Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) :t=>c (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, p:i slovenske ali slovanske kvvi v lej deželi, je do-hrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote po P j starr URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION 1 j i v. ll- —Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland. O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1923. '■ <0. 12 \ h: STEV. 12 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 20TI1 1929 — SREDA, 20. MAItCA 1929 VOL. V. — LETNIK V. drobne vesti iz "S CLEVELANDA Ll S. I S V nedeljo 17. marca sta se f ila v Clevelanda sobrat An-in Zbašnik, glavni predsednik, li. s°brat John Balkovec, glavni ealnf?i^0rnik J< S. K. Jednote; oba L ^tsburgha. Dopoldne sta se feježila seje društva št. 37 P P 'L popoldne sta se oglasila |l nekaterih prijateljih, zve- !kos)l' v ni)!’1 ki ,r sbl p; po V i '/.o odpotovala. Pondeljek 18. marca zvečer 5 'ila v clevelandskem mest-K vaiiiP1 avditoriju slovesno otvor-•ja.. |ra razstava vseh narodov.” prtwf (atner^ki himni, predstavi u,ienXr nikov različnih narod-1 *n pozdravnih govorih ys nega managerja Hopkinsa godben Hi komadih otvorila razstavo ivosti 1 v Clevelandu bivajočih na-. o°.sti gospa Pavla Lovše to-fi' na^° Pesmijo. Lahko I0n lj°. nekoliko ponosni, da je v hega , 1J°nskem Clevelandu, kjer so ice . O. ,^1 nekaterih _>a niesoj takorekoč narodnosti mnogo števil- zastopane kot Slovenci, pše f“lila Program baš naša slo-13.r).>jl ® a umetnica. Slovenska l111 ;ie izzvala živahen aplavz n»«iS4a7tSOČerimi P°setniki- L '^ava bo odprta vsaki dan r tedna od poldne do enaj- L Zvečer. Rojaki, katerim F (°Pušča, naj ne zamudijo Ph(;ftave- ker bodo za vstop-I ® centov videli nošo, na-mer?Wfii? Urnetnost, domovanja in ^ne posebnosti 30 narodov •eg{l sveta, .Rinovi in ki so vsi s svo-hčerami pripo- pli L- ,^e|e beličini tega mesta in i y ■ ' udi Slovenci smo čast- *rvae"b '‘e °^an‘ na razstavi, zakar vsemu priprav- fs rU odbovu, posebno pa še ]doi-W. Mally. Dvakrat je n,cen v programu tudi na- f>bši V<^v?kih Sokolov. °pis razstave bo la j 611 enkrat pozneje. Za E j Kj na niestu priporočilo, sldžnr, tc'evelandski rojaki po ^ to ustavo. l.ieno° naj s* slovensko hišo havi,OI!,remo’ in ogledajo naj e drugih narodnosti. V AR ni hod*? zabava, ampak tujek v,., i. er se seznanimo ite na •dstev foh. način na TEDENSKI PREGLED LEGENDE 0 CVETLICAH POT STARE OBLEKE z načinom življenja ki žive na treh konti- fbvensi, In n', ° dramsko društvo I filar*1 Ul v nedeljo F^nka** ^ese^etnico svojega borilo ..pri tej priliki b0 bo • nse£° ° polnoči.” er. Vr,r'Z01'.jena popoldne in Otečen' Ul-edni«i * en se Je oglasila Pva, fi VutS°spa Pavla Lov-^°doma lfiCe ' good bye” pred Jakg’r,;,! om°vino. Ce ni bi-°, C? “*"*• ■» ie danes, •lri i1;’ ki in’ vki-cala na par- 1 fr'ekosV ‘ese proti Evropi. on"'0 Pevko-u fatiiij 10 ^ružabnico Je ŽBl.v lePem ^eljg jih izborni ^ . pevko-umetnico bomo spominu, in Pr '° irlf“,vse najboljše jo kovino e na Povratku v net? na nogah- dagi ne- ak Ludviki Tn°gim Znani i ainik ga n« To in se kniia 2r„P,eracija- ki se je r je je bil° vzrok> o Btro^ pma posJ* Pet mesecev (Doi- drzal- Po- OW*'^| »4 2. 8trani) VELTKE POVODNJI so v drugi polovici preteklega tedna poplavile razne kraje naših jugovzhodnih držav. Najhujše so prizadeti countyji Conecuh, Escambia, Geneva in Coffee v Alabami. Pol ducata mest v omenjenih countyjih je poplava popolnoma odrezala od ostalega sveta. Ponekod, kot na primer v mestecu Elba, so videli letalci samo nekaj višjih poslopij štrleti iz vode. Letalec Jack C. York, ki je preletel poplavljene pokrajine, je .16. marca poročal, da je na tisoče ljudi zajela poplava, da ne morejo nikamor. Nahajajo se na hišnih strehah in drevesih, tuintam tudi na nekaterih gričkih, ki še molijo iz vode. Letalci jim mečejo hrano, posebno konzerve in prepečenec. Governer Alabame je mobiliziral državno milico, pomoč je ponudila zvezna vlada, Rdeči križ ir. večje število prostovoljcev. Koliko človeških življenj je zahtevala povodenj, se za enkrat še ne da povedati. Sodi se, da je izgubilo življenje okoli 25 oseb. Prebivalstvo mesta West Point v Georgiji je tudi zbežalo v hribe, ko je začela nara-ščaščati reka Chattahoochee. ŠPIJONOV se poslužujejo premogarske družbe v južnem Coloradu, da potom njih izvedo vse, kar ukrepajo delavci na svojih sejah in sestankih. To je o priliki nekega zasliševanja od državne industrijalne komisije, ki se je vršilo v Trinidadu, v hipnem razburjenju priznal Frank R. Wood, predsednik Temple Fuel Co. in bivši državni senator. Dejal je zastopnikom delavcev, da imajo na vsaki seji ali sestanku delavcev kompanije svoje ljudi, katerih namen je pozvedeti za vse, kar se na teh sestankih ukrepa. V LEGISLATURI države Wisconsin je bila sprejeta resolucija, s katero se poživlja zvezni kongres, naj dovoli toliko svoto denarja za izvedbo 14. amendmenta k zvezni ustavi. kot ga je dovolil za 18. amendment. Osemnajsti amendment, kot znano, prepoveduje izdelavo, uživanje, prodajo, prevoz in lastovanje opojnih pijač. štirinajsti amendment, ki je napravil ameriške črnce enakopravnim državljanom, določa, da vse osebe, ki so rojene ali naturalizirane v Zedinjenih državah, so upravičene do vseh državljanskih pravic, vključivši volilno pravico. Dalje določa, da se zastopstvo v zveznem kongresu primerno zniža državi, katera enakopravnim državljanom odreka volilno pravico. V južnih državah, kjer biva mnogo črncev, se to sistematično vrši, ter se milijonom črncev odreka volilna pravica. Goriomenjena resolucija pov-darja, da je bil le s pomočjo zastopnikov držav, ki kršijo 14. amendment, preglasovan predsednik Wilson, ki je vetiral su-haško postavo. PREDSEDNIK HOOVER je izjavil, da se pod njegovo administracijo ne bo dajalo privatnim družbam v najem nobene oljne rezerve ali drugih na ravnih bogastev, ki jih lastuje zvezna vlada, če tega ne bo zvezni kongres izrečno dovolil. Ako bi bila Hardingova administracija postopala v tem smislu, ne bi bilo prišlo do znanih oljnih škahdalov. (Dalje na 2. strani) Čim bolj se bliža pomlad, tem bolj pogosto se domislimo cvetlic, ki so njene vsakoletne spremljevalke. Cvetlice so vte-lešena lepota, zato jih ljubijo vsi narodi. Davni narodi so mnogim cvetlicam pripisovali božanski' izvor, ker se jim je menda pač zdelo, da more taka lepota biti neko posebno delo božanstev. O roži ali vrtnici pripoveduje legenda, da je zrastla iz krvi boginje Venere in nektarja. Ko je boginja Venera hitela k lepemu bogu Adonisu s čašo sladkega nektarja, je stopila na trn, ki ji je ranil nogo. Kri je poškropila mal grmiček ob poti in prav na isto mesto je kanilo tudi par kapljic nektarja iz čaše, ki jo jo Venera nesla v roki. Na grmiču, kjer sta se zmešala nektar in kri boginje, je hipoma zrastla sladko duhteča rdeča vrtnica. Vijolice je, glasom grške legende, ustvaril bog Jupiter. Neki dan se je lahkomiselni Jupiter v templju boginje Juno malo preveč sladkal duhovnici Io, in je le malo manjkalo, da ga pri tem ni zalotila njegova božanska soproga. Jupiter svoje ljubimke ni mogel hitro skriti, zato jo je izpremenil v belega junčka. Ker pa navadna trava ne bi bila primerna hrana za takega odličnega junčka, je Jupiter ustvaril vsepolno vijolic, po katerih se je pasel ta njegov junček. Vodna lilija izhaja, po indi-janski pravljici, iz Tupper Lake v sedanji državi New York. Na bregovih tega jezera je živel slaven glavar Wayotah (Blesteče Solnce), katerega so se bali vsi sovražniki. Istotam je živela najlepša deklica tistega rodu, imenovana Osseetab (Ptička). Mlada človeka sta se ljubila, toda stariši deklice niso marali privoliti v to zvezo, in so mladenko zaročili z nekim manj bojevitim glavarjem. Deklica se je pokorila volji starišev, Wayotah pa ni odnehal in jo je zasledoval v lahkem čolnu po jezeru. Ko je bil bežeči deklici že blizu, je ta skočila na iz vode molečo skalo, vrgla ljubimcu zadnji ljubezenski pogled, nakar je skočila v vodnfc globine. Wayotah jo je hotel rešiti, toda njeno truplo je izginilo. Drugi dan so ribiči na dotičnem mestu našli polno cvetočih vodnih lilij, vaški medici-nec pa. jim je pojasnil, da so te lilije pognale iz telesa lepe Os-seetah. Potonka ali peonija je po neki 5tari pravljici zrastla iz luninega žarka. Po drugi pravljici pa je nastala iz pastarice Paeonie, ki je močno zarudela, ko jo je bog Apolon ljubeznjivo pogledal. O postanku geranije ali pelargonije imajo lepo pravljico na Vzhodu. Neki dan je prerok Mohamed opral svojo srajco in jo obesil na grmiček divjega po-pelna ob potoku, da se posuši. Le malo časa je bilo treba, da se je srajca pod tropičnim solncem posušila, toda ko jo je prerok vzdignil, da jo obleče, je bil grmiček izpremenjen v košato geranijo, z vrhov katere so se vzdigovali briljantno rdeči cveti. Plavica (bachelor’s button) je veljala svoječasno med kmečkim prebivalstvom gotovih delov Evrope za nekak kažipot zakonske sreče. Mladi fant je utrgal cvet plavice zjutraj, ko ga je še pokrivala rosa. Ta cvet je spravil v žep, in ako je bil po 24 urah še svež, je pomenilo, da bo srečen s svojo zaročenko ali izvoljenko. Ako se je cvet posušil, kar se je Večkrat zgodilo, V tej deželi se zavrže mno go stare, ponošene obleke, ki bi lahko še dolgo služila svojemu namenu, če bi se malo popravila. V splošnem pa so v tem ozi VAŽEN NOVI ZAKON ZA GLASOVI Z RODNE INOZEMCE VSAK PO SVOJE f m, kakor v mnogih drugih, Američani precej ekstravagantni in potratni. Zašito obleko sc le malokje vidi, uzvzcmši, če si jo kak delavec, r^atakne za kakšno bolj umazano delo. Tuintam naletimo tudi na kakšno židovsko trgovino ponošenih oblek, ki pa ima svoje odjemalce le med najrevnejšimi sloji. Večina zavržene oblekel se je prejšne čase predelala in porabila v druge svrhe, kot ml primer za izdelavo papirja itd. Po završeni svetovni vojni se je pa ‘tudi “cunjarska industrija” v tej deželi |elo razvila, in se vodi na debeio|kot je že ame riška navada. Od ameriških kontraktorjev Kupujejo staro obleko večinoma francoske in nemške tvrdke. Po neki statistiki se pošlje iz Zedinjenih držav v Evropo približfto za pet milijonov dolarjev ponošene obleke. Evropske firme te obleke nekoliko očistijo in po potrebi popravijo, nakar jih pošljejo na trg. • Največ ponošene ameriške obleke se prodal mohamedanskemu prebivalstvu v Macedo-niji. Pa tudi na Grškem in drugih delih Balkana je dober trg za ponošene oblekie. Boljše vrste ponošena obleka gve v denar tudi po drugih, finančno boljše| stoječih deželah tfWope. Znano je, da marsikatera obleka, katero zavrže povprečni Američan, se zdi povprečnemu Evropejcu porabna še za precej časa. Amerika je menda edina dežela na svetu, kjer se stara obleka ne nosi in ponosi do britkega konca. Seveda so izjeme tudi tu, toda v splošnem le drži, da so Američani glede obleke precej potratni. Zelo dober trg za ponošene obleke nudi Turčija. Kot znano, je Kemal-paša, diktator Turčije, izdal odlok, da se mora prebivalstvo oblačiti po zapadnem načinu. To se tiče v prvi vrsti fesov, deloma pa tudi druge obleke. Ker prebivalstvo v splošnem ni premožno, se po večini zadovolji z importiranimi ponošenimi oblekami, katere je mogoče dobiti po ceni, ki je primerna financam. Posebno pridejo tu v poštev klobuki. Ker so fesi izgubili domovinsko pravico v novi Turčiji, jih je moralo prebivalstvo nadomestiti z drugimi pokrivali. Najbolj priljubljeni so tam trdi klobuki, ki jih tu imenujemo “derbies”. Seveda je malo pravovernih mo-sleminov, ki bi mogli za nov “derby” plačati od dveh do petih dolarjev ameriške vrednosti. Tej nepriliki so odpomogli trgovci s starimi oblekami, ki za-morejo svoje odjemalce preskrbeti z dosti čednimi “derbiji” po 25 do 50 centov komad. Glavo marsikafarega pravovernega pristaša preroka Mohameda pokriva dandanes klobuk, ki je v svojih lepših časih krasil glavo osovraženega Žida ali gjavra v Angliji ali Ameriki. o— ----------- Kjerkoli se vam ponudi prilika, spregovorite dobro besedo za našo vzorno, gospodarsko trdno in ne-pristransko J. S. K. Jednoto. pomenilo je, da bo nameravani zakon nesrečen. Mnogi ženitve željni fantje, katerim so se cveti plavic posušili v žepih, so vsled tega sklenili ostati samci. To je vzrok, da se plavica imenuje bachelor’s button. VSI IN OZ E MCI, KI SO PRIŠLI PRED LETOM 1921, MOREJO BITI NATURALIZIRANI Dne 26. in 27. februarja se je vršila v Ljubljani v palači oblastne direkcije državnih železnic konferenca češkoslova-ške-jugoslovanske tarifne zveze, ki je imela nalogo, da končno določi načela, po katerih naj bi se izdelala direktna tarifa za prevoz robe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta tarifa bo velikega pomena za gospodarski razvoj obeh držav. V Pirotu na jugoslovansko-bolgarski meji je bila dne 24. februarja otvorjena obmejna konferenca. Bolgarski delegati so bili prisrčno sprejeti, tako od mestnih oblasti kot od jugoslovanskih delegatov. Upati je, da bo konferenca odpravila vzroke za dolgotrajne obmejne neprilike med obema državama in da bo postavila temelj za boljše medsebojne odnošaje. Odvetnik dr. Beno Sabothy v Kranju bo ustanovil tekstilno delniško družbo “Kokra,” katere pravila je veliki župan že odobril. Družba, katere ustanovni občni zbor se je vršil 10. marca, namerava, kakor čuje-mo, graditi v Kranju večjo novo in moderno tekstilno tovarno. Iz Litije poročajo: — Z Gra-ča norega hriba pri Spodit jem Logu ob Savi je zdrvel plaz. ki je zasul nekega moža, name- Ta dežela hoče imeti spomlad o Velikinoči, pa naj vremenski bogovi še tako kljubujejo. če ne bo naravna, bo pa umetna. Cvetje umetnim potom producirajo tisočeri raat lin jaki, ptičje petje pa impor-tiramo iz Nemčije. Te dni je iz Hamburga priplula v New York barka, katero je oživljala jata 28,000 kanarčkov. * Komander Byrd je odkril veliko ozemlje na južnem tečaju. Dobro, da ni nobenega councilmana v njegovi ekspediciji, ker v tem slučaju bi tisto ozemlje kmalu razdelil na loto in jih prodajal Clevelandu za stavbišča, parke ali pa igrišča pingvin ov. * Smola je, če mlad, razposajen fant sedi v poltemnem gledališču in vščipne v roko svojo lepo sosedo, ki se pozneje izkaže, da je policajka. To se .je zgodilo Geo. Waltersu v Brooklynu. Fantje, ne ščipaj-te deklet v polutenfii, če se niste prej nad vsak dvom prepričali, da nimajo policijskih zvezd na junaških prsih! * V Siciliji je bil 2 11 o t n i Tony Giarzzo te dni obsojen na sto let ječe, radi ropa. V sto letih se bo fant že nasedel in izpa-metoval. * V Ljubljani so tatovi ukrati-li trgovcu Ruparju sod .fesihn, i držeč 78 litrov. Uzmoviči bodo na vsak način imeli kislo praznike, pa če jih policija zaloti ali ne. * V mestu Des Moines, Iowa, so v pretečenem letu zgradili 496 garaž za avtomobile in samo en hlev za konje. Iz tega se vidi, kam je prišla konjska slava. * Naša južna soseda, Mexico, je razsežna država, kjer se prebivalstvo lahko uri v tekanju. Tej umetnosti se je menda zahvaliti, da je v sedanji revoluciji poteklo še tako malo krvi. Povprečen Meksikanec menda rajši sam teče, kot bi pustil teči kri. V listih čitamo, da junaški rebeli večinoma pobegnejo, prodno se federalni vojaki približajo njih postojanki. Teči sicer ni častno, ampak je zdravo! * Pred osemnajstimi leti je neki farmer v Indiani naročil od trgovine z železnino v Indianapolisu železno peč. Naročilno pismo pa je bilo prinešeno na označeni naslov šele te dni. Neprijetnost zamude je še povečala okolnost, da tista tvrdka več ne eksistira. Torej osemnajst zim je moral ubogi farmer zmrzovati, in končno še peči dobil ni. * V državi Nebraski je farmer . | Charles Pavlik izven sezone I ustrelil rejenega fazana. Pri ; i tem ga je zalotil šerif in farmer I je plačal $118.32 za fazanovo | pečenko, kajti toliko je znašala kazen, s sodnimi stroški (; vred. Najbolj žalostno pri tem j pa je, da se je z drago fazanovo pečenko gostil šerif in ne farmer, ki jo je plačal. * Mesec rnarc je prihrumel v j deželo kot rjoveč lev, toda, po prerokovanju nekega šaljivcu. . bo odšel s pozorišča pohlevno Dalje na 2. strani .... V obeh zbornicah kongresa se : je dolgo razpravljalo o zakonskem načrtu, ki vsebuje daleko-sežno spremembo naturalizacij--.kega zakona. Načrt, ki ga je za- i četno sprejela reprezentativna zbornica, se je v marsičem razlikoval od sličnega načrta, ki ga je sprejel senat. Delegacija obeh zbornic (Conference) se je potem sporazumela glede enotne oblike načrta ir. načrt je bil v tej končni obliki sprejet od obeh zbornic kongresa ter ga je predsednik Coolidge podpisal v zadnjih urah svoje uprave. Ena izmed najvažnejših točk nove postave je ta, da omogoča takojšnjo “legalizacijo” in dosledno naturalizacijo onih ino-zemcev, ki so prišli v Združene Države pred dnem .8. junija 1921, katerega dne je stopil v veljavo prvi kvotni zakon, ali ki ne morejo dokazati, da so prišli zakonito v to deželo. Naturalizijski zakon predpisuje spričevalo o prihodu (certificate of arrival) za vse prosilce za naturalizacijo. Ako oblasti niso mogle najti zapiska o zakonitem prihodu, niso mogle izdati spričevala o prihodu in dotičniki niso mogli biti naturalizirani. Ta okolščina ni obteže-vala le onih,' ki so prišli nezakonito,*-marveč tudi mnogo tisoč inozemcev, ki so prišli zakonito, ali se ne morejo več spominjati dneva prihoda niti parnika, s katerim so prišli. Mnogo tisoč inozerhcev je tudi vstopilo v Združene Države skozi Kanade in se tudi podvrglo pregledu s strani oblasti na meji, pa vendarle niso mogli dokazati prihoda iz enostavnega razloga, ker tekom petih let pred 1921 se niso zapiski o prihodu inozemcev ob kanadski meji, kot v Buffalo, Detroitu, Portal, North Dakoti in drugih mejnih točkah, pošiljali v Washington. Foreign Language Information Service in druge organizacije so neprestano urgirale od-pomoč za te inozemce in da se ta odpomoč raztegne na vse inozemce, ki so prišli pred dnem 1. julija 1924 in niso več podvrženi deportaciji, tako da morejo legalizirati svoje bivanje v Ameriki in postati ameriški državljani. Senat je zares ugodil tej pro šn j i v svojem načrtu, ali poslanska zbornica je omejila to odpomoč na inozemce, ki so prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921. Zakonski načrt, kakoršen je bil končno sprejet in podpisan od predsednika, določa, da se registracija inozemcev v prista-| nišču prihoda, kakršno predpi- I suje zakon od 29. junija 1906, more naknadno izvršiti za vse 1 inozemce, ki niso izključeni od naturalizacije, glede katerih ni zapiska o pripustitvi za stalno I naselitev, ako ti inozemci morejo podati zadovoljive dokaze generalnem priseljeniškemu ko ; misarju, da so 1. Prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, 2. Da so od svojega prihoda neprestano stanovali v Združenih Državah, 3. Da so dobrega moralnega značaja in 4. Da niso podvrženi deportaciji.” Regulacije, kako naj se izvrš' ta registracija, ima predpisati : generalni priseljeniški komisai (Dalje na 2. strani) njenega domov v Pasjek. Možaka je spremljal njegov pes, ki je plazu z urnimi skoki iz-begnil. Ko je kuža koj nato razgledal situacijo in ni bilo nikjer več njegovega gospodarja je začel lajati na vso moč. Ker se pa dalje časa ni prikazal nihče na samotni poti, je zdrvel kuža v najbližjo hišo in je z besnim laježem preveril domače, da se je moralo v bližini nekaj zgoditi. Domači so res odšli za cvilečim in skakajočim psom, ki jih je pripeljal do naplaženega mesta na! cesti. “Nekaj bo, kar bo!” so dejali možaki in pričeli odkopavati lavino. Kmalu so prišli na nekaj črnega. Iz neljubega sneženega oklepa se je končno skobacal možak iz okolice Pasjeka, ki ga je zasul beli grob in ga domala že onesvesti. Ponesrečenca so odvedli v prvo hišo, kjer se je za prvo pomoč okrepčal in nato napotil dalje. Ko je jemal mož od svojih rešiteljev slovo, pa ni bilo nikjer psa-rešitelja. Iskali so ga, klicali in žvižgali, a psička od nikoder. Drugo jutro pa so naleteli tamkajšnji vaščani na novo presenečenje. Ob razkopanem plazu na cesti je ležal klobuk rešenega možaka s Pasjeka in samo ta borni klobuk je čuval njegov zvesti pes vso dolgo mrzlo noč. Pod njegovim ležiščem se je stopil sneg tako globoko, da je ležal zvesti lajež ka*kor v kotanji. Znani prijatelj Jugoslavije g. Seton Watson je te dni predaval v Londonu o Jugoslaviji. Govoril je o lepoti naših krajev o naši narodni pesmi in umetnosti. Predavanje je bilo izpopolnjeno z recitacijo “Smrti majke Jugoviča” ter s peva-njem Jugosiovenskih narodnih pesmi. “JVoKta "Doba.” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 12 Pomladne misli. Predno dobe čitatelji to izdajo lista v roke, bo že v deželi pomlad. Seveda v marsikaterem delu te velike dežele bo ostal oficijelni prihod pomladi začasno le na papirju, kajti vreme se ne ravna vedno in povsod po pratikah in koledarjih. Vsekakor pa nas po dolgi zimi razveseli že samo oficijelno naznanilo o prihodu pomladi, ker vemo, da se bo v doglednem času za tem naznanilom gotovo prismejala najlepša doba leta, prelestna pomlad. Ni treba, da bi bil človek pesnik ali sanjač, da ga razveseli nastop pomladi. Tudi ljudje čisto materijalnih nazorov se v tem lepem letnem času počutijo nekako poživljene, da-si se morda tega niti sami ne zavedajo. Otroci narave smo končno vsi, in nam ne more biti vseeno, da-li nam je mati narava naklonjena ali ne. Gorkoto, brez katere ni življenja, si moramo pozimi preskrbljevati na umeten način, ki pa je le slabo nadomestilo za življenjsko silo, ki jo dajejo božanski solnčni žarki. Ob prihodu pomladi se zgane vsako bitje, ki ima le iskrico življenja v sebi, in neka neznana radost zatrepeče v ozračju. Težke zimske misli, ki so nas tlačile dolge mesece, se kot megle razkadijo pred pomladnim solncem. Nobena skrb se nam ne zdi več tako moreča, nobena zapreka na poti življenja tako velika, kot prej. Lahkih src in jasnih obrazov zremo v bodočnost. Sicer ima mnogi izmed nas tudi čisto materijalne vzroke, da se veseli prihoda pomladi. Pozimi je treba gorke obleke in gorkega stanovanja, in to stane denar. Marsikak izdatek si lahko prihranimo v gorkem letnem času, ki pa je neizogiben pozimi. Zima tudi precej omejuje naše svobodno gibanje, glede česar ne moremo biti docela ravnodušni. Vsako omejitev svobode neprijetno občutimo, pa naj pride od ene ali druge strani. Še tisti prosti čas, ki ga nam pusti delo za življenjske potrebščine, ne moremo izrabiti, kot bi radi. Čari pomladi in poletja vplivajo blagodejno na naše duševno razpoloženje. Mehki pomladni vetrički nas vsekakor lažje spravijo v dobro voljo, kot strupena zimska burja. Tisočere lepote, s katerimi obsuje zemljo pomlad, nam vzbujajo lepe misli in blažijo naša srca. Lepota, ki nas obdaja, nas napravlja boljše, bolj prijazne, strpljive in tolerantne. Blaga solnčna gorkota, veselo ptičje petje in prijetne pomladne dišave nas požive in pomladijo. Zdi se nam, kot da so padla desetletja z naših ram. Pomlad je čas oživljenja in pomlajenja. Iz zrnec, ki so spala v temni in mrzli zemlji dolge zimske mesece, priklijc mlado življenje. Iz spečih korenin požene sveže zelenje. Celo ostareli grmi in drevesa se vzbude k novemu življenju in se okinčajo s sočnimi mladikami in duhtečim cvetjem. Vse je pomlajeno, vse kakor prerojeno. Tudi naše misli postanejo pomladi smelejše, naši upi jasnejši. Ne moremo počivati in dremati, kajti neka neznana sila nas sili k aktivnosti. Ta sila je v pomladnem zraku, ki ga vdihavamo, v toplih solnčnih žarkih, ki nas božajo, v ptičjem petju, s katerim se naslajamo, v vsej sveže pomlajeni naravi, ki nas 'obdaja. Kogar vse to ne pripravi k aktivnosti, ta spada živ v egiptovske grobnice med tisočletne mumije. Vsi, ki pa še čutimo v sebi življenje, pa se odzovimo klicu pomladi, posnemajmo jo v njeni aktivnosti. Zdaj je čas, da začnemo izvrševati morda že dolgo odlagane načrte za prihodnost. Pomlad in poletje ne traja vedno, in isto velja za naša mlada in takozvana moška leta. Skrbimo, da nas jesen življenja ne bo našla nepripravljene. Naša J. S. K. Jednota ni več mlada, toda je kljub temu še vedno polna življenja. In če hočemo, da bo še dolgo taka ostala, moramo skrbeti za njeno pomlajevanje. Brez pomlajevanja bo ostarela in se končno posušila. Tega pa ne bomo dopustili, če smo res dobri člani. Vsaki značajen in zdrav novi član, ki ga pridobimo, pomeni pomladitev naše organizacije. Posebno važno je, da pridobimo za organizacijo kar največ naše mladine, bodisi v odrasli ali mladinski oddelek. Bratje in sestre, klic pomladi je v ozračju, ne preslišimo ga! ----------o---------- Včasih, kadar nas lomi ncvosljivost, ker drugi boljše zadu~ žijo pri navidezno lažjem in lepšem delu kot je naše, bi bilo dobro, če bi preštudirali njih zgodovino. Premnogi teh so začeli s težkim delom, svoje prihranke in proste ure pa so posvečali učenju medtem, ko smo mi morda posedali po salunih. Dobro bi bilo, če bi v časi pomislili, da bi ti ljudje vsak čas lahko zavzeli mesta težakov, če so še telesno pri, moči, mi pa bi njihovih mesi ne mogli zavzeli, iz enostavnega razloga, ker nam manjka znanja in zmožnosti. * * * Čim bolj sili drevo v višave, tem bolj se izpostavlja nevarnosti, da ga podere vihar. To se zgodi tem bolj gotovo in tem preje, čimbolj puhlo in žlamborasto je drevo. VESTI IZ CLEVELANDA Nadaljevanje s prve strani mladno vreme bo okrevanje gotovo pospešilo. * Hrvatski pevski zbor “Sla-vulj” iz Detroita, Mich., pride v nedeljo 31. marca gostovat v Cleveland, in priredi opereto “Žetva” v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Čajanka Slovenske Narodne Čitalnice, ki se je vršila v nedeljo 17. marca zvečer v S. N. Domu, se je v vseh ozirih dobro obnesla. Udeležba je bila bas prava in vsa družba veselo in prijateljsko razpoložena. Za izborno postrežbo zaslužijo vse priznanje naše vedno agilne či-talničarke; pa tudi več čitalni-čarjev je brez pomišljanja prijelo, kjer je bilo treba kaj pomagati. Naši slovenski trgovci so se Čitalnice spomnili z mnogimi lepimi darili, kar je precej pripomoglo, da bo tudi finančni uspeh čajanke prav povoljen. V Clevelandu imamo polno raznovrstnih zabav, toda baš takih družabnih sestankov in res prijateljskih večerov večkrat pogrešamo. DOPISI Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ je poslalo kot častno članarino Slovenski Narodni Čitalnici $15.00; društvo Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. pa $5.00. Dr. F. J. Kern, ki se ni mogel udeležiti čajanke, je daroval za Čitalnico $10.00. Mrs. Kushlan, ki ima znano sladčičarno, je iz enakega vzroka in v isti namen darovala $2. o------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) in potepeno, kot clevelandski councilmani. * Clevelandčani, ki smo se pred par meseci norčevali iz diktature v Jugoslaviji, morda sami v kratkem doživimo nekaj podobnega. Ako bodo še nekaj časa tako sistematično pošiljali v ječo naš(j councilma-ne, jih mora zmanjkati. Tisti, ki bo ostal zadnji v mestni zbornici, bo moral enostavno proglasiti diktaturo, ali pa bo nastala anarhija. * Prohibicijske oblasti nameravajo izdati petdeset tisoč dolarjev za advertiziranje prohibicije. To je zelo malo, če pomislimo, da je treba izdati po več milijonov dolarjev za oglaševanje kakšne nove vrste sladkorčkov ali žvečilnega gumija. In prohibicija je v Ameriki še zelo nova in nepoznana reč. * V zoologičnem vrstu v Washingtonu imajo par cali-fornijskih kondorjev, ki se smatrajo za največe ptiče Severne Amerike. Vsako leto izleže samica po eno jajce. Tudi to pomlad je opravila svojo dolžnost, in izleženo jajce se ceni na $1000. Pa ga ne bo dobil Hoover za pirhe, ampak skušali ga bodo izvaliti. * V Columbusu, O., je Mrs. Ebcnhoch dobila ločitev zakona od moža, ki ni dovolil, da bi ga poljubovala. Mož je muzikant in svira na trobento, pa se je branil poljubov, češ, da bi mu pokvarili ustne in mu onemogočili sviranje. Hm, bogve, kakšna je tista Mrs. Ebenhoch ! A. J. T. --------o------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) GENERAL NOBILE, ki je bil poveljnik zračne ladje Italia, katera je ponesrečila lani meseca maja, vračajoča se s poleta nad severnim tečajem, je resigniral kot častnik italijanske armade. Vzrok resignacije je bil izrek preiskovalne komisije, da je Nobile bil kriv nesreče, in da ni bilo gentlemansko od njega, ker se je dal prvi rešiti, medtem, ko je svoje tovariše pustil na ledu. Več članov posadke in šest članov reševalne ekspedicije je našlo Butte, Mont. Društvo Western Sisters, št. 190 JSKJ je dne 10. februarja obhajalo prvo obletnico ustanovitve. Pri tej priliki se je vršila maškaradna veselica, ki se je prav dobro obnesla. So-sestre so se v obilem številu udeležile veselice in privedle v naš krog tudi mnogo prijateljev. Tako je čisti dobiček prireditve povzdignil društveno blagajno za $150.00. Društvo tudi dobro napreduje po številu članstva. Cenjene sosestre, v našem uradnem glasilu Nova Doba ste čitale poročilo, da je razpisana kampanja za nove člane, in sicer za deset novih članov ali članic $15.00, in tako naprej. V naši severozapadni metropoli, Butte, nam ne bo težko pridobiti si eno ali drugo razpisanih nagrad, ako se le hočemo nekoliko potruditi. Pokažimo članstvu po drugih državah, da tudi Montana ni zadnja po svoji aktivnosti. Prosim tudi sosestre, da, kadar imajo prilike, obiščejo našo sosestro Mando Dugan, ki se nahaja v bolnišnici in sicer v Murray Hospital. Povožena je bila od avtomobila. Upamo in želimo, da kmalu okreva In se zdrava vrne na svoj dom. S sestrskim pozdravom, Pauline Slogar, tajnica dr. št. 190 JSKJ. Brooklyn, N. Y. Kot je bilo že parkrat poro-čano, priredi Slovenski Dom (American-Slovenian Auditorium) svojo prvo igro v lastni dvorani na 253 Ifving Ave. Ker postni čas za običajne veselice ni tako primeren, je odbor izbral eno zanimivo igro, s katero upa zadovoljiti posetnike. Ta igra se bo vršila na Cvetno nedeljo, to je 24. marca ob dveh popoldne v veliki dvorani. Igralci se pridno učijo, pleskarji barvajo oder in odbor pripravlja vse drugo potrebno, tako, da bodo posetniki igre gotovo zadovoljni. Na svidenje torej na Cvetno nedeljo ob dveh popoldne! — Za odbor: Jakob Slabič. pri tej priliki smrt v ledenih pustinjah severa; med zadnjimi je bil tudi slavni raziskovalec severa, Roald Amundsen. TRINAJST OSEB je bilo ubitih v nedeljo 17. marca v Newarku, N. J., ko je veliko trimOtorno letalo “Miss Newark” bilo prisiljeno pristati, in je pri tem z vso silo trčilo v neki tovorni vlak. Eden potnikov in en pilotov sta ostala pri življenju, toda sta nevarno poškodovana. Letalo je bilo last Colonial Airways družbe in je prevažalo potnike na razgledne polete nad New Yorkom po $9.90 za osebo IZ MEXICE ni dosti točnih poročil. Zdi se, da rebeli stalno izgubljajo tla. Federalne čete, pod poveljstvom prejšne-ga predsednika Callesa, so pretekli teden zasedle mesto Durango, nakar so odmarširale proti Torreonu. Rebeli se baje umikajo proti gorovju. Zedinjene države dovoljujejo prodajo orožja meksikanski federalni armadi, ne priznajo pa rebelov. --------o-------- VAŽEN ZAKON ZA INOZEMCE (Nadaljevanj* U 1. atrani) po odobritvi delovnega tajnika. Za vsak ta zapis mora inozemec plačati pristojbino $20 generalnemu priseljeniškemu komisarju. Za svrhe imigracijskih in naturalizacijskih zakonov se bo smatralo, da je bil tak inozemec pripuščen za stalno v Združenih Državah onega dne, ko je prišel v Združene Države. To omogoči vsem takim inozemcem, ki bodo legalizirali svoje bivanje v smislu novega zakona, da postanejo državljani Združenih Držav v dveh letih po registraciji svoje ga prihoda. Ko prosijo za naturalizacijo, se jim izda spričevalo o prihodu proti pristojbini $5, katera pristojbina se bi po 1. juliju 1929 zahtevala za spričevala o prihodu za vse inozemce sploh. Določba glede registracije prihodov inozemcev, ki so prišli v Združene Države pred dnem 1. julija 1921, stopi v veljavo dne 1. julija 1929. čim generalni priseljeniški komisar izda potrebne predpise za izvrševanje tega zakona, priobčimo vse potrebne podatke, kaj naj imajo storiti oni, ki hočejo legalizirali svoj prihod pred 3. junijem 1921. Za nadaljna navodila, obrnite se pismeno na Foreign Language Information Service, 2220—4th Ave., New York City. F.L.I.S. Conemaugh, Pa Večkrat se je že razmišljalo pri društvu sv. Alojzija, št. 36 JSKJ, o ustanovitvi kakšnega športnega kluba ali česa sličnega, da bi se mladino tega društva bolj zainteresiralo za delovanje v dobrobit društva in Jednote. Radi tega poživljam, sporazumno z ostalimi odborniki, vse mladeniče in fh'uge člane, ki se zanimajo za ustanovitev kakšnega športnega kluba, da se udeležijo seje, ki se bo vršila 24. marca ob dveh popoldne v društveni dvorani. Priporočljivo bi bilo, da bi vsak član, ki se zanima za take klube, pripravil načrt z vsemi podrobnostmi o klubu, ki ga misli priporočati, članstvo bi potem izmed predloženih načrtov izbralo najboljšega in se odločilo za ustanovitev kluba, ki bi jim bil v korist in zabavo. Torej še enkrat poživljam mladeniče in sploh vse tiste člane, ki se zanmiajo za to idejo, da se gotovo udeležijo seje dne 24. marca. — Z bratskim pozdravom, Joseph Tui-k, tajnik dr. št. 36, JSKJ. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. . 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago. W'fecii Hit Bis] h. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik.: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O. |tir fens »err jeg], fietri »at -ga Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pr®£* 1 sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov j,n bolnih1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpf{' membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av*< Cleveland, Ohio. Ust Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovano? | za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl°s tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se f!'Ust obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 člani j|1) i članicami. j N "|mi LOV V NOVEMBRI1 fc ltl\ •spi ot i Lepa hvala tudi Mr. Modicu iz Akrona in Mr. Grmu iz Far-rella, ki sta nam šla na roke. Cital sem, da g. Šubelj priredi koncert v Claridge, Pa., zato i priporočam tamkajšnim in oko- i liškim rojakom, naj ne zamudi- j jo prilike, in naj se udeležijo v koncerta, ker bo gotovo vsak ; zadovoljen z duševnim užit- \ kom. Na svidenje v Claridgu! ■ John Dolčič. ( ] Claridge, Pa. Tukaj v Claridge bo Mr. An- ; ton Šubelj priredil pevski kon- : cert v nedeljo 24. marca ob i dveh popoldne. Ker kaj takega mogoče ne bomo imeli priliko več slišati v Westmoreland countyju, zatorej vabim rojake iz vseh bližnjih naselbin, kot Herminie, Adamsburg, Manor, Westmoreland City, Export, White Valley, Delmont, Slick-ville, Universal, Center, Greens-burg, Jeanette itd., da nas pose-tijo v nedeljo popoldne. Naselbina Claridge je nekako v sredini vseh omenjenih naselbin, ceste, vodeče v naselbino, so pa tudi dobre in tlakovane, tako, da ne bo radi slabih cest imel nihče neprilik z vozilom. Torej, rojaki pridite, da sli-1 šite slovensko pesem v vsej njeni lepoti. Veliko hvalo smo o tem pevcu slišali že iz drugih naselbin, in znano je, da naš narod ne hvali kakšne reči, če hvale ni vredna. Na svidenje 24. marca! Dalje naznanjam, da priredi društvo sv. Mihaela, št. 40 JSKJ svojo prvo letošnjo veselico na belo soboto, to je 6. aprila zvečer. Ker društvo ni imelo nobene veselice zadnjo zimo, bomo pa takoj po Veliki-noči malo poskočili. Uredili smo vse potrebno že na seji 10. marca, to je izvolili smo potrebne odbore, da bo skrbel za lačne in žejne in za najboljšo godbo, ki bo svirala na veselici. Zabava se prične točno ob osmi uri zvečer. Društveni odbor vljudno vabi k obilnemu posetu. Novic tu na Claridgu ni posebnih, izvzemši, da je rojaka Antona Menarta pobilo v premogovniku. Leži težko bolan, poškodovan na desni strani pod pasom. Želimo mu skorajšne-ga okrevanja. — Pozdrav! Anton Jerina Sr. Cokcdale, Colo. Naznanja se vsem članom društva sv. Jurija, št. 118 JSKJ, da se vrši prihodnja dru-, štvena seja v nedeljo 24. marca i v Bon Carbo, Colo. Prosi se , vse člane, da se udeležijo te se- • je, ker imamo važne zadeve za • rešiti. Z bratskim pozdravom, i Joseph Frlan. (Za N. D. — F. K.) I Petni fit V tem času mati nara'n našem severozapadu ne raZsl| 1 nobenih posebnih dobrot, vel pa je ta pozni jesenski Chicago, III. Cenjene članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ poživljam, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej, ker od tega je v veliki meiu odvisen napredek društva. Posebno vabim članice, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 21. marca ob osmi uri zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji bo zopet sprejetih več novih članic, torej so vse članice vljudno vabljene, da se udeleže te seje, ker bodo s tem napravile dober vtis na nove članice. S sestrskim pozdravojpi, Anna Borsnik, predsednica dr. št. 170 JSKJ. Girard, O. Operni večer, katerega sta nam priredila naša odlična umetnika, gospa Lovšetova in g. Šubelj, je sijajno uspel, kajti oba sta bila zelo dobro razpoložena. Občinstvo je z burnim aplavzom dajalo duška svojemu navdušenju. Narod je pokazal, da ljubi svoja umetnika, kajti ta večer je bil poslovilni večer gospe Lovšetove, ki se vrača v domovino. Veliko bi se lahko pisalo o tem opernem večeru, toda omenim naj le “K oknu pridem,” “Čez tri gore,” “Al’ me boš kaj rada imela?” in ‘‘Vandrovčekte pesmi so bile naj lepše zapete. K uspehu je seveda mnogo pripomogla tudi mimika, ki jo znata naša slavca tako izborno proizvajati. Občinstvo ju je s salvami aplavza klicalo ponovno in ponovno nazaj, ker bi ju bilo rado poslušalo vso noč. Predno končam, se moram zahvaliti bližnjim in oddaljenim naselbinam, ki so pripomogle, da smo dvorano napolnili do zadnjega kotička. Bessemer, IJa., je bil zastopan stoprocent-iio. Hvala gre gdč. Anne Slapničar, Mr. Jevnikarju, Mr. Sankoviču in vsem drugim, ki so se udeležili tega lepega večera. th Ur ght zasleduje ptice selilke, poln la penenja in najlepših nad. ^ 'v sokega severa prihajajo v času cele jate ljubkih rac ij1 lz nosnih gosi. Na svoji dolg'* ^ proti jugu se ta visoko ^ gospoda večkrat ustavi n* l^1 motnem gorskem jezeri ..I; skrivnih zatokih reke, da & ^ počije in nahrani. Ve^ I dge, & Lovca, ki želi, da bi preS' opreznega ptiča in se niU bližal na strelno daljavo, P* baš v te kraje pripelje 5 nostna pot. Spremlja ga da bi obiral zemeljske os krilatega potnika s seve^ da bi si z njegovim per j en1 sil svoj brlog ter ga o P1*1'; /, ponosno razkazoval svoji"1 p/ s jateljem. • pl Dolgo je še bilo do j utr*? N/i svita, ko smo bili že zbran' prijatelji in smo pri duht£t i vi zaklj učevali naše lovs™ črte. Pregledali in p01, ' smo še enkrat vsaki svojo in nalili našemu Fordu go1'*' de ,da ne bi trpel na nepff Kakor je pri vseh starih * že navada, je bil tudi naš Na svidenje missourijska mula, i*1 jati smo ga morali, da 11 kapalo od čela, predno gl spravili v tek. Z vso brzino našega ka-čega vozila drvimo v sitfef[ šega cilja. Kmalu zavijmo slabo začrtani stranski m skrivnemu zatoku reke. J j9c krat nas objame tako g°sj^ gla, da nam nadaljno vož^k^ preči. Daljavo parsto k I podvzamemo peš. Prev1! ;t! > s, 4 «(le Sc the it Mii ls«io ;Xi plazimo skozi nizko gr1*1'! ki raste med visokimi top ob reki. Pazno se , vodni gladini, toda ptičji ljenja ne opazimo nikjer-j Pač pa se nam nudi Pr& [ prizor kristalnih biserov,,Whe, v svitku prvih jutranji Uly nih žarkov lepši, kot vs> y q jih nosi kraljevska in dr^e ra gospoda. Vsak k^f vsaka bilka, ki je vjela Url šo sragico nočne rose, ‘ spreminjasto svetlika. d|;;*arSi bolj čudovite prizore nU' de in jarde dolge paj^^!1®' katere se je vjela nocfl'J^ P Kakor svilena, z biser1 'Pvt] 1*1, pregrinjala, se spenjaj0 ^ -vesa do drevesa, od gnl1ii. ma- w Iz občudovanja teh J j 1 krasot me nenadoma z y men j e peroti velikega P**1 s s° hkrati se ozremo kvišku ^ ' (Dalje na 5. strait New Epa Supplement Edited by Anthony L. Garbas. Current Thought. WE MUST ESTABLISH GOALS LeIn this issue we again have the memberometer which we Lh *n confronting the situation we must not T ° t° Praise those groups whose vitality in securing new ei's is of a very commendable standard. It is these groups lemi> »at convince us that those having fallen down in activity can : 11 a higher level. In order to do any better in the future “ft be confirmed in believing that the problem of lodge |s . y lodge enthusiasm is of 110 small size. After being 'ted wjth this enthusiasm our growth will be natural and uc for. no«1 i ^lu;t !"ealize that every project, every enterprise, every crusade 11 j |)e Ve a definite goal towards which to work if progress is ® attained. We must h a definite destination and not * y go blindly the direction of more members. After sle ■t-8' a KOa* we must work day by day until we reach it. The [ULitIon il J?oal with the proper stimulation behind it will Lmb ln nothing but success. If your lodge has twenty mem-) I f:f,ers no^> make fifty the goal for the ensueing two months a ,1 ^ Wake seventy-five your fixed mark, etc. iZSjL,h 0l’der to bring your lodge to recognition there must be '\Ur ‘‘'dividual and collective service and not until then will Cl «ht e?'res ^e realized. A lodge in which every sound-hearted, ; 'funded man and woman has learned the art of free co- Most Ced as it is now in many cases. of our lodges merely hope for more members. We vc&, *°n is the lodge that will move forward. An organization 'vhich Hysj every member is contributing fairly of his or her • ini’1Ca? anc^ moral strength towards the upbuilding of the or- 2 oj lon is compelled to be rewarded for the energy spent. M ;,7es. assuming an aggressive role will be compensated not a IL a greater number of members, but also will receive uanc - 113 lbr!|Ul Presents from the Supreme Office. In the reports rU’ id 'S lec>l ‘n the issue of March 6th, the prizes were announced, a Setting ten new members will receive $15.00, and the Vphi S°ar to the amount of $100.00 for the lodge securing es^i ^'five new members. 11111 future let us strive for • P* dge 68 to this plane, as'• a privelege and pleasure toward our established goals and lift '"Mich easier to mulce an ass out of a man than a man an ass. Ho jin’fr)/ times have changed. Oncc you could go into a gro-Hy >rc and buy prunes, raisins, and yeast and never arouse awrth ’ °lci0n now you’re a bootlegger when you buy a nickel's ni| °f 'nld^~‘a^ myin9> “and they lived happy ever after,’’ it ^ *y iZT? more or less of a surprise and should be, "and ,jot happy even after." Sell Aft *n9 teas an easy racket when Eve urns in that game. ih ^ agt’ip.**1' reading the epitaphs in a graveyard me sometimes u>hcre all the bad people are buried. thc*ent*8*S have failed as yet to perfect safe embarlcment of matrimony. ft’s ni[Xp V00" thing that our congressmen, senators and others yije>|ng ^ UP in oil scandals, it saves the modern youth from I e subject of attention. 1 Ban £°s n^lar(l dressing is an excellent indicator of the coming 0^iviolet^ ^ blossoms with. a. more penetration odor than that IV, 'sUo °uld a shortage of flies in summer be an economical aud if so wouid tfiere a demand for them? CHRISTINE TROYA t X1CNit11NAC0MMU pre» N1TY DRIVE I i Most of the readers no doubt njijMtly h,^je.°^ty of El Paso re- have read Miss Christine Tro-Chest ^.S- annual Commu- ya’s recent poems which ap- Sport Sense HOME RUNS TO RE IN IN SEASON SOON Play ball! It won’t be long before the umpire will proudly take his place and call the baseball loving world to attention. It will be the first season for our organization and we hope that it shall prove the greatest in the history of our future achievements. As soon as the season is in full swing and the crack of wood on leather resounds through the medium of this paper, we hope to publish victories of all of our nines. At present every lodge in our organization should be concerned with the building of a superb team for it is predicted that one of the l'ules of the management of the athletic-fund will restrain players from signing with a team after the season is in swing. Therefore increase your efforts now that your chances will be increased. To date only the Waukegan Comrades have informed us of their intention to support a team which indicates that either the rest of the lodges have arrived at no definite conclusion as to having a team or have failed to notify us of their decision and progress. It is of extreme importance that the officials of each lodge with plans of supporting a team keep in close touch with the editor of the New Era Supplement. * , Brother Terlap who is managing the Comrade baseball team of Waukegan, 111., informs us that he and Brother Kolenc are quite impressed with the knowledge of baseball that Brother A1 Robarge has. Fred Terlap says that he is convinced that the Comrades will expand as a result of the prospective team. We hope that his prediction proves correct for there is hardly any limit to the number of members a lodge may secure. * BOWLING NEWS Some very exciting wood- spilling contests took place between several of the lodges in Collimvood. The Betsy Ross quintet played with the powerful St. Joseph’s, aggregation No. 1, and barely nosed them out of the first two games. The makers of old glory won the last game by the exceedingly close margin of ten pins. The Collinwood Boosters out-pinned the St. Joseph’s No. 2 by a decisive cluster of pins. Jack Baltus proved to be the star pingetter for the evening, hitting the tottering maples for a great total of 492. John Laurich, Vice-president. drUF th^ U JitC Va Vic *r( toa Joh toa Ani •]o.s JoS, iv ai to, Sku, Jo I^ZPLAČANA BOLNIŠKA PODPORA P (Nadaljevanje iz 4. strani) Anna Ustipak Dan Ustipak Frank Struna Matt Vogrich Mike Fink Charles Delia Mane Zorich Joseph Valant Anna Skubic Mary Otrin Frances Sterbenc Agnes Kunstelj Mary Dornik Peter Predovich Mary Franich Leo F. Stilger Edward Cecelic Mary Gorše Frances Germ P fances Francel Marie Musich Mary Muhvich Barbara Vukelich Anna Blazine Anton Tauzelj Thomas Kužnik Mary Welfing So ^a*-herine Smrekar t J°hn Stih Frank Saftich I John Bozich j John Bozich Ir Judnich Elsie Turk Frank Jakopich Jfseph Pavlin Frank Strubel Max Florjancich Alexander Lozar John Pelhan J°hn Albinini 33 ch 7 8 9 9 ,9 9 '° ■‘2 f I '4 L '°Uise Ivocian Frt ances Fink ' John Gorenc hilip Zakovsek John Rosajak Mary Rosajak Martin Sukali Aerania Skrabski ■k t°Sephine Rutar S jjatt Rossi *Jediljka Lubina e°rge Majnarich ^ukas Lipold T ^ Podobnik ohn Bergant ;l2 r0!111 Vranesic Joh, Fr: ana Mrzlikar >2 '*ank Potočnik r C'7? Ramšak I p0h« Yinisen ich 6 M„a”?es Janezich 5 T artln Spollar 5 rjan Jaklevich 0 m g°mir Gacesa 0 2aniie Gross f >kG™ 10.00 11.00 22.00 14.00 28.00 46.00 54.00 26.00 65.00 24.00 32.00 23.00 150.00 82.00 28.50 12.00 24.00 15.00 16.00 25.00 21.00 43.00 37.00 9.00 22.00 74.00 29.00 15.00 34.00 36.00 75.00 82.00 17.00 15.00 41.00 38.00 51.00 10.00 14.00 33.00 2.00 15.00 31.001 4.50 56.001 42.00 38.00 28.00 J 56.00 62.00 2.00 26.00 32.00 80.00 26.50 40.00 6.00 22.00 8.00 8.00 9.00 :h ar 1 I 1 1 ;1 8 4 4 t ai'y Novak ler»oj Škerl Joi ary Gramc SePh Bukovac ooi-ge Mavrovich ^olph Vist Poklar 1;‘nk Rupert fuart.iS 4 ;lai'tin Pelles £ * ranlf r>..... ich icb 1 ank Rupnik > la Perica t°e Surina °xephine Delach *dtle Mayer °Uls Mayer L Bi! \Vjnbara Prof02ich WinirMarvich Li am Marvich Uls Kupr /ar k ir r ler nul1 r reel c rahf* rtel v tir ik i ;itz ;kj' ch L stra Risl« A„tP-ib“ic>> Jo«,,t Pam Ko«telic Ma.-‘na Sl°ear Ury Predovich PODPORA IZPLAČANA IZ SKLADA ONEMOGLIH MESEC FEBRUAR 1929. DISABILITY BENEFIT PAID DURING FEBRUARY. št. dr. Ime člana(ice) Vsota Lodge No. Name of member Amt. Feb. 2 Frank Kozel $26.34 Asesment za Henry Kerzic 17.64 Asesment za Joseph Massera 10.44 Anton Janecek 6.00 Asesment za Andrew Perse 25.08 Asesment za John Stupca 26.88 John Rozich 6.67 Feb. 11 Asesment za Barbara 20 37 37 39 58 106 128 15 75 105 12 125 18 4 9 11 15 22 26 37 37 37 39 39 40 64 66 81 105 149 152 70 Miklavc $18.12 John Premro 4.67 Martin Slogar 6.00 Feb. 15 Frank Janezich $9.67 Joseph Kukovac 7.00 Asesment za Frank Tusek 16.82 Feb. 27 Jacob Shifrer $10.33 Luka Matsich 10.00 Joseph Schweiger 10.00 Jernej Simonich 20.33 Thomas Peterlic 13.00 Frank Rogina 9.00 Agnes Bizjak 12.00 Jacob Pozar 5.33 John Mikolich 9.00 Anton Janecek 9.00 Asesment za Emerick Briskey 27.18 Louis Kastelc 9.00 Matt Ozanich 12.00 John Klemencich 10,00 Jacob Bartoncel 9.00 Martin Slogar 9.00 John Tomsich 11.67 Steve Medaj 10.00 Feb. 28 Frank Simoncich $9.00 Skupaj $396.17 Joseph Pishler, gl. tajnik -------o------ PREMEMBE V ČLAN- jy. - ■‘-vupres M.J0 Seladij > Sekdi Jcric Lautar j Janezich ln Janezich Feb. 28 i”hn j. “Ilk“ Buinac VaAKape,le »i-nkV Erjav“ Victor rm0ncich F,. Gregorin Mary ? °*iach Joh.iarenchak Sk 80.00 12.00 56.00 18.00 75.00 39.00 22.00 18.00 29.00 14.00 29.00 38.00 36.00 32.00 5.00 20.00 9.00 46.00 28.00 60.00 22.00 31.00 75.00 26.00 62.00 75.00 16.00 8.00 13.00 75.00 3.00 14.00 11.00 16.00 20.00 7.00 30.00 15.00 28.00 27.00 66.00 12.00 18.00 48.00 28.00 21.00 upaj Jos SePh Pishl $15,876.50 er, gl. tajnik STVU ZA MESEC FEBRUAR 1929. CHANGES IN MEMBERSHIP FOR THE MONTH OF FEB. Odrasli oddelek. Adult Dept. Dr. št. 1.—Pristopili: Atanas Petroff 29690, Frank Tomsich 29688, Josephine Kuhar 29689, John Anzich 29687. Suspendiran: Anton Skala 20030. Dr. št. 2.—Pristopili: Louis Levstik 29693, Louis Kosorok 29692, Frances Sober 29691. Umrla: Mary Lakner 20303. Prestopili k dr. št. 184: Jennie Kolenc 27955. Dr. št. 4.—Pristopile k dr. št. 161: Mary E. Luzar 20484, Mary Luzar 8210. Dr. št. 5.—Pristopil: Frank Tanko 29694. Suspendiran: Anton Yernatich 22310. Dr. št. 16.—Pristopili: Johana Hreščak, 29695; Molly Slabe 29696, Rose Pavich 29697, Joseph Debevec 29698. Prestopili k dr. št. 160: Rudolph Franetič 5344, Mary Franetič 24813 Josephine Franetič 23367. Dr. št. 18.—Pristopili: Frank Piuk 29700, Joseph Pivec 29699. Zopet sprejeti: Joseph Završ- nik 12131, John Uzelack 21822. Suspendiran: Mike Horvatin 25609. Dr. št. 20.— Pristopili: Joseph Žgajnar 29702, Joe M. Lopp 29701. Suspendirani: Frank Brula 29310, Anton Bojc 26078; Erchul Frank, 22046; John Jakci 23293, Louis Tanko 24459. Dr. št. 21.—Pristopili: Frank E. Lunka B 303, Matt Grum 29703. Zopet sprejeti: Valentin Silk 2632, George Radovich 19432. Prestopili k dr. št. 201: Joe Peterlin 25860, John J. Schutte 25957, Patrick Kennedy 27565, Mary Kennedy 26592, Helen A. Skul 29078, Edward Mayers 2894.1, Mary Sustersich 22432, Rudolf J. Smole 26395, Steve Cesar 27563, Rudolf Ambrose 26460, Dr. št. 22.—Pristopil: Mike Jamicich 29704. Dr. št. 25.—Pristopil: Joseph Rozinka 29705. Umrl: Frank Gazvoda 1676. Dr. št. 26.—Pristopili: Anna Frlan 29707, Martin Majers 29708, Jennie Majers 29709, Josephine Seles 29710, Ida Marini 29706. Zopet sprejeti: Rose Podvasnik 25308, Frances Pod-vasnik 26700, Steve Miklin 28287. Suspendirani: Mary Fu-rar 24624, Jura Radocaj 27794, Jane Toncic 28118, Milovan Vu-kas 25592, Joseph Varoga 22537. Dr. št. 28.—Prestopil k dr. št. 27: Michael Taucher 6908. Dr. št. 29.—Pristopil: Frank Bogatay 29711. Zopet sprejeti: John Potočnik 12362, Mary Potočnik 15724, John Potočnik 28944. Prestopila k dr. št. 180: Mary Yamnick 29079. Dr. št. 30.—Pristopili: Stanko Stark B 304, Ludvik Pogo-relz 29713, William J. Bradach 29714, Joseph J. Cvar 29712. Dr. št. 36.—Pristopili: Frances Perko 29716, John Beltz 29715. Suspendirani: Anton Zakrajšek 4989, John Grahek 18716, Frank Dremly 2609, Annie Dremly 27741, Victor Dremly 29210. Umrl: Matija Sergan 19933. Dr. št. 37.—Pristopili: Frank Knaus 29717, Frank Šinkovec 29718, Lawrence Burgar 29719. Zopet sprejet: Marko Volcan- sek 20599. Suspendirani: John Kromar 21853, Tony Paver 22766(, Arturo Cernorija 22961 Joseph Berne 28005, Frank Zupančič 28949. Umrli: Andrej Sega 16227, Ignac Petrovčič 6030, Prestopil k dr. št. 35: Joseph Brence 23474. Dr. št. 39.—Pristopili: Matilda Budiselich 29720, Tony Chopp 29721. Umrl: Vinko Bro-zovich 28635. Dr. št. 40.—Pristopili: John Poznik 29722, Joseph Hrovatin 29723. Dr. št. 43. — Umrli: Jacob Rogel 2476, John Gredisar 6683. Dr. št. 44.—Pristopili: Stanley S. Lavko 29725, Joseph Ujčič 29724. Dr. št. 45.—Premenila zavarovalnino iz $1000 na $250: Mary Luzar 10682. Dr. št. 49. — Suspendirani: Peter Bizal 24647, Peter Bizal 25419, Rose Bizal 26953. Dr. št. 50.—Umrla: Agnes Tassotti 9713. Dr. št. 54.—Suspendiran: Joseph Smole Jr. 27753. Dr. št. 57.—Pristopil: Louis Lan Frances 29726. Dr. št. 58.— Umrla: Agnes Osnik 9844. Dr. št. 60.—Pristopila: Frances Erchul 29727. Dr. št. 61.—Pristopil: George Špehar 29728. Dr. št. 66.—Pristopile: Jennie Kantz 29729, Anna Evetz 29730. Dr. št. 68.—Pristopil: Frank Zoretich B 305. Dr. št. 69.—Pristopila: Josephine Kocjancic 29731. Dr. št. 70.—Pristopile: Jeanette Sega B 306, Margaret Petek 29732. Zopet sprejet: Simon Tadin 29230. Suspendirani: Louis Gradishar 27945, John Englich, 28536; Rose Englich, 28537, Duro Guca 28679, Edward Blutt 24239, Anna Jordan 23061. Dr. št. 71. — Suspendirani: Peter Dolinar 21396, Frank Mohorčič 22024, John Velkaverh 17502. Dr. št. 76.—Pristopil: Albert M. Polajner 29733. Dr. št. 78. — Suspendirani: Adolf Lousin B 268, Mary Struna 23663. Dr. št. 79. — Suspendiran: Frank Lystarczyk 22422. Dr. št. 83.—-Pristopil: Frank Taucher 29734. Dr. št. 84.—Pristopili: John Kuchar 29735, Frances Kuchar 29736. Prestopil k dr. št. 199: Anton Milavec 14146. Dr. št. 85. —Prestopili k dr. št. 70: Matt Levstik 208, Mary Levstik 8009, Molly Jerina 28199. Dr. št. 87.—Umrl: Leo Krava«. 15974. Dr. št. 88. — Suspendiran: Charles Zadnik 28545. Dr. št. 92. — Suspendiran: Stefan Hibler 26043. Dr. št. 94.—Odstopila: Frances Podboj 20466. Umrl: Frank Jereb 20128. Dr. št. 99.— Zopet sprejeti: Joseph Omaits 26062, Mary Vehar 26853, Katie Vehar 17333. Suspendiran: Vincenc Urbanija 13220. Dr. št. 101.—Zopet sprejet: John Butkovic 23391. Dr. št. 103.—Pristopila: Josephine Mustar 29737. Zopet sprejete: TJary Agnich 8256, Gertrude Bokal 14487, Antonia Fidel 18907, Valerija Fidel 23146, Rose Kaporc 24939, Jennie Mulec 22529, Louise Roberts 24753, Antonia Sore 24751. Frances Stego 26476, Fannie Jarc 20096, Augusta Jarc 24104. Suspendirana: Mary Šimenc 22741. Dr. št. 104.—Zopet sprejeti: Christ Malovan 27067, Blaz Novak 20581, Josephine Tomich 23039, Martin Tomich 25290, Lawrence Veber 14280, Joseph Zorko 22061, Anna Zorko 22062 Jennie Sedlar 29030. Suspendirani: John Bradač 23735, Clara Treivers 22960. Dr. št. 105.—Pristopili: John Pochervina 29738, Joseph Panjan 29740, Tony Hren 29739. Dr. št. 106.—Prestopila k dr. št. 71: Molly Jeran 23223. Dr. št. 107.—Zopet sprejeti: Jacob Carr 29034. Dr. št. 108.—Pristopila: Antonia Lovrenčič 29741. Dr. št. 109.—Zopet sprejeti: John Rebrovich 23152. Suspendirani: Nick Dikovic 15014, Joseph Jugovich 7764, Mary Ju-govich 9853, Joseph Videnich 23028. D~r. št. 110. — Pristopili: Frank E. Glatch B 307, Julia Reitz 29742. Zopet sprejet: Joe Mohar 24818. Dr. št. 111.—Pristopila: Mary Shober 29743. Dr. št. 112.—Pristopile: Angeline Smith 29744, Mayme Pike 29745. Dr. št. 114.— Zopet sprejet: Matt Spreitzer 18172. Suspendirane: Josephine Mizera 27158 Jerry Janezich 16449. Umrl: Matt Stukel 18586. Dr. št. 118.—Pristopila: Mary Malovich B 30Š. Dr. št. 120.—Pristopile: An gela Zobetz 29746, Rose J. Lobe 29747. Suspendirana: Mary Anzich 22359. Prestopile k dr. št. 1: Mary Rittmanich 22944, Katie Spreitzer 8064. Dr. št. 122. — Zopet sprejetij Alfonz Domenickini 21112, Rose' Domenickini 27027. Suspendirani Matija Grainer 23763 Milka Grainer 23866, Mike Grinder 29023, Andy Odrehov-sky 27807. Dr. št. 123.—Pristopila: An-tonette Debelak 29749. Dr. št. 126.—Zopet sprejeti: Frank Brozich 28165, Joseph Volk 20327. Dr. št. 127. — Pristopili: Peter Skvarče 29750, Antonia Obreza 29751. Dr. št. 128.—Pristopila: Mary Anzelc 29752. Zopet sprejeti : Fabian Karich 22056, Katarina Karich 22039. Suspendirani: Marjan Budimir 21941, Katarina Budimir 21940, Luka Mrgia 20267. Dr. št. 129.—Zopet sprejete: Louisa Adamich 24685, Katie Kralj 21689. Suspendirana: Frances Varoga 28553. Prestopil k dr. št. 200: * John Ulbar 29183. Dr. št. 131.—Zopet sprejeti: Michael Duda 22622, Mary Duda 22808, Mary Grahovac 25457. Dr. št. 132.-T-Zopet sprejeti: Mike Gerdanc 22167, Filipa Gordane 22166, Mary Petek 16230, Mary Skube 27211. Pre stopil k dr. št. 55: J os. Koželj 29354. Dr. št. 133.— Suspendirana: Mary Barovcan 21194. Dr. št. 137.—Pristopila: Rose Grebenc 29753. Suspendirane: Rose Caric)! 28792, Jedert Dolinar 24999. Dr. št. 138.—Suspendirana: Anna Zubek 28166. Prestopili k dr. št. 154: Frank Bobnar 23279, Maggie Bobnar 23276. Dr. št. 140.—Pristopil: Albin Slavec 29754. Dr. št. 141. — Pristopili: Dr. št. 201.—New members: John V. Shields 29791, Alfred W. Smith 29792, John Sustersich B 309. Dr. št. 202, Rock Springs. Wyo. — New Lodge: “Western Stars”. John P. Lebar 29793, Paul M. Subic 29794, Cecelia Galicich B 310, Mary Galcich B 311, Frank A. Golob B 312, Angela Kozola B 313, Louis Koritnik B 314, Christina Russold B 315, Annie Stefan B 316. Joseph Pishler, gl. tajnik. NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDEL KA ZA MESEC FEBRUAR NEW MEMBERS IN JUVENILE DEPT. FOR FEB. Dr. št. 12.— Jacob Schanck 10762. Dr. št. 16. — Anton Selan, 10763. Dr. št. 25.—Gertrude Shirok 10764. Dr. št. 36.—Edward J| Škufca 10766. Dr. št. 55.—Vincent Urchech 10767. Dr. št. 77. — Mary Zalich 10768, John Zalich 10769. Dr. št. 110. —Sylvia Pedri 10770, John Pedri 10771. Dr. št. 111.— Pauline Klune 10772. Dr. št. 122.— Edith Klemenc 10773. Dr. št. 142.— Frances Davi-dich 10774, Paul Davidich 10775 Louis Davidich 10776, Beatrice Davidich 10777. Dr. št. 150.—Dorithy M. Kochevar 10778, Mary Nosan 10779. Dr. št. 166.—Emilija Šuštaršič 10780, Frances Sustarsic 10781. Dr. št. 172.— Leona Omerza 10765. Štefanija Korošec 10782, Mary Korošec 10783, Veronika Kopriva 10784, Frank Kopriva 10785, William Kopriva 10786, Genevive Kopriva 10787, Ivan Kopriva 10788. Dr. št. 182.—Anna Ivanušič 10789, Robert L. Ivanušič 10790 Frank L. Ivanušič 10191, Ralph E. Ivanušič 10792, Helen C. tferkopae 10793. Dr. st. 197.—Mary Ribarich 10794. Dr. št. 200. — Joseph Mese 10795, Albert Vidmar 1079G, Joseph Vidmar 10797, Frank Vidmar 10798, Frances Koreni 10799, Henry Korenet 10800, Justina Korent 10801. Joseph Pishler, gl. tajnik. -------o------ IZ UPRAVNIŠTVA Kogar veseli nabirati oglase za Novo Dobo, naj so priglasi pri uredniku-upravniku, da dobi cene in druge informacije. Letna seja glavnega odbora je določila, da je nabiralec deležen od oglasa, katerega dobi in kolek! a, 10%, oziroma 15°/< provizije. — Od: novega naročnika za list dobi -J0 (f, od starega pu 25% provizije. --------o------ NAZNANILO IN ZAHVALA.' Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno zaspala, previdena z zakramenti za umirajoče draga soproga, oziroma mati, hčerka in sestra Mrs. Frances Stariha, roj. Birk. Umrla je 22. februarja 1929 ob 8. uri zvečer, v starosti 29 let. Rojena je bila 4. oktobra 1899 na Viru pri Domžalah. V Ameriko je prišla pred 16 leti in je bila članica društva “Orel” št. 90, J. S. K. J. Pokopana je bila v ponde-ljek 25. februarja z mašo za-dušnieo, ki se je brala v slovenski cerkvi sv. Cirila v New Yorku, in položena k večnemu počitku na pokopališču sv. Trojice v Brooklyn, N. Y. Lepa hvala našemu župniku, Rev. Aleksandru Urankar-,ju in vsem onim dobrim prijateljem, ki so ranjko obiskali na bolniški postelji in jo tolažili, da scj ji olajšali trpljenje. V dolžnost si štejemo, da sc iskreno zahvalimo vsem onim • ki so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor. Zahvaljujemo se tudi dr “Orel”, št. 90 J. S. K. J., kale I rega članica je bila ranjka, ker se je po svojem predsedniku Mr. A. Janžekoviču in članu Mr. Johnu Lacjanu udeležilo pogreba in izrazilo svoje sožalje z lepim vencem. Za krasne vence, katere so poslali prijatelji iz tovarn Columbia Shop, Aranyay Shop, Georgette Shop, najlepša zahvala ! Lepa hvala vsem družinam, ki so izkazale svoje simpatije s tem, da so poklonile krasne vence: Mr. in Mrs. Rosman; Mr. in Mrs. Birk; Mr. in Mrs. Kaplja, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Zorman; Mr. in Mrs. Lovšin; Mr. in Mrs. Pichler; Mr. in Mrs. Nachtigal; Mr. in Mrs. Pollich; Misses Mary in Ana Kerč; Mr. in Mrs. Končan; Mr. in Mrs. Kreč; Mr. in Mrs. Descov; Mr. in Mrs. Mutz; Mr. in Mrs. Derganc; Mr. Zupan; Mr. in Mrs. Zelene; Mr. in Mrs. Rovtar; Mr. in Mrs. Štefančič; Mrs. Agnitsch; Mrs. in Mi.ss Blass; Mr. in Mrs. II. Rasmussen; Mrs. Farenchak; Mr. in Mrs. Peterson in hvartet “Slovenija.” Prav lepa hvala pevcem “Slovana,” ki so na prošnjo Mr. Muca zapeli dve žalostinki “Vigred se povrne” in “Nad zvezdami” na domu in na pokopališču ! Istotako se prav prisrčno zahvaljujemo Mr. Mucu za lepi poslovilni govor na domu in pokopališču! Počivaj v miru, draga nepozabna, in večna luč naj Ti sveti ! Žalujoči ostali: Frank Stariha, soprog; Franki, sin; Mary Birk, mat,i; Anton in Ferdinand Birk, brata; Mary Kaplja, rojena Birk, sestra; Rozi Birk, svakinja in Frank Kaplja, svak, in ostali sorodniki. Frank Skedel 29755,, Martin Govednik 29757, Tony Stariha < 29756. Zopet sprejeta: Josephi-i’ ne Penca 21606. '• Dr. št. 142.—Zopet sprejet: John Polovina 25840. Dr. št. 143. — Suspendiran: 1 Joseph Krivacsy 27094. Dr. št. 145.—Pristopil: Do- 1 minik Hiti 29758. Dr. št. 147.—Pristopil: Fred- . die W. Adamic 29759. Dr. št. 148.—Zopet sprejeta: -Frances Suder 24927. Dr. št. 149.—Pristopil: Louis Moze 29760. Prestopili k dr. št. 144: Michael Tratar 18612, Te- ! resa Tratar 18613. Dr. št. 152.—Pristopil: John Pajk 29761. Umrl: Stefan Medaj 5768. Dr. št. 154. —Suspendirani: Joe Mauric 28982, Jacob Persin 25068, Frank Jaklič 25323, Steve Culi 26441. Dr. št. 159.—Pristopila: Bertha Loser 29762. Dr. št. 161. —črtan: Anton 1 Maslo 26197. Dr. št. 162.—Zopet sprejete: Antonette Dick 28876, Mary Kitna 28877, Anne Mylnar 28878| Suspendiran: Stanley Sevilles 28873. Dr. št. 165.—Pristopil: Stefan Tomko 29763. Zopet sprejeti : Andy Sholtis 28495, Helen Sholtis 28496. Di\št. 166.—Pristopila: Marjeta Sustarsich 29764. Dr. št. 170. — Pristopile: Frances Cerjak 29765, Anna Simonič 29766. Dr. št. 171.—Pristopili: Mirko Relac 29767, Joseph Grantz 29768. Dr. št. 172.—Pristopili: Blaz Naglich 29769, Joseph Raspot-nik 29770. Dr. št. 173.—Zopet sprejeti: Louis Avsec 28348, Anton Debevc 27858. Dr. št. 174.—Pristopila: Mary March 29771. Suspendirana: Mary Hegler 26927. Dr. št. 176.— Pristopil: Joe Zatkovich 29772. Dr. št. 179.—Zopet sprejet: Frank Sircel 27047. Dr. št. J'80,. — Reinstated: Frank Hočevar 28218. Transferred to Lodge No. 186: Adolph Perdan 21560, Janette Perdan 29041. Dr. št. 182.—Pristopile: Barbara Starešinič 29775, Anna Labus 29773, Anna Erzop 29777 Katarina Plantan 29774, Josephine Berkopec 29776. Prestopila k dr. št. 26: Anna Sneler 27461, Dr. št. 183.—Pristopil: Adolf Baloh 29795. Suspendirani: John Sever 28446, Frank Sed-minek 24455, Mike Myer 27665. Dr. št. 184.—New members: Charles Burgalio 29778, Theresa Dargontina 29779. Dr. št. 186.—Reinstated: Victor Jazbec 28691, Daniel Jazbec 28692, Wm. Jazbec 28693, Joseph Kausek 27868, Anthony, Resnik 29060. Suspended: Alex Guzell 29061, Jane Milavec 28517, Frank Zibert 28518. Dr. št. 188.—Reinstated: Jack Baraga 28797, Anton Klun 28018, Josephine Baraga 28539, Nick Kasunic 28885. Dr. št. 189.—New members: John Just 29780, Felix Just 29781. Suspended: Anna-Majer 28181. Dr. št. 190.—Zopet sprejeta: Mary Babich 28721. Suspendirana: Alice Petritz 29275. črtana: Martha Elich 29493. Dr. št. 191.—Zopet sprejet: Anton Rozina 27938. Dr. št. 192.—New members: Frank, Moren 29782, Celia Škerjance 29783. Dr. št. 194.—New members: Jerry Stanfield Jr. 29784, Frank Turk 29785. Dr. št. 196.—New members: Frank J. Lokar 29786. Reinstated: Peter Balkovec 28629. Suspended: Paul Ostresk 29200. Died: Louis A. Rihtar 23446. Dr. št. 197.—Pristopili: John Ribarich 29790, Rudolf Riba-rlcn 29789, John Ribarich 29787 Joseph Ribarich 29788. Suspendiran: John Mohorich 29332. Dr. št. 200.—Prestopil k dr. št. 70: Joseph Zormau 29474. LOV V NOVEMBRU (Nadaljevanje iz 2. strani) “Gos!” vikne prijatelj, pomeri in v naglici odda dva strela, jaz pa enega. Naša gos pa se v zraku samo malo poziblje in izgine v gozd. “S tremi streli pa je nista zadela!” se roga prijatelj, ki ni streljal. Jezen in malo zarudel od sramu, ker ga je polomil s svojim streljanjem, mu drugi tovariš nič ne odgovori. Da pa se napeto razpoloženje nekoliko ublaži, hitim tovarišema dopovedovati, da to ni bila nikaka gos, kajti ptič je imel prevelik kljun in je prepočasi letel. Pristavim tudi, da ne bi bila za nas nobena posebna lovska čast prinesti domov takega ptiča, ki se sicer v zraku vidi kot cela pošast, ima dolg vrat in noge, saj je skoro dva in pol čevlja visok, a tehta komaj par funtov. Meso je poleg tega še neužitno. “Zdaj pa že vem,” se oglasi tovariš, ki se nama je prej rogal, “bil je tisti veliki sivi žerjav, zadela ga pa zato nista, ker je prenizko letel.” Jaz pritrdim z vsemi štirimi, in tako je bilo prvo dejanje naše lovske drame zaključeno. Počasi smo se nato začeli plaziti po precej globoki, a v tistem času prazni strugi naprej. Vodni tok se je vil ob drugostranskem bregu. Iz našega kritja smo včasi oprezno pokukali na vodno gladino, če ne bi opazili kje kakšne goske, ki bi se posluževala jutranje kopeli. Dospemo do točke, kjer napravlja reka počasen ovinek, kar nam omogoči širši razgled. Vsi naenkrat zapazimo za ovinkom nerazločne črnobele točke, in zdi se nam, da se gibljejo. “Tam so” — vsi hkrati pokimamo, kajti v takih trenutkih se ne govori. Hitro se potuhnemo na tla, da nas ne zapazijo. Ker pa še nismo na strelski daljavi, se brzo pomikamo naprej po vseh štirih. Neverjetno spretno kobacamo po kamenju. Sicer pa pravijo učenjaki, da so naši davni pradedi hodili po vseh štirih, in jih ni bilo nič sram. Zakaj bi bilo nas! Dovolj blizu cilja smo, torej (Dalje na (S. utraui). „ NOVA DOBA, MAPJ'TI 20TH 1021) tir % :: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal K. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevanje) Bil sem ves zmeden, tako brezumno se mi je zdelo, kar me je prosil — on, stari morski ropar in kolovodja skozinskoz. “Kar je v moji moči, bom .storil,” sem rekel. “To je kupčija!” je vzkliknil Dolgi John. “Pogumno govoriš, in grom in strela! jaz imam zopet upanje!” Sepal je k baklji, ki je bila vtaknjena v les in vnovič prižgal svojo pipo. “Da me razumeš, Jakec,” je dejal, ko se je vrnil. “Jaz imam glavo na ramenih, da. Sedaj sem na sodnikovi strani. Jaz vem, da si ti spravil ladjo varno na stran. Kako si to storil, ne vem, toda varna je. Mislim, da sta se onadva opijanila. Nikdar nisem imel dobrega mnenja o njih. Sedaj me pa poslušaj. Jaz ne bom stavil vprašanj in tudi ne bom pripustil, da bi jih drugi stavili. Vem, kedaj je igra izgubljena, da;'in poznam človeka, če je zanesljiv. Oh, ti si še mlad — ti in jaz bi lahko še neznansko mnogo dobrega storila skupaj!” , ' Natočil je nekoliko konjaka iz soda v majhen cinast kozarec. “Ali hočeš malo pokusiti, tovariš?”‘je vprašal, in ko sem zanikal. “Dobro, potem ga bom pa jaz en požirek, Jaktfc,” je rekel, “potrebujem moči, kajti neprilike naju čakajo. In ker ravno govoriva o neprilikah, zakaj mi je dal zdravnik zemljevid, Jakec?” Moj obraz je kazal tako odkritosrčno začudenje, da je uvidel, da so vsa nadaljna vprašanja nepotrebna. “Oh, dobro, on je že vedel, kaj je storil,” je rekel. “In nekaj dobrega ali slabega tiči za tem, Jakec.” In vzel je še en požirek žganja in nato je stresel svojo čedno glavo kot človek, ki je pripravljen na najhujše. XXIX. POGLAVJE Še enkrat črno znamenje. Morski razbojniki so se posvetovali nekoliko časa; med tem je eden stopil v hišo in prosil, da bi smel vzeti za trenutek bak-Ijo. Silver je na kratko privolil in odposlanec je odšel ter naju pustil v temi. “Vihar se bliža, Jakec,” je rekel Silver, ki je postal sedaj popolnoma prijazen in domač. Obrnil sem se k strelni lini in pogledal na prosto. Pepel velikega ognja je že izgorel in tlel sedaj tako temno, da sem takoj razumel, zakaj so zarotniki želeli imeti bakljo. Nekako pol pota dol po strmini proti ograji so bili zbrani v gruči, eden je v sredi klečal in videl sem v njegovi roki klinjo odprtega noža, ki se je v svitu lune in baklje lesketala v različnih barvah. Ostali so se nekoliko nagibali, kakor da bi gledali-, kaj dela. Mogel sem ravno spoznati, da je imel v roki knjigo in nož, in ko sem se še vedno trudil, kako more priti kaj tako zelo nasprotnega v njihovo posest, je onf, ki je klečal, vstal in cela družba se je začela skupaj pomikati proti hiši. “Sedaj prihajajo,” sem rekel in stopil nazaj, kjer sem bil poprej, kajti zdelo se mi je, da je pod mojo častjo, če bi videli, da sem jih opazoval. “Dobro, naj prihajajo, fant — naj prihajajo!” je rekel Silver veselo. “Še imam en strel na razpolago.” Vrata so se odprla in petorica mož, ki so stali ravno pred vrati zunaj, potisnila odposlanca naprej. V vseh drugih okoliščinah bi bilo smešno videti, kako je počasi prihajal in se obotavljal pri vsakem koraku in molel svojo zaprto desno roko predse. “Le naprej, dečko,’ je vzkliknil Silver. “Ne bom te pojedel. Le izroči mi ono, nerodnež. Dobro poznam postave; odposlancu ne storim nič žalega.” Po taki vzpodbudi se je prestopil ropar bolj pogumno, izročil nekaj Silverju iz roke v roko in se nato zopet hitro vrnil k svojim tovarišem. Pomorski kuhar je pogledal stvar, ki so mu jo izročili. "Črno znamenje! Sem si mlislil!” je rekel. “Kje so vendar dobili papir? No, halo! Poglej no; ali ni to sreča! Šli ste in izrezali ta kos papirja iz svetega pisma: Kdo pa je ta norec, ki je izrezal sveto pismo?” “Ah, glej!” je rekel Morgan, “glej, glej! Kaj sem rekel? Nič dobrega ne bo iz tega, sem rekel.” “No, sedaj ste se torej domenili,” je nadaljeval Silver. “Sedaj boste viseli vsi, mislim. Kateri tepče pa je imel sv. pismo?” “Dick ga je imel,” je rekel eden. “Dick je bil? Dick naj le začne" moliti,” je dejal Silver, “njegove sreče je konec.” Sedaj pa je posegel vmes dolgin z rumenimi očmi. “Le pustimo to govorjenje, John Silver,” je rekel. “Ti možje so vam dali črno znamenje po popolnoma pravilnem posvetovanju, kakor zahteva dolžnost; samo obrnite ga naokoli* kakor zahteva dolžnost in poglejte, kaj je tamkaj napisano. Potem pa govorite!” “Hvala, Jurij,” je odvrnil kuhar. “Vedno si bil vnet za kupčijo in znaš postave na pamet. No, kaj pa je pravzaprav? Oh, ‘Odstavljen!’ ali je to, kaj? Zelo lepo pismo, prav res, kakor da bi bilo tiskano, pravim. Ali je tvoja pisava, Jurij? No, postal si cel vodja teh mož. Ne bom se čudil, če postaneš v kratkem celo kapitan. Samo ono bakljo mi prinesite zopet, ali ne? Pipa mi ne gori.” “Pojdi, pojdi!” je rekel Jurij, “teh mož ne boš več vodil za nos. Čuden človek si zares, toda sedaj si odstavljen in morda boš stopil s soda ter pomagal glasovati.” (Dalje prihodnjič) SLOVENCEM IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V MINNESOTI. V mesecu avgustu t. 1. imeli bomo mi Slovenci in ostali Jugoslovani v Minnesoti zopet skupni javni sestanek v Eveleth-u, Minnesota. To bode torej peti letni nastop n.ašega naroda v Minnesoti, ki se bo vršil pod zaščito Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti ter bo brez dvoma eden največjih javnih nastopov Jugoslovanov v Minnesoti, kar jih smo še dosedaj imeli v naši državi. Ker pa je še nekaj slovenskih naselbin v Minnesoti, kjer naši rojaki še nimajo lokalnega kluba Zveze, in ker je vzrok temu brez dvoma fakt, da ro- j jaki v takih naselbinah niše popolnoma poučeni o namenu iti cilju naše organizacije', nas veže dolžnost, kot glavne uradnike Ameriške Jugoslovanske j Zveze v Minnesoti, da na tem mestu javno objavimo namen in cilj naše organizacije, in s tem bolj seznanimo naše rojake v takih naselbinah o njenem namenu in cilju. Namen in cilj Ameriške .Ju-j goslovanske Zveze v Minnesoti '■ je: 1. Združiti vse Jugoslovane in njih potomce, živeče v državi Minnesota v eno organizacijo, ter razširjati med njimi in njih bližnjimi prijateljstvo, edinost in pravi duh bratske ljubezni. 2. Muditi njih ljubezen do Združenih držav ameriških, ter gojiti med njimi pravi duh ameriške demokracije. 3. Navduševati in* pridobivati Jugoslovane, da obiskujejo večerne šole. 4. Vzpodbujati in pripomoči vsem tistim Jugoslovanom, ki še nimajo volilne pravice, da postanejo ameriški državljani. 5. Prirejati poučna predavanja o predmetih kot so n. pr., zgodovina Združenih držav ameriških, ameriška konstitucija, dalje o delavskih problemih in raznih poučnih predmetih. kateri bi bili v korist in splošno izobrazbo jugoslovanskega ljudstva v Minnesoti. G. Delovati za napredek in izobrazbo splošnega jugoslovanskega ljudstva na gospodarskem, kakor tudi na znanstvenem polju. 7. Varovati člane pred izko-riščevanjem na gospodarskem, ’cakor tudi na političnem polju, • 8. Ob času okrajnih in državnih volitev podpirati tiste kandidate,, katerih program repro-sentira najboljše interese in blagostanje ameriškega pripro-jtega ljudstva. Rojaki in rojakinje v Minnesoti ! Iz predležečega programa Ameriške Jugoslovanske Zveze lahko vsak rojak izpre-idi, da načelna izjava Zveze je zelo obširna in izraža lepe deje, katere bi bile koristne za naš narod v Minnesoti. Organizacija, kot je Ameriška Jugoslovanska Zveza, je za las Jugoslovane v Minnesoti jako potrebna. Potom organizacije bi lahko veliko dobrega •losegli za naš 'narod v tej državi. V prvi vrsti bi lahko po-stavili naše ljudstvo takorekot ‘on the map” ali na površje •.meriske javnosti. V drugi vr-iti bi pa tudi bili veliki javni faktor v severni Minnesoti. Največji javni faktor bi pa mi Tugoslovani bili v St. Louis okraju Minnesote. V omenjenem okraju je sedaj čez šest 'isoč jugoslovanskih volilcev. \ko bi bili vsi organizirani, bi ^akorekoč imeli “balance of power.” Kam bi se mi odloči-'i, tam bi bila volilna zmaga, 'n potem bi nas razni voditelji malo bolj spoštovali, kot so nas do danes. Sedaj nas' le dobro Doznajo pred volitvami, po vo 'itvah pa zelo malo. Temu kri-'i smo pa le mi sami in nihčp drugi. Naš narod je vreden veliko več spoštovanja v očeh ameriške javnosti, kot ga danes uživa. kajti storil je veliko pri razvoju naše železne industrije \ Minnesoti v pionirski dobi naše države. Niso pa naši rojaki veliko storili samo le pri razvoju raznih industrij, ampak storili so tudi veliko na polju civilizacije med tukajšnjimi Indijanci. Prvo delo v industrijah so izvrševali naši dobri in pridni rudarji, slednje pa naši slovenski misijonarji. Toda o tem naši sosedje, tu-jerodci, le malo vedo. Kako pa naj bi vedeli, kako nalogo smo mi Slovenci igrali pri razvoju naše države, ko nas še sploh dobro ne poznajo, kdo da smo in od kod smo prišli! V -'-."V.JMMg,; ■ —- Minnesoti so nas tujerodci vedno nazivali z imenom “Austrians.” Pod to narodnost so pa tudi uvrstili vse ostale jugoslovanske narode v naši državi. Komaj po svetovni vo jni so nas tujerodci pričeli malo spoznavati. Do tega spoznavanja je nekaj pripomogla vojna, največ je pa pripomogla v zadnjih štirih letih naša organizacija, Ameriška Jugoslovanska Zveza. Pod njeno zastavo smo ‘mi Jugoslovani v Minnesoti že štirikrat javno nastopili pred ameriško javnostjo v naši državi, in s tem vsaj deloma postavili naš narod na površje ameriške javnosti. Ker pa tcrveliko delo za na predek našega naroda v Minnesoti ni delo kakega posameznika, ampak celokupnega naroda slovenskega, zatorej mi Spodaj podpisani glavni uradniki Ameriške Jugoslovanske Zveze na tem mestu javno apeliramo na jugoslovansko občinstvo v Minnesoti, da naj bi šlo takoj na delo v vsaki slovenski naselbini v naši državi in si organiziralo klub, in ga priklopilo k Zvezi, ter s tem nam pripomoglo v našem težkem in velepomenljivem delu za blagor in korist jugoslovanskega naroda v Minnesoti. Klub se lahko ustanovi v vsaki naselbini, z desetimi člani ali članicami. Pristopnine ni nobene. Vsak član ali članica plača pri pristopu v klub en dolar ($1.00) letne članarine za tekoče fiskalno leto, ki se konča z dnem 31. decembra. Petdeset centov letne članarine ostane v b^gajni lokalnega kluba in petdeset centov se pa pošlje v blagajno Zveze. Kjer ni še ženskega kluba Zveze, se lahko ustanovi tudi ženski klub. Torej na delo, rojaki in rojakinje, za združenje našega jugoslovanskega naroda v Minn esoti. Za nadaljša pojasnila glede ustanovitve kVuba se obrnite na gl. tajnika Zveze, John Mo-vern-a, 412 — 12th Ave. E.. Duluth, Minn. Predsednik: Geo. Brince, Eveleth, Minn.; I. podpredsednik : Anton Lopp, Gilbert, Minn.; H. podpredsednik: Peter Krhin, Chisholm, Minn.; III. podpredsednik: Vincence Mikulich, Aurora, Minn.; glavni tajnik: John Movern, Du- luth, Minn.; zapisnikar: Louis Gauze, Eeveleth, Minn.; glavni blagajnik: Martin Sever. Chisholm, Minn. Nadzorni odbor: Leo Kukar Gilbert, Minn., Anton Erchulj, Hilbert, Minil., John Zallar, Bivvabik, Minn., Rade Poznano vich, Eveleth, Minn. -------o-------- LOV V NOVEMBRU (Nadaljevanje iz 5. strani) vsi naenkrat kot na povelje vstanemo in vzdignemo puške na strel. Toda puške niso počile, pač pa so se nam ustnice zakrivile in obrazi podaljšali. Mesto divjih rac smo videli le podolga-sto in okroglo kamenje, katerega je voda le napol pokrivala, da je bilo videti, kot bi se tisto kamenje gibalo. Našemu razočaranju smo dali duška s tem, da smo se vsi trije na glas zakroho-tali. “Mi ga pa res pihnemo,” pripomni eden tovarišev. Napotimo se proti drugemu kraju, višje v gorovju. Tam se nahaja veliko močvirje, in tam *■ nas gotovo čaka plen. Zopet se plazimo skozi gosto grmovje, delamo si s puškami pot in pobiramo naše klobuke. Včasi kateri tudi jezno zarobanti, če ga udari veja po obrazu. Vse to pa se vrši tiho in pridušeno, da nas ne bi slišale race in gosi. Ko dospemo do močvirja, opazimo po sledovih, da so bili tam že drugi lovci pred nami in so nam perjad pregnali. Nato se razdvojimo, da kraj bolj preiščemo. Jaz in en tovariš hodiva skupaj in ko se vračava, zapaziva v močvirju malo ožino, ki nama lahko okrajša pot. Preko te ožine leži suho topolovo deblo, kot nalašč za most. Tovariš se po suhem deblu previdno prebalan-cira na drugo stran. Jaz jo prav tako previdno uberem za njim, toda baš ko dosežem sredino, zaslišim zamolkel tresk, in v istem hipu me naenkrat od vseh strani objame nekaj silno težkega in mrzjega. Ko začutim z rokama blatno dno, se z vso močjo poženem po konci in zopet sem imel glavo tam, kjer mora biti. Vse odprtine v glavi so bile seveda polne blata in tudi v ustih sem ga imel za dober žganec. Tovariš, ki sc je skoro tako ustrašil kot jaz, mi pomoli puško, da se je oprimem in iz-kobacam na suho. Videti sem bil kot kakšen potapljač. Blato je kapljalo od mene in tudi v velikem lovskem žepu, ki služi za spravo ustreljenih ptic, ga je bilo polno. Kazalo ni nič druzega, kot sleči se do golega in čakati, da se obleka na soln-cu posuši. Ko sem vso obleko razobesil po grmovju in sc sprehajal za zlatorumenim leš-čevjem, sem nehote mislil na očeta Adama, če bi me videl, bi me gotovo priznal za svojega pravnuka. Jutranja megla se je vzdignila proti gorskim vrhuncem, in solnce je oblivalo jesensko pokrajino čudovito pestrih barv. Kdor še ni videl v jeseni škrlatno rudečega maklena ali zlatorumenega leščevja poleg temno zelenih smrek, ta ne ve, kakšne s6 naravne krasote. Kdor je to zamudil, ni dobil od življenja tistih užitkov, ki jih razsiplje mati narava onim, ki se jih hočejo poslužiti. Moj prijatelj M. se ni mogel dovolj nasmejati moji nezgodi, in smejati sem se seveda moral tudi jaz. Da si preženeva dolgčas, sva pričela streljati za prakso. Silno pokanje pušk pa je privabilo moža postave, ki ima v varstvu dvijačino. Misleč, da smo nastreljane race poskrili, nas počaka ob cesti, ko smo se z našim Fordom vračali proti domu. Ustavi nas in zahteva, da mu pokažemo race. Ko smo mu povedali, da sploh nismo bili na lovu in da smo se le vadili streljanja, je nevoljen odšel. Tako se je končal naš no-vemberski lov, ki mi je kljub lovski smoli tistega dne, ostal v prijetnem spominu. Saj kdor je kdaj videl bistre vode, močvirja in gozdove, ko jih pordeči in pozlati jesen, tam v vznožju in na pobočjih Cascade gorovja, ohranil jih bo za vselej v najlepšem kotičku spomina. ,0—----------- ŠOLA Z/l ODRASLO MLADINO Odrasla slovenska mladina v Clevelandu ima lepo 'priliko za izpopolnjenje znanja materinskega jezika v Slovenskem Narodnem Domu vsaki petek zvečer. Začetnike poučuje Mr. Edwin Primoshic od polu sedmih do osmih zvečer, višji razred pa Mr. Vatro Grili od osmih do poludesetih zvečer. Dr. George Milavetz, ZOBOZDRAVNIK 23 East Sheridan St. (preje urad dr. McCarty-ja) ELY, MINN. Uradne ure: Od 9. do 12. dop. od 1. do 5. pop. od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah po dogovoru. (Telefon za urad in stanovanje: 504 R). ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Za VELIKO NO ŠUNKE po Praj stare»|| Šunke so preparirane po vi kranjski metodi po v kraju izučenem mesarju. Os1 j naših šunk je neprekosljiv. h ta j o od 8 do 10 funtov. PLEČETA P - Plečeta so istotako prepares na enako kot šunke. Vsa mast | ba odstranjena. Fin okus. ŽELODCI tunirmiimnimiiTTi: MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA. Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko spadajoče posle. Phone: 181-J, Republic, Pa. mxtmtmtttttmtttmmtumtttttttmtmtxttmtmtummtxummtimmmtttmiittitiu Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE * POSLE ŽELODCI so prvovrstni ter -J nadevani iz samega svinjsk«! mesa. Fin okus in idealne | “lunch”. r KLOBASE b KLOBASE so neprekosjl'T^g Delane so iz samega svinjsl^JJe mesa ter prekajene po st;1 fcog] jfivet Kadar naročite meso, vanjJ f :^ potreba pošiljati denarja. JPHs čali boste ko prejmete. Ali • tr-cijaliziramo samo v Pre* krajskem načinu. nem mesu in vse je sušeno f e i "Jek. di, kar stori, da je meso in M izvršeno po starokrajski Ul« Kul MUl i, Ua Jt nivo'' i ** ; base pravi KRANJSKI dukt. Glejte, da bodo vaša . w ročila v naših rokah vsaj I*1 L, pred Velikonočjo. Naše nKs°,lln (j jamčeno tako v kakovosti v čistoči. E. «ak< Slovene Provision CLj Slovensko trgovina suhega "’OfiSoj 3452 Independence CLEVELAND, O. f°lja fine, Telefon: Broadway 1353 ?°be ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar i ma 4905 Butler Street, Pittsburgh, c Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoW| p-vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amerik® stari kraj. Pišite ali pridite osebno. *11 * J Pa'- 5o‘tori h- Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko sttc > VeCltr ______________________ spadajoče posle. _ _ j Sjjg 933 E. 185th St. Cleveland, 1