali, da se je naše društvo ustanovilo. Bog Vam stotero povrni Vaš trud! , Član. Elmhurst, 111. Tukajšni župnik Rev. He-nessy je imenovan za župnika župnije M. B. v Joliet, Illinois. C. g. je tu sezidal krasno farno šolo Marije Brezmadežnega Spočetja, katero je sezidal naš slovenski kontraktor Frank Vertovec. Meseca februarja je Mr. Louis Zeleznikar iz Chicage u-stanovil društvo sv. Alojzija, katero je priklopil h K. S. K. J. To je edino slovensko društvo v naši naselbini. Društva lepo napreduje. Zelo smo ponosnima smo člani tako mogočne Slovenske katoliške organizacije. Rojaki agitirajmo za nase katoliške liste Edinost in Ave Maria in pridobivajmo novih članov za našo K. S. K. Jed-noto. Naročnik. Chesterton, Ind. Delavske razmere so v naši naselbini povoljne. Večina rojakov je tu zaposljenih v tovarni za opeko in na železniški progi. Slovencev nas je tu 12 družin in nekaj samcev. Spadamo v irsko župnijo sv. Patrika, kamor tudi pošiljamo otroke v šolo. Č. g. župnik je nam zelo naklonjen. Dolgo časa smo se pripravljali, da bomo ustanovili društvo. Imeli smo to pa le v mislih. Ker nas je tako malo kar nismo mogli dobiti dovolj poguma. Meseca februarja se je tu pri nas mudil Mr. M. Želez-nikar iz Chicage v spremstvu Mr. Wagnerja je obiskal tu-kajšne rojake jih sklical skupaj jim pojasnil in jih navdušil, kako koristno bi bilo za nas katoliško podporno društvo. Še isti dan smo ustanovi- Stariha. To društvo plačuje 6 li društvo, kateremu ime smo dolarjev f na teden bolniške dali društvo Presv. Srca Jezu-t podpore. Prispevek za ta na- poro svojih sinov in hčera o-na skrbi tudi za njih dušni blagor. Sedaj, ko boste združeni v katoliško društvo boste I laglje poskrbeli, da Vas vsaj enkrat na leto obišče slovenski duhovnik in tako boste šli naprej po pravi poti. Vaši o-troci kot Amerikanski državljani bodo ponosni in Vam hvaležni ko Vas bo mogoče črna zemlja krila, da ste Vi ostali zvesti sv. veri, veri naših očetov r Govornik se je nadalje lepo zahvalil družini Oblak, ki se toliko trudila, da se je društvo ustanovilo, Mrs. Terlep dolgoletni naseljenki v Elkhart, katera je veliko pripomogla, da se je društvo ustanovilo ker so kar štirje člani od te družine pristopili k društvu. Kaj čuda, ako je društvo izbralo njenega sina za"predsednika. Zahvalil se je Mr. Prijatelju, kateri je tudi veliko pripomogel in sploh vsem rojakom, kateri so kot novi člani pristopili h K. S. K. Jed-noti! Še isti dan smo ustanovili društvo. Ker vsi spadamo v tukajšno župnijo sv. Vincen-cija smo dali tudi društvu i-me sv. Vincencija. Namreč vsa naša mladina zahaja v tukajšno katoliško šolo St. Vin-cenc. Bil je to res lep in vesel dan. Imeli smo že eno zabavo, pri kateri se je nabrala lepa svo-ta za našo blagajno. Bog živi naše društvo sv. Vincencija in našo mogočno K. S. K. Jednoto. Veselo Alelujo vsem Čita-teljem. Poročevalec. -o- Joliet, 111. Društvo sv. Antona Pad. štev. 87, K. S. K. Jednote je bilo ustanovljeno dne 7. maja 1905. Tedaj je štelo društvo 29 članov. Umrlo je od takrat 6 Članov. Frank Ahlin, John Križ, Frank Kresal, Fr. Canko, Math Laurie in Joe to, "Magnese ruda," železo,, vred z velikonočno veliko "Bismuth ruda," baker in Mo- slavnostno številko Edinosti, lybdenum ruda. Torej imamo v tem mestu nekaj, kar nimajo v nobenem drugem mestu v Ameriki. I- ki bo posvečena tudi K. S. K. Jednoti. Tako je prav. Vsa čast Vam! K. S. K. J. zasluži, da se dela za njo. Zlasti — ---—" -•»•• m. Ulf V*C. uv UVIU UU 11J Vi UlUOlil mamo tudi dve katoliški cer- pa je veliko vredno to, da je lr\ri TTn o a 1 j-v< r^-. n 1. _ -_ ________i . iv «... sovega! Uradniki za to leto so: Joseph Serša, predsednik. John Flatz, tajnik in Avgust Ka-mnišar, blagajnik. Vesele Velikonočne praznike vsem čitateljem lista Edinosti. Odbor. 'et* Širite list edinost Elkhart, Ind. V listu Edinosti smo veliko čitali o krasno vspelih katoliških shodih po raznih naselbinah in o velikem navdušenju za K. S. K. Jednoto. Vse to nas je zelo navdušilo, da smo tudi mi začeli misliti, kako bi se dalo ustanoviti za tukajšne Slovence katoliško društvo. Ravno, ko smo se o tem posvetovali je pa nas obiskal potovalni zastopnik lista Edinost Mr. Leo Mladich ki je nas posebno navdušil. Za to krasno idejo se je pa posebno zavzela navdušena rojakinja Mrs. Mary Oblak. Šla je od hiše do hiše, da je za Jednoto nagovarjala rojake in rojakinje. Dne 16. marca smo imeli prvo zborovanje, pri rojaku Mr. John Oblak. Tega zborovanja se je udeležil navdušeni in za katoliško stvar vneti Mr. M. Zeleznikar iz Chicage, 111. V svojem govoru je pojasnil namen in pomen tega zborovanja. Kako velitega pomena je za vsako naselbino katoliško društvo, posebno pa še v naselbini kjer ni Slovenskega duhovnika. "Noben o-če in nobena mati" je med drugim rekel "ne želi, da bi bili njih otroci nesrečni. In a-ko hočete, da bojo srečni je prvi pogoj, da bodo dobri katoličani. Dobro katoliško društvo je pa za katoličana velik pripomoček. Kot član zahaja na seje kjer se zbirajo njegovi dobri sobratje in so-sestre. Dobiva dober katoliški list Glasilo. In še več K. S. K. Jednota je prava Mati, ona ne skrbi samo za gmotno pod- kvi. Ena je slovenska in ena je Irska. Naša slovenska fara je bila ustanovljena leta 1901. U-stanovnik te fare je bil Rev. John Perše sedaj župnik v Kansas City. Na tej župniji je deloval celih 16. let kot dober in delaven duhovnik. Za njim je prišel na našo faro č. g. Father John Judnič, ki je deloval tukaj nekaj nad sedem let. Tudi zadnji je vnet in delaven duhovnik. Radi rahlega zdravja je odšel od tukaj v Denver, kjer sedaj deluje v Vinogradu Gospodovem. Sedanji župnik tukajšne župnije* sv. Jožefa je Rev. John Miklavčič, ki z vnemo in navdušenjem deluje za njen napredek. Prvi Slovenci so se naselili v Leadvillu pred 35. leti. Veliko izmed teh je odšlo v staro domovino. Eni pa so odšli v druge naselbine. Pionirji naše naselbine so: Mr. Joe Golob sedaj v stari domovini. Dva pa še vedno tukaj živita to so Mr. Frank Zaitz in John Hervat. Zadnja dva sta tukaj že čez 35. let in sta zmeraj zdrava in krepka. Mr. Fr. Zaitz je eden izmed največjih trgovcev tukajšnjega mesta in morda največji slovenski trgovec v celi Ameriki. A-ko ravno je mož premožen ni vsled tega zgubil svojega ver- sedaj združeno naše katoliško časopisje, kar smo tako dolgo želeli. Priloženo pošiljam $1. pošljite 10 številk na priloženi naslov v mojo rodno vas, ker tam radi čitajo ameriške slovenske liste. Naj se tudi tam pouče o naši dobri materi K. S. K. J. Kdor le more naj pošlje kak katoliški list domov, ker s tem bo silno ustregel svojim domačim v starem kraju, drugič pa boste s tem delali reklamo za K. S. K. J. Le krepko naprej po začrtani poti za križ Častni in slo-bodo zlatnu in za našo K. S. K. Jednoto! Želim vsem čitateljem tukaj in v stari domovini Veselo Alelujo! John Pelhan. — Iz Keokuk Ia. poročajo, da sta dva jetnika E. G. Me-cum in C. Curtis obdolžena tatvine, iz ječe pobegnila v Hancock county 111. — Rim, Italija. — Do sedaj došle vesti o izzidu volitev v Italiji posnemamo, da so Slovenci in Nemci skupaj dobili 61.258 glasov. Največje število, kar je tudi bilo za pričakovati so dobili fašisti in sicer 4,264.454. Katoličani Pa 645.000. skega prepričanja, ampak je --- dober katoličan in spoštuje 5 norA^ i« J______i v S narod. On je daroval za našo novo cerkev v enem letu okoli $4,000. Čast mu ! Naj živi še mnogo let! Fr. Klim. -o«- * Strab&ne, Pa. Z velikim veseljem sem prejel Vaše pismo, da boste za 30 obletnico K. S. K. J. izdali VESELO ALELUJO želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancemt — Ko pridobiš novega naročnika na katoliški list, položiš s tem kamen na obram-beni zid svoje vere. MODERNA KROJACNICA IZDELUJEM nove obleke po meri. — Popravljam, Čistim in gladim moške in ženske obleke. — Cene zmerne. — Postrežba točna in poštena! Rojakom se priporočam! John Fabjan SLOVENSKI KROJAČ 1932 — W. 22nd St. CHICAGO, ILL. men je 50c. na mesec. Pristopnina v društvo je prosta. Tekom društvenega obstanka ni bilo posebnih neprilik in to je znak, da društvo lepo napreduje, kar se vidi po naslednjih številkah, koliko podpor je že to dr. izplačalo. — in to je $4,654.00 v teku 19 let. In sedaj šteje naša blagajna $2.-641.74. Sedaj šteje naše dr. 115 članov in članic. Prvi odborniki so bili sledeči: Preds. Anton Šraj, podpreds. Frank Ahlin, taj. John Habinc, zast. Frank Turk, zapis. Frank Kocjan Nadzor. Math Vidmar, John Krall Jr., John Stare. Sedanji odborniki so: Preds. Leo Adamich, podpredsednik Math Krall, taj. Rudolph Koleto, zapis. Frank Ramuta, blag. Frank E. Vra-nichar, nadzorniki, Gregor Papeš, Nicholas J. Vranichar, Paul Laurich. Reditelj, John Adamich Jr. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v stari šolski dvorani, cerkve sv. Jožefa, točno ob eni uri popoldne. Rudolph Koleto, taj. -o- Leadville, Colo. Mesto Leadville ima nekako 4500 prebivalcev in je najvišje mesto na celem svetu. Je 10.250 čevljev nad morjem. Mestece je zelo imenitno. Posebno slovi radi dobre studenčne vode, ki je raznim turistom jako pri srcu. Tukaj izvira Iron soda poleti in pozimi, nikoli ne usahne. Voda iz tega studenca je zelo zdravilna za obisti in za vodenič-ne ljudi. Pripomogla je že ve-čim ljudem do zdravja. Zima je tukaj res dolga a ne prehuda. Poletje pa je kratko in zato toliko bolj prijazno. Sneg vidimo skozi celo leto po gorah. Tu obratujejo dve rudotoplnice in tudi več rudnikov. V rudnikih kopljejo 9 sort rud. Imena teh so: Cink, svinec, srebro, zla- Municipalni bondi TI BONDI SO PROSTI VSAKIH DOHODNINSKIH ZVEZNIH DAVKOV. Sedaj imamo na trgu sledeče bonde: BONDI: Cena Cena Iztečejo: State of Kansas ........................^ Cook Co., III., Forest PreserveKII" ifioj Voungstown, Ohio ..........................\Q ff iooc ot State of West Virginia ..............\%\%'27 St. Joseph, Missouri ...............................................................*** Muskegon, Michigan .............. ..............................................0/ Pontiac Michigan, School Disti J/J? HI«'45 ?^= i ii as* BsrLzr..............= lM Little Rock, Ark., Road ^i^ZZZZ 1% 7° MUTg W.ch.ta Co Texas, Water Imp. Dist. No. 1.. 6% 1940 49 Mississippi Co., Ark., Road Dist......................................5%% 1931-45 KORPORACIJSKI IN DRUGI BONDI. Cena ail 4.35 4.35 4.40-4.30 . 4.40 4.40 4.60-4.50 4.50 4.75 4.90 5.10 5.00 5.00 5.10 5.20 5.40 5.50 BONDI: Cena Itečejo: Cena ali obresti: popust: Western Electric Co., Gold Debenture ........ 5% 1944 96 50 Union Tenninal Co., First St. Rail.....Co: 5% 1973 97 00 Government of Newj^dii^d^ .. .............. Vd% I040 Long-Bell Lumber Co., First Mtge. ..... ...... 6% 1943 M^ Southwestern Bell Telephone Co., First & Refg. Mtge., Series A......................... 50/ 1954 wi. Beck & Corbit Iron Co., First Mtge ............ 6% 1929 lo£<& Bolj natančni popis, cirkularje in vse informacije pošljemo na zahtevo. Pišite po nje! WILLIAM R. COMPTON COMPANY VELIKONOČNI ZYONOYI SOZYQNILI • • • Prišel je veliki petek, dan smrti in žalosti, dan bridkega trpljenja tudi zame. Blodil sem po mestu, doma mi je ležala majka med belimi svečami .... Tudi ona je bila bela, oči je imela zaprte, roke pa sklenjene. Počivala je med belimi svečami in zelenimi vejicami. Jaz pa sem blodil po ulicah . . . Videl sem vse in nisem občutil ničesar. Mimo mene je pridrvel električni voz; mlad človek je stopil za hip raz stopnice in pogledal ven, piš vetra mu je vzel klobuk in ga vrgel daleč nazaj. Skočil je na cesto in iztegnil roko za klobukom, toda zmanjkalo mu je tal, izgubil je ravnotežje in padel je, da je bil ves blaten in umazan. Zaneslo me je tudi v cerkev. Temna in molčeča je bila, oropana vsega sijaja, in sredi mračnih njenih sten mi je umirala duša . . . Moje misli so bile pri majki. Zdelo se mi je, kakor da tihe stene razumejo mojo bol rn da imajo tudi ljudje, neslišno prihajajoči in neslišno odhajajoči, sočutje & mano. Bili so brez smehljaja na licih. Jaz sem jim bil hvaležen, kakor je brat hvaležen bratu, dasi ga morda še nikoli ni videl in srečal . . . Drugi dan sem spremil svojo majko v njen zadnji tihi črni dom. Zavili smo že na polje. Življenje v naravi se je budilo. Veter je odnekod prinašal zvoke veselega petja škrjančevega, ki se je dvigal tam nekje pod nebesom, in polje je zelenelo, vsaka tra-vica je dihala. Svetlo življenje je vstajalo od vsepovsod. Moja majka pa je odhajala, odhajala za vedno. Tedaj sem se šele zavedel, da je ne bo nikdar več; zares nikoli več . . . Srce se mi je stisnilo v bolesti in meni je bi- lo tako težko, da sem hotel zakričati in zavpiti nad veliko krivico, ki mi jo je storila neka neznana sila . . . Ali v grlu me je davilo in usta sem imel suha. Mimo mene so hiteli v mesto ljudje, katerim je sijala z obraza veličastna radost. Pogledovali so me. V njihovih očeh sem bral, da me ne razumejo, ne mene, ne moje bolesti ... In šli so mimo, jaz pa sem jih gledal, nemo sem jih prosil tolažbe in sem bil Ives žalosten. Tedaj so zapeli v mestu zvonovi, velikonočni zvonovi. Kako sem jih včasih bil vesel i kako nestrpno sem pričakoval I njihovo vstajenje oznanjajoče donenje! Tisto veliko soboto popoldne pa sem jih zasovražil. Ustrašil sem se bil [njih zvoka, ki mi je segel v dušo, in v onemogli jezi sem skrčil pest in škrtnil z zobmi. Zvonovi so zvonili in oznanjali Veliko noč, moja majka pa je odhajala . . . Na pokopališču sta duhovnika hitela z molitvijo. Mudilo se jima je, kakor se je mudilo vsem. Saj je že bila napočila Velika noč in v mestu so zvonovi oznanjali vstajenje. O bridki zvonovi! Pogrebci so odšli in jaz sem sam ostal pri grobu. Molčala je majka ... in molčal sem tudi jaz. Ves v nekaki omotici sem odšel s pokopališča. V mestu pa je zvonilo, doneli so zvonovi, kakor bi hoteli razmajati vse speče sile tega sveta. Med njihovimi jasnimi u-darci sem slišal, kako odmevajo grude od votle moje maj-ke. In pospešil sem korake, tekel sem domov. Utihnilo je zvonenje, nič več nisem slišal udarcev lopat in zemlje. Brnelo mi je v ušesih in omahnil sem in padel zlomljen na mizo, naslonil sem glavo v dlani in bridko zaih-tel in zajokal. Zunaj pa je še vedno zvonilo, klicalo v življenje, k ustajenju. Življenje je bilo silnejše od smrti . . . ± 8 Phone: CANAL 0537. Chapel. Mrs. Nicholas Goettert POGREBNI ZAVOD LICENSED EMBALMER 2046 — West 23rd St Chicago, 111. Zadovoljnost garantirana ali — denar nazaj! RICE'S STORE DRY-GOODS LADIES, MENS AND CHILDRENS FURNISHINGS 2110 2112 2114 West 22nd Street near Hoyne avenue CHICAGO. Telephone: CANAL 5304. Mi dajemo "Star and S. & H. Green trading stamps" za vsakih deset centov kupčije. OTROŠKE NOGAVICE velikost do 10. Vreden 39c. Ta teden jih dobite za samo ....................19^" ŽENSKE svilene nogavice v vseh velikostih črne in. drugih barv, zarobljene na vrhu par: ....j QQ FANTOVSKE "Overalls" velikost do 16. Iz najboljše kvalitete. Vredne $1. Sedaj samo: ......gJC. MOŠKE bele "Satin striped" robce velike, ki so vredni 15c. Sedaj stanejo: .............................y. "MENS PARIS GARTERS" v vseh barvah redna cena 35c. Po sedanji ceni: ................................jgc. MOŠKI "Nainsook" Union suits iz najboljše kvalitete vredne $1. Sedaj posebna cena: ............79^* HAPPY HOME" Apron Dresses napravljeni kot skupna obleka v vsakovrstnih velikostih iz kotenine in drugega blaga v 14 različnih modah. Na tej posebni razprodaji dobite tri za: ............................ggc. NAROČILA PO POSTI ALI TELEFONU SE IZVRŠUJEJO TOCNO IN HITRO! - POZORV prinesit® ali Pa p° posti pošljite ta izrezan kupon. Zapiši-1 te gotovo na zdoljne vrstice Vaš naslov in ime in mi vam bomo dali zato 100 "STAR AND S. & H. GREEN STAMPS." Mi hočemo vaš naslov, da boste redno dobivali naše cenike. Name: ............................................ Address: Kapital $200,000.00 Prebitek $75,000.00 PROMET: skoraj $3,000,000.00 URADNIKI: JOHN B. BRENZA, President. JOHN KROTKAS, Vice-president. S. A SZYMKIEWICZ. Vice-president. STEV. S. TYRAK6WSKI, Vice-president. JULIUS C. BRENZA, Csshier. DIREKTORJI: JOHN B. BRENZA, JOHN KROTKAS, S. A* SZYMKIEWICZ, JULIUS C. BRENZA, JOS. ZIENTEK, EMIL A BASENER, JACOB TYRAKOWSKI, EDWARD MAU, B. J. KROLIKOWSKI, JUSTIN MACKIEWICH, ALEX DARGIS. o naših jasnih faktih! Z ozirom na varnost in zdrave podlage je kljub temu, da je s svojim načelstvom pod stalnim vladnim nadzorstvom tudi v zvezi s chica-ško "Clearing House Association," kar je nadaljni dokaz, da je zavod vreden vsega zaupanja vsled dobre protekcije. THE METROPOLITAN STATE BANKA je redno in strogo inšpi-cirana po ekspertnih inšpektorjih bančne zveze in mora vse poslovanje natančno odgovarjati pravilom pravega poslovanja. ZATO ste kot klijent te banke popolnoma zagotovljeni glede varnosti v največji meri, ker vaše vloge so najbolje zavarovane. MI PLAČAMO po 3% obresti na vloge. — Posojujemo, zavarujemo,mo vsakovrstno poslopje proti ognju, tornadom, itd. — Dajemo v najem varnostne bakse, prodajamo hipoteke in bonde, ki dajejo 6% obresti. — Pošiljamo denar na vse strani sveta. — Naša banka je dovolj velika, da vam postreže v vseh ozirih. — Zato ste povabljeni, da izvršujete vaše bančne posle z nami. METROPOLITAN STATE BANK 2201 West 22nd St BANČNE URE: Banka je odprta vsaki dan od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Torek in Soboto od 9:00 do 8:30 zvečer. Chicago, Illinois. EDINOST (UNITY) Ixhaia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, IIL __Telephone: Canal 0098._ _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjcne države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2- 50 SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4.00 For United States per half year..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd t87Q. "Vstani, ki spis in razveselil te bo Kristus... Ste že videli človeka, ki je popolnoma obupal sam nad seboj ? Prestrašene oči mu begajo nemirno sem in tja. Obraz je bled in prepaden. Obup je zarezal vanj žalostne poteze s svojo razdiralno močjo in globoka otožnost mu je nategnila vse mišice, da se cloven prestraši njegovega pogleda. Smrt, strašna tema odseva iz tega mrtvega pogleda. Roka tega nesrečnega človeka se steguje po samokresu, po vrvi, po morilnem orodju. Proč s takim življenjem! Življenje brez upanja ni vredno, da se živi, sploh ni življe-je! Boljša je strašna tema groba; boljša strašna večnost, da, boljši konec kakor tako življenje. Tako si misli. Toda dobro srce potolaži to obupno, razkosano dušo. Pokaže mu nove nade, nove upe, novo bodočnost. Odgrne iz obupanega pogleda temo obupa, da vidi nova pota, do nove sreče, do novega življenja. — O, kako se to srce od dahne, kako ta duša zavriska srčnega, nezmernega veselja: — "Hura! Novo upanje!" Nesrečna žrtev greha, stoji pod vislicami. Rabeljni že vlečejo vrv, da ga obesijo, da s smrtjo zadosti za svoj prestopek, za svojo hudobijo. Kako prestrašeno bije njegovo srce, kako prestrašeno gleda to oko v to strašno delo rabeljnov. Že mu vržejo morilno vrv okrog vratu.--"Pomiloščen!" prihiti uradnik na morišče in pokaže brzojavno pomiloščenje državnega guvernerja. O, sreča! O kako vstrepeta to obupno srce novega veselja ! Kri se požene po žilah z novo silo. Nazaj, nazaj v življenje! Solze veselja in neizmerne sreče zalijejo oči. Rešen! Rešen! mu doni kakor sladka nebeška melodija po ušesih. * * » Človeški rod je zašel na grešno pot. Strašno je zabre- del v blato strasti in greha. Hudobija njegova je prikipela« do vrhunca z njo pa njen zvesti spremljevalec _ obup, gorje. Da, človeški rod je kot hudodelec prišel pred svoje vislice. Kam naprej? Nikamor! Strašna .zmota ga je potegnila v bedo. da ni videl iz nje več svojega izhoda. Obup! Samomor! Do dna pokvarjena poganska človeška družba je segala po morilnem orožju, da se ugonobi samo sebe. Ne tako podzverinsko življenje ni vredno življenja, ni življenje. Boljše je pogin! Manj strašni temni grob. ' Da, kakor morilec pod vislicami, katere si je pripravil sam s svojim grehom, stal je človek že pod svojim uničenjem, ko je prišel Kristus na svet, da bi temu nesrečnemu obupancu pokazal nove nade, da bi človeško srce človeško dušo dvignil iz tega blata k novemu upapolnemu življenju, da bi človeku potegnil iz rok samomorilno orožje popolno moralno pokvarjenost. Toda ta obupanec se je obrnil tudi proti njemu. "Križaj ga! Križaj ga!" je kričal pred Pilatom. "Proč z njim. Smrt njegovo hočemo in z njim svoje uničenje! Njegova kri pridi na nas in na naše otroke Ne! Ne maramo več upanja! Ne maramo več življenja. In na Križ je moral ta Odrešenik! In na veliki petek je triumfiral obup. Konec je» Konec vsega! Stvarjenje je zastonj! Človeški rod je ponesrečena stvar. Obup! Obup! Smrt je zmagala! Človeški rod stoji pod svojimi vislicami. Da, človek je zatrepetal. Zemlja se je stresla. Solnce Obup6'"1 je P0krvaveIa' Vse J'e uničeno. Obup! Da, vse je uničeno! Ali ne vidite zadnje upanje člo-veka na Kalvariji uničeno? Pribit je na Križ Oni, o katerem smo mislih, da bo odrešenje sveta!! In rabeljni, satani, so se že pripravljali, da izvrše in dokončajo svoje začeto delo. Zmagalo je peklo. Premagalo Boga! Hura! — Na vislice s človekom! V obup večni obup! * * * f 7°*%' se J'e velikonočno nedeljo zemlja zopet stresla? Je ze popolni konec tukaj? O, ne! "Pomiloščen!" "Odrešen!" se je začulo tam iz Getsemanskega vrta, kjer je bil grob, v katerega je hudobija pokopala in zapečatila "Upanje" človeškega rodu "U-panje stvarjenja. "Pomiloščen si, o človek!" "Odrešen si!" "Ne ne v smrt, ne", v večno pogubljenje! Dvigni se! Glej, kvišku' Glej :svojega Zveličarja, kako veličastno vstaja iz groba! iv\isko se ti! Za te je premagal smrt! Zh te pridobil življenje. Pomiloščenje božje je podpisano od razžaljene večne Pravice m zapečateno s krvjo božjega Sina!" In zavriskalo je celo stvarstvo. Cela zemlja se je zopet stresla, toda to tresenje je drugačno, kakor ono predvčerajšnjem. To je tresenje veselja. To je znamenje novega upanja, novih nad, novega življenja. O, pozdravljeni lepi velikanočni praznik, ti praznik novega upanja, novih nad, novega življenja za človeka! Kako si krasan! Kako me dvigaš! Kako me kličeš za se- boj! Na kvišku! iz greha! iz strasti! iz obupa v blatu ma-terializma! Kvišku, človek! Ven iz blata posvetnosti! Tu je obup, tu je gorje! Vstani iz greha ti, ki spiš in razsvetlil te bo Kristus. Spoznal boš novo solnce, novo življenje, življenje v Boga, življenje v čednosti, življenje duha, večno življenje, kateremu je smrt samo prehod v boljše življenje. Življenje čednosti, ki je predokno večnega, blaženega življenja pri Bogu. * * * * Kako nam krvavi srce, ko polagamo v grob preljub-Ijeno srce. Smrt nam je pobrala to, kar smo ljubili. Grob se je odprl in neusmiljeno požrl ljubljeno osebo. Toda ne! Danes grob ni več strašan! Ne, ni nekaj strašnega, kajti "sveti Križ nam govori — da vidimo se nad zvezdami!" O velikanočni dan, kolika naša tolažba si ob smrti! ♦ * * Ameriški Slovenci — ali nismo bili obsojeni k smrti_ vsaj kot katoliki — tudi mi ? — Ali nas niso obsodili k smrti naši odpadli bratje? Nam niso že pripravljali vrvi, da nas obesijo? O, kako so že triumfirali, da so zmagali! Katoliški Slovenec, — ta moderni hudodelec — so rekli — ne zasluži, da živi! Na vislice! Križaj ga! In res križali so ga, bičali so ga po svojih listih, po svojih časopisih, po svojih jednotah, svojih društvih. Na Križ so ga pribili. Proč s Kristusom! Rabeljni alia Konda, Zavertnik, Zvonko so si že vihali roke, da mu zadenejo smrtno zanjko za vrat. Toda . . . Kristus je premagal zlobo, premagal hudobijo enkrat za vselej. Nikdar več ne bo triumfirala v popolni zmagi In glejte a4i nima tudi katoliški Slovenec v Ameriki prav kar svoje velikenoči? Da, že se žari! Že vidimo prve žarke novega vstajenja, ki napovedujejo nov krasni dan. Katoliški shodi, katoliški misijoni, katoliška društva__1 so ti žarki, nove jutranje zarje, novega vstajenja! Zato, katoliški Slovenci! Kristus je vstal od smrti. Premagal je hudobijo. Da, umrl je, toda umrl je enkrat in sedaj več ne umrje! Tako tudi ne bo umrla resnica. Na delof Pospešimo svojo velikanočno slavje, ko se bo- Križ zopet zasvetil med nami! » Na noge! Prirejajmo kat. shode! Ustanavljajmo katoliška društva! Razširjajmo katoliško časopisje! Na delo' Da, na delo vsi in po vseh naselbinah, da nam čim skoraj posije velikanočni dan popolnega prebujenja v vsej čarobi in sladkosti. Katoliški Slovenec, vstani, ki še spis vstani iz groba brezverstva, v katerega so te zavlekli tvoji rdeči rabeljni! \ stani sin Kristusov, k novemu krščanskemu življenju in razsvetlil te bo Kristus, dal novo solnce, upanje! Novo življenje bo zaplalo po tvojih žilah, v tvoji duši in v neizmerni sreči boš pel Alelujo! * * * ^ Dal, Zveličar, da bi ta veliki dan prišel kmalu, kma- Slovenci, pospešimo ga, ker to bo tudi za nas — dan velike ALELUJE! ' 4 i MS..............................................................ii::::::n»ii:;::::::i!»ii;:::::::................................::::::.......................... 11 A 5 5 A B Veselo Alelujo želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem MATIJA ARBANAS SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 West 18th Street Cor. May St. Chicago, 111. «S*3IIHllllllflC3IllflllNlll£31lltlll!U PHONE: CANAL 6516 * [lllIC3ll!!ltllllll£3lllllUUItlCailllllllillir3IIIf(IIHnK3llllfIII||IIUll[IIlIIIII(C3rU VESELE PRAZNIKE vsem odjemalcem in se jim priporočam v nadaljno naklonjenost! JOŽEF IN ANTON KOLAR ' GROCERISTA gilbert, MINN. Gilbert New Store vsem slovencem V Gilbertu in okolici naznanim, da sem začela trgovino z mešanim blagom v DRY GOODS STORE. V zalogi imam vsake vrste ženske klobuke, suknje različne vrste in barv. Prav-tako tudi raznovrstne otroške obleke. Naše blago je prvovrstno zakatero jamčimo. Rojaki držite se vedno gesla SVOJI K SVOJIM! In ne hodite h tujcem, kjer vas le skubčjo! BARA MATCKVICH lastnica PEOPLE'S STATE BANK EVELETH, MINN. 2eu vsem svojim klijentom vesele velikonočne praznike. S Vlagajte svoje prihranke v najstarejši denarni zavod FIRST NATIONAL BANK OF EVELETH, MINN. KAPITAL IN PREBITEK $150,000.00 NAJSTAREJŠE, NAJVEČJA IN NAJMODERNEJŠA BANKA NA EVELETHU. KADAR 2ELITE KAKE POSTREŽBE NA NASI BANKI, vprašajte za: JOE KOŽARJA ON GOVORI SLOVENSKO. V Central Grocery and Meat Market ZAKUBOVEG & OZANICH eveleth, minn. iMI^VilM VESELO ALELUJO želi vsem svojim klijentom MINERS! NATIONAL BANK eveleth, minn. VARNOST — ZANESLJIVOST — POSTREŽBA JE NASE GESLO! Velikonočna razprodaja ki traja do 20. aprila! Pridite :11a nabavite si moških in ženskih oblačil. Cene znižane. Na prodaj imamo vsakovrstno blago. Pridite gotovo te dni v našo trgovino! Imamo v zalogi oblačila za može, —ženske in za otroke v vseh velikosti.— MORRIS BRIGHT dry-goods store GILBERT, MINN. VELIKONOČNI ČAS velikanoc JE NARODNI PRAZNIK V AMERIKI IN MI LAHKO VELIKO STORIMO ZA SREČNEJŠE ŽIVLJENJE. VI LAHKO STORITE VELIKO ZA VAŠE IN VAŠE DRUŽINE ŽIVljenje, ako začnete s hranjenjem vaših --- PRIHRANKOV! - zakaj bi ne začeli hraniti sedaj?!* First National Bank . lit- V ' ■ "" " . - " . - , ' gilbert, minnesota. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM GILBERTSKIM SLOVENCEM! * - ■ t * i J - .U* , gilbert, minnesota. rr~ ANTON LAPP CO. gilbert, minnesota. SLOVENSKEMU OBČINSTVU SE PRIPOROČAM ZA PRAZNIKE Z VSAKOVIM MESOM. — NA RAZPOLAGO IMAM VSAKEVR-STE SUHO MESO. — PRAVE KRANJSKE KLOBASE NAREJENE PO DOMAČEM NAČINU. — PRI MENI DOBITE TUDI VEDNO NAJBOLJŠE SVEŽE MESO VSAKE VRSTE. — - PRIDITE IN PREPRI ČAJTE SE! DR. TIPPEH i;J DENTIST Bralubck bldg. EVELETH, MINN* Ure: 9—12 A. M. 1—5 P. M. 7—8 P. M. Phone 630. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM TER SE PRIPOROČA ŠE V NADALJNO NAKLONJENOST. Math Primožič GROCERIJA in DRY-GOODS STORE. 511 Grand ave. EVELETH, . MINNESOTA, Co- operative Store JE LASTOVAN OD DELOVNEGA LJUDSTVA. ZATO KUPUJTE V ; SVOJI LASTNI TRGOVINI IN DAJAJTE DOBIČEK SAMEMU SEBI t BARVE, GROCERIJA, MESO, MOKA IN VSE DRUGE POTREBŠČINE. INTERNATIONAL WORK PEOPLES' CO-OPERATIYR ASSOCIATION ^ 1 fc ; GILBERT, MINN. Phone: 174. GOLDEN RULE STORE TRGOVINA, KJER SE DOBI VSO OPRAVO OD, GLAVE DO NOG! slovencem priporočamo našo trgovino! GOLDEN RULE STO gilbert, minn. ZAKAJ SO DELAVCI NEZADOVOLJNI? Danes vlada med tistimi, kateri imajo opraviti z delavci, splošna misel, da v sedanjih časih delavstvo preveč zahteva, da so njegove pritožbe povečini neupravičene, skratka: delavstvo je docela materialistično naudahnjeno. To očitanje ni naperjeno samo zoper socialistično \ svobodomiselno delavstvo, ampak tudi proti krščanskim soc. delavskim organizacijam. Pravijo, da je danes v industriji in trgovini kriza. Treba je torej, da delavstvo to u-pošteva in s tem računa. O-gromni davki, neurejene notranje in zunanje politične in gospodarske razmere, vse to je za gospodarske kroge težko vprašanje. Delavci morajo to upoštevati in potrpeti. Brez dvoma je to resnično in delavstvo s tem tudi računa. Ko bi delavstvo s temi razlogi ne računalo, imeli bi pač hujše in večje mezdne boje, kot jih imamo. Delavstvo ve, da je pri takih in podobnih krizah vedno tepeno. To pa zato, ker v takem hudem boju nima odkritosrčnega prijatelja razun svojih organizacij, katere so pa povečini finančno prešibke, da bi nudile svojim članom zadostno po-ftloč. Delavstvo je nezadovoljno, ker je samo prešibko v finančnem oziru in odkritosrčnih prijateljev nima, na katere naj bi se naslonilo v hudih časih. Razni radikalni rdeči voditelji ga slepe in za nos vodijo. Kadar pa je delavec v stiski, ga ti voditelji niti pogledati nočejo. Za dokaz bi zopet lahko navedli Iawndal-ski slučaj, ko so slovenski pre-mogarji prosili pomoči iz miljonskega fonda, pa so vsi lawndalski rdečkarji volili proti. Ali se naj.to imenuje prijateljstvo do delavnega ljudstva? Morda po pravcu rdečih socialistov. Po pravcu poštenih, pravičnih ljudi, kakršne vzgaja in daje svetu krščanstvu je to največji dokaz, da rdečkarji delavstvo samo slepe in iz njega denar molzejo. Za delavstvo je to težka preiskušnja, ki ga'uči, koliko je za vrjeti brez verskim delavskim voditeljem. Vendar najtežja še tudi ta ni. Najtežje je za delavstvo zavest nestalnosti dela in njegovega zaslužka. Nesigurnost zaslužka in s tem ogrožanje njegovega obstoja, to je največje zlo, je rak rana in vzrok nezadovoljnosti. Zasigurajte delavstvu stalni zaslužek, pa ste odpravili glavni vzrok nezadovoljnosti. Nastane pa vprašanje, kako odpraviti to največje zlo? Gospodarsko in industrijsko podjetje, ki zaide v krizo, mora imeti tudi proste roke, v takih Časih ni drugače, da se nekaj delavstva odpusti. Brez dvoma. Ampak, kako ^e delavstvo odpušča ? Navedimo konkreten primer: Podjetje mora odpustiti nekaj uslužbencev vsled pomanjkanja dela. Po zdravi pameti bi moralo odpustiti tiste, kateri so zadnji vstopili v službo in pa najmlajše. Pa ravno narobe se dogaja. Odpuščajo se možje, ki imajo že službena leta za sabo in so družinski očetje. Ali se pa tudi zgodi, da se tak v podjetju izgaran delavec kratkomalo z ničevim izgovorom potisne na cesto in se takoj najame mlajšo moč. Tako se godi. In to niso samo izjemni slučaji, ampak je sistem kapitalističnega reda. Tu je vir nezadovoljnosti in nezaupanja. Tako postopanje z delavstvom ni socialno in ker ni socialno, tudi ne more biti krščansko! Delavstvo ima pravico do človeka vredno življenje in je tu, da dela, mora pa imeti tudi zasigurano delo in pa delu primeren zaslužek. Delavec ima tudi pravico, da ima družino, zato se mora družinski oče — delavec primerno varovati pred drugimi mlajšimi, ki še nimajo svoje družine. To je zahteva krščanske pravičnosti. Ce se delavstvo bori za svoj obstoj, to še ni noben materi-alizem. Delavstvo ne bo odnehalo od tega boja; zato ne, ker je v vsakem podjetju, pri katerem je zaposljeno, velik del njegovega življenja, mesa in krvi, potu in znoja. Tako postopanje z delavstvom je pa kakor brezžični brzojav^ ki valuje in valuje od delavca do delavca in ruši zaupanje v tiste kroge, ki i-majo moč nesocialno postopanje z delavstvom ustaviti. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želime vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem! MRS. HELEN KUSHAR Ice Cream Parlor — Confectionary. Šolske potrebščine, Cigare, cigarete in tobak. 1847 — West 22nd Street, Chicago, HI. Rojakom se priporočam v naklonjenost! Mallary in Dunlap" Klobuki so posebnost Lesketajoči, rujavi, sivi in pla-vosivi so sedaj najbolj priljubljeni in prevladujoči klobuki. Stanejo: $5., $6., $7.v do $8. Drugi stanejo od $3. do $5. If You Are Under im •C-:-?-O > 'O m mm.. in ♦ You will be amply repaid for reading this interesting new booklet. It outlines the basic principles that enable every man to gain the greatest, most lasting rewards from his years of highest earning power. Its five minutes of absorbing reading will give you a fuller understanding of the money-making forces that play mo6t strongly in your favor now. These forces can make a difference of thousands of dollars in your annual income, a few years hence. The coupon below will bring you a , copy of the booklet by return mail, without obligation on your part. William Rfompton Company INVESTMENT BONDS ST. LOUIS , , NEW YORK . , CHICAGO - r CINCINNATI r , NEW ORLEANS William R. Compton Co., 105 a La Salle St^ Chicago Please send me a copy of your booklet "Are You Too Young?" name .address CITY • « • • « • • * • « • • • • " • • • a • * • . • • • • » «'« t Velikonočne obleke in površne suknje OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI $35.00 do $60.00 POVRŠNE SUKNJE $35.00 do $45.00 Posebne moške in fantovske obleke z dvojnimi hlačami so izredna posebnost. To so takozvane "BOX BACK MODELS and FARM BITTING" -— Plave, sive, rujave in križaste. — Vsaka obleka ima dvojne hlače. NASA ZNAMKA — "LABEL" JE NA VSAKI OBLEKI KOT JAMSTVO! JOSEPH E. HARRAST THE STORE FOR MEN 2141 W. 22nd St. (near Leavitt St.) Chicago, 111 4 VESELO ALELUJO ŽELIM VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! JOSEPH PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 — West 22nd Street, Chicago, 111. V zalogi imam vedno najtrpežnejše čevlje za može, žene, fante in deklice v vseh velikostih. Za velikonoč sem dobil veliko zalogo spom-ladnega in poletnega obuvala. Nizke Čevlje za može in žene najnovejše mode. Pridite in oglejte si jih. Kadar se namenite kupiti čevlje za sebe ali svojo družino nepozabite na mojo trgovino. Slovenci ne smemo nikdar pozabiti na geslo: SVOJI 1C SVOJIM! T i Naznanilo Slovencem in Slovenkam v Chicagu: ZA DEČKE IN DEKLICE, NAZNANJAM, da od sedaj naprej v moji trgovini izvršujem tudi posel Javnega Notarja, NOTARY PUBLIC. Ako želite dobiti svojce iz starega kraja, pridite k meni, da Vam napravim veljavne listine. Ako želite potovati v stari kraj, Vam pre-skrbim potni list. Kadar i-mate kako zadevo na sodni-ji, sem vedno pripravljen iti za tolmača. Vedno pa sem pripravljen svetovati in pomagati rojakom, kadar mi bode mogoče. Se Vam priporoča: SLOVENSKI JAVNI NOTAR: sem ravnokar prejel veliko oblek, vseh velikosti, kakor tudi bluze za dečke. Nadalje imam sedaj veliko zalogo srajc in kravat za možke. Za ženske pa vedno imam najnovejše mode nogavice, pred pašnike in obleke, kakor tudi vso drugo opravo. Da pro-davam dobro blago po najnižji ceni, to pa mi ni potreba omenjati, ker to že itak skoro vsak zna. Ako pa tega Vi še ne znate, potem pa še danes idite v PRVI SLOVENSKI DRY GOODS STORE: 1439 W. 18th street JOHN GOTTLIEB 1845 — West 22nd Street, Chicago, III. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ROJAKOM IN ROJAKINJAM! CHICAGO, ILL. Izdeluje najboljše in najlepše slike. — Zlasti se priporoča za družinske in ženitovanjske slike. — Vsako delo jamčeno, da obdrži svojo trajnost. SVOJ POKLIC VRŠI S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! S ^»iiiiiiiHitniinminiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitniniiiiiiiiiaiiiiiiHiiiicjiiiiiiiniiiDiuniuniiuuiifiiiii iiiimiiiaiMiiimmai RAZPRODAJA TE DNI BOM RAZPRODAL VSO SV OJO DOSEDANJO ZALOGO ČREV-LJEV PO NAJNIŽJI CENI, KER SEM PRISILJEN RADI VISOKE NAJEMNINE NA PODLAGI KATERE BOM MORAL UREDITI SVOJO TRGOVINO ZA V BODOČE. — ROJAKI, K I SE BODO POSLUŽILI TE PRILIKE SI BODO PRIHRANILI DENAR! H MOŠKE PRAZNIČNE črcvlje iz rujavega in črnega usnja od Fil $1.95 do $4. "SLIPERJI" VSAKE VRSTE za žene in dekleta močno narejene iz usnja in finega blaga, jako ko-modne. Ta teden od 95c do $2.25 "SLIPERJI" ALI NIZKE ČREVUE za dekleta iz blaga in svetlega usnja, jako komod-ne za spomlad in poleti. Ta teden: $1.95 do $4.00 ŽENSKI ČREVLJI vsake vrste na trakove, rujave in črne, nizke in visoke iz navadnega ali svetlega usnja bomo prodajali ta teden, od: $1.95 do $4.95 ŠUNKE! ŠUNKE! ŠUNKE! i i i i s i S SUKNJE Narejene iz dobrega materiala, ki se nosi, kot "White Cashmeres to all Wool Polaires." Z pasom in hlapnim hrbtom v vseh velikostih. Posebna cena: $7.95 naprej. OBLEKE ZA BIRMO Krasne obleke iz "Canton Crepe and Crepe de Chine" bele barve in v svetlo-senčnati barvi. Lepo narejene z raznimi okrasi. Velikost 6. do 14. Cena od $7.95 naprej. SUKNJE Patentirani styli dekliških sukenj. Jako pripravne za mlade dekleta s stranskim pasom, knofi in s hlapnim hrbtom, kar je sedanji style. Volnenega Polaires blaga. Kocaste in gladke. Ce- $10.00 i i i i i s OBUVALA ZA OTROKE vsake vrste dobite pri nas. Kadar kupujete '»črevlje morate misliti vedno tudi na to, koliko boste plačali za nje. In če jih pridete v mojo trgovino ste lahko gotovi, da boste dobili dobro obuvalo za zmerno ceno. FANTOVSKE ČREVLJE Boljših črevljev za vaše šolarje in že bolj odrašče-ne fante ne boste dobili, kot pri nas za jako mal denar ta teden. Močne iz najbolj trpežnega usnja bomo prodajali ta teden: od $1.95 do $3.85 POPRAVILA izvršujem točno in dobro, z najboljšimi električnimi stroji. Za vsako delo jamčim. Kadar imate črev-lje za popraviti prinesite jih v mojo popravljalnico in prejeli boste dobro delo za mali denar. TU JE OMENJENIH LE NEKAJ ČREVLJEV IZMED MNOGIH, KI JIH 4 BOMO POSTAVILI NA RAZPRODAJO TA TEDEN. PRIDITE IN KUPITE SI ČREVLJE ZA PRAZNIKE V MOJI TRGOVINI. PRIDITE DA BOSTE PRVI IZ VELIKE IZBIRE NAJBOLJŠE IZBRALI! JOHN VRAŠIČ, 2057 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILLINOIS. ZA MOŽE IN FANTE. imamo krasne spomladanske obleke na dva in tri knofe "single in double breasted style" z dvojnimi hlačami. — V vseh barvah, sive, plave rujave in križaste. Blago volneno. Sedaj so ha teh oblekah posebno nizke cene pridite in o-glejte si. Velikosti od 32 do 46. Sedanja vrednost $30 do $35 FANTOVSKE OBLEKE imamo v zalogi vsake vrste, z dvojnimi hlačami iz volnene tkanine najnovejši spomladni style. Blago kocasto in gladko v različnih barvah, dobro narejene s pasovi. Velikost 8 do 18. $15.00 . OBLEKE ZA DEČKE. imamo bogato izbero vsakovrstnih deških oblek iz dobrega blaga, spomladna moda, pisane, in enobarvne, sive rujave, plave, itd. Narejene najboljše. Velikost: 6 do 8. Cena $17.95 in $8.95 I i s 1 VELIKONOČNI BAS-KETI napoljeni z piru-hi po 25c ZASTONJ! Damo en dolar vredno kapo z vsako fantovsko obleko, ki jo kupite pri nas! VELIKONOČNI ZAJČKI sladščice importira-ne iz Evrope od 5c. do 35c NOVE BLUZE Očarujoče barvane, narejene iz najnovejšega ma-terijala, ki je jako lep in bo vas zadovoljil. Kot nalašč nekaj novega za velikonoč. Pridite v trgovino in oglejte si. Cena: $5.95 DOLGE DIMITY BLUZE ki so čedno narejene iz posebnega platna, so lepo zarobljene z različnim ov-ratom in rokavi. So nalašč narejene za spomlad za letne obleke. Velikost 36. do 46. Cena..............$1.95 Drugi modeli po: $1.50 in $2.25 'MANHATTAN' SRAJCE PO $2. IN $3.00. Moške srajce spomladne-ga tipa iz finega materiala in izborno narejene. Lepo urezane in ukroj garantiran. Velikost 14 do 17. Cena: $2.50 do $3.00 IztC : Jfcfi: 'immmmm. ZVONARJEVA HČI. POVEST. Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj. Kozika je stala že med vratmi, ko je zaslišala njej tako ljubo besedičenje. Oči so se ji zaiskrile in zažarela so ji lica v lahni rdečici. Stari mož je z dopadenjem gledal za deklico in pristavil skoro navdušeno: "Mojster Rudnik, lepo hčer imate in to je tudi nekaj vredno. — Kdo ve, Če ne več, kakor vedno računanje in računanje, ki ob njem Človek pozabi na svojo mladost." "Molčite mi s praznimi marnjami," je ta odvrnil skoro osorno; "Če je človek star, ima že tako polno glavo različnih skrbi, vsak dan gotovo delo, ki naj ga po možnosti prav opravi, to je najboljše. S premišljevanjem človek zapodi vse veselje iz hiše in z njim vred odbeži ves bla-iroslov." uDa, veselje je blagoslov," je menil Prašnikar. "Veselje nad kakšno stvarjo jo napravi lahko, če je še tako težka. — Prav lahko ste veseli svoje hčere." "Se večje veselje imam nad sinom," odvrne zvonar in si ponosno pogladi brado. "Moj otrok počiva tukaj," pravi z zanosom učenik in položi roko na svojo desno stran. "Moji računi so moj otrok," J"*m m**—-' *%aj ste tudi žrtvovali zanje vse: ljubezen, spoštovanje višjih in sodobnih; mislim in upam, da vam prineso za-naprej slavo in čast," pristavi zvonar sačutno osamljenemu izumitelju. "Knjižico z računi lahko kar obdržiite," odvrne ta prisrčno. "Pokazati vam hočem s tem, da se na vas zanesem." Pri tem potegne zvezek iz žepa. Ta pa stegne obe roki in se brani: "Pustite, pustite! Naredila bova, kakor sva dogovrjena. Kdo ve, kaj še vse lahko pride. Oba sva postarna . . ." "Ravno zaradi tega," ga je prekinil učenik. "Naj umr-jem, imate potem še vsaj vi moj izum, novi zvon, ki naj doni v božji svet, sam pa nisem živel zastonj." "Ce pa umrjem sam prej ?" ga vpraša zvonar. "Potem me tudi ne skrbi. Poznam vašega sina kot poštenjaka, s katerim se lahko govori, kakor z vami. Še zanalašč obdržite zvezek z računi, ko vidim, da mislite na vse." Položil je modrikasti zvezek na mizo, vstal in ponudil mojstru desnico v slovo. Zvonar vzame zvezek tako skrbno, kakor bi spravljal zaklad. Prsti njegove levice so se oklenili s številkami popisanih listov, v tem ko je odkritosrčno stegnil desnico proti dobremu, dobrosrčnemu možu. Nato je spremil svojega gosta in prijatelja po stopnji-cah na dvorišče. Obraza sta jima žarela. Učenikov še posebno v duhovito ožarjenem svitu. Saj je dovršil svoje najvišje, pokazal obenem svojo otroško zaupnost, ko je izročil delo in trud vsega svojega mukepolnega življenja zaupno v roko moža, ki bi je lahko izrabil samo v svoj prid. Toda na to ni mislil ta plemeniti mož; storil je, kar so storili in delajo veliki duhovi vedno, če se sreča njihovo samotno potovanje z zaupanja vrednim možem. Zvonarjev obraz je pa izražal samozadovoljen ponos, dočim je njegovo oko motrilo slabotno postavo poleg sebe, oni ponos, ki se objavlja v preprostem poštenjaku takrat, ko se Čuti počaščenega z zaupanjem višjega. Kakor dva presrečna brata sta stopala po brežini niz-dol. Skoraj otroško srečen v svoji notranji blaženosti je ve- dno In vedno pogledaval učenik veselo, nekako ponosno zravnano postavo zvonarjevo, kakor bi hotel vprašati: "Ali Vam je prav, ste zadovoljni z menoj?" Na trgu sta se ločila. Zvonar je privzdignil svojo zeleno svilnato čepico in dejal prisrčno: "Srečno hodite! Z Bogom do svidenja." Učenik je pospešil svoje korake, zakaj solnce se je za gozdičem nagibalo k zatonu in skalnata pot je ponoči nevarna. — Dve uri pozneje je ječal mrliški zvonček v zvoniku mestne cerkve. Ljudje so se prikazovali na vratih in se zvedavo povpraševali: "Kdo je umrl?" "Ob gozdnem robu so dobili nekoga mrtvega," je pravil neki deček. "Prav zdaj prihajajo z njim." V tihem molku je korakalo nekaj mož z nosili skozi temno noč. "Kam naj ga denemo?" vpraša prvi nosač. "K zvonarju! Z njim sta bila posebno prijatelja," pravi eden. In sprevod se je obrnil v breg. , "Kdo neki je ?" so se šepetaje izpraševale ženske. "Čudaški učenik," so odvrnili otroci iz sprevoda. "Luteranski je," pripomni pekova žena ter pristavi sočutno: "Gospod, daj mu večni mir in pokoj!" Rojakom po navedenih naselbinah priporočamo sledeča društva. AKO STE TUDI V! med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najbdljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! RAVNO TAKG JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave I(affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od ka-~~ terih so sc mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! :-: Pošiljanje denaija. :-: Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar. Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. Za obilna naročila se vam priporoča. SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesark - « > * » « « • « : 4 ■ 4 • • « • • » » •»C'axry--, ■ . t . - . ■ .: ■ 70 — 9th AVE., NEW YORK, N. Y. Phone: Ganal 2910 - f> r FRANK T0MAŽIG 1 SLOVENSKA GROCERIJA 1858 — West 22nd St. Chicago, 111. Zeli vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike in se jim priporoča še v nadaljno naklonjenost ! VESELO ALELUJO vsem mojim odjemalcem in vsem Slovencem v naselbini! LOUIS KUKMAN SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 1901 — West 22nd Street, Chicago, III. Za velikonočne praznike priporočam gospodinjam, da pridejo v mojo trgovino. Imam v zalogi najboljše suho prekajeno meso, domače klobase in vse drugo. DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, štev. 1- KSKJ., Chicago, 111., je najstarejše društvo pri K. S. K. Jednoti. Je pri centralizaciji, kjer se lahko zavarujete za $1. in $2. dnevne podpore. Za smrtnino od $250. do $2.000. Društvo šteje 415 članov in članic z Mladinskim oddelkom. V blagajni i-ma $2.568.13 Zglasite se pri tu navedenem odboru: Predsednik John fran, 2723 W. 15th St. Tajnik Louis 2eleznikar, 1849 W. 22nd St. Bla-agjnik Frank Grill, 1818 W. 22nd St. Redna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani cerkve sv. Štefana. CLEVELANDČANI! Pristopajte k prvemu in najstarejšemu podpornemu društvu v naši naselbini, k društvu SV. VIDA, it. 25. K. S. K Jednote. Posluje že 30 let. Prvo in edino društvo v Clevelandu, O., ki spada v Jednotino bolniško centralizacijo. Prosta društvena pristopnina do 31. dec. 1924. Vsa potrebna pojasnila vam daje društv. tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 East 64th St., Cleveland. O- Anton Strniša preds.; Joe Zuhr, pod-preds.; John Melle, blagajnik; Anthony Fortuna tajnik. Bolniški obiskovalec Joseph Ogrin. Nadzorniki: Joe Ogrin, Joe Grm. John Vidervol. Vrata Jakob Korenčan. Zastavo noša Joe Baznik. Društvo zboruje vsako 1 nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, št. 52. KSKJ. je jako priljubljeno društvo v Indianapolis. Zglasite se pri navedenih odbornikih in dali Vam bodo vse informacije: Preds. Joseph Zupančič. 731 N. Ketcham St. Blagajnik Joseph Gačnik, 901 N. Ketcham St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gačnikovi dvorani. DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. štev- 87. KSKJ. Joliet. 111., je zelo napredujoče društvo v naselbini. Rojaki pristopajte v to društvo! Sedanji odbor društva je: Predsednik Leopold Adamich. 1604 N. Nicholson St. Tajnik Rudolf Kuleto. 1510 Cora St. Blagajnik Frank E. Vrani-char, 1021 Wilcox St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šoli ob 1. uri pop. Zglasite se pri njih za informacije! DRUŠTVO SV. JOŽEFA, štev. 103. KSKJ.. Milwaukee. Wis., je jako močno društvo. Ustanovljeno 23. nov. 1906. Sprejema člane od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko od $250 do $2000. smrtnine in za bolezen za ?I. in $2. Roiaki pristopite v to društvu! Za pojasnila se obrnite na dr-tajnika. Odbor: predsednik John Kovačič, 5025 Sheridan St. West Al- Velikonočno naznanilo OB TEJ PRILIKI OPOZARJAMO OBČINSTVO NA NAŠE NAJBOLJ UGODNE PONUDBE, VSEBUJOČE VSAKOVRSTNO BLAGO PREDVSEM NAJNOVEJŠA MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBUVALA OTROŠKE OBLEKE IZ "GINGHAM, VOILE, TAFFETA, CREPE DE CHINE GORGETTE." Bele in barvane DEŠKE OBELEKE JAKO LEPE, KI SE PEREJO. Mode in barve SVILENE NOGAVICE ZA VSO DRUŽINO. (Ženske nogavice v dvanajstih različnih barvah.) ITD. — ITD. Želimo vsem odjemalcem Vesele Vesele Velikonočne praznike! 1757-1759 W. 18th St. CHICAGO, ILLINOIS. Cor.^Wood St."*9 TEL.: CANAL 4148 — lis, Wis. Tajnik Louis Sekula. J26— 52. Ave. West Allis, Wis. Blagajnik Lovro Sečen, 896—60 ave. West Allis, Wis. Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani v West Allis, Wis. DRUŠTVO SV. CIRILA IN ME-TODA, štev. 144. KSKJ. Sheboygan Wis., je bilo ustanovljeno 10. sept. 1911. s 12. člani. Dne 31. marca 1924. jc dr. število 305 člaonv(ic) obeh oddelkov. Bolniške podpore je izplačalo $6,438.19. Člane se sprejema od 1. leta do 55 leta. Zavarujete se lahko od $250. do $2000. smrtnice,— Vsak katoličan v Sheboygan bi moral biti pri tem društvu. Sedajni odbor: Peter Novšek, 1814 S. 11th St. Tajnik John Udovich, 1019 Indiana Ave. Blagajnik Peter Droll, 715 Ala. Ave. Redna mesečna seja se vrši vsa. ko prvo nedeljo v cerkveni dvorani. DRUŠTVO SV. JERONIMA, št. 153. v Cannonsburgu, Pa. — Prijatelj T Ali ne veš še tega, da je edino v tvojo korist, ako si pri dobremu društvu?.Pristopi prej ko mogoče v naše društvo ,ki je največje katoliško društvo v tej naselbini. Dr. je izplačalo že nad $2000. bolniške pod-_^ pore. Naše društvo je pri centralizaciji. pri katerem se lahko zavarujete za $1. ali $2. bol. podpore. Za smrtnino pa za $250. do $2000. Ali pa 20 letno zavarovalnino. Vprašal odbornike za pojasnila: Preds. Martin Žagar, 502 E. Duquesne Ave^ Canonsburg, Pa. Tajnik John Pel-han. Box 48, Strabane. Pa. Blagajnik Mih. Tomšič, Box 217, Houston* Pa- Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Anton Bevca. DRUŠTVO SV. ELIZABETE, štev. 171. KSKJ. Duluth, Minn. Ustanovljeno 29. maja 1922. in v KSKJ sprejeto 1. junija 1922. Društvo jako lepo napreduje in je zelo priljubljeno v naselbini. Rojaki, kateri še-niste člani tega društva pristopite v njega! Za vse informacije se obrnite na odbor. Naše društvo ie pri centralizaciji: Predsednik Frank Gim-pel, 1315—101 Ave. W. Tajnik« Fr. Vesel, 219—101 Ave. W. Blagajnik Anton Cernich, 9721—98. Ave W-Redna seja se vrši vsako tretio nedeljo v mesecu v zakristiji cerkve po prvi sv. maši. DRUŠTVO PRESV. SRCA TE-ZUSOVEGA. štev. 172. KSKJ. West Park. O. Te bilo ustanovljeno dne 9. julija 1922. Od tega časa pa do danes je ze jako veliko storilo v naselbini Društvo je pri centralizaciji, ki plačuie za slučaj bolezni SI. ir» $2. bolniške podpore na dan. Rojaki pristopajte v to varno in zanesljivo društvo. Vse informaciie zveste* pri društvenemu odboru: Preds. J. Pozelnik. 12625 Kirton Ave. Tajnik Toseph Grdina. 13404 Astor Ave. Blagajnik Mike Weiss. 12619 Kirtor* Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob Hrugi uri pop. v Tug. Del. Narod. Domu. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želim vsem svojim odjemalcem ter se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in obenem se priporočam še za nadaljno naklonjenost. Imam tudi veliko mladih prašičev za rejo. R. SHUSTERICH GROCERIST IN MESAR GIBERT, MINN. ŽELIM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem prijateljem ter se jin» priporočam še nadalje. JOSEPH DEMŠAR ČREVLJAR GILBERT, MINN. SHOE REPAIRING Dobro delo — cene nizke l Obenem želim vsem vesela Alelujo!! VICTOR AHO GILBERT, MINN. CANDY & ICE CREAM PARLOR MIKE CAPNESE, last. GILBERT, MINN. Želi vsem vesele praznike? VESELO ALELUJO želi vsem KRAKER MERCANTILE CO General Merchants GILBERT, MINN. via VELIKONOČNA PRILOGA 't- . T rta Zveličar naš je vstal iz groba ZA "EDINOST" zloži! Rev. P. Evstahij Berlec, O. F. M. Večnega Sin je zapustil nebo, Božja Beseda privzame telo v svojo osebo: telo umrljivo naj za Adamov trpelo bi rod! — Prišel na svet je, na trnjevo njivo Stvarnik vesoljstva, najvišji Gospod Krivdo so greha spočele stvari, Satan je v spone oklenil ljudi, vtisnil na čelo pečat pogubljenja — --čista je Kristova Mati samo, Mati brezmadežna, Zora življenja, Satanu — kači je strla glavo!-- Bival med nami ljubeči je Bog, z milostjo rajsko je hodil okrog, hotel je biti do konca ponižan, da bi napuhu plevel izruval, hotel je biti razbičan in križan, da zadoščenje Očetu bi dal! — — b Glejte na križu Moža bolečin! Ali spoznate, da — božji je Sin?! — Svet ga ni hotel sprejeti, priznati-- — Satan se v zlobi peklensko reži! — Močna si v veri, o žalostna Mati! — Mati Marija pogumno stoji . . . (pod križem) Vztraja na križu ponižani Bog, zmagal sovraštvo je križani Bog, zmagala Mati deviška njegova! V grob položeno je sveto Telo, smrt je njegova izvor blagoslova: vernim odprto je srečno nebo!-- Vstal je iz groba ... Iz lastne moči, več ne umrje, na veke živi! vstal je Zveličar iz temnega groba: stražnikom v strahu strepeče srce, ko jih skrivnostna oblije svetloba, čudo prečudno naznanit zbeže ... S slavo ovenčan je Večnega Sin! Praznik najvišji, presladki spomin, ko se priroda pomlaja, prebuja: v srcih je vernih cvetoča pomlad-- pojmo zahvalo Bogu: "ALELUJA!" v Kristusu dal nam življenja je sad!-- S križem pred nami gre Kristus, Gospod, ni še končana poskušnje nam pot — * vstrajaj na križu, o Cerkev — nevesta, zmage prešlavne zašije ti dan, Kralj pričakuje te večnega mesta, boj in napor bo za vselej končan! Pojmo navdušeno: "grob je odprt, zmagan je Satan, premagana smrt!" — "Kristus med nami v Skrivnosti prebiva, seme življenja je Rešnje Telo!" — Blagor, če vera napaja nas živa: duša bo gledala Božje Oko . .. m ip WM Jp5 Wm 11 fr • r■rl^ f liiiiriaflWirfrftifwilMriii^^ -ED/* OST m tf ipnw«»!i Imeli boste luč življenja. "Jaz »cm luč »veta. Kdor meni sledi, ne hodi v temi, temveč bo imel luč življenja!" • Na te besede Jezusa Kristusa mislimo te dni, ko se praznuje njegova smrt in njegovo vstajenje med krščanskimi narodi vsega sveta. Te velike besede, ki ne minejo nikdar, blestijo z vsem svojim žarom tudi v srcih katoliških Slovencev v Ameriki, katerim hočejo razni Pilati ugasniti luč verskega življenja. Slovensko ljudstvo trdno in globoko veruje v resničnost Kristusovih besed, ker ve, da veljajo neomajano in brezpogojno ne le za poedinca, temveč tudi za plemena in za narode vseh časov in vseh dežela. Hudi viharji divjajo proti nam. Zdi se, da se je celo peklo zaklelo, da nam upihne to luč resnice, toda zaman je, vihar luči resnice ne doseže, o-na mu sveti bolje in z večjem žarom kot kdaj in nihče jo ne more ugasniti, nihče zatem-niti. To je vera v pravico in resnico, ki bo zmagala nad vsem nasiljem tega sveta in dala preziranim, užaljenim in ponižanim končno vstajenje. Ta vera, je kakor voda v puščavi in kakor bela pot sredi goščave. To je dedščina, ki jo je dal Kristus vsem, ki trpijo in so zapuščeni in ne vidijo izhoda. To dedščino so Ameriški Slovenci prinesli čez Atlantik, kakor svet zaklad v svojih srcih, zato ga čuvajo in branijo kot svet zaklad. Slovensko ljudstvo, korakaj naprej po tej pot*, delaj in živi krščansko in tebi se ni treba bati nobene sile na svetu. Globoka vera v resnico naj te vodi, krepi in povzdiguje v vseh dneh, naj pride karkoli. Nihče te ne bo premagal, nihče uklonil. Zakaj zapisano je za vsakega človeka in za vsak narod: "Kdor veruje vame, iz tega bodo žuboreli — kakor pravi sv. pismo — studenci žive vode!" Žive vode naj namakajo slovensko ljudstvo in vzrastlo bo v tvoji sredi drevo in na njegovih vejah bodo prepeva-ie ptice pesmi življenja! Ali slišiš ljudstvo slovensko, besede življenja ? . Ali vidiš pot, ki te pelje iz nižav k veselemu vstajenju? Ali se boš prerodilo v studencu, ki daje moč'narodom? Veruj in tvoja hiša ostane trdna in se ne bo podrla nikdar! Prišli bodo vetrovi in zaganjali se bodo viharji, a ti boš kljubovalo, kakor stolp, ki je trden in se ne poruši. To je vesela vest Kristusa osvoboditelja, ki ni prevarila in ogoljufala še nikogar. Veselite se in radujte se v svojih srcih, zakaj vstajenje je oznanilo prihodnjega življenja. Prišel bo čas in prišla bo u-ra, ko bodo poskakovali tudi reveži in praznovali svojo ve-likonoč. * Sveta noč, tiha in mirna, je polna tajinstvenega pričakovanja, a Velika noč je čas velikega, samozavestnega, naravnost prekipevajočega veselja. Po "naših božjih hramih doni veselo in mogočno "Ale-luja," pesem veselja in vstajenja. Veselimo se v spominu in proslavi Oznanjevalca večne resnice, radujmo se Kristusovega vstajenja, ker imamo v tem jamstvo za svoje lastno vstajenje. Toda pozabiti ne smemo: samo skozi trpljenje je prišlo vstajenje in le največja ljubezen je bila zmožna prenesti to trpljenje, da smo deležni vstajenja. Zato vemo tudi mi: kakor ni vstajenja in življenja brez očiščenja, tako ni tudi našega zemeljskega vsta-nja — brez dela, brez trp- ljenja in brez ljubezni v duhu Njega, ki je vstal in z naukom in vzgledom potrdil resnico Svojega poslanstva. Mi Slovenci smo letos doživeli v 'Ameriki tudi svoje posebno vstajenje. Dvignili so se možje, dvignili znamenje slovenstva in križa in kličejo narod skupaj pod Kristusovo zastavo. V mislih imamo katoliške shode, ki se prirejajo po slovenskih naselbinah po A-meriki. Ti shodi pomenijo za katoliške Slovence narodno in versko vstajenje. Katoliški Slovenci smo bili dolgo v puščavi, med tem pa je sovražnik mobiliziral vse svoje sile in se zaklel, da nam uniči naše prepričanje in iztrga iz srca živo vero v Kristusa. Tisto vero, ki smo jo prinesli vsi brez izjeme, kakor dragoceni zaklad, kot najdražjo dedščino čez morje v novo domovino. In vspehi so vidni. Luč resnice se vrača nazaj v srca rojakov. Tema izginja. Svita se! Kakor na spomlad lastovke se vračajo ameriški Slovenci nazaj v naročje naših Cerkva in katoliških organizacij. To pomeni vspeh, to pomeni versko vstajenje. Radujmo se Slovenci na letošnjo Veliko noč! Spomnimo se na rana jutra Velike noči v naši mladosti! Iz toplih postelj so nas vzbudili oče in mati, da smo hiteli h vstajenju Zveličarja, ki je s svojo smrtjo pokazal svetu, da Sin Božji, kralj vseh kraljev. Oh kolika vesel ost! Kristusovo vstajenje je oznanilo prihodnjega življenja. To je, tudi mi bomo umrii, ker vsak človek je zapisan smrti. Toda če bomo živeli po Kristusovi veri, bomo tudi kakor Kristus vstali. Zato živimo s Kristusom in s Kristusom bomo vstali. VelikanoČ je. Vzklikajmo in prepevajmo, zakaj Jezus Kristus je vstal od mrtvih ! Silvija Hafner je imela le malo prijateljic in še te so se čudile, kako da se je Silvija v kratkem tako spremenila. Komaj so spoznale naenkrat tako živahno deklico. Dom ji ni prinašal posebnega veselja, ker njen dom je bila mala soba s pogledom na število temnih hiš in dimnikov. Sedaj pa se je obzor spremenil. Kmalu bo zapustila temno sobo, da se nastani v pravem domu. Tri mesece je že, odkar je obljubila Juriju Mi-lerju, da se bo poročila z njim, vendar ji je bila misel na poroko še nova. Kar ni ji hotelo iti v glavo, da jo je prosil za njeno roko človek, kateri je bogat in kateri ji lahko da prijeten dom. Gospa Halerjeva, edina prijateljica, katero je imela v hiši, kjer je stanovala, je bila zelo vesela, ko je zvedela to novico. "Res, to je pa imenitno. Da boš imela svoj dom po tolikih letih težkega dela! Pa, saj zaslužiš. Me zelo veseli. Seveda boš imela belo obleko?" "Mislim da. Jurij ima rad belo obleko." "Tako je prav. Gotovo bosta tudi poročena s peto sv. mašo. Jaz bom seveda v prvi klopi." "O tem še niso vsi načrti narejeni. Ne vem; če sem vam povedala, da Jurij ni katoličan. Hotel je, da bi se poročila pred njegovim ministrom. Zelo sem ga morala nagovarjati, da bi šel z menoj k našemu župniku. Rekel je, da ne ve, zakaj bi bilo kaj ta- |kega potrebno; nazadnje sem | ga le pregovorila. Da mi vstreže, se je podal in mi obljubil, da bo šel z menoj jutri zvečer v župnišče. Da se je le toliko podal, drugo bom že opravila." Ko je gospa Halerjeva drugi večer poslušala Silvijo, katera je pripovedovala, kako je bilo v župnišču, se je kar stresla, ko je čula, kako kljubovalna je bila Silvija. "Tako ponižanje sem doživela nocoj, in to še pred Jurijem. Naš župnik bi pa ne bil mogel biti bolj nespameten in nepopustljiv, kakor je bil. Povedala šem mu, da sva prišla, da urediva za poroko in četudi ni Jurij katoličan, hočeva biti^ poročena vseeno s peto mašo. Tega še Juriju nisem prej povedala, ker sem mislila, da bo boljše, če mu povem v zupnišču, da mi župnik lahko pomaga, če bi mi Jurij u-govarjal. Mirno in brezbrižno mi je povedal, da ne moreva biti poročena z mašo, kakor se moram še spominjati iz njegove razlage v cerkvi. Spominjam se, da je nekaj govoril jo tem, pa sem mislila, da lah-fko nanravi izjemo v tem slučaju. Rekel je, da je nemogoče." "Lahko si milite, kako ponižano sem se čutila, ko me je hladnokrvno zavrnil in to v Jurijevi navzočnosti. Potem se je pa obrnil k Juriju in mu rekel, da sem mu že gotovo razložila, da mora napraviti pismeno obljubo, predno dobi dovoljenje od škofije, da ne bo oviral svoje bodoče žerfe pri izpolnjevanju njenih verskih dolžnosti in da bo skrbel, da bodo vsi otroci katoliško vzgojeni. Tega seveda nisem pravila Juriju, ker bi mu lah-Jko pozneje mirno povedala. Jurij mu je odgovoril, da ni ničesar slišal o takih postavah in da mu jih tudi nisem .razložila, ker vem, da bi Ju-jrij ne mogel kaj takega oblju-ibiti. Vprašal je tudi, zakaj to-jliko in takih postav. Njegov J minister bo zvršil poročne obrede brez vsakih sitnosti; o tem je že govoril z njim." "Nato je župnik odgovoril, da moram jaz kot katoličanka vedeti, da stori velik greh, kdor se poroči na ta način in ni poročen v očeh katoliške cerkve. "Tedaj sem bila že tako zmešana, da nisem več slišala, kaj sta še govorila. Ko sva šla iz župnišča, je rekel Jurij, da mu je samo ena skušnja povedala/da je res, kar mi je že tolikrat povedal: da imajo katoličani malo ali pa nobene prostosti in jih pri vsaki stvari ovirajo postave njihove cerkve. Sedaj tudi jaz to razumem. Ko bi mu bila prej povedala, da sem nameravala biti poročena z mašo, bi ne bila doživela takega ponižanja, ker mi je sedaj povedal, da bi ne bil nikoli dovolil, da bi bila z mašo poročena; kar se obljub tiče — pa kaj naj govorim sedaj ? Jurij in jaz sva .šla iz župnišča k ministru in vse sva uredila za poroko na danes čez tri tedne." Gospa Halerjeva je hotela nekaj stvari dokazati nesmiselnemu dekletu, pa je bilo vse zastonj. "Veš moj dragi otrok, da mora biti vsak katoličan poročen pred svojim župnikom in dvema pričama, drugače zakon ni veljaven. Kdor se pa poroči pred kakim ministrom, je izobčen iz katoliške cerkve. Pa, ne govorive več o tem; no-čoj si nervozna in preveč veri sovražnega si slišala." "Gospo Halerjeva, sinoči bi bila morda poslušala vas nasvet, nocoj je pa prepozno; o-či so se mi odprle in sedaj vidim, da ima cerkev katoličane popolnoma v svoji oblasti. Prosta hočem biti, . prosta! Mimogrede, Jurij je vse uredil za party jutri večer in bom morda prišla pozno ponoči domov." "Zelo tiha si, Silvija," je rekel Jurij drugi večer. "Ali se morda ne počutiš dobro?" "O, da, dobro; morda sem nekoliko trudna, zjutraj se bom pa zopet svežo počutila." Kako naj bi bila povedala, da jo je nemima vest vtrudila duševno in telesno? Naj je premišljevala, kakor je hotela, vedno jasnejše je videla, da bo morala le tako delati, kakor bo Jurij zapovedal. Videla je tudi, da bodo njene želje brezpomembne. Če mu sedaj ne sledi, ga zgubi in nastopiti mora staro, pusto in Gospa Pelinois se je nekaj dni, predno je izdihnila svojo dušo, izrazila napram mladi služkinji, ki ji je stregla, na sledeči način; — Ne boj se, Justina, nisem trudapolno življenje. Brez do- — Ne b0J se' Justina> msem ma, le eno sobo ima in še ta te P°zabila v oporoki. Nočem, je tako pusta. Ne, ni mogoče; rajše umrje! Cerkev je neusmiljena in neusmiljeni so njeni zakoni. Ne, ne more, noče !se podati! Tako je bila zatopljena v misli, da je prišla v drugo nadstropje in ni opazila ničesar nenavadnega, četudi so še luči gorele po hodniku in je bilo že zelo pozno. V prihodnjem nadstropju so se čuli glasovi. Gospa Halerjeva je prišla doli in sledila Silviji v sobo ! "Moja draga Silvija, ona žena tam na koncu hodnika umira. Zbolela je nocoj nepričakovano. Zdravnik pravi, da je srčna bolezen in ne bo več dolgo živela. Ves čas je prosila, da bi prišel k njej duhovnik, pa mož ne pusti. Protestant je. Po svoji najboljši moči sem skušala vse, da bi ga pregovorila. Ko sem videla, da je vse zastonj, sem poslala po gospoda župnika. Tudi la ni ničesar opravil. Njen mož sedaj ne pusti nikogar k njej. Ve pa, da si ti bolniška strežnica in da nisi bila tukai, ko je bil duhovnik tu. Pojdi k njenemu možu in mu povej, da bi rada stregla ženi. Ko prideš k njej, ji pomagaj, da da bi odšla praznih rok. Nimam velikega bogastva. Dobila sem ga od svojega rajnkega soproga. Pravično je, da ga vrnem njegovim nečakom. Toda s stanovanjsko opravo lahko razpolagam. Zapustila ti bom vse pohištvo tvoje sobe, ali razumeš? In vse perilo in vse stvari, ki so v njej. Tako boš vsaj imela nekaj, če se boš kdaj hotela omožiti. Ta Justina je bila poštena kmetica, rdeča in mišičasta, krepko zidana in bolj nerodna kot pametna. Pet let je že iidano služila svoji gospodinji; pri tem ji je le tu in tam po-,^a* magala postrežnica. Služila ji J je popolnoma nesebično v temnem nagonu bitja, pa tudi iz usmiljenja do te stare ženske brez otrok, brez bližnjih sorodnikov, ki je živela vedno zaprta v otožnost stare hiše na deželi. Danes pa, ko je gospa Pelinois spala svoje zadnje spanje — včeraj so jo bili, odnesli na pokopališče — se služkinja kljub svoji nenadnimi osvoboditvi ni vznemirjala. Ker ji ni bilo več treba služiti, je samo mislila na dedščino, ki jo čaka. Poznala jo je že v naprej: razen plače je bila ta oprava njene skromne sobe, železna postelja, miza Ta je pozdravil prišlece, a ko se je hotela služkinja odstraniti, jo je zadržal: — Gospodična, ostanite! V oporoki rajnke gospe Pelinois je tudi odstavek ki se tiče vas. Vsedli so se okoli pisalne mize. Notar si je popravil naočnike, potegnil iz predala velik zapečaten ovitek, zdrobil pečate, odprl papir in začel čitati. Kot so pričakovali, je umrla zapustila svoje bogastvo nečakom. Nihče se ni zganil in notar je nadaljeval: — Kar se tiče stanovanjske oprave, določam sledeče; Mojim dedičem je vsa na razpolago, izvzemši one, ki se nahaja v sobi Justine, moje zveste služabnice^ To pohištvo, kakor tudi vse druge stvari in perilo, ki se nahajajo v njej, se ji morajo izdati, ne da bi ji bilo za to treba plačati kake pristojbine. — A . . . a! je vzkliknila Justina blaženo. Vendar pa, je nadaljeval notar, Če moji vnuki, ki se nikdar niso brigali zame, ne pri-■P o k mojemu pogrebu, se bo pohištvo razdelilo drugače. Vse pohištvo moje hiše pripade Justini in samo revno o-premo, ki se nahaja v njeni sobi, dobi postrežnica Mela-nija . . . — A . . . a! je spet vzkliknila Justina. A to pot ne iz zadovoljnosti. obudi popolno kesanje; to jefi-^Tus7 n^ivaT VfiP kar mnroč ofAtnfi »* _x. _ vse, kar moreš storiti za njo. "Naj ti Bog obilo poplača za vse, kar si nocoj storila za mene," je šepetala umirajoča žena. "Predno se moj mož vr- mara. Žalostno pohištvo! Se daj, ko se je bližalo plačilo, je skoraj očitala rajnki njeno štedljivost in obžalovala, da ni, ko je še živela, dobila bolj- ne z zdravili, ti hočem pove- še, lepše in več oprave dati zgodovino svojega živ-j Dediči gospe Pelinois> ki so Ijenja. Kadar občuješ z dekleti, povej jim mojo zgodbo v svarilo. Štirideset let sem bila poročena. Četudi je bil moj mož jih bili brzojavno obvestili, se niso potrudili priti na pogreb. Toda brez dvoma bodo morali kmalu dospeti, ker jih je pozval notar. Justina je v priča- ❖JimiiiimoimiimiiniiimiiminiimimiiirjiiiiiiiimirjiiMi; •> ; ZA KRATEK CAS. j ^ItiiiiiiiniuiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaHiiiHiiiiic« zagrizen protestant je ven- kovanju hodila od sobe do so-dar podpisal obljube, katere be po tihi hiši Vedno znova zahteva katoliška cerkev in jo je začelo izti in zdihova_ duhovnik naju je poročil. Sanjala sem, kako ga bom spreobrnila, pa moje sanje so o-stale le sanje. Sčasoma sem spoznala, da obljube ne pomenijo ničesar pri njem. Posledica tega je, da so moji trije sinovi protesta nt je in ravno tako njihove družine. Zavoljo ljubega miru v hiši ?em nehala hoditi v cerkev. Sedaj, ko umiram, mi ne pusti, da bi prišel duhovnik k Recept. Neka žena pride k zdravniku in ga vpraša: "Povejte mi, kaj naj storim ? Moj mož čestokrat govori v spanju." "Mu morate pač dovoliti, da pride po dnevi do besede," se je glasil odgovor. * * * Dvojčka. "Ali naša dvojčka zelo kričita po noči?" "Hvala Bogu, eden od njih kriči tako zelo, da se drugega ne sliši." * * * Tako je z računi. "Kaj je dejal tvoj mož, ko je videl račun za rokavice?" "Zabavljal je kot norec." "In potem?" "Pokazala sem mu račun la je pred opravo v salonu in v sobah. — Oj, oj, če bi bila vedela ! A X11U ra, Toda naenkrat se ji je pri cd krojača, da je utihnil." obhodu zabliskala misel po trdih možganih. Saj vendar še ni bilo prepozno! Dediči ne bodo ničesar videli. Postrež-kinja Melanija tudi ne bo več prišla. To tudi ne bi bila tatvina, temveč pravična nagrada, ki jo je zaslužila za svojo udanost. In Justina je še meni. Ni njegova krivda, am- i,ti K' J* T _ i ™ • „ o__, „ ^ ___' „ isti večer, ne da bi se vec ob- pak moja. Predno sem se o-možila, me je moj spovednik svaril pred nevarnostjo, v katero sem se podajala. Bila sem trmoglava in hitela sem v past. Posledica tega je, da sem v nevarnost postavila svoje zveličanje in oropala svoje otroke predragocenega zaklada prave vere." Četudi so leta prišla in odšla, mala soba ima še isto gospodinjo, Silvijo Hafner. Skozi okno se ji nudi isti, pusti pogled na zakajene hjše in grde dimnike. Na obrazu se ii bere, da je bojevala svoj boj in storila svojo dolžnost. Čeprav dela dan za dnevom, vživa vendar notranji mir, sladki mir in duševno upanje, katero razveseljuje še tako pusto življenje. V prodajalni. — Kaj, vi ste nosili ta klobuk že dve leti ? — Da, in še vedno je kakor nov. Dvakrat sem ga dal kemično očistiti in pred kratkim pozno. Bila sta na potovanju. stavljala, napravila malo selitev. Nadomestila je svojo železno posteljo s težko hrastovo posteljo iz sobe za tujce; svojo črvivo omaro s krasno veliko omaro svojo navadno mizo z izrezljano mizp iz salona in oba obrabljena stola z naslonjačema iz salona. Naslednji dan dedičev še od nikoder ni bilo. Justina se je s tem okoristila in napolnila omaro s perilom in oblekami. Drugo jutro Parižani še vedno niso bili tu. Dekli je bilo to prav in prenesla je v svojo sobo dve stenske ure, štirinajst svečnikov, vse slike in vse o-kraske v hiši. Ko je zvečer zaspala, si je mislila: — Na ta način bo vse moje, ker mi zapušča rajnka gospodinja vse, kar se nahaja v moji sobi. • Slednjič sta dospela mladi gospod in gospa Pelinois in se oprostila, da! prihajata tako Rad ali nerad. "No, Karlček, ali rad hodiš v šolo?" "V šolo grem rad, tudi iz šole domov grem rad, le kar je vmes mi ni prav po volji." sem ga zamenjal v neki restavraciji za čisto novega. -o- Zasolil mu je. Francek in Pepe sta se sprla na ulici. In zabrusil je Francek Pepetu: "Kaj boš ti, ko še očeta nimaš!" Po naglem obisku na pokopališču sta si ogledala hišo in se čudila, da ni nobenih dragocenih predmetov, zaničlji-vo sta gledala železno posteljo tujske sobe, mizo iz mehkega lesa in stare stole z raztrgano slamo v salonu. Do pod strešja pa nista šla raziskavat. Kuš, morda jih imam!Sicer sta pa mislila na nekaj več, kakor ti,"" jo je zasolil nujnejšega. Justina jih je ve-razdraženi Pepe — ' dla k notarju. Si&kz. ■ -i ■■ S sL. _ _ _ Slab zavod. Gospod Prečnik zavarovalnemu agentu: "Že deset let sem pH vaši družbi zavarovan, a se mi ni še nič pripetilo; veste kaj: zdej se zavarujem drugje." # * * Ženitbeni posredovalec. Ona: Gospod, ki ga hočem dobiti jaz, mora imeti posebne lastnosti. Posredovalec: Kakšne? Ona: Predvsem lastnost plačevanja dolgov. * * * Jesti ni mogel. Tristan Bernard, ugledni sodobni humorist, sedi v gostilni v Niči. In pokliče strežnika: "Natakar, te juhe ne morem jesti!" Dečko urno in žurno odnese plošček in pomoli jelovnik slovečemu dramaturgu. Tristan Bernard prime v roke jedilni listek in si naroči močno polivko. Strežaj mu jo prinese. ♦ "Natakar, te juhe ne morem jesti!" Natakar ,ki se ne more razvedeti, pokliče opravitelja. Ta prihiti in prav spoštljivo vpraša Tristana Bernarda: "Kaj pa| je, gospod? Vsi gostje pravijo, da je ta juha izvrstna in so mi zanjo napravili poklone." "No, saj jaz tudi ne trdim kaj drugega," odgovori šaljivec hudomušno, "sai žlice nimam." ... . HgnMKjM Johannes Jorgensen. Priobčil M. G. NOGA dela tega danskega katoliškega pesnika so izpovedi konvertita, kateri je občutil v sebi moč božje milosti in veličino Kristusove Cerkve. Jorgensen je •v svoji zbirki "Parabelu" objavil tudi sledečo črtico, ki jo je značilno naslovil "Senca". porda bi bil kdaj pesnikoval, pisateljeval, postal velik mož — kakor vi . • , Spominjam se še dobro, ko sem vas prvikrat videl. Bilo je poleti v malem podeželskem mestu. Tam ste bili na potovanju. Po deželi je takrat slovelo vaše ime. Videl sem vas govoril tujec. "Imam zdravo, na mestnem trgu, ko ste pri- SENCA. V pozni nočni uri je nekdo pozvonil na stanovanju slavnega in znanega pesnika. Pesnik se je dvignil od mize, kjer je pisal in šel odpret. Vzel je svetilko in jo držal pred seboj, da je razsvetil hodnik in stopnice. Na stopnicah je stal mlad mož dolge, suhe Postave, na glavi je imel širok klobuk. Čeprav je bila mrzla zimska noč, vendar ni i-mel mladi mož ne suknje, ne plašča. Kratek jopič ga je za silo branil mraza; ovratnik pa je imel zavihan visoko gori do ušes. Imenoval je pesnikovo ime in ga prosil za razgovor. Pesnik ga je povabil seboj, kjer je neznancu prijazno ponudil stol. Vsedla sta se oba za mizo, na kateri je stala lepa posoda s cvetlicami, steklenica burgundca in prazna časa, tintnik in razni papirji. Mladi mož je nekaj časa zrl z uprtimi očmi na te predmete; pesnik pa je med tem iz omare vanje, kjer bi prebil to noč. krepko telo, samo duša, ta je bolna, težka . . . Hotel sem vas še enkrat videti, preden grem v smrt. Zato sem se o-glasil v tej pozni uri." Tujcu se je glas nekoliko tresel, obličje je imel bledo: prijel je kozarec in hlastno pil. Utegnil je biti star kakih dvajset let in nekaj čez. Njegova postava in njegove poteze so nekoliko sličile obrazu in postavi pesnikovi; zdelo se je na prvi pogled, kakor bi si bila nekoliko v sorodu. "Vi ste na moje življenje največ vplivali," je nadaljeval tujec. "Bral sem vse vaše knjige in, ko sem jih prebral, sem jih zopet in zopet prebiral. Cele strani iz vaših del znam na pamet, cele pesmi. Svoje resnično življenje sem v vaših delih in z vami preživel." "Kaj ste po stanu?" je vpra šal pesnik, toda takoj je začutil sam, da je abotno njegovo vprašanje. "In zakaj me niste dosedaj še nikdar obis- minjate! Ne veste, kako mar-kali ?" je dostavil. sikatero srečno življenje ubi- "Saj mi ni bilo treba," je'jete, kako mnogo smrtno ob-odgovoril oni. "Poznal sem sodbo podpišete! — tukaj, v vas dobro, morda še preveč tihi samoti, pri tej trepetajo-dobro. Sedaj imam še to edi- či svetilki, pri tej mizi, na ka-no željo, da bi bili vi zadnji teri so cvetlice in kozarci z človek, katerega vidim in ta burgundcem . . . prostor zadnje človeško stano- "Pomislite, da mi to doživ- -t • __ 1 • ___1 M J „_ v ,, steklici in si znova napolnil kozarec, ne da bi se zmenil za pesnikovo dovoljenje. To nje-goyo obnašanje se je zdelo pesniku jako čudno. '.Vzel je, kar je mogel doseči, šel je, kamor se mu je ljubilo," ste pisali v svoji zadnji knjigi," je citiral tujec. "Sami ste me učili jemati. Od vas smo slišali, da naj bo dober mož močan, brezobziren, mož, ki veliko zahteva, mož z divjo pohotnostjo. Omamno življenje pri vinu in ljubezni, življenje, katero ste vi imenovali veliko življenje — to je vse, kar ste nam veličastno slikali. Hodili ste pred nami, dvigali glavo iznad ostalega ljudstva in nas vabili iz očet-nih domov v šumno življenje. Sledili smo vam prav do roba prepada, — kjer ste vi obstali, mi pa smo zdrknili v prepad . . . Nič vam ne pomaga, če se porogljivo smehljate in majete z glavo, veliki čarovnik! Ah, ko bi vedeli, koliko nepokoja ste razsejali v duše, koliko usmiljenja vrednih lju- ____| di bi sedaj pljuvalo nas vas. nejšimin odločnejšim glasom, sem bil pod vplivom "vi ne veste, kaj delate, kadar tukaj sedite in pišete I Ne veste, koliko človeških usod — z eno vrstico na papirju — presnavljate, ustvarjate ,spre- šli iz hotela; voz je stal pred vrati in čakal na vas. Prišli ste z dvema mladima damama, katerim ste pomagali v voz; nato pa ste vstopili še sami. Bili ste takrat lepi, močni, mladi, elegantno oblečeni.Vaš voz je šel tik mimo men«. Obrnili ste name hiter, dobrohoten pogled — kakor vrže človek beraču majhen dar . . . "Sedaj vem, da ne postanem nikoli pesnik; tedaj tega nisem vedel. Mislil sem, da postanem ravnoto, kar vi, ker sem zamogel to občuditi, kar ste vi v svojih delih izražali. Da, menil sem, da je ta odmev v mojem srcu zvok moje lastne harfe." "Ali, vi ne veste," je govoril dalje tujec z vedno moČ- prinešel še en kozarec in nalil svojemu čudnemu gostu močnega vina. "Tako je torej pri vas," je spregovoril končno tujec in Tujec je pil in nadaljeval: "Kaj sem bil v življenju, vprašate ? Ali ni to popolnoma vseeno? Morda bi svojo mladost preživel v nizki in mali trgo- vzdihnil; pri teh besedah je vini in bi vsake pol ure prodal pogledal pesniku prav na kozarec, ki ga je ravnokar prijel, postavil na mizo, da je kristalno steklo zazvenelo. "Ali ste morda bolni?" je vprašal. "Dobro se počutim," je od- revnemu dijaku zaprašeno knjigo, ostali čas bi pa gledal na ozko, umazano ulico, kjer se je dežnica nabirala v velike rumene in rujave mlake. Morda to, morda drugega . . . Ijamo, kar vi pišete . . . taki smo, kakršne nas vz&ajate . . . Mladina cele dežele sledi kakor senca vašim delom. Mladi ljudje verujejo, kar vi verujete, tajijo, kar vi tajite. Deklice so sramežljive ali lahkomiselne, kakor so ženske, ki jih v svojih delih proslavljate." Tujec je obmolknil, segel po kozarcu in ga izpraznil. Nato se je dvignil čez mizo po vaših del — zaradi svojih slabih moči — in šele danes zvečer čutim, da sem se znebil tega vpliva kot težkega jar-ba." "Povedal sem vam, da sem bil v mali prodajalni zaposlen. Takrat je bil še mir v moji duši. Z veseljem v srcu sem delal Čez dan in zrl na ulico, zvečer pa hodil na sprehod in opazoval lastovice, ki so krožile okrog mestnih hiš in vitkih stolpov. Prišli pa ste vi mimo . . . kakor bi šli mimo prodajalniških vrat in me izvabili ven, tako se mi je zdelo, ko sem bral vaša dela. In vzbudilo se je v meni vabljivo hrepenenje po prostem življenju, zakipelo mi je srce, vzva-lovala kri, da sem zapustil pro dajalno in vse — in nisem se več vrnil." "Poglejte, sedaj se izražate kar pesniško," je rekel pesnik pol prisiljeno, pol prijazno. Tujec pa je izpil vino in se dvi gnil, da bi odšel. > "Pozno je že; nočem vas več nadlegovati. Bilo je prvikrat, da sem vas obiskal in obiska ne bom ponovil. Poiskal sem vas nekako tako, kakor nezakonski sin poišče svojega očeta, čigar imena ne sme izgovoriti, vendar pa bi ga rad spoznal." "V neki knjigi, katere pa najbrž ne poznate in je tudi meni bolj neznana, so zapisane sledečte besede: Glej, Gospod, vse smo zapustili in smo tebi sledili, kaj nam bo za plačilo? Te besede mi današnji večer zvenijo na ušesa." "Da, ljubi moj učenik, mi smo resnično vse zapustili, da bi vam sledili in sedaj nam nič več ne preostaja. Še podplatov nimamo celih, cestno blato se nam nabira v čevljih in preluknjanih nogavicah. Niti malo denarja nimam, sam sebi sem odveč, utrujen in oslabljen od lakote, pijančevanja ter prečutih moči. Moja mati pa snaži zahode, da se more preživeti. Iz prodajalnice, kjer sem bil prej zaposlen, sem kradel knjige in jih prodajal, da sem si mogel kupiti naklonjenost razuzdane deklice. Tako je Šlo dalje in dalje... policija me je prijela, prišel sem pred sodišče, jokal sem in prosil milosti, a bil sem obsojen." "Čez nekaj trenutkov bom pa prijel za samokres, katerega nosim v žepu pri sebi in u-mrl lepo, kakor je to zapisal nek pisatelj. Samomorilec bom, od ljudi obsojan, od Boga zavržen. — Glej, Gospod, vse smo zapustili in smo tebi sledili, kaj bo naše plačilo?" Tujec je obmolknil. Zunaj ni bilo čuti nobenega glasu, noč je bila čisto mirna. V sobi je nastala grobna tišina, da se je moglo razločno slišati dihanje obeh mož. Medel in bled je stal tujec pred vrati, desnico je položil na žep, kjer je imel samokres. Pesnik pa je sedel nepremično na stolu. glavo je imel, vročo, srce mu je glasno bilo, da ga je mogel slišati. Končno je spregovoril tujec s pritajenim glasom: "Ni česar več vam nimam povedati. Mislil sem, morda vas bo nekoliko zanimalo to, morda boste o tem nekoliko "premišljevali, ko boste poletne počitnice preživeli na deželi pri svojih bogatih založnikih." Čudni obiskovalec se je poklonil in odpre vrata. Pesnik ga je hotel spremiti. "Hvala, ni mi treba svetiti," je rekel tujec. "Imam pri sebi vžigalice. Lahko noč in hla-la za razgovor." Taval je po stopnicah navzdol, nato prižgal vžigalico in šel naprej. Pesnik ga je slišal, kakor je še enkrat postal. S klepajočimi koleni se je o-bmil nazaj v sobo. Tedaj se je zaČul skozi noč glasen, odmevajoč klic. Tujec je zakli-cal pesniku, kateri mu je narekoval v svojih delih življenje in smrt: "Zdravstvuj in nasvidenje!" * * * Ali tudi za sedanji čas in za nas kaj pove ta črtica? * * * Ta črtica veliko pove tudi za sedanji čas, zlasti za ameriške Slovence, ki jih razni nepridipravi zapeljujejo od prave vere in pravega življenja. Koliko takih sirot je bilo tudi že med nami po zaslugi umazanih brezverskih listov. Čitatelj pomisli malo, če ni krvavo potreben nam močan katoliški tisek ?! Ali vidiš, koliko dobrega storiš, če pridobiš kakega svojega prijatelja, da se naroči na katoliški list? Pomisli pravimo . . . Pomislijo naj pa tudi slovenski protiverski pisuni, kajti ti so uničili že marsikateremu Slovencu v Ameriki življenje. Tudi za vas bo prišel dan. Zakaj tisti, katere ste pognali v obup, bodo vas še groa-no preklinjali. -o—— Kdor v Edinosti oglasi — se mu kupec koj oglasi! Veselo Alelujo! VOŠČI IN ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM EST ZNANCEM! MATH KREMESEC Slovenski m e s ar 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319 Slovenskim gospodinjam se naj topleje priporoča še v nadaljno naklonjenost. « V moji mesnici dobite vsak dan sveže meso vsake vrste. —Najboljše vrste PREKAJENO SVINJSKO MESO. — Po domačem načinu doma narejene PRAVE KRANJSKE KLOBASE krvavice in mesene. — Perutnino vsake vrste. — Vse dobite pri meni vsaki čas! Rojaki nikdar in nikoli nepozabite na geslo: SVOJI K SVOJIM! Chicago, 111 __________ Samski davek v starem veku. V več državah so mislili in mislijo na vpeljavo posebnega davka za samce. Ta misel je pa že zelo stara. Najbolj sovražna samcem je bila stara Sparta, kjer je samec izgubil celo državljansko pravico, če se ni o pravem Času oženil. Stari samci se niso smeli udeleževati javnih svečanosti in jih tudi niso spoštovali, kakor so sicer stare ljudi. Vrhu tega so morali taki trdo-vratneži enkrat na leto delati javno pokoro. V Atenah ni bilo tako strogo. Solon, ki je bil sam samec, je pustil tudi druge samce pri miru. Ne tako pa Platon, čeprav je bil tudi on samec. Rekel je, da mora vsafc neože-njen mož, ki je star več kot 35 let, plačati državni blagajni znesek v višini vzdrževalni-ne za ženo. Jako veliko je bilo samcev v Rimu za časa cesarja Avgusta. Cesar je izdal tako ostre odredbe proti njim, da bi bila v senatu kmalu nastala revolucija. Vendar pa je kak za-grizenec plačal rajši tudi največji davek, kakor pa da bi se bil oženil. Seveda so bile pa zahteve elegantne žene takrat neznosne. Najhujša odredba je bila ta-le: Moški, ki se do 25. leta ni poročil, je bil izključen od vsake dedščine. Sicer so to odredbo nekoliko omilili, vendar je pa tudi v o-miljeni obliki donašala državni blagajni velikanske dohodke. jo in se mu je vožnja tako do-padla, da je šel kar naprej po svetu. Bilo je pa to 20. septembra 1887, Kočijaž je čakal; ko lorda do večera ni bilo nazaj, je šel domov. Drugi dan je pa spet čakal in tako naprej, do 12. maja 1889. Na vozu je sedel, pipo je kadil in bič je imel v roki. Onega dne je prišel lord nazaj; prvi znani človek, ki ga je zagledal, je bil vztrajni kočijaž. Lord pa ni bil nič presenečen; samo vprašal ga je "Koliko znaša ražun?" Kočijaž mu je povedal in lord mu je takoj ono svoto odštel. Potem ga je pa kočijaž peljal še domov v vilo; lord je hotel noter, kočijaž mu je pa zastopil pot in mu je rekel : "Ja, kaj pa današnja vožnja?" "Saj res," je rekel lord in mu je dal še dva šilinga. -o- Domača mačka je doma v afriški Nubiji in Abesiniji. Tam je še sedaj divja. Egipčani so jo udomačili že okoli leta 200 pred Kristusom. Na Grškem in v Italiji so jo spoznali šele v prvem stoletju po Kristusu, v Srednji Evropi šele v 8. stoletju in še v 13. stoletju je bila redka prikazen. Kdo bi si to mislil ? - Velikonočna voščila Chisholmskih trgovcev in obrtnikov. Vztrajni Kočijaž. Lord William Draggs si je bil dal napraviti majhno ladjico, da bi potoval z njo po svetu okoli. Naj prvo je hotel noskusiti, če je dobra; najel je kočijaža in se je peljal v pristanišče mesta Brighton na južnem Angleškem. "Počakajte me tukaj." je rekel kočijažu. Šel je na lad- Divje živali \ Indiji so lansko leto zahtevale spet veliko število žrtev. Tigri, levi, leopardi, divji prašiči, krokodili itd. so po končali 3263 ljudi, kače 20,690. Kljub temu, da jih zelo zasledujejo, je število žrtev toraj zmeraj enako. Leta 1922. so pobili nad 23,000 tigrov itd. ter 58,370 strupenih kač. YESELE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem! JOHN TERZOLO 104 Central a ve. CHISHOLM, MINN. GROCERIJA in MESNICA. YESELO YELIKONOCj vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem! Anton Mahne CHISHOLM, MINN. Telephone: 476 Rojakom Slovencem priporočam svoj pogrebni zavod v slučaju potrebe. Moj pogreb-niški zavod je edini slovenski zavod te vrste v tej okolici. Prodajam tudi pohištvo vsake vrste! VESELO ALELUJO želi vsem rojakom Slovencem Dr.J.E. Indihar DENTIST CHISHOLM, MINN. Phone: 157 Uradne ure:—Od 9 — 12. u-re dopoldne. Popoldne od 1 — 5 ure. Zvečer po dogovorih. Vesele velikonočne praznike želi sem svojim vlagateljem in vsem Slovencem na Chisholmu in okolici! MINERS STATE BANK CHISHOLM, MINN. YESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem našim odjemalcem. Balcan Clothing VESELO ALELUJO Zeli vsem svojim vlagateljem in klijentom FIRST NATIONAL BANK CHISHOLM, MINN. nji Na tej banki opravite vse, kar hočete v slovenskem gjj jeziku. Vedno vprašajte za rojaka Jacoba Ožbolta [U in z njim se boste pogovorili v slovenskem Sjl jeziku. Prav vesele Velikonočne praznike vsem našim cenjenim vlagateljem in prijateljem naše banke. CHISHOLM STATE BANK BANKING AND INSURANCE * CHISHOLM, MINN. m M. Baich lastnik 221 W. LAKE STREET CHISHOLM, MINN. Edina slovenska trgovina za moško in deško obleko. Phone: 48. YESELO VELIKONOGI želim vsem cenjenim odje-. malcem! STEPHEN STONICH CHISHOLM, MINN. V zalogi imam nove Lubasove harmonike. Ročne kovane Struške motike. Starokraj-ske kose, serpe, bruse, itd. Pišite po cenik na zgorejšni naslov. -£st||llimi||tj;|||lllll||,,.,11111111111,.,^^ ........1111111111111111111 ], j«1111M111111111111111111111111L^r ^'liimHl''^'hmiil''""MIHIH' t|'MllHin'!''M|||Mil»''lM|lnillU>»l»l||ill|H.?U|l||||t,l|,H||l|||^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 0 ŽELIM VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Frank Grill Prva slo vensko - hrvatska mlekarna 1818 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLI Mleko razvažam točno na dom vsak dan. Telephone: Canal 6027 Slovenskim in hrvatskim gospodinjam se priporočam v naklonjenost. y moji mlekarni dobite vedno sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano in okusno doma narejeno maslo — butter. Moje mleko je pasterlizirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje pregledano od mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne, torej lahko jamčim, da je naravno. SLOVENCI PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJE! =3 — ,dOOCX! .............. • k^S&tfafcii^Atfc . . O-iLsiJ .. Posebna priloga za tridesetletnico K. S. K.Jednote. »i P. Blanko Kavčič: OB TRIDESETLETNICI K. S. K. JEDNOTE. Let trideset je v večnosti utonilo, odkar je v Illinoiju zvezda prisijala, ki boljšo pot iz teme zmot Slovencem, kot K. S. K. J. je kvišku pokazala, k napredku, slogi, v svete Cerkve krilo. JEDNOTA"! Združenje vseh sil slovenskih! Za narod in Boga" je prva četa utala stopila v boj; in njeni znoj ni bil brez uspeha. Kmalu vsem je pokazala, da ne boji se niti sil peklenskih« Otirala solze sirotam je, trpinom, pomoč, tolažba v bedi bila je Slovencem. — In danes? — Dan nad vse zoran okrasil jo je s slave lavorjevim vencem, ker krepko kaže kvišku Slave sinom. če tudi zdaj, bolj kot nekdaj, zaganjajo se silni v njo valovi in tulijo nad njo, besne vetrovi —. Kot trdna skala tam ob sinjem morju ne meni se, če buta v njo vihar, alj žarko solnce sije na obzorju; tako zdaj ona brez strahu vsigdar stremi, hiti za vzvišenimi vzori, ki nam so sveti! — ki v njej kipe studenčni kot izvori. In te oteti sedaj ponosno stopa v trdi boj. — Zato pozdravljena nam bodi1 '•Jednota", dolgo še nam čila stoj in narod naš slovenski vodi: pred nami stoj, ko zvezda nam vsem sveta. Bog živi te še mnoga — mnoga leta! afl« i^mm 'PM p® ira&is m; 31 Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Napisal J. J. AKO smemo biti ameriški katoliški Slovenci na kaj ponosni, tedaj smemo biti v polni meri na našo Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto. Da bi njen pomen popolnoma razumeli, bi morali pripeljati pred sloven ski narod v Ameriki vse tiste tisoče vdov in sirot, katerim je ta dobra slovenska podporna mati pomagala v bedi, jim otirala solze in jih tolažila, da so ložje preboleli žalostne ure, katere jim je povzročila kruta neizprosna smrt, ali kaka nesreča. Ko gledamo v tem mesecu nazaj ob njeni tridesetletnici vidimo, da se je pred trideseti leti tamkaj v tako imenovanem slovenskem Rimu Jolie-tu, zbrala tedaj mala skupina premišljenih in v bodočnost gledajočih mož, lajikov in duhovnikov. Združimo se! je bil njih klic. In res ustanovili so, ravno 2. aprila je minulo tridesetlet — K. S. K. Jednoto. Kakor majhen ribiški čolnič je bila tedaj, v katerega so se vsedli naudušeni in neustrašeni ribiči naši slovenski pijonirji. In ta čolnič se je kmalu napolnil, povečali so ga in kmalu je iz njega zra-stla ladija, ki je odplula na odprto morje. In tamkaj so njeni ribiči imeli vspeh. Rast-la je, napredovala je, šla skozi vse viharje in danes je kot mogočna jeklena bojna ladija, sedi kot kraljica morja na visokem morju in kljubuje vsem viharjem. Ne čutimo se kompetentne, da bi opisali njeno zgodovino, prvič nam manjka natančnih podatkov in drugič, če bi hoteli pravilno opisati njeno zgodovino, bi morali biti pri-vseh njenih dogodkov in tjič nam prostor ne dopu-Kajti njena zgodovina je ta, in kdor bi jo ho-opisati tako kakor zasluži Mr. Anton Grdina, sedanji gl. predsednik KSKJ. bi bila to precej velika knjiga. Naj toraj zadostuje ob tej priliki, da navedemo le glavne in najvažnejše podatke ob tej priliki. K. S. K. Jednota se je ustanovila dne 2. aprila 1894. v Jolietu, Illinois. Njen prvi predsednik je bil Mr. Joseph Štukelj; tajnik Mr. Michael Wardjan; blagajnik Mr. Štefan Štanfel in njen prvi duhovni vodja Rev. F. S. Šušter-šič. Tekom svojega obstoja in delovanja med Ameriškimi Slovenci je izplačala $2,077,-228.09 smrtnine raznim dedičem. Poškodnine in za operacije je plačala $142,908.00. Bolniške podpore $63,538.50. Mladinski oddelek je izplačal $16,062.00 smrtnine. Navedene številke govore bolj glasno za K. S. K. Jednoto, kakor pa če bi vsi njeni člani hkratu kričali za njo. Nad 2 milijona in skoro 100 tisoč dolarjev je izplačala raznim dedičem. Ni to samari-tansko delo? Če bi se K. S. K. Jednota ne imela Že z ničemur drugim ponašati, kakor samo s tem, je to nekaj/ ki jo povišuje in ji daje naslov v polni meri prave slovenske podporne matere v Ameriki. K. s. K. Jednota je pa obenem tudi katoliška Jednota! Koliko dobrega in koliko zaslug si je stekla v tem kot katoliška Jednota, to pa je zapi-j sano v nebeški knjigi, za ka-, tere ve, edino nebeški Oče. Kolikim slovenskim sinovom in hčeram je ohranila dragoceni biser sv. vero sirom Amerike ve le On, ki je nad nami. Koliko slovenskih naselbin, katere ljubko krasijo slovenske cerkve, je dolžnih zahvale ravno K. s. K. Jednoti. Kajti naj prvo so se rojaki organizirali v katoliško društvo in potem jih je mati K. S. K. J. polagoma začela opominjati kot svoje sinove: še nekaj vam manjka — hiše božje, kjer boste iskali tudi dušne podpore. In marsikje so ubogali to svojo mater začeli znašati skupaj, kakor marljive čebelice za svojo lastno hišo božjo. Tako najdemo skoro po vseh večjih naselbinah poleg društva K. S. K. J. tudi slovensko župnijo. Zato ima K. S. K. Jednota velike zasluge tudi na polju naših župnij. Rojaki po naselbinah, ki boste čitali te vrstice in morda ne poznate dobro še K. S. K. Jednote pišite po informacije na glavni urad Jednote. Če je Vas le osem skupaj zberite se in ustanovite si društvo ter ga priklopite h K. S-K. Jednoti. Naša Jednota je najbogatejša slovenska podporna organizacija z ozirom na njeno odgovornost in njeno premoženje. Mesto, da razni naši rojaki plačujejo za zavarovalnino raznim židovskim zavarovalninskim družbam visoke premije, pristopite rajši h K. S. K. Jednoti, kjer se poleg smrtnine lahko zavarujete tudi za slučaj bolezni. Za male naselbine je zlasti velike vrednosti sedaj centralizacija pri K. S. K. Jedno.ti, kjer se lahko zavarujete za $1 in $2 bolniške podpore na dan. Rev. Luka Gladek, sedanji duhovni vodja KSKJ. Rojaki! Kadarkoli mislite kje na kako novo društvo mislite tudi na najzanesljivejšo in največjo slovensko katoliško podporno organizacija K. S. K. Jednoto. Varnost, zanesljivost in velikost so tri glavne stvari pri vsaki organizaciji in v vseh teh treh pred-njaČi pred vsemi "drugimi slov. organizacijami naša dična K. S. K. Jednota. * Ko stojimo ob njeni tridesetletnici pred to svojo podporno katoliško materjo K. S-K. Jednoto, ne moremo in ne bi bilo prav, da se ne bi spomnili na prve pionirje, ki so u-stanovili našo sedanjo milj o n-sko K. S. K. Jednoto. Med temi so bili najagilnejši pokojni msgr. Fran Jožef Buh, škof Jakob Trobec, Rev. F. S. Šuš-teršič njen prvi duhovni vodja, Very Rev. M. Šavs sedaj dekan v Shakopee, Minn, in drugi za vero in narod vneti duhovniki. Poleg teh razni la-jiki, ki so vneto prijeli za delo pri K. S. K. Jednoti in delali trdo za njen napredek. Med temi so si stekli velikih zaslug pri K. S. K. Jednoti njeni odlični spoštovanja vredni bivši predsedniki, kot Mr. Jos. Štukelj, Mr. Anton Nemanich, in Mr. John Ster-bentz in še razni drugi njeni gl. uradniki. Med te pionirje se mora prišteti tudi že dolgoletnega sedanjega tajnika Mr. Jos. Zalarja. On kot tajnik je ,bi lahko rekli z Jednoto zraste! in je veliko pomagal njenemu napredku. Kajne Vi možje — naši pionirji na polju naše K. s. K. Jednote, veliko je bilo truda, veliko težav in veliko dela za ta velikanski napredek pri naši Jednoti. Toda, ali je kateremu izmed Vas žal, da se je trudil za njen napredek? Ni! Ampak ponosno gledate na to svoje delo in Vaše srce Vam govori napram K. S. K. Jednoti: Mati naša! Kolikor je bilo v naši moči, to smo storili za te! Da, mati naša si K. S. K. Jednota! Kot tvoji sinovi te pozdravljamo vsi člani in članice in ti kličemo: rasti, cveti in napreduj! Da bo pa rastla, cvetela in napredovala pa nam daje garancijo to dejstvo, da stoji tej materi ob njeni tridesetletnici na čelu mož kremenitega značaja — njej predsednik Mr. Anton Grdina. Urednik Ave Maria Dr. H. B. imenuje tega moža Janeza Krstnika na podlagi njegovega navdušenega nastopa na katoliškem shodu v Chicagi. Iz Barbertona, O. mi je pisal moj prijatelj o katoliškem shodu in o Mr. Grdi-natu je zapisal to le: "O Mr. Grdinatu pa ne rečem nič drugega, da ga je nam sam Bog dal!" Tako'mislijo zavedni člani K. S. K. Jednote o sedanjem gl. predsedniku K. S. K. Jednote. Da, Mr. Grdina je mož na svojem mestu. K. S. K. Jednota je silno veliko pridobila z njim, to bo tudi v polni meri pokazala bodočnost. Mr. Grdinata naj Bog živi in podpira pri njegovem težavnem delu za napredek naše dične K. S. K. Jednote! Drugo upanje, da bo naša Jednota napredovala tudi v Mladinskem oddelku je to, da sedaj Jednota izdaja primer- Mr. Josip Zalar, sedanji in že večletni gl. tajnik KSKJ. no za mladino urejevan mesečnik Angeljček, ki je priloga Glasilu in ga tako dobi sleherni član naše Jednote. To delo vrši naš neumorni novi duhovni vodja K. S. K. Jednote Rev. Luka Gladek. Kakor skrbi duhovni vodja Father Gladek za propagando naše Jednote med našo mladino, tako skrbi in vestno čuva tudi verska načela in principe naše Jednote. Njegov klic je: "za vero, dom in narod!" V tem duhu krepko deluje za povzdigo in napredek naše matere K. S. K. Jednote. Podpiraj ga in pomagaj mu ljubi Bog! Tem marljivim delavcem na širnem polju naše matere Jednote se pridružimo tudi vsi o-stali člani in članice in dosegli bomo ogromni napredek, ki mora biti tak, da bo naša dična K. S. K. Jednota poleg tega, da je najvarnejša, najbogatejša in najbolj zanesljiva tudi NAJVEČJA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI! V to pomagaj Bog! ROJAKI AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! ...... .... ..,,..,. ' -......• I i i Centralizacija pomeni napredek pri K. S. K. Jednoti. Napisal J. J. V vsaki organizaciji, bodi podporni* ali politični najdemo stranke, ki se zavzemajo za svoje ideje. Stranke najdemo v občini, in vse skozi do eksekutivne vlade vsake države. Stranke morajo biti, a-ko bi teh ne bilo, bi ne bilo živahnega življenja, ampak bilo bi vse nekako mrtvo v vsaki organizaciji. S tem pa me naj nikar ne razume kdo, da sem za kako tako nerodno stranko kot je lawndalska. Tega ne. V tej so druge vrste ljudje. Pač pa imam v mislih naše katoliške organizacije. N. pr. to, da eni smo za ene načrte, drugi zopet za druge pri Jednoti. In nazadnje noben izmed nas ne želi Jednoti kaj slabega. Vsi ji želimo dobro, da bi kar najbolj napredovala in rastla. Zadnje čase vlada pri naši Jednoti veliko zanimanje za centralizacijo, t. j. skupna bolniška blagajna vseh jednoti-nih društev. Bolniški ases-ment gre skupaj v centralno blagajno in z nje se plačuje vse bolnike. To že itak razume vsak. Toda gre se zato, ali je to koristno Jednoti ali ne. Večje naselbine, ki imajo močna društva ne dajo mnogo za centralizacijo. Oni žive pod vtisom, da je to njim v škodo. Manjša društva pa odobravajo centralizacijo. • .Večje naselbine, kjer živi večje število naših rojakov so bile doslej v tem ozirju na dobrih nogah. Zlasti še, če pomislimo na prirejanje društvenih veselic, ki so se sijajno obnesle in donašale društvenim blagajnam lepe dobičke. To je veliko pripomoglo društvu marsikje, da so imeli v svojih blagajnah po več tisočakov. To je resnica. pa tudi, da je prohibicija e-nake prireditve zelo omejila in kjer se še prirejajo, ni več tistega uspeha, kakor je bil nekdaj, ko se je cedil v deželi strica Sama dober ječmenov-vec in druge take dobre stvari. Toda to je samo za velike naselbine. Kaj pa male nasel- ko bi plačal, ako bi plačeval 75c. v centralno blagajno. Računaj kakor hočeš, na dobičku boš v finančnem oziru, a-ko bi plačeval malo več v centralno blagajno, kakor v lokalno, ako pomisliš na velike stroške, ki jih zahtevajo številne zabave podpornih društev. To le mimogrede. Glavni namen tega članka je, dokazati, ali je to, da K. S. K. Je-dnota ni imela že v prejšnih letih centralizacije njej kaj škodilo ali ne ?! Kaj praviš pa na to ? Poglejmo nazaj v zgo- Torej poročila kažejo jasno, da so bili verni rojaki po teh naselbinah. In verni rojaki bi morali pridati h katoliški Jednoti. In prepričan sem, da ti rojaki bi bili vsi člani naše Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, samo, če bi bili pri njej našli tiste ugodnosti, kakor so jih pri drugih. Ni res, da bi ti rojaki se odtegnili naši Jednoti zato, da bi ne bili naselbinah, samo radi tega, ker so jim dale brezverske podporne organizacije boljšo ugodnost, kot pa katoliška? Ali ne pada pri tem velik del greha na nas, ki smo vedno zavrli, da se ni pri naši Jednoti centralizacije sprejelo že v prejšnih letih ? Ali bi ne imela naša Jednota nad 50 tisoč članov danes, ko bi bila imela vse ugodnosti, kakor so jih verni. Pokažite mi Slovenca, ;nudile malim ;iaselbinam dru- bine? Ali so te tudi imele ta- kovino in na fakte, ki govore ko priliko ? ! Ne niso jo imf-i^5™ ln Prepričevalno le. V teh pa, kjer se je druš- lv0 tvo ustanovilo z lokalno bolniško blagajno je komaj živelo in le životarilo. Sedaj pa pride vprašanje, če mala društva ne štejejo nič? Prijatelj moj, pogovoriva se kot brata pri tem vprašanju. Ako ti živiš v veliki naselbini, kjer je močno društvo naše K. S. K. Jednote in praviš, da ti je pri srcu samo domača društvena blagajna, za druge male pa, da naj sami gledajo zase, se mi zdiš podoben tistemu, ki bi rekel jaz sem iz Ljubljane, za Ljubljano vse dam, ona mi je pri srcu, vse drugo pa naj si pomaga kakor hoče. Kaj pa male vasice in mesta ? Kaj bi te počele. Pobral bi jih tujec, in Ljubljana dasi glavno mesto Kranjske bi kmalu ostala le ,T v , , kot tuje jezero v sredi tujega . ec ° sveta. Prav tako je tudi s podpornimi organizacijami. Kdor misli, da je alright samo velika naselbina mala pa ne, se moti. Če malih ne bo, bo začela v kratkem tudi velika prona-dati. Kdor pa misli, da bo mogel pri centralizaciji plačevati več kot pri lokalni bolniški blagajni se pa tudi moti. Si že kdaj računal to le, da društva z lokalno blagajno pri-rede po več zabav na leto? Zračunaj, koliko te stanejo za Resnica na drugi strani je bave in potem zračunaj koli- pisem te vrstice listam po knjigi "Amerika in Amerikanci", ki jo je spisal Rev. J. M, Trunk. Gledam za zgodovinske podatke naše dične in edine katoliške organizacije med Slovenci v. Ameriki Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. In kaj se vidi v tej knjigi. Kdor jo ima naj pogleda v njo. Videl boš to le: da je med letom 1911. in letom 1912. se nahajalo po raz-'nih delih Amerike nad petdeset slovenskih naselbin od 25 Slovencev do 300, in nekatere še več, pa v njih ni bilo tedaj se lokalnega društva naše K. S. K. Jednote. Pregledal sem zraven tudi sedanji imenik društev naše Jednote pa med tistimi sem našel samo par naselbin, da se je medtem časom zaneslo notri naša društva. dvakrat toliko pa je bilo tiste čase malih naselbine, ki so štele po par družin in nekaj samcev tako okoli 25 Slovencev. In zastonj iščete naših društev ker jih med njimi ni. Pa mi bo morda kdo rekel, ti so rdeči, zato jih ni bilo k nam. Ne boš, ta argument ne drži. Pri skoro vsakem poročilu iz naselbin v knjigi "Amerika in Amerikanci" boste našli tudi tole poročilo: Naši .rojaki pripadajo h irski — poljski — nemški — ali kaki drugi župniji." Ali pa: "Semkaj hodijo enkrat a-li dvakrat na mesec ta in ta gospod, itd." da bi se ne bil rodil v hiši ka- ge organizacije ? Imela bi jih toliških starišev, ki bi ne bil še večf ako 5i imeli centraliza- vzgojen katoliško, mislim na tiste, ki so prišli črez morje v novo domovino. Je resnica, da je bila med njima kaka pro padla propalica, ki je biser sv. vere, to edino dedščino, ki jo je prejel od svojih starišev in prinesel čez morje zavrgel, toda ogromna večina, je bila katoliškega prepričanja. In vzrok, da jih ni bilo v našo Je-dnoto ? Hočete, da resnico govorim ? Morda mi bo kdo oporekal, češ, kaj to pišeš, — toda nič ne de, nalijmo si kupe čistega vina resnice in poglejmo si v oči. — Ugodnosti nismo nudili našim ljudem, kakor so jih drugje. Ena velikanska in največja neugodnost pri naši Jednoti je bila ta, da nismo žnali upoštevati centralizacije. Ako bi imeli pri naši Jednoti centralizacijo, verjemite mi ali ne, ko se je pisala zgodovina ameriških Slovencev v knjigi "Amerika in Amerikanci" iz vseh teh naselbinah ki sem jih omenil bi bilo zraven tudi poročilo: "Imamo tudi društvo K. S. K. J. ki šteje toliko in toliko in toliko udov." — Mesto te pa stoji v knjigi "Amerika in Amerikanci" poročilo od drugih podpornih društvah pripadajočim h drugim organizacijam. Ali vidite, koliko se je zgubilo radi tega, ker pri nas nismo imeli centralizacije? Ali boš še trdil svojo, da je boljše brez centralizacije pri naši Jednoti ? Ali ti nič za svojega rojaka v mali naselbini? — Ali ne vidiš, koliko odpadnikov je danes po malih cijo od njenih mladih let! — Ugovarjaj kakor hočeš, dokazi so tu, in teh se na da podreti. Preštudiraj jih sam, pa boš videl, kje je prav in kje ne. Ljudje ne bodo iskali Jednote, pač pa Jednota je poklicana, da išče naše rojake, jih organizira v društvo in postavi pod svoje okrilje. In če ni ugodnosti, kakoršne se dobi drugje, kje naj Jednota to delo uspešno vrši. Neumestno se je jeziti ali pa zabavljati čez odbornike Jednote, ti sami ne morejo delati čudežev, če članstvo noče. Zato pa, premislite vsi dobro — ne samo, da je pred teboj skleda polna, kjer ti zajemaš, ampak ganizacije, t. j. da se tudi v mali naselbini lahko ustanovi društvo, da je le osem članov in članic in se priklopijo h centralizaciji, kjer so sigurni bolniške podpore ^ slučaju bolezni. . Tako torej dragi rojaki sem nekoliko dokazal, kaj pomeni centralizacija pri podporni organizaciji. Pri naši K. S. K. Jednoti pomeni toliko, da bo odslej naprej počasi prišla s svojimi podružnicami v vse slovenske naselbine ne glede na njih velikost. In pri tej priči vam povem, kamor bo prišla ta dobrodelna mati s svojo podružnico, tam bo začelo novo življenje, rojaki bodo spregledovali, marsikatera slovenska duša bo rešena in iztrgana hudiču iz krempljev. Blagoslov božji bo prinašala med slovenske izseljence po Ameriki. S centralizacijo je postala K. S. K. Jednota cela mati. S centralizacijo so si ji odprla vrata v vse slovenske naselbine v majhne in velike in centralizacija dela široko pot novemu napredku pri naši dični Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti! Tisti, ki boste stali ob pet- spomnite se, da .smo bratje desetletnici obstoja naše pod- vsi, sinovi slovenskih mater pome matere, boste hvaležni smo. Tvoja žalost — tvoja be- tistim, ki se danes borijo za da — naj bo moja žalost in centralizacijo. Vsi ti hočejo beda. Tako moja naj bo tvo- dobro narodu in Jednoti. Da ja. Moje veselje — naj bo boste videli pri Jednoti velik tvoje veselje in moja sreča naj vspeh radi centralizacije Vam bo tvoja. To nas uči prelepa ne bo treba čakati do petde- krščanska ljubezen, ki pravi: setletnice. Če bo šel val kato- ljubi svojega bližnjega kakor liškega navdušenja po sloven- samega sebe! ski Ameriki v tej meri, ka- V tem duhu rojaki naprej kor gre zadnje čase, naša Jed- za centralizacijo! Bodimo si nota bo štela do prihodnje celi^bratje in podpirajmo se konvencije najmanj 300 lo- skupno tudi v bolezni! Da je centralizacija za Jed-noto koristna prihajajo vsaki teden novi dokazi. Poglejte v vaše uradno Glasilo K. S. K. J. in videli boste v vsaki številki novo društvo, ki prosi za pristop h K. S. K. J. Zakaj? Zato, ker sedaj nudi Jednota rojakom ugodnost, prav takšno, kakor jo nudijo druge or- kalnih društev in v petih letih, Če gre vse njeno članstvo navdušeno na delo bo nadkri-lila vse druge organizacije. Taka bodočnost dragi moji se obeta Jednoti s centralizacijo. Zato društva, ki še niste pri centralizaciji, pristopite k njej in pospešite napredek Jednote, v kolikor največ je vam mogoče! Par važnih nasvetov! L Kadar kupujete ali prodajate posestva, godbo; ko polož!t! -a. ro" na kupljeno posestvo. pogodba mora tvoriti natančni sporazum in pogoje.obeh, tako kupovalca kot prodajalca. kupna pogodba mora vsebovati natančno proračun davkov, potrdila za vodo, zavarovalnino, najemnino, obresti in posebne davčne asesmente. oddajo posestva in pre-pust dobre zanesljive lastninske pravice| obenem se mora oddati dober zanesljiv "ab-strakt," "guaranty policy" ali "torrens certifikate". najemite si vedno dobrega kompetentnega in odgovornega advokata, ki bo vam podal pisano izjavo o lastništvu s svojim podpisom. nespametno je, sprejeti abstrakt brez, da bi bil preiskan in pregledan. taki slučaji so se 2e na marsikom maščevali in MU povzročile velike skrbi in stroške. v slučaju, da potrebujete denarja za izvršitev kupčije, pojdite h vašemu stav-binskem in posojilnemu društvu. ti vas poznajo in vi poznate njih. posojilno društvo vam lahko posodi'denar ceneje, kot kje drugje. 2wf 1 • 1 • -• 1 ozopet pojdite h vašemu stavbinskemu in posojil- • FkaKO SI nranitl uenar; nemu druStvu. ti imajo sistemizirane načrte za hraniti denar, ki bodo vam dajali na vas denar večje obresti kot druge institucije. stavbinsko in posojilno društvo posojuje vas denar vaslm prijateljem in sosedom in vi dobite obresti. — ti jim pomagaš in oni pomagajo tebi! 3. Podpirajte domače ustanove in obrt! dobro varno banko, ki posluje pod državnem nadzorstvom. podpirajte jo! vi imate dobre zanesljive trgovce v svoji sredi, podpirajte jih! vasa banka in vasi trgovci dvigajo naselbino v gospodarskem oziru radi katerega napredka je tudi vase posestvo več vredno! 4. Nepozabite tudi vase CerkveloBČINI, ona je vir tolažbe. cerkev vrsi kristusovo delo na zemlji. dober kristjan je tudi dober sosed! VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO! EMIL A. BASENER 2116 WEST 22nd STREET ■ r 7 Velikonočna Voščila Clevelandskih Trgovcev in Obrtnikov, VESELO ALELUJO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Grdina Furniture 6019 — St. Clair Ave. 15301 — St. Clair Ave. 15826 — St. Clair Ave. cleveland, ohio. POHIŠTVO — PEČI — PREPROGE—VICTOR GRAMOFONE IN PLOŠČE. Pišite po cenik! ANTON GRDINA IN SINOVI 1053 East 62nd Street CLEVELAND, OHIO Prvi pogrebni zavod v Clevelandu! GRDINA HARDWARE 6127 ST. CLAIR Ave. CLEVELAND, OHIO Vsakovrstna železnina, avtomobilske t in električne potrebščine. j 6116 St. Clair Ave. JAKOB BONCA PAPERHANGER Cleveland, li •>21litlltllf ............................. IC2I11IIIIM11IC3I1III11IIIIIC3H l1IIIM{llC3tllillIII(liniMIllMllflC3llilllltllllC31IIIUIIllllC3t ( HAFFNER & CO. ! Insurance -- Real Estate 6106 St. Clair avenue cleveland, o. | 5 *C3llllllllllllCailllltllIIIIC3lllllliJlflIC3llllllllIlllC3l«IEIIilllllC31lllllllllllUiailllllCIIIC3lllliltJiJitiiifiiiic3iiiiiiiiiiiic3]itiiiiiiiiiraiiititiiiiiic3itiifiimiic3iiiiiiiiiHiC3iuiimiiitc3iiiifi Cleveland, O. i o iiiiuiiiiiiniiiic<» NEW YORK DRY CLEANING CO. 6220 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Čistimo, barvamo, popravljamo in predelujemo obleke. f = = = = fl = = n Največja Slovenska izde-lovalnica in trgovina harmonik v Ameriki ŽELIM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN LJUBITELJEM GODBE. Najprimernejše darilo za pirhe dobite v moji trgovini z godbenimi inštrumenti, kjer lahko dobite, kar želite. V zalogi imam najfinejše gramafone, piane, violine, mandoline, itd. Sploh vsakovrstne godbene inštrumente in vse k temu spadajoče stvari. Imamo veliko zalogo gramafonskih plošč in piano roles najnovejše izdaje v slovenskem in drugih jezikih. Pridite in oglejte si, ali pa pišite po cenik. Naročila razpošiljam po celi Ameriki, Izdelujem harmonike po naročilu, kakršne kdo želi. V zalogi imam tudi harmonike iz starega kraja Lubasovega izdelka. Se priporoča Vaš rojak ANTON MERVAR i 6919-21 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. . WSiiiiii^ L^b FRANK MATJAŠEC i I I 1115 Norwood Road, Cleveland, Ohio. £ Phone: Penn 1031 GROCERIJA, SADJE, ZELENJAVE IN CONFECTIONARY. -MEK-P1KS- JOSEPH STERLE PRODAJAMO IN KUPUJEMO HIŠE. Oglasite se pri nas. Poštena • prostrežba! 6122 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. ŠTAMFEL TRGOVINA S ŽENSKIM BLAGOM. 6129 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. JOS. MAČER0L IN SINOYA Čevlje za celo družino! 6204 ST. CLAIR AVE., Cleveland, O. FR. SUHADOLNIK JR Zastovpik listov "EDINOST", 'AVE MARIA' in St. Francis Magazine. 6107 ST. CLAIR AVE., Cleveland, O. 1 JABLONSKI BROS. f PHOTOGRAPHERS 1 | 6122 St. Clair Ave. and 2302 Professor Ave. 1 cleveland, o. = * JOSEPH JERIC HARDWARE —:— FURNITURE 3611 E. 81st STREET, CLEVELAND, O. Phone: Broad 3228. FRANK SUHADOLNIK Prva in največja trgovina z obuvali. Cene zmerne in dobra postrežba. 6107 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. SATKOYIC BROS. BUILDERS £ 6411 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Phones: Ken 357-J., and Eddy 4684-J. Frank Kužnik * TRGOYINA Z MEŠANIM BLAGOM 3525 EAST 81st STREET CLEVELAND, O. Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem! * s s t s > VESELO ALELUJO! Vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem! The Frank Mervar's Co. Prinesite v naše podružnice ali pokličite po telefonu: RANDOLF 5694. Glavni urad in tovarna: Na Bona Avenue and East 60th Street. Podružnice: * 6511 St. Clair avenue. 12306 St. Claur avenue 12431 Superior avenue 5810 Broadway. _ _____________ P mm i ■ mm >< rn'iAmwMmmmvmwv —————— KATOLIŠKO DRUŠTVO D0YEDL0 ROJAKA NA PRAVO POT. (Kakor slišal, tako napisal J. J.) Tisti, ki je kdaj potoval po slovenskih naselbinah ve, da se na takem potovanju marsikaj doživi. Največ jih dožive časnikarski potovalni zastopniki. Ker sem bil svoječasno potovalni zastopnik sam, sem v neki zapadni slovenski naselbini slišal od nekega rojaka tudi tole, ki upam, da bo marsikoga zanimalo. Bil je lep majnikov dan. Naravi je krasila širna polja s hitro rastočim žitom, pašniki in livade so bili okinčani z prijetno duhtečimi cvetlicami. Solnce je imelo že moč in je pripekalo na voz, na katerem svo se peljala s prijateljem, ki me je spremljal okrog rojakov. "Tukaj le živi, ta in ta," je dejal moj prijatelj. "On je bil nekoč hud verski nasprotnik, a danes je vnet katoličan. Povedal ti bo, kaj ga je privedlo nazaj na pravo pot," je' pripomnil in ustavil konja in stopila sva z voza. "Dober dan g. . . .! Prišla sva Vas z . . . malo obiskat. Nahajam se v vaši naselbini in agitiram za katoliške liste. Morda bi tudi Vas zanimal kak naš list, oglejte si tu par številk." "O, yes, Vi ste ... iz . .. stopite v hišo." Ko sva s prijateljem stopila v hišo, je naju pogostil s kozarcem dobrega kaliforni-čana. Naročil se je na list in plačal celoletno naročnino ter pripomnil, da se mu list prav dopade, ker ga je že parkrat Čital pri prijatelju, ki me je spremljal. "Pri nas imamo tudi katoliško društvo sv. ... ki spada h katoliški Jednoti. Veste Vi g. ... da sem se jaz da- nes naroČil na ta le katoliški list se imam zahvaliti predvsem temu mojemu prijatelju, ki je Vas pripeljal sem in zatem pa katoliškemu društvu." "Tako, to je pa zanimivo povejte mi bolj natanko." sem ga naprosil. "Yes, ravno o Božiču bo minulo 4 leta, odkar sem član našega katoliškega društva sv. . . . Tam doli v dvorani me je dobil ... ta le moj prijatelj in me je pripravil do tega, da sem se pustil vpisati. Ko sem prišel na prvo sejo, sem se Čutil nekoliko tujega. Iz za dolgih let sem s svojo desnico zopet enkrat prekrižal svoje čelo, usta in prsa, in molil z drugimi so-brati pri otvoritvi seje. Prišla je Ve\ikanoč in treba je bilo odpraviti spoved in iti k sv. obhajilu. Društvo se mi je priljubilo, ker videl sem, da je pri katoliškemu društvu resnično prava bratska ljubezen doma. A na drugi strani me je naskakovala druga misel. Misel, ki mi je velevala, naj raje društvo pustim, kakor pa, da bi šel h spovedi. Vzbujala se mi je misel, da spoved ni nič, ampak samo "farška" iznajdba. Tako sem čital celih osem let v svobodomiselnem listu "G. S." Zato se mi ne smete čuditi, če sem si delal take predsodke. Končno se na veliki teden le odločim in šel sem h spovedi. Spovednik je bil poljski duhovnik, s je precej razumel slovenščino, jaz pa tudi nekoliko poljsko in opravil sem dobro spoved ter šel sem h sv. obhajilu. Po spovedi sem bil druvri človek. Sprevidel sem. kako veliki hinavci so verski nasprotniki. Nauke, katere mi je podal spovednik še danes hranim v spominu in reči moram, da niso nič drugega, kakor e-dino pravi očetovski nasveti, ki Človeku kažejo, kako se mora živeti pošteno in pravično. Ko sem prišel domov sem takoj ustavil brezverske liste in od tistega časa do danes nisem dobival, drugega, kakor Glasilo katoliške Jednote in list Ave Maria. Zdaj se naročam še na ta list Edinost, ker vidim, da je katoliški. Da sem pa danes to kar sem, se moram pa predvsem zahvaliti podpornemu društvu sv. ... ki je zahtevalo od mene, da sem šel h sv. spovedi." Tako mi je pravil ta rojak, ki ga nisem še nikdar preje videl. Iz te njegove povestnice sem se naučil dvoje. Prvič, koliko dobrega store med nami katoliška društva in drugič, kako potreben je katoliški tisk. Omenjenega rojaka je privedlo na pravo pot katoliška društvo spadajoče h katoliški Jednoti. Zato ustanav-ljajmo vse povsod nova katoliška društva in priklopi j a jmo jih h naši dični materi K. S. K. Jednoti! To naj bo imperativni cilj katoliških Slovencev v Ameriki! MISLI NA MATER. Nabral Dr. Fr. Tr. Čuvaj, sin moj, zapovedi svojega očeta in opuščaj naukov svoje matere. Priveži jih za vedno na svoje srce in na-veži jih okrog svojega vratu. Kamorkoli greš, naj gredo s teboj. Kadar zaspiš, naj te varujejo. Kadar se prebudiš, se razgovarjaj z njimi. — Salomonovi pregovori. * * * Zahvali svojo mater, za vse, kar imaš. Zahvali , svojo mater za to, kar si. — Sv. Ambrozij. * * * Razumna in skrbna žena je duša svoji hiši. — Fenelou. * * Prav in resnično ljubi svoje dete tista mati, ki raje vidi, da je njeno dete krepkostno nego živo. — Burou. * * * Tudi najbolj siromašen člo- vek je nekoč počival na enem mehkem in neizmerno toplem srcu, na srcu svoje matere. Slajše in prisrčnejše ljubezni ne bo on nikdar več užival. Svet človeka zapusti, kadar ugasne milo in ljubeznjivo oko materino. — Iz nem. književnosti. * * * Mati! Slajše ne zveni noben drug zvok, ne kaka druga zemeljska reč. Ob tej besedi za-drhti od svetega ganutja naj-kkrenejši kotiček duše. — Waldau. * ♦ * Kaka sreča* če bi mladina vedela, da more najti sveta in utehe samo na enem mestu, namreč na materinem srcu! Ko bi vedela, da more njeno gorje prav razumeti samo njeno srce! Ko bi vedela, da so za njene upe in nade najboljša lestvica izkustvo matere! Ko bi vedela, da more njeno srečo najprisrčneje z njo uživati samo mati! — Toepfer. -o- Vojna bodočnost. Na londonskem . novinarskem banketu je izjavil te dni general James Hamilton o vojni v bodočnosti sledeče: Bodoča vojna se bo odloČila s stopnjo mehanizacije vojeva-n j a. Francija je že ustvarila vrsto lahkih divizij, ki obstojajo iz tankov, konjenice in artilerije, ki jih bodo premikali motorji. Anglija v tem o-ziru še nima zaznamovati nobenega napredka. Zato moda dve tretjini infanterije razorožit^ ostalo pa opremiti s tanki in mehaničnimi transportnimi sredstvi. Vojna vrednost teh lahkih enot je ravno tolika, kakor sedaj pod orožjem se nahajajočih čet. Lord Churchill je Hamiltonovemu naziranju odločno ugovarjal. Po njegovem mnenju se bo iz-vojevala prihodnja vojna z e-lektriziciteto, neki Francoz pa je izjavil, da bodo v bodoči vojni igrale glavno vlogo bolezni. Vsi pa so bili mnenja, da je svet sit vojn. X 4? 4? 4? 4? 4? 4^ x + + * + + + + + + * * * * + * * * + + + + * * + + * + * + * + + + + * * + + + + VESELO ALELUJO PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM % + * f + TRGOVEC Z MEŠANIM BLAGOM IN J OBUVALI ZA VSO DRUŽINO. +- F. OPEKA 26 -- 10th STREET NO. CHICAGO, ILL. » w fr m f n #> » M + m «fi» «if« «ifa» t|« «fi» *f» «fit »jp Jt SE PRIPOROČA SLOVENSKEMU OBČINSTVU V NAKLONJENOST. Veselo Alelujo VOŠČI IN ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Kosmach Trgovina z železnino in barvami 1 I West 2 2nd Street PHONE: CANAL 0490 ROJAKOM SE PRIPOROČA PRI NAKUPU RAZNE ŽELEZNINE, KOT KLJUAVNIC^TEČAJEV, IN VSAKOVRSTNIH DRUGIH TAKIH POTREBŠČIN - ZLASTIPAIMA V ZAI^I VSAKOVRSTNE BARVE ZA BARVANJE HIŠ ZNOTRAJ IN ZUNAJ.-JOTA^SK^ MIZARSKA J TESARSKA DELA PREVZEMA SAM. - KADAR HOČETE IMETI NJE, KOT PREBARVANO OD ZNOTRAJ ALI ZUNAJ, NALEPITI V SOBE NO\ PAPIR LES PRE-vADMSiTi DALI T<*"TTTr MR KOSMACH A IN POPRAVIL VAM BO, DA BO ZGLEDALO KOT NOVO. --^S^^^^VSŽIZMEO TE OBRTI, SPOMNITE SE NA SVOJEGA ROJAKA IN ODDAJTE DELO NJEMU! Chicago, 111 ■RNA — OFFICE l849 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. IZHAJA DNEVNO štirikrat na teden NAROČITE JO! PRILOGA OTROŠKA VERA VSE PREMORE. Rev. J. Plaznik. Na hribu nad Genezare-škim jezerom je bila skupina veselih otrok, kateri so skakali med zelenim grmičevjem in naznanjali celemu svetu, da je zabava njihov glavni namen na zemlji. Naenkrat so vsi poskočili, kakor iznenade-ni vsled prevelikega veselja. Voditelju je padla raz glave zelena vejica, katero si je na-djal kot znamenje svoje oblasti. Pozabljene so igre in celi svet. Zopet je cela gruča pričela kričati zmagoslavno: "Že prihaja; že prihaja!" Po hribu so drli veseli otroci. Vsakogar je gnala želja, da prvi dospe na kraj, kjer je bil človek, katerega so vsi pozdravljali. Niso se zmenili za obupne klice malega otroka,] katerega so pozabili. Niso se zmenili za malo deklico, katera jih je milo klicala, naj jo vzamejo s seboj. S težavo je vstala in skušala iti za njimi, pa brez vspeha. Žalostno se je vsedla na mal hribček pod figovo drevo. Kodrasto glavo je pokrila z rokami, po ličju pa so ji tekle bridke solze. Njeno vitko telo se je treslo v bolečini, razočaranju in za-puščenosti. Njeno vzdihovanje je vznemirjalo tiho samoto. "Tudi jaz hočem k njemu," je zdihovala. Tako dolgo sem čakala, da bi ga videla, sedaj je pa odšel. Vsi so odšli, mene so pa samo pustili." V svoji veliki žalosti je za-čula blagodoneč glas: "Kje so drugi otroci?" Deklica se je skoro vstraši-la, ko je začula ta glas poleg sebe in njegovo roko na rami. Veselje je prišlo zopet v njene objokane oči. Kakor magnet vleče gotove tvarine na sebe, tako je nedolžna otroška duša začutila sorodstvo s tujcem in stegnila je svoje roke proti njemu. Tujec, mlad človek, plemenitih potez, jo je dvignil, se sam vsedel v senco figovega drevesa in posadil o-troka na kolena. Ponovil je zopet prejšnje vprašanje: "Kje so drugi otroci?" "Šli so k tesarju; opazili so ga v dolini in vsi so hiteli dol." Ta odgovor jo je zopet spravil v jok. "Otrok moj, kdo pa je ta tesar?" Otrokove oči so se vsled začudenja široko odprle nad takim vprašanjem in hitro, brez obotavljanja in z gotovostjo je odgovorila: "Prijatelj malih otrok je. Okrog hodi in uči, kakor pravijo ter se igra z otroci in jih uči novih iger." Še nekaj je hotela reči, pa se je videla, kakor bi se ne mogla takoj spomniti. "O, saj res; tudi jaz sem hotela iti, pa me niso hoteli počakati: niso mi marali pomagati. Vidiš, jaz sem hroma." Pokazala je svojo suho nogo, skrbno zavito v debelo platno. "Ali bi rada videla tesarja, Melha?" Zelja, da bi ga videla, je tako napolnjevala njeno srce, da niti opazila ni, da jo je tujec imenoval z imenom. "Že tako dolgo sem čakala, da bi ga videla, že toliko dni. Vsaki dan molim, da bi ga videla, ker mi bratci in sestre vedno pripovedujejo o njem, pa ne morem tako teči, kakor oni, pa sem vedno prepozna." Vse je kazalo, da se ji bodo zopet solze vlile, če jo tujčevo dejanje ne'bi začelo zanimati. Skrbno, previdno je odvijal nje nogo in jo gledal z očmi, katere so vsebovale večni mir. Naenkrat se je otrok razveselil. Noga, katera ji je brezpomembno vsa leta visela ob strani, je oživela; sveža kri pljuje po njej. Obveza je odstranjena in pokoncu stoji. V brezmejnem veselju je pritisnila svoj obraz k tujče-j vem, roke pa je dejala okrog njegovega vratu. Na srcu svojega dobrotnika je Melha ves selo šepetala: "Ali si ti, Gospod? Ali si ti j Jezus iz Nazareta?" Na srcu svojega stvarnika je Melha? polna nebeškega miru, čula njegov odgovor: "Jaz sem Jezus, tesar, mala Melha, Jezus prijatelj malih otrok." Tukaj je sprejemal cesar odposlanstva tudi pred osmimi meseci, ob prjliki svoje poroke. Na zahodnem koncu dvorišča nas je sprejela četa evnuhov ;. nekateri so imeli na glavi klobuk mandarinov, črn Dr. A. Fuchs, profesor za s strmi'm robom, na vrhu pa z oči na univerzi v Pekingu, nas gumbom v različnih barvah, pelje na dvor kitajskega ce- Evr>uhi se od drugih Kitajcev sarja. Le redkokdaj pride ka- sk«raj nič ne ločijo, vsi so bolj kšen Evropejec tja. Povedati debelušasti, s slabo brado. Ve moramo, da je od leta 1912. čino evnuhov, kakšnih 2000, naprej Kitajska republika, da so Pred kratkim odpustili, v pa izkazujejo nekdanjemu ce !službi cesarjevi jih je ostalo sarju še vse cesarske časti. samo še par sto. Po prehodih "Prejšnji teden sem bil dva so na->u Peljali na ozko, a kra-krat pri cesarju. Po pogodbi s.no dvorišče, kjer straži jo ve-z republiko je sicer še zmeraj ličastni pozlačeni levi z majo- pravi cesar, samo državo je zgubil. Imel sem priliko, da sem videl oni del palače, ki ga je videl le malokateri tujec; in videl sem tudi cesarico, pa ne samo videl, temveč Sfern smel prestopiti tudi vrata njenega stanovanja. Prvič so naju peljali 21. de- stih čašicah. V kitajskih hi-cembra 1923 opoldne skozi šah. nič ne kurijo, tudi v ce-vzhodna vrata prepovedane- carjevih zasebnih sobah ne. ga mesta mimo muzeja v one Oblekli smo se torej v kožu-oddelke, ki so namenjeni sa- saP Je biI° 10 stopinj pod mo cesarju in so strogo zastra- ničlo in zunaj je bril hud ve-ženi. Z mojim kitajskim asis- ter- liko okrašena vrata. Iz majhne hišice ob severni strani sta stopila učitelj cesarjev, elegantni Škot Johnston, in pa minister cesarjevega dvora Hii Ling. Peljala sta naju v majhno sobico, in servirali so nama Čaj v ličnih porcelana- tentom sva šla naj prvo po dveh dolgih dvoriščih in sva Skoz drug prehod smo prišli na drugo dvorišče, ravno prišla na tretje dvorišče. Na tako majhno in ravno tako le- Tragedija v predmestju. Glas spodaj: Kdo pluje od tam zgoraj? Glas zgoraj: Oprostite bila je le debela solza. severu vidiva krasna vrata prestolne dvorane, na jugu se pa dviga na treh lepih marmornih terasah veličastno poslopje. ki služi tudi reprezentativnim svrham. To dvorišče je videlo že več tujcev, kajti ob novem letu se vršijo tam javni sprejemi, h katerim so prihajali prej tudi ministri. po, kakor jo bilo prvo, okrašeno s čudovitimi živalmi iz brona. Hišica tam je ena od mnogih, kjer ima cesar stanovanje ; v tej je njegova študijska in pisalna soba. Sob je pa kakor v vseh takih hišah le prav malo. Vse te hiše so brez nadstropja, imajo velika okna in rumeno pobarvano, po- steklenelo strešno opeko. Za okni so stale tako lepe vaze in bronaste posode, da sem mislil, da sem v muzeju. Skoz napol temno sobo smo stopili v prostor, kjer nas je čakal cesar. Minister je pokleknil in se je s Čelom dotaknil tal. Mi smo se pa globoko priklonili. Cesar je stal kakor odrevenel in ne da bi se ganil; taki so predpisi. Osemnajst let je šele star, velik, s pravilnimi potezami. Takoj se mu vidi, da ni pravi kitajec — kitajska jvladarska rodovina je iz Mandžurije. Kratkoviden je; dal me je poklicati zato, da mu preiščem oči. Preiskati sem mo iral tudi še njegovega šestnajst letnega brata in pa dvanajstletnega svaka. Zato sem se precej zamudil. Pa še s svečo sem moral preiskovati, ker so neki prejšni požar naprtili kratkemu stiku in so že vpeljano električno razsvetljavo zopet opustili. Soba, v kateri smo bili, je pravzaprav dvorana, z ogromnimi okni na eni strani, por lna krasnih kitajskih preprog, svilenega pohištva in umetnin. Pa tudi dosti evropskih reči sem opazil, darila evropskih vladarjev. Podobe na ste nah so bile kitajske hua, ki jih lahko zvijemo; sicer so bile pa stene pokrite z, velikimi rdečimi preprogami, na njih pa črne kitajske črke. Vsak: cesar piše namreč z velikanskim čopičem na take preproge izreke, ki jih ohranijo , in ki služijo potem za okraske. To je čudovito sredstvo za o-(Dalje na 4 strani te priloge.) Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo SLOVENSKI DOM KDO PA LASTUJE STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO? Stavbinsko in Posojilno društvo "SLOVENSKI DOM" je lastovano od delničarjev, ki v njega svoj denar ula-gajo! VSAKA OSEBA lastuje tolikšen del pri stavbinskem društvu, kolikor ima denarja uloženega pri društvu. PRI STAVBINSKEM društvu hranijo delničarji skupaj in nato posojujejo e-deii drugemu za gradnjo domov. Dobiček, ki se naredi pri prometu je enakomerno razdeljen. i vsem svojim delničarjem Vesele praznike in Veselo Alelujo! URADNIKI: Frank Grill, predsednik. Louis Duller, podpredsednik. Joseph Zupančič, tajnik. Anton Krmeesec in John Petrovič, pomožna tajnika. John Terselich, blagajnik. Louis Bobich, zapisnikar. Društvo izdaja nove delnice vsako četrtletje, vsaki prvi torek. Letos: prvi torek v juliju in prvi torek v oktobru. ZBORUJE V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA, CHICAGO, ILL. Delnice A. so 25c. — Delnice B. 12 in pol centa. •— In delnice C. so po $75.00. Zadnje se plača samo enkrat in iztečejo približno v petih letih. DRUŠTVO POSOJUJE PO 6% NA PRVE HIPOTEKE "MORTGAGES". STAVBINSKO DRUŠTVO JE ROJAKOM V VELIKO POMOČ! NAŠE STAVBINSKO društvo "SLOVENSKI DOM" je pomagalo že tisočem na različne načine. Marsikateri Slovenec lastuje danes svoj lastni dom in pri tem mu je pomagalo naše stavbinsko društvo. BOLJŠEGA SISTEMA za hranjenje denarja ni, kakor je pri stavbinskem društvu. KUPITE SI OD DRUŠTVA delnic za kolikor zmorete in hranite tedensko, pomalem in čez čas si boste veliko prihranili. Začnite hraniti danes in ne čakajte na jutri! NADZORNIKI: Anton Gregorich Andrew Glavach, Frank Kozjek, Peter Prah, Max Omerzel. E3E ■ ^^ H ■ ■ ima KNJIGARNA EDINOST zveze in za Ameriko glavno zastopstvo Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, .75 1.00 .35 .35 5.00 1.50 1.00 1.50 Iz starega kraja Povesti in razne knjige. Hudo brezdno. Povest $ .35 Tri povesti......................40 Kozaki. Povest ............ Knezova Knjižnica. Gospod Lisec. Povest..... Brez Vere. Dr. M. Ope- katovi govori. ........... Za Resnico. Dr. M. Ope- katovi govori................ Hand . Woerterbuch, Nemško Slov. Slovar .. Življenje svetnikov vel. izd. broš....................... 3.00 Junakinja iz Štajra .... Tolovaj Mataj ............ John Marija Poljhar, Roman ....................... Jos. Jurčič, 2. z v, mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — Košter-ski žolnir — Smukova ženitev — Grad Roji-nje, Golida. Broš. 80c. 9 zv. Jurčičevi spisi Ro-kovnjači. Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal ko je kradel krompir. — Ponarejeni bankovci........................... 1.00 Mladi Gozdar .............. Vera. Roman .............. Zločinci...................... Za Miljoni. Roman .... Zgodbe Zdr. Muznika. Povest ......................... Mlekarstvo................ Perutninar — drugi let. meh. vez................... Krščanski nauk za prvence .......................... Zgodbe Sv. Pisma dva zvezka trdo vezana_____ 10.00 Kratko navodilo za po-božnost, do matere božje, kralj, src................. O dveh grehih. 13 govorov za moralo......... Začetek in Konec _________ Zgodovina 17. peš polka................................ Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ...... 1.00 Zgodovina Fare Škoc- jan pri Dobravah ........ Za krščanski socializem ............................. Martin Krpan iz Vrha Slepi Palčki ................ Boj s prirodo................ GLASBA. Aljaž, Slovenska pesmarica |L zv. ................$ Aljaž, Slovenska pesmarica II. z v. ... ............. 1.25 Bernik, Kraljica Maj-nika, trye mešani zbori A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura ........ Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura .... Posamezni gl. .............. Foerster, Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali tri moške Posamezni glas .20 .15 .06 smo pravkar dobili naslednje knjige. mešani zbor deloma za orgle, Partitura ......... 1.00 Posamezni glas............ Kimovec, Ceščena bodi Kraljica, Partitura .... Posamezni glas.........i.. Miklošič, Slovenska sv. maša, za mešani zbor. Partitura.................... Posamezni glas ............ Medved, Bonre Deus.. Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje Čuj Premila, Partitura Sattner, Bratom Orlom Partitura ..................... Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in mešane zbore............. 2. /0 Miller, Lumpaci Vaga- bund. Kupleti .............. 1.00 Pevskim društvam Dve Sliki, Ksaver Meško . .50 Edip na Kolonu...........20 Erazem Predjamski.......25 Fabijola, povest iz rimskih časov.................. Franc Erjavec zbrani spisi I zv.................... Furij,De Amicis novela .. Genovefa................... Gladiatorji zgodovinski roman dva zvezka ......... Gospodarica sveta ........ .50 .15 .20 ? •> .25 45 •75 •75 leta Pugelj ........ Xj00 Varčna Naša Na negotovih potih.......30 Na različnih potih ....... .45 Na Krivih potih, Zaljski.. .25 Na Preriji ...............30 Narodne pripovedke.......35 Narod, ki izumira........ .25 •45 kuharica 1.00 Naša Ančka Naše življenje, Ksaver Meško ................. 1.5°, Nedolžnost, Krištof Smid. 75 •45 Gruda umira ............60 Grof Radecki.............30 Gusarji ......................... 1.00 Helena, vez..............50 Iz modernega sveta..... 1.25 .35 Ifi^alec, spisal Dostojevski .75 Ikonija...................35 Izlet G. Broučka .........50 Iz življenja za življenje, .60 Nihilist, povest...........40 35 Obiski, Cankar .......... 1.25 Oče naš, povest...........75 Odiseja........... Oglednica, Fr. Zakrajšek . Ob tihih večerih, Meško, vezana. . . ............ Pripovesti o Petru velikem Paberki iz Roza ........ Petelinov Janez ._____ Učitelj v boju proti alkoholizmu I. del...............25 Učitelj v boju proti alkoholizmu II. del............. 45 Umna živinoreja .........45 Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik.................. 1.25 Zaznamek okrajšave kores-pondenčnih pisem ........ 1.00 janjih.................. r.oo Krivoprisežnik, mešane vloge narodna igra s petjem.. .75 Lovski Tat................75 Lepa maska, pouk o maski ran ju .................25 Marija Stuart tragedija v petih dejanjih ............75 Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih.........50 Zdravilna želišča ........ .45'Marta opera..............15 1.00 ♦75 •25 .60 •35 •25 IGRE. .50 .75 .75 .75 .55 1.00 .90 .50 .75 .60 .75 .60 .10 .20 .10 .15 .45 .15 .15 .30 Fdda, drama v štirih dejanjih......................$ Gringori, igrokaz v e- nem dejanju .................10 posebne cene pri večjih naročilih. Janko in Metka, bajna igra v štirih dejanjih.. Lornjon, igra ................ Perzijski šal................. Po dvajsetih letih ........ Prečijoza, igra v štirih dejanjih...................... PuŠčavnikov zvonček komična opera ............ Ujetniki carevne. Veselo igra v dveh dejanjih.............................. Zbirka ljudskih iger. 12. snopič .................... 2. snopič Vedeževalka Kmet Herod — Župan sardamski — Jeza nad petelinom in kes. — 7 in 8 snopič. Sinovo maščevanje — Za letovišče — Občinski tepček — Dve Materi — Než-ka z Bleda — Najdena .50 j hči. — 9 snopič. Na Betlehemskih poljanah — Kazen ne izostane — Očetova kletev — Cašica kave ................ 10 .snopič. Fernando strah Avstrije ali izpre-obrnjenje roparja — Rdeči nosovi — Zdaj gre sem zdaj pa tja — Poštna skrivnost ali začarano pismo................ 11 snopič. Večna mladost in večna lepota — Repoštev — Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava ko dolga pravda........................ 16 snopič. Mojstra Križnika božični večer. — Svojeglavna Minka...... 17 snopič. Dimež, stra-h Kranjske dežele. — Oh ta Polona — Prisiljen povesti I. in III. zv..... JO 1 Peter Pavel, glavar Jagode.................50 Pikova dama .. Jeruzalemski Romar.......30 Po strani klobuk.........75 Junakinja iz Stajra ...... 1.50 Junaštvo in zvestoba..... 1.00 POUČNE KNJIGE. damo jJur^icevi zbrani spisi vsak Abecednik .............. .45 zvezek................. 1.00 Angleščina brez učitelja.. .35 zv. Narodne pravljice in pripovdke. — Spomin ■40 .50 .95 .60 .30 1.25 .10 .75 .75 .20 na deda. — Jurij Kozjek — Jesenska noč med slov. Polharji — Domen — Dva prij jatelja............;..... 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet............... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Koz-lovska sodba v Višnji gori — Dva brata ............ 5. z v. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej I dvema stoloma .......... '6. zv. Doktor Zober — jTugomer .............. 7. zv. Lepa vila — Lipe j g j— Pipa tobaka — Moč in pravica v vojni krajini — Pravda med bratoma .... 8. z v. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošliivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca ......... Kaj se je Maksu sanjalo.. .20 Kobzar................. 1.00 Korejska Brata..........30 Kresalo duhov. Spisal P. A. Sheehan.................$1.00 Krištof Kolumb ..........60 Breskev in marelica ____ Besednjak angleški Dictionary . ......................... 1.00 Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern . .. 5.00 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja............... Domači živinozdravnik Du- lar'.......................75 Društveni govornik.....1.00 Ženinom in nevestam _ RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. Tomin •45 šek.....................$ Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v zvezkih, mehko, vezani .................. Ameriški Slovenci, kaj hočemo, A. Tomec.......... Franc Pire, življenjepis .. Friderik Baraga, meh. vez. III. Slov. Kat. shod v Ljubljani .................... Katoliški shod v Ljubljani Kitajci in Japonci........ 45 Koledarji Ave Maria letniki 1918.—1920. in 1922 po znižani ceni .................25 Koledar dr. sv. Mohorja IQ21.....................20 Krištof Kolumb, Odkritje Amerike.................45 Krščansko naravoslovje .. .75 Kratka zgodovina Slov. •25 .20 1.50 .05 35 45 •35 1.00 Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih .... .50 Mati dramska slika v 3. delanjih ...................75 j Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah.......50 Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in epilogom .....................20 vliklova Zala...........60 Na smrt obsojeni, mešane vloge v 3. dejanjih ...... 45 Na krivih potih..........20 Nižava. Muzikalna drama predigro..............20. Nedeljske ure na Društvenih nih odrih, 4 kratke igre: a ženske vloge; nevesta z Libana, ženin z Nazare-ta, seljski angelj in dve rokinji..................50 K Mamici igra za otroke.. .05 Okrutna šala. Šaljiva igra v 4 dejanjih..............75 Db vojski, Krek j na opera................20 Vesela vaška igra v 3 dejanjih.............35 Metoda Hrv. in Srbov . i...........21 A^i-'...... Kratka zjrodovina Slov. Orhc, ,n drug, fo, ,gra za slovstva................ 1.00 T3 A .....1* " Vr ' ' *.V * * ^ 1 , - 1»* » - . Sm t• Prodana nevesta. Komic- Francoska slovnica.......7r! Milosrčnost do živali, za ' _ ... i _1 . * ' lid opt Gospodarski nauki........50 mlade in stare.............25 Ploha. Gospodinjstvo.......... 1.00 Mlada leta I. knj. Dr. J. E. Gorsko - Slovenski slovar Kreka ....... r.ooj Proslava 'Cirila in _ A. Dokler trd. vez.......3.00 Moderna družba ,n cerkev .25 Reklamacije in prizor . S0 Gospodarska geografija.. 1.25 Narodno gospodarski eseji -35 Slovenska Talija I sv " 50 Grafenauer Slov. čitanka Nasa država ...... '75 Razvalina življenja.'Žalo^ ' za srednje sole .........75 Nasa.pota, I. m II. zv. oba .40 . d . ^ [........ H.gijena na kmetih.......75 °b 50-letn«c. Dr. Janeza Donna DiaJna J j Kako si ohranimo ljubo .................25 Slovenski Oder, I. vz. igre zdravje . .................25; Občinsko posredništvo-----75 za mešane vloge; Sloven- Kateheze za prvence......35 Osnutek, Slov. nar. gospo- j ski oder. Pri kapelici in Katekizem slov.-angl..... 45 darstvo....................-45 "čarovnica" . . .T.. Knjigovodstvo.......... .25 Osmero Blagrov, nauk za Slovenski oder. II. zv V Kratka Katehetika........20 srečno življenje, vezan ,.00; boju za k,. moške Knjiga uradnih vlog .... ^45 O sv. Cirilu m Metodu .. .50 ^ PaIčkj me§ - 50 Cirilu in Metodu Kubična računica.........75 Peter Barbaric..........95 Mladeničem, prevz. škof Podobe iz misijonskih dežel .30 •45 .60 .30 .30 .30 prevz. Jeglič...................40, Pogled v novi svet Nasveti za hišo in dom .. .75 " Nasveti za hišo in dom, trdo vez............... 1.00 Naše gobe............... 1.50 Nemščina brez učitelja I. zvezek ..................45 zvezek .............. 45 05 Prilike P. Bonaventura ... .35 Slovenski župani..........25 Slovenci, Erjavec ....... 1.25 Slov. rast. imenik.......25 Slike iz Belokrajine.....30 Sveta Rusija ............ 45 Seviljski brivec. Komična opera.................. Sfinga. Drama v 4 dejanjih.................... Sin. Drama v 4 dejanjih .. Trubadur, opera ......... 45 Tajnost. Komična opera. . .20 Tekma. Drama v 3 deja- .20 •50 •75 II. Križem sveta .................30 Krivec.................50 Naša zdravila...........60 Kraljica mučenica, vez .. i.oo'Nauk o čebelarstvu......50 Kraljevič Ivan vez.......50 Občinski red ............ 45 Kraljevi vitez .......... 1.00 Osnutek Slov. Narodnega Kratka povest o Antikri- Gospodarstva.............75 stu.....................30 Osnovna navodila za zdrav- Ljudska Knjižnica: * !lHc Marije ...........15 ;,r, , .Turški kriz.............-jc v ladar.................40 t-u y - * Tihotapec...............60 \r •1 * " " * Y> n........"Z *5° Užitkarji. Kmečka žalo- Vojska na Balkanu, meh. igra . ...................20 Perutninar...............20 zv. Znamenje štirih.. 1.00 Pregledna karta S. H. S... zv. Darovana ........ zv. Jernač Ziflagovač . zv. Malo življenje .... Zadnja kmečka voj- zv 1.25 POVESTI IN ROMANI. :so stan je zaničevan Foerster, Cecilija Cerkvena pesmarica II. zvezek........................ Grum, deset Obhajil- nih peSfrii .................... Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor Partitura ..................... Hladnik, Ave 17 Marijinih pesmi, mešani zbor, solospeve, sprem- .30 Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešani zbor Partitura .... Posamezni glas .......... Kimovec, missa de An- gelis Partitura ............ Posamezni glas............ Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za 1. 2. 3- 4- 5-ska 7. z v. Prihajač ..........60 9. zv. Kako sem se jaz likal 1., II. in III. zv. ........ 1.25 14. zv. Ljubljanske slike. .75 15. zv. Juan Miseria.......50 16. zv. Ne v Ameriko •25 •75 zv. Gozdarjev sin .50 Podkovstvo .35 Podrobni načrt za prouče-.65 vanje veronauka na ljudskih šolah.............. Praktični skdjar ........ 2.00 Poštno izrazoslovje.......25 Praktični hitri računar, vez. v slov. ali angleškem jeziku Pravila za oliko.......... Poljedelstvo I. in II. zv. po Pravoslovje............ •75 30 25 •75 vezana..................75 Vojska in Mir, Iz. J. T. .45 Več luči, dva zvezka...... .20 Zgodovina Brežiške župnije- • • :...................95 Zgodovina Cerkljanske fare Zgodovina fara ljubljanske škofije................... 45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj.. 1.25 Zgodovina srednjega veka. .75 Zapiski iz Dunaja.........10 IGRE. Afričanka opera v 5 dejanjih .....................35 3- Avstrijska ekspedicija •45 .50 Arsene Lupin .......... 1.00 Beli rojaki............. .65 Bele noči .............. •50 .75 Bilke.................. •30 Barvaste črepinje ........ $ -3 S Bitka Pri Visu .......... •45 Boj in Zmaga ........... •45 1.00 "Boy" Louis Coloma ____ •75 Cerkvica na Skali, ali pla- čilo sveta ............... 1.00 Car in Tesar ............ 35 .35 Cesar Maks in Mehika . .25 Cvet in Sad, trdo vez..... •7S .50 Četrtek, povest ......... •75 .20 Črna smrt............. •75 Deteljica Janez Ciglar____ •75 Don Kišot iz la Manhe . .50 18. zv. Roža sveta ....... 1.50 Malenkost P. L. Coloma roman................... Most v življenje .........50 Maksimilijan, cesar mehi- kanski...................30 Marija naša pomočnica, povest .................... 45 May Ery, povest.........30 .75 Računar v kronski veljavi. Mlada ljubezen vez. Mladi Samotar........... Mimo ciljev ............ Moje življenje .......... Morski razbojnik, vez. .. Mrtvo mesto, trdo vez. .. Njiva, Ksaver Meško .... Na krvavih poljanah ..'.. Naši ljudje ............ Na valovih južnega morja 60 45 . . 75 Rabojemno pravo.........45 Reja domačih zajcev.....45 1.25 Ročni spisovnik...........35 Slovenski pravopis........50 Slovarček k Ovidijevim pesmim, Doki....................75 Slovanske besede v slovenščini ..........................75 Sadno vino ali sadjevec .. .50 Sadje v gospodinjstvu.....75 Slov. Lat. Nemški rastlinski imenik ...............25 Slov. stenografična čitanka .59 Slov. stenografija I del. .. .60 Slov. stenografija II. del.. .60 Samoznaki slov. stenografije .....................15 .75 Andrej Hofer, Ljudska igra 1.50 •35 •50 .70 1.00 1.00 •15 1.50 40 ^25 Zaloga slovenski, angle ških molitvenikov, rožnih vencev,' in vsakovrstnih devocionalij. - Pišite po cenik. v 5 dejanjih..............50 Azazel. Žaloigra v 4 dejanjih . ..................$ .50 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih. .............50 Burke in šaljivi prizori... .75 Carostrelec. Romantična opera ...................20 Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem....... 45 Divji lovec, ............ .35 Dolina solz. Tri enodejan- ke.....................50 Gorenjski slavček komična opera v 3 dejanjih.........20 Goslarica naše ljube Gos- Pe.......................25 Jenufa. Opera iz morav-sko kmečkega življenia .. .20 Kacijaner, tragedija v 5. de- Volkašin................45 Veseloigre in šaljivi prizori .....................50 Vrag in Katra. Opera v 3 dejanjih.................20 Za križ in Svobodo.......35 Zbirka ljudskih iger: zvezek, občinski tepček Zbirka, 13 snopič: Vestal-ka, Smrt Marije device; Marijin otrok, same ženske vloge.................. Zbirka, 14. snopič: Junaška deklica; Materin blagoslov, ženske vloge: Sv. Boštjan, M. ul................... Zbirka, 15. snopič: Fabiola in Neža, ženske vloge; Turki pred Dunajem, Mož. vi. Zbirka, 20. snopič, Sv. Just, M. vloge; Ljubezen mari-jinega otroka, ženske vi... Za križ in svobodo...... Zbirka ljudskih iger 18-19 NABOŽNE KNJIGE. Duhovne Vaje za Duhovnike, Urban Nežman, trdo vezane .................. Jedro Katoliškega nauka, trdo vez. ................. Kratka zgodovina K. Cerkve .......•............. Lurški čudeži.............75 Ludovika Blozija.........35 Mesija. Jeglič.............35 Na poti v večnost.......75 ■30 30 -3° 30 •30 ■35 •35 1.00 •95 •75 Ako ne vidite v našem imeniku knjige, katero želite, pišite nam in preskrbeli Vam jo bomo. - Naročilom priložite potrebno svoto v money ordru, čeku, denarju ali znai KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, III. __________ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE £eli vtem rojakom in rojaki-njam v naselbini Michael Progar ZASTOPNIK Edinosti in Ave Maria. 2231 No. 8th St. SHEBOYGAN, WIS. Phone: 964-J. JAMES k YONINKLL PLUMBING AND HEATING. 913 Indiana ave. SHEBOYGAN, WIS. Phone: 1152-J. JOHN GRANDLIC IN SIN URAR IN ZLATAR Vošči vsem rojakom vesele praznike in veliko piruhov. SHEBOYGAN, WIS. PANTZER LUMBER CO. EVERYTHING TO BUILD ANYTHING. Office and Yard: 110 So. 14th Street, (Near Bridge.) SHEBOYGAN, WIS. Phone: 181. SOUTH SIDE DRUG STORE Alvin H. Trester, Prop. THE REXALL STORE 814 Indian^ave. SHEBOYGAN, WIS. JACOB GEREND FURNITURE _ UPHOLSTERING UNDERTAKING SHEBOYGAN, WIS. Telephone: Store 3775; Res. 1774. ; Ht Ht ^t? fl? Hj? ft? f|? ft? X EUREKA | * Električni "Vacuum Cleaner" Vam + i, —-— pripeljamo na Vaš dom. --♦ IBF8ZA PROSTO POIZKUSNJO -^tl i ♦ ^ Ne stepajte Vaši preprog to spomlad. «ft — Rabite naše čistilce za preproge +1* + "Vacuum Cleaner". Stepanje škodu- ^ je preprogam, čiščenje s "Vacuum ^ ^ Cleanerjem" ga nisar ne poškoduje. ! ACKER ELECTRICAL CO. ! + + SHEBOYGAN, WIS. * + * Pralni stroji na elektriko so na razprodaji še par dnt! Nabavite si vaš pralni stroj sedaj, ko dobite velik popust. Stroj, ki' ga vidite na sliki, se je priljubil vsem radi praktičnosti. Pridite in oglejte si jih. Pokazali jih vam bomo kako delujejo. Sedaj jih razprodajamo. Nezamu-dite prilike! SHEBOYGAN COFFEE CO. 908 NORTH 8th STREET, SHEBOYGAN, WIS. Phone: 1599-J. Trilling Hardware Co Sheboygan Leading Hardware Store 901 MICHIGAN AVENUE SHEBOYGAN, WISCONSIN Telephone 1190 GORENZ & MARKELZ 402 SOUTH 13th STREET SHEBOYGAN, WIS. Phone 2959 V naši trgovini dobite vedno dobro sveže meso ter prave sta-rokranjske klobase. Istotako vsakovrstno prekajeno meso. ROJAKOM SE PRIPOROČA* MO V NAKLONJENOST! SHEBOYGAN COAL CO. COAL and WOOD Telephone: Office: 16. Branch Office Tel.: 196. PRI NAS DOBITE VEDNO POŠTENO IN TOČNO POSTREŽBO. VSEM SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENO SHEBOYGAN, WIS. Velikonočna Razprodaja 7AQTnNIDAJEMO TE DNI RAZNA 1 KJl\ J DARILA Z SUKNJAMI, O- BLEKAMI IN CREVLJAMI! DRY GOODS STORE Cor. 18th & Paulina Sts. Chicago, 111. BUDWEISER MALT in Hops za delati domače pivo zavoj 52c LA SWISS MALT LOO Malt Extract and Choice Hops set 53c STEKLENICE za pivo ki držijo kvart močne, na vrh gladke ducat: 69c KUPITE VASE VELIKONOČNE OBLEKE IN SUKNJE OD NAS IN PRIHRANITE DENAR! NAJNOVEJŠE SPOMLADANSKE SUKNJE! Za ženske in dekleta krasne spomladne suknje pisane in s stripes narejene iz "Velour ali Polo" blaga V vseh barvah in različnostih na izbero, ki so stale dosedaj: $30.00. Sedaj stanejo samo: $11.95 ŽENSKE SPOMLADANSKE OBLEKE. 500 ženskih spomladnih oblek najnovejše mode iz finega blaga "Canton Crepe" Charmeuse, Mes-saline, Taffeta, Rusianary Crepe, itd. v najnovejših barvah, vredne $25.00. Sedaj po posebni ceni $16-95 VELIKONOČNI NOVI "SLIPERJ1" PO NIZKI CENI! - SUKNJE IN KAPE ZA DEKLETA!.- Velika izbira otroških in dekliških sukenj in kap najnovejše vrste iz gladkega in kocastega blaga v vseh barvah velikost do 14. redna cena $15.00 tfJT QC sedaj jih dobite po posebni ceni: ....................................«p#«5r& VELIKONOČNI' KLOBUKI. Velika izbira ženskih klobukov spomladne mode. Vredni po $7.50 Sedaj samo: $3.95 OBLEKE ZA DEKLICE. "Organdy ali Lawn Dresses" za deklice, embroidirane bele ali pdbrvane. $1.69 OBLEKE ZA FANTE ki se operejo iz Poge-se ali Satene s žepi redna cena $2.98. Sedaj $1.39 7 A QTY^M I fant<>vske kape za spomlad, pase, ovratnice * J damo z vsako fantovsko obleko. NAJNOVEJŠI "S^EDE SLIPPERS" Za ženske in dekleta lepe spomladne "Suede Slippers" sive ali rujave, vojaške ali nizke pete. Vredne 6.50 QC ..Sedaj samo ................ OTROŠKI SLIPPERJI. Kombinirano barvano usnje, lepo narejene velikost 4 do 8. Vredne Čl CQ $3.00. Sedaj .................. «pi.«JJ SLIPPERJI ZA DEKLETA. Za odraščene dekleta iz svetlega usnja slipperji iz navadnega ali pobarvanega usnja ozke ali široke 2^do 7. CO. QC Prava cena $4.00 Sedaj:...... "OXFORDS" ZA FANTE. $4. in $5. fantovske čevlje iz telečjega naravnega ali barvanega usnja. Podplati prišiti so najboljše kvalite- <£0 QQ te par: ....................... "SLIPPERJI ZA DEKLETA. $3.00 dekliške čevlje iz svetlega usnja dobro narejene "Fancy strap C9 *7 C style" velikost 8*A do 2. par:.. FANTOVSKE OBLEKE Z 2 HLAČAMI. Velika vrednost na vseh fabriciranih oblekah z 2 hlačami do kolen najnovejše vrste velikost QC od 7. do 16. leta. Posebna cena ............ NOVE FANTOVSKE OBLEKE. Iz volnenega blaga s prišitimi žepi z posebnim ukrojenim hrbtom. Spomladna izbera velikost 0O QC od 7. do 18. leta posebna cena ............ POVRŠNE SUKNJE ZA FANTE barvane narejene iz najboljšega blaga "Double(£C OC Breasted" mode velikost od 3 do 8. Sedaj . KLOBUKI ZA VELIKONOČ za fante najnovejše vrste v novih barvah in Clothing oblikah so sedaj naprej od 39c FANTOVSKE BLUZE iz svile narejene lepe rižaste trajno barvane za...... $1.25 MOŠKE SRAJCE Praznične srajce narejene iz svile trajno barvane velikost od 14. do 17- Redna cena $ 2.48. Sedaj samo. ŠIROKE SRAJCE za može takozvane "English Broadcloth Shirts" rujave, sive in bele s d^O A O primerjajočo barvo v vse velikostih, vredne $3.98. Sedaj samo........ KAPE ZA FANTE najnovejše mode za spomlad, svetle in temne barve v vseh velikostih fiQp po ceni .............................................................. Lion-Dry-Goods-Store - Cor. 18th & Paulina Sts i _ _- _ PRI KITAJSKEM CESARJU. (Nadaljevanje s 1. strani.) dejanje je bilo sila dolgočasno. hranitev Čistosti pisave; vidimo, da Kitajec lepo pisavo visoko ceni in da ima lepopisje za umetnost. — Preiskovanje je trajalo dve uri, šalili smo se vmes in govorili o umetnosti. Pri odhodu mi je cesar rekel, da bo tudi cesarico pregovoril, naj si da oči preiskati, in da bo gotovo privolila. Dovolil mi je tudi, da sem napravil par fotografičnih posnetkov. Drugega večera mi je poslal dve krasni vazi iz porcelana, modro pobarvani, in dva krožnika. Poznje sem zvedel, da so bili to izdelki cesarjeve tovarne porcelana, ki je pa le tri leta, 1909—1912, nosila žig sedanjega cesarja Hsuan Tunga, Opravičilo: Moja hči Lojzika je manjkala dva dni v šoli, ker je dobila malega bratca. Ce bi se prihodnji teden še zgodilo, Vas prosim, da ji opravičite zamudo. VESELE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO rojakom v naselbini! Draginja: 2ena pride s trga in jadi-kuje: v vodo grem, ustrelim se, obesim se! Tako visoke cene. Saj ni mogoče živeti. Mož jo posluša skomigne z rameni in nekaj sam pri sebi računa. Žena: Kaj naj naredim za božjo voljo povej ? Mož: Treba je živeti dalje, ljuba moja, ne gre drugače. Žena zakaj ? Mož: Ker sem izračunal, da so tržne cene vendar še nekoliko nižje kakor pogrebni stroški. Pri zobozdravniku. Prvi pomočnik (lepi mladi gospodični): Zob, ki sem ga Vam izdrl mi lahko pustite za spomin. Gospodična: Zakaj pa ne? Prav rada. Drugi pomočnik zavistno: Ali si smem izdreti tudi jaz enega gospodična? . *r .-o- Ni čuda. Miha. To je pa res čudno; kakor stopiš v sodnijo pa si že obsojen. Luka: To se ti zdi čudno? Ko pa je toliko paragrafov zoper enega samega Človeka. -o- Samopomoč. Matevž Pajek se je vračal okrog druge ure ponoči domov. Na ulici sreča mlado dekle, jo vstavi in vpraša: "Kaj pa delate tako pozno na ulici?" "Iščem podporo za brezposelne . . Pri vaji: Režiser igralcu: Več temperamenta, več temperamenta ! Gospod Danilo v Vašem u-miranju je premalo življenja. -o- V gledališču. Žena možu: Zakaj se pa tako grdo držiš, Janez? Mož: Noga mi je zaspala. Žena saj ni čuda, zadnje Najdebelejsi človek na svetu je neki brivec v Sla-tincih na Češkem. Možakar tehta 245 kg čez pas meri 2 m, ne kadi in ne uživa alkohola. Za obleko potrebuje 6.40 m. blaga. Zaradi debelosti ne more spati leže, temveč kleče. Otrok ima četvero. -o- Bodi vedno v krogu svoje dece! Drži jih okrog sebe noč in dan! Ljubi jih .in oni naj ljubijo tebe v teh edino lepih letih! Ker ta so tvoja samo v tem kratkem snu detinstva, a ne pozneje. - Schefer. NOVA MODERNA KROJAČNICA Izdelujem moške in ženske obleke po meri. Popravljam, likam in gladim ženske in moške obleke. — Ročno delo. — Cene zmerne. — Postrežba točna in poštena. Se priporočam rojakom Slovencem zlasti Prekmurskim Slovencem v naklonjenost! Vinko Mlakar SLOVENSKI KROJAŠKI ATELJE 1518 — West 21st Street, CHICAGO. 1907 BLUE ISLAND AVE. SLOVENSKEMU OMClNSTVU SE PRIPOROČAM ZA NAKUP RAZNEGA POHIŠTVA. PRODAJAMO ZA GOTOV DENAR IN NA ODPLAČILA. ZLASTI SE PRIPOROČAM PRI NAKUPU RAZNI« PECI ZA PREMOG ALI PLIN POSEBEJ, KAKOR TUDI ZA OBOJE SKUPAJ. V ZALOGI IMAM VEDNO TUDI RAZNOVRSTNO NAJBOLJŠE POHIŠTVO. PRI MENI DOBITE VEDNO PRVOVRSTNO BLAGO ZA ZMER. NO CENO. — NA TISOČE SEM ŽE ZADOVOLJIL Z MOJIM BLAGOM. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Phones: CANAL 6138 ROOSEVELT 2107 OTROŠKI VOZIČKI V ZALOGI imamo vsakovrstne vozičke za otroke. Narejeni fino in trpežno. Prodajamo jih od $16.50 naprej, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM J. L. TELSER "Furniture and Variety Man" 2107-11 W. 22nd St. Chicago, III. NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA NAKUP POHIŠTVA. KARKOLI KUPITE TUKAJ SI PRIHRANITE DENAR I IZ GOSPODARSKEGA OZIRA BO KORISTNO ZA VAS, AKO KUPITE POHIŠTVO ZA VAŠ DOM V TEJ TRGOVINI. POIZKUŠNJA BO PREPRIČALA VAS, KAKOR JE TUDI DRUGE, DA JE TO NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA NAKUP POHIŠTVA! PEČ ZA PLIN V NAŠI trgovini si lahko izberete vsakovrstne peči za plin in premog ali za oboje skupaj. Tak kot ga vidite na sliki stane: $7 9.5.0 KRASNA OPREMA ZA SPALNO SOBO. "A WIDE RANGE OF WALNUT FINISH & SOLID WALNUT BED ROOM SUITES." Vse je narejeno iz finega lesa. Pridite v našo trgovino in oglejte si pohištvo.