Osebne vesti
VISOKO NEMŠKO ODLIKOVANJE ZA PROF. DR. F. COPFA
Srečko Herman
Predsednik Zvezne republike Nemčije gospod Rau je 4. oktobra 2002 odlikoval z visokim nemškim odlikovanjem križem za zasluge prvega reda prof.dr.Franca Copfa. Odlikovanje mu je bilo izročeno konec januarja letos. Prof.Copf je dobil odlikovanje za posebne zasluge za svoje dolgoletno zdravniško in raziskovalno delo v Nemčiji.
V F RIJ IHU>JÜMJk\LIM^
iti si m nt p umj
lirpvil» ■■■ - iijutnii" i i nniKi
DA^ ^ F ^ II R^lín -.K.LLI f.
...L .......-v_
¡¿^„■Jd..
Prof. Copf je bil rojen 6. 3. 1931 v Šmarju pri Jelšah. Gimnazijo in maturo je napravil v Mariboru, študij medicine pa v Ljubljani, kjer je promoviral junija 1956. Po opravljenem stažu je specializiral kirurgijo in opravil specialistični izpit leta 1963. Dve leti je nato delal še na Oddelku za plastično kirurgijo v Mariboru pri prof. Janžekovičevi. Leta 1965 je odšel v Švico in je bil najprej v kantonalni bolnišnici v Sant Galenu, nato pa od leta 1968 do 1971 na privatni kliniki v St. Moritzu. Nato se je za dve leti vrnil domov in bil od leta 1971 do 1973 predstojnik Kirurškega oddelka bolnišnice na Jesenicah. Leta 1973 je nato odšel v Nemčijo v Stuttgart, kjer je delal v različnih bolnišnicah, nato pa tudi na lastni privatni kliniki. Njegovo glavno zanimanje so bile endoproteze kolka pa tudi ostalih sklepov. Skupaj s prof. Liersejem je načrtoval in odkril t. i. hidrodinamični princip v kosteh, ki ga še danes raziskuje. Na podlagi teh ugotovitev sta s prof. Holzem skonstruirala posebno endoprotezo. Ker je bilo vlivanje teh endoprotez zelo zapleteno, je sistem spremenil tako, da se endoproteze iz titanija sedaj kujejo v Zrečah. S prof. Küsswetterjem iz Tübingena in s prof. S. Hermanom iz Ljubljane je skonstruiral novo cementno endopro-tezo, ima pa tudi več patentov za endoproteze prstov in aceta-bula. Kljub upokojitvi pred enim letom še vedno snuje nove konstrukcije, predvsem pa naprej raziskuje hidrodinamičen sistem v kosti.
K visokemu odlikovanju mu kolegi prisrčno čestitamo.
Nekrologi
IN MEMORIAM
PRIM. MARJAN DRNOVŠČEK, DR. MED., SPEC. GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA
7. 1. 1940 DO 16. 1. 2003
Iztok Takač
16. januarja 2003 je umrl naš sodelavec, prijatelj in učitelj, specialist ginekologije in porodništva ter dolgoletni predstojnik Oddelka za porodništvo Splošne bolnišnice Maribor prim. Marjan Drnovšček, dr. med.
Čeprav se je pred kratkim po dolgoletni uspešni poklicni življenjski poti upokojil, je bil prim. Marjan Drnovšček, dr. med., kljub zahrbtni bolezni še vedno poln delovnega zagona in optimizma.
Zato nas je smrt, ki je prišla le nekaj dni po njegovem 63. rojstnem dnevu, še toliko bolj prizadela.

Prim. Marjan Drnovšček, dr. med., se je rodil 7. januarja 1940 v Rušah. Tam je tudi končal osnovno šolo. Leta 1958 je končal gimnazijo v Mariboru, nakar ga je večna želja po znanju vodila na študij medicine v Ljubljano. Na Medicinski fakulteti je deloval kot funkcionar Zveze študentov. Po zaključku študija ga je življenjska pot vodila v Litijo, kjer je 1. aprila 1964 nastopil svojo prvo službo kot zdravnik splošne medicine v Zdravstvenem domu. Naslednje leto se je zaposlil v Zdravstvenem domu Ruše, vendar ga je nemirna želja po delu v ginekologiji in porodništvu gnala naprej, tako da se je 1. 2. 1966 zaposlil na Oddelku za porodništvo Splošne bolnišnice Maribor. Življenjske sanje so se mu uresničile, ko je po preteku takrat obvezne triletne delovne dobe v zdravstvenih zavodih 26. 3. 1968 prejel odločbo o specializaciji. Na Ginekološki kliniki v Ljubljani je 10. 6. 1971 pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval prof. dr. Franc Novak, opravil specialistični izpit in pridobil naziv specialist ginekologije in porodništva. S tem se je tudi formalno pričelo njegovo dolgoletno in uspešno delo specialista porodničarja v Splošni bolnišnici Maribor. Poleg obsežnega strokovnega dela je opravljal tudi dolžnosti predsednika Sindikalne organizacije Splošne bolnišnice Maribor. Bil je tudi član Republiškega odbora Zveze sindikatov družbenih dejavnosti, kakor tudi član Občinskega sindikalnega sveta. Kot predsednik je deloval v pripravljalnem odboru občinskega Sveta zdravstvenih delavcev in bil član Sveta zavoda ter Izvršilnega odbora Splošne bolnišnice Maribor.
Tudi na strokovnem področju je prim. Drnovšček izstopal kot izjemen poznavalec svoje stroke. Sodeloval in predaval je na številnih mednarodnih strokovnih srečanjih tako doma kot v
tujini. Izšolal je tudi celo vrsto sodelavcev, med katerimi so danes mnogi priznani in v svetu uveljavljeni strokovnjaki. Ob vseh naštetih dejavnostih in obveznostih sta ga nemiren življenjski duh in želja po strokovnem napredku gnala naprej, tako da je na Medicinski fakulteti v Zagrebu vpisal podiplomski študij Javnega zdravstva in epidemiologije, ki ga je končal julija 1977.
Na podlagi njegovih osebnostnih kvalitet ter strokovnih in pedagoških dosežkov ga je Delavski svet temeljne organizacije združenega dela varstvo žena in otrok 15. 5. 1978 prvič imenoval za predstojnika Oddelka za porodništvo Splošne bolnišnice Maribor. Zahtevno funkcijo predstojnika oddelka je prim. Marjan Drnovšček, dr. med., opravljal celih dvajset let, to je do leta 1998, ko je bil imenovan za svetovalca na Oddelku za porodništvo.
V	teh dvajsetih letih njegovega poklicnega delovanja kot porodničarja in predstojnika Oddelka za porodništvo se je aktivno angažiral na številnih področjih in skušal zagotoviti optimalne pogoje za oskrbo nosečnic, porodnic in rojstvo otrok. Pod njegovim vodstvom je mariborski porodnišnici uspelo izboljšati kazalce reproduktivnega zdravja prebivalstva. S svojo vizijo prihodnosti je uspešno reorganiziral oskrbo novorojenčkov, kar je pripomoglo k boljšemu zdravju in počutju rojenih otrok ter njihovih mater. Skrbel je za uvajanje novih diagnostičnih in terapevtskih metod, kot so: nadzor ploda v nosečnosti, določanje hiperurikemije v nosečnosti, program odkrivanja in zdravljenja intrauterinega zastoja rasti ploda, preprečevanje prezgodnjega poroda, oskrba otrok z nizko porodno težo, preventiva prematurnosti in dismaturnosti, kakor tudi podpiral intenzivno rabo ultrazvoka v porodništvu in neo-natologiji.
Šele danes, ko se soočamo z navidezno nepremostljivimi ovirami pri našem vsakodnevnem delu, se lahko zavedamo njegove izjemne vloge pri izgradnji nove porodnišnice. Ogromno znanja, volje in truda je vložil v ustvarjanje prepričanja širše javnosti, da novo porodnišnico potrebujemo, in da z njeno izgradnjo ne moremo odlašati v nedogled. Njegov življenjski cilj, izgradnja nove porodnišnice, je bil tudi njegov življenjski projekt, za katerega realizacijo smo mu vsi sodelavci, kakor tudi prebivalke in prebivalci Maribora iz srca hvaležni. Tudi po upokojitvi leta 2000 se je prim. Marjan Drnovšček, dr. med., rad vračal k svojim sodelavcem in se posvečal svojim bolnicam. Redno je delal v ginekološki ambulanti in med sodelavce ter bolnice vnašal njemu lastno radost in vedrino. To je delal tudi kasneje, kljub že načetemu zdravju, ki ga je pričela izpodjedati zahrbtna bolezen. Kot že neštetokrat prej, ko je plul skozi neurja in nemirno morje, se je z njo ob pomoči svojih najdražjih pogumno spopadel. Vendar je bila narava tokrat neprizanesljiva in kot vedno močnejša. Kot tako jo je naš cenjeni sodelavec in prijatelj dobro poznal in vedno spoštoval.
Kot človek je bil prim. Marjan Drnovšček, dr. med., očarljiv, vedno poln duhovitih misli in vedrega duha. Še tako kritična situacija ga ni vrgla s tira, saj je vedno ohranil mirno kri in nastalo zadrego, ki jih v porodništvu ne manjka, uspešno rešil. S svojim pomirjevalnim duhom je znal ublažiti vsako napetost med zaposlenimi in umiriti ozračje. Na Oddelku za porodništvo Splošne bolnišnice Maribor je dominiral kot dobrodušen, a venomer pokončen, pravičen in sila pošten pater familias.
V	zasebnem življenju je bil človek sonca - neskončno je ljubil morje, sonce in življenje. In morda se mu je narava želela vsaj nekoliko oddolžiti za kruto usodo s tem, da ga je s sončnim pozdravom pospremila na njegovi zadnji poti v rodnem kraju.
Prim. Marjana Drnovščka, dr. med., smo spoštovali in cenili kot izjemno velikega človeka in kot takega ga bomo ohranili v trajnem in neizbrisnem spominu.
Nove knjige
PRIKAZ
Anatomija in fiziologija
Štefan Plut: Anatomija in fiziologija človeka. Učbenik. Strokovni in metodično-didaktični pregled: doc. dr. Tomaž Amon in mag. Urška Ogrinc. Jezikovni pregled: Nuša Radinja, prof., in Jelka Makoter, prof. Ilustracije: Tomaž Amon. Oprema: Simon Kajtna. Oblikovanje: Meta Škrabar. Izdala in založila DZS, d.d. Ljubljana 2002. Prva izdaja, prvi natis. 216 strani, format 29 x 20,5 cm, številne barvne ilustracije, broširano.
Avtor prim. mag. sc. Štefan Plut, dr. med., zapiše v svojem predgovoru: »Učbenik Anatomija in fiziologija človeka je bil napisan z namenom, da bi se dijaki srednjih zdravstvenih šol na enem samem kraju seznanili z zgradbo in delovanjem človeškega telesa. Posamezna poglavja so najprej strokovno razčlenjena po logičnem zaporedju od anatomske in histološke zgradbe do funkcije organov. Pri tem so omenjene tudi nekatere najpogostejše bolezni. V povzetku vsakega poglavja so nanizana le najpomembnejša dejstva, ki jih mora obvladati vsak zdravstveni delavec. Na koncu vsakega poglavja je dodan še seznam vprašanj. Tako ima vsak dijak možnost, da si s svojim lastnim načinom učenja pridobi potrebno teoretično znanje. - Gradivo in tudi ustrezne slike sem izbral iz zadaj navedene literature, pri tem pa sem upošteval osnovno znanje, ki so si ga dijaki pridobili že v 7. razredu osemletne osnovne šole oziroma v 9. razredu devetletne osnovne šole pri učenju biologije. Uporabljal sem slovenske in latinske strokovne izraze, navedel korene besed in tako skušal pojasniti pomen izraza. - Strokovna raven vsebine učbenika je primerna podlaga za učenje in razumevanje kliničnih predmetov in nege. Na podlagi znanja o zgradbi in funkciji organskih sistemov bo vsak lahko še bolj zavedno opravljal svoj poklic na katerem koli delovnem mestu v službi zdravstvenega varstva, bodisi v bolnišnici ali v ambulanti. Poleg tega ima vsak zdravstveni delavec s spoznavanjem vsebine učbenika tudi možnost razširjanja teoretičnega znanja na specialnem področju svojega dela.«
Vsebina knjige ima naslednja poglavja, ki so v učbeniku razčlenjena v podpoglavja: Zgodovina anatomije in fiziologije. Anatomska zgradba telesa. Celica. Tkivo. Homeostaza. Skelet. Mišičje. Koža in druge telesne površine. Živčevje. Čutila. Žleze z notranjim izločanjem. Kri. Obtočila. Dihala. Prebavila. Izločala. Spolovila. Razmnoževanje človeka. Knjigo zaključita Pojmovnik strokovnih medicinskih izrazov ter Literatura.
Avtor učbenika se je rodil 5. 2. 1928 v Ljubljani, kjer je opravil vse šolanje in bil promoviran za doktorja celokupne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani 4. 4. 1953. Želja po nadaljnjem študiju pediatrije se mu je uresničila 1. 3. 1955, ko je bil sprejet na delovno mesto prvega pediatra v Splošni bolnišnici Jesenice s tem, da mu je ta omogočila specializacijo na Pediatrični kliniki, ki jo je zaključil 27. 4. 1959. V tem času je po adaptaciji prostorov opremil in organiziral nov otroški oddelek bolnišnice, da je lahko takoj začel z delom, h kateremu pa je spadalo še pregledovanje novorojenčkov v porodnišnici in otrok na kirurgiji pred operacijo. Še isto leto je razširil delo dotedanje jeseniške posvetovalnice za dojenčke v otroški dispanzer. Opravil je ogromno dela na uvajanju modernega pristopa do zdravstvenega varstva otrok ob takratnem splošnem pomanjkanju in tudi ob pasivnem odporu raznih, celo odločujočih faktorjev do nove organizacije otroškega varstva, verjetno zaradi prehitro nastopajočih sprememb. Umrljivost dojenčkov je bila tedaj na Jesenicah visoka. Prva tri leta je bil za vse sam, podnevi in ponoči ter brez dopusta. Šele po tem se je začela kadrovska situacija zboljševati tudi s pomočjo Pedi-