Štev.
V Ljubljani, dne 12. junija 1919.
Leto XXXII,
D □=
feb.f. (tlllik-C.D. m* k * 10— ot l.to - (Z. N.mtli« b 1n Ameriko ta drage ta), drl.v. k H*-.| - Po.ftm.u« ttsvUk. .. prodajal« po 3® rlouln .....................
GLASBO JUGOSLOVANSKE : ; KRETSKE ZVEZE i :
Spi«! ln dopisi «• pošiljajo i Ured-olitvo (rDo« molfab«', Ljubljana, •
Kopitarjev«
alica. — Naročnina, reklamacije ln In* veraJ pai Upravulitvu BDom o ljub a\ •m........ Ljubljana. Kopitarjev« ulic« V
Naši kmetje za pravičen mir.
Vodstvo Jugoslovanske Kmetske Zve-ie je v svoji seji dne 9. maja sklenilo nastopno resolucijo:
V trdnem prepričanju, da je na naši strani pravica in rcsnica, povzdigujemo v zadnjem trenutku z vso resnostjo svoj glas in zahtevamo brezpogojno, da ima pripadati jugoslovanski državi vse ozemlje in vsi otoki, koder prebiva v strnjenih masah troimenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov in izjavljamo, da ne bomo nikdar priznali miru, ki bi delal splošno sprejetemu načelu o samoodločbi narodov nasilje in bi raztrgal naš narod v razne države.
Naši mirovni delegaciji popolnoma zaupamo v trdnem prepričanju, da bo napela vse sile, da prepreči vsak nasilen mir.
Sloga fači, nesloga tlači. Zato ga ni dobromislečega slovenskega kmeta, ki ne bi bil član Kmetske zveze.
Delo kmetskih zvez zori.
Jugoslovanska kmetska zveza ne ostala samo pri svojih sklepih, temveč krepko pritiska na oblasti, da kolikor mogoče upoštevajo kmetske zahteve, ki se sklepajo po sejah in zborovanjih Kmetskih zvez.
Tako smo dobili od predsedništva deželne vlade za Slovenijo sledeči odlok
Predsedništvo deželne vlade je v sml-bIu točke 13 vposlanih resolucij občnega zbora Jugoslovan, kmetske zveze posredovalo pri tukajšnji dravski divizijski oblasti ia od slednje prejelo sporočilo, da bode .vojaška oblast kolikor najbolj mogoče upoštevala težnje kmetskega stanu in da jbode dovoljevala obzira vrednim prosilcem preložitev orožnih vaj in dopuste, posebno job času žetve, košnja ln spravljanja poljskih pridelkov, Za predsednika) Andrejka, Opozarjamo člane Kmetskih' zvez na tledečei Dravska divizijska oblast s« ozira pajpreje na prošnje tistih, Id so pravočasno prišli k orožnim vajam, na zamudnike i« nt ozir« 'dosti.
Najhitreje se dobi dopust, • oziroma preložitev orožnih vaj, če se prizadeti osebno oglasi pri divizijski oblasti (Ljubljana, v poslopju I. državne gimnazije, poleg »Narodnega doma«) in prinese s seboj:
1.	prošnjo, utemeljeno ter potrjeno od županstva in če le mogoče od okr. glavarstva.
2.	pravilno izpolnjen posestni list;
3.	družinski list.
Glede zahtev Kmetskih zvez naj se ustanovi kmetska zbornica, je poslalo po-verjeništvo za kmetijstvo sledeč dopis na tajništvo Jugoslov. kmetske zveze:
»Poverjeništvo za kmetijstvo stoji odločno na stališču, da je ustanoviti kmetsko zbornico, ki naj zastopa kmetske koristi enako trgovski in obrtni zbornici za korist trgovine in obrti. O zadevi se že obravnava, in ker se je v sedanjih razmerah varovati ogromnih stroškov za ustanovitev in režijo kmetske zbornice, bo zaenkrat morda najbolje kazalo, da se Slovenska kmetijska družba tako preuredi, da lahko takoj prevzame vse posle kmetske zbornice. Slovenska kmetijska družba ima namreč že na razpolaganje lastne pisarniške prostore, velik uradniški aparat in bogata sredstva, zato jo je lahko z majhnimi izpremembami preurediti v kmetsko zbornico po preskušenem vzorcu, ki ga že imajo v Nemčiji.«
Glede zavarovalnice za živino, ki jo zahtevajo Kmetske zveze, odgovarja isto poverjeništvo:
»Preddela za ustanovitev zavarovalnice za živino so že dovršena in je celo potrebna rezervna glavnica na razpolaganje iz preostanka prejšnjega deželnega mesta za promet s klavno živino. Zavarovalnica bo takoj pričela poslovati, ko se razmere urede in se dobe primerni pisarniški prostori ter potrebno uadništvo,« K . _,
Zastopnik Jugoslov. kmetske zveze, državni poslanec Hohnjec, je tudi posredoval pri železniškem ministru radi predrage voznine na južni železnici, kakor so to zahtevale Kmetske zveze. Minister mu je odgovoril, da je prejšnjo odredbo že ukinil ter izdal novO odredbo, ■ katero dovoljuje, da se tarifa na južni železnici »me povišati le toliko, kolikor je povišana v Nemški Avstriji, a ne višje. V Nemški Avstriji znaša po višek za I, razred 100 odstotkov, za II. razred 66 odstotkov ia za III. razred 50 odstotkov, — Kolikor čujemo, južna železnica te odredb* if ni Izpeljala, Naj •«
Glede dohodninskega davka je bil po slanec Kmetske zveze, Vesenjak, pri fi nančnem ministru, ki jc rekel,_ da je t ud on za to, da se eksistenčni minima zviši od 1600 K na višjo vsoto (mi zahtevam« vsaj 8000 K), in se bo stvar uredila, ko pride v narodno predstavništvo.
Hočemo kremenitih mož!
Osnovala se je nova stranka. Nadela si je ime: Jugosl. kmetijska stranka. Kdo so pristaši te nove stranke? Liberalno glasilo »Domovina« priznava in piše, da so to »možje, ki so bili povečini še pred enim tednom pristaši J. D. S« (liberalne stranke).To je resnica, zakaj med imeni izvršilnega odbora nove stranke beremo v »veliki večini imena dosedanjih liberalnih veljakov po deželi. Da bode ta večina vodila novo stranko tako, da bo le prepotrebna opora liberalne stranke na kmetih, sklepamo iz želje, ki jo izreka »Domovina«, ko piše: »Ako hoče nova stranka dobro slovenskemu kmetu in jugoslovanskemu narodu, naj začne svoje delo tamkaj, kamor do-sedaj organizacija JDS. (liberalne stranke, op. ur.) še ni mogla« (namreč v široke kmetske plasti, kamor liberalna stranka kot meščanska in kapitalistična stranka ni mogla seči in kjer naj jo zdaj nadomesti nova kmetijska stranka. Op. ur.)
Dalje je pristopilo v novo stranko veliko bivših pristašev lanske Šusteršičeve kmetske stranke, ki pa še nc morejo preboleti katastrofalnega poraza, ki ga jim jt povzročila Ljudska stranka, zato pristopajo v novo stranko.
Nova stranka pa ima tretjič tudi pe« ščico pristašev, ki so se do predzadnjega časa prištevali Ljudski stranki, ki pa so bili vedno pri stranki zato, ker so dobivali od nje osebnih koristi ali pa je le-ta ustrezala njihovi častihlepnosti, Kakor hitro so osebne koristi minule, ali ni bilo več upanja, da bi v stranki njih častihlepje prišlo do veljave, so stranki pokaeali hrbet in se obrnili tjakaj, kjer imajo več upanja, da pridejo zopet na zeleno vejico.
Majhen del nove stranke pa končno sestavlja nekaj dobrih naših ljudi, ki pa niso dovolj poučeni o novi stranki. Slišimo, da se je med njimi agitiralo za pristop k novi stranki pod pretvezo, da se vpisuje le y »Kmetsko zvezo«. No, taka akcija uspeva samo toliko časa, dokler ljudje niso natančneje poučeni,	■■>■■+
I z tretjega dela, ki sestavljajo noVO stranko, pa smo se nekaj naučili, NamrtJ
o: da naj se Jugoslovanska kmetska zveza, rganizirana v mogočni Slov, ljudski stranic nikdar ne naslanja na može, ki iščejo stranki osebnih koristi. Vsaka resna po-itična stranka ima ta namen, da dela za piošen blagor, za zboljšanje splošnih raz-ner, od katerih ima seveda potem korist udi vsak posameznik, napačno pa je, če šče stranka zaslombe v ljudeh, ki vidijo lajpreje samo sebe in vse strankino delovanje presojajo s svojega osebnega vidika, Vsaki stranki so taki izrastki v škodo in e prejalislej maščujejo.
Zato pa danes slovesno pozivljemo: Cdor nima v dnu svojega srca uklesanega trepričanja, da je gospodarski, politični in crščansko-socialni program Ljudske stran-;e in Jugoslovanske kmetske zveze naj-•oljši za vsestranski napredek našega na-oda, ta naj zapusti naše vrste, in naj gre fakaj, kjer misli, da je njegovo mesto. Rajši 1000 mož z živim in trdnim notranjim prepričanjem, kakor pa 10.000, ki oe vedo, taj in kako. Tega nazora je celokupno vod-»tvo in načelstvo Jugosl? kmetske zveze in ljudske stranke in vsi resnično naši ljudje.
Hočemo kremenitih mož in značajev!
Kmetske zveze brez rednih se/ so mrtve. Posvetujte se in pošiljajte poročila Jugoslo vanski kmetski zvezi v Ljubljani.
Rekvizicije?
Znani poslanec meščanske liberalne Kapitalistične stranke, Adolf Ribnikar, je napisal v zadnji »Domovini« hud članek proti dr. Korošcu, češ, da hoče le-ta zopet uvesti zloglasne rekvizicije po slovenskih deželah in da bo seveda liberalna stranka tista, ki bo našega kmeta branila pred to nasilnostjo dr. Korošca.
Kaj je na tem? Edina rcsnica, ki jo povzamemo iz Ribnikarjevega članka, je ta, da je ta gospod še vedno silno hud, ker ni postal namesto dr. Korošca prehranjevalni minister. Že ob prevratu koncem oktobra lanskega leta je Ribnikar ob najbolj nevarnem času že drugi d«n narodne vlade ruval proti vladi, ker ni dobil me-»ta prehranjevalnega poverjenika v vladi. Ko ga ne bi lastni pristaši izžvižgali, bi *U\al še naprej. Da pa je tudi v Belgradu »»koz padel«, pa mož ne more preboleti, fc težje pa to, da dr. Korošca hvalijo kot najboljšega in najbolj delavnega ministra vse stranke brez izjeme. Kakor hitro je cn prijel vajeti *; roke, potaknil cele tucatc podkupljenih uradnikov pod ključ — takoj k bil red kakršen najboljši danes pač more biti. Ni čuda, da je v narodenem predstavništvu na klic nekega poslanca, da je z odgovorom dr, Korošca o prehrani zadovoljen, neki Srb zaklical od zadaj: Prokle-to, s takim ministrom je lahko biti zadovoljen.
Vse to pa prisrčno jezi našega gospoda Ribnikarja, Zato je treba poiskati kamen in ga vreči du, Korošcu v hrbet. Pa
£je poiskal in vrgel: rekvizicije hoče ta an in našega kmeta sleči do nagega. To-
da ne obupaj, slovenski kmef, faz, Adolf Ribnikar, te bom branil.
Kaj pa je rekel dr, Korošec O rekvl-zlcijah? Dr. Korošec je videl, da Je bila letos prehrana zato slaba, ker 80 slavonski in banaškl veleposestniki pod roko prodajali na vagone žita čez mejo, medtem ko »o srednji in nižji sloji stradali, in nevarnost je bila, da bi bilo treba zopet seči po rekvizicijah pri malih kmetih. In če bo letošnje leto zopet tako, da bodo ti judje vse svoje žito utihotapili čez mejo, ali ga# pa skrivali, zna priti nevarnot, da bo zopet moral dajati manjši kmet, ki prideluje na mernike, ne na vagone. Ravno to pa hoče dr. Korošec zabraniti. Pri slavonskih in banaških veleposestnikih naj se odvečno žito pobere, rekvirira zato, da ne bodo vsled špekulacij ondotnih magnatov naši kmetje prišli v nevarnost neprijetnih re-kvizicij. To je dr, Koroščeva misel, ki jo moramo vsi le odobravati.
Sedaj je tudi razvidno, koliko je vreden Ribnikarjev članek v »Domovini«. Seveda, proti »farovški« stranki, kakor si drzne Ribnikar zmerjati našo stranko, je treba krepko zavihteti kopje, in če ni mogoče najti resničnih očitkov, si jih je treba izmisliti. In to je sedaj neobhodno potrebno. Zakaj naša Ljudska stranka krepko vstaja tudi po Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Hrvatski, misel Jugoslovanske kmetske zveze bolj in bolj prodira čez kranjske meje, medtem ko se na liberalni stranki povsod vidijo znaki bližnjega razpadanja, V Srbiji nimajo ti ljudje skoro nič pristašev, v Bosni in Hercegovini ravho tako malo, le v Hrvatski imajo v prejšnji koaliciji svojo zaslombo. Toda naravnost žalostno je, da ta koalicija nima v ljudstvu nobene zaslombe več. »Slavni« demokratski klub, ki je mislil, da bo celo Jugoslavijo dejal v en žep, se vidno krči in celo mogočni Pribi-čevič posatja vedno bolj prijaznejši.
Pa tudi pri nas doma ne gre več tako, kot bi moralo iti. Liberalni kmetje so se začeli sramovati pripadnosti kapitalistični liberalni stranki, ki ni niti enega kmeta poslala v Belgrad in ki doma podpira ve-lekapitalistična podjetja proti malim kmetom, zato poskušajo sedaj svoj liberalizem po stari navadi skrivati za novoustanovljeno »kmetsko stranko«, ker vedo, da najslabša stranka na kmetih bolj vleče kot odkrito liberalna. Res, pogled v bodočnost liberalne stranke ni ravno rožnat, zato ni čuda, da skušajo različni Ribnikarji zastre-ti ta žalostni razgled z neosnovanimi napadi na našo svežo in razvijajočo se Ljudsko stranko.
Saj vas razumemo, gospodje, tudi obžalujemo, a pomagati vam pri najboljši volji ne moremo.
Prav resno prosimo tudi kmetje.
»Slovenski Narod« je te dni prijel našega ministra za prehrano, češ da se na jesen hoče zopet rekvirirati žito in da se bo ustvaril nekak monopol za moko na korist velikim mlinom v Banatu, kar bo napravilo, da bo znašala cena moki v Ljubljani 5 K in najboljša celo 1 K. List de-
stavljaf »Prav resno prosimo merodajnj gospode v Belgradu, da to zadevo na vs« strani še enkrat premislijo in jo urede takoj da bo ljudstvo v LJubljani moglo živeti,< — Prav Je, če se zadeva uredi tako, da b'q' ljudstvo moglo živeti. Če se globoke vreče banatskih mlinarjev nekoliko pristrižejo, je tudi prav. Ravno tako je pa tudi prav, če se obrtnikom, ki stanujejo po mestih, pre. narede izdani minimalni ceniki za izdelovanje njihovih izdelkov, da ne bo okovanje kmetskega voza stalo 800 kron, škornji 600 K, oziroma samo Čevljarsko delo 120 K, itd. Če rokodelec zasluži na uro po 5 K, naj toliko zasluži tudi kmet< Če obrtniki svobodno določajo ceno svojim izdelkom, naj kmetje svobodno določajo ceno živilom, če ne, bo joj!
Iz Kmetskih Zvez.
Seja vodstva Jugoslovanske kmetske zveze.
K seji vodstva Jugoslovanske kmetske zveze se je zbralo na binko&tno nedeljo čez 10D odbornikov kmetskih zvez. Danes prinašamo samo resolucije, ki se glase:
Ker vemo in kar nam potrjuje tudi na-sprotno časopisje, da so v novoustanovljeni stranki na čelu možje, »ki so bili šc pred enim tednom pristaši JDS. in so še sedaj vsi sposobni, da bi sedeli v izvršilnem odboru JDS.«, izjavljamo, da je ta tvorba le po imenu kmetijska, v resnici pa zasleduje kmetu škodljive namene, ker hoče združeno moč kmetov cepiti. Zato jo odklanjamo. Vse kmete, ki pošteno mislijo, pozivamo, da se pridružijo veliki armadi kmetov, ki je že organizirana v JKZ.
2.	Zastopniki okr. K. Z., zbrani pri seji vodstva JKZ. 9. junija 1919 v Ljubljani, 102 po številu, z ogorčenjem zavračamo de-magoška podtikanja našemu voditelju dr. Korošcu, po človeku, ki je bil kot zastopnik meščanov leta in leta za najstrožje rekvizicije. Dr. Korošec je tisti človek, ki je v popolnoma zavožene prehranjevalne razmere vpeljal red in s tem državi neizmerno koristil. Če hoče imeti tudi še nadalje pod nadzorstvom veleposestnike v Slavoniji in Banatu ter vse židovske in ne-židovske verižnike z žitom, da ne bodo delali na račun revnih slojev velikih dobičkov z živežem, mu mora biti vsak pošten človek hvaležen. Mi mu izražamo popolno zaupanje in ga poživljamo, da naj z železno roko poskrbi za poštno upravo,
3.	Dolenjci ob progi Grosuplje—Novo-mesto imamo naravnost slabo zvezo V L ubljano. Proga Ljubljana—Kočevje ima: veliko ugodnejše zveze. Iz Ljub'jane proti Kočevju odpelje vlak ob 7. uri zvečer, Pred vojno in med vojno smo imeli tudi mi ta vlak. Sedaj pa, ko so boljše razmere, je nam vzet. Zahtevamo, da se ta vlak veplje takoj od Grosupelj vsaj do Novega-mesta. Mi vlaka, ki vozi iz Ljubljane o polnoči, ne moremo rabiti,
4.	Vodstvo JKZ, znova ugotavlja, da so se pri klasifikaciji konj godile kmetom \elike krivice. Zgodili so se slučaji, da so komisije jemale kmetom edino delavno žival, konja, drugim pa, ki so imeli 3 do 5 konj, nisc vzeli nobenega. Tudi že v dru-
fem ozirt' so se godile krivice. Mi zahtevamo i vso resnostjo, tla vlada poslovanje komitij najvestnejše preišče in pa da popravi kmetom vse krivice, posebno da jim Vrne konje, ki so jih v jeseni iz usmiljenja vzeli, potem pa skrbno redili. Ker so upali, da jim konji ostanejo in pa vsled pomanjkanja krme, so vprežno živino popro-Hali, Sedaj nimajo oni kmetje, ki so jim konje pobrali, delavne živine. V tem oziru zahtevamo, da se popravijo takoj vse kri-yice.
5.	Zahtevamo dalje, da se jemljejo konji za priprego le onim lastnikom, ki konj ,v resnici ne potrebujejo za poljedelstvo, ampak le v druge manj važne oziroma zabavne namene. V tem oziru zahtevamo največjo nepristranost.
6.	Vodstvo JKZ jemlje z zadovoljstvom na znanje, da namerava oddelek za kmetijstvo v kratkem oživotvoriti zavarovalnico za živino in s tem- uresničiti eno glavnih zahtev JKZ.
. . .
Kmetska zveza v št. Vidu pri Stični
je v seji dne 1. junija 1919 sklenila sledeče resolucije in jih poslala J. K, Z., da jih po možnosti izpelje:
1.	Vojaška oblast je zopet pobrala več sonj, vozov in konjske opreme. Obljubljena je odškodnina. Prosimo, naj vojaška oblast vse te rekvirirane stvari plača po dnevnih cenah. Ko vojaštvo ne bo več rabilo teh reči, naj jih vojaška oblast proda na javni dražbi. Dostop k javni dražbi naj imajo v prvi vrsti tisti, ki so konje oddali.
2.	Po vseh občinah naj se upeljejo obvezni občinski posredovalni uradi Občina, ki nima za to zmožnih ljudi, mora pristopiti k sosednji občini. Ta urad naj ima obširne pravice. Le če ta urad ne more priti do zaključka, naj izpelje sodnija sama.
3.	Tatvine, tepeži in motenje javnega miru se vse premalo kaznujejo. Poživljamo kompetenlno oblast, da vse te prestopke ostro kaznuje.
4.	Dolenjci od Grosupelj dalje imamo naravnost slabo železniško zvezo ž Ljubljano. Proga Ljubljana—Grosuplje—Kočevje ima zvezo ugodneje, ker gre vlak iz Ljubljane ob 7. uri zvečer. Ta vlak bi mi tudi lahko rabili. Vlak pa, ki odhaja iz Ljubljane o polnoči, mi v teh -nevarnih časih rabiti ne moremo. Prosimo, da se upelje takoj večerni vlak in sicer od Grosupelj vsaj do Novega mesta; iz Ljubljane do Grosupelj gre itak vlak in potem dalje proti Kočevju.
Naša Kmetska zveza šteje že nad tisoč članov. Pristopajo pa še vedno in v teku enega leta obstoja bo štela gotovo dvatisoč članov.
k Za Kmetsko zVezo v Motniku je
ljudstvo v Špitaliču in Motniku zelo navdušeno; na dan Vnebohoda se je v Špitaliču po občinski seji sklenilo, da vsi moški in ženske pristopijo k Kmetski zvezi. Ljudstvo samo izprevidi, da brez organizacije ne gre. Ravnotako je ljudstvo tudi proti cepljenju kmeta v razne stranke. Za samostojno Kmetsko stranko se nihče ne zmeni.
g Okrajna Kmetska zveza v Bohinju,
ki se je prva odločno zavzela za vpeljavo elektrike v Bohinju, je dobila od predsed-
ništva deželne vlade za Slovenijo z dne 28. maja 1919, št, 6360, sledeči odgovor: »Na vlogo z dne 24, marca 1919 se obveščate, da bi bilo neprimerno projektirati razdelitev elektrike v bohinjski dolini, preden se ne odloči, kaj se zgodi s centralo. Ker je Gospodarska komisija za stvarno demo-bilizacijo prišla do prepričanja, da bi bilo najbolj ekonomično, ako se spravi centrala na licu mesta v obrat, in ker so pogajanja glede oddaje te centrale že v teku, je upati, da se v kratkem izpelje napeljava elektrike za ves Bohinj. Za predsednika: Andrejka 1. r,«
Podružnica Bohinjske Kmetske zveze za občino Bohinjska Bistrica.
Izvolil se je en odposlanec v pripravljalni odbor za vpeljavo elektrike. Sklenilo se je naprositi poverjeništvo za kmetijstvo, da na skalovitem hribu Pekovcu dovoli pašo koz revnejšim slojem podob-čine Nemški Rovt. — Prečital se je odlok poverjeništva za kmetijstvo, zadevajoč orožne vaje, in se je izražala želja, da bi se za kmetijsko delo nujno potrebni vpokli-canci vrnili res ob naznačenem roku. — Končno so možje iz podobčine Nemški Rovt izražali svoje želje z ozirom na agrarno reformo. — Z velikim odobravanjem se je sprejel sklep Jugoslovanske Kmetske zveze, da nastavi posebnega uradnika, ki bo dajal kmetom pojasnila o cenah lesa na svetovnem trgu.
Slovenski kmet! Hrvatski seljak gleda na te kot na svoj vzor. Zato krepko drli s svojo stanovsko organizacijo in se ne daj cepiti v razne kmetske stranke.
Tovariši kmetje!
Izvršilo se je od strani vlade — poverjeništva za agrarno reformo, dejanje, ki nas vse do zadnjega sili k skupnemu nastopu, in nam mora kmetom odpreti oči. Iz gozdov kneza Auersperga v Kočevju se je iz revirja Grčarce prodala velika množina lesa in se tri tovarne dale v najem kapitalistični družbi Velika ora, ki vsebuje edenindvajset članov večjih trgovcev in bogatejših gospodov. — Prosila je pa tudi ljudska organizacija Lesna zadruga v Dolenji vasi za eno tovarno in za les — dobila ni ničesar. Milostno se jej zdaj dovoljuje oferta za les v skoro nedostopnem ozdnem oddelku, kamor bi si morala za-ruga delati za izvažanje lesa novo cesto. Ondan se je pa dal les tik ob tovarni in ob glavni cestil To je kruto razžaljenje nas vseh, S tem je ljudska organizacija, ki deluje v blagor ljudstva že 4 leta, medtem ko se ona ustanavlja zdaj, ko se je gozd spravil v državno oblast, kruto žalila in postavlja kmeta v nevarnost nizke cene lesa; zaslužek so dobili večji trgovci, eni ki so bili vojni dobavitelji avstrijske armade — malim trgovcem, kmetom in ljudstvu se je odreklo vse. To nam kaže pot, po kateri se bodo zibali kapitalisti in izkoriščali državno last, pot, ki si jo js umislil poverjenik,
postavljen od J, D. S., liberalne strankel Bratje, kar se je danes storilo nam, to se lahko napravi jutri vam, v tej ali oni obliki!
Pokažimo, da se kmetske vrste, ki so polnoštevilno stale v prednjih vojnih vrstah in so se izrabljale za zmago nemške kapitalistične gospode, ne puste zasramovati danes od nobene kapitalistične stranke in bodisi slovenskel Kmetom so bili od nemških mogotcev ukradeni gozdovi, kmet je prvi lesni trgovec, ki plačuje od gozda davek, kmet nosi glavno pezo davka, zato kmetske organizacije zahtevajo vsaj enakopravnost, če ne prednost pred kapitalistično gospodo, ki živi od svinčnika, bogato živi, dočim kmet in kmetski sinovi prenašajo pezo hlodov in izrabljajo svojo živino v tujo korist — njemu odpadaj le neznaten del težko zasluženega dobička. Strnimo svoje vrste, organizirajmo se, drugače nas pohodi kapitalistična gospoda, ki za ljudstvo ne kaže srca, pač pa le za svoj žep Že danes zahtevamo dejanji Stopite z nami na plan, da bo naš glas jačji in protesti-rajmo iz polnih prs proti oblastnikom, ki zapostavljajo kmeta, protežirajo že bogata kapitaliste, naš glas naj se sliši v Belgrad Odstranite iz tako važnih mest, kotje poverjeništvo za agrarno reformo in in socili-zacija premoženja, ljudi, ki utirajo pot staremu, od vsega naroda osovraženemu sistemu, lci jih je sto in sto tiščal k tlom, da je par mogočiežev dvigal — glejte, da nikdar nikjer ne pustite takih ljudi na površje; preveč smo trpeli, da bi se pustili zasramovati od te ali one gospode, saj kar se je zgodilo z gozdom, to se hoče z vsem ostalim ozemljem I Bratje, zapomnimo si to dejstvo in strnimo vrste, da bomo močni danes in oni dan, ko bomo mi narod odločevali može, ki naj vodijo nam ljubo Jugoslavijo!
Tovariši! Pokažite bratsko vzajemnost in podprite nas I Ne odlašajmo — ž« danes storimo svojo dolžnost, da rešimq sebe in naše otroke!
Prizadeti,
Celovec naš.
Za našo trgovino in za celo Kofoško silno važno mesto je Celovec. Njegova okolica je slovenska in tudi mesto samo je bilo pred nekaj desetletji po večini slovensko. Nemška Avstrija, ki je posebno na Koroškem pridno germanizirala, pa je dosegla, da je slovenščina bolj in bolj ginila ne samo iz Celovca, temveč tudi iz okolice. Če Slovenci zahtevajo Celovec zase, hočejo s tem le, da se popravijo stare krivice. Ker pa se gospodje v Parizu na vse prej ozirajo kot na pravico in ker se sedaj zavedamo, da bomo samo toliko pravice imeli, kolikor si je bomo sami priborili, zato so naši fantje s Srbi in Hrvati sami šli in vzeli Celovec, Po uspešnem prodiranju naše armade so Nemci sicer prosili za premirje, in res so se pogajanja vršila v Kranju, toda Nemci niso hoteli odnehati in šele, ko so naši zasedli Celovec, so se udali in podpisali premirje, v katerem se določuje ae-markacijska črta tako, da pripadejo Beljak, Feldkirchen in Št, Vid še Nemcem, celovška kotlina z Vrbskim jezerom in Gospo-sveto. ter Velikovec pa Jugoslaviji. Naše
lade seveda s tem še niso izpolnjene, ker e beljaški okolici in Ziljski dolini biva še oad 50.000 Slovencev, katerih ne smemo Izgubiti, Seveda je malo upanja, da bi jih dobili.
Mirovni pogoji Nemški Avstriji.
J Mirovni pogoji Nemški Avstriji so bili nemško-avstrijskim zastopnikom v Parizu ke izročeni. Ob tej priliki je nemško-avstrij-iki odposlanec dr, Renner skušal dokazati, da so vse države, ki so nastale na avstrijskem ozemlju, enako krive, torej naj tudi nosijo enaka bremena. Seveda se dr, Rennerju to ne bo posrečilo. Avstrijski Nemci so pričakovali, da bodo mirovni pogoji veliko milejši kot so bili napram Nemčiji, pa so se kruto varali. Sedaj so silno poparjeni in ogorčeni. Najbolj jih jezi državna meja na jugu, ki prepušča Maribor in Radgono Jugoslaviji. Tudi na Koroškem ne teče meja po njihovem okusu. Zakaj določeno je, da ostane ne samo južnovzhodna Koroška naša, temveč tudi Celovec in Gospa Sveta z gotovim pridržkom. Nemci mislijo, da mora ostati cela Koroška nemška. Na severu so ohranili Nemci samo Nižjo in Višjo Avstrijo, Moravska, vsa Češka in del Šlezije pripada čehoslovaški republiki. iTudi na Tirolskem gre italijanska meja zelo visoko proti severu, Nemška Avstrija bi na ta način štela samo 6 milijonov prebivalcev, kar je zelo malo. In še od teh 6 milijonov jih živi mnogo več kot polovico v mestih. To je »eveda nenaravno in prva posledica bo, da se bodo večja mesta zelo zmanjšala, hiše postale brez vrednosti.
Dalje se Avstrija odreče vsem vojnim (adjam in tudi podmornikov ne sme nikdar graditi, ne trgovskih, če manj pa vojnih. Ima pa prost trgovski dohod do morja, Z Nemčijo se Avstrija ne sme združiti niti dovoljevati svojim podanikom vstopa v tujo armado. Vojne dolgove prevzame vsa sama, le predvojni dolgovi se razdelijo na vse države, ki so nastale na bivšem avstro-ogrskem ozemlju,
Brestlitovski in bukareški mirovni pogodbi se odreka,
Nemci pravijo, da takih' pogojev ne morejo sprejeti in bodo predlagali velike izpremembe glede gospodarskih določb in glede meja.
Edina močna kmetska organizacija so Kmetske zveze!
Prav po načrtu.
Pojdi danes na železnico in v vsakem vozu boš dobil surovega človeka, ki bo zabavljal čez vero in Cerkev, ostudno obre-koval in sumničil duhovnike ter jih obkladal z najgršimi psovkami, pridejal bo še par nečednih kvant okinčanih s hudiči in primojduši, pa je prizor popoln. Isto najdeš po raznih gostilnah, čakalnicah, sejmih, povsod samo par ljudi, ki pojo vedno isto pesem, drugi ljudje pa molče in prepotrpež-41
ljivo prenašajo surovo govorjenje par po divjanih ljudi, Pa ne samo to. Beri danes dopis z Iga, kako se glasi bojni klic ondot-nih Sokolov: »Farje pa čuke pobit«; ista poročila dobivamo od drugod.
Če vse to strnemo, vidimo, da se vse to godi po čisto natančnem kakor dogovorjenem načrtu. Naši kulturni nasprotniki: svobodomiselni socialni demokrati in liberalci so že davno uvideli, da je največja zapreka, da se njihove svobodomiselne stranke med našim ljudstvom tako ne udomačijo, kot bi oni radi, ravno vernost na ših ljudi. Naravno: veren človek, ki je do dna srca prepričan, da je človeška družba brez krščanskih načel obsojena v propast (misli na ruski boljševizem), ne more so-, glašati s strankami, ki v tem oziru zameta vajo krščanstvo in postavljajo na njegovo mesto svobodomiselstvo, to se pravi: vsaj javno življenje brez Boga in njegovih zapovedi, pa naj imajo te stranke siccr še tako dobre programe.
Zato pa bo ljudstvu treba to navezanost na Cerkev, ki je nositeljica verskih načel, čimbolj zrahljati. Zato pa boj proti Cerkvi in duhovništvu! Če ni mogoče z resnico, je treba z lažjo. In tako sta danes Cerkev in duhovnik vsega kriva: vojske, pomanjkanja, poraza na Koroškem, celo slabe valute, V resnici je pa tudi surovina, ki v železniškem kupeju sedi, natančno prepričan, da so vse te trditve gorostasna budalost, toda podminirati je treba dobro-dejni in blažilni vpliv Cerkve na ljudstvo, če ne z resnico pa z lažjo, toliko časa svobodomiselstvo n ebo našlo tal. Da se bosta pa Cerkev in duhovnik vedno borila proti svobodomiselstvu, je jasno, Jn v tem ni nobenega premirja.
Vidi se pa, da se vrši ta grda kampanja proti Cerkvi in duhovnikom po načrtu: Česar se liberalni in socialno-demokratični listi izogibljejo radi žalostnih skušenj iz predvojnih časov, to tem pridneje izvršujejo njihovi pristaši ustmeno.
Čudimo se le, da naši ljudje, ki sedijo v istem železniškem vozu, tako potrpežljivo prenašajo tako surovo in neolikano govorjenje ljudi, katerih življenje je največkrat vse preje kot zgledno in vendar hočejo imeti povsod prvo besedo. Res je, da se je težko s surovim človekom prepirati, toda ravno v brezmejni predrznosti in nesramnosti teh ljudi tiči njihov uspeh. V Ameriki bi takega neolikanega človeka, ki bi si javno upal surovo žaliti karkoli, postavili na hladno lastni pristaši, le pri nas so nekateri ljudje mienja, da se kaže kultura Slovencev v tem, da se po javnih prostorih psuje in zmerja. Če železnica sama nima toliko smisla, da bi takim kulturnim škandalom napravila konec, naj ga napravi ljudstvo samo.
Naše ljudi pa poživljamo, naj za resnico pokažejo vsaj toliko poguma, kot ga naši nasprotnik? za zmoto in surovost.
Splošna pokvarjenost.
(Dopis z Dolenjskega.)
Prav mnogi so mislili, da bo ta sve-< tovtta vojna svet poboljšala, a so se zmotili prav temeljito. Vse se je zrahljalo. Nobena postava in nobena zapoved se več ne
spoštuje. Če je dala vlada poprej kak ukaz. se je izpolnil do pičice, A zdaj? Kdo sc kaj: zmeni za vladne ukaze? Čemu tudi? Ko' pa vsi vidijo, da je vlada dobra kot med in mehka kot vosek. Vlada samo boža svoje podložnike, prejšnja je vzela v roke tudi šibo, če ni šlo drugače, in šlo je. Cele čete jdezerterjev se skrivajo doma, zlasti po nekaterih občinah, žandarji so pa veseli, da jih ne najdejo doma. Njihova vestnost Vj svetovni vojni je kar nekam boječa postala, sedaj ko bi bila prav na mestu. Zato pai toliko tatvin, ropov in umorov. Človek ni več varen ne imetja, ne življenja. Prav po rusko so začeli.
Nekje ob Sayi so trije skoraj mlečno-zobi dezerterji nekega moža na prav div, jaški način umorili. Najprej so ga obstrelili, potem z noži obdelali in potem vrgli v Savo. In ko sc je hotel nesrečnež rešiti, za-, grabivši se za vrbo, so grdobe vrbo odre. zali in ga niso ustili h kraju. Prosil jih je( milo in drago, naj ga ne umore. Pa kaj store? Potlačijo ga nazaj in nalože naj kamenja, boječ se, da ne bi ven prišel iz vode. Suroveži in brezsrčnežil
Nekateri so tako podivjani, da nimajo nobene vesti. Posebno sovraštvo kažejo do duhovščine in do cerkve. Nekje so obhajali cerkveno slovesnost. Da bi gospodom postregle, so dekleta jestvine nabrale po vaseh in v soboto zvečer vse; lepo pripravljeno imele v cerkveni hiši za drugi dan.
Ponoči pa pridejo domači roparji, vderejo v hišo, pojedo kruh in meso, jajca pobijejo in pomažejo z njimi stene in tlak, ravnotako z mastjo; krožnike, žlice, nože* vilice: vse uničijo kot Nemci na Koroškem, Drugod so na podružnici, kjer je bilo žeg-nanje, podrli mlaje, strgali vence in delali grdo, kar se je daio. Ko bi mogel človek zbrati vse podobne dogodke, bi jih bilo cele knjige.
Vsega tega pa bi ne bilo, ako bi bila vlada le količkaj odločna in stroga. Zdaj pa le vsak pravi: »Saj je prostost in svoboda,« Vlada, skrbi, ca pojdejo ti roparji in morilci na fronto, kot so šli i drugi pošteni fantje! Vlada, vladaj, da se ne boš pozneje kesala!
„Domoijubova" pisma.
Zakaj je civilna poroka tako pogubna?
Glavni list demokratične stranke (»Demokracija« v Belgradu) jc začel napadati katoliško in pravoslavno cerkev ter za-ltcva zlasti civilni zakon in raz« poroko.
Kaj je civilni zakon? Tako imenujejo zakon, ki ga-ženin in nevesta skleneta pred državnim uradnikom, ne glede na to, ali se bosta potem tudi cerkveno poročila ali ne. Liberalni demokratje torej zahtevajo: Zakoni naj se sklepajo pred državnim uradnikom. Taki, a tudi le taki zatoni naj bodo pred državo veljavni. Cerkvena poroka ni državi nič mar. Kdor se loče potem tudi še cerkveno poročiti, naj se le, če se mu zdi to potrebno. Za državo zadostuje poroka pred državnim uradnikom, civilna poroka (civilen = državljanski).
Kaj pravimo na to katoličani^
Komu bi se zdelo, da ni civilni zakon nič hudega. Češ, saj imajo katoličani svobodo, da se tudi cerkveno poroče; ima pa tak zakon to dobro, da je po vsej državi za vse enak. Mi pa pravimo: Naj se le zdi komu, kakor se mu hoče. Nam se nič ne zdi, mi vemo, kako je. Mi vemo, da bi bila taka postava, kakor jo zahtevajo liberalni demokratje, krivična Cerkvi, nasprotna svobodi, pogubna krščanskemu življenju in škodljiva pravi ljudski blaginji.
Pomenljivo je že to, da je katoliška Cerkev vselej ugovarjala, kadarkoli je ka-Ka krščanska država hotela uvesti tako postavo. Posebno Leon XIII. je nekajkrat civilni zakon odločno obsodil. Seveda, sili se Cerkev nazadnje mora vdati, a ta njen odločni odpor zoper tako postavo priča, kako dobro se zaveda pogubnosti civilnega zakona.
Naj liberalni demokratje še toliko govore, da hočejo samo svobodo, v resilici je namera 'civilnega zakona čisto drugačna. Civilni zakon je le en del iz svobodomiselnega načrta in vodilo tega načrta je: boj Kristusu, boj Cerkvi! i Civilni zakon ubija v ljudstvu krščansko in nravno zavest, S tem, da država popolnoma prezira krščanski zakon, s tem da se vede, kakor da je zakon, ki se pt;ed njo sklene, pravi zakon, s tem ubija krščanski nauk o zakonu. Če država vedno in vedno ponavlja, da je civilni zakon zakon, in popolnoma molči o krščanskem zakonu, se počasi razširi in ustali misel, kakor da je res civilni zakon pravi zakon, a cerkvena poroka da je le ceremonija. Tako se ljudje počasi navadijo na civilni zakon in začno zanemarjati cerkveno poroko, češ, saj je vse eno, ali se cerkveno poročim ali ne, čemu še te sitnosti, pa še dvojni stroški. Če je za državo in za ministre civilni zakon dober, naj bo pa še zame!
To ni izmišljeno. Kjerkoli se je uvedel civilni zakon, se je to pokazalo. Ljudje so že taki, da se radi ravnajo po svetu in po javnem mnenju, zlasti, če je to bolj pripravno. Je pa seveda za tega in onega bolj pripravno, če ni treba k župniku, ki ga opominja, kako naj živi, potem pa k spovedi, ki tudi mora biti, če naj bo zakon res krščanski zakon. Tako začno opuščati cerkveno poroko, zdaj ta, zdaj oni, nazadnje se pa že nobenemu nič čudnega ne zdi, če je samo civilno poročen,
A kaj se pravi to: samo civilno poročen? Naj pravi državna postava, kar če, samo civilni zakon ni noben zakon, ampak golo priležništvo! To je katoliška Cerkev vedno učila in nobena sila je ne bo nikdar primorala, da bi tega več ne učila, zakaj kar je res, je res: samo civilni zakon je golo priležništvo!
To je tista nesrečna in pogubna posledica take postave. Taka postava ubija krščanski čut in goji ter koti med narodom priležništvo. Kaj pa je to, dobro vemo. Pravo družinsko življenja je podlaga vsega. Kdor družinsko življenje zastrupi, zastrupi vse družabno življenje v državi, Kristus je poznal človeško slabost, zato je dal zakonu zakramentalnost, da bi iz zakramenta izhaiala moč in milost za krščansko
družinsko življenje. Civilno zakon oropa družino te milosti in moči in zvaja ljudi samo v greh. Greh-pa je prokletstvo za družine in narode!
Zato proč s tako nesrečno postavol Mi zahtevamo kot pravi demokratje resnično svobodo. Država naj se ne vtika v verske reči, Zakon je zakrament, zato naj ga država spoštuje in naj ne gazi pravic, ki jih je Kristus dal Cerkvi! Država naj sprejme zakon, kakor je, zakramentalni krščanski zakon, sama naj pa uredi, kar je v zvezi z njeno nalogo, postavna določila o državljanskih posledicah zakona, o dedovanju itd. Tako bo za vse prav in dobro, za Cerkev, za državo in za krščanske narode.
Za obrtnike.
Izšla fe 2, številka »Jugoslovanskega obrtnika«,s silno zanimivo vsebino: »Obrtne zveze naprej«, »Obrtni davek«, »Mli-narska šola«, »Obrtništvo in naše vode«, »Umetne smole in njihov pomen za tehniko«, »Razna obvestila«. Za naše obrtnike je list neobhodno potreben, ker bodo iz njega črpali globljo izobrazbo, ki je za napredek obrti neobhodno potrebna, in smisel za organizacijo, katera edina ohrani vsak stan v tisti višini, na kateri ga duh časa zahteva. »Jug. obrtnik« izhaja vsak mesec enkrat, stane do konca leta 8 K ter se naroča pri upravi »Jugoslovanskega obrtnika«, Ljubljana, Sodna ulica št. 11. Obrtniki, naročajte svoj list!
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Francija priznala Jugoslavijo. Fran-, coska vlada je uradno priznala Jugoslavijo, Čakamo še na »prijateljico« Italijo,
j Uspeh državnega posojila. Iz Bel-grada javljajo, da je državno posojilo veliko bolj uspelo, nego se je pričakovalo. Najbolj se je odlikovala Dalmacija, Slovenija je podpisala 40 milijonov,
j Laške prismodarije. Ker so« Lahi obupali, da bi dobili Reko, so si zmislili drug način. Reka z zaledjem in z delom Istre nai bo posebna, samostojna država, kjer naj vlada odbor, sestavljen iz 2 Italijanov, 1 Jugrilovana, 1 Mažara in 1 reškega meščana. Po 15 letih pa naj se vrši ljudsko glasovanj. Po iialijanskih namerah ta načrt ni slab Ker bi v odboru sedela italijanska večina, bi skušali tekom 15 let v, toliko poit&Ivjančiti naše ljudi, da bi se pri ljudskem glasovanju pod pritiskom laškega uradnega aparata ljudstvo odločlo za Italijo, Naši odposlanci tega načrta ne sprejmejo.
j Vsi nemški napisi v Mariboru so se merali odstraniti in nadomestiti s samo-slovtnskimi.
j Demobolizacija do 34. leta sc v kratkem izvrši po celi naši državi,
j Žalostna slika. Belgrajsko duhovno sodišče ima rešiti 1000 tožb za ločitev zakona, Ako bi se v vsakem zakonskem sporu reševalo po običajnem načinu, bi se X teku dveh let rešile vse te tožbe razen
onih, ki se vlagajo še vsak dan. Duhovno sodišče je vsled tega predložilo ministrstvu za verstvo načrt o skrajšanju procesa za rešitev zakonskih sporov. Ubogi otroci, ki nimajo več pravih staršev. Radovedni smo tudi, koliko teh ločenih žen se bo moglo zopet poročiti. Trpele bodo pomanjkanje in sramoto z otroki vred. To so sadovi razporoke, ki jo hočejo svobodomiselne stranke uvesti tudi pri nas.
Domače novice.
d Vzorna stranka. Zastopnikom francoskega in angleškega časopisja v Sarajevu je bil program naše Ljudske stranke tako všeč, da so ga jim morali sarajevski časnikarji od besede do besede prevesti.
d Naš škof v Parizu. Naš prevzviše®f nadpastir se je v svoji skrbi za pravične meje in za dobrobit vsega slovenskega naroda podal v spremstvu zastopnikov vseh treh strank v Pariz. V »Slovencu« popisuje nato Prevzvišeni, kako se je vsa de-putacija lahko prepričala, da delajo nafii jugoslovanski odposlanci z nadčloveškim naporom, da reišjo, kar se da rešiti. Depu-tacija je obiskala tudi Wilsona, kateri je kazal veliko poznavanje naših razmer. De-putacija je glede Koroške dosegla to, da se je v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo nam v korist spremenila točka glede Celovca. O obisku pri slovečem maršalu Fošu poroča Prevzvišeni: Obiskal sem tudi slovečega maršala Focha (Foša). Opazil sem, da je o naših razmerah, težnjah in pravicah natanko poučen. Ko smo govorili o njegovih zmagah, je z roko pokazal proti nebu, rekoč: Bogu, edino Njemu, vsa čast hvala! — On in žena sta prava katoličana, lep zgled vsem stanovom. Ko ga je poklical Clemenceau, da mu izroči vrhovno poveljstvo, mu je rekel: Morda se motite nad menoj, ker sem odločen katoličan. Clemenceau, zagrizen sovražnik katoliške Cerkve, mu je odgovoril: Poklical sem .Vas ne glede na Vaše versko prepričanje, ampak glede na Vaše vojaško-strategične talente.
d V nedeljo na Šmarno goro! To nedeljo, 15, t. m,, obhaja naše krščansko delavstvo 251etnico, odkar ga je začel okrog sebe zbirati veliki dr, Krek. Ob pol 9. uri bo na Šmarni gori slovesno cerkveno opravilo, ob 10. uri velik tabor pred cerkvijo. Popoldan ob pol 2 ,uri pri Žibertu pod Goro drugi tabor in nato ljudska zabava. Jesti naj prinese vsak kolikor mogoče s seboj, da ne bo nepotrebnih izdatkov. Na izkaz o istovetnosti se opozarja. Na vseh prireditvah se bo razprodajala slavnostna številka »Naše Moči« in razglednice s sliko dr. Kreka in Gostinčana. Kakor zavedni člani bodite na te majhne izdatke pripravljeni.
d Proti alkoholu. Deželna vlada za Slovenijo je ustanovila pri poverjeništvu za socialno skrb poseben protialkoholni oddelek ki bo nadziral izvrševanje vladnih odredb, ki se tičejo alkoholizma, nadziral bo gostilne in prodajo alkohola, skrbel za protialkoholni pouk in tozadevno propagando zlasti v šolah, vojašnicah in kaznilnicah, skrbel bo za alkoholike in njihove družine ter bo zbiral protialkoholno statistiko, Prav je, da se boj proti alkoholu začne že enkrat čisto po načrtu.
Rt


d Preki sod je razglasila dravska divi-tijska oblast. Pred preki sod pridejo vsi 6sti vojaški dolžnosti podvrženi, ki se na poziv niso odzvali do 7. naja do polnoči.
d Dopisovanje z našimi vojnimi ujet-dki v Italiji. »Slovenski Rdeči križ« javlja: dodatno k svoječasno objavljeni notici glede dopisovanja z vojnimi ujetniki v Italiji opozarjamo, da se bodo odslej odpošiljale samo dopisnice (pisma naj sc torej ne pošiljajo). Ker se nabira ve-Slno več pošte za ujetnike in je odprema Vsled tega težavna, naj se piše samo ena dopisnica na teden, V ostalem pa ostanejo dosedanja določila v ieljavi. Dopisnice za Vojne ujetnike v Italiji z dopisnico za odgovor se dobivajo v pisarni »Slov. Rdečega križa« v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 4 (Alojzijevišče) po 10 vin, kos,
d Zaključek šolskega leta v škofijski gimnaziji v Št, Vidu je bil 6. junija t. 1. Iz
Eoročila posnemamo, da je bilo koncem olskega leta 310 učencev v zavodu. Od-ličnjakov je bilo 82, sposobnih 176, nespo-»obnih 18, ponavljalnih izpitov 24, neizpra-ianih 10. Zrelostnega izpita se je udeležilo 21 dijakov, od katerih je bilo 10 odličnja-kov. Vojaški zrelostni izpit tekom šolskega leta je napravilo 17 dijakov-vojakov,
d Poštna zveza z Ameriko je zopet otvorjena. Uredništvo »Domoljuba« je prejelo te dni po vojni napovedi prvo pismo iz Amerike.
1 Postajanje na cesti, na hodnikih in pešpotih je v Ljubljani policijsko prepovedano, ako se s tem moti svoDodni promet.
d Važno zborovanje jugoslovanskega gasilstva. V nedeljo, dne 1. junija t. 1., se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma važen občni zbor vseh gasilnih društev v Sloveniji. Na tem občnem zboru so se združila vsa gasilna društva Slovenije v enotno »Jugoslovansko gasilno zvezo Ljubljana«. Zastopanih je bilo na tem zborovanju nad 200 gasilnih društev. Zborovanje je otvoril podstarosta Vseslovanske zveze Fran Bar-fe, ki je bil z velikim navdušenjem pozdravljen kot prvi bojevnik' na polju jugc«lovan-
E- ega gasilstva. Na tem občnem zboru so Ia sprejeta nova pravila, katera temeljž najširši demokratični podlagi; razgovar-|alo se je o reorganizaciji gasilstva v naši jttovi državi. Napravili so se vsestransko >ažni sklepi. Ideje gasilstva bode razširjal ttrokovni gasilski list »Gasilec«, Za sta-)rosto Jugoslovanske gasilske zveze je bil z Vzklikom izvoljen g. Fran Barle iz Ljubljane,	rht stuji 'k* d Motnik. Šolski otroci so nabrali med seboj 7 K 42 v. v neki igri za oslepele slo-Venske vojake'/ . 4 v 'i -4
Drugod po svetu.
r , P ®oroevič, nekdanji vojskovodja na poški fronti, sedaj poveljuje mažarskim če-t|p, ki se bore proti Čehoslovakom. '' P Stavka na Francoskem. Na Francoskem je izbruhnila stavka in počiva približno pol mrlijona delavcev, Vlado stavka iz-fedno skrbi.
Vsaka hiša, v kateri je kak
član Kmetske zveze, mora imeti
„Domoljubakmetsko glasilo. 61 —
Dopisi.
Z IGA. f »Farje in čuke pobiti« Na Igu hočejo Sokoli zatreti Orla ne le s psovkami in lažmi, ampak tudi s silo pesti. V nedeljo dne 1. t. m. zvečer je neki Sokol porinil Orla, ki mu ni ničesar hotel, ob zid s klicem: »Pojdite, da bomo pobili ižanskega čuka.« Malo naprej je pijan Sokol vlekel drugega Orla med sodruge. rekoč: »Tukaj je tudi en čuk, še tega pobiti«
tičeva mati jim fe nesrečneža iztrgala iz rok, in ker jim je junaško povedala par krepkih, bi bila kmalu se tepena, če bi se ne bila ža-
bi napravil mir. Nato so fantja Sokoli sam' odšli, med potjo jih je pa nekaj ves čas preklinjalo farje, čuke in Marijo.
Rojaki Sokoli I Na ta način delate le sebi, svojemu društvu in svojemu kraju sramoto i Slovenci hočemo biti kulturen narod, s tem se tudi ponašamo v Parizu. Za tako počenjanje
te pa zrel le narod divjakov. S silo tudi ne loste ničesar opravili! Sila rodi le odpor. Pustite nam svobodo, kakor jo tudi mi vami Pustite tudi nam zabavo v Našem domu, kakor jo tudi mi vam v gostilnil Vedite pa, da še nikdar nismo bili do polnoči v dvorani, in da se znamo zabavati tudi brez žensk, kakor zlobno namiguje »Domovina«, št. 22. Imamo čisto vest pred Bogom in ljudmi. Prav dobro s ezavedamo, da si pridobi mladenič čast in ugled le s pošteno zabavo in dostojnim obnašanjem. Zmerjajo in pretepajo le barabe. — Ižanski Orel.
IZ KOTA NA DOLENJSKEM.
Izvajanja davčnega goepoda v 19. številki »Dol. Novic«, kakor tudi že preje v »Domoljubu«, se nam ne zde povsem točna. Najpreje se moramo prašati, zakaj se jc ravno letos nam naprtila tako visoka dohodnina? Je-li bila letina preteklo leto tako dobra? Vse prej kot to. Saj smo brali vedno in vedno o poznem pomrazu — Loški ptok itd. — o pogosti toči, groznih nevihtah, in po vinogradih smo morali takorekoč pridelek krasti pred ved-nim deževjem in nalivom! Vzemimo lc v reke it. 46 »Uradnega lista«, berimo odlok deželne in finančne uprave pod št. 336 in 337, pa nam bode vse jasno. Celokupna deželna vlada jc z dotičnimi naredbami posvetovalne komisije
erve stopnje odpravila in nas tako na milost i nemilost prepustila samo finančnemu referentu! Ja, še cclo vlaganje napovedi je odpravljeno; le če se davčnemu gospodu poljubi, sme stranko v to pozvati, kar se bo pa ie redkokdaj zgodile. In deželna komisija, sestavljena iz 20 mož, naj sedaj sodi, kaj ie zrastlo na moji njivi ali travniku! Ker ni bilo torej letos prisednikov na mestu okrajnih glavarstev, so se lahko delali dobički po — papirju. Pri živini ste imeli toliko - le dohodka, iz zemljiške Rosesti toliko-le; kdo jc dal delavcem jesti, kdo jih je olačal, po tem se nič ne vpraša. Kaj šele, da bi davčni gospod mislil na kolarja, kovača, sedlarja ..., saj vsega tega ne vidi v pisarni! Ni torej resnica, da bi nam le narodno predstavništvo v Belgradu moglo pomagati. Vpcstavijo naj se zopet davčne komisije I. stopnje, na sedežu okrajnega glavarstva. Sicer merajo ti zastonniki doprinesti precej žrtev, ker nimajo- nikake dnine, a za blagor soončan.ov sc bodo radi žrtvovali. Torej ne samo belgrafska, marveč tudi deželna ali pokrajinska vlfda to lahko popravi!
Opomba uredništva. Vse to, kar zahteva g. dopisnik, je zahtevala tudi Jugoslovanska Kmetska Zveza. Podrobneiie zahteve izvedo naši čitatelji iz 21, »Domoljuho-ve« številke z dne 22. rraja 1919. Naretlba deželne vlade, št. 337, zadeva samo obrtni davek in ne pride vpoštev za naše kmeie.
Iz kostelskega kota. Tudi v našem kotli ie zaživelo v svobodni Jugoslaviji novo, nadebudno življenje. Podružnica kmetijske družbe, ki se je ustanovila koncem me-
seca februarja t Farl pri Kostelu, ftej« orB cefšnje število udov, se nadvse lepo rsirtE in upati Je, da bo mogla posebno v rednih r»3 merah tudi dejanski pomagati k izboljšanj« našega polja. Nekoliko novejšega izvora »Čebelarska podružnica«, kl fe združila v sva. jem naročju vse čebelarje U kostelskeri okrožja. Njen sedež ie v Fari. Več shodov I* drugih sestankov priča o njenem delovanju Mnogim čebelarjem je podružnica rešila U. bele gotovega pogina vsled predolge zime ker jim je priskočila na pomoč s sladkorjem! Za obe podružnici gre posebna zasluga naJ šemu vrlemu g. nadučitelju Al. Peterlmu, kl jima tudi naceluje in gre povsod z dobri® zgledom naprej. Pa tudi v izobraževalnem delu se živahno gibljemo in uspehi so zadovoljivi. Mejnik v razvoju našega kmetijskega stanu pa bodeta tvorila sijajno uspela shoda dne 18. maja. Dopoldne je bil shod na Banji loki. G. poslanec Karol Skulj je ljudstvu pojasnjeval naš novi položaj, v ljudstvu budil čut dolžnosti do nove državnosti. Trumoma je končno narod vstopal v Kmetsko zvezo. Dru. gi shod fe bil pa popoldne isti dan pri Farl, Na prostem je ljudstvo in tudi prccejšnje število bratov-Hrvatov poslušalo razvijanja f,
Planca Škulja. Z nebrojnimi klici je dalo
stvo izraz čuvstvom, ki so ga navdajala, ko fim je govornik razložil naše naloge v svobodni Jugoslaviji; s tem fe narod jasno pokazal, da hoče delovati, da se ustvari v bratskem kraljestvu srečen dom troimenemu narodu, ker le v edinosti fe moč. Soglasno so bile sprejete resolucije, in upamo, da ne bodo tudi naša vlada prezrla želj našega prebivalstva, ter mu dala priložnost, da si bode mogei tudi v bodoče služiti kruh, in sicer če lc mogoče v domačiji.
Mavčiče. Pri nas smo pred šestimi leti (1913) sezidali novo dvorazredno šolo, za katero se fe najelo amortizacijsko posojilo, Ker nas fe stara avstrijska država pri umiranju še precej oblagodarila z malovrednimi bankovci, a za dolg plačati imajo pa še polno vrednost, je večina občanov želela, da sc res dolg za šolo (okreg 35.000 K) takoj plača, Razdelitev in plačcvauje je prevzel in uredil tukajšnji posestnik g. L Novak. — Tudi pri nas jc veliko pomanjkanje petroleja, luč sc že malokje vidi. Mimo nas pa teče cb visokih in strmih bregovih neizrabljena Sava. Že pred desetimi in več leti se jc priprr.vljalo za i:-rabo in cicktriziranje njene vodne meči. Odkupili so se mlini od zasebnih prekur>ccv in dež; odbora, dva najboljša mlina sta bila zaradi tega uničena in opuščena (cd:n je pogorel, drugemu je voda odnesla jez) in :c nista več upostavila. Kmetje imajo zaradi teča težave in zamudo za mletcv v cddaljemii mlinih, a Sava brez koristi teče mimo; sosed,e Trbojci onstran Save znajo že bolje ukreniti, — Ker se je dosedanji župan Zavrl i.7 Msvčic odpovedal županstvu, so nam odborniki izvolili novega župana, Tirengcrja z Bre£s.
Rateče so sicer hribovska vas, vendar sc dogaja tu marsikaj, kar bo morda zanimalo tudi javnost, posebno ■:ed -,j, ko ircimo iako blizu Italijane za sosede. Po prizadevanju našega g. župnika jc dovolila italijanska oblast obdelovanje polfa, k: ga ima zasedene^ toda zelo omejeno, ker obnašajo se ti oprezno, Poljedelcem, ki zomorejo delati le določen čas, je straža vedno za pelasr.i. Vse se dela le površno in skrb za pridelek je velika, p" kmetsko družino so Izgnali ter zasedli njeno stanovanje. Hevežu ne puste niti obde ivati polja, ker se je izrazi!, da jc Jugoslovan. Onem rudarjev iz naše vasi so odgnali v Trst, osuta; ljene špijoaože. ravnoteko tudi tri ženskCi M o jih pa izpustili po 6tedesski pre 1 <avi.
Kakor vsi taki ljudje drugod, ie tuši on r«; sejal razpor mvd ml re j>rebiva'ce nfšo vasi. Kot tajnik gospodprskcj/a odseka ima vpn* na gospodarje. Kakego pomena !« za c borno vas postajališče' ■■Plemca«, tesia se ne zavedajo, zato pa nočejo prispevati k čaka -me;, ki se bode morala postaviti', in f pod vplivom tega obksfneža, Farani, predramite se! Kriveija prerok? °c ognite za vedno, obrnite mu hrbet!	' Vaočankn,



Gospodarski del.
Napoved za dohodnino.
Napake v napovedih.
Do sedaj smo na kratko pojasnili, ka-|o «e mora vložiti napoved, Kako se mote izpolniti, da je formelno pravilna, in E&j je všteti med dohodke in kaj med odbitke.
Sedaj pa hočemo še opozoriti na glavne napake, ki jih delajo naši kmetje, ko Napovedujejo svoje dohodke. Pri tem bo-fcio tudi odgovorili na par vprašanj, ki so
Sied tem došla našemu uredništvu, ker bo-o gotovo zanimala tudi druge naše čita-telje.
Prvo in glavno pravilo vsakemu, ki »apoveduje dohodke, bodi: napovej po pesnici. Kdor ima priliko pregledati dosti napovedi, vidi, da napovedujejo davkoplačevalci najbolj neverjetne stvari, Napovedujejo se take stvari, da je celo za izvožene zastopnike davkoplačevalcev v davčnih komisijah mučno poslušati in verjeti vse, kar stoji v napovedih. Saj so ti Člani komisij ravno tako ljudje, ki so s težavo in nevoljo prenašali vojsko. Večinoma so tudi kmetje in poznajo vse tež-koče kmetskega stanu. Kdor napoveduje, Vsak gleda, da so stroški vedno večji ko dohodki. Z izgubo se mora nehati napoved. Kako je to izgubo pokril, tega nihče ne pove. Če bi dokazal, da je napravil dolg, bi človek takoj verjel, da s svojimi dohodki ne more niti sebe in družine pre-živiti. A v največ slučajih se izkaže, da je dotičnik poplačal še del svojega prejšnjega dolga. Če mu je bila živina rekvirirana, je to kaj drugega. Prejemki za rekvirirano živino niso dohodki. To je samo sprememba premoženja. Dosedaj je imel posestnik svoje premoženje naloženo v goveji živini, konjih, sedaj ima namesto te gotovino oziroma toliko manjše dolgove. Če pa davkoplačevalec sam prizna, da se mu ni rekvi-rirala živina, je seveda vsakemu takoj vprašanje na jeziku: Kje pa si dobil denar, la si plačal dolgove in poleg tega še sebe n družino preživil.?
Poznal sem župnika, ki je delal več let za večino svojih faranov napovedi za dohodnino. Hvalevredno je bilo to od njega in vsi so mu bili hvaležni, Toda pri sestavljanju napovedi je bil navadno tako nesrečen, da je svojim faranoni vedno napravil težave, dasi je imel najboljšo voljo napraviti dobro in pravilno' napoved, V vsaki napovedi jc natanko navedel stroške za kopače, obirače, strošjje za privezovanje trt, za umetno gnojilo itd. Vse je v napovedi podrobno navedel, samo te^a ni povedal, koliko vina je dotičnik pri-dejal.
Drug davkoplačevalec natančno navede: 8 delavcev mi je rezalo v vinogradu dva dni, cn deiavec je odnašal rezino, polomljeno kolje in drugo 4 dni iz vinograda, nakupil sem kolja toliko in toliko, pri prvi kopi sem imel 30 delavcev, pri drugi 15 itd. Vse natančno! Končno pa pove, da je pridelal 2 hI vina. Prijatelj! Če tudi davčni uradnik ni strokovnjak v vinogradništvu, bo vendar vedel, da mora b.'ti vinograd, ki rabi 8 rezačev dva dni in za prvo kop 30
delavcev, velik* vsaj dva joha, in da se v takem vinogradu navadno več pridela k'o samo 2 hI, Če bi vsaj povedal, da so mu vino ukradli ali da se mu je skisalo in da ga je prodal kot jesih, bi vsaj navidezno bilo piavilno,
Poleg vsega tega pride še sledeče; Ljubljanski krčmar prodaja vino približno najmanj 1 do 2 K dražje, kakor ga je kupil. Ker ga prodaja liter po 10 K, navede, da se izogne prevelikemu davku, tudi on v napovedi prav natančn3: kupil 15 hI vina po 8 K liter v litijsKern okraju pri tem in tem posestniku. Nadalje stroški za prevoz vina iz zidanice v Ljubljano, užitnina, režija itd., torej sem imel samo toliko čistega dobička pri litru. Davčna administracija, ki opravlja v Ljubljani ravno tiste potle kot davčna obiastva na deželi, dobi napoved tega krčmarja. Takoj prepiše iz nje ime in naslov vinogradnika, ceno in množino vina ter pošlje to litijski cenilni komisiji. Ta vidi: vinogradnik je napovedal, da je pridelal 2 hI vina, prodal ga je pa 15 hI po 8 K in vračunal stroške za 30 kopačev. Naravno je, da mu ne bo veriela, pa ne samo glede vina, temveč tudi glede drugih podatkov, ki jih je vinogradnik morebiti navedel resnično.
Isto je z drugimi dohodki! Leta 1918. je potolkla nekemu posestniku »toča. Ta hoče dokazati, da vsled toče ni pridela! žita niti toliko, da bi se zamogel preživeli. Še za seme je moral kupiti od tega in tega posestnika 6 mernikov pšenice. Plačal jo je mernik po 150 K. Po zakonu je upravičen, da se mu stroški za posetev odbijejo od dohodkov, kakor smo že zadnjič povedali, Da je pa plačal mernik po 150 K mu davčno oblastvo kar kratkomalo ne verjame. Povedati mora ime posestnika, ki mu je prodal pšenico. Uradnik pri davčnem oblastvu pogleda seveda takoj, ali je ta tudi napovedal, da jc prodal 6 mernikov, pšenice po 150 K. Najbrže tega ni v napovedi. Kdo mu bo potem verjel, da so tudi drugi podatki v napovedi resnični.
Po kakšnih cenah so morali plačevati poljske pridelke naši begunci! Bil sem slučajno na potovanju po opravkih. Srečal sem Istrijanko. Reva je nosila na glavi vrečico moke, drugo vrečico s fižilom je pa nosila v rokah. Imela je še 4 ure pešhoje do bližnje postaje. Povedala mi je, da je plačala moko kilogram po 12 K, fižol pa po 6 K. Ne trdimo, da so vsi naši kmetje tako delali z Istrijani, Vendar taki slučaji niso redki, A nikdar še nismo culi, da bi kak mlinar napovedal, da je prodal vsaj 1 kg moke, kaj še kilogram po 12 K, Vsak napove: zmlel sem toliko mernikov pšenice. Koliko pa smem računati od mernika, pa sami dobro veste pri davčnem oblastvu.
Pripovedovala mi je provizorična učiteljica, ki ni imela toliko plače, da bi si kupovala hrano v gotilni in si jc morala zato sama kuhati doma, da je šla v domač mlin po en kilogram moke, Ni je dobila. Pač pa je videla dan kasneje Tržačanko, ki jc nesla iz ravnotistega mlina moko. Od nje je izvedela, da je plačala moko po 10 K kilogram. Seveda: mlinar se je sramoval zahtevati od učiteljice toliko za moko.
Kako je bilo z drugimi pridelki? Želel sem kupiti par mernikov jabolk, Živjl
je primanjkovalo, zato sem nameraval skuhati nekaj jabolk po najnovejših navo-> dilih brez sladkorja. Prodal mi jih je kmet po 12 K mernik pod pogojem, da jih sam oberem, Obral sem jih lastnoročno, pa si zaraditega prav ničesar ne domišljujemi saj zlezem tudi rad marca ali aprila meseca na drevo, da porežem gosenčno zalego, kaj bi ne zlezel rad na jablano v jeseni, posebno če je polna. Pa to niso bile morebiti kanadske renete ali parinene, temveč navadni gambovci in špičkarji. Tudi ni bilo to v okolici Ljubljane ali Novega mesta I
In potem se čudi marsikdo ia ječi; še nikdar nisem plačal dohodnine, letos mi jo pa predpišejo. In naenkrat 60 K, ko je popreje navadno plačal kmet 20 K dohodnine ali pa še ne. Seveda, takrat je pa mernik pšenice stal 5 K, ne pa 150 K' ali pa še večl
Poznal sem trgovca, ki si je med vojsko napravil lepo premoženje. Kupil si je par hiš, povečal skladišča in imel kljub, temu polno prodajalno. Ko je hčer omožil, niso bili slovenski mizarji zmožni napraviti zanjo pohištvo, Naročil je je iz Nemčije. Ob neki drugi priliki je povabil na gostijo vse uradništvo, učitelje, trgovce in druge prijatelje. Spili so več kot 1 hI vina, pojedli dva janca, pokadili cel zaboj cigaret in cigar, poleg tega cele gore peciva itd. To je bilo splošno znano. Videl sem potem njegovo napoved za dohodnino. Napovedal je iz posestva in trgovine 5200 K skupnih dohodkov. Ko mu je davčno oblastvo predpisalo 200 K davka, bi ga kmalu kap zadela. Tako| je izšel v časopisu og-.-njevit članek zoper davčni vijak, in vsii davčni uradniki so bili odslej zaradi teh 200 K njegovi osebni sovražniki. Kaj je vendar 200 K za vojnega dobičkarja, ki si je prihranil med vojsko stotisoče!
Kdorkoli napoveduje svoje dohodke, stremi za tem, da izpade napoved tako, da ne ostane nič dohodkov, temveč samo stroški in izguba. Nc pomisli, ali je vse, kar sloji v napovedi, verjetno ali ne: glavna stvar je, da ni nič dohodkov,
Ravnotako je vkoreninjeno med nami prepričanje, da je davčni uradnik naš največji sovražnik. Zato se ga mora v na* povedi malo zbesti. Saj napoved niti dobra ni, če ne udari malo po davčnem vijaku> Seveda nihče ne pomisli, da je tako pisa-. nje čisto ogveč. Uradnik mora vršiti svo-jo službo in gre preko takih opazk v na-v povedi na dnevni red.
Kdor napoveduje, vsak trdi v napq^ vedi o slabi letini, draginji, suši, toči, sla^' bem svetu. Same težave I Prav je prU| pomnil nekoč zastopnik davkoplačevalcev v neki cenilni komisiji: »Če povc«\] temu posestniku, da ima tako slabe njive,^ kakor jih je sam tu-le v napovedi popisali me gre tožit.« Saj zastopniki davkoplače* valcev tudi včasih poznajo razmere davkoplačevalca, Tedaj je njim samim težko poslušati neresnične tožbe, ki so v taki na? povedi.
Toliko v splošnem o napakah v napovedi. Prihodnjič še o pomislekih proti napovedi za dohodnino in o prizivihl
Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske z,veze !
Za pravilno živinorejo.
(Franc Bore.)
Naša živinoreja in nje gospodarji so v cadnjili 7. letih trpeli ogromne škode pri živinoreji. Leta 1912 in 1913 je bila splošno razširjena jalovost krav po sramničnem katarju. Vrak hlev je bil več ali manj prizadet. Samo v kamniškem pol. okraju, kjer ci je ondotna Živinorejska zveza zapisovala jalovost, ki jo je povzročala ta bolezen, se je zmanjšalo število porodov telet za 485 glav. Vse je tožilo, da se krave nočejo lubrejiti, ki pa mnogi niso vedeli pravega JVzroka. Zavednejši živinorejci so svoje kra-jre kmalu ozdravili in so tudi sosedom pomagali, da se je bolezen čimpreje omejila in odpravila.
Zatem in že medtem smo dobili tež-Eo bolezen na gobcih in parkljih, Tudi ta bolezen je doprinesla našim živinorejcem veliko truda, skrbi in gmotne škode. Vse breje krave, ki so bile napadene po tej bolezni, so pred časom povrgle, vsa mlada teleta do 4 tednov so na tej bolezni poginila. Mleko od takih krav e je uničilo, živina je potala zelo mršava in jo je nekaj tudi poginilo. Živinorejci, ki so bili v dohodkih navezani le na svoj hlev, so imeli vsled itega zelo občutne škode.
Zatem je pa prišla kruta svetovna Vojna, ki pa ni našemu živinorejcu pobrala samo delavskih moči, ampak mu je tudi do malega izpraznila hlev. Kako se je v prsih trgalo srce dobremu živinorejcu, ko mu je zaupnik »Uničevalnice« za živino popisal najlepšo plemensko telico, mnogokrat tudi kravo. Za žival so plačali par kronic, da (ima danes živinorejec izpraznjen hlev in izpraznjeno denarnico.
Pri vseh teh žrtvah in ogromnih škodah pa imamo eno tolažilno zavest, da imamo svojo samostojno državo Jugoslavijo, katere skupna vlada bo gotovo imela itoliko volje in moči, da nam bo vsestransko pomagala obnoviti in urediti zopet našo živinorejo.
Ustanovijo naj se Živinorejske organizacije po okrajih z večjimi okoliši, ki naj bi obsegali okroglo 20,000 do 25.000 glav goveje živine, kakor je n. pr. Živinorejska zveza za kamniški politični okraj. Pri teh organizacijah naj se nastavijo možje, ki bi le organizacije vodili in se prav z ničemer 'drugim ne pečali kot z tehničnim pospeševanjem živinoreje, prešičjereje, konjereje in tudi ovčje- in kozjereje, v kolikor bo to [potrebno. Predvsem bo potrebno, da se enakomerno po vsem okolišu nastavijo dobri plemenjaki, da se teleta, za prodajo namenjena, oddajo živinorejcem, ki jih hočejo rediti; skrbeti, da se čimpreje dožene mlečnost krav ter se naj v to sviho vpeljejo poizkušne molže z kontrole krmljenja {tozadevne knjige so že tiskane v zalogi Živinorejske zveze za kamniški politični Okraj, ki so strokovnjaško sestavljene). Teleta od najboljših mlekaric naj se za rejo nagradijo, da ja ne pridejo mesarju v roke, iTočno in marljivo naj se pričnejo voditi rodovniki in knjige mlade živine, Bikorejci in vsi živinorejci naj se večkrat sklicujejo na poučna predavanja, kar naj bo vsakemu živinorejcu nadvse sveto, da se izobražuje v svoji stroki, ob kateri bo lahko in še naibolie živel. Voditelji takih skupnih 5'
krajevnih živinorejskih organizacij naj bodo zastopniki Zavarovalnice za živino (katero naj država takoj vpelje), oskrbujejo naj cepivo proti rdečici, naročajo naj skupno zdravila proti boleznim, ki bi se v širšem pojavljale, dajejo naj skupna navodila za pravilno uporabljanje zdravil, posredujejo naj kupčije pri plemenski živini in pre-šičih, naročujejo krmila in umetna gnojila, brzoparilnike in druge stroje itd.
Ako hočemo, da bo to delo imelo uspeh, ne sme dotični nastavljenec imeti prav nikakega drugega opravila kot pospeševanje živinoreje. V kolikor bi tega dela sam ne zmogel, naj se mu po potrebi prideli pomožna moč, da se delo pravočasno in uspešno vrši.
Plačati seveda bi ga morala država ali dežela, in sicer njegovim potovalnim stroškom primerno. Povzdiga živinoreje mora veljati kot javna zadeva in se od posameznika ne sme zahtevati nikako plačevanje vsaj direktno ne, ker bi potem ne imeli pri povzdigi živinoreje tistih uspehov, kakor pa če se za vzdrževanje inštruktorja od njih zahteva plačilo.	(Dalje prih.)
Kmetje! Mislite na ustanovitev kmetskih pisarn ter naku' povalnih in prodajnih zadrug.
Naš zemljiški davek.
Naš zemljiški davek je urejen s postavo z dne 24. maja 1869, d. z. št. 88. Ta zakon je določil, da se imajo oceniti vsa zemljišča v nekdanji Avstriji in izvesti na podlagi teh cenitev zemljiški kataster. Komisije so leta 1870 začele to delo in ga končale leta 1880. Rabile so tedaj nad 10 let. S tem je bila dana podlaga za zemljiški kataster in določena višina zemljiškega davka.
Kot podlaga za ocenitev zemljišč so služile komisijam tržne cene pridelkov ter dnina in plače poslom. Na prvi pogled pa lahko vsakdo izprevidi, da taka podlaga zemljiškemu davku ne more biti trajna. Cene pridelkov kakor tudi plače in dnine poslom se zelo izpreminjajo. Ta napaka se je pokazala prav kmalu po uravnavi zemljiškega davka, ko so tržne cene poljskih pridelkov padle, dnine in plače poslov pa poskočile. Zemljiški davek je postal naenkrat krivičen, bil je previsoko odmerjen. Vrhu tega so se pojavile pri določitvi zemljiškega davka neštete pomote in pogreški. Kulturne izpremembe, izpre-menitev travnika v njivo, njivo v vrt itd,, so klicale glasno, da. zemljiški kataster, kakor se je bil ugotovil, ne more ostati neizpremenjen,
Zgorajšnja postava iz leta 1869. je sicer določevala, da se mora izvršiti pregled zemljiško-davčnega katastra vsakih 15 let, ni pa določila, kako naj se ta pregled in revizija izpelje. Zato je bilo treba nove postave, ki je podala smernice, po katerih naj se pregled izvrši. Ta revizijski zakon je izšel leta 1895, Vpoklical je v. življenje osrednjo državno revizijsko komisijo in deželne komisije. Deželna komisija je obstala iz devetih članov, Predsed-
nik je bil deželni šef, 4 člane je imenoval finančni minister, 4 pa deželni zbor,
Ostalo je pa pri starem, komisije so bile sicer izvoljene, a do kake revizij, zemljiško-davčnega katastra ni prišla Ostala je stara podlaga, katero so ugoto, vile prejšnje komisije pred 1, 1880, Zemljiški davek v celi Avstriji je znašal 75 lijonov kron.
Prvotne komisije, ki so uravnavali zemljiški davek, so pa tudi popolnoma kri, vično postopale. Krivica se je godila prf tem zlasti našemu kmetu. Komisije so bile sestavljene iz nemških in nemškutarskit uradnikov, ki so drugače ocenjevali zem< ljišča slovenskega seljaka, kakor svojega nemškega rojaka. Dogajalo se je, da so enako rodovitna zemljišča prihajala v po. polnoma različne dobrotne razrede, Ptj naših zemljiščih so nemški gospodje nara« čunali zmerom več čistega katastralnega prihodka kakor pri zemljiščih nemških dežel. Ta krivica nas tepe do danes, ker, od leta 1880, ko se je uravnal zemljiški davek, ni bilo potem revizije. Evidenčni geometri sicer hodijo vsako leto po obči-nah, da sprejemajo kulturne spremembe in jih potem v mapi in katastru izpeljejo^ toda to delo je le majhen oddelek izpre-memb, ki bi prišle v poštev pri natančni in generalni reviziji našega zemljiškega katastra. Zemlja, ki je bila leta 1880. zelo rodovitna in je prišla v prvi ali drugi do, brotni razred, je opešala tekom let in da-nes ne donaša niti polovico čistega prihodka v primeri z onim v letu 1880, Zlasti se pa to pozna pri travnikih, ki so opešali, ker se jih ni izboljšavalo in gnojilo. Zemljiški davek je postal na ta način pri mar-sikakem zemljišču previsoko odmerjen, neprimeren današnjemu, stanju dotičnega zemljišča. Pa ne samo kulturne izpremembe zemljišč v naših deželah kričijo po radikalni reviziji ali novi upeljavi zemljiške-ga davka, temveč tudi okolnost, da so s« naše dežele združile v novo državo z deželami, kjer je bila doslej podlaga zemlji« škemu davku popolnoma drugačna. Hrvaška in Srbija imata odmerjen zemljiški davek mnogo niže kakor naše dežele. Posebno nizek je zemljiški davek v Srbiji, ker je tam agrarna zakonodaja v splošnem najboljša in se je srbska vlada zmerom zavedala, da je kmet steber države, zato ga ni obkladala s prevelikimi bremeni.
Naš zemljiški kataster se mora nanovo urediti, zemljiški davek pa v celi državi enotno in pravično predpisati, da bomo državljani enaki po pravicah in dolžnostih,
Gospodarska obvestila.
g Umetna gnojila. Tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze je na tozadevno vlot« go glede umetnih gnojil prejelo sledeča, po-
Bsnilo od poverjeništva za kmetijstvo! metna gnoiila se kmetovalcem ne morejo ceneje preskrbovati kakor sedaj to vrše kmetijske korporacije, kajti tvorniSke cen* umetnih gnojil »o zaradi velikih mezd. dragih surovin in drugih enakih obratnih po* trebščin silno visoke. Umetna gnojila, ki uvažajo iz inozemstva, so tudi tamkaj dra< ga in vrhtega jih mino podraži nizka vrednost naše papirne krone. Dokler ne bo d» ffoll svobodne tekme med tvornicami in
Ko dovolj blaga na svetovnem trgu, ter dokler ne bo naša valuta ugodna, toliko časa se ni nadejati znižanja cen umetnim gnojilom. Da bi se pa umetna gnojila kmeto-r&lcem dajala po znižani ceni s pomočjo državne podpore, jc pa seveda za enkrat popolnoma izključeno, kajti v to svrho bi te potrebovali milijoni, ki jih sedaj prav gotovo nobena vlada ne dovoli. Sicer je pa sedaj iz naše zemlje najbolj izsesan dušik, ki je najvažnejša rastlinska hranilna snov, in dokler naši kmetovalci ne prično umno in varčno ravnati s hlevskim gnojem, zlasti pa z gnojnico, toliko časa pomeni nakupovanje dragih umetnih gnojil nepotrebno zapravljanje pri nakupovanju umetnih gnojil, ki jih lahko doma ceneje nadomeščajo.
g Oddaja modre galice vinogradnikom. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani nas prosi objaviti: Ker ni bila tukajšnja dež. vlada zadovoljna z nakupom modre galice po družbi, češ da je predraga, je poverjeništvo za javna dela kupilo meseca februarja 75 vagonov modre galice v Nemški Avstriji po znatno nižji ceni, da jo družba med vinogradnike razdeli, Tvornica, ki je prevzela dobavo modre galice, pa svojo prevzeto dolžnost zaradi prenizke cene silno počasi izvršuje in zato še danes nimajo vsi vinogradniki modre galice v rokah, Dasi kmetijska družba za to kupčijo ni odgovorna, vendar stori vse, kar je v njeni moči, da se pospeši izdelovanje in odpošiljanje modre galice, ker ji gre za njen ugled. Družba ima kar naprej svojega uradnika na Dunaju, ki tvornico nadzira, je dosegla, da je tvornica prišla pod državno nadzorstvo avstro-nemške vlade, pošilja se ji premog iz Slovehije in zadnje dni se je celo zapretilo avstro-nem-Iki vladi, da se ustavi vsak uvoz živil v Nemško-Avstrijo, če se ves ostanek galice takoj ne odpošlje. Vinogradniki, ki so
E>ri Slovenski kmetijski družbi modro ga-ico naročili, naj vse to vzamejo na znanje, naj družbe nikar ne delajo odgovorne za zamudo, ker ona vsako krivdo odločno odklanja in prosi, jo z urgencami ne nadlegovati, kajti ona ne more več storiti, kakor sproti odpošiljati vse blago, kakor ji dohaja, Slovenska kmetijska družba je vso galico že meseca februarja na Dunaju plačala in tvornica ima v rokah dispocizije v onem redu, kakor so naročila na modro galico kmetijski družbi došla. Teh dispozicij prenarejati pa ne gre, če naj ne nastane velika zmešnjava. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani.
g Vinogradniki, Po najnovejših strokovnih izkušnjah traja inkubacijska doba, v kateri e glivica peronospora v zelenili trtnih delih razvije, da napravi nove trose (seme), v začetku junija 11 do 13 dni. Ker je prvi izdatni poletni dež v naših krajih padal dne 3. in 4. junija, imamo pričakovati od 14. do 16. junija, zlasti če pade v tem času zopet nekaj dežja, prvi napad pero-oospore. Če najde takrat ta strupena gli-' vica vaše vinograde nepoškropljene, napade list in zarod in vam prizadene lahko veliko škodo in uniči na milijone kron narodnega premoženja. Nihče naj torej ne odlaša in poškropi naj vinograd v tednu po Binkoštihl Škropite tudi zarod in spodnje strani listov, kajti odtod se list bolezni naj-
hitreje naleze/ Vinarski nadzornik' B, Skalickf, Novomesto,
g Pomanjkanje traverz občutno ote-luje stavbarstvo v sedanji dobi. Železne traverze pa se dajo zelo uspešno in dostikrat tudi cenejše nadomestiti z železobe-tooskimi traverzami. Ker je pravilno gra-denje železobetonskih traverz našim zidarskim mojstrom in stavbenikom povečini le malo znano, priredi urad za pospeševanje obrti v Ljubljani štiridnevni posebni tečaj pod vodstvom g. inž, I, Novaka, o katerem naj se stavbeniki nauče rabiti mesto železnih železobetonske traverze. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. Začetek tečaja je bil v soboto, dne 7, junija.
g štipendije in podpore ministrstva za poljedelstvo. Ministrstvo za poljedelstvo namerava razpisati štipendije in podpore za strokovno izobrazbo v kmetijstvu, ži-vinozdravništvu in hidrotehniki na visokih in srednjih strokovnih šolah in za praktično izobrazbo po končanih strokovnih študijah. Štipendije se bodo razpisale v »Službenih Novinah« in morajo prosilci pravočasno vložiti svoje prošnje, ker se na pozneje došle prošnje ne bo oziralo pri oddaji štipendij. Vse druge podrobnosti se izvedo pri oddelku za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,	,
Napoved za dohodnino.
g Prodaja državnih posestev. Finančno ministrstvo bo sporazumno z ministrskim svetom prodalo vsa državna posestva, ki ne nosijo več kot 10.000 dinarjev letnih dohodkov, potom javne dražbe.
g Južna železnica izkazuje v svojem poslovnem poročilu za leto 1918., ki ga bo predložila 5. t. m, občnemu zboru, 12 milijonov 159.615 kron izgube. Kot odškodnino za obrabo železnice tekom vojske zahteva Južna železnica od vojaške oblasti 252 milijonov kron. Ker se je vojaška oblast branila plačati, je Južna železnica vložila tožbo pri dunajskem deželnem sodišču., ki pa dosedaj še ni rešena.
g Izvoz jajc v Švico, Tvrdkam, ki se zanimajo za izvoz jajc v Švico, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled seznam švicarskih tvrdk, ki se pečajo z importom jajc.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo),
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2% brez kakega odbitka.
gre ti! 8. slutral do 1. Dopoldne, v >
Glej inserat! o

Junakinja iz Štajra. >
Povest, Prevaja'"
(Dalje.)	v
Tisto jutro je bila v Švertneričini gostilni' pri »Modrem jelenu« gostilniška soba nabito!
folna, kakor sicer komaj ob prazničnih dneh« oda gostje niso bili veseli, temveč mračni;) niso govorili glasno in veselo, marveč votlo! in tiho; tudi niso peli, niti kratkočasnih dro-( bili, niti niso s kozarci udarjali ob mzo. „• ,
Tudi niso bili gostje kakor sicer, preprosti in revni ljudje, rokodelci in dninarji, bili' so zgolj boljši meščani, gospodje; pod svetim/ Jožefom, kjer je trepetala rdeča lučka, je vi praznični obleki sedel Švedkorar, poleg njega'
£a učitelj Lindner; sredi sobe pa je stal tršat i plečat orjaški Janez Zeler, nožarski mon ster iz Sirningove ulice, ki se je z mečem ob) boku ognjevito razgovarjal z možem, ki je bil V, svoji črni suknji gosposki videti; bil je to nje- t gov svak, plemenitaš Luc. Bilo je tu še več > uglednih katoličanov. Navidez so prišli semi na jutranji požirek, toda v resnici so se zbrali' iz drugega vzroka: posvetovati se hočejo,: kako naj maščujejo vnebovpijočo krivico, ki ^ jo je morala pretrpeti nedolžna Štefana. Ne-r.. s kateri od njih bi jo radi videli.	_
Mati. ki se je zdajpazdaj z objokanimi * očmi prikazala pri vratih, ni pustila nikogar, ^ gori, Ker je bilo deklici zelo slabo. Ko so! možje to čuli, so vzplamteli v divjem srdu, '• Ne, pri Bogu, ta nesramni čin kliče po ma-s > ščevanju. 5 tem činom je Hendel pritočiJ zadnjo kapljico v že do vrha polno vedro, po-stavil je krono na vsa hudobna dela. Se nikj dar jih ni tako kakor sedaj s pestjo udariti
Eo ustih. Ako bi to potrpeli, bi ne ravnalij rščansko, marveč mevžasto in pasje. Sedaj; je treba stopiti na noge, da ta luteranska po-1 šast ne pomandra svete vere, kakor je s svojo morilno nogo pohodila nežno devico. Vprašanje ie le: Kako?
Možje so ugibali semintje, nazadnje pa* zakliče orjaški nožarski mojster Zeler: »Ce-' mu imamo meče, ki smo si jih sami skovali''! Zberimo se, udarimo na starega volka I Daj; račuii, kaj si storil ubogi deklici? — Vrni namj naše cerkve! Vrni nam oskrunjeni sodnikovi meč, ne maramo več zate, hočemo drugegali sodnika. Poberi se na Saksonsko k svojim . luteranskim farjem; če ne znaš poti, pokaže*; ~ mo ti jo s svojimi meči.«	(
Tako je zaklical Zeler in je s krepke? / roko izdrl meč iz nožnice. Po prstih je stopila v sobo Dina, hčerka judovskega mesarja^ Abrahama, ki je danes gostom stregla, položila je kazalec na ustnice in je rekla: »St, stlj Gospodje! Štefana ie bolna. Tudi je nekdo; gori pri njej, mora biti miri«	^
Zeler je vtaknil v nožnico svoj meč, pri* jel je malo Dino za rokav in jo je vprašal z mehkim, skrbnim glasom: »Si-li bila gori?ii Ji je li slabše? Kdo je gori? Zdravnik?« j Črna deklica ni ničesar odgovorila, todai> iz temnega očeta ji odseva skrivnost; tedaj; so se možje sluteč spogledovali, in čisto tihoi je rekel eden- izmed njin:
»Zdi se mi, da je visok gost zgoraj.« —« Vsi ga razumejo. Gospod nebes in zemlje je v hiši. Kljub grožnjam hudobnega moža si je drznil duhovnik prinesti mučenici presveto Rešnje Telo -.. Zdajci je nastala v sobi tišina' kakor v cerkvi. Mnogi so sedeli na svojih stolih, sklenili so med koleni roke in so skrivaj molili.
Štefana je ležala zgoraj na revni, s hod-ničnim platnom pregrnjeni pernici; oblečena! je bila v volnato haljo in jopico in ji je odeja1 zagrinjala samo bosi nogi. Poleg nje je sedel duhovnik, stari pater Ertelij. Sklanjal ie k njej svojo sivo, tresočo se glavo in je poslušal njeno izpoved. Sveto spoštovanje ga je napolnjevalo, zakaj dete, ki se mu z nežnim, slabotnim glasom izpoveduje svojih malih gre-
iov, je s krvjo oškropljena lilija, je prva žrtev preganjanja, ki je je prerokoval umirajoči
DPatOb vzglavju postelje sta na kmetski mizi Joreli dve voščeni sveči na starih železnih »večnikih. Na belo pogrnjeni mizi ie ležala jvilnata burza, v kateri je počivalo teto Uo-jpodovo, in pa menihov molitvenik.
Goreče in prisrčno je bila devica-muče-Oica hrepenela po skrivnostnem Zemnu, vso airzlično noč ie njena nedolžna duia koprnela po njem, po njegovi bližini, po njegovem poljubu miru; toda ni si upala prositi zanj in njegovo blagoslovljeno tolažilo, ker se je bala. da bi hudobni sodnik ne prijel in kaznoval duhovnika, ki bi ji prinesel Najsvetejše
Pa glej! Ko je ležala tu v bolečinah in hrepenenju, mahoma stopi nepoklican duhovnik v sobo. Prinaša ii blagoslov in pozdrav od gospoda patra Alberta, prinaša ji pa na priprošnjo Albertovo še drug neprecenljiv dar. Vpraša jo. če je že kaj zaužila in ako želi prejeti svojega Gospoda v svetem Zakramentu.
Veselo iznenadena je Štefana komaj mogla odgovoriti: »Dal dal« — S sklenjenimi rokami ie prosila»O, dajte mi ga, tako iskreno hrepenim po njem.«
Tako je pač prosila ljubezni vneta sveta Magdalena Pariška: »Jezus, pridi k menil« In dvignila se je iz keliha sveta hostija in je plavala na njena nevestina ustna, nedotaknjena od duhovnikove roke ...
Štefana je prpsila mater, naj ii prinese obleko. Z veliko težavo se je oblekla sama, medtem je pa duhovnik molil v predsobi. Mater ie pa prosila, naj pogrne in pripravi mizo, in kmalu sta na njej goreli v čast Jezusu Kristusu, Gospodu nebes in zemlje, dve voščeni sveči, ki nista smeli goreti za luteranskega štajerskega sodnika.
Mali bratci in sestrice so čakali v predsobi, mati pa je ob vratih stala na straži; Štefana je pred sivolasim duhovnikom razgrinjala svoje otroško nedolžno srce. Staremu .gospodu so lile solze po udrtih, brazdatih licih: o nedolžnost, ti uboga nedolžnost, tebe iso postavili kakor razuzdanko na sramotni oder, tebe, ki ti niti prah prostovoljnega greha ni omadeževal čistosti.
Duhovnik vprašuje, čuti li v svojem srcu 'gnev do sodnika, ki ji je storil tako krivico.
Štefana zamaje z glavo, s katere vise čez rame in prsi težke, zlatokostanjeve kite:
»Grozen je bil,« je tiho rekla, »in ostudno je bilo, kar je govoril —« zdrznila se je. »Studilo se mi je, kar je govoril in storil, toda sovražiti človeka ne smemo.«
»Morda pa si sovražila druge ljudi, ki so te mučili in zasmehovali?«
Sedaj je začelo ubogo dete ihteti in tihe dekliške solze so vpile proti nebu, vpile proti Krivičnemu sodniku.
»To je bilo ... zelo ostudno ..,« se je jokala z žalostnim glasom. »Kajne, prečastiti, pe govoriti o tem.«
Tedaj se je duhovnik dvignil s svojimi jSOnimi, starimi udi, pogladil je njeno glavo, »i je počivala na blazini, in jo je bodril, naj gse daruje Bogu. Naj pomisli, koliko svetih Hevic ie moralo še več trpeti, kakor je trpela ©na. Naj pomisli na sveto Nežo, ki je morala fe ognju stati. Tako tudi sveta Tekla. Sveto Bibijano so bičali do smrti. Sveto Potamijano po potopili v kotel vrele smole, in, ker so ji pustili obleko, je njeno mučeništVo tri ure dalj trajalo. Sveto Evlalijo so trgali z železnimi Ideščami, pa ni tarnala, marveč radovala se le, rekoč: »Z železom in jeklom so tvojo zrna-fo> začrtali v moje telo, in tvoje ime, o Kri-jmis, se v Skrlatu blesti na mojih udih.«
-	Deklica se je tiho jokala: »Res, prečastiti KOspod, vse te so več trpele kakor jaz. Dobro vem, pa so bile tudi svetejše kakor jaz , Prečastiti gospod,« je zašepetala z lilijevoble-pimi ustnicami, »nikar mi ne zamerite, pa rajši bj bila prestala vse muke, katere ste orne-bi« — kakor pa, da sem morala tam stati in poslušati, kar so govorili nesramni moški. Nocoj ponoči,« je tarnala kvišku obračaje •voje velike, objokane oči, »mi je vse zvenelo po ušesih, kar so ti ljudje kričali... in zardelo se mi je —« dušilo ji je sapo in glas se Jll je tresel — »da me Zveličar ne more več
-	3»
tako ljubiti kakor poprei... ker sem tohko hudega in grdega slišala — in so mi toliko hudega očitali . . . nevesta Kristusova mora biti bela kakor sneg... mene pa so umazale vse te grde besede ... n'C več nisem bela ...«
Duhovnik je mrmral: »Otrok, to je iz-kušnjava. Le kdor hoče, greši. Nisi prostovoljno poslušala nesramnih besedi, zato te niso prav nič omadeževale.«
Deklica je mirneje rekla: »To vem. Bog in angel varih vesta, kako mi je bilo pri srcu, ko sem ondi stala. Toda, toda če imam lepo belo obleko, pa pride kdo, pa mi jo trga in maže, me mora vendar boleti in se moram jokati, četudi nisem kriva, da je proč moja obleka; ničesar nisem vedela o teh nagnusmh stvareh,« je prisrčno tožila, šele na sramotnem odru sem jih prvikrat slišala.«
Nem in ginjen je sedel duhovnik poleg nje, niti besede ni mogel izpregovoriti. Zdelo se mu je, da sliši jokati se angela, ki mu ie hudičeva zalega obrizgala iilijo s peklensko strupeno slino.
Preden je našel tolažilno besedo, se je zopet ojunačilo ubogo dete. »Pa kaj govorim,« ie rekla s slabotnim glasom, »vedno tožim, kakor bi nvala trpeti sama, toda gospod pater Albert ie moral nositi še težji križ kakor jaz... o, povejte mi,« je prosila sklepajoč svoje pobožne roke, »kako mu gre, kdaj pojde pred duhovsko sodišče, kajne, tam bo gotovo oproščen?«
»Tega ne veim hčerka moja,« je rahlo odvrnil duhovnik. »Sedaj je jetnik, pa z božjo pomočjo trpi vdano. Samo zate je v skrbeh.«
»O,« je smehljajoč se rekla Štefana, »zame! — Kopriva ne pozebe.«
»Jetnik je,« je žalostno ponovila, »pa ni zakrivil drugega, kakor da je kakor apostol gorel za Jezusa in sveto' Cerkev. O Jezus, vrni mu zopet prostosti« je šepetala in je obračala oči na skrivnostno svilnato zagri-njalo, ki je med gorečimi svečami zagrinjalo Telo Izveličarjevo. »Petru si poslal angela v ječo, glej, Albert je kakor Peter v štajerski ječi...«
»Res, apostolski mož je«, je prikimal stari duhovnik.
Deklica ie potegnila roko čez čelo:
»In kmalu bi bil postal mučenec. — Oni bi ga bij ubil v Frajzingu, takrat je bil še hudič v njem ... zakaj pozneje jc postal zopet dober in je rešil mene. mater pa je potolažil. Kaj se je ž njim zgodilo?«
»S Hendelnovim sinom? Tudi ta je v ječi,« je odvrnil menih.
»Tudi ta v ječi?« je žalostno rekla. »Moj Bog, dva v ječi zaradi uboge deklice. Pa mu vendar ne bo dolgo čakati? Se mu vendar ne bo kaj žalega zgodilo?«
»Bodi brez skrbi,« je smehljaje se rekel stari pater. »Njemu ne bo hudega... saj je Hendelnov edinec. Pravijo, da je že na prostem, in če še ni, bo pa kmalu.«
.Ko ie starček tako govoril, je motril dekličin obraz. Toda iz njenih oči je zrla zgolj hladna, otroška nedolžnost, ko je mirno rekla: — »Bog naj ga izpreobrne, ubogega krivo-verca.«
Štefana, ljubo, sveto detel Koliko dekle-tom. tudi pobožnim, bi srce zaplamtelo, če bi jih bil nosil v rokah ta mož, najleoši in naj-ponosnejši v Štajru, ti pa si lilija Gospodova, in Gospodova last ne gori v posvetnih plamenih.
Tako je mislil stari duhovnik, kar ga prekine Štefana v nemem premišljevanju in si že vdrugič očita: »Oh, izpovedati bi se morala, pa zopet klepečem o drugih stvareh. Prečastiti, odpustite!«
Z roko je potipala nad seboj, kjer so višek njene revne podobice, da bi po svoji navadi vzela rožni venec, s katerim se je navadno izpovedala, toda zdajci ji omahnejo roke. »_Oj, kje ie moj rožni venec?« — brezglasno Hitenje ji_ je dvigalo prsi. »Vzeli so mi ga, rekli so, da je malikovalski. »O. kje ie moj ljubi rožni venec, dobila sem ga od očeta ...« Nato se je zopet pomirila, sklenila je prazni roki in je dovršila sveto izpoved, izpoved svetnice. Ko ji je duhovnik naložil pokoro in jo izročil v varstvo Bogu in vsem ljubim angelom varihom, se je dvignil s svojega stola
in je s tresočimi se, velimi rokami vzel sveto hostijo iz burze.	,	®
Počasi, s težavo se je dvignila Štefan*, ugrizla se je v bele ustnice, kajti vse telo To je bolelo od ran in groznega železja, "
Mati je priskočila, da bi jo vzela v n. ročje, in je glasno tarnala:
»Moj otrok, lezi, ne vstajaj, oj, kako t» boli, revica, o, ti nesramni krivoverec, kako si zdelal moje dete.«
Štefana je tiho prosila: »Mamica, ne, ne se kregati, pojdi, mamica, poklekni.«
Pazno je sedla najprej na peti, potem m je, medtem ko jo je podpirala mati z obeni rokama, pokleknila in je bila kakor v molite? utopljen bled angel; sestrice so klečale okoli postelje, bratec Štefan pa je molil Konfiteor, Iz Štefaninih anjJelskočistih prsi je kakor snežnobel golobček puhtela otroška molitev s katero je tolikokrat svojega ljubega vabila v goste v svoje srce.
Vse groze, vse muke preteklih ur so se razpršile pred hrepenenjem in ljubeznijo uboge neveste Kristusove. Vse bolečine, vsi grozni spomini, vse, vse je bilo proč; 'njen otroškonežni, pa vendar deviški obraz, ki je bil še ravnokar bled, je rožnato zardel, ko ji je sivolasi duhovnik položil sveto hostijo na ustne. Lahno so se zaprle ustne, kakor se zapre roža, ko je pila roso, ki pade z nebes. Sklenila je na prsih roki, ki sta tu mirno sklenjeni počivali, dve neomadeževani liliji, ki po-nižno objemata Onega, ki oblači lilije, čigar veselje je, bivati med lilijami.
(Dalje.)
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Lukovice glede klasifikacije konj. Povejte nam svoje ime, ker dopisov, ki so brez podpisa, ne moremo priobčevati. Seveda podpis ne pride v Domoljuba. — Obenem naj pošljeta tista dva invalida na Jugoslov. Kmetsko Zvezo v Ljubljani pritožbo, katero bo Zveza predložila pristojnemu mestu.
Kot odvračevalno sredstvo zoper bolezni vsled preblajenja grla: Fellorjev bolečino tolažeči, antiseptični ..Elsa-fluid". 6 dvojnatih alt 2 specialni steklenici pošlje za 24 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. ltf (HrvaŠko). Daleč čoz 100X00 zahvalnih pisem. Omot in poštnina se računa posebej, aH najceneje, tira več se skupno naroči, tem več se prihrani na poštnini.	_(fb)
»Slovenske narodne pesmi" za citre in petie.
Priredil in izdal podpisani. Zvezek V. iu VI. sta izšla v drugi izdaji. Vsi zvezki, katero imam sodaj v zalogi, so izšli med vojno, torej v času draginje. Zato tudi no morem drugače dalje, kakor da cene zvezkom nekoliko zvišam. Cena za vsaki zvezek je 6 kron. Grajski odmevi pa so še po 4 krone. Posameznih zvezkov s povzetjem no pošiljam.
Najhitreje in najceneje dobi zvezke, kdor pošlje denar naprej.
Priporočam so IV KIFERLE,
3496	LJubljana, Krojaška ulica8
Nn prodal Je |CpQ pQSCStV0
z vsemi gospodarskimi-poslopjl blizu železniški postajo na Dolenjskem. Naslov prodajalca pov« uprava „DomolJuba" pod št. 3472.
črna, modra,
mite, zelena, rajava ln lila
za
je zopet prišla v zavitkih po 80 vinarjev. Razpošilja se po pošti. Vsakemu naročilu se prideno slovensko navodilo,
Karol Loibner. Celle. 3381
SVILA^
Aarodno noSo se dobi v trgovini PIRNAT, Ljubljana, Martinova cesta. 8462
Lepo pil
lic ln rok prinese mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor,v družabnem oziru. Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena »Elza* pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda priSCe, brani proti solnčarlci, solnfnim pegam, bori, raz-kavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa posebej najceneje.
Naneslo Mijiveoa miia
vzemimo za lica Fellerje-vo lilijino mlečno milo j1 Elza", katero )e danes še zelo drago ali ima še iste dobrote In neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in flnejše za negovanje kože v današnjem času si niti misliti ne moremo. — Pnino aco sc more doseCi samo s Fellerjevo DUJUC lOSB ,Elsa'-Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in
Sre godnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K, mot In poštnina se računa posebej najceneje.
Za vsakdanje negovanje
jplpcfl soFellerjeve „Elsa" IcitJU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cina kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ubla-žuioč, hladeč, osvežujoč Fellerjev ,Elza" mentolni mlgrenski črtnlk. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu ln migreni, rabi se tudi proti vbodliaju in ra~ nitvl. Voda sa oCl (collurium) 2 K 50 v. -Kapljice proti sobobolu 2 K 50v, —Pravi sagorski prsni sok proti kašlju stekl. 4 K. Francovo žganje v stekl. 6'— in 16--K Za Želodec, pra-	/n™-.
va švedska tinktura,	,'1/A^iS«
vel. stekl. 10 K—v, balzam (melen) mala stekl. 2 K — v. Kurja oieia odstrani brez bolečin Fellerjevaturist. tinktura .Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K ln turist, obliž po 3 K ln 1 K 50 v. Proti potenju telesa ln neg je Fellerjev .Elza* prašek z vslpom 1 K 50 v. Krmilni praiek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot ln poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVdENU V. FELLER, * Stublca, Kisa trg. It. 16 (Hrv. Zagorje).
Kmetje, dopisujte v svoje !- glasilo, »Domoljuba".
Pravo lolto
domače milo »a pranje
1 kg K M-, - 1 labolCek okoli 3'/, kg Iranko K 49--, poiilja po povzetju zavod za eksport
m.jOnKER,Zagreb
Z naroČilom se prosi po:
Toaletno milo
po dnevnih cenah Kilo »-britje KS-., 1 kg BTŽO--. Krema xa brllle porcelalSnontek a 1 ducat K 55-..
it. 1, Petrlnjska 3.
lati tudi polovico zneska.
Bukov, hrastov, sirtiv les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdne parcele v kamniškem okraju
kupuje
tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku.
Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plača.
Fižol
vsake vrste in vsako množino kupi trgovino z deželnimi pridelki FRANC POGAČNIK v Ljub-ljani, Dunajska cesta St. 38. 3375
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „Skabotonn" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 41— veliki K 6-— porcija za rodbino K 15-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, LJubljana, Marijin trg. 1520
Pazite na varstveno znamko „Skaboform" 1
Bt. 60. AKOEDEOM v najboljši izpeljavi, cena je 124'— kron. — Zahtevajte veliki cenik i več nego 1000 slikami brezplačno.
E. Luna, Maribor St. 73.
Kuverte s firmo, pisma, račune Itd.
Izvršuje natančno po naročilu
Jugoslovanska tiskarna v LJubljani.
najbolj trpežne vrste ee dobi pri tvrdki
luan Jelačin, Lfnblfana
Emonska cesta 2. 4792

mSatilnice, oratila (gepelinlf, slamoreznice, Čistilniki, trijerjl, stiskalnice za sadje In grozdje, decimalne tehtnice In drugI poljedelski stroji najslooitejSih tooarn so Dedno d oelikl Izberi o zalogi, drugI stroji se pa lahko naročajo pri FRHI1C HITTI, zaloga poljedelskih strojen, Ljubljana, IVIartlnoua cesta It. 2.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
proti polarnim Škodam In poškodbi cerkvenih zoonoo
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodami 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tndl stavbe med časom zgradbe, i. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, iivino, zvonove in enako, B. vse poljske pridelke, žita in krmo, i. zvonove proti prelomu, t. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetjo in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno
niijeavBtrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni »klad ln udnlne, ki so inaiale 1.191« K DO«.818-91, so poskočile koncem 1. 1817 na 1,081,838'B4.
Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. FonuM* ln poJasnUa daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo ▼ Celju ln n* Proseku, kakor tudi po vzeh Sarah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerno, hitra eenltev in takojhjelzplačilo.
Priporočamo
dolinsko kavino primes v korist 06mejnim Slovencem!
^Za birmo!
Nikel;nasie ure, svetinje«, verižic«. 6 karprslani, I4kar.u!iani in prstani.
V. Čuden Sin,
Ijubljana, nasproti glavne pošt«, prodajalno je lah^o najti. Ceniki se ne razpošiljajo.
--- Oglejte si osebno.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za irmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Katjin" t0 J° dr- P1' Trnkdczy-a redilnl prašek. „™(IJllII Taket velja 3 K, B paketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece ta enega vola, kravo ali praSiča, da «e zred*. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
, Glavna zaloga: lekarna Trnb6ezy zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami •a razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
99
Sretovnoznasi najboljšo
Gorenjsko koso
M
najlinejše brusne kamne nadl PRVA GORENJSKA BAZPOŠILJALNA IVAN SAVNIK, Kranj.
Cene kose so: _c m 50 55 00 05 70 75 80 86 90 pesti 5 5'/2 6 6'/a 7 7'/a 8 8'/, 9 kron 10'- 10'50 17-- 17 5018-- 1860 1»-. 19 50 20--
Razpošilja se tudi vsakovrstno manufakturno Jlago, kot: Stofi za moške obleke, šifon, belo ilatno, cefir. oksfort, kamrik. klot, hlačevina (cajg) itd. po najnižjih cenah. 3070

miši - podgane stenice - ščurki
:n vsa Tolazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena aredstva kot: proti poljskim milim K 5'—, za podgane in mili K 5'—; osobito ostra pasta za podgane K ('—; za ičorke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev K 3'—; praiek proti mrčesom 3' in 6 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 Kj mazilo za uii pri živini 3 K; pralek za uii t obleki in perilu K 3'—; tinktura za bolhe pri pseh K 3'—| tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uni-ievalcc rastlin) K 3'—; praiek proti mravljam 3 K' Polilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Kupujem "
smrekovo lubje
(čreslo)
les za lame
Prosim ponndbe s skrajno cenil VINKO VAB1Č, ŽALEC pri Celju.
a. a. deželne življenjske ln rentne n«Z£c£se ln Jamatvone zavarovalnice
v Ljnbljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud. z vojnim liziko, otroških dot, rentca in ljudska nezgodna ,'n jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Kaingodnejšl vogoji ga vojno Kavarovrme.
Zavod temelji na vaajemnosti. — Projekti zastonj in poštnine proeto. Bposobni saetopniki ee epreje* mejo pod najugodnejšimi pogoji. 163!
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
gospodarska pisarna *'""■»
m IVAN cerne
LJUBLJANA. niMCSItevu testu st 6
poslopje ljudske posojilnice! ,
daje nnsvele v vseh gospodarskih zadevah in pre< moženjskih vprašanjih; Izposluje posojila, pos,,. | duje prodajo In nakup vrednostnih papirjev ln | tujega denarje, posreduje pri prodajnli In nakupil | vseh posestev, izvršuje cenitve In oglede. Promel z Ameriko. Jedina pisarna le vrste v Jugoslt,^
I Unululeoi23-VJ.(irc<iop..od3.-).ure l | pop. VprnSoJIe s pismom, znamko t 1
Sinu......................................iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiminuiiiiiiiiiiiiBmJ
Fisalai ixx računski
tudi pokvarjeni sc kupijo. Ponudbe pod „Pisalni stroj" na »Anončno ek.spedicljo A.. Matellč, Ljubljana, Kongresni trg 3,
LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. B
obrestuje hranilne vloge po čistih
31
0
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 mi-0 lijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Največja izbera ur,
zlatnine, srebrjiine
H. sutthEH 35
svetovrioznana frazpošiijalnica
samo V
izdaja konzorcij
r
»Domoljuba«
.Odgovorni urednik Josip GoatlnCar * Ljubljani.
Tiska Jugo*loT«n*k« ttakv*