190                                              Splošni pregled.
Najimenitnejšo vlogo pa je igral Strossmaver na vatikanskem koncilu. V svojem uvodnem govoru dne 28. decembra 1869. 1. je dokazoval, da bo dogma o papeževi nezmotljivosti odtujila Slovane Rimu, ter naglašal pogubnost jezuitskega delovanja. V drugem svojem govoru dne 24. januarja 1870. je zahteval, da naj papeštvo ne bo samo sinekura laških škofov, marveč naj imajo vanje pristop tudi škofi drugih narodov, in da naj se katoliška cerkev ne postavlja v nasprotje z moderno družbo. Največjo senzacijo je vzbudil njegov sijajni govor proti papeževi nezmotljivosti dne 22. marca 1870. V klasični latinščini in z blestečo zgovornostjo je dokazoval nezmiselnost te dogme, toda vsi njegovi in njegovih somišljenikov napori so bili zaman, nauk o papeževi nezmotljivosti se je proglasil za dogmo. Ves svet je pričakoval, da se Strossmaver ne ukloni dogmi, a zgodilo se je čudo: podvrgel se je molče.
Značilno za njegovo mišljenje in čuvstvovanje je, da je Strossmaver v novi svoji katedrali, ki jo je na svoje stroške zgradil za 3 milijone kron, pel prvo svojo mašo pri otvoritvi v staroslovenskem jeziku. Njegovi nazori o slovanskem bogoslužju so znani. No, zato je tudi skrajno nepriljubljen v visokih cerkvenih in vladnih krogih. In ko je slavil sivolasi starček v Djakovu pretekli mesec svoj devetdeseti rojstni dan, sta se ga spominjala v ljubavi pač pravoslavni srbski kralj Peter in razkolni srbski patriarh Brankovič, ne pa njegov metropolit, zagrebški nadškof Posilovič in tudi ne njegova duhovna sobrata slovenska škofa — Jeglič in Napotnik.
No, pa to preziranje s strani njegovih sobratov menda časti temu starčku ne bo zagrenilo zadnjih let dolgega, a tudi zaslužnega njegovega življenja.
Rasto P.
Slika Primoža Trubarja. Po lesorezu iz leta 1578., ki diči jako primerno Aškerčevega Primoža Trubarja, je naslikal g. Ivan Grohar portret tega velikega rojaka našega. Slika, ki je bila zadnji čas razstavljena v izložbenem oknu Schwentnerjeve knjigarne, je polna življenja in nov dokaz velike umetniške zmožnosti Groharjeve.
Vega v inozemstvu. Poslala se nam je sledeča zanimiva objava, ki jo je prinesla znamenita francoska revija „ L' Einseignement Mathematique" in ki priča, da je naš Vega tudi med Francozi znan:
Monument au mathematicien Vega.
Une souscription ) est overte a Laibach (Autriche) pour 1' erection d' un monument a la memoire du mathematicien Vega (1754 — 1504) auteur de Tables de logarithmes.
Mais Vega n' a pas seulement ete 1' auteur d' une Table de logarithmes qui en est aujourd' huf a sa 80e edition, il a laisse, en outre, plusieurs traites de ma-thematiques qui ont atteint un grand nombre d' editions et dont 1' un d' eux est reste en usage a 1' Ecole d' Artillerie pendant plus d' un demi — siecle. Vega est precisement 1' un des premiers qui ait compris la necessite d' introduire une forte culture, scientifique dans les ecoles militaires. II est egalement le premier qui, en Autriche, ait fait de la propagande en faveur du svsteme metrique pour les poids et mesures.
Nous empruntons ces quelques renseignements a 1' interessante etude bio-graphique de M. la Capitaine Fridolin Kaučič, intitulee Georg Freiherr von Vega, 2te verbesserte illustrierte Auflage, (28 p.), Vienne 1904.   Ou y trouvera non seule-
') En voyer les dons a. M. le Capitaine Joh. Kramaršič, Inf. Reg. 27, a Laibach, Autriche; ou a. M. le prof. Krazer, Westendstr. 57, Karlsruhe, Allemagne.