Štefan Jerko:
Torka
Vstarih dobrih časih je bil skoraj glavni pridelek našega gorenjskega kmeta lan,  iz  katerega je napravljal  prejo  in nato trpežno  platno. fci je bilo znano širom domovine in tudi preko njenih mej. Ob dolgih /jmskih večerih so se v prostorni družinski sobi zbrale predice in začulo fe je prijeino brnenje kolovratov. Od nekdaj je bila pa navada, da je na Kvatrne večere to delo počivalo. To pa radi tega, ker je bilo med ljudmi
razširjeiio mneuje, da pride v hišo Torka in tu strašno rogovili. Predrznež ali predrznica, ki bi si upal na ta večer presti, bi bil celo v nevarnosti za svoje življenje.
Pri nekein kmetu so imcli predice, ki so — kakor po navadi — tucl.i ta večer dosti govorile. Pogovor je nanesel na strahove in seveda tudi na Torko. Hišni hlapčič se je delal pogumiiega in se bahal, da se upa tndi na kvatrni večer presti. Vsi so ga zavračali in mu pobijali predrzno liaraero, toda on je vztrajal pri svoji trditvi.
Res, drugi večer, ki je bil kvatrni, je hlapčič pridno sukal kolo, in nii se je vidno kopičila na vretencu. Bilo je že precej pozno, morda dva-najsto uro, ko se hlapčiču nenadoma zamajejo tla pod nogami in neznan šum in ropot se bližata. Hlapčiča spreleti groza in mrzel pot mu stopi ua
125
čelo. Hišna vrata se škripaje odpro. Kot bi trenil, skoči hlapčič na klop in zleze na peč. V teni je že vstopila Torka in z grozečim pogledom zrla po biši. Bila je prikazen sloka in visoka, da je morala biti v nizki hiši globoko sklonjena. Hlapčič je od strahu skoraj skoprnel. Stisnil se je v teinni kot na peči in se odel čez glavo. Torka se je vsedla >;a kolovrat in pričela presti. Predla je pa tako, da so letele iskre od kolovrata in razsvetljevale hišo kot najbolj svetla luč. Hlapčič je ždel na peči pre-strašen, da ga je mrzel pot oblival. Dolgo časa je trajalo, da se ni upai pogledati na grozno gostinjo. A ko je eiikrat Ie pogledal po strašni že»i, ee je vlegel nazaj tako nerodno, da je z glavo butil ob peč. Ta udarec se je slišal po vsi hiši. Žena ob kolovratu je postala pozorna in je mahoma ustavila kolovrat. Hlapčič si je bil v svesii, da inu je napočila zadaja ura. zlasti še, ko je začutil na sebi velike močne roke, ki so pričele trgati obleko raz njega. Napol v zavesti je jel moliti — in tedaj je pri farni <-erkvi zazvonilo dan in Torka je izginila. Ko bi bil hlapčič vzbudil Torko iz zamišljenosti samo par trenutkov prej, bi ga bila raztrgala na drobnc kosce. še drugi večer ves bled je pravil družini svoj nočni dogodek. Po tem so predice še vestneje praznovale kvatrne večere.