KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danic»" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 00 kr , za pol leta 2 gl. 40 kr., za cetert leta 1 gL 30 kr. V tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XXXVI.	V Ljubljani, 7. kimovca, 1883.	List 36.
Križ.
(Zgodovinska čerta; njegov lep pomen v kat. življenji.)
(Konec.)
Očetova podoba je draga otroku in prijatelj hrani prijateljevo sliko kot dragocen zaklad. Kedo se temu Čudi ? In mi kristjani bi ne častili in ne ljubili podobe Odrešenika, našega naj boljšega prijatelja. Veliki svetniki so nosili vedno saboj križ, ga častili ter pred njim pošiljali svoje molitve k Bogu. Cerkev želi, da bi se verniki križa pogosto posluževali v življenji. Verni Slovenec vstreza kaj rad tej cerkveni želji; križa se rad po tej cerkveni želji; križa se rad, kedar delo začne ali ga konča; spominja se križa v sreči in nesreči; ako švigne blisk po nebu, pokriža se pobožno rekoč: „Bog in sveti križ božji \u kedar načne hleb kruha, ga prej prekriža z nožem, proseč, naj dobro tekne. Pa saj so te navade vsakemu izmed nas znane, naj bi se pri Slovencih ohranilo to hvalevredno spoštovanje križa !
Cerkev nas opominja imeti križ po vseh hišah. Kako spodbudno je, ako v postnem času večkrat kleči družinski oče s celo družino pred podobo križa, se spominja ljubezni in terpljenja Odrešenikovega, moli za odpuščenje grehov ter prosi za srečno zadnjo uro! Križ je drag hišni prijatelj, tolažnik v stiskah in nadlogah ; nesrečni pogleda nanj, zmoli pred njim kratko molitvico in poverne se mu mir v žalostno dušo, zmanjša bolest ter mu podeli vdanost v voljo Božjo! Zboli kedo v družini, mu dajo križ k postelji, da ga lahko vedno vidi ter dobiva tolažbo v terpljenji od Vsemogočnega. Kedar umerje, dado ga mu v oterpnelo desnico, da ga spremlja v hladni grob.
Da, križ je potreben človeku v življenji in Cerkev ve, zakaj ga tako zelo priporoča. Neskerbni stariši se malo brigajo, da bi odgojili otroke v bogaboječnosti, v ljubezni do križa. To je tudi vzrok, da vera peša v marsikterih družinah in iz sere gine. Bog obvaruj ljudi take nemarnosti! Ako ide tako naprej, nimamo pričakovati lepe bodočnosti! Mnogi tožijo, da je danes hudo na svetu, pa smemo terditi, da bi ne mogli tako tožiti, ko bi se ljudje v nezgodah bolj zaupno obračali h križu. Mir, ki je zginil, bi imeli v sercu in srečni bi bili tudi v nesreči. — Povedali smo, da so že pred 14 sto leti kristjani radi postavljali križe ob potih ter se spominjali odrešenja po Kristusu. Dolgo časa je terpela ta
lepa navada, pa močno izginja iz mest, in zginja tudi vera; novošegni izobraženci po mestih se že sramujejo križa! Križ ali druge svete podobe so imeli po hišah, stenah, po mostovih itd., zdaj vidiš namesto svetih znamenj včasi pohujšljive poganske spake, ki je čudo. da ne treši vanje, ker jih keršeni ljudje ne spravijo nedolžnim spred oči. Na marsikterih krajih so obetali, da bojo svete znamnja nadomestili, ko so jih odpravili. Kdaj se bo to zgodilo? Zunaj na deželi, tam se še nahaja ta lepa navada, kakor nekedaj, ko so se serca tako zelo ogrevala za Križanega. Naj bi se tudi ohranila ter ogrevala nadalje mlačna serca, križ naj bode govoreč pridigar povsodi! Križ na polju, na griču, pod košatim hrastom, kako lep pomen! Ko je vera v križanega Jezusa bila še živeja, so se tudi raje spominjali nanj ter mu kot naj dražjemu gostu radi odločili mestice na častnem kraju. Z ljubeznijo so pozdravljali križanega Zveličarja, molili pobožno pred križem. Še žive stari gospodje, ki so kot dijaki grede v šolo molili pred križem na špitalskem ali na čevljarskem mostu, da bi nalogo v šoli dobro izdelali, — in živi dokaz imamo, da ne zastonj.
Križ na razpotji, kako pomenljivo znamenje! Pred potnikom ste dve cesti; jedna prijetna iu široka, druga skalovita, ozka: na ktero naj jo krene? Po kteri bode prišel do zaželjenega kraja? Krenil jo bode po oni, ktero mu kažejo kot pravo, če je tudi ozka, ternjeva. Pobožni potnik tudi poklekne pred Križauega ter ga prosi blagoslova, da dospe srečno do zaželjenega kraja. Kako lepa podoba to za življenje!
Križ ob poti ua verhu gore! Tu postoji potnik, veselo gleda srečno prehojeno pot. Ozre se na sv. razpelo, ktero je postavila pobožna roka na ta visoki kraj. Čuti se nekako bližje nebes, bližje nebeške glorije! Posije mu v serce žarek srečnega hrepenenja po Njem, ki ga je z drago svojo kervjo odkupil.
Križ na sredi vasi! Ta naznanja pobožnim vašča-nom, da biva blizo, prav med njimi, ljubeči Odrešenik, do kterega naj se v nezgodah obračajo zaupno. In Kristus rad biva med njimi, saj hodijo, pobožno pozdravljajoč, mimo križa, znamenja njegove ljubezni. Sram v černo dušo pa bodi vsakega keršenega človeka, kteri se pred križem ne odkrije.
Križ ob robu gozda! Tu stoji stoleten mogočen hrast, kterega je majal že marsikteri vihar; a križ je
kljuboval viharjevi sili! V dupliuo je postavil pobožen vaščan sveto razpelo, da naj se spomiujajo mimogredoči Stvarnika vsemogočnega, začetuika vseh reči, ki je pa iz ljubezni do ljudi ponižal se viseti na lesu križa! In to ljubezen mu skušajo nekoliko plačevati vaške deklice, ki pri vsaki priložnosti ozalšajo podobo križauega Jezusa z lepimi poljskimi cvetlicami, s cvetlicami duhte-čimi in ga bogoljubuo kušujejo, tudi včasi tam molijo. Gospod gotovo zadovoljno gleda na te blage, uespridene serca. bode jim tudi poplačal to lepo nedolžno ljubezen; cvetele v veucih stauovitnosti bodo tudi one nekedai v večnem Jeruzalemu!
Križ sredi mosta. Vsih poštenih potnikov serca naj se nanj ozirajo! Globoko pod taboj dere voda, peneča se ter bijoča ob terde skaline — teče poslednjič v morje neizmernosti — opominjajoč te minljivosti vsega svetnega! V križu pa je stalna sreča!
Ne redko vidiš križ, skrit v temnem gozdu, na samotnem pašuiku. Glej, dragi bralec, to lepo katoliško navado. Pred leti so tu ubili nedolžnega, nič hudega slutečega popotnika tolovaji napadli in umorili. Kerščanska ljubezen je postavila ondi spomenik — križ, z napisom: „moli za njegovo dušo."
Zopet tam v soteski je pred več desetletji prehitela uoč popotnika, ulegel se je k počitku pod milim nebom — iu se več prebudil ni. Preselil se je k večnemu Očetu. Pobožni so postavili na mestu križ, opominjajoč. naj se spominjajo nesrečnega v molitvi. Ni-li to lepo? Tako križ na samoti prešinja popotnika z dobrimi mislimi. On želi večni pokoj ponesrečenim iu v duši se mu glasi molitev: obvari nas o Bog! nagle, neprevidene smerti! Koliko očenašev se je na tacih mestih že zmolilo. Privoščite radi mesto takim znamenjem !
Na sredi pokopališča, tam stoji velik križ. Podoba Zveličarja gleda, mir oznanjujoč, na grobove vseh, ki počivajo ob stalu križa, gleda tudi na gomilo naj bor-nišega, kterega ne kinča spomenik, na kterega ne pada solzica. Ta križ ie znamenje vere, upanja, ljubezni. Tu na mestu miru počiva borni zemljan, ki se je vlegel po trudapolnem potovanji k počkku, da ga o svojem času vzdrami iz spanja trobenta angeljev, kličoča ga k večnemu življenji!
Tudi ti, dragi kristjan, bodeš počival na tej Božji njivi, tudi tebe bode čuval križ na pokopališču do sod-njega due. upaj, da v življenje!
Spoznavaj tedaj to presveto znamenje, časti ga, ljubi ga: z njegovo pomočjo prideš do zmage in večnega plačila v nebesih. Kedar se bode znamenje Boga-človeka — križ — o njegovem drugem prihodu pokazalo na nebu, kličoč narode sveta k sodbi, ga bodeš radostno pozdravil in zaklical z veselim glasom: „O križ, moje edino upanje, bodi pozdravljen!"
L* križ nam sveti govori, Da zoppt vid mo se nad zvezdami, Da vid mo v raji večnem se Nad zvezdami!
F. R.
Angelj-v&rh.
Te dni seje na Koroškem, kakor piše „Vaterland," to-le pripetilo:
Par volov pelje seneu voz ob groznem prepadu. Vihar potegne in voz s konjema verže v grozovito brezno. Ubitih volov in voza še nekaj dni pozneje niso mogli izleči iz globočiue, ker se ne more blizo. Dva otroka pa, ki sta sedela na vozu, sta bila kakor s čudežem rešena. Zagnana sta bila o prekucu na neko
germičevje, zagrabila sta se za veje in se deržala dotlej, da je pomoč prišla.
Kdo bo tukaj drugač rekel, kakor da angelj-varh je otroka obvaroval. Kolikokrat se kaj enacega zgodi pri mno/.ih. če tudi ne vselej tako očitno, kakor pri teh dveh otrocih.
Raznim varhora in varhinjam kralji, cesarji in drugi veljaki zročujejo v varstvo svoje otroke; toda tako zanesljivih varhov in varhinj jim noben človek ne more dati, kakor so angelji-varhi. Po vsem sv. pismu stare in nove zaveze imamo polno naukov in dokazov, kako da angelji Boga časte in ljudi varujejo. „Glej, svojega angelja pošljem pred teboj, kteri te bo varoval po poti in te pripeljal na kraj, ki sem ti ga pripravil," je pisano v Mojz. bukvah. In kralj David v psalmih poje: „Svojim angelj em je Bog zapovedal zavoljo tebe. da naj te varujejo po vsih tvojih potih. (Ps. 90.)
Kakor veliko druzih naukov, tako so pogani iz izvirnega razodenja tudi nauk o angeljih ohranili, če tudi popačen. Gerki, Rimljani in drugi narodi so verovali v dobre iu hudobne duhove. Hudobne so imenovali demone, bese, hudobe, dobre pa genije, škra-teljne itd.
Angelji imajo veliko moč do človeka in njegovih djanj. Oni za nas prosijo, nas svare pred vsim hudim in k vsemu dobremu nas opominjajo, nam pomagajo posebno v skušnjavah, in prav velikrat nas obvarujejo v velikih nevarnostih, nas iz njih rešijo, skazujejo pomoč zlasti v smertni sili. Zato prav dobro storiš, da se vsak dan angelj-varhu priporočaš, njemu na čast saj nekoliko moliš.
Angelji so duhovne bitja nezmerne lepote; vse, kar zemlja lepega ima. presega njihova lepota. V vsem so višji kakor človek, v moči in kreposti, v ljubezni do Boga in do ljudi. Prerok Daniel pravi: „Vidil sem ga (angelja) in pred njegovim veličanstvom sem se tako prestrašil, da ni v meni nič več moči ostalo. Obličje mi je obledelo in bil sem v nesvesti. Koliko dobroto ljudem skazujejo, se vidi med drugimi nad sv. Petrom. Bil je zapert v temni ječi. Kralj Herodež ga je hotel ob glavo djati in ga je zato dal zapreti. Sv. Peter je bil priklenjen z dvema težkima verigama, in šestnajst vojakov je bilo na straži, ječa pa je imela trojne železne vrata. Le dvanajst ur je še bilo, in hudobni kralj bi bil ob glavo djal apostoljskega poglavarja. Čas za njegovo mučenstvo pa še ni bil prišel; imel je še veliko nalogo na zemlji: v Rimu se vseliti in vsta-noviti sv. Cerkev. Toraj po noči pride angelj v ječo. ktera se vsa razsvetli, in sv. Petra reši. In kako ga je iz tako močnega zapora rešiti premogel? Prav lahko. Verigi je pretergal, kakor bi bili tanki nitki; vojake jc vergel na tla kakor močna sapa bilke na polji; dvojne železne duri puhnejo narazen in ko prideta do mestnih vrat, so se same odperle, in tako je bil sv. Peter rešen po angelju. Angelj ga je zapustil, Peter je mislil, da je le prikazen vidil. Ko se pa prav zave, je zaklical: zdaj vem zares, da je Gospod svojega angelja poslal in me rešil iz Herodove roke iu judovskega ljudstva, ki je čakalo, da bi bil usmerten. Ko je pa sv. Peter nato po noči prišel k veliki zbrani množici vernikov, so vsi stermeli, in so menili, da ni Peter sam, ampak njegov angelj, — tako neverjetno namreč se jim je zdelo, da bi se mogel iz tako hude ječe rešiti.
Velika je tedaj moč angeljev; pa velika je tudi njih ljubezen do ljudi. Priserčno dobra mati svojega otroka ljubi, vodi in varuje pred nevarnostmi; pa še zvestejše to opravlja pri svojih varovancih angelj-varh. Gotovo angelji tiste varovance pripeljejo v nebesa, kteri njih skrivni glas poslušajo in se jim voditi dajo. Ko-
likokrat hudobneži zalezujejo nedolžnega, — pa angelj-varh vselej pokaže svojemu varovancu pot in priložnost, da se more rešiti, ako resno hoče. Angelji navdajajo dobre misli, poživljajo vero, upanje, vžigajo ljubezeu do Boga in bližnjega, tudi do razžaljivcev. Angelji vne-majo gorečnost do molitve, priganjajo k spovedi, navdihujejo veselje za sv. Obhajilo.
Angelji navdajajo mladenčem dobre misli za izvolitev njim primernega stanu, v kterem bi se mogli zveličati. Kako marsikterega šolskega mladenča ravno v tem času pripeljejo na stezo, ki derži v Ciuhovski stan, v 8amostanstvo, v misijone. Kako marsiktera devica v cvetečih letih zapusti šumeči svet in gre v tihoto duše Jezusu pridobivat — kakor redovnica s podukom v šoli, z molitvijo, s pogostimi posti in prejemanjem sv. Obhajila, ali po drugi strani kakor strežnica nar bolj revnih in zapušenih bolnikov itd. Lejte! taki junaški sklepi — so delo ljubega angelja varha.
Tako djanje angeljvarhovo pri človeku je sv. Anton sam velikrat skušal. On pravi: „Dobri angelji se ne prepirajo in ne kričijo; tekajo tiho in pohlevno in nam v serce vlivajo veselje, živo radost in zaupanje; zakaj z njimi je Bog, kteri je studenec in začetek veselja. Tu naše serce razsvitljuje pohlevna in mirna luč; duša bi z njimi kar v nebesa zletela. Ako se njih svitlobe prestrašimo, oni precej strah preženejo. — Hudobni duhovi nasproti pa tki namreč v človeku delajo) imajo termaste obraze, delajo ropot, zbujajo nečiste misli, in obnašajo se, kakor neukroteni dečaki. Oni dušo strašijo in oglušijo počutke; navdihujejo sovraštvo do vere, nejevoljo in zamerzo do duhovnega življenja ..., hudobne želje, utrujenje v čednosti in topost serca. Ako tedaj za strahom nasleduje veselje, zaupnost in ljubezen Božja, vedi, da je pomoč prišla, ker mir duše je znamnje pri-čujočnosti Božje." (Emig: Neue Gleichnisse, II. Band str. 16.)
Kako silo potreben je dobri angelj otročičem, ki so tolikim nevarnostim izpostavljeni! O tacih govori Jezus, ki pravi: „Glejte, da ne pohujšate koga malih; zakaj povem vam: njih angelji vsak čas gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." Ako pa angelji varhi vedno gledajo obraz Očeta v nebesih, je gotovo, da tudi za male vedno prosijo, in pohujšljivce malih tudi bridko tožijo pri Bogu. O da bi mali in ne manj odrašeni mogli viditi prelepega svojega angelja varha, koliko bolj bi se greha varovali in bežali pred zapeljivci! Sv. Frančiška Rimska je zarad svoje posebne pobožnosti bila vredna viditi svojega angelja varha. V prečudno lepi svitlobi jo je spremljal po vsih njenih potih; stal ji je neprenehoma ob desnici, in ako je skušala ga pogledati, ji je bilo kakor bi gledala v svitlo solnce. Kadar koli je molila ali bila terpinčena od skušnjav, se ji je pokazal kakor prijazen iu prav močen varh.
Prečudna je ta previdnost Božja, ktera kaže, koliko je ležeče na človeku, ki je stvarjen po podobi Božji, da bi se ne skazil in z grehom ne oskrunil. To nas uči, kako resno moramo tudi sami skerbeti, da se božji nameni z nami dosežejo, in kako hvaležni moramo biti Bogu, ki nam je precej, ko smo prišli na svet, odločil posebnega angelja varha, in pa hvaležni tudi an-gelju varhu samemu za njegovo varstvo. Modri človek mora posebno tri reči imeti pred očmi oziroma na angelja varha, namreč: spoštovati ga, njemu na čast moliti (najbolje vsak dan kaj), in njegova navdajanja poslušati. Sv. Bernard pravi: „Na vsakem kraju in v vsakem kotu imej sveti strah pred svojim angeljem." Star očak v pušavi je bil vprašan, kako dela, da živi vedno čisto in bogaboječe. Odgovoril je: „Pridno mislim na angelja varha, ki mi je nevidno na strani in opazuje moje djanja."
Menda znaš kratko molitvico k angelju varhu; opravi jo pridno zjutraj in zvečer zraven druzih molitev, to ti bo močna bramba zoper greh.
Še ua nekaj te moram opomniti o tej priliki: Nikar vendar ne bodi tako černo-nehvaležen, kakor so mnogi po mestih, da bi se ne odkril in ne molil, kadar opoldan in zvečer zvoni „angeljsko češenje." Papež Janez XXII je 1. 1318 podelil deset dni odpustkov za vsakratno molitev angeljskega češenja; Papež Benedikt XIII pa 1. 1724 po enkrat na mesec popolnoma odpustek vsim vernikom pod navadnimi pogoji, ako redoma to molitev zjutraj, zvečer in opoldan opravljajo; za vsaki pot posebej pa 100 dni odpustkov.
Jezuitovski pater Tomaž Saillies je Marijo prav posebno ljubil. V tridesetletni vojski je katoliško vojno spremljal na njenih vojskah. Pridigal je vojakom in opominjal jih, naj Marijo časte in na njo zaupajo. Od vojvoda Parmanskega. ki je takrat bil poveljnik katoliških Španjcev, je dosegel, da je bil vsi armadi o jutrih s trobento naznanjen klic k „angeljevemu češeuju." In lejte! ta zvesti Marijin častivec je bil veliko let na vojskah, pri bitvah, pri oblegah, in veliko vojakov je vidil zraven sebe pasti, kterim je bil pa on tolažni angelj pri umiranji, krogle so ferčale okrog njega; vendar on nikoli ni bil zadet in ranjen, ter je sam priznal, da za to varstvo se ima presv. Mariji Devici zahvaliti. Kako lepo je to slišati! Tudi sedanji vojaki bi morali zvesto Marijo častiti, o nedeljah in praznikih bi jih morali vikši vselej k sv. masi voditi, preklinjevanja in spotikljivega življenja bi se morali z vso resnobo varovati: le tako bi bilo upati, da bode njih orožje v vojskih srečno in nepremagljivo zoper sovražnike, da bodo nad svojimi angelji varhi imeli vselej močno brambo.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Vodic, 4. septembra. (G. misijonar J. Bh)i.) Na angeljsko nedeljo popoldne je pri nas č. g. J. Buh, amerikanski misijonar, imel pridigo, h kateri se je sošlo prepolno cerkev ljudi, domačih in iz sosedujih župnij. Iz mikavnega nagovora, ki je terpel čez uro. naj posua-men, kar bode tudi Vaše bralce veselilo vedeti. C. g. pridigar nam je med drugim pripovedoval, kako veselo napreduje naša katoliška vera v Ameriki, kjer se zlasti v zedinjeuih deržavah leto za letom povzdigujejo nove škofije ter se katoliška Cerkev vspešno bojuje z brezštevilnimi verskimi ločinami. Naj sledijo nekatere številke. ki kažejo na veselo rast in naglo razsirjevauje sv. katoliške Cerkve v zedinjenih deržavah severne Amerike. V letu 1845 bilo je v teh deželah 21 škofov, letos pa jih je 72. Število duhovnov bilo je takrat, pred 38 leti, 572; letos je ruašnikov že šest tisuč 510. Cerkev takrat ni bilo več ko 075, a zdaj je narastlo njih število že na sedem tisuč 421. Velik je tudi mladi naraščaj služabnikov sv. Cerkve — bogoslovcev. Takrat bilo jih je le 220, letos pa jih imajo tisuč in 434. Vseh katoličanov bilo je v 1. 1845 le milijon in tristo tisuč, sedaj je vseh katoličanov že uad šest milijonov. Posebno zanimivo bode vedeti, kako se razširja sv. Cerkev v severni Minesoti, ki je tako velika, kakor vse dežele našega cesarstva takraj Litave. Ranjki g. Fr. Pire je pervi zasadil sv. križ v severni Minesoti na kraju, kjer stoji zdaj mesto Št. Klavdij, ki šteje pet tisuč ljudi. Seme, ki ga je ranjki apostoljski mož, naš rojak g. Fr. Pire, v trudu sejal, obrodilo je stotem sad. Zdaj ima severna Minesota enega škofa v Št. Klavdiju, 51 druzih duhovnov in 00 cerkev; vseh katoličauov je eden in
trideset tisuč 500 in sicer trideset tisuč belih, in tisuč
*
500 Indijancev. V celi Ameriki je dan današnji blizo 98 milijonov, toraj čez polovico. Tako lepo se širi naša sv. vera po prostornih amerikanskih deržavah. Kjer je poprej divja zverina rjula, zdaj mili zvonovi pojó; kjer so se divjaki pred nekoliko leti na kervave vojske zvali, se zdaj pobožne pesmi razlegajo. Razumni zedinjeni Amerikanci med družim po modrih postavah skerbé za praznovanje Gospodovih dni. Ob nedeljah ne vozi nobena železnica, nobeno pisuio, v nedeljo narejeno, ne veljá: nobena kupčija, v nedeljo storjena, pred postavo nima veljave. Hiše, v kterih se prodajajo vpijančljive pijače, morajo biti v nedeljo zaperte; in kdor daje omotne pijače pijancem ali otrokom, je postavno kaznovan. Tako ravnajo bistroumni Amerikanci in ne stavijo katoliški Cerkvi ovir, dobro vedoč, da ona najbolje pospešuje ljudski blagostan in pravo omiko.
Iz Gorice, 4. kim. (Posvecevanje duhovnov. Pokop Chambordor.) Kakor čitam v časopih, se že povsod pošiljajo novomašniki v službe, a tu pri nas bode še le sedaj ordinacija. Vzrok je pri namestništvu v Terstu, ker poprej ko da komu „tit. meusae," mineta vsaj 2 meseca. Tu so sedaj duhovne vaje od sobote, in sicer za novomašnike. Drugi duhovni so jih končali pa v petek zjutraj. Vdeležba ni bila prav velika, ker vseh je bilo kakih 50. V četertek podelijo mil. g. teržaški škof dr. Iv. Glavina subdijakonat naslednjim gg. bogo slovcem. Iz goriške nadškofije so: Fr. Baudel. Fr. Ka-stelic, Aug. Oargo, Iv. Kokošar. Bart. Maran, Fr. Pipan, Jak. Pirih. Iz teržaške škofije: Mat. Gerškovič. Iz poreško puljske škofije: Iv. Cotelj. V soboto, t. j. na dan rojstva M. Device, prejmejo dijakonat in v nedeljo, 9. t. m., prezbiterat.
Goriški nadškof premil. g. dr. Al. Zorn pridejo zadnje dni t. m. v Gorico.
Včeraj smo imeli tu prekrasen pogreb, namreč grofa Chamborda, francoskega kralja. Toliko ljudstva, mislim, ni bilo kmalo na nogah v našem mestu, kakor ta dan. Sprevod so vodili premilg. nadškof dr. A. Zorn, kteri so nalašč za to prišli iz Poreča. Ob 8 je pripeljal posebui vlak truplo ranjkega, ktero so položili ua voz, kterega je vozilo 6 černih konj. Sprevod se je pomikal potem proti veliki cerkvi, kjer so rakev položili na prekrasen oder. Potem je bila slovesna černa sv. maša, ktero so peli prevzv. nadškof. Popoldne ob 4 pa so dvignili rakev ter peljali na Kostanjevico, kjer so pokopani tudi drugi udje te rodovine. Skoro vsa večja francoska mesta so poslala \ence, in pa kake vence! In kako so se ti Francozi obnašali? Marsikteremu Goričauu bi lahko služili v lep izgled. Pri maši so se tako lepo obnašali da jih je bilo lepo gledati. In kako so plakali za svojim uinerlim kraljem. In ko so počeli tergati vence, ga ni bilo Francoza, kteri ne bi imel cvetke ali kaj druzega za spomin. Bilo jih je pa tudi mnogo. Pravijo, da čez 2000. Iu kako daleč so prišli! Tu si videl gospo iz okolice Metca, tam zopet kmeta iz Vendé-je itd. Sploh prav mikavno je bilo gledati ves ta veličastni sprevod. Našega presv. cesarja je zastopal knez Thuru Taxis. In koliko je bilo drugih dostojanstvenikov ! Sicer, ako bi hotel vse natančno popisati, bi pisal lahko na cele pole in še bi ne bilo vse popolno, lianjkemu pa naj plati Bog za njegovo dobro in usmiljeno serce ter naj ga veuča tam z drugo krono, ker so mu jo tu odveruili.
V	Gorici so se pretekli petek zveršile duhovne vaje za duhovstvo, ki jih je vodil čast. o. jezuit Labati. Ne morejo ga prehvaliti, kako izvcrstno je zadostoval svoji nalogi v vsakem oziru.
V	ponedeljek, 3. kim., proti 9 zjutraj je bil merlič Henrik Chambord pripeljan po železnici in peljan v metropolitansko cerkev, kjer je bila slovesna sv. maša
in ostal je tam na mertvaškem odru do 4 popoldne, potem pa bil prepeljan na Kostanjevico, kjer je družinska rakev Chambordov. Mestno in z dežele duhovstvo v silni množici je pričakalo v roketih merliča ob železnici. Vse goriško mesto je skazovalo veliko žalost nad toliko zgubo, ker velik dobrotnik temu mestu je bil slavni ranjki.
Pn. gosp. Štefan Kafol, nadškofijski kancelar, častni kanonik, je postal pravi kanonik metropolitanske cerkve.
Duhovne vaje za mašnike bile so v Alojzijevišču od 27. do 31. avgusta. Vodil jih je vis. čast. gosp. vi-zitator Müngersdorf iz Gradeča. Zraven navadnih meditacij imel je tudi vsakdanjo konsideracijo sam. Vsem priserčnim njegovim nagovorom bila je glavna misel : Sacerdos est alter Christus — duhovni pastir je drugi Kristus, namestnik Kristusov; kaj tedaj mu je storiti, da bo v vseh svojih svetih opravilih zares „Alter Christus!" Milostni g. knezoškof so berž ob začetku eksercicij v prav ganljivem pisanji zbranim naznanili, da jih letos bolezen zaderžuje, telesno pričujočim biti, da pa se bodo duševno vdeleževali duhovnih vaj, ter se vsem v molitev priporočajo. — Zraven 59 domačih čč. gosp. vdeležil se je letošnjih eksercicij tudi naš rojak vis. čast. misijonar gosp. Buh. — Bog daj prav obilnega blagoslova!
Jeruzalem. Preklican je protestanštva. Tridesetega majnika je bilo ginljivo opravilo pred oltarjem N. Ij. G. Sionske v hribih sv. Janeza; bila je znamenita pridobitev v škodo protestanštva.
Hči naj bogatejšega bankirja in naj bolj čislane družine v Jeruzalemu se je ondi odpovedala s preklica-njem protestanštvu, in pristopila je pervikrat k mizi Gospodovi. Bila je v napravi Ekce-Homo odgojena.
Nova 8preobernjenka je morala posebno serčnost skazovati v borbah, ki jih je imela prestati v svoji družini. Njeni starši namreč so iz judovstva prestopili k protestanštvu, in ko jim je hči razodela svojo vero, je bila iztirana iz očetovske hiše in brez usmiljenja svoje dedišine oropana.
Tukaj se poterjuje, koliko krivovercem samim velja njihovo temeljno načelo protestanško, namreč sterplji-vost, — toleranca, prosto preiskovanje (freie forschuug) itd. in kako te svoje principe sami zver-šujejo ? Naša nova, goreča katoličanka je nezmerno srečna. Bila je 7. rožnika od preč. jeruzalemskega pa-trijarha birmana.
Rokodelska šola Ratisbonova. Pri sv. Petru (v Jeruzalemu), 20 minut zunaj obmestnega ozidja, je naša rokodelska šola; vendar se pečajo zanjo številni romarji jeruzalemski in mestno veljaštvo, duhovski dostojanstveniki, veliki vradniki, konzuli skoro vsih narodov itd. Vsak z veseljem občuduje zale poslopja, ki pa nikakor še niso doveršene; radi obiskujejo razne delavnice, kjer vidijo 40 malih učencev pri delu, vsa-cega pri njegovem rokodelstvu pod vodstvom dotičnega mojstra. Veseli so priljudnega obnašanja našega malega kerdela, cvetečih iu veselih obrazov naših otrok, snaž-nosti in dobrega obnašanja. (Ali slišite, ljubljanski in drugi slovenski rokodelski učenci? Pri vas teh lepih lastnosti rado primanjkuje, posebno pa priljudnosti in modrega obnašanja. Posnemajte jeruzalemske rokodelske učence v lepih lastnostih; morebiti potlej koga sreča zadene, da tudi sam še pride kdaj v Sveto deželo, v Jeruzalem itd.?)
Se ve, da se mora včasi tudi strahovati pri teh mladih dečkih, ki brez sence izreje pridejo v našo napravo; kazni pa so redke, narede zveličaven vtis in skor vselej imajo naj bolji vspeh. Kacih 10 naših večih dečkov ima med seboj bratovšino presv. Serca Jezuso-
vega in s ponosom nosijo te bratovšine znamnja. Že več prejšnjih mladenčev ima častne in dobre službe, ali delajo po tovarnah v mestu, ali po delavnicah mesta in okolice.
Tri dečke smo izučili za samostansko življenje in so zdaj v malem novicijatu frančiškanskih dijakov.
Ratisbon piše, da je bil nedavno pruski princ Friderik Karol prišel v Sveto deželo in je bil v Jeruzalemu z veliko vojaško častjo sprejet. Taka dogodba, pravi Ratisbon, se da s tem razlagati, da Nemci bodo sosedje Turkom. Princ je prišel v Sv. deželo s tem namenom, da je v posest vzel razvaline mesta Cezareje v Palestini; te razvaline s svojimi zemljiši so bile Prusiji (od Turka) podarjene.
Prusija hoče ondi vstanoviti kmetijsko naselbo, kakoršne že ima v Jaffi in Kajfi.
V	Cezareji bodo Prusi samovladarji, ker tam ni ne domačinov in ne tujcev. Mesto, ki se bode vzdignilo na podertinab, bo izločno prusko, in ondotni zavetnik (luka) bode naj znamenitiši v Palestini.
Je li jasno, kolik pomen to ima? (čisto jasno; ker znano je, s koliko pohlepnostjo prusaštvo protestan-ško iše tudi na morji svojo moč vstanoviti in vterditi, kar se pa tako hitro in izdatno vender ne bo zgodilo, ker francoska in angleška politika ni manj lačna in lisičja, kakor pruska; pa tudi že Amerikanci sem čez široko morje gledajo.
Med tem, ko se Prus tako vgnjezduje v Sv. zemlji, se pa latinci za malenkosti rujejo in svoje moči ubijajo, meni Ratisbon.
Rumunskim judom se njihov stan v lastni deželi zdi neprenesljiv in preselujejo se v Palestino. Ondi se nakupujejo zemljiš, da bi napravili poljedelske naselbe. Čez 40 judovskih družin je Rumenijo zapustilo, in vselujejo se v vasi Summarem, ne daleč od gore Karmela. Ta kraj je nad 400 čevljev nad morjem stoječa planinska ravnina, kake tri milje od Tanture. Kupili so si judje kakih 400 oral zemlje, ki je dobra za setev in za pašnike. Da so dobili privoljenje ondi naseliti se, so se morali poprej zapisati za turške podložnike. S tem je Porta nektere ruske osnove spodkopala. Še le, ko bo v Summaremu in Tanturi vse vravnano, smejo judje svoje družine tje za seboj poklicati.
Druga rumunska naselba s 35 družinami se je vstanovila v Janni, miljo od Safed-a blizo Genezareta.
Keršanski šolski bratje .Ko pa se drugo-všrci širijo po Palestini, tudi katoličani rok križem ne derže. Šolski bratje imajo v Jeruzalemu šole s stoterimi otroci. Z ne manjšim vspehom so napravili enako odgojiše v Jaffi, in zdaj so vstanovili že tretjo enako šolo v Kajfi, kjer imajo že čez 130 otrok, med njimi mnogo Maronitov in zedinjeuih grekov.
V	gorah s v. Janeza K. je dodelana nova Ra-tisbonova ubožnica „Sijon," ki zamore sprejeti kacih 100 otrok, in pričela se bode zdajci, ako se še ni. Dobiti ima le še tudi kapelo.
Žetev v Palestini se je to leto slabo obnesla; temu nasproti pa je do sile sadja, zelenja in oliv (oljki-nega sadu). Vina, kakor kaže, bo neverjetno veliko; v Ratisbonovem vertu je terta, ki je mesca rožnika imela čez 100 grozdov silne velikosti, podoba nekdanje obljubljene dežele.
Pojasnilo Faraonovih sanj. Nekdo je pravil, da mu je čisto nerazumljivo v zgodbah sv. pisma o Faraonovih sanjah, da je sedem medlih krav pojedlo sedem debelih, da bi se jim nič ne poznalo. — „Tudi jest tega poprej nisem razumel, dokler se nisem oženil," mu je odgovoril neki kupec. „Imel sem več kot sedem hranilničnih (sparkasnih) in obertnih bukvic; moja
gospa pa je imela le mali gospodarski (stroškovni) zapisnik. Ob koncu leta pa je mali zapisnik povžil vse moje velike in tolste knjige, in vender tudi ta ni bil zato nič debelši. Od tega časa terdno verujem v Faraonove sanje."
Ali ni kaj posebnega tudi to, da sem bil 6 — lOkrat v delu premoten, predno sem te verstice predjal iz „Čechc-Slovan-a " v Čikag u amerikanskem v „Danico/ je-li mar kaki skrivni „močiu na tem, da bi slovenski kupci in tergovci ne zvedili, kako se marši kterim njihovim tovaršem godi v Ameriki??
Poslednji trenutki Henrika V.
Kakor smo že naznanili, je grof Chambord umer v Frohsdorfu na Avstrijanskem, in sicer 24. avgusta zjutraj. Zadnji njegovi trenutki so za vsacega kristjana tako spodbudni, da jih ne smemo zamolčati. Bil je na zadnje prav pri čisti zavednosti in obdajala ga je množica visokih sorodnikov, kraljevih oseb itd. Akoravno so se premagovali, se vender niso mogli zderžati zdi-hovanja in jokanja. Grof pa jim je rekel: „Ne jokajte: Božji nameni so neizvedljivi: jest umiram z vestjo, da sem spolnoval svoje dolžnosti kot kristjan in kot kralj.* Potem je s perstom pokazal proti nebesom, in nekoliko povzdignjena glava se je sklonila nazaj na blazino.
Soproga njegova je bila s prečudno stanovitnostjo vedno pri bolnikovi postelji.. . Kakor v življenji sploh, tako je v svoji bolezni prav pogosto prejemal sv. zakramente.
V noč pred smertjo sta njegov spovednik in pa njegov kurat bila vedno v stanici prestavnega bolnika, knezi pa v bližnji sobi. O %6 24. avgusta je grofinja Chambordova rekla: „Zdaj grem v kapelo k sv. maši in bom pristopila k sv. Obhajilu za tebe." Grof j® prikimal. Ko se verne soproga iz kapele, je šlo že proti koncu; ona sklepa svoje goreče molitve z molit vami mašnikov in tako ostane do njegovega zadnjega zdihljeja. Umeri je popolnoma miren in jasnega obličja v njenih rokah, in duhoven mu je rekel po pravici: „O sin sv. Ljudovika, pojdi v nebesa!"
Grofinja, terda od žalosti, seje nekoliko umaknila; potem se zopet verne v sobo, dvigne oči in sklenjene roke v nebesa in zakliče: „Bog mi gaje dal, Bog mi ga je vzel.
To je izgled v resnici keršanske žene.
Merliča so oblekli v černo, na vrat mu je bila djana verižica reda Sv. Duha, v rokah je imel križ. Truplo je bilo balzamovano in pozneje prepeljano ▼ Gorico, v frančiškansko cerkev, kjer ima francoska kraljeva družina svojo rakev. Bog mu daj večni mir.
Papež Leon XIII. in vesoljni predstojniki serafinskega reda.
Dne 7. malega serpana so bili pri papežu vesoljni predstojniki serafinskega reda, da se zahvalijo namestniku Kristusovemu za dobrohotnost Njihovo glede tretjega reda.
Sveti oče so povdarjali pred vsem ljubezen svojo do svetega očaka in tretjega reda serafinskega. „Vže od mladih nog," so djali, „svetega Frančiška Asiškega posebno ljubim. Gotovo ljubite vi tako imenitnega očeta s sinovsko ljubeznijo; ali tudi jaz ga z nemaujšo vdanostjo ljubim. Že je pa prišel čas, da se vodilo tretjega reda nekoliko zlajša po okoliščinah sedanje dobe, kakor je želelo in prosilo mnogo škofov po svetu. Zato smo skerčili poste ter za tiste, ki ne morejo opravljati bre-virja, le 12 očenašev, češčenasimarij in čast bodi Bogu določili, 5 namreč za zornice, 1 za hvalnice, po 1 za
vsako uro, pervo, tretjo, šesto in deveto, in 2 naposled za večernice in sklepnice. V današnjih okoliščinah, ko se delo množi in rastejo skerbi za življenje, gorečnost kerščanska pa se hladi, je bilo treba vpogniti staro ostrost tretjega reda, da se jih več privabi k evangelijskemu duhu sv. Frančiška."
Ko je nato eden izmed prečastitih generalov ponižno vprašal papeža, ali je odpravljena za duhovnike tretjega reda pravica, da se smejo posluževati frančiškanskega brevirja, so odgovorili papež: „Nikakor ne, temuč ta pravica ostane, samo, da se nikomur ne nalaga."
In nadaljevaje začeto govorjenje so pristavili sveti oče: „Oporoko svojo glede sv. Frančiška sem hotel pisati, da mu izkažem svoje češčenje ter s tem zaslužim varstvo njegovo v življenju in brambo pred sodnjiin stolom Kristusovim. Nekateri so mislili, da se je po novi vstanovi „Usmiljeni Sin Božji" tretji red znižal do priproste bratovščine. Taki ni naš namen, temuč ostane kakor je bilo, ni priprosta skupščina, temuč pravi red. Vam, patri observanti, konventuvali. kapucini in regularni tretjeredniki, pa gre. da ta sponorni red po redovnih mašnikih in vizitatorjih. in kjer ni vaših redovnikov, po pooblaščenih ravnateljih gojite in razširjujete, da boste mogli doseči namen, ki ga je imel sv. oče Frančišek ter ga imamo tudi mi, v korist človeške družbe in v poinnoževauje kerščanske pobožnosti."
Naposled so sv. oče dobrotljivo podelili apostoljski blagoslov prečastitim patrom generalom in vsem redovnikom, ki so njih skerbi izročeni.	(„Cvetje")
Vernica.
Duhovski stan.
Gnjil nad.
(Konec.)
Morebiti je enemu ali drugemu bralcu prihajalo tesno pri sercu, ko je gledal dušne boje našega mladeniča. Kako blizu so si bili plemeniti, blagi in nedolžni čuti, in pa cela versta naserkanih, od drugodi vsiljenih napačnih nazorov? Ali pisal sem resnico in slikal po „natori." Tako mislijo zaista naši dozoreli mladeniči; prav mnogo se jih bojuje enako, ali žali, da le pri malo katerem zmaga nepokvarjeno nedolžno serce: skušnjave so silo hude, napačnih misli je preveliko; boj nasprotni pa premlačen. Ni težko spoznati, da govorim
0	neki stvari, ki je dandanes prav važna postala: o pomanjkanji duhovnikov, ki izvira iz merzenja doraslih luladeuičev do duhovskega stanu. Govoril sem pa nekako predolgo, po ovinkih, o tej žalostni prikazni, da sem razjasnil vsaj deloma one nagibe, ki delujejo na tej strani mladega življenja, pa tudi opravičiti sem hotel nekoliko na>e mladeniče. Prav dobro vem, da jih ima mnogo prav dobro serce in naj boljo voljo: toda proti-duhovski duh je to serce objei in spravil popolnoma v svojo oblast. Kaj čuda. da hodijo po poti. kamor jih vodi krivo spoznanje, napačno mišljenje! Koliko blagih duhovnikov se čudi v poznejših letih, kako je bilo mogoče imeti toliko predsodkov o tem stanu takrat, ko so se odločevali. Res čuditi se je. a ne toliko nad zmotenimi mladeniči marveč nad hudobijo onih, ki mladeničem take uazore v glavo cepijo. Pač gnjil sad je to, gnjil sad sovražnosti do duhovnikov in postavil sem ga na pervo mesto, ker je najočitnejši. Vzemi pastirja
1	n ovce se bodo razkropile, to velja tudi tukaj. Da je pomanjkanje duhovnikov huda šiba za sv. Cerkev, vedo vsi dobro, prijatelji njeni in sovražniki. Zato zasajajo sekiro na korenino, da bi polagoma padlo celo drevo. Seveda, tega se ni bati, Cerkev ne bo padla. Ko niso
povabljeni hoteli priti na ženitnino, je ukazal gospodar pripeljati vse ljudi, ki bi jih dobili služabniki ob cesti, ob plotih itd. Tako se godi v tem slučaji, o katerem govorim. Britko je, toda res je. Sicer smemo pa imeti veselo upanje, da takega sadu ne bomo gledali dolgo. Bili so časi — in ni še dolgo tega — ko so si šteli mladeniči v največo čast posvetiti si stanu duhovskemu, precej škofij je, v katerih je sedaj zopet tako, in tudi pri nas bode drugače z božjo pomočjo. Pomisliti je samo treba, od kod da prihajajo one ovire, ki mladeniča zaderžujejo pomisliti, da mladeniči nimajo samostojne sodbe, da so v nekakih sanj«h. v katerih se obračajo tje, kamor jih vabi dozdevna in doinišljevana prihodnja sreča. Že se mnogi streznujejo. in berž ko bode pri nas nehal oni sovražni duh, kakor hitro bode mogoče nespremišljeno sanjarstvo krotiti in jemati mu moč: precej — na mah se bode spreobernilo na bolje.
„Zaničevan je bil duhovski stan:" tako se je ponavljalo večkrat zgoraj, ko si bral, prijatelj moj, pregled zgodovine duhovstva. Tudi na tem mestu moram reči: zaničevan je duhovski stan, zaničevan posebno v viših in omikanih krogih. To sicer ni čudno in taka je osoda duhovstva, katero mu je napovedal njegov
pervak: „Ako so mene zaničevali--,u ali britko je
in neizmerno škodljivo za one kroge same. Ali niso tudi oni poklicani in sprejeti v sv. Cerkev? Ali nimajo tudi oni upanja večnega življenja? Kedo pa oživlja, vzbuja in ohrani ono življenje, kakor duhovniki? Ako tedaj njega zaničujejo, si zapirajo vrata do prihodnje sreče. Duhovnike zaničevati se pravi Kristusa zaničevati. Vzroke takega zaničevanja sem naštel že začetkom tega spisa; najbolj izvira od tod, da duhovstvu sovražni časopisi itd. neprenehoma spodkopujejo njegovo veljavo in spoštovanje. Marsikateri duhovnik si to nekako težko misli, kar sem povedal. Sredi svojih dobrih in nepokvarjenih ovčic vživa najodkritoserčnejo vdanost in prijaznost. A povsodi ni tako.
Tudi na drugo stran sem povdarjal večkrat, ko sem govoril o duhovstvu v različnih dobah: edinost med duhovstvom in ljudstvom. Duhovnik ni sicer služabnik ljudstva, njega ne izvoli in ne postavi v službo ljudstvo, ampak on je poslan od Boga, poslan od vladajoče sv. Cerkve. Ali vendar mora med duhovnikom in ljudstvom biti najtesnejša zveza, ki se kaže ne samo v pokorščini ljudstva in v oblasti duhovnikovi; marveč prava, naravna vez med duhovnim pastirjem in njegovo čedo, ljubezen mora biti, kakoršuo imajo otroci do svojih staršev in stariši do svojih otrok. Ljubezen ta je na strani pastirje vi goreča ljubezen do svojih duhovnih otrok, na strani čede pa je prav naravna, serčna ljubezen, ki izvira iz spoštovanja, hvaležnosti in udanosti do duhovnega očeta. Blagor duhovniku, ki vživa tako ljubezen! On ima že na svetu sladko zadovoljnost, in nekako plačilo za svoje delo. Kjer vlada taka ljubezen, tam zamore delavec v vinogradu Gospodovem delovati vspešuo; ako pa tiste ljubezni ni, temuč needinost. prepir in celo sovraštvo, potem gorje čedi in pastirju, in pa tistim, ki prepir sejejo! Besede pridigarjeve padajo na kamenita tla in ko vidijo nasprotniki duhovnika pred altarjem, se težko dviga njih molitev k Bogu kot prijeten duh; lahko pa celo nezadovoljnost in razmišljenost. Tudi to vedo dobro sovražniki duhovščine. Zato sadijo nezaupnost, prepir, sovraštvo med duhovstvo in ljudstvo, češ, tako porežemo duhovstvu najložej prave žile življenja. Spomnimo se le, kaj se je godilo pri nas pred desetimi leti! Ali nismo brali in slišali dan za dnevom, kako je takrat neka stranka „šuntala" ljudstvo zoper duhovščino? Dobro je imeti nauk pred očmi, ki nam ga podaja skušnja. Ali se ni kazal tudi sad takega hujskanja?
Edinost in ljubezen med pastirjem in čedo, to je studenec plodouosnega delovanja, nekak zveličanski vir, katerega naj bi .uilostljivi Bog oživljal po ljubi naši slovenski domovini in katerega naj bi hranili in rabili vestno in neutrudno vsi duhovni pastirji.
Nekateri — tudi merodaini — krogi nečejo spoznati, da so duhovniki stebri nravnosti, podlaga lepega življenja pri ljudstvu. In vendar gledajo gnjil sad, ki ga prinaša sovražnost proti duhovstvu: nravno propadi ost. Tako tožijo zaradi pobojev, pijančevanja, surovosti — a pobivajo duhovstvo, jemo mu iz rok orožje proti pijanosti, odmikujejo vpliv v učilnicah, kjer je poprej s svojo veljavo in verskim ukom berzdal in krotil mladino.
Naj bode sedaj dovolj o gnjilem sadu. Povedal bi lahko še marsikaj drugega o slabih straneh sedanjega društvenega življenja; pa Vevničar ima že zadosti prahu, rad bi pokazal tudi kaj lepega zerna. Zato se bode do prihodnjega svidenja očistil, osnažil in nališpal. Navadil se bode tudi lepše vihteti svojo vev-nico; kajti res je, da ga je včasih do sedaj obšla trud-nost in da je pri delu tudi malo kimal. Kedo bi mu zameril: saj se je še slavnemu Homeru primerilo kaj takega, akoravno je bil pevec. In kedo tudi ne ve, da je lira vse kaj drugega, kakor vevnica?
Sv. Telemak.
(Prosto poslovenjena.)
Ko junaško zmaga Gote, gre Honorij spremljevan S s'jajnim spremstvom v slavno Romo praznovati pre zmage dan ; Na tergéh, cestah vse vriska, hvala v stolnici doni, Radosti pijano ljudstvo rimsko ročno skup hiti.
Slavnosti versé velike zdaj na carjev se ukaz, Borci, tékavci za stavo se poté in Kratek čas, Tiger, Leopard bori se, v cilj za vozom voz derdrá, Vino vre iz vodometov, Ijud pa pije in igrá.
Al nad slavnosti vse slavnost za rimljansko slad, okus Vabi ljudstvo v gledališe gledati — o groza, gnjus : Sužnjev boj do smerti tirja mož in žena sin in hči, Celo starec hoče pasti vajene gnjusob oči.
Če premaga kralj zverine, visa se naklonjenost, Več sočutja se priznava, če ponosni lév je prost ; Al boritelj tu je suženj, nizki sluga, iu divjak, Staro pravo ima Rimljan vjetega končati vsak.
Tak misleči ljud napolni gledalise krog in krog, Versta nad verstó hlepeča daje znam z ropotom nog, Nesterpljivost, kliče glasno: ,.hej! pričnite. vrara proč!" Ter pohlepno gleda, čaka, skor prične da boj se vroč.
Spodaj pa, bolj blizo tlaka, sred med gosto množico, Mož stoji v prevbožni halji, golobrad. obrit v «lavó ; Njega blédo vpadlo lice kaže vendar še mladost; Le on sam je tih, otožen, vlada splošna ko radost.
Mnogo v resnega meniha zre jih, a pogled jim koj V kraj odmakne se. kjer tudi zdajci se pričel bo boj. Glej! že vrata odleté, in zbor borilcev zaporéd. Skušen v boju, ves v orožji, se prikaže temnobled.
Tisočglasni vrisk jih sprejme, topoglavost sužnjev kar Se bolj mika v boj kot nada, za dobitek dragi dar; Kratke zavihté zdaj meče, z divjim krikom zalete Drug prot drugemu se besno, grozni bor se zdaj prične.
Tu predore gosto trumo, skoči z visokosti tih. Z derznim skokom med borilce, bledoličen mlad menih ; Razkropi jih na vse strani, vbrani daljni bor, krepko Ter visoko proti nebu dvigne z vélo križ rokó :
„Nehajte!" doni mogočno, da gledišni stresa krog, „Z gnjusno igro zasramuje se kristjanov pravi Bog ! Proč z orožjem ! ceno, znajte, vaših duš poklic časteč, Kristus tudi vas je rešil, suženj ni nobeden več !u
Vam pa, sprideni Rimljani, Božje kletstvo napovem, Ki po kervi hrepenite, ki izvira z ran ljudem ; V cerkvah vaših se ne moli. vaša vera smertno spi, Bližnjega ljubit' za Bogom ona pervo rvas uči!"
Jaz v službi Kralja kraljev zahtevaje tu stojim, Ne želite šeg poganov, Ijndoklavstva. vam velim; Oprostite vboge sužnje, bratovsko ljubite vse! Še enkrat — v imenu Božjem — pojte, spokorite se !u
Tak on kliče. Sužnje gane govora preeadua moč, Vsi osupnjeni, boječi, veržejo orožje proč; Ali gori po stopnicah krik zamolkel, vihrovit Iz vsih gerl se razlega, v silnem judn derzovit
Zmedeno done glasovi: ne slušajte. mnih je nor,
Mera derzn«sti je polna, proč ž njim! zrel je za umor!
Vendar ta prizor ne vgasi po borenju še želja:
„V boj, o sužnji!J vpije ženstvo, „v l».»j!tt kričanje je m ožtva.
Jn ta krič odmeva grozno kot po gojzdih hud vihar, Vstraši sužnje, pobero vsi zopet meče /.a udar. A mnih [pervega zagrabi, zvije meč mu iz roke, S silno ga močjo prelomi, da še sužnji osteriae.
vNikdar več!u — navdušen kliče — dokler živ bom, na tih tleh, Nikdar več! ne ponovi se liudomorsfva grozni greh, Kebo! grom in blisek pošlji, naj z norišnice lete, — Kervoločnike prežene, kteri Krista sram »te!
Komaj to izgovorivši, iz višine zadegan Težki kamen pade, blizo na govornikov© stran : „Kamnjajte ga!" glas od zgoraj zadoni. be*edx ta Z gerl vsih odmeva grozno: „derzneža kamuajte ga!"
Vertoglav, glup. jaden, žejen zrnir bolj ljnške ljud kervi, Zid razdira, terga stene, v svoji divji steklosti, In kot gosta toča vsuje kamnje iz višin so zdaj, Da prestrašeni borilei vsi zbeže na varni kraj.
Ali mnih dvignivši z desno križ, osamljen tam stoji, Kakor duh k nebesom moli: „Mučen i k na Golgati! Name zri s prestola, kar je Tebi storil Izrael, Vernikom nad slugom tvojim ponavljati jo pričel."
Izgovoril . . pervi kamen zbije križ mu iz roko, Drugi v čelo ga zadene, — zgrudi se na tU terde, Tretji in četerti vdari, — loči glavo od vratu ; — Pol zagernjen z grobljo — zdihne močno dušo ou Bogu.
Ko osveto zverši, vriska, rjove zlobna zdaj druhal: A na mah ji pod nogami zmaje krog se terdih tal,
V	zraku tulijo vetrovi, gromi molklo zadono, Zemlja trese se in ziblje, kot razburjeno morje.
Starodavno drevje ruje, z brona vrata silnih poz Verže iz tečajev, v skladju kamna jenja vsaka vez, S treskom marmorne stopnice kos za kosom krnši : In druhal pred nebnim znamnjem — vsa preplašena beži.
TJe na polje se majoče ljud hiti trepetajoč . . . „Čudež z bledih ust se čaje, po cestah odmevajoč; „Čudež!" zdaj po celem Rimu se glasi, in kervohlep Zgine 'z sere, ki zlo spoznavši pokorjonja dela sklep.
Zemlja zopet umiri Re, le še serca so plašne:
V	gledalise v gostih trumah ljud ske«an poverne se, Sramovaje zla se čina, mučenika bledega
Z grobelj dvigne, prečastljivo done v zlato rakev ga.
In koščice, ki kamnjala malo prej je še druhal, Vsemu svetu v počešenje na altar deno svital; Toda zadnja kri, ki gnjusne vmorne igre pil je tlak, Bila je, poslanec Božji, tvoja kri, o Telemak!
Badodav•
Razgled po svetu.
Na Nemškem namerjajo mesca listopada obhajati neke Luter-Martinove slovesnosti, ki jih pa posamezno že zdaj pričenjajo s psovanjem katoličanstva. Tako je bilo v Erfurtu. kjer je Luter študiral, iu v Eisenach-u (Wartburg). „Missionsblatt® v Dülmenu pravi, Ce so to predigre, da ima Nemčija hudih reči pričakovati iz
teh „lutrovanj." Konec teh „pobarij" so bili za zdaj nočni „škandali" nemških študentov (vrednih Lutrovih učencev!) pred hišo katoliškega župnika in enega katoliškega tergovca, pobijanje oken itd. „To zaznam nuje slovesnost in je njena obsodba, pravi omenjeni list. Tem ljudem se v glavi meša, če tudi mislijo, da so filosofi, ker luteranstvo samo ne zaverže katoliške vere, temuč priznava, da se zamore v nji človek zveličati: če pa je zveličavna naša vera po vašem lastnem priznanji, zakaj jo psujete? zakaj preganjate? zakaj nas pri miru ne pustite? Ali ni res, da se vam v glavi meša, kakor je dokazano, da Luter sam ni bil pri jasni pameti! Spoznajte, da zraven nedoslednosti ste tudi v naj strašnejših zmotah, ste pravi odpadniki, krivoverci in preganjavci Kristusovega nauka.
V Ameriko se v kratkem poda 6 bogoslovcev iz Padenbornske škofije, ki se bodo ondi izučili in pozueje v škofiji Cikagoški pastirovali. V ondotni škofiji med Nemci je namreč pomanjkanje duhovnov, torej se je nadškof Fenhan prizadjal bogoslovcev iz Nemčije si pridobiti. To se godi, akoravno tudi Nemčija sama terpi veliko pomanjkanje duhovnov. Škofija Monastirska (Miinsterska) n. pr. ima vsled prusaškega verskega preganjanja praznih: 179 župnij, 156 kaplanij in 6 višjih služb; skupaj 305 služb brez duhovnega pastirja! Kdor je tega kriv, mu mora tudi mehka blazina terda biti.
Velike rane in pogreški amerikanske izreje. S temi besedami pričenja „Columbia" spisek in pravi, da ta amerikan8ka izreja pri olikovanji uma čisto zanemarja olikovanje volje in serca, in te rane pomislek obujajo celo v krogih, ki se nikakor ne morejo pobožni imenovati. Rudečkarska „New-Yorker Volksztg." n. pr. piše:
rMlada Amerika je tc poletje postala silno morije-hlepna. V torek je bil v Pittsburg-u neki deček zarad umora k smerti na vislicah obsojen. Včeraj je 151eten mladič v Halifaks-u nekega moža ustrelil. In iz Browns-ville-a, Texas, se poroča, da je mlad šolmašter nekega dečka ubil in potem je bil sam umorjen. Zelo pogosti taki primerljeji so slabo pričalo za amerikansko odgo-jitelstvo (šolsko izrejo)."
Res veselo je, da celo v tacih (liberalnih) krogih vendar enkrat spoznavati začenjajo, kako žalostno je za izrejo mladine pri sedanjem šolstvu, toda ravno tako milovanja vredno je, da vse le pri spoznavanji ostane in se nič ne ganejo, da bi namesto malopridnega kaj boljega postavili. Sej zoper vpeljavo versko-nravne izreje se z rokami in nogami upira liberalizem, radika-lizem in socijalizem.
Tudi anglikanski Čerčman hudo šiba amerikansko deržavno šolsko odgojo in pravi, da izrejevanje, ki obdeluje le samo um, duhovno in nravno natoro pa samo sebi prepuša. zamore le samo prekanjene satane izroditi. Ravno tako biča ta list nekako tedensko mladinsko literaturo, ki hoče mladino pasti z nekakimi izmišljenimi povedkami, „novelami" in neslanimi popevkami: da s takim slovstvom otročje serce postane topo in nezadovoljno ter otrok poslednjič do tega pride, da ga nič ne veseli razun povesti o morijah, tolovajstvih in bogokletstvih.
Poslednjič prav gorke zaušnice daje „Froblnovim otnčjim vertom," kterih pa liberalci ne morejo prehvaliti.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Družina, da bi na priprošnjo N. Ij. G., sv. Jožefa in sv. Antona P. bila obvarovana velike nevarnosti, ki ji žuga. — Več mladenčev v neki dober namen. — Oseba zoper bolezen na obrazu. — Neimen. v hudih
zadregah za pomoč in zboljšanje žalostnih okolišin. (Op. Sv. maša je tudi opravljena.) — Zgubljen mož za razsvitljenje in poboljšanje. — Oseba, na kteri je veliko ležeče, in zraven še več druzih oseb, se priporočuje goreče družbi N. lj. G. presv. Serca v molitev, za srečen izid neke posebne britkosti, za lepo spravo, mir in ljubezen med njimi. — Oseba, ki je namenjena stan spremeniti, da bi ji Marija sprosila dobrega tovarša, s kterim bi zamogla srečno, mirno in keršansko živeti. — Neka vdova priporoča v molitev svojega nepreskerblje-nega sina, da bi ga sv. Duh razsvetlil, kam bi se obernil in česa se lotil, da bi bilo za njegove okolišine dobro in njemu v zveličanje. Zraven priporočuje še drugo potrebo, da dobi dobro in pošteno keršenico.
Koledar za prihodnji teden:
10. kim. S. Nikolaj Tol. — S. Daniel prerok. — 12. S. Pelagij. — 13. S. Amat. — 14. Povišanje sv. Križa. — 15. S. Nikomed. — 16. Osemnajsta nedelja po Bink. Spomin 7 žalost M. D.
Listek za raznoterosti.
V	Ljubljani 2. kimovca. Rojstvo nove princesinje je ob 3.42 popoldne z grada naznanilo 21 topovskih strelov. Zvečer ob 6 pa so v stolni cerkvi milgosp. prošt Zupan med azistencijo opravili slovesen Te Deum vpričo deželnega predsednika bar. Viuklerja in velikega števila dostojanstev vsake verste, kakor tudi druzega prebivalstva. — Presvitli cesar hočejo o tej priliki tudi neko število kaznovancev pomilostiti.
Presvitli cesar so za zidanje cerkve na Bohinjski Bistrici darovali 500 gld.
V	Polhovem gradcn se je 19. vel. serpana prelepo obhajala nova maša č. g. Fr. Rihar-ja. (Popis došel za zdaj prepozno. Vr.)
Na Dovjem je bil 4. t. m. pokopan preč. g. A nt. Furmacher, zlatomašnik in župn. v pokoju. R. I. P.
Dvestoletnica, odkar je bil Turk pred Dunajem premagan, zadene na 12. t. m.; toraj bode v stolni cerkvi ta dan velika sv. maša in Te Deum; v drugih cerkvah po škofiji pa bode to cerkveno obhajanje že 9. t. m., to je, v god presv. Marijinega imena.
Egipt. Kolera, kakor je znati, se je preselila v gornji Egipt, ker ondod je v 24 urah, v začetku t. m., umerlo 50 ljudi za to boleznijo, v spodnjem Egiptu boje nobeden ne. Po vradnih naznanilih je v Egiptu dozdaj kolera pobrala 37.318 ljudi; izmed angleške vojne je neki umerlo za kolero 140 mož.
Duliovske spremembe.
V	ljubljanski škofiji: Prestavljeni in postavljeni so čč. gg.: Jož. Lukanec v Lozice za benef.; J. Bajec v Suhorij o; Jož. Rome v šmihel: Gasp. Majar v Senožeče; Fr. Hoenigman v Čerui Verh; And. Kalau v Predoslje ; J. Nemanič v Cirklje; A. Berce v Križe; J. Bolta na Faro pri Kostanjevici; Jul. Čuk v Vipavo; Ig. Fertin v Prečino; Jož. Lavrič v Planino; M. Pintar v Čatež; Jak. Porenta v Srednjo vas pri Kočevji; J. Ša-šelj v Št. Peter pri Nov. mestu; Jož. Škofic v Begnje; J. Vavpetič v Koč. Reko.
V	Alojzijeviše sprejeti dijaki. V 3. lat. razr.; Ant. Bulovec, Jan Cvek, Kar. Jaklič, Al. Gregorič, Greg. Pečjah, Tom. Rožnik, J. Kulavec, Jan. Stare, Al. Stroj; za 4. lat. razr.: Ant. Cestnik, Vikt. Fabiani, Jan. Toporiš.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. J. Z. K: Preserčna hvala! Za Bosno tudi t redu.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.