V sredo in saboto izhaja in velja: ' Zi^eelo leto . 6 for. 20 1 i' pol leta . 3 „ 80 1 » četert leta . 1 „ 70 1 „ mesec . . — „ «0 fr celo leto pol leta leta Po pošti: 7 for. 50 kr. L VEJE . Sl. lO n „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na velte 1“ V Celovcu v saboto 3. februarja 1866. Nar. pesem. Oznanila. ' ' Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera so dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. ui J ' -ri- T ecaj 19. Dobra politika — dobre finance. (Konec.) Tudi to nam daje mirno serce,, da vlada n* zatajila, kaj je vse pripomagailo, da je letošnji proračun ali budget tako dobro izšel : Že poprej je bilo nekaj denarjev na Posodo vzetih in nekaj deržavnih posestev prodanih, kar je vse vkup znašalo okoli 34 milijonov. Tega, se ve aa, prihodnje leto be bode, pa vendar vlada misli in pričakuje, da bode za prihodnje leto vendar le 28 milijonov zmanjkovalo; kajti vlada je terdne volje, pri birokratičnej in vojaškej armadi prihodnji? še več si prihranjati. Pri dobrih političnih napravah je vse to lehko mogoče, kar nam vladin program v resnici tudi obljublja. Po njem bodo občine sprejele nekoliko občinske uprave, da ne bo več treba toliko uradnikov in toliko vojakov na nogah. Ako bodo ljudstva zadovoljna, kar se gotovo godi pri dobrih političnih napravah, kode se gotovo mnogo prihranilo. Kar se Pa prihrani, bode se na to obračalo, da se “plačujejo stari naši dolgovi ali pa. znižajo še vedno previsoki davki. Po tem takem pa ni treba na dolgo in široko dokazovati, da se spet začne občno blagostanje, da predane oDčno siromaštvo, ki se je dozdaj če dalje bolj širilo po oesarevini. Zatorej serčno želimo, da bi. ee skorej •bed seboj sporazumeli in pomnrili narodi; dokler se pa to ne zgodi, naj stalna bud-šetna (proračunska) komisija, ’ktera je me-»eca avgusta minulega leta v življenje sto-pila, hodi na den s svojimi nasveti in predlogi, kako bi se dalo v deržavnem gospodarstvu še kaj več prihranjati. Dalje se bode gotovo nekaj prihranilo, kedar se deržava z narodno banko popolnoma poravna in spravi. Tedaj ne bode več Uadavka ali ažija, ne bode več treba srebra kupovati. Prihranilo se bode tudi, kedar se Igrava pri pobiranju davkov in. drugih pri-jemkov tako osnuje in uravna, da ne bode tako zmedena in draga. Vlada dalje upa, da bodo davki in drugi dohodki bolj točno in bolj obilno dohajal^ kedar nove bolje uredjene občine v življenje stopijo; tudi to upanje se nam ne dozdeva prazno in goljufivo. Tudi to je gotovo, da sme vlada po tem takem več staviti in se zanašati na mogočnega delavca in gonitelja človeškem življenju, na občno upanje, kteremu pravimo kredit. Kljubu vsej materijalnej revi in sili, kljubu vsem žalostnim nasledkom slabih sistem poprejšnili vlad, kljubu vsemu temu se že zdaj prikazuje, kako narašča in dela občno zaupanje; zakaj na vse kraje se nekaj oživlja, mladi v narddih, ki so doslej bili samo merlev materijal ali gradivo za dunajske poskušbe. Poglejmo samo, kak razloček misli in duha med začetkom letošnjega in lanskega leta na češkem, Moravskem, Poljskem, Hrvaškem in Slovenskem, po vseh deželah, na kterih je tlačil Šmerlingov sa-movladni ali absolutul parlamentarizem kakor trota mora na persih spijočega, kakor Bahov absolutizem na celej cesarevini. Vsi ti narodi in vse najimetnejše dežele naše eesarevine prihajajo vladi z zaupanjem naproti in to bode se godilo tako dolgo, dokler bode hodila po potu, kterega je nastopila z mauifestouiJŽQ. ^‘oi.eipbra 1865. Zaupanje bode živelo, dokler ne zataji ceste svobodne sprave in porazumljenja, — dokler bode vlada iskala v narodih samih podporo in obrambo, — dokler bode videla v njih rokah osodo deržave in dinastije najbolj varno, — dokler ne bode kratila njih pravic in tirjala, da vsi narodi enako delajo na korist in mogočnost deržave in vzajemnih zadev. Zaupanje bode cvetelo, dokler bodo krone posamnih kraljestev in dežel pred njenimi očmi enako yredne, — dokler bode iskala moč in silo cele vesoljne deržave v moči in sili postavnih zastopnikov posamnih kraljestev in dežel, — dokler pa zraven ne pozabi, kar tirja v znotranjili, zemeljskih zadevah samouprava ali avtonomija posamnih kraljestev in dežel, — tako dolgo jej ostane zaupanje narodov, in tako dolgo ostane brez vse moči ves šum in hrum dunajske nemške žurnalistike, ktera ima dozdaj šč nekaj veljave v očeh nemškega ljudstva, ktera seje seme nazaupanja pa natolcuje in černi vsak korak ne samo visoke vlade, ampak tudi vseh nenemških narodov. Dokler se vlada derži te ceste, ni treba jej opravičevati in zagovarjati svojih korakov proti očitovanju imenovane nemške žurnalistike; kajti dela in djanje najbolje odgovarjajo onim, ki vlado sumnjičijo in čer-nijo. To velja vsakej stranki, posebno pa tako imenovanej liberalnej, ktera pač nima nobene pravice godernjati in tožiti, da se oktrojira; kajti vse njene pravice, ktere je poslednjih pet let imela, izvirajo iz gole ok-trojirke.vAli mar ni ona bila, ki je s pomočjo Hmerlingovega parlamentarnega absolutizma vse nenemške narode s samimi oktrojirkami pitala, — ali ni ona bila, ki je geslo iznašla, da se smejo odvzeti narodom stare pravice, če so se kaj česa zadolžili? Ali mar ni ona bila, ki je za* najviše pravilo postavila neko absolutno deržavno pravico: „Salus reipubliese sunnna lex esto“ to je po našem: „Deržavno blagostanje je najviša postava1* ? Tej postavi se je moralo podvreči vse in jej na milost ali nemilost izročeno življenje celili narodov in dežel, življenje starodavnih ustav in zgodovine. To pravilo, kterega je ta stranka branila in zagovarjala, ali ni peljalo na Ogerskem in Poljskem tako daleč, da je moč zadobila vojaška vlada in da 30 bili obsojeni ali kon-tumaeirani vsi nenemski narodi? Kakšno pravico, vprašamo, ima ta stranka sedanjej vladi očitati oktrojirke? Saj ve celi svet, da ni bilo celo njeno življenje nič drugega kot otrojirka in za nenemške narode smer-tonosna oktrojirka! Po kterej pravici se sme ona pritoževati, da je ustava odpravljena, ker vsa njena ustavnost m bila nič dru-zega kot goli seveda konštitucijonalni absolutizem ali samosilje. Pod vlado te stranke je bila obsojena velika večina cele cesare-vine, naj da spi in molči; prašamo, kaj pa je zdaj ? Zdaj zborujejo skorej vsi deželni zbori. Besednik. Kterega pravopisa naj bi se vsi Slovani poprijeli ? Do zdaj smo pisali večidel, kakor prosto ‘Judstvo v raznih slovanskih krajih govori, ali prav za prav kakor so slovničarji kak Pravopis skovali, več ali menj narečju kakega prostega ljudstva primerno. Take pra-v°piše imenujemo prostoročne in jih zamore *°liko biti, kolikor je t slovanščini prostorij ali razlik. V govoru slovanskega naroda ti pro8tor#čni pravopisi potrebni bili in “Odo, dokler se vsa slovanska ljudstva na ll»to stopinjo omike ne povzdignejo, na ka-jim bo mogoče, enega vsemu slovan-“tvu primerjenega ali vzajemnega pravopisa ®e poprijeti. Tako se se zdaj kjerbodi za Jamsko ljudstvo v kakem prostorečji piše, kjer vzajemnega ne umejo, kakor bi še za ^kajsne nemške gorjance močno potrebno kilo. Ako se jim kaj v nemškem književnem jeziku oznani, po tem pridejo prašat rekoč: „Bos is hat bindiseh vor di Kirche verkundigt borden ?“ Ta pravopisna razdrobljenost ali razcepljenost je pa za slovanski narod na mnogo strani škodljiva, kakor je to že v ozir tergovstva, narodnosti, vradnij, jezika, knjižne cene in več drugih strani bilo tukaj dokazano. Z dobro vestjo smem terditi, da ni modrega Slovana, ktori bi še ter'dil, da za Slovane vzajemnega pravopisa potreba ni. Zdaj se le samo p rasa, kteri pravopis bi naj na čast vzajemnega povzdignjen bil? Pri tej razsodbi pa ni na to gledati, kteri alfabet bi popolniši bil, ampak le na to, kako je razširjen in ali ima tisto prednost, da se ga bodo tudi druga slovanska ljudstva poprijela. Ako se od kterega pravopisa nad-jati ni, da se ga bodo tudi druga slovanska stebla poprijela, pravopis gotovo ni za vzajemni pravopis sposoben. Na lepoto ali pomanjkljivosti, brez kterih noben zdajšnih prostorečnih pravopisov ni, ne sme se gledati; kajti sledni pravopis in alfabet je popravljiv in veliko ložej se popravi, kakor pa spremeni pri tako velikem narodu, kakor je naš. Vsi Slovani pišejo zdaj prav za prav z dvema alfabetoma, namreč: z latinico in cirilico; zadnja se je pa že mnogo popravljala in je potem tudi razna imena dobila n. pr. azbuka gradjanska ruska in serb-ska; torej se more voliti le med dvema alfabetoma namreč latinico in gradjansko rusko ali serbsko azbuko, ker cerkvena cirilica vendar ni taka, da bi jo za vzajemni pravopis sprejeli. Ali tudi med latinico in gradjansko rusko azbuko je voliti tako lehko, da si kar enega trenutka premišljevati ne smemo, poslednjo, to je, rusko gradjansko za vzajemno izvoliti, pa zakaj? 1.) Ruska gradjanska azbuka je naša prava lastnina, je naš naravni pravopis, kterega sta sv. Ciril in Metud med Slovane vpeljala, kakqr je za takratno slovansko narečje potrebno bilo. Nekako nedosledno se mi dozdeva, da mi slovanski, katoljški kristjani, kteri sveta moža Cirila in Metuda za slovanska apostola častimo in jih slavimo, da sta ona ava perva sv. pismo za Slovane po slovansko pisala, zdaj z latinico pišemo. Kaj je tega krivo, da smo cirilico zapustili in se latinice poprijeli, prav za gotovo ne vem, misliti pa smem, da so tega tiste bo- Ali ima ta stranka pravico, dolžiti sedanjo vlado, da denarje tako drago na posodo jemlje ? Ali mar ni ona bila, ki je po izmišljavah v politiki in v financah celo ce-sarevino ob zaupanje ali kredit pripravila? Pač je vzela drage denarje na posodo, pa zakaj ? Da bi zamogla nesrečnim obljubam imenovane stranke zadosti storiti in plačati zaloge in zastave poprejšnega ministerstva, ktere zastave pa v lanskem proračunu še omenjene niso. Ali mar ni prederznost lete stranke, da s perstom kaže na 40 milijonov deficita, kterega pa je sedanja vlada pošteno in odkritoserčno pripoznala; ona si je to butaro loŽejšo naredila s tim, da je deficit celih 80 milijonov prenaredila v deficit 8 milijonov na papirju! Tista stranka, ktera celih pet let svojega gospodarjenja ni zamogla ljudstvom strašnih bremen še za en goldinar ne zlajšati, nima nobene pravice, černiti sedanjo vlado in njene finance; kajti v tako kratkem času je ta že dognala toliko lepih in veselih reči! Te reči pa so: Vnovič oživljeno zaupanje, ki se čedalje bolje razširja po cesareviui, —■ znižanje davkov za4,600.000 gld., in 1,768.549 pri upravi ali režiji der-žavnih dohodkov. Vse to se bode moglo že letos izpeljati, ako ravno je obresti ali interesov deržavnih dolgov 7 */„ milijonov in za izplačevanje dolgov 5,880.879 letos več potreba kakor lansko leto. Res je, da tudi letošnji proračun ni iz-gled prave popolnosti, vendar je to gotovo, da je bolj odkritoserčen, bolj varčen kakor lani, in da so se vsaj po malem jeli davki zniževati, kar doslej še ni bilo nikoli nobeno leto. Tak početek je gotovo in veselo znamnje, da se nam bliža lepša prihodnjost; te vesele in lepe prihodnje dni bodemo pa vživali v polni meri še le tedaj, kedar se vsi narodi vesoljne Avstrije med seboj po-razumijo in pomirijo; — vse narode med seboj pomiriti je pa ravno poglavitna reč, na ktero sedanje ministerstvo meri, — Srner-lingovo pa o tem še čerhnilo ni: „Mi moremo čakati“, — in „Ogri morajo priti", to je znal Šmerling v eno mero gosti. Sprava med narodi — podlaga občne sreče in moči — sedanjemu ininisterstvu posebno na sercu leži. Zatorej naj ga vsi narodi krepko podpirajo. Kdor ni te misli, stavi overe, seje nezaupanje in natolcevanje; tako pa podira vzajemno spravo med narodi ter navrača vodo na mlin železnega absolutizma. Upajmo, da započeto delo skorej srečno izide, da bode sklenjena s posamnimi avstrijskimi kraljestvi in deželami nova pragmatična sankcija, na kterej bode varno in terdno počivala moč in blagostanje cele cesarevine! — Avstrijansko cesarstvo. W» Dunaju dne 31. januarja. — z — (Deželni zbor kranjski. Slovanska matije krive, ktere so nemški škofje tema dvema možema Cirilu in Metudu s tem delali, da so ju v Rimu toževali. Že marsi-kako reč smo dozdaj popravili, kar je bila nam škodljiva nemškutarija med nas za trosila, torej se je nadjati, da bodo modri rodoljubi tudi to nedoslednost spoznali in jo iz pota spravili. Latinica je za naše slovensko ljudstvo zdaj sicer potrebna, pa samo za to, ker jo že pozna, ali ž njo si zamore samo le tiste vednosti pridobiti, ktere so zanj v njegovem razmerji neogibljivo potrebne ; kaj več pa, kar se le od bolj izučenih in omikanih terjati sme, gotovo ne. Za omikanega, izučenega Slovana je pa potrebno, da ne ve samo to, kar se v njegovem krajil, času in razmerju godi, ampak tudi to, kar se po celem slovanstvu godi in se je godilo v pretečenih časih. Za tako vednost pa samo zdajšna latinica nikakor ne zadostuje in samo z latinico čitati znati, še izučenega človeka, kar čitanje zadeva, od prostega kmeta, ki tudi z latinico čitati zna, pe razločuje, torej je za izučene Slovane potreba, da tudi znajo čitati z rusko gradjansko azbuko, v kterej je naj več od slovanstva popisanega. — 38 — beseda. Cetin. Cesar in cesarica v Pesti.) Nekteri poslanci v ljubljanskem zboru še zmiraj mislijo, da še živijo v Smer-iingovem birokratistično — centralističnem času, v kterem so se vsi drugi narodi le malo obrajtovali in je le nemčija veliki zvonec nosila. Pa hvala Bogu, odklenkalo je že davno tem tužnim časom, nastopila je bolja doba, v kterej lahko vsak svoje pravice vživa. Kaj jasno nam je tukaj seja 24. t. m. pokazala, kake misli gojč narodni (?) kranjski poslanci, ko se je obravnavalo o prenaredbi volilnega reda in o jezični enakopravnosti, pokazali so tukaj slavni vitezi, da jim je le malo mar za pravičnost in enakopravnost in da si še zmiraj poprejšne čase nazaj želijo. Veselilo je gotovo vsacega Slovenca, začuvši, da so tudi dr. Zupan., kterega so nekteri že kot zgubljenega sina majke Slave objokovali, baron Slojsnik in pl. VVurzbach za dr. Bleiweis-ov predlog glasovali, pokazali so s tem, da so pravi poslanci slovenskega ljudstva, ktero se le na podlagi maternega jezika izobraževati zamore. Predlog Bleiwei-sov bil je z 16 proti 15 glasom sprejet in izvolil se je odbor, kteri bode poročeval, kako se ima slovenski jezik v šolah vpeljati. V odboru so sami narodnjaci in imamo se veliko veselega od njega nadjati. „Neue freie Presse" v dnešnem listu že obžaluje, da bodo vsi Kranjci, razun Kočevarjev — morali se slovenski učiti. Po moji statistiki pa na Kranjskem le samo slovenski narod stanuje razun kočevske nemške naselbine ali kolonije; da so nektera mesta ponemčena, temu niso prebivalci vzrok , ampak poprejšni časi. Pa pustimo tem „Eunuchom" veselje, naj ropotajo in se derejo, kakor čejo, saj tako le prazno slamo mlatijo. V tukajšni „slovanski besedi" se je novi odbor volil, ker je prvo loto že preteklo. Predsednik je zopet grof Černin, od Slovencev je gosp. Navratil v odboru. Vsaki narod slovanski je v odboru zastopan. Cetin, znana trdnjava, kjer so leta 1625 poslanci troj edine kraljevine Ferdinanda I., nadvojvoda avstrijskega in češkega kralja, tudi za svojega kralja izvolili, bode vendarle razrušen, ker njegovo izdržavanje premnogo stane. Velika škoda za ta imenitni grad, pa znabiti še bode po prizadevanji hrvaške dvorne kancelarije in hrvaškega deželnega zbora svoje propasti rešen, kar bi Bog dal! — Cesar in česarica sta se 29. t. m. zjutraj v Pešto podala, da zopet Ogre se svojim prihodom osrečita. Je pa res tudi lepa čast za Ogre, ki že v teku pol leta tretjokrat imajo cesarja v svoji sredi in zdaj še cesarico tudi. Ogri so ju jako sijajno sprejeli, in „Eljen" klicali, da je bilo kaj. Ali bode to kaj k porazumljenju pripomoglo, ne vem, pa da nam je sprava potrebna, je go- 2. ) Rusko gradjanska azbuka je verlo široko poznana, ž njo piše še nad 70 milijonov slovanskih ljudi. Ako vse z latinico pisuče soštejemo, komaj četert tega ogromnega števila naštejemo; ni se tedaj nadjati, da bi z gradjansko ruško azbuko pišoči kdaj za nami Slovenci potegnili, naj bi ^latinica še enkrat tako lepa bila, ko je. Človeški ura nas uči, da se mora malo po velikem Ravnati, ne pa veliko po malem. Tudi so si Rusi na vsako stran zadosti, oni nas ne potrebujejo, potem takem si tudi misliti ni, da bi oni kedaj kaj drugega pri nas iskali, kakor na§ same. Ža to se pa mi avstrijski Slovani prav lepo zahvaljujemo. Volje smo sprejeti rusko azbuko, ne pa ruske vlade ali politike. Oj kako veselje mora slovanskega pisatelja navdajati, ako pomisli, da z gradjansko azbuko piše skorej za tri velike dele sveta in se mu potem ni treba bati in milo na pomoč klicati: „Oj! da bi se kdo znašel in mojo knjigo kupii!" 3. ) Gradjanska azbuka je najpopolnejši alfabet, ona ima za vsak slovanski zvuk ali glas svojo vlastno pismenko, ni jej treba tovo. Ogri ne bodo zdaj ta čas, ko bota ce-. sar in cesarica v Pešti, zborovali, samo odseki bodo delali, posebno za adreso izvoljeni odsek bode imel veliko posla. Cesar Ogrom res vse stori, kar njih serce poželjuje, oni se pa le malo odjenljivi kažejo; kaj bode iz tega, uči nas prihodnost. Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. (Zgodovinsko društvo; nova tiskarnica; šolski ogledaČer-kavski.) 30. januarja je bila občna ali generalna skupščina zgodovinskega društva in veste koliko se jih je zbralo ljudi: odborniki in toliko družnikov, kolikor je per-stov na eni roči! To je kaj slabo znamnje in priča, da to društvo nima nobene korenine v narodu. Ne plača se, da bi preiskovali, odkod taka nemarnost in merzlota; le j to smo slišali, da je časnik „Carinthia" ve-' liko tega kriv. Ta časnik je vse, le to ne, kar ime kaže. Pa se tudi' čuditi ni, ker ne more dobiti zavrednika nobenega domačina. Minulo leto jo je vredoval dr. Weil, Dunaj- i čan, za njim je vredništvo prevzel dr. Iss-leib, doma iz „rajha", in taki možje bodo pisali „Carinthio?! — Pri tej skupščini se je tudi naznanilo, da družniki ne dobe za I. 1865 nobenega letnika, kterega je zgodo- , vinsko društvo svojim udom obljubilo dajati. ’ Dr. Weil je tudi naznanil, zakaj da ga ne dobč: ker ga tiskarnica ni mogla tiskati. Rokopis je dobila že meseca februarja 1.1865, letnik pa še dozdaj ni dokončan. Kaj ta-cega se gotovo ne bode več godilo, ako se dovoli tretja tiskarnica, za ktero je či-tavničin predsednik g. Rossbacher prosil. — Ogleda^ za gimnazije in realke, gosp. dr. Evs. Cerkavski , preiskuje ravno te dni celovško gimnazijo in realko. Ta gospod je v vsej resnici pravi šolnik. Skerbno in neutrujeno gleda na vse strani, hvali in graja vse, kakor kdo zasluži, pa tudi prav po očetovsko naznanja, kako bi se dalo to i in uno popraviti in zboljšati. Vsi — učeniki in učenci — ga spoštujejo in radi imajo pa pazljivo poslušajo njegove zlata vredne besede. Kar mi Slovenci od njega pričakujemo, je to, naj po svojej modrosti pregleda in se prepriča, da nauk v slovenskem jeziku, — kakor je zdaj žalibog po veljavni postavi! — uravnan, ni vreden piškavega oreha in ne more donašati nobenega sadu: O srečni Čehi, — da bi tudi mi Slovenci dobili tdko postavo, kakor ste jo dobili vi od svitlega cesarja 18. januarja 1866! Iz .Št. Hancijuna. Naš kraj stoji vsred prelepe junske doline, v sercu koroških Slovencev, pa vendar še nismo brali v „Slovencu" še nobenega dopisa odtod, Zatorej čujte slovenski bratje, da tukaj veje prav živo duh slovenski. Radi prebirajo kmetje pismenk rogovilčati. kakor se to latinici godi, da mora na z, s, c, rogle nastavljati, ako hoče ž, š, č, narediti, ali kakor je v .poljščini, da morajo ch, sz, cz, sestavljati. Vsaktera pismenka bi morala taka biti, da se z enim peresnim potezom naredi in da ni potreba peresa dvakrat vzdigati, preden j je pismenka izdelana. Taki žopanjci ali kakor M. Majer pravi: Kerparije, ne le samo hitrost pri pisanji zaderžujejo in pomote de- J lajo, kedar se tisti roglji na s, c, z narediti pozabijo, kar se čudno Jehko prigodi, nego tudi pisavo samo nekako pretergano in neugledno storijo. Da, gradjanjska azbuka , ima še celo več pismenk, kakor jih je za , nas Slovence potreba in kterih se lehko j tvegamo, samo da jih le poznamo, in ž njimi , čitati zamoremo. Tajiti se noče in ne more, , da se nektere gradjansko pismenke težko j dajo razločevati od drugih, ali to se zna j sčasoma popraviti in na tehtnici proti veli- , kemu dobičku za nas od gradjanske azbuke čisto zginejo. Najpotrebnejše je , da se j gradjanski po našem je nareja, kakor so to že j tudi Serbi storili, ki ga narejajo po našem. ( 4.) Gradjanske azbuke se bomo toliko domače, slovenske časnike, posebno „Slovenca11 in „Novice.“ Štejemo tudi letos več družnikov sv. Moliora kakor lani; kajti minulo leto smo jih imeli iz naše fare le samo pet, letos jih je pa devetnajst. Da se naše zaspano in zanemarjeno ljudstvo vendar le zbuja, za to gre hvala in slava čč. gg. duhovnikom naše pa tudi sosednih far. Občudujemo posebno g. fajm. v Kamnu, Kronika Franca ki so lani med svojimi furmani šteli okoli 40 družnikov, tudi letos jih gotovo ne bode menj. Fara Mohliče se tudi zbuja, lani še niso nič kaj radi prebirali slovenskih časnikov, tudi pri družbi sv. Mo-bora ni bil nihče; letos pa dobivajo iz Celovca vsak teden od slovenske „Čitavnice11 več slov. časnikov: „Novice11, „zg. Danico", „Slovenca11, in prav radi in pridno jih prebirajo. Gotovo Mohliške fare ne bode v imeniku družnikov sv. Moliora manjkalo, g. fajmošter Jetrn ar Ed. se poganjajo, naj bi privabili kakega družnika. Šole se obračajo tudi bolj in bolj na narodno stran; tiste abotne besede: „Slovenski moj otrok že tako zna, čemu torej slovenska šola, naj se uči nemški11, te abotne besede se malokdaj več slišijo. Da se misli tako čistijo, in ljudje zmodrujejo, gre hvala našim srenjskim predstojnikom,- med kte-rimi stoji ravno št. kočijanski na pervem mestu: On si je naročil „Slovenca11 in si ga kaj marljivo prebira. Še nekaj moram ^meniti, kar je res vse hvale vredno. Po šolah učijo gg. učitelji lepo in čisto slovenščino in vadijo otroke čistiti in piliti svoj materin jezik, ki je po nekterih krajih na Koroškem res gerdo popačen. Kar je mladega sveta, že skorej vsi znajo razlagati malo bolj nenavadne besede, ktere imajo starokopitneži za hervaške ptujke. Tako je prav, — saj se tudi nemški otroci po šolah oče in vadijo vse drugega jezika, kakor ga doma govore. Za to pa tudi znajo nemške knjige brati in visokonemški jezik razumejo, fudi naši otroci naj se urijo v lepej slo-vonščini, in sčasoma bodo našemu g. žup-mku, Šluet Jožefu, kteri na to prav skerbno gledajo, gotovo iz serca hvaležni. — Za deželni zbor naši kmetje malo marajo in komej čakajo, da si bodo izvolili jakih poslancev, ki ne bodo pozabili, da so J'h volili sami Slovenci. — •s (Korenskega. (Kako se učiteljem godi.) Na Goronskem ste dve tarni vasi, ki ste lansko leto zgubile svoje Atelje. Eden je prosil in dobil boljše mesto 2 boljšimi dohodki; drugega je pa sam Bog P°klical na nar boljše mesto, kjer ne potrebuje več ne učnine, ne berne, ne drugih Pičlih učiteljskih dohodkov. Na izpraznjena umsta je šolsko nadzorništvo poslalo dva začasna učitelja. , Prvi, ki je bil pripravniško šolo ravno *ar dobim dovršil, pride na svoje odločeno *°žej poprijeli, ker je naše slovensko na-rf>čje med vsemi drugimi ruskemu najbolj ®uako in bo nam Slovencem pri vpeljevanji ^ujiževnega narečja najmenj treba spre-menjevati. Smo se mi jugovci z Rusi v Pravopisu združili, bodo tedaj tudi Čehi za ?ami potegniti morali, Poljakom se pa poreče 61 „Tako in ne drugačiu. ?•) Najbolj nam pa gradjansko azbuko P^Poroča nravna ali dušpa moč, ktero ž njo ^dobimo. Tukaj naj govori J.Kolar: „Na-°d nas je velik, je največi v Evropi, pa r° neslogi svoje žive dni tako razdrobljen 11 oslabljen, da ga v celoti komaj sinemo v°,jim imenovati. Nesloga slovanska se je .Pomenila že v zgodovinsko prislovico, po ®l’i nas drugi narodi zasmehujejo; mi sami seboj zdihujemo, rekoč: Gj mi nesložni Juvani, mi raztergani narod!11 Da nas res •a) takega na zadene, poprimimo se grad-vj'ske azbuke in mi bomo velik in mogo- u narod, druga slovanska ljudstva pa bodo a za nam; prišla. In zadnjič bi še bilo to spomniti, da bi prav dobro bilo, ako .* Slovenci tega pravopisa še pred sodnim Severn poprijeli! mesto z zlatimi upi; nadjal si je, da bo imel blizo 300 gld. letnih dohodkov. Ali kako ga osupne, ko pride in zve, da še 2Q gld. nima gotove plače. Bila je že pozna jesen, ko je prišel s svojo materjo, pa siromak še polenca derv ni našel pri šoli. Vse to ga tako prestraši, da se verne in poda k šolskemu nadzorništvu. Letč ga opomni, naj gre spet na svoje mesto in po-terni, kar je tudi storil; v kakih 6 tednih je bil prestavljen za začasnega učitelja na drugo mesto; Bog le daj, da ne bi bil prišel iz dežja pod kap! Na njegovo mesto pa je bil postavljen za začasnega učitelja drug, ki vsaj pri svojih stariših stanovanje in živež dobiva, doklor mu ne bodo jeli teči šolski dohodki. Tudi v drugo vas bil je poslan začasni učitelj, ki že 3 mesce svoje dolžnosti zvesto opravlja, pa menda še današnjidan ne ve, koliko plače in od kod jo bode imel. Učitelji in zlasti začasni in pomočniki niso nikjer tako dobro plačani, da bi si mogli kaj prihraniti za naprej. Kako je mogoče, da hi 3 mesce ostali brez vse plače? -Alj se je čuditi, da potem mlademu človeku serce upade? Tako se je tudi temu začasnemu učitelju zgodilo. Bil je že namenjen, službi se odpovedati, pa prijazne besede pametnega moža so ga še premogle, da je obljubil, nekaj časa še poterpeti. Kam bo to prišlo, čo se bo za učitelje tako slabo skerbelo? Dokler ne bodo svoje plače dobivali iz ktere kaše, bodo se te pritožbe vedno ponavljale. Soseske bi imele skerbeti za vse, česar je k šoli in učitelju treba, pa kaj, ko so večidel že same tako revne, da skorej nič več storiti in pripo-magati ne morejo. Pri šoli je pač dosti varuhov, pa malo pomagavcev! Da se pa resnica prav pove, ne iščite teh dveh farnih vasi na Kranjskem, marveč le na Koroškem ste. ■v. Kn.š 28. jan. Cuj in čudi se Slovenija, kaj počenjajo zviti nemškutarji Mariborskega okrožja. — Komaj se je raznesel glas o nezaupnici dveh poslancev, že so začeli duhtati, kako bi jo zasukali, da osramotijo betvieo podpisnikov, kakor so nemški časniki trobili v svet (in koj hitro so jo staknili:) napravili so namreč po nekem pisunu celo breme lopo napisanih pol in jih razposlali po vseh županijah onaašnega o-krožja — češ, da nabero obilo podpisov zaupnico in kakor se čuje, so po .več krajih vedoma, pa tudi kakor misluv. nevedoma urno se podpisovali; — in tako prikima danes, t. j. 28. t. ni. tudi v naše Ruše nek mazač (Gerneindepehuntari misleč, vse prvake hitro vloviti; in glejte, skoro mu je obveljalo: vlovil je namreč četiri prav verle tičke na svojo limanco, in ker so ljudje ravno v cerkev šli, hitel je, kar je mogel. Ali ko je petemu nastavil, misleč da ga že ima, spodletelo mu je, — ta ni samo podpisa odrekel, temuč je tudi že podpisane zdramil, da so spoznali, kam pes taco moli; — — in so mu podpise odvzeli, in mazač, naj ga kura kljune, moral je osramočen iti dalje muhe lovit. Taka je nemškutarjev politika. Pohorec kmet *) K temu pismu dostavlja nek drug gosp. pisavec še to le: Slavno uredništvo! Pričujoči sostavek je zložil naš iskreni rodoljub D. G. kmet na Pohorju. Ravno on je bil, kteremu se je ponujalo nemško adreso podpisati, ki pa je koj spoznavši nemškutarjev zvijačo, podpis odrekel in one druge četiri podučil, zakaj tukaj gre. Ravno pred službo božjo so na vrat na nos podpisovali, naj bi sv. opravila ne zamudili, ali ko bolj natanko zvedo nemškutarjev zvijačo, bili so hudo razkačeni; eden je rekel, da bo črez svoje ime černilo polil; le ko je zaslišal, da se je onemu mazaču, podpiravcu reichsratha *) Bode nain prav ljubo — prosimo ! Vredn. pola, na kteri so bili oni štirje podpisani, odvzela, oddahnil se je jeze. Slišim, da se jih je več pri sv. Lorencu podpisalo in tudi v Selnici, se ve teržani nemškutarji. , \ l/Juitljani 28. januarja. J. Y. (Iz deželnega zbora). (Konec.) Z žalostjo pa smo zapazili, kako je komej komej se rešil dr. Bleiweis-ov predlog: „Naj se vpelje po nižih šolah slovenski, po srednjih pa ta in nemški vsak za polovico učnih predmetov za učivni jezik.11 Tolikrat že se je slišalo, da so ne more vpeljati slovenski jezik v urade, ker ga uradniki ne znajo popolnoma, v šolah se nam pa tudi ne privošči, da bi imel svojo pravico. Kje se ga pa hoče mladina dobro naučiti? Kakor sem rekel, obveljal je komej ta{ predlog, namreč s 16 proti 15 glasom, in' izročil se posebnemu odseku v pretres. Z našimi poslanci glasovali so tudi še gg. dr. Zupan, baron S c h 1 o i s s n i g in dr. W u r z-b a e h. Pokazali so s tem, da pravico ljubijo, in večna sramota za domače nemškutarske poslance je, da ravno oni so bili zoper predlog, kterega sta celo podpirala dva l-ojenaNeinca namreč g. baron S c h 1 o i s s n i g in dr. Supan. Tu jih imate junake, kterim je ravnopravnost tako sveta v ustih a ne v djanju; glasovali namreč so zoper: Baron Apfaltern, grof Auersperg, Brolih, D e r b i č, Dežman, G o 1 o b (!), Guttmansthal, Kromer, Kozler, Mul e j, Jombart,. dr. Re- 1 bar, Skedel, Rudež, Danger žl. Pod-g o r o. (!) Ravnopravnost! pri nas v deželi, v kterej je le peščica Nemcev, moramo prositi za ravnopravnost! Pač žalostno! Vi pa, slovenski volilci, dobro si zapomnite to, in izvolite si pri prihodnjih volitvah može, kteri bodo duševne zadeve naroda, na ktere se bolj ali manj opirajo tudi ma-terijalne, bolje zastopali. Posnemajte vendar .tudi štajarske brate in očitno izrečite svojo nezadovoljnost takim zastopnikom; pri prihodnjih volitvah pa skažite jim to tudi z djanjein, če hočete sami sebi pravo! Deželni zbori. Koroški. Učitelji na Koroškem so dež. zboru podali prošnjo, ki obsega štiri točke. 26. t. m. je prišla ta prošnja na versto. Pervo, kar so učitelji prosili, bilo je, naj se jim pičla plača zviša. Kaj lepo je dr. Ervvein to prošnjo sporočeval in podpiral — kaj ganljivo so prem. knezoskof za učitelje povzdignili svoj glas, — tudi dr. Burger se je poganjal za uboge učitelje: pa dež. zbor je vendar le sklenil, naj ubogi učitelji še dalje čakajo in stradajo ! Deželna denarnica je res prazna in zadolžena, vendar tistih nasvetovanih 2000 gld. bi ne bilo cele dežele na kant pripravilo. Naj se le drugod tudi tako gleda na vsaki krajcar! — Drugo, kar so učeniki prosili, bilo je to, da učnino dobivajo iz občinske denarnice; — to je tudi obveljalo, kar mora vsakdo pohvaliti. Najbolje pa je še to, da g. učitelj dobi na vsak način svojo celo plačo, naj so stranke svoj davek plačale ali ne. Imeli smo žalibog take župane, kterim je še to preveč bilo,