IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-SO, UPRAVA 28-W TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH. SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN L*rro xin., st. loi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ponedeljek, 29. avgusta lttt Brez strahu Te dni prejemajo občinski ljudmi odbori predloge o gospodar-*' dejavnosti v prihodnjih petih Mih. Gospodarske organizacije sti pregledale svoje moči in spolnosti, pregledale dosedanjo P°t, pretresle so se ekonomske B*W in se končno odločile. — odločile so se namreč za tisto ?ot> oziroma proizvodnjo, ki yo fj» seveda, že sama praksa v zadnjo letih pokazala kot najbolj-*° *n najbolj ekonomično. Na taki tonovi so lahko samoupravni or-t*ni dokončno razpravljali o ?r'dlogu perspektivnega načrta ¥°)tga podjetja ter sprejeli osnut-5 Perspektivnega razvoja podje-f'8 od 1961. do 1965. leta, — Ti Predlogi podjetij pa bodo, ra-}krnljivo, osnovni pokazatelji za ^elavo občinskega oziroma trajnega perspektivnega plana *<* imenovano obdobje. Občinski ljudski odbori usta-navljajo posebne komisije, ki bodo stresale določene skupine ozi-r°rna vrste dejavnosti. Toda za Ispravljanje o industrijski dednosti je občina često "se pre-okvir. Če ima na primer ob-*na iz določene industrijske pa-n°Z' (bodisi tekstilne, metalurške * podobno) eno samo podjetje, Potem ne more samo v predlogu f tovarne videti vse probleme te vrstc dejavnosti, njihove možno-S lJn- P°trebe po kooperaciji s sobnimi podjetji itd. Zato se take oprave večinoma predvidevajo v °s*virn okraja. Toda po občinah Se komisije zelo pripravljajo na ftoeljitc razprave o njihovem I^Hnalnem razvoju, o razvoju °^rjnistva, trgovine, turizma in ^dobno. V te dejavnosti pa '/""jo občine dokaj več vpogleda n končno tudi večji interes. "Zaskrbljujoče pa je, da nekatera p j.etl<* izdelujejo in sprejemajo £rfa/oge 0 perspcktivnem razvoju £ "okajsrijim neutemeljenim stra-,0tn- Obstaja pravzaprav težnja: tlTn n'5e planirati, da bi potem vise prekoračevale postavlje- JESENSKA SETEV JE PRED NAMI r*!da n<*loge. Taki primeri so sko Po vseh občinah. To pa je ^?lnoma nepravilno. V blejski Va*n'r ^^er ic turizem ena izmed t0 I gospodarskih dejavnosti, Ko Ze mal°ne vsa turistična in • lfl*ka podjetja predložila svo-x Predloge o njihovi dejavnosti ftSt -n\ih ictih- Toda v teh *trah ^ Preve^ »previdnosti*, r •t oziroma pesimizma. V fcrt.:** PetJb ^(ih se le promet Tlst'čne dejavnosti povečal ma-n* polovico. Toda za Vri-°dnjih pet let, kot je predvideno Predloženih osnutkih, bi bil .*Prcdck dokaj minimalen. Pod-!: la predvidevajo v večini po- t*rL-e 2a 10 lio 12 ?dstotkov- *' vzpon beleži nas ekonom-1 razvoj malone vsako leto, ne lot Za Vsc,} Pet lct skupaj- $ ce-in • ekonomskim napredkom j dviganjem družbenega stan-^arp pa se bo, kot se )e tudi jf0i'ei, dvigala tudi dejavnost na-^a gostinstva in turizma. ^%ekaknr bo o tem razprav-*la posebna komisija. Menijo, a ^sedanja pot, oziroma vzpon tudi v°ln splošnega gospodarstva Ll a' turizma, nikakor ne opra- fotU. ta strak *n >e treba načrte . "vljati na realnejšo osnovo *e ti *«vl n scveda truditi, da podrte cilje tudi dosežemo. k. m. XIII. LETNE ŠPORTNE IGRE GRAFIČARJEV KONČANE E NALOGE Pomemben Pred vsemi kmetijskimi gospodarskimi organizacijami je v teh dneh vrsta pomembnih nalog v zvezi z jesensko setvijo, ki že pomeni start v nov petletni perspektivni plan v kmetijstvu. — O tem so razpravljali tudi na nedavnem sestanku upravnikov kmetijskih zadrug in ugotovili, da je vzporedno s pripravami na jesensko setev pogrebno utrditi kooperacijsko proizvodnjo, konkretizirati pogodbe med privatnimi proizvajalci in zadrugami, razen tega pa resno pričeti s pripravami za izvajanje zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Občinski ljudski odbori bodo namreč že na prvih jesenskih zasedanjih sprejemali odloke o agrominimumu, ki bodo zahtevali od proizvajalcev in od zadrug precej naporov in angažiranja sredstev, precej priprav in dela. — O vsem tem nam je nekaj misli in smernic povedal predsednik Okrajne zadružne zveze Kranj, Martin Košir. Predvsem je važno, da jesenska setev ne poteka stihijsko, pač pa načrtno, na podlagi proizvodnega plana zadruge. Doslej so se zadruge za to vse premalo zanimale, vse preveč so izbiro semen, način obdelovanja itd. prepuščale proizvajalcem samim, skratka, niso nastopale kot organizator proizvodnje, niso dovolj računale na potrebe trga in delovnega človeka sploh. Po dosedanjih podatkih so n. pr. zadruge letos odkupile šele komaj 20 odstotkov razpoložljivega semena visokorodnih pšenic. Tudi strojne obdelave in umetnih gnojil ter strokovnih nasvetov zadruge kmetom vse premalo nudijo. — Kmetijske zadruge se bodo morale v prihodnje temeljito preorientirati iz dosedanjih dejavnosti, ki v glavnem zajemajo zgolj le odkup in pa preskrbo z reprodukcijskim materialom, na organiziranje kmetijske proizvodnje, da bodo s konkretnimi in dobro pripravljenimi letnimi proizvodnimi plani, s konkretnimi pogodbami s pri-nastopale kot blagovni proizva-vatnimi proizvajalci, s strokovnimi nasveti itd. dejansko lahko jalec, ki bodo s svojimi tržnimi viški z lastnih ekonomij in s po- vršin privatnih proizvajalcev zalagala tržišča večjih središč, zlasti industrijskih. Ker so proizvodne kapacitete v našem kmetijstvu še neizkoriščene in ker bi iz ta zemlje kljub uspehom, ki smo jih v le- tih po osvoboditvi že dosegli, lahko z vsemi sodobnimi agrotehničnimi ukrepi dobili še več, zato bodo občinski ljudski odbori za posamezna področja že na prvih letošnjih jesenskih za-seianjih sprejeli odloke o agro-nn ni murnu za žita, krompir in krmne rastline. To bo zahtevalo precej dela in priprav v kmetijskih zadrugah, ki bodo morale proizvajalcem zagotoviti kvalitetno seme, umetna gnojila, strojno obdelavo, strokovna navodila itd. To bodo pomembne naloge za upravnike zadrug, za strokovni in kmetijski kader, zlasti pa za samoupravne organe v zadrugah, za zadružne svete in upravne odbore. Pri izvajanju zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč bo potrebna obojestranska disciplina. Ce tega ne bo — in če zadruge Prisrčna slovesnost na Primskovem KRANJ, 28. avgusta. — Danes organizacij položili pred spomin-dopoldne je bila pred Zadružnim sko ploščo vence in šopke cve- Zaključek seminarja O NAGRAJEVANJU PO DELOVNEM UČINKU V CENTRALAH NB Kranj, 27. avgusta. — Sinoči je bil v prostorih STTS zaključen petdnevni zvezni seminar o nadijevanju po delovnem učinku v centralah Narodne banke, ki mu je prisostvovalo okrog 30 udeležencev. Kvaliteten izbor predavanj, ki so jih v petih dneh trajanja seminarja posredovali udeležencem naši priznani gospodarski strokovnjaki, dokazujejo v slehernem pogledu visoko (Nadaljevanje na 2. strani) domom na Primskovem prisrčna svečanost ob razvitju prapora terenske organizacije Zveze borcev. Pred slavnostno okrašenim prireditvenim prostorom so nekaj po dseeti uri prišle partizanske patrulje s pozdravi nekdanjim borcem skupaj s člani gasilskih društev, taborniških organizacij, pionirjev in naših najmlajših. Zatem je predsednik terenske organizacije Zveze borcev, tovariš Dolenc potem, ko je pozdravil številne predstavnike javnega, družbenega in političnega življenja, med njimi tudi predsednika Občinskega odbora ZB Kranj, Matija Suhadolnika, v krajšem govoru orisal junaško pot naših narodov v štiriletni vojni vihri, njihove številne žrtve in prispevek Primskovega k zmagi nad okupatorjem. Po nagovoru tovariša Dolenca je zastopnik Elektrotehničnega podjetja Kranj, Jože Zvokelj v imenu pokrovitelja prireditve razvil prapor ter ga hkrati izročil v trajno varstvo članu omenjene organizacije ZB, Jožetu Sncdicu. V kulturnem delu so sodelovali recitatorji osnovne šole na Primskovem, člani moškega pevskega zbora »France Prešeren« in godba na pihala kranjske Svobode. Med slovesno izročitvijo so člani množičnih in družbenih tja. I. V. ne bodo na to pripravljene, če ne bodo imele dobro organizirane strokovne službe, dobre mehanizacije — potem so vsi odloki odveč, potem bomo v našem kmetijstvu še naprej ekstenzivno gospodarili. Cilj vseh teh ukrepov (zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, kooperacijska proizvodnja, ekonomska krepitev zadrug, utrjevanje notranje organizacije itd.) pa je prav prehod na intenzivno gospodarjenje, na blagovno, tržno proizvodnjo. Da bodo zadruge kos vsem tem nalogam, je potrebno, da so ekonomsko dovolj močne, da imajo strokovni kader, sredstva za investicije, dobro mehanizacijo itd. V perspektivi na primer računajo, da bi bilo v kranjski občini le približno šest močnih kmetijskih zadrug, ki bodo res lahko organizirale proizvodnjo po modernih agrotehničnih principih na lastnih ekonomskih obratih in na površinah privatnih proizvajalcev. Združevanje zadrug terjajo potrebe proizvodnje, potrebe trga. Gre za večje donose, za porast proizvodnje, zato bi bilo potrebno z nekaterimi odločnimi nasprotovanji takemu razvoju čimprej prenehati, -t KRANJ, 28. avgusta — V domu JLA je bil danes popoldne svečan zaključek 13. letnih športnih iger grafičarjev. V imenu prireditvenega odbora je vse sodelujoče pozdravil predsednik tega odbora, Slavko Bez-nik, France Nemec, sekretar republiškega sindikata grafičarjev, pa se je nato zahvalil prireditelju za dobro izvedbo tekmovanj. Grafičnih iger, ki so postale že tradicionalna športna srečanja delavcev grafične industrije, se iz leta v leto udeležuje več tekmovalcev. Tudi 13. igre v Kranju so v tem pogledu dosegle precejšen napredek, saj se je število nastopajočih povečalo za več kot 100 športnikov. Na letošnjih igrah so bile z uspehom uvedene nekate re nove panoge. Letošnje športne igre pa imajo še poseben pomen, ker so osnova za izbiro grafične reprezentance za tovariški dvoboj s papirničarji, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani. L. S. Trije novi vodovodi V povojnem času se je tudi v nove tovarne, razširila se je našem okraju zelo povečala industrijska proizvodnja. — Zrasle so komunalna dejavnost in skupna vrednost proizvodnje v okraju Desetletni načrt Le« ind,lstriisko podjetje na delalo desetletni per-felh "-»črt. Bogato lesno za-dar t kaI«>r tudi tradicija goz- p(x'i«tjii dokaj lepe per-ajjjjjv«. /lasti jc predvidena v b ,na rekonstrukcija obrutov V °h,nJski Bistrici in na Rcfici. ^n.*-«nein Krc 7a Proizvodnjo h^, ,h končnih Izdelkov, ki t^? (lali predelanemu lesu v,h n<> verjo vrednost. Ze v pr-iCn ppt'h letih, kot Je pred vi-vr • bod<» povečali skupno 6g a:Svobode«, od ko* der so odšli k spomeniku ta!<^ v Sp. Gorjah in na pokopalis°e padlih borcev v Zg. Gorjah. P° svečani komemoraciji sta s0°f" lovali gasilska godba na PihaL in pevski zbor. Zvečer ob je bila proslava krajevnega praznika, na kateri so nastop"1 tudi člani DPD »Svoboda« z Je"! senic z oddajo »Večer izP° očaka Triglava«. V nedeljo s° izvedli meddružinsko strel«*R tekmovanje in telovadni nastop na prostem v izvedbi TVD *P*r' tizan«. LJUDJE IN DOGODKI Kongo v začaranem krogu g ve Šubic razstavlja 30. junija je bila proglašena neodvisnost republike Kongo in od tedaj se mora ta stalno boriti, da ohrani svojo samostojnost. — Združeni narodi so obsodili belgijsko intervencijo, vendar se Belgija še ni umaknila z vseh področij Konga. Pretežni del belgijskih čet se je zbral v Ka-tangi in v nekaterih oporiščih. Svoje zadrževanje v Kongu opravi;'u je jo s tem, da je ogrožena varnost belgijskih državljanov. V Katangi, kongoški pokrajini, praktično vladajo belgijske čete, ki stojijo z roko v roki s Combe j (in, ki si želi odcepitev od Konga. Belgijci mu pomagajo, ker on lahko pomaga njim. V najbogatejši pokrajini Konga vstaja nova trdnjava koloniaLiz-ma: poskus njene zgraditve ni nevaren samo za enotnost kon-goškega prebivalstva, ampak za vse svobodne države v Afriki. — Ce bo »čombizem« namreč uspel v eni svobodni državi, zakaj ne bi poskusili tudi v drugi, v tretji, v četrti...? Varnostni svet se je sestal že četrtič, da bi pomagal vladi Konga pri likvidaciji krize, » ta je vedno močnejša. Resolucije Varnostnega sveta niso bile realizirane, belgijske čete kar naprej odlašajo z evakuacijo, Combcjev režim pa postaja močnejši. V pokrajini Kassai, ki meji na Katango, se je pojavil nov »čombejevec« Kalondži; celo v samem Leopoldvillu so bile organizirane demonstracije proti legalni kongoški vladi. Jasno je, da je tak zaplet lahko zrežiral le kolonializem. Kongo je vse bolj in bolj v začaranem krogu. Namesto odpravljanja težkoč se dogodki vse bolj bližajo velikemu spopadu. Prav gotovo danes ne bi bilo toliko težav, če bi bila po 14. juliju uresničena resolucija Varnostnega sveta, ki je bila tako jasna in natančna, da ni potrebovala nikakršnega pojasnila in bi njena ostvaritev pomenila rešitev Kongoške krize. Toda do tega ni prišlo. Na novi seji VS je bila prva resolucija potrjena in dopolnjena, vse države so jo sprejele, le Belgija je postopala proti njenim določbam. Belgijske čete niso zapustile Konga in nova akcija OZN je propadla. — Tretja resolucija je v Kongo na- potila sile Združenih narodov. Te so prišle v Katango. Samozvani prvak neobstoječe države Katangc Combe v nobeni resoluciji, ni bil predviden ket morebitni zainteresirani sodelavec, pa je le bil edini človek iz Konga, ki j« sodeloval v pripravah konkretnih načrtov za prihod sil OZN. Resolucije o Kongu so torej nedosledno uporabljene. — Večina dogodkov se je odvijala v nasprotju z duhom resolucij Varnostnega sveta. Od zadnjega sestanka v Nevv Yorku je minilo skoraj teden dni, a stanje se ne boljša. Sedaj je v Leopoldvillu konferenca ministrov afriških držav in Lumumba je izjavil, da bo Kongo z lastnimi silami rešil problem Katange. V Katangi Combe krepi svojo razbijalno dejavnost in tudi belgijske čete so še vedno delavne. Medtem pa, kar je najbolj zaskrbljujoče, do planiranega sodelovanja med kongoško vlado in izvršiteljem akcije OZN ni prišlo. — Luimnnhina vlada Še vedno iSče to sodelovanje. Oklevati pri teim je postalo že tvegano. Kranj, 28. avgusta. — Sinoči je bila v spodnjih prostorih Mastnega muzeja v Kranju odprta razstava umetniških del akademskega slikarja Iva Subi-ca, ki se tokrat že tretjič predstavlja kranjskim ljubiteljem likovne umetnosti, in sicer z 18 razstavljenimi olji. Ob svečani otvoritvi smo zaprosili umetnika za krajšo izjavo za naš list, predvsem o njegovih značilnih motivih, ki zajemajo predvsem idilično vaško motiviko iz Poljanske doline, rojstnega kraja Iva Subica. »Razstava zajema,« nam je povedal Ive Šubic, »v glavnem storitve Zadnjih dveh let, in sicer v olju, s katerimi som sodeloval na samostojni razstavi že nedavno v Škof j i Loki, zdaj pa v Kranju. Dela inspirirajo v det;iljnih obrisih vaške motive, zajete iz Poljanske doline, razen nekaj izjemnih del, ki predstavljajo partizansko tematiko. Sedanja razstava je v Kranju prirejena že tretjič. Prvič sem razstavljal s slikarjem Ciuho, medtem ko sem minulo leto sodeloval na razstavi zgodovinskih del ob 40-letnici ustanovitve KP.I!« je zaključil akademski slikar Ive Šubic. Razstava bo predvidoma odprta do 13. septembra. I. V. Najuspešnejši Kranj - Državni sekretariat za notranje zadeve 1,RS je pred kratkim izdelal izčrpno poročilo 0 uspehih in pomanjkljivostih, do sedaj ene največjih proinct-no-vzgojnih akcij pri nas, pod naslovom »Na cesti nisi sam«. — Po zbranih podatkih je razvidno, da kranjski okraj v tej akciji | uspehi precej prednjači pred ostalimi okraji v Sloveniji. Navajamo le nekaj zanimivih Številk. Promelno-vzgojnih predavanj po šolah je bilo 2398, v podjetjih 20G in drugod 11. Vseh udeležencev je bilo 31.700. Predavanj s filmi je bilo 113, prometno-vzgojnih filmskih predstav 160, s skupno udeležbo 36.100 ljudi. Število na novo ustanovljenih prometnih krožkov je bilo 216 z 9926 člani. 15 je bilo predavanj z diapozitivi, napravili so 15 i/ložh o prometni varnosti, 1? ocenjevalnih voženj, izpite za prometno značko pa je uspešno zaključilo preko 6000 učencev in učenk. * tke v \UM V prvih petih mesecih H* tos je bilo v našem okraJu 187 prometnih nesreč. Največ-do 60%, jih je bilo zaradi neprimerne hitrosti, oziroi"a na račun gostote prometa J° neprimernega stanja cest. " Medlem ko je bilo lani 1« «1 nesreč s smrtnim izidom. JJ je bilo v prvih petih mese*"1 letos že 11. To stanje je se toliko bolj neugodno, ker se ti smrtni primeri zgod'* v času, ko še ni letne sezon0, V našem okraju je skup"0 2375 kilometrov cest; od tefj odpade na ceste I. reda " kilometrov, na ceste II. re^ 236 kilometrov, na ceste IPj reda 366 in na ceste IV. red« 1697 kilometrov. Promet * motornimi vozili se vrši glavnem le na cestah I. in * j reda, torej na skupni dolži*1 312 kilometrov. Na kilom«**" ceste I, in II. reda odpade j motornih vozil, registrirani' V našem okraju. Pri tem Ijjj upoštevano število dorna<-' in tujih turistov ter VO»j* za potniški in tovorni prem«? • itaterih število velikokrat Vxer sega število domačih vozil- V našem okraju je rcgistr' ranih 5500 motornih vo/.ij 1 okoli 1508 moped istov. V** dvokoles je nekaj nad 50.00"' Leta 1957 je bilo na Gorci-jj" «kem 1932 motornih v«*J? leta 195S že 2767, lani 35?J letos pa, kol smo že Kar 5500. Te številke nam A.':i(,-ma /.n prosveto In , turo v kranjski občini, zn?b v letošnjem letu 210 miH.£ nov in 900 tisoč dinarjev- " Stroški po šolah, računani g posameznega učenca, so r« lični, ker nanjo vplivajo r» ni faktorji. Svet za šolistv pripravlja i..... I a l»rin ftje, to Je 1961. leto, po k«^ rih naj bi postavili dolO***^ objektivna merile *• P(>vse % novo delitev .sreci.stev enega učence bolj l>n;'k(H1^0 no in tako tudi bolj pravi«1* •PONEDELJEK, 29. avgusta 1960 KLIN A K ZARAS PEPELOM ~" Kje imate Thalerja? — ga vprašuje gestapovec, "" Ni ga, — odgovori policist. ~~ Ni ga, pravite?! — zagrmi gestapovec. ~~ Ne, — de komaj slišno službujoči. . ~~.Saj smo ga aretirali že pred dvema dnevoma! — vzkipela jeza in začudenje iz gestapovca. Službujoči policist molči. — Govorite vendar, človek! . ^^tapovčev glas je preteč. Službujoči policist stoji pred njim **Kor ©kamene!. Govorile že vendar! — vpije gestapovec. 2" ^az • • • jaz ga ne poznam. Ne vem zanj ... — se izgovarja ■^bujočj. — Pokazal vam bom, kaj se pravi, ne poznam, ne vem zanj, Vzkipi v divji jezi gestapovec. žu h ^OVou*e m,» — se opravičuje službujoči... — Jaz sem de- T** sprejel šele danes. Morda se je Thaler potajil? j iT! Tako? — zavpije gestapovec ... — Potem takoj postrojite j , ^az &a bom našel. Sam sem ga aretiral in pripeljal sem. "•imte! Marsch-marsch! h ^lu-šbujbči, kakor da bi ga izstrelil, odhiti v poslopje. iS©! e s*°Pi k debelemu gestapovcu in mu nekaj ukazuje. HotVi Da*° u,faze Zvvick policistom, naj jetnike odženo v avto-Bij • ^n,»ela zaječi, ko policisti porinejo v avtomobil Slavka. ^, Je zadnji. Za njim se poženeta na tovornjak dva policista, ^°ro«ena - »--------- ~—-• --«-*-■" ----- -.»_-«_ i _ »Uhto. z brzostrelkama. Drugi policisti zapro odprtino t. f^a dvorišču pred policijskim poslopjem je postrojena nova stl zapornikov, kakih trideset jih je. Anton Thaler! — poziva službujoči. "~ Kje je Anton Thaler, — zasika v slovenščini Zvvick. "~ Ni ga, — se oglasi nekdo. ~* Ni ga, — ponovi isti glas. ~* 'n. kje je? — se oglasi gestapovec. *"~ Domov je šel, — odgovori mirno prejšnji glas. *~ Domov? Se misliš norčevati iz nas, pes?! Iq !*" gospod! Res je šel domov. Rekel je, da ne ve, kaj bi J»aii*? ^e Postopanja ©krog policije, doma pa se bo vsaj •»^el in mirno spočil, je rekel in šel. r *n zakaj tega nisi takoj javil? — zakriči gestapovec. »i. "~. Kako naj bi javil, ko ne znam nemško, — odvrne mirno ,l4s & vrste. bjJJTj T Mite, — se gestapovec obrne k službujočemu... — Vi ste y. " Rekel sem vam, da morajo biti jetniki dobro zastraženi. khlf4 S'C ^ *CIM> pus*''' sprehajati se po dvorišču. Tako bi (j^n.0 Pobegnili vsi in se pridružili tistim, ki jih nismo našli sj4j.a* Odgovarjali boste in lahko pričakujete, da vas bomo poln,, . azensko na fronto. Fronta vas bo že izučila, kaj so ko-^UiUsti... ^Ifo se je gestapovec razbesnel nad službujočim, plane k avto-•>e$ • 'n se naS"lo odpelje. Službujoči, ki ga je ukor prizadel, Don11' ^rePričan je, da so jetniki Izrabili njegovo dobroto in t J^*i'v©st. Zato se zdaj maščuje nad njimi. Surovo jih goni loPie in jih bije s puškinim kopitom, zraven pa škili proti *Pl h8estaPa Druschkeju, če ga le-ta opazuje. Toda Druschke ga to i ?e POffleda. Strmi v smer, kamor se je odpeljal Zvvick. i ft vu*bujofega prizadene, da še bolj divja. Najraje bi pretepel uva»-.e &(> dolgo. Smrt jo bo odrešila trpljenja,« pravi njena *r»sica. »a *5w,rt? < se zdrzne Židinja. »Ne govori venomer o smrti! Misel ,vr- ubija,< »Hje' Sl smo ji zapisani,« se ženska ob francoski Židinji ne \ za proseči glas. Dej^ 8*» vaiU se histerično iztrga iz Židinje. »Toda ne v takem ^skem trpljenju kakor tu ...« ttic, rav zaradi tega trpljenja, mislim, Je smrt kakor dobrot-• •.« ^chaj, nehaj,« jo prosi Židinja. 4$ ? °'J Je usmiljena kakor človek,« nadaljuje sojetnica, kakor Miis .'V0'*"'0 svoje židovske tovarišice preslišala. »La mort a HJ»a u'^'(k l'homme. Elle a plus coeur que Thomrnc. Več srca ^akor človek . ..« Hi» * 0Ja. deja, »histerično pritrjuje Židinja. »Torta ne tu! Toda '" Jo je Kroza pomisliti, da bi morala umreti v taborišču. lK)lgI1„10ur{luii? Zakaj?« sojetnica, ki jo ima včasih, da bi se lila Proti električnim žicam, ne razume njene groze. ^U.CftUC *'ll-'< Groza me je pomisliti, da bi morala zgorctl ?'.vitzu- Groza. »C Mat«« molči. razumeš?« v po^v6 8e moram umreti.< zahrepeni Židinja, »bi rada umrla v čisti, z belimi rjuhami postlani postelji ...« »?aka smrt bi bila pravi užitek Jih. §a' I-^žahi bi na postelji in neboleče ugašala v krogu svo- t>';i- ><'!- ,n to-- to me boli...« »V f'ivi;5- Vrnila se boš živa,« jo skuša potolažiti sojetnica. o*/0''*^ Woram le. Moram! Otroke imam in hio.m. Smrt da-,T "lih bi bila prestrahotna. ..« ?°Ur«id • *a 'ma m hovec (Delo) 36,0, Cerc (Mla^ ska knjiga) 36,0; 50 m Mraz (Delo) 39,9, Rajš (Maribor ska tiskarna) 42,3, Skofic QS 42,8, Ferič (Pomurski tisk) t3,H Pridigar (Mariborska tiskarn*) 43,4; štafeta 3 X 50 m pr<*»»; Delo 1:48,2, Kartonažna tovarn« 1:50,4, Ljudska pravica 1:54,1 Mladisnka knjiga 1:59,5, Prim0^ ski tisk 1:59,9; ekipe: Delo gj Kartonažna tovarna 60, Ljud^ pravica 60, Mladinska knjij£ 51,5, Mariborska tiskarna ™ Primorski tisk 36, Pomurski ti«» 25, Gorenjski tisk 24, Celj** tisk 9 točk. Tekmovanje v atletiki na igrišču Triglava, kjer so bili dobri rezultati (loto Franc Pcrdan) S AH Še ena zmaga Mariborčanov NOGOMET Šahovske ekipe, ki jih je sestavljalo po 5 tekmovalcev, so se pomerile v petek zvečer po izločilnem 6istemu. Mariborčani, ki so imeli na letošnjih igrah največ uspeha, so dokazali, da imajo tudi najboljše šahiste in v finalu krepko premagali Mladinsko knjigo. Rezultati — predtekmovanja — Mladinska knjiga : Delo 3,5 : 1,5, Mariborska tiskarna : Pomurski KEGLJANJE tisk 4:1; četrtfinale — Kartonažna tovarna : Primorski tisk 4 : 1, Mladinska knjiga : Ljudska pravica 3,5 : 1,5, Mariborska tiskarna : Celjski tisk 3 : 2, Triglavska tiskarna : Gorenjski tisk 2,5 : 2,5; polfinale — Mladinska knjiga : Kartonažna tovarna 3,5 proti 1,5, Mariborska tiskarna proti Triglavski tiskarni 3 :2; finale — Mariborska tlakama proti Mladinski knjigi 3,5 : 1,5. Lcmi drugi -letos prvi enaja*£ poifl r fina'* Devet nogometnih se je v predtekmovanju rilo že v soboto popoldne, - dan i£e: Edina zmaga domačinov Kegljanje, ki je bilo zadnje na programu 13. letnih grafičnih iger, je bilo v soboto zvečer na kegljišču Triglava. Osem moških vrst po 6 tekmovalcev je nastopilo v borbenih partijah. Med prvimi štirimi ekipami je dosegla najboljši rezultat Ljudska pravica s 357 keglji. V drugi skupini pa je bila Kartonažna tovarna še boljša in podrla kar 18 kegljev več. Kot zadnji so nastopili Kranjčani. Na letošnjih igrah do tedaj še niso osvojili boljšega mesta od tretjega. — V kegljanju pa so potrdili tradicijo kranjskih kegljačev, ki osvajajo prva mesta na raznih športnih igrah. Dosegli so rezultat 378 ki fljev ter s tem osvojili edino prvo mesto za Gorenjski tisk na 13. letnih igrah grafičarjev. Rezultati: Gorenjski tisk 378, Kartonažna tovarna 375, Ljudska pravica 257, Mariborska tiskar- na 339, Celjski tisk 337, Delo 329, Pomurski tisk 258, Mladinska knjiga 257 kegljev. pa so odigrali zadnji u»« — ^ v nedeljo dopoldne. — Boibe_ bile zelo ostre, ker so bila štva precej izenačena. Rezultati: predtekmovanje^^ Kartonažna tovarna : Pomu tisk 2:2; četrtfinale - Ml'"vi ska knjiga : Celjski tisk ' (ena letmetrovke 5 : 4), Delo: renjski tisk 1 : 0, Mariborska^ skarna : Kartonažna tovarna w Ljudska pravica : Primorski 3:0; polfinale - Delo : Majska knjiga 2:1, Ljudska Pr „ ca : Mariborski tisk 2 : li „s|d — Mladinska knjiga tisk 8 : 0, Ljudska pravica i 4 : 2. tkatilountU ŽE TRETJIČ NAJBOLJŠI KRANJ, 28. avgusta — S finalnimi srečanji v nogometu so te danes končala tekmovanja na 13. letnih športnih igrah grafičarjev Slovenije. Ekipni zmagovalec je letos ie tretjič zapored Mariborska tiskarna, ki |e v vseh panogah dosegla solidne rezultate, mimo tega pa osvojila itiri prva, tri druga in eno tretje mesto. Precejšon napredek je pokazala tudi ljubljanska Kartonažna tovarna, saj se jo z osmega mesta povzpela na odlično tretje mesto v končni raz- vrstitvi. Pohvalimo pa lahko |jj domačo ekipo Gorenjskega jo bila na igrah v Kopru š« x* letos pa jo osvojila sedmo „« VRSTNI RED: Mariborska ti«* .r 271, Mladinska knjiga 254, K ^ nažna tovarna 233,5, Celj*k yjC» 225, Delo 213, Ljudska Pr' k| 200,5, Gorenjski tisk 188, P°J'| tI)i-tisk 187, Primorski tisk H 7, D kova tiskarni 77, Tomšičeva »'* 37, Triglavska tiskarna 26 t««"^ L STRI