1919 e 1994
Slovenija 1994
Sreda, 9. november
100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS. 6 DEM. 6 CHF. 3 USD. 18 SEK. 6 AUD. 3660 ITL
Št. 45 Leto XXVIII
NOV*
DOBI
Celje - skladišče
III 127/1994
5000001680,45
C0B1SS o
_________________________.___________________________% "
100 SIT
2
Forum
Iz vsebine:	
Treba je naprej	stran 2
Še enkrat o težavah na mejnem prehodu Dolga vas	stran 4
Prodajalcem slovenske zemlje	stran 5
Drugi apel slovenskemu narodu	stran 6
0 pravičnikih in krivicah	stran 7
Janez je ukradel milijon SIT	stran 8
Deklaracija o pravicah duševno bolnih stran 9	
Partnerstvo za mir in Slovenija	stran 10
Nič ni novo pod soncem	stran 12
Stanko Batič: Tako mislim - Zažgali	
smo Balkan - skrijmo se v Evropo	stran 15
Tajni agent Cefizelj Reformacija človekovega mišljenja	stran 17
(Ob dnevu reformacije)	stran 18
Svoboda ima ceno	stran 21
Babica s tisoč otroki	stran 22
Tuaregi so Čefurji	stran 24
Glasba: Satanictechno	stran 26
Glasbena matica	stran 30
Intervju z vampirjem	stran 32
Brezčutni diktator	stran 34
Drage dojke	stran 35
Muce 1994	stran 42
NEW AGE NEUE EPOCHE	NOVA
HOBO JJOBA NOUVELLE EPOQUE	DOBA
KOHA RE	
Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever	
V. d. glavnega urednika: Milan Meden	
Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler	
Ilustracije: Miss Take	
Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in	
izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje,	
Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje	
Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje	
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o.	
Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo.	
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK,	
Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL	
Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek	
od prometa proizvodov	
Treba je naprej
Stranka, ki se imenuje krščanska, je kljub nasprotovanju redkih razumnih članov na svojem kongresu sprejela program, ki ga je predsednik ZL upravičeno ocenil kot “poskus spreminjanja zgodovine, zanikanje narodnoosvobodilnega in celotne rehabilitacije narodnega izdajstva”. Dogodek mu je bil “škandal mednarodne razsežnosti”. Skoraj istočasno je cerkev prevzela Tavčarjev dvorec na Visokem. S tem simboličnim dejanjem je izzivalno poskušala potrditi zmago nad protiklerikalizmom. S tema dejanjema je tisti del “krščanstva”, ki je daleč od Kristusovega nauka, vrgel rokavico v obraz narodu in vsej napredni javnosti. Maske so odpadle in spet stojimo pred duhovi klerofašizma. Še tretji dogodek se je zgodil istočasno: “krščanski” zunanji minister je s svojim ravnanjem ogrozil slovenskost Primorja in se spustil zaplesti v zanke italijanskega iredentizma in fašizma. Še en primer, ki potrjuje, da smo spet tam, kjer smo mislili, da ne bomo nikoli več: pred kolaboracijo z največjim mračnjaštvom.
V času, ko je nespamet privedla slovenski narod v skrajno nevaren položaj brez zavarovanega hrbta, so zdaj storili dejanja, ki vodijo v popoln razkol. Zavrgli so vse krinke in leporečje o spravi.
Zgodovinska dejstva nam pošastno rišejo usodne stalnice:
1.	Borut - Odilo.
2.	Hren: poboj reformatorjev, rušenje njihovih cerkva, sežig slovenske knjige.
3.	Šušteršič - Habsburg.
4.	Natlačen - Grazioli - Mussolini.
5.	Rožman - Roesner - Hitler.
6.	“Krščanska vrhuška” - Haider - Fini - Habsburg - Kohl.
Vse to je bilo storjeno ob tihi, nevedni podpori tištih vernikov, ki še niso spoznali, da jih vplivni vodilni krogi v cerkvi in v tako imenovani krščanski demokraciji vodijo stran od vere. Storjeno je bilo ob nezavedni podpori številnih res narodnih duhovnikov in naivnih vernikov, ki vzbujajo zaupanje, katerega pa je “vrhuška” sproti preobračala v zaupanje vanjo.
Potrjuje se staro spoznanje, da se dobro v okviru zla ne obnese, ker se še samo spreminja v zlo, ko zlu nehote pomaga: postane vaba, na katero se lovijo prostodušni ljudje. Zaradi tega se ob večtisočletnem izkustvu, kako to gre, moramo vprašati, kaj počnejo pošteni teologi v organizaciji, ki ni nikoli vodila k veri, najmanj pa ne takrat, ko je postala državna in se spremenila v zaukazano enoumje. Kaj tam počne Kueng in nekateri od teologov osvoboditve, ki so pošteno mislili, da delajo za osvoboditev človeka? Kaj še toliki drugi pošteni duhovniki in redovnice, ki še imajo svojo voljo in dostojanstvo? Kaj je storil Kocbek, ko se je znašel v enakem položaju leta 1941 - je molčal?
Spet je čas, ko bo treba osvobajati narod lažnih dušebrižnikov, ko bo treba zares osvoboditi vero od pačenj preteklosti, in ko bo v tem skupnem naporu treba osvobajati človekovo delo in dostojanstvo pred diktatom Trga, Evrope in Novega svetovnega reda. To pa tako, da ne zdrsnemo v novo suženjstvo, suženjstvo državnih, ideoloških, narodnih in drugih malikovanj in dogmatizmov.
Pri tem je treba vedeti: Francosko revolucijo ocenjujemo po simboličnem pomenu zavzetja Bastilje in ne po giljotinah, Maratih in Robespierrih. Tudi moramo vedeti, da usoda pobitih slovenskih reformatorjev, kmečkih upornikov in rodoljubov v prvi vojni in med NOB nikoli ni isto kot usoda mrtvih kvislingov.
Reformacija je zastala na pol poti.
Revolucija je zastala na pol poti.
Osvoboditev je zastala na pol poti.
Treba je naprej!
Dr. Jurij Zalokar
Forum
3
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE CELJE
^7 veza združenj borcev in
//^udeležencev NOB je nestrankarska organizacija. Programska usmeritev politične organizacije krščanskih demokratov pa je izključno vaša pravica. Vanjo ne bi posegli, če ne bi na kongresu, očitno po polemični razpravi, sprejeli oceno obdobja 1941-1945, kot obdobje “krvave revolucije” in ne narodnoosvobodilne vojne. S tem ste grobo posegli v zgodovino in jo podredili svoji politični, strankarski orientaciji.
Naj vam javno sporočimo, da ste globoko užalili znaten del članov naše organizacije. Naše sodelovanje v oboroženem uporu zoper okupatorja in njegove pomagače je resda bilo krvavo. Takšna je pač vojna, ki nam je bila vsiljena s sovražniki ali bili, večinoma zaradi izdajstva ujeti, zverinsko pobiti, ustreljeni, obešeni, obglavljeni. Mnogi Slovenci, med njimi velika večina kmečkega prebivalstva ter številni duhovniki, pa so bili izseljeni, odpeljani nasilno v koncentracijska taborišča smrti ali ustreljeni kot talci, ker so soglašali z OF ali aktivno sodelovali v njej. In kolikor je bila krvava, kot jo pojmujete vi, so bili njene žrtve okupatorski zavojevalci in zvečine kolaboracionalisti in izdajalci.
Tudi o revoluciji lahko govorimo pritrdilno. Bila je! Borci in udeleženci NOB smo namreč verjeli v izgon okupatorja in v življenje, ki bo po končani vojni moralo postati boljše, človeka vredno. Oboje je globoko v sebi nosila večina, ki je dobro vedela, kaj sta jim nudila bivša kraljevina Jugoslavija in kaj so ji nudili protiljudski režimi, strankarska razdvojenost in izdajstvo njihovih vodilnih garnitur na Slovenskem. Naj vam bo končno jasno, da o revoluciji, kakor jo pojmuje vaša stranka, nismo (zopet v večini) razmišljali. Slutili pa smo, da bo po porazu nacizma nastopilo obdobje drugačne, boljše vladavine. In to je hrabrilo našo misli o boljšem življenju po vojni,
ko združeni z zavezniki zanesljivo zmagamo.
Zato predlagamo, svetujemo! Ne žalite in ne sramotite vsaj tistega dela borcev in udeležencev NOB, ki so bili verni, se udeleževali cerkvenih obredov, kakor in kjer je to v vojnih razmerah mogoče, in ki so tudi danes člani ali somišljeniki vaše stranke. Vsi pa smo bili borci in udeleženci narodnoosvobodilne vojne in ne “krvave revolucije”.
S takšno programsko usmeritvijo vaše stranke, kakršno ste sprejeli, zanesljivo ne prispevate k narodni spravi. Očitno vam je potrebna le v nekdanji “ljubljanski pokrajini”. Pri nas na Štajerskem takšne sprave ne potrebujemo. In prav zato odklanjamo vaše ravnanje, saj po stari logiki političnega mešetarjenja, poskuša vnesti in vnaša razdor in mržnjo do drugače mislečih v slovenskem narodu. Bližnje volitve vam bodo to obilo povrnile. Glasov “krvavih revolucionarjev", njihovih potomcev in somišljenikov, najbrž ne boste dobili.
Sprejeto 25.10.1994 na seji Izvršnega odbora občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Celje.
Risto Gajšek, predsednik
PRIPOROČILO
/"Abmočni Svet Neodvisnih Sindikatov Slovenije obvešča Zavod za zaposlovanje, da podjetje FMF Inteniring d. o. o., v lasti Emila MLAKARJA, krši osnovna načela, norme in minimalne standarde v zvezi z zagotavljanjem pravic, ki izhajajo iz vsakega sklenjenega delovnega razmerja.
Podjetje ni sposobno izplačevati zajamčenih plač zaposlenim delavcem, če se omejimo na minimum minimumov. S sklenitvijo delovnega razmerja pri omenjenem podjetju so delavci oškodovani že na začetku in zavedeni z obljubami s strani lastnika.
Apeliramo na pristojne ljudi Zavoda, da ne pošiljajo brezposelnih v omenjeno podjetje, ker Emil Mlakar ne izvaja politike zaposlovanja, ki jo je zastavil,
ampak izkorišča sistem, ki mu omogoča pridobivanje ugodnosti za zaposlovanje oz. za vlaganje v nerazvito območje, pri njem zaposleni delavci (omejil se bom samo na naše članstvo “zaposleno v proizvodnji”) pa so porinjeni v brezizhoden položaj, ko jih ne morejo zaščititi niti pristojne institucije in jih delodajalec izkorišča hujše od najslabših kapitalistov z začetka stoletja. Delavci so zaradi zaposlovalnih igric Emila Mlakarja ujetniki sistema, ko na eni strani morajo ustreči Zavodu in sprejeti ponujeno delo, na drugi strani pa služijo delodajalcu za krinko njegove “pridobitne dejavnosti”, in kar je najlepše, od tega nimajo nobene koristi.
Zato še enkrat prosimo, da v primeru omenjenega delodajalca ustrezno korigirate politiko zaposlovanja, eventuelnim interesentom zaposlitev odsvetujete, saj so v nasprotnem primeru prepuščeni sami sebi, brez kakršne koli pomoči.
Predsednik Območnega
sveta NSS Ptuj Zdenko Kolar
IZJAVA
TVTARODNI DEMOKRATI
1 obžalujemo, da državni zbor ob izvolitvi 53 sodnikov s trajnim mandatom ni prisluhnil glasu opozicije, ki je predlagala, da bi sodni svet kot predlagatelj izvolitve sodnikov moral spoštovati vse določbe zakona o sodniški službi, zlasti določbo, da sodniki v preteklosti v sodnih postopkih niso kršili človekovih pravic. Tako so pač izvoljeni sodniki po volji vladajoče koalicije in ne po kriterijih, ki jih določa zakon o sodniški službi.
Pri izvolitvi gre za nagrado, ki jo partija podeljuje svojim najbolj zvestim podanikom. Sodišča so delovala v funkciji zaščite komunističnega režima. Do prvih svobodnih volitev v letu 1990 so bili sodniki najboljši kader, ki je izpolnjeval voljo partije. Ob preobrazbi družbene ureditve po letu 1990 se je začelo divje lastninjenje, ki ima po podatkih za posledico 130.000 brezposelnih delavcev in oškodovanje družbenega premoženja za več kot štiri milijarde ameriških dolarjev. Divje lastninjenje je projekt partije, ki ga ob avtonomnem in neodvisnem sodišču ne bi bilo mogoče izpeljati, zato Narodni demokrati ne verjamemo v neodvisnost sodstva. Partija se je potrudila pri izvolitvi vseh sodnikov tudi zaradi zaščite vseh udeležencev v orožarskih aferah v upanju po nadaljevanju uspešnega sodelovanja. Nagrada pa je prišla prav iz državnega zbora. Narodni demokrati se po svojih močeh zavzemamo za odpravo te sprege med partijo in sodstvom, vendar v tem trenutku lahko dajemo ljudem le upanje, da bo po naslednjih volitvah drugače. Prizadevali si bomo za uresničitev ustavne določbe, ki omogoča neodvisnost sodstva, tako da ta ustavna določna ne bo le mrtva črka na papirju,
Narodni demokrati predsednik Marjan Vidmar
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
KUPON NOVF. DOBF. za 10% popust
...PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV... od ponedeljka do petka
Forum
ŠE ENKRAT 0 TEŽAVAH NA MEJNEM PREHODU DOLGA VAS PRI PRESTOPANJU TOVORNIH VOZIL
T\Ja Radiu Slovenija - val
1. xj 202 je bila v sredo dopoldne, dne 26. oktobra 1994, kontaktna oddaja o težavah, s katerimi se srečujejo šoferji tovornih vozil pri prestopu državne meje na prehodu Dolga vas, kakor tudi o smereh reševanja teh nevzdržnih razmer.
Po končani oddaji me je poklicalo precej naših članov in mi predlagalo, da naj kot udeleženec te oddaje strnem povedane misli v javno pismo slovenski javnosti in pristojnim državnim organom. Zato bom to storil v teh nekaj vrsticah.
O problematiki nenormalnih zastojev tovornih vozil na mejnem prehodu z republiko Madžarsko v Dolgi vasi, člani Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije opozarjajo pristojne državne organe že od leta 1992 dalje. Tako je bilo o tem govora na 26. redni letni seji skupščini dne 20. junija 1992, nato na 27. redni letni skupščini dne 24. aprila 1993, na 3. državnem srečanju šoferjev, avtomahanikov in vseh delavcev v prometu v Republiki Sloveniji dne 31. julija 1993 na Rogli ter na 28. redni letni volilni skupščini dne 7. maja letos. Seveda pa je o teh problemih naše članstvo tudi zelo obširno razpravljalo na svojih rednih letnih občnih zborih in konferencah. Pripomniti moram, da so na vseh teh skupščinah naše Zveze vedno sodelovali predstavniki Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije, Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in drugih institucij, kjer so lahko neposredno slišali zelo ostra opozorila naših članov. Tako je na primer predsednik naše zveze g. Janez Dolenc v svojem poročilu na letošnji skupščini jasno povedal tudi naše stališče o tej problematiki, in sicer: “Vozniki tovornjakov pri
prehodu slovensko-madžarske meje na prehodu dolga vas čakajo na prestop meje po 8 in več ur in to zaradi neurejene cestne infrastrukture, brez ovinkarjenja pa lahko rečemo, da tudi zaradi slabe organizacije dela pristojnih služb na obeh straneh meje na tem mejnem prehodu. Številni najavljeni ukrepi naših državnih organov še niso v reševanju tega perečega problema pokazali nobenih sadov.”
To dejstvo pa je potrdil tudi zadnji obisk madžarskega ministra za promet, zveze in vodno gospodarstvo g. Karoly Lotz-a pri slovenskem ministrstvu za promet in zveze g. Igorju Ume-ku, kjer smo v časopisju zasledili, da sta ministra tudi govorila o razmerah na mejnem prehodu Dolga vas. Skupaj sta ugotovila, da naj bi uskladili dejavnosti z organi, ki so za prehod odgovorni (Ministrstvo za notranje zadeve in finance, carina, sanitarna in veterinarska inšpekcija), da bi pospešili administrativne postopke, ki zavirajo hiter prehod meje.
Teh ugotovitev smo v naši Zvezi zelo veseli, saj potrjujejo upravičenost vseh naših opozoril o tej problematiki.
Povedati moram tudi to, da je naša Zveza od leta 1975 članica Združenja poklicnih šoferjev Evrope s sedežem v Strass-bourgu. Tako so nas delegati na letošnjem 22. kongresu poklicnih šoferjev Evrope v Innsbrucku, dne 22. maja jasno opozorili in vprašali, kaj je država Slovenija do sedaj storila za večjo pretočnost cestnega tovornega prometa na tem mejnem prehodu, saj se šoferji dobesedno mučijo. Prav tako so nas ostro opozorili tudi na zasedanju Predsedstva združenja poklicnih šoferjev Evrope, ki je bilo v soboto 22. oktobra na Bledu. Po njihovem mnenju je skrajni čas, da se te razmere izboljšajo, seveda pa pravijo, da s takšno organizacijo prestopa tega mejnega prehoda, Slovenija ne bo hitro stopila v Evropo.
Seveda pa nas zelo čudi, da o razmerah na tem mejnem prehodu ni bilo do sedaj nič konkretno rečeno v Državnem zboru Republike Slovenije, v katerem so na dnevnih redih vse mogoče afere. Po našem mne-
nju je trenutno to največja afera in nacionalna sramota, ki se tiče sedanjosti in prihodnosti. Pričakujemo, da bodo poslanci tudi o tej problematiki že enkrat jasno spregovorili in zahtevali od pristojnih državnih organov takojšnje- ukrepanje za ureditev teh nevzdržnih razmer na tem mejnem prehodu.
Stane Inkret Sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije
SOCIALNO KRILO SKD DELUJE V STRANKI IN ZA STRANKO
nanost ne ve, filozofija more, politika ne zadostuje... In kaj potem? Vreči puško v koruzo? Ne: česar politika ne zmore danes, bo morda zmogla jutri. Ali nismo venomer poudarjali, da je upanje ne nepomemben del našega življenja? Vendar upanje, ki ne razočara.
Po naši Ustavi je Slovenija ne le pravna, ampak tudi socialna država. Zavedajoč se mnogih socialnih problemov, se Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov, ki je bilo ustanovljeno 20. julija 1993 z ugotovitvijo Sveta SKD, da program krila ni v nasprotju s programsko usmeritvijo SKD, zavzema predvsem za to, da bi se dalo več poudarka uresničevanju socialnih delov strankinega programa. Zato je Socialno krilo stranki lahko kvečjemu v pomoč in oporo, druge različice ni in je tudi ne sme in ne more biti.
Krilo stranko torej podpira: manjšinsko mnenje v zunaj-programskih zadevah (npr.: sprejem ali nesprejem dvojnega državljanstva...) si krilo lahko lasti, torej ne v okviru osnovnih programskih smernic. Sprejete strankine sklepe podpira brez pridržka. Manjšinska mnenja izraža znotraj in ne zunaj stranke. Socialno krilo potemtakem pomeni krepitev notranje demokracije v stranki. Svoje predstavnike v strankinih organih želi imeti zato, da bi prišlo do hitrejšega in učinkovitejšega uresni-
čevanja strankinega socialnega programa.
V nasprotju s toliko drugimi religijami krščanstvo, iz katerega etike se napaja ali naj bi se duhovno napajala naša stranka, dejansko ne trpi kompromisov: daleč od tega je, da bi oznanjalo, resigniranost, vdanost, -kakor mnogi mislijo - temveč oznanja upor. Ne zanika smrti, je ne podcenjuje, ne domišlja si, da bi jo zatrlo s svojimi močmi: premagati jo hoče s podarjeno in vsemogočno božjo močjo. Ne imenuje zaman dramatičnega končnega srečanja s smrtjo agonija, to je “bojevanje”, “boj”. Zapoved “ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe” pa se v krščansko demokratski politiki in politiki sploh glasi drugače: sebi moramo namreč bolj privoščiti, da bi zmagali na volitvah, kakor političnemu bliž-njiku. Kje pa je potem, v matematičnem jeziku bi rekli “presek” krščanstva s krščansko demokracijo? Ker je vsak človek nepopoln, torej tudi kristjan, slednji ne “igra" dvojnosti, če kot krščanski demokrat pristaja na kompromisno rešitev glede na drugačnost in različnost sogovornikov. Vsak politik, posebej krščanski demokrat, pa si mora prizadevati, da pri političnem “boju” ne potegne “takratke”.
Predsednik Socialnega krila in sploh kril je Lojze Peterle, Franc Miklavčič pa je koordinator krila, kakor je bilo sklenjeno na njegovem letnem zboru, 15. oktobra 1994, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Ker se s spreminjajočimi se okoliščinami lahko spreminjajo tudi naše odločitve, me ne bi prav nič vrglo s tira, če bi prvak SKD Lojze Peterle ostal na mestu zunanjega ministra, ker bi glede na spremenjen način delovanja bodoče koalicije, to je: usklajevalen in uravnotežen (doslej je bil namreč v dokajšnji meri preglasovalen), njegova “nepreklicnost” odstopa s položaja zunanjega ministra z moralnih vidikov ne veljala več: Lojze Peterle je namreč odstopil v okviru dosedanje koalicijske pogodbe med SKD in LDS, kar je v resnici na ljubo treba posebej poudariti in poudarjati.
Ivan Kepic, Ljubljana
Forum
5
PRODAJALCEM SLOVENSKE ZEMLJE
TVTajnovejši primer
1^1 protislovenske izdajalske, zgrešene politike slovenskih vladajočih struktur je napovedana pobuda za spremembo slovenske ustave tako, da bi lahko poslej tujci kupovali slovenske nepremičnine. To opravičujejo s tem, da naj bi bila ustavna in zakonodajna možnost nakupa nepremičnin tujcem, pogoj za članstvo Slovenije v Evropski uniji. Italijani so od Slovenije zahtevali, da dovoli nakup nepremičnin tujcem in da sestavi seznam nepremičnin italijanskih izgnancev, ki so sedaj v državni lasti Slovenije ter razglasili moratorij na njihovo prodajo, do ustrezne spremembe naše ustave (kar pomeni: njihovo vračilo). Peterle, ki je očitno povsem izgubil razsodnost, je sramotno pristal na takšno italijansko izsiljevanje, zaradi česar mora takoj dejansko odstopiti s položaja zunanjega ministra (kot tudi nekateri drugi zaposleni v zunanjem ministrstvu.
V zadnjem času se v slovenskem Primorju pojavljajo tujci (zlasti Srbi), ki so zaprosili za italijansko državljanstvo in kateri že kupujejo slovenske nepremičnine v upanju, da bodo le-te obdržali kot italijanski državljani (pridobili lastninsko pravico na njih), ker da bo morala Slovenija za vstop v Evropsko Unijo dovoliti nakup nepremičnin tujcem. Pri čemer slovenska oblast ne reagira. Ker pa so vladajoče strukture, zlasti komunisti v: ZLSD (beri: Združena Lista Samih Demagogov) in LDS (beri: Lažemo Do Skrajnosti), tako širokogrudno, nekritično, izdajalsko podeljevale državljanstva
neslovencem iz bivše Jugoslavije, (zaradi volilnih glasov in svojih demagoško - internacio-nalističnih nagnjenj, seveda), ko je praktično vsak neslovenec, ki je zanj zaprosil, dobil naše državljanstvo na osnovi sramotno blagih, nekritičnih pogojev, že sedaj neslovenci kupujejo naše nepremičnine in nam zato niso potrebni še novi tujci, ki bodo kupovali slovenske nepremičnine. Razna podjetja oz. gospodarske družbe so že tako in tako pokupili tujci za zelo nizko ceno, pa tudi javna dela v Sloveniji že pridobivajo tujci in če bomo tako nadaljevali, nas bodo kmalu pokupili, se ve, kaj nas potem čaka. Očitno nekaterim posameznikom zaradi njihovih takšnih in drugačnih osebnih interesov ustreza možnost nakupa nepremičnin za tujce.
Vendar ne morejo o usodi slovenskih nepremičnin odločati državni birokrati oz. skorumpirane, demagoške vladajoče strukture, ampak lahko o nakupu slovenskih nepremičnin s strani tujcev odloča le slovenski narod na referendumu, kateri pa bo takšni razprodaji slovenske zemlje (oz. nepremičnin) zagotovo odločno nasprotoval.
Baucon Primož, Breg 15, Celje
NAJEŽENI JEŽ!
jn)rebiranje “ježeviad", poseli bej v sobotni prilogi Dela (15.10.) objavljenega članka “Človekove pravice so denar” spominja na tisto “pes laja, karavana gre naprej" ali pa “trla baba lan”. Ta naježeni Jež ne more pritegniti resnega bralca, ker njemu samemu skoraj ni nič več jasno! Zdaj odkriva “toplo vodo” češ da so ljudske pravice denar in noče vedeti, da so lete presneto politika. V Cankarjevem domu npr., gospod, se ni zgodil ne denar, ne skrb za varstvo pravic Albancev na Kosovu, ampak se je zgodila politika! In da ne naštevam.
Verjamem, da naježeni Jež dobro ve, da se v Republiki Sloveniji kopičijo problemi kršenja ljudskih pravic in temeljnih svoboščin, a reagira nasprotno temu. Za njega pravzaprav to ni problem in noče videti v tem nevarnosti prav za Republiko Slovenijo. Prvo vprašanje bi bilo, ali to nekdo (neka politika) namerno producira, da bi destabilizirala Republiko Slovenijo? Temu sledi pritrdilen odgovor! Za to ni treba iskati razlogov zunaj Republike Slovenije, ampak v njej sami in v politiki, ki tako stanje ustvarja. In prav
tu bi, tudi naježeni Jež, verjetno lahko prispeval, da ne bo tako. Tudi njegovo Delo (ki ga berem že skoraj 30 let - obenem tudi Borbo) enostavno o tem problemu molči.
Čudno, da naježeni Jež odkriva “srbsko politiko” in gospo Petovarjevo, a nič ni storil, tudi Delo ne, da odkrijejo gospoda Staniča in Škobrneta - za njih se sploh ne ve in to vse pove o njihovem delu. V uradih nasproti Magistrata je “vrvež kot na borzi”, ugotavlja gospod. Torej tam se dela, ljudje jim zaupajo. In zdaj je kriva “srbska politika”. To je smešno in noro obenem. Krivi so tisti, ki niso delali in tisti, ki niso obveščali javnosti o problemih, ki obstajajo v Republiki Sloveniji in se za ljudi, ki imajo probleme, noče nihče zavzeti, a ljudje, ki jih zagovarjate in branite, to počno najmanj!
Človek bi pričakoval, da se bo časopis Delo vprašal, kaj je z našim (slovenskim) Helsinškim komitejem, če ta ne dela, če mu ljudje ne zaupajo in če ne izpolnjuje svojega poslanstva? Verjetno bi k temu sledil pogojni odgovor in vprašaj v smislu ali tem ljudem odgovarja takšno stanje, ali z nereagiranjem na očitne probleme ustvarjajo stanje, ki vodi k destabilizaciji Republike Slovenije, ali so oni del tako naravnane politike in podobno?
Zakaj tako? Nihče do sedaj (izjema je Nova doba) se ni odzval (razen v primeru pok. gen. Draga Ožbolta) na probleme ljudi, a na tisoče jih je, ki niso ne sojeni in ne obsojeni, a so “razglašeni za krive” in se jim jemljejo pravice. Človek za mnoge dobi občutek, da so krivi samo zaradi tega, ker so živi in nič več in nič manj. In kje je
KOVINOTEHNA
LZASING
tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951
6
Forum
tukaj Staničev komite, kje je g. Škobrne? Ni jih, niso vidni, niso prisotni, nič ali skoraj nič ne delajo in še manj od tega naredijo, seveda kolikor je javnosti znano! Spomnite se, to je poročalo Delo, “noben medij ni objavil v celoti, večina ga sploh ni omenila”, povzetek pogovora v vladi Republike Slovenije (Glej “Grožnje ksenofobije” gospoda Jerneja Rovška, Delo 2.7.1994, a pogovor v vladi je bil 13.5. 1994). Ali je tudi tak odnos sredstev javnega komuniciranja del načrta destabilizacije Republike Slovenije, se sprašujem? Očitati drugim ksenofobijo in ne poročati o prav takem problemu v lastni državi, to lahko naredi samo “naježeni Jež“!
Skrajni čas je, da se obrnemo sami k sebi in k svojim problemom za blagor Republike Slovenije in njenih državljanov! Čas
se izteka ali se je docela iztekel za sklicevanje na “agresijo”, “agresorje”, “okupatorsko JLA", “srbsko politiko”...! To delajo tisti, ki ne vidijo kako naprej, tisti, ki ne želijo naprej, tisti, ki ne vidijo s kom naprej in posebej tisti, ki sovražijo vse-poprek! To delajo naježeni ježi, ki jim ni mar tudi za Republiko Slovenijo!
Dr. Vašo Predojevič
DRUGI APEL
SLOVENSKEMU
NARODU
TT Ttrjevati vodilni položaj in
U ga krepiti za ceno goljufij, laži, kriminala in drugih nizkotnosti, je prikaz bede in majhnosti duha, oblasti in moči željnih bednikov. Taki pa si pri nas gradijo sistem, ki jih ščiti in utrjuje z raznoraznimi zakoni in podzakoni od ustavnih dalje, z neposredno pomočjo brezvestne in naivne potrditve nič hudo mislečega in pričakujočega naroda. Zato je nujno potrebno, če hočemo preprečiti katastrofo in razprodajo slovenskega premoženja, vključno s slovenskim narodom, da hitro in učinkovito nekaj storimo. Drugače se bo zgodilo, da bomo že v bližnji
prihodnosti hlapci na lastni zemlji in poceni delovna sila za tuj kapital in tujce, katerim bo po pritrditvi g. Drnovška (sprem, ustavnega zakona) na voljo ugodna razprodaja od slovenskega zemljišča dalje.
Dragi sonarodnjaki! Ali se še spominjate, ko je g. Drnovšek pretil slovenskemu narodu, naj ne izziva “mirno JLA”, takrat, ko je bil vodilni politik tiste garniture, ki je začela pokol nad lastnimi državljani? Ali se spominjate, da je g. Kučan postavil prijateljstvo svojih srbskih pajdašev pred interese slovenskega naroda in to kar pred TV kamerami?
Ali se zavedate, da je v vodilnih strukturah današnje slovenske oblasti največji del tistih ljudi, ki so naš narod in zemljo leta in desetletja prodajali, kot protektorat Beogradu in to samo za funkcijo in dobro plačo, ki so jo dobili za to nizkotno dejanje? Ali ne veste, da je najboljši pokazatelj vrednosti vsake vlade kupna moč prebivalstva, to je tisto, kar pri nas rapidno pada? Ali ni skrajno neupravičeno, da v Sloveniji dobivajo največje pokojnine tisti ljudje, ki so bili zaposleni kot vodilni delavci v državnem aparatu, ki je desetletja teptal človekove in narodne pravice medtem, ko so tujci odnašali sadove slovenskih žuljev? Ali ste zasledili, da je ustavno sodišče Slovenije v zadevi o TV sramoti oškodovanca kaznovalo, kršitelje pa nagradilo in s tem dalo vedeti na katerih temeljih je naša ustavnost ter, da je tihi državni udar, ki poteka v Sloveniji s tem zakoračil v končno fazo?
Dragi - naivni, že tolikokrat prevarani in zapeljani sodržavljani preprečite, da bi naš narod v naslednjih desetletjih izginil, ne pustite tega, da nas razprodajo in zapustijo o nas samo še žalostno zgodbo v zgodovinskih knjigah. Kdor nas je že enkrat prodal, ta bo to storil še in zopet. Ne pozabite tega, resnica je le ena. Ukrepajte pravočasno v dejanjih, ne pa prepozno v solzah.
ZVEZA 21 Slovenska Kraško Notranjska stranka Postojna
P E IVI O S
Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, Še bolj človeško.
Citirana misel Demokratične opozicije Slovenije (Demos) je parafraza:
a)	evangelija
b)	razsvetljenstva
c)	nečesa tretjega
KDO?
TfZ" o so Turki vladali Srbom,
liliji m niso odvzeli vere, pravoslavnega krščanstva in jim niso odvzeli želje po svobodi in državni oblasti.
Ko pa se Italo-Avstrijci vladali Slovencem, so jim odvzeli tako njih staro verov Svaruna in Troglava kot tudi voljo po samosvojosti.
Kdo so tedaj okrutni “Turki”? Ko smo drugovali s Srbi, smo preko njih in tudi od neuvrščenih “Turkov” sprejeli voljo po pokončnosti in svobodi, voljo, ki se nam v tisočletju “drugovanja” z Rimo-Avstrijci in bila nikdar pojavila - pa ne, ker bi nam tako “dobro” bilo. Čim bi se nam tako volja že kdaj tudi bila pojavila, takoj nam je bila s krvjo zatrta.
Turki so Srbom bili dovoljevali povsem drugačno vero od svoje in jih na svojo, mohamedansko, niti niso sprevračali, ter so srbsko vero, samosvojo, celo bili spodbujali in ji državne časti dovolili.
Italo-Avstrijci pa so že en sam poskus Slovencev, da bi prestopili iz ene ločine v drugo še vedno enega in istega zahodnega krščanstva, iz papizma v luteranst-vo, bili zatrli v kali ne le z ubijanjem telesa, s “čelekulo” in “nabadanjem na kol”, temveč kar je še mnogo huje - z inkvizicijo in sežiganjem pri živem telesu
-z zmaličenjem duše.
Kajti telo narodovo se že opomore, suhim kravam sledijo debele, tod med opankami in irharcami ni velikih razlik, ampak pohojena narodova duša slovenska se veliko teže spet pokonci postavi. Res pa je, da so bogati Turki okrutni do siromašnih Turkov, ampak natanko tako, kot so bogati krščani okrutni do siromašnih.
Če pa se pogleda še razlika med marksisti in papisti: ko so bili marksisti na oblasti, so Cerkve vendarle še obratovale, farji pa maševali, ko pa so bili imeli papisti popolno oblast, so bili marksisti najstrože prepovedani in v ilegali.
Kdo je tedaj koga silil v “krvavo revolucijo"?
In če se pogleda razlika med papisti in luterani: luterani so vendar na “svojem” terenu še vedno pustili papistične “otroke” - Holandijo sredi franko-germani-je, Škotsko in Irsko na Angleškem, nekaj kar se papistom na njih lastnem terenu niti slučajno nikdar ni moglo zgoditi.
Teokracijo, kot najvišjo obliko verske prisile, sicer poznajo šiitski mohanedani, ne pa tudi sicer večinski Sumiti, poznana je predobro papistom, zlasti jezuitom, ne vedo pa zanjo -luterani. In končno “strašni” Kemal paša Ataturk se je ortodoksnemu islamu zameril, ko je pregnal lastne menihe in kalife. Tega pa je že (skoraj) 80 let!
Ko pa nato pogledam pravoslavne pope, ki so atletske postave, da koga lahko tudi pretepejo, in papistične dostojanstvenike, ki so nalik polževim Strigalicam - mi takoj postane jasno vse - kako naj svoje ljudstvo vodi nekdo, ki samega sebe voditi ne zna in ki že v prvi lastni generaciji s sveta izumre!
Dr. Boris Ogrizek, Kranj
PISMA BRALCEV
PRISPEVKI
DOBA
Aškerčeva 15 63000 CELJE Tel: 063/ 441-606, 441-215 Fax: 063/ 26-903 PP 29
Forum
7
0 PRAVIČNIKIH IN KRIVICAH
Gledamo, beremo, slišimo in razmišljamo. Ganjeni smo nad “nesebičnim” prizadevanjem nekaterih pravičnikov, naših “ljudskih tribunov”, za očuvanje “žepov” davkoplačevalcev in sredstev državnega proračuna. Saj je že skrajni čas po vseh demokratičnih “turističnih” prezidavah Golenic in novih asfaltnih cestah zaradi njih, po ponavljajočih se referendumih za nepremišljeno stvar, po novo graj enih “pentagonih", po sredstvih za sanacijo “zahiranih” bank, po kreditih “brezdomcem” po R + 3, po zastonjskem razdajanju državljanstva, po “prodaji” stanovanj in dajanju pokojnin izven naše države še vedno aktivnim jugoslovanskim oficirjem in njihovim svojcem, po “izgubljenih” zabojnikih z orožjem širom naše dežele, po stro-ških za cirkusantstvo razno raz-nih obveščevalnih služb, “i ta-ko dalje, i tako dalje”, kot je pra-vil v govorih naš rajnki Josip.
Za začetek “šparanja” so res izbrali najprimernejšo vrsto državljanov. Arestante! Ponižane in razžaljene zaradi krivic. Saj ti so itak vajeni vsega hudega, zato tudi poboljšani” v galerah in kolikor še niso pomrli od starosti in bolezni, bodo to vsak čas. Se tistih nekaj mark za mesec “pobolj-ševanja” s suženjskim delom je preveč! Predstavniki jetnikov pa v svojem predlogu zakona sramežljivo predlagajo resda nekoliko višji znesek, a tudi ta ni nič, če pomislimo na vse prestano v kletnih samicah Centralnih zaporov Ozne na Poljanskem nasipu, pa na prevzgojno samico v KPD na Miklošičevi cesti brez odej, z mrzlo slano hrano in pretepanjem paznikov s šopi ključev. Tudi zimsko prevzga-janje v samotnem traktu mariborske kaznilnice v samicah, brez odej in brez oken. Pa vse suženjsko delo po taboriščih, tudi tistih, poslanih na družbeno koristno delo. Tanta-love muke golootočanov so
poznane, prav tako vnovčevanje njihovega dela za ustanavljanje Ran-kovičeve mednarodne vladavine.
“Mlečnozobe” sodržavljane je potrebno pred takimi stroški ubraniti. Saj se nakazuje njihova bodočnost itak v brezposelnosti. Malo starejši pa delajo v “skra-hiranih” tovarnah, izgrajenih od ponižanih in razžaljenih, kot so to Kidričevo, Litostroj in druge. Mladi in stari uporabljajo električno energijo iz elektrarn in pripadajočih inštitutov, zgrajenih od socialističnih galij otov. Tudi policija, ki čuva nas, naše imetje in naše državno ozemlje, uporablja šole, domove in športna igrišča, zgrajena od jetnikov. Mladi “neodgovorni” sodržavljani se vsega tega ne branijo.
Zato bi se lahko pridobila sredstva za odškodnino jetnikom z “arestantskim tolarjem”. Ta bi bil vsebovan v ceni električne energije in v denarnih kaznih za prometne in druge prekrške. Na predvojnih, še vedno veljavnih hranilnih knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske so zapisane besede Njegovega Veličanstva, viteškega kralja Aleksandra
I.	Ujedinitelja: “Varčnost je temelj vsake družine in države ter njiju gospodarske svobode in samostojnosti.”
“Žrtve”, kar nekateri nočejo biti, čeprav so se tako sami preimenovali iz “jetnikov in preganjancev”, se borijo kot levi za svoj zakon. Tudi za čas, leto 1941, kateremu so se sami prvotno odrekli zaradi nekaterih med njimi. Bojim se, da so le-ti združenje jetnikov potrebovali le za podkrepitev svoje lastne sodne rehabilitacije in za skok na politično “prizorišče”. Na to navaja tudi sedanje “dopolnjevanje” zakona v parlamentu. Pravilna je borba za zakon, ker zakon, tak ali drugačen, boljši ali slabši, je potreben! Za čas od leta 1941 do 1945 pa se zahtevajo le smrtovnice za izginule in pokončane. Izgleda pa, da nekateri strankarji s predniki v Čebinah še tega ne privoščijo svojcem pokončanih. Da pa se niso stopaknili v izdajo smrtovnic za pokončane po letu 1945,
se jim predstavnik “krščanske” stranke celo zahvaljuje.
Čas maj 1945, po katerem povzročene krivice naj bi spadale v zakon, je sploh vprašljiv. Ali je to 9. maj, dan brezpogojne predaje nacističnega Reicha, ali je to 15. maj, dan zadnje vojaške operacije v Sloveniji, ali je to dan zadnjih, po nekdanjem, še živečem vojaškem, političnem in policijskem prvaku imenovanih “zaključnih operacij”? Ker so s tem mišljene izvensodne justi-fikacije na Rogu in drugod, je pravzaprav to šele januar 1946. Takrat so namreč po “zaporniški knjigi” odšli v neznano nikjer več zasledeni, večinoma italijanski jetniki iz CZ Udbe za Slovenijo na Poljanskem nasipu.
Oblast pa hoče, da so v zakonu navedena politična dejanja, za katera so bile izrečene krivične kazni. Zakaj pa ne? Navedena naj bodo kazniva dejanja po ZKLD (Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo), po ZVKD (Zakon o vojaških kaznivih dejanjih) pa po zakonskih določilih o administrativnih kaznih na DKD (družbeno koristno delo) in za IB (Informbiro), za “rusofile”, ki sploh ne zaslužijo ne sodne rehabilitacije ne odškodnine za suženjsko delo, kot je dejal eden od predstavnikov stranke, hčere Saveza komunističke omladine Jugoslavije in vnukinje ruskega Kom-somol.
“Političnost” kaznivih dejanj pa je lahko sporna in vprašljiva. Kot je povedal vodeči pristojne parlamentarne komisije za te zadeve in kot vem iz lastnih izkušenj, se je kazen za “krajo krave” obravnavala na več načinov: politično, kriminalno ali pa se sploh ni. Političen zločin in naj višja izrečena kazen je bila za krajo krave socialistični zadrugi. Kriminalni zločin in nižja kazen je bila za krajo krave ljudskemu odborniku, političnemu delavcu in podobnemu “oblastniku”, najmanjša kazen ali pa sploh opustitev prijave s strani ljudske milice pa je bila kraja krave “izdajalcu”, “sodelavcu okupatorja” ali svojcu pokonča-
nega. Zasačeni pri prebegu meje, mejaši, so bili praviloma obsojeni za politični zločin: “XY je hotel pobegniti preko državne meje socialistične Jugoslavije z namenom, da se pridruži v inozemstvu sovražni združbi, ki hoče zrušiti ljudski socialistični sistem v Jugoslaviji.” Jehove priče, jehovci, ki so odklonili sprejem orožja v vojski, so bili obsojeni za politični zločin: “XY je odklonil sprejem orožja na služenju ljudske vojske, častni dolžnosti vsakega državljana, z namenom, da oslabi vojaško silo države pred zunanjim sovražnikom.”
Pa še o najtežjem, o “ugotavljanju". Ugotavljanju časa, političnosti, višine odškodnine. Kdo? Komisija, sodišče ali kdo drugi? Beremo, da so sodišča zatrpana z resnimi in neresnimi zadevami, saj se novinarji, politiki in oblastniki tožijo kar vse vprek. Komisij državnega zbora imamo že nešteto, vse do “medresorskih”. Pa so še vse v “porodnišnici”! “Rodila” še ni nobena. Ena izmed medresorskih pa pravi, da je “ustanovljena z nalogo, da pripravi strokovne podlage”. Torej bo “nosečnost” trajala dlje kot pri slonu! Jetniki bodo do tedaj že na koncu naše zemeljske poti!
Vsi pa vemo, da se nekdanja Ozna, Udba, vojaška sodišča, sodišča za narodno čast, policijsko - politične komisije za DKD, iste za IB, zelo hitro brez ovir in brez sprenevedanja opravljale svoje delo. Zato bi verjetno bilo v naših “alternativnih” časih potrebno ustanoviti nekakšno alternativno “protiudbo”. Ta bi lahko takoj vse to odpletla, kot je tedaj zapletla. Če je bilo tedaj: “Vsi proti enemu!”, mora to biti sedaj: “Vsi za enega!” Danes ostareli, oboleli in obubožani jetniki in njihovi svojci s prizadetimi krivicami so sami popolnoma nemočni!
Toliko v vednost in ravnanje! Tistim, ki so “ZA”, in tistim, ki so “PROTI”! Za pošten zakon o popravi krivic in pošteno odškodnino, seveda!
Zdenko Zavadlav, Ljubljana
TISKA
Zžldiljžl vest. Pepe je po nepoverjenih podatkih poneveril milijardo dolarjev. Želimo vam lep večer in zabavne počitnice
Varuh pravic
9
DEKLARACIJA
OSEB
Generalna skupščina,
S zavedajoč se dolžnosti, ki so jih prevzele države članice v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, delovati skupaj in posamezno v sodelovanju z Združenimi narodi za zvišanje življenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek ter razvoj,
•	potrjujoč svojo vero v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot tudi načela miru, dostojanstva in vrednosti človeške osebnosti ter socialne pravičnosti, ki jih je razglasila Ustanovna listina,
•	sklicujoč se na načela Splošne deklaracije človekovih pravic in obeh Mednarodnih paktov o človekovih pravicah, Deklaracije o otrokovih pravicah, kot tudi na standarde za družbeni napredek, ki so že zapisani v statutih, konvencijah, priporočilih in resolucijah Mednarodne organizacije za delo, Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Svetovne zdravstvene organizacije, Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom in drugih zainteresiranih organizacij,
•	poudarjajoč, da je Deklaracija o družbenem napredku in razvoju razglasila nujnost varstva pravic in zagotovitve blaginje ter rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih oseb,
•	upoštevaje potrebo po nudenju pomoči duševno prizadetim osebam pri razvijanju njihovih sposobnosti na različnih področjih dejavnosti in pomoči pri njihovem kar največjem vključevanju v normalno družbeno življenje,
•	zavedajoč se dejstva, da nekatere države na sedanji stopnji svojega razvoja lahko
posvetijo temu cilju le omejena prizadevanja,
• razglaša to Deklaracijo o pravicah duševno prizadetih oseb in poziva k prizadevanju na državni in mednarodni ravni, ki naj zagotovi, da bi bila ta Deklaracija skupna osnova in vodilo za varstvo teh pravic:
1.	Duševno prizadeta oseba ima v največji mogoči meri enake pravice kot vsa druga človeška bitja.
2.	Duševno prizadeta oseba ima pravico do primerne medicinske nege in fizioterapije, in do takega izobraževanja, usposabljanja ter rehabilitacije in svetovanja, da bo lahko maksimalno’ razvila svoje sposobnosti in veščine.
3.	Duševno prizadeta oseba ima pravico do ekonomske varnosti in do dostojne življenjske ravni. Pravico ima do produktivnega dela ali do opravljanja
'kakršnegakoli drugega koristnega dela v okviru svojih zmožnosti.
4.	Če je le mogoče, naj duševno prizadeta oseba živi v krogu svoje družine ali pri posvojiteljih in sodeluje v raznih oblikah življenja skupnosti. Družina takšnih oseb mora prejemati pomoč. Če je takšno osebo nujno potrebno namestiti v posebno ustanovo, morajo biti okolje in življenjske razmere v tej ustanovi čimbolj podobne okolju in razmeram normalnega življenja.
5.	Duševno prizadeta oseba ima pravico do kvalificiranega skrbnika za varstvo svoje osebne blaginje in interesov.
6.	Duševno prizadeta oseba ima pravico do varstva pred izkoriščanjem, zlorabljanjem in ponižujočim obravnavanjem. Če je zoper njo uveden kazenski pregon, mora imeti pravico do takega sodnega postopka, ki bo
v polni meri upošteval stopnjo njene mentalne odgovornosti.
7.	Če duševno prizadeta oseba zaradi resnosti invalidnosti ne more dejansko uresničevati vseh svojih pravic ali če je potrebno omejiti ali odvzeti nekatere ali vse izmed teh pravic, tedaj mora postopek za omejitev ali odvzem teh pravic vsebovati ustrezna zakonska jamstva pred vsakršno zlorabo. Ta postopek mora temeljiti na oceni zmožnosti duševno prizadete osebe za življenje v družbi, ki jo morajo podati kvalificirani izvedenci in mora biti podvržena periodičnemu preverjanju in pravici do pritožbe na višje organe.
Opomba: Deklaracijo o pravicah duševno prizadetih oseb je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 20. decembra 1971 z resolucijo št. 2856 (XXVI).
troci jih imenujejo “pomožničarji z Golovca” in jih radi kepajo s kutinami, ki tam rastejo. Ko jih vzgojitelji peljejo na sprehod, se mimoidoči ob pogledu nanje muzajoče hahljajo, mladoročenci in nosečnice pa se zaskrbljeno mrščijo in upajo, da njihovi otroci ne bodo takšni. Kaj takega ne bi prenesli. Norca v hiši pa že ne. Saj ni treba, da je lep in pameten, samo “normalen” naj bo. Nam, domnevno normalnim, se zdijo vsi enaki - nori. Pri tem pravzaprav ni pomembno, ali gre za genetsko napako (na primer mongoloidno idiotijo), ali se razlog skriva v očetovem alkoholizmu in materini hipohondrični tabletomaniji, ali pa se je človeku zaradi nenormalnih vplivov okolja “utrgalo” kdaj kasneje. Bojimo se jih kot hudič križa, predvsem zaradi njihovega že kar diaboličnega stoicizma, in jim (praviloma) odrekamo vse lastnosti človečnosti. Zapiramo jih v psihiatrične klinike in domove, kjer opravljajo njim primerna opravila. Prebirajo kovice, na primer. Delo, pri katerem bi se utrgalo še stroju. Pa še ceneje je, če za takšno početje uporabijo norce.
Neskončno veliko je stvari, ki jih ne smejo početi. Predvsem tistih, ki jih bolj ali manj uspešno počno “normalni”. Tudi tisti, ki ši tega atributa ne zaslužijo. Pri jedi jih na mizi čaka košarica z že narezanim kruhom in obara, ki jo je mogoče jesti z žlico. Prosim vas, nož in vilice so vendar hladno orožje, oboroževanje, netenje vojn in vojskovanje pa je izključna pravica “normalnih”. Norci si tega ne smejo privoščiti. Lahko koga poškodujejo. Oni prav tako ne bodo nikoli vozili avtomobila. Ne smejo, saj lahko še koga povozijo. Do smrti. Če kak manj previden voznik zdrujska koga izmed njih - se pač zgodi. Veste, fant je skočil na cesto. Nič se ni dalo pomagati. Oni nimajo pravice do ljubezni. No, sprejemajo jo lahko, pa še ta je praviloma dozirana v neizmerljivo majhnih odmerkih. Le dajati je ne smejo. Kaj pa, če se fant ali dekle zaljubi in se mu/ji, bognedaj, zahoče. Kdo ve, kaj bi ratalo. In končno, oni ne bodo nikoli volili. Kaj pa oni vedo, koga naj volijo. Tega sicer ne vedo niti vsi domnevno normalni, ampak red je red in red je demokracija. Ta pa po definiciji izvira iz svobode, bratstva in enakosti, mar ne?
G. K.
Zakulisje
■ Mag. Konrad Kolšek: Tako mislim (5)
Partnerstvo za mir in Slovenija
Partnerstvo za mir naj bi na številnih področjih ponujalo možnosti uspešnega sodelovanja in dajalo prihodnosti določene izkušnje. Program “Vojska -vojski”je nedvomno zelo koristen v medsebojnem spoznavanju in navezovanju prijateljskih stikov, hkrati pa je še daleč od tega, kar potrebujemo kot izkušnjo za lastno obrambo. Pomembne so izkušnje razvitih držav, ki imajo tudi veliko tradicijo v reševanju pomembnih obrambnih vprašanj, kot so: možni obrambni koncept, usposabljanje, predvsem enot ter urjenje štabov in komand, še zlasti specialnih enot kopenske vojske. Posebno vlogo igra informiranje o sodobnih tolmačenjih strokovnih vprašanj in znanstvenih dosežkov. Novost je vsekakor metodologija realizacije programa sodelovanja, kjer imajo omenjene države in njihove armade več izkušenj. Z medsebojno izmenjavo vprašanj in s sporazumi je možno zagotoviti večje izkušnje in tudi kvaliteto v vodenju in poveljevanju, v sistemskih rešitvah mobilizacijske problematike, v številnih logističnih problemih, mogoče je zagotoviti boljši vpogled in varnost državne meje, zračnega prostora in še v številna druga vprašanja.
Za izkušnje
Še zlasti pomembne so izkušnje v šolanju in študiju starešinskega kadra. Koncepti, ki bazirajo na usposabljanju, strokovnem izobraževanju in profiliranju častniškega kadra v tujini, ne morejo nujno uspeti v lastni obrambni zasnovi. Filozofijo obrambe lastne države, njenih možnosti in posebnosti, vsestransko aplikacijo moderne vojaške misli na svojo državo in svoj narod je možno doseči le v temeljno organiziranem šolskem sistemu znotraj domovine. Teh znanj ne morejo dati nobene tuje vojaške univerze.
Drugo je vprašanje določene nadgradnje, strokovno tehničnega usposabljanja posameznih kadrovskih profilov. Dokler ne dobimo kvalificiranega in profesionalnega kadra, se bodo morali vsi tisti, ki se ukvarjajo z vojsko in obrambo, predvsem politiki, vojaki in novinarji, vsaj delno posvetovati o vojaški znanosti in terminologiji, da bi tako spoznali nekatere vsebine in razlike med vojsko in obrambo, taktiko in ope-ratiko, razlike in vsebine glede spopada, boja, bitke, operacije in vojne, spoznali razliko med brigadirjem in generalom, med vajo in
v prihodnosti
manevrom, med štabom in poveljstvom, med vojno in agresijo itd.
Sprijazniti se je treba z dejstvom, da šolanje kadrov v tujini sicer daje neke pozitivne rezultate, povzroča pa tudi številne probleme in ima nekatere negativne posebnosti.
Zavedati se moramo, da je varnost države kompleksno stanje, ki se doseže s socialno in eksistencialno uravnoteženostjo, s standardom, obstojem demokracije, pravno državo, ustrezno zunanjo politiko in s prijateljskimi odnosi z drugimi državami v svetu. Preteklost nas opozarja in tudi sedanjost dokazuje, da nam sosedi niso preveč naklonjeni in tisto, kar nekateri danes razumejo kot prijateljstvo in dobre namene, ima v sebi globoko strategijo in interes.
Večja povezava med državami, in to ne samo v PzM, ampak tudi glede drugih, predvsem ekonomskih interesov, realno obeta večjo državno varnost. To pa še ne pomeni, da je treba obrambno politiko prepustiti neki evropski integraciji ali vojaško -politični organizaciji in s tem prikriti določene pomanjkljivosti. Varnost dr-
žave se gradi kontinuirano in potrebuje čas, potrpežljivost in zaupanje, česar v našem primeru bolj ali manj primanjkuje. Hitro ukrepanje za priključitev v vojaško - politično organizacijo ne izključuje odgovornosti do lastnih obveznosti v obrambi in varnosti države, pravih rešitev ne gre kovati na tujih hrbtih, nedvomno pa lahko prinese državi več negativnih posledic.
Prihodnost majhnih v primerjavi z globalnimi interesi velikih v svetu zagotavlja ncznačilnost. Zgodovinsko dejstvo nas uči, da je najbolj gotovo tisto, kar si ustvarimo sami. Ali poznamo odgovor za filozofsko - politični pogled in vizijo naše prihodnosti kot države in slovenskega naroda in kaj moramo v zvezi s tem sami napraviti za varnost tudi zaradi vseh želja in zahtev za hiter vstop v ekonomske in vojaško - politične organizacije evropske integracije. Ne poznamo pravih odgovorov in tudi zelo disku-tabilne rešitve. Ne moremo pobegniti z Balkana in od Balkana, niti ne moremo v prid PzM in podobnim članstvom avtomatično eliminirati lastne objektivne in subjektivne pomanjkljivosti. Zavedati se moramo svojega nepomembnega položaja na svetovni tribuni.
Zakulisje
Slovenija mora ne glede na to, da je majhna in ekonomsko skromna država, ne glede na svojo politično opredelitev za prihodnost v evropski skupnosti in zaradi pozitivnega trenda nekaterih dejstev, ko je PzM, graditi in pripravljati svoj samostojen koncept obrambe suverenosti. Prepričan sem, da ima Slovenija za to realne šanse, ki jih je treba konkretno določiti v: enotnosti in odločnosti naroda, da ohrani svojo identiteto in državotvornost; v visoki moralni vrednosti vsakega Slovenca, kadar gre za njegovo rodno deželo in njeno obrambo; naših izkušnjah iz NOB, ki so potrdile visoko vrednost slovenskega naroda; v visoki strokovnosti in profesionalnosti pristojnih in odgovornih za varnost in obrambo v obstoječi materialni bazi in ekonomskem potencialu, ki ju lahko s pametnim in strokovnim ravnanjem podvojimo, potrojimo; v našem prostoru in reliefu, ki predstavljata v kombinaciji s taktičnimi postopki posebne elemente in razmerja moči; in končno v uspešni diplomaciji in politiki, ki lahko v primeru obrambe lastne države računata na podporo naprednih sil tako, da v svetu nikoli ne bomo sami.
Vsekakor je.treba pričakovati, da bo PzM v svoji praksi in delovanju postavil nova vprašanja, dal pa bo tudi nove pobude za reševanje skupnih nalog in uresničevanju skupnih interesov.
Konec

'H vi-p' Jv H
;n\ M
tx X > %
.miMšmm
itS
	k 1 -	.k
ITitVk kMM	
m V *'	
12
Zakulisje
Nič ni novo pod soncem
Čeprav zgodovina ni kuhinja, kjer bi lahko umivali umazano posodo in se nikoli ne ponovi na enak način - tanke je zamenjal kapital, izolacijo embargo, pranje možgan vroči telefoni in partito - dirigirani mediji - lahko potegnemo nekatere vzporednice med tistim, kar se je dogajalo in tistim, kar se dogaja. Rezultati so osupljivi.
Tretji rajh je nastal s priključitvijo naci - Avstrije k naci - Nemčiji. V prvem obdobju širjenja je imel lahek posel: zasedba Češke, nato oddelitev Sloveške kot psevdo - samostojne marionetne faši - tvorbe (v Avstroogrski monarhiji sta bili deželi že razdruženi).
Sledi delitvena zasedba Poljske s Sovjetsko zvezo - sporazumna (za delilce, deljenec ni bil vprašan). To je bila tretja zgodovinska delitev Poljske na tak način: ena delitev na vsak zaporedni rajh.
Potem bliskovita zasedba Skandinavije in zahodne renske sosede.
Resneje je zaškripalo šele, ko se je ekspanzija nadaljevala zunaj tega prvega zasedbenega pasu.
Zanimivo je, da se je Tretji rajh na začetku izogibal Jugoslavije - kot maček
vrele kaše. Pristojna pogodba o “partnerstvu za mir" je najprej obšla Jugoslavijo in zajela prej Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, ki so bile dobršen del vojne zveste in lojalne vazalke.
Takoj po podpisu “partnerstva za mir” z Beogradom je počilo (pred tem pa že ob zračnih napadih na London).
Katastrofa je Tretji rajh čakala na Vzhodu (kot pred njim že Napoleona). Hude bitke so se bile na področju Jugoslavije, pretežno Bosne (vseh devet ofenziv). Smrtni udarec so zadali Tretjemu rajhu Američani z (zapoznelim) izkrcanjem v Normandiji.
Danes največje gospodarstvo Evropske unije začenja že kot del Zahoda, kjer j>a zahteva zase privilegiran položaj. Češka in Poljska sta razdeljeni (Poljska zavrača brezcarinski sporazum s Slove-
nijo, njeni parlamentarci potujejo v Beograd, kjer se seznanjajo s secesionis-tično politiko nekdanjih jugoslovanskih republik, njeni ekonomisti na mednarodnih posvetih po kuloarjih dramatizirajo vpliv Nemčije, politiki pa prepričujejo London, da ne želijo sodelovati z Moskvo, kjer je tako, kakor je bilo -angleški diplomati na vedo, pri čem so).
Slovaška ima poudarjeno nacionalistično sceno, sploh je celoten Vzhod na tleh, Jugoslavija pa razparcelirana kot v času druge svetovne vojne in s približno enakimi vojaškimi operacijami.
Vrstni red je sicer nekoliko spremenjen - oziroma - samo zunanja forma blitz - kriega na Zahod poteka v obliki Maastrichtskih in Strassbourg - ških pogodb. Partnerstva z Vzhodom so podpisana, čeprav se (še?) ne imenujejo
Zakulisje
■m	
	
8	pi. b
	
Italija ima v gospodarskem smislu interes,
da se širi čez Slovenijo v smeri penta in heksagonale,
Avstrija pa v nasprotju s temi smermi čez Slovenijo na Balkan, medtem ko je interes ZDA, da sta Italija in Avstrogermanija gospodarsko čimbolj na tleh. Rezultat je praktična	-X;	1
Slovenije in	partijske, državnoplanske, avtarkične
Slovenije, s sistemom, ki bo po ruskem vzoru	sosedam.
To prinaša veliko verjetnost rebalkanizacije Slovenije, kar je po treh letih samostojnosti še tisočkrat strašnejša opcija, kakor je bila že prej. Ruska opcija ima tako proste 'roke, še posebej, ker v času demokratske vlade, ZDA redno podvijejo rep med noge na svetovni ravni, kjer se repenči Japonska, ki ni pozabila dveh atomskih bomb na Hirošimi in Nagasakiju.
Zato želijo ZDA fantomsko m Rusijo, ki naj drži v strahu rumenega tigra.
Tako Clinton, ki je odprl muzej holokavsta v New Yorku, miži na obe očesi v primeru Bosne in razmišlja o kakšnem novem 'muzeju holokavsta v Arkansasu, ki tedaj že pokojnemu Billu ne bo v preveliko čast. Zato je treba potrpeti do prihoda republikancev na oblast, ne prej kot leta 1996, ko se šele more na ponovno	rdečih v Evropi in svetu,
če seveda tedaj že ne bo za Slovenijo in še koga	,
pomlad je pa že tako in tako šla v |@| (pozabo).
pakt Molotov - Ribbentropp. Pač pa je Jelcin, enako kakor nekoč Stalin, s pomočjo konstruktov (eksplozivne pošiljke novinarjem) sprožil čistko med ruskimi generali. Rusija: spet velikan na trhlih nogah.
Na drugem koncu vstaja rumeni tiger, znan še iz časov Pearl Harbourja. Rumeni tiger je napovedal svoj blitz - krieg na Havaje z zavrnitvijo pacifiške (gospodarske) pogodbe.
Nil sub sole novi (nič ni novo pod soncem).
Posebej v Sloveniji, kjer del (spet) zvesto prisega eni. drugi drugi strani (tretji pa krompirju v kleti).
Simplicissimus
P.S.: Napisano 28. 10. 1994 ob cca 16.30 - med predvajanje novele o hčeri mestnega sodnika na TVS. Tik po prizoru, ko sodnika v vreči vržejo čez konja in tik preden mu zakoljejo hči, zazvoni telefon. “Ljubezniv” telefonski klic trmastega molčečneža. Črna roka na delu - variatio telephonica.
Istega dne zaseda Drnovškov kabinet brez enotne strategije glede odnosov z Italijo - variatio anarhica.
Zakulisje
Komunizem je vsaj navidezno gojil še neko idejo o pravici, avantgardi in službi narodu.
Liberalna demokracija zanika tudi idejo in odkrito govori, da gre le še za boj za oblast.
Če je že besednjak tako zverinski, kakšna so potem šele dejanja!
V zameno za to ponujajo različni kloštri duhovno kastracijo, sežiganje krivovercev in plačilo ob svetem Nikoli.
Ob glasovanju za prvo, drugo in tretjo opcijo morate upoštevati, da volitve vzorno izražajo folklorne posebnosti vsakega volilnega telesa: Italijani radi farbajo jajca, Nemci imajo Oktoberfest, Slovenci (in Slovani na sploh) pa miklavžujemo.
Nadalje morate vedeti, da vstopajo kandidati v politiko iz različnih razlogov: eni vidijo v njej štampiljko, ki povzdiguje na prestol, drugi obvezujočo vsebino, ki prinaša zgolj sive lase. Prvi žive na račun drugih, ker se svet deli na pametne in neumne.
Ufom ANBEMLUČ
Zakulisje
15
■ Stanko Batič: Tako mislim (2)
Zažgali smo Balkan
- skrijmo se v Evropo
Kmalu bosta pretekli dve leti, odkar je bil objavljen v osrednjem slovenskem dnevniku (PP 29) moj predlog za korake, ki naj bi jih povzela slovenska politika za izboljšanje razmer na Balkanu. Zanj se seveda nihče od pristojnih ni zmenil. Gotovo so si mislili: “Pustimo staremu bedaku veselje, naj piše, kar hoče!” No, v tem ni nobene nesreče. Nesreča je, ker se v tem času položaj ni nič popravil. Naša politika še naprej trmasto rine z glavo skozi zid.
Dr. Janez Drnovšek
Prosim g. predsednika vlade
RS, znanega po treznosti, umirjenosti in pragmatizmu, da spozna dejanske potrebe in koristi našega naroda v tem trenutku ter da v smislu že prej omenjenega konkretizira naloge članov svoje vlade. Seveda tukaj mislim na tiste potrebe, ki jih morda še ni spoznal (nihče vsega ne ve). Hujskačev in sejalcev sovraštva v svojo ekipo naj ne sprejema. Tiste take vrste, ki pa morda v ekipi že (še) so, ali pa se v takšne spreminjajo, naj odslavlja. Ljudje bodo to z zadovoljstvom sprejeli, na nekaj hujskačev se ni treba ozirati. Vedno se bo kdo našel, ki bo proti. - Čeprav ima premier kot mlad človek že kar nekaj
“preteklosti”, z njo sorazmerno ni obremenjen in kot tak lahko vstopi skozi vsaka vrata. Zal je to pri nas že redka prednost.
Prosim g. starosto poslancev
DZ, da odstopi. Med drugim, naj se raje posveti svojim znancem in prijateljem v tujini. V nekaterih od njih se pretaka plemenita kri, celo cesarska, habsburška. Naredil je precej škode (prosim - v mojih očeh) našemu narodu. Dovolil si je naganjati Slovence v nekaj, kar še samemu ni bilo jasno. Braneč to z besedami: “Kar bo, pa bo.” Takšna neodgovornost se lahko razume pri mladem zaletavcu, staremu izkušenemu politiku -intelektualcu se pa to lahko samo oprosti, pozabi pa ne.
Prosim g. predsednika RS, da odstopi. Veliko je naredil, žal tudi škode. Spet seveda v mojih očeh in tega v svojih vrednostnih ocenah ne bom več ponavljal. Stopilo mu je v glavo tistih 64 odstotkov. Ve se, kako gre glasovanje v demokraciji (čeprav je pri nas šele njen začetek). Izbran je bil, ker dejanske izbire ni bilo. On je bil edini res znan slovenski politik, za kar pa sam nima prav veliko zaslug. V demokraciji so vsi glasovi enakovredni. Praktično drugače tudi ne more biti. Neizmerno velike so možnosti za manipulacijo. Ogromna sredstva so za to potrebna, ki jih le redki zmorejo. Zal, čas je pokazal, da je bil Kučan napačno izbran. Ni dorasel problemom časa, problemom slo-
venskega naroda. Samo navidezno je nenadomestljiv.
Zelo je izobražen, vendar brez vizije. Vse preveč ima še pristojnosti in pooblastil. Če bi jih imel le toliko kot angleška kraljica, bi ga pustil pri miru. Lahko bi bil bolj strog do sebe, če že volivci niso do njega. Kučan je izreden prepirljivec, ki sicer ne kriči in ne tolče po mizi. Prav škoda je, da troši svoje intelektualne potenciale za tako nizkotno dejavnost. Kaj je vse počel takrat, ko so se sestajali predsedniki nekdanjih republik po vsej Jugoslaviji! Samo prepiral se je. Je pa mojster hladnega prepiranja. Niti poskušal ni vplivati na Miločeviča, samo dražil ga je. Slednjemu lahko očitamo karkoli, vendar neumen ni. Pravzaprav vem zanesljivo za eno samo njegovo neumnost - Gazimestan. Za Vukovar ni kriv. Kot je sploh krivičen očitek Srbom, da so agresorji. Agresorja je iznašla propaganda, naša in svetovna (tako kot ji pač odgovarja). Agresor je tisti, ki podira prejšnje, kar pa ni nujno slabše od novega. Ne pozabljajmo, da sta fašizem in nacizem mlajša od demokracije! Agresor je, kdor drega v legitimne pravice nekega naroda in ga s tem sili k odporu. Srbi imajo enake narodnostne pravice kot vsi drugi. Državotvorna pravica se ne more enostransko čez noč degradirati v manjšinsko pravico. Manjšinci pa ne morejo naenkrat postati navadni prišleki, ali pa da se jih preprosto izbriše v navaden nič (tako je na primer z Makedonci v Grčiji).
Predsedniku RS zelo zamerim njegovo obnašanje pred plebiscitom, ko nam je zagotavljal, da referendum ni usmerjen proti Jugoslaviji in res tudi v plebiscitarnih vprašanjih ni bilo protijugoslovanske vsebine. Poznejše njegovo ravnanje je
France Bučar
Zakulisje
Milan Kučan
pokazalo, da je mislil drugače. Hote ali nehote je s tem naš narod zavedel. Glasovalci so podpisovali prazno menico. Če bi imela vprašanja na plebiscitu protijugoslovansko vsebino, bi bil izid verjetno drugačen. Danes ne, ker so imela občila do zdaj dovolj časa, da zlomijo dušo naroda. Govorjenje o stoletnih sanjah je navadna puhlica - demagogija. To se lahko govori otrokom v vrtcu, ne pa zrelim odraslim in celo izobraženim ljudem. V prvo in drugo Jugoslavijo smo Slovenci stopili prostovoljno, resda je v obeh primerih imela velik vpliv nevarnost od zunaj. V Jugoslavijo smo šli zato, da se obdržimo kot narod.
- Druga njegova naravnost usodna napaka je, ker je podlegel pritisku Janeza Janše (ta je to sam priznal) in podpisal ukaz, da se odpre ogenj na takratno JLA. Ta ni imela zavojevalnih namenov. Mislim, da bo nekoč nepristranska družboslovna znanost ocenila to kot velik madež v zgodovini slovenskega naroda. Ne bi šel v podrobnosti. To je bilo naravnost metanje žarečih ogorkov na sosedovo slamnato streho. Navadno je požigalec najbolj vnet gasilec. Mi pa ne. Mi s tem nočemo imeti nobene zveze. Nam gre po glavi samo beg v Evropo. JLA je mislila, da bo rešila preostali del Jugoslavije, pa ga ni, ker je Slovenija po Janševi in Kučanovi zaslugi že sprožila plaz. - Zadnjič sem podcenil voditelje svojega naroda. Napisal sem, da se obnašajo, kot da nas je 20 milijonov. Povišati moram to na 100 in še več. Spomnimo se, da smo v Beogradu pred leti premagali praktično ves svet (s tem, da smo premagali ZDA). Baker je tedaj zagodrnjal (po neuspehu pogovorov), da sta Miloševič in Kučan (ta se je venomer skliceval za plebiscitarno sleparijo!) najbolj zadrta človeka na svetu. Tako nekako, navajam po spominu! ZDA so nas v začetku hotele spametovati, pa so ob naši trmi popustile in prevzele naše stališče. Zdaj gonijo to naprej. Prav vsak dan velika država ne more spreminjati
svojega stališča. Poleg tega, ko se je začelo v BiH, si ZDA niso mogle privoščiti niti nevtralnega stališča, ko pa so v odnosih Arabci: Izrael popolnoma na strani slednjega. Zato se zaradi svojih naftnih interesov oddol-žujejo arabskim muslimanom z izrazito pristranskim promusli-manskim stališčem na Balkanu. Včasih so v pristranosti nosili zastavo Nemci, zdaj pa jo nosijo Američani. Zato slovenska politika, če obrne list, ne bo imela ravno lahkega dela. Je pa to delo nujno potrebno. Ker je to delo predvsem zaradi nas. In če smo že enkrat “premagali” ZDA, jih lahko še enkrat. Vendar tokrat v bolj pošteni stvari. Lahko celo rečem, da si ZDA tega “poraza” želijo. Oddahnile si bodo. - Za vse jugoslovanske narode je dovolj prostora na Balkanu. Na svoja ušesa sem slišal Karadžiča (ki ga ima naša propaganda zelo na piki!), ko je rekel: “Mi želimo biti Muslimanom dobri sosedje.” - Ker nočem biti navaden zamerljivec (“zlopamtilo”), bom omenil samo še eno predsednikovo napako, ki pa ni stvar
enkratnega dejanja, temveč njegovo trajno (za mene) nesprejemljivo stališče. Ne diši mu kakršnakoli zveza z jugom. Ne gre za Jugoslavijo. Nanjo pozabimo. Naš rod je ne bo obudil, ker za to ni sposoben (nekoč sem zapisal, da smo žc preveč zastrupljeni). Kaj bodo storili naslednji rodovi, to bo njihova stvar. Nas zagotovo ne bodo o tem spraševali. Gre samo za to, da pride spet do normalnih, civiliziranih odnosov med nami. Samo v tem bi bila dolžnost našega rodu. Drugo bodo opravili nasledniki. Po svoje Kučan (nenehno) govori proti kakršnikoli povezavi. S tem hoče reči, da ga jug sploh ne zanima (na Dunaju se je hvalil, da smo z njimi malo manj kot “žlahta”). To pa je slabo, da bolj ne more biti. Zato naj gre, izpreže naj, da ne bo več ovira zdravemu, a žal tihemu in skrivnemu stremljenju našega naroda. Sposoben kot je, bo zlahta našel delo in dopolnil tistih nekaj let, ki jih še potrebuje za pokojnino. Se z večjo plačo, kot jo zdaj dobiva, bo verjetno šel v pokoj.
Zelo mi je žal, ker moram
načeti še eno zelo neprijetno vprašanje. Zdaj se spet veliko govori on piše o mednarodnem sodišču. Če se kaj razumem na pravico in če bo to res nepristransko sodišče, potem bo leto dolžno povabiti na zatožno klop tudi dva Slovenca - predsednika države in prvega obrambnega ministra RS. Ne želim jima nič hudega, sicer pa tudi nič hudega ne bo, so rekli. Najhujša možna kazen (ki verjetno sploh ne bo izrečena) bo dosmrtni zapor. Mislim, da bi bilo prav, če bi njuno zahtevo v Haagu raziskali. Če ugotovijo njuno nedolžnost, naj ju (zaradi mene) predlagajo za Nobelovo nagrado. Želim pa jima, da ju pokličejo, naj tudi onadva malo zagrejeta tisto neljubo klop in ju za kaj neprijetnega pobarajo. Mnenja sem namreč, da najhujši zločinec ni tisti, ki strelja in kolje, temveč tisti, ki zločin načrtuje in vanj napeljuje. Igor Torkar celo pravi, da je najhujši zločinec tisti, ki ob zločinu molči. To pa jaz ne bi hotel, od tod tudi moje pisno prizadevanje.
In še nekaj. Če bo imel prihodnji predsednik države čim manj pristojnosti in čim krajšo pamet, potem bo precej vseeno, kdo bo prišel na ta (častni) položaj. Manj zagrizen bo volilni boj zanj. Pa tudi za samega predsednika bo lažje. Tudjman se mi na primer kar smili, ko vidim, kako mora odgovarjati na vsakršna vprašanja. Mnenja sem, da bi bilo najbolje, če bi na to mesto prihajali ugledni, se pravi zaslužni ljudje iz gospodarstva, kulture, prosvete, zdravstva, športa ipd., čim manj pa iz politike. In za lepši spol naj bo ta položaj rezerviran. Ženske so že tako zapostavljene kar zadeva visoke državne položaje. Neoperativni predsedniški položaj bi ravno prav prišel za doma bolj obremenjene ženske. Se spominjate predsednice dežele Furlanije? Človek si na njej kar oči odpočije od vseh brkačev in bradačev.
Foto: arhiv Nove dobe
Prihodnjič: Odgovornosti Janeza Janše in ostalih užaloščenih
Zakulisje
17
SKUPAJ V BORE!
Samostojne Butale so podrle brv čez potok in visok plot okrog Tepanj postavile. Posledica te Cefizljeve modrosti je prinesla Butalcem nove izzive.
Dosihdob so Butalci - tepanjskim tepkam v čast v času njih zorenja - izvažali svojo državno inteligenco. Skupna nevarnost ob skupnem sovragu je butalske oborožene sile na licu mesta in v živo seznanjala s tepanjskimi krepelci. Prišedši domov s plenom, so podrobno proučevali tepanjsko obrambno moč. Industrijski špijonaži, ki je oplojevala domačo znanost z novimi spoznanji iz tepanjske tujine, se je zalomilo, ko je bil slavnostno oklican embargo na izvoz državne inteligence.
Toda zvedava duša butalska je še naprej raziskovala, zdaj po domačem voznem parku in državno gospodarstvo je utrpelo veliko škodo, ker so vsi za špijonažo sposobni Butalci cele noči prebedeli, čuvajoč svoj vozni park pred kontrašpijo-nažo sosedov, polje pa je mesto Butalcev na nočni smeni, spavajočih sen pravičnega, okopavala domača koza.
In pokličejo Butalci zaradi velike škode še enkrat Cefizlja zaslužnega iz pozabe, tokrat naloživši mu na pleča novo nalogo, od vseh prejšnjih še mnogokrat težjo. Poveznejo mu čez glavo žensko nogavico, da je videl skoznjo in zalučajo ga s skupnimi močmi preko potoka in čez tepanjski plot.
Se vsedejo in čakajo. Čakajo ob plotu leto in dan, da prvi trenutek pozdravijo inteligenta. In po letu, ko mraz pritisne, pomoli Cefizelj nos že pomodrel skozi nogavico in pokuka preko plota. No, zašepnejo Bu-
talci, kako kaj kaže Tepanjcem letina tepk? Bomo kaj vkuhali?
Ne vem, pojasni Cefizelj čudečim se: Sploh nisem bil stran od plota. Sam imam tepko svojo kraj Butal, zato vas nisem smel spustiti z oči, same z mojo tepko, saj vas poznam!
Butalci priznajo, da ima fant prav, mu snamejo nogavico z glave in pomagajo čez plot. Boš pa državni pisar, pisati te že naučimo, če špijonirati ne znaš.
In je bila odsihdob državna zgodovina bela, ker je Cefizelj že prvi dan uradne knjige pro-
dal za flašo žganja, zgodovina pa je ponarodela, ker je Kata mešetarica na tržnici v liste krompir in redkve zavijala. Butalci so se smejali, ni jih uničil Cefizelj, ne bo jih niti zgodovina.
Von Ligenštul
• • V w ..
^...C-C

18
Ekumena
Reformacija človekovega mišljenja
(Ob dnevu reformacijej
Vsaka doba človeške zgodovine ima svoje junake in slabiče. Junaki vedno pogumno pomikajo naprej kolo zgodovine. Slabiči pa se v svoji strahopetnosti vedno ozirajo na ukaze svojih gospodarjev. Človek je namreč kmalu zakoličil podarjeno svobodo z zidovi institucije in hierarhično urejene družbe. Institucija mu je ponudila določeno varnost in gotovost. V zameno za majhne koristi je zahtevala poslušnost in pokorščino.
S porajanjem institucionalno urejene družbe je moral človek veliko več tvegati, če je hotel izpovedati resnico, ki edina osvobaja in osrečuje. Največjo mero poguma je zahtevala direktna kritika institucije, ki so jo varovali gospodarji človekovega duha. To je zelo razvidno že iz svetega pisma, kjer se je Sin človekov (Jezus iz Nazareta) odločil za razkrinkavanje institucije in toge hierarhije farizejev in pismoukov. Nestrinjanje in nasprotovanje okameneli instituciji ga je pripeljalo na Kalvarijo in do smrti s križanjem. Pri Jezusovem sodnem procesu je institucija zamorila svobodo,
resnico in pravico.
Običajno smo pogumni samo takrat, ko ni ogroženo naše življenje. Kadar smo v nevarnosti za lastno življenje, smo v podobni situaciji kot nekdanji predsednik Sovjetske zveze Nikita Hruščev. Antony de Mello ga je v Ptičji pesmi v eni izmed anekdot takole predstavil: “Ko je Hruščov v svojem znanem govoru obsodil stalinsko obdobje, se je nekdo v kongresni dvorani baje oglasil: žKje pa si bil takrat, tovariš Hruščov, ko so morili vse te nedolžno ljudi?’ Hruščov je premolknil, pogledal po dvorani in dejal: žAli bi bil tovariš, ki je to rekel, tako prijazen, da bi vstal?’
Napetost v dvorani je naraščala. Nihče ni vstal. Tedaj je Hruščov rekel: Kdorkoli si že, sam si si odgovoril. Bil sem v prav takem položaju takrat, kot si zdaj ti.” De Mello sklene zgodbo z ugotovitvijo: “Jezus pa bi bil vstal...” In kaj bi v enaki situaciji storil ti ali jaz? Nemški reformator Martin Luther je npr. 31. oktobra 1517 leta vstal in pogumno nabil na vrata grajske cerkve v Witten-bergu 95 tez.
Rimu. Papež Julij II. je težko nalogo gradnje veličastne bazilike leta 1506 zaupal Bra-manteju. Po ustaljeni srednjeveški navadi so uresničitev velikih načrtov splošnega pomena pospeševali s podelitvijo odpustkov; tako sta tudi Julij II. (1507) in njegov naslednik Leon X. (1514) za ves krščanski svet razpisala popolni odpustek. Poleg običajnega prejemanja zakramentov se je zahteval tudi denarni prispevek za veliko delo. Oznanje-
Resnicfl vas bo osvobodila - Te besede iz evangelija se uresničujejo v tezah neukrotljivega reformatorja. Čeprav so bile zapisane že pred 477 leti, nas na poseben način nagovarjajo danes, ko se v našem narodu odvijajo same afere, korupcije, pritlehna politična obračunavanja in obmetavanje z jajci že v samem parlamentu.
Živimo v času, ko se na vseh področjih družbenega življenja uveljavljajo pridigarji, ki bi radi brez dokazov samo podirali. V naši družbi manjka ustvarjalnih kritikov, ki bi radi s svojimi darovi,
- poštenostjo in dobrohotnostjo zmogli očistiti Avgijev hlev, ki zaudarja od puhloglavih gobezdačev.
1. Začetek nove dobe v krščanski Evropi
Pogumno dejanje avguš-tinskega meniha Martina Luthra je temeljito spremenilo usodo evropskih narodov, med katerimi je začel novo pot tudi slovenski narod. Kaj je motilo rudarjevega sina iz Eislebna, da se je uprl tako močni ustanovi, kot je katoliška Cerkev? Nemirnega in vročekrvnega Luthra, ki je v sebi že dalj časa nosil nezadovoljstvo nemškega naroda, je najbolj razdražila razglasitev odpustkov za gradnjo najmogočnejše Cerkve sv. Petra v
valci odpustka so prejeli pooblastila glede spovedi in odveze. Kdor je kupil tako imenovano potrdilo o spovedi, so mu bili odpuščeni vsi grehi, tudi tisti, od katerih je lahko odvezal le papež.
Odpustek je bilo mogoče nameniti tudi umrlim. Takšne papeške odpustke za uboge duše v vicah so poznali že v 15. stoletju. Odpustek sv. Petra. so v severni Nemčiji, v mainški cerkveni provinci razglasili leta 1517 (Prim. Zgodovina Cerkve, Reformacija in protireformacija, izdala Družina, Ljubljana 1994, str. 56).
Ekumena
19
'SsSI
C;* |
1-4*-S-5
;
20
Ekumena
Zelo jasno spregovori o odpustkih in Lutrovih tezah ilustrirana zgodovina Cerkve - 2000 LET KRŠČANSTVA. Tam je med drugim zapisano: “Odpustki - sprememba pokore v kupljivo storitev - so pri Luthru in številnih drugih vernikih zbudili nasprotovanje.
Kot dušni skrbnik wittem-berškega občestva, za katerega je skrbel poleg svoje profesure, je vedno znova doživljal, da so mu verniki v spovednici
ponujali odpustkovne listke, ki naj bi nadomestili pokoro z odpustom najrazličnejših kazni v vicah. Verniki so si te odpustke kupili na sosednjem Brandenburškem, kjer je dominikanski menih Tetzel po naročilu mainškega nadškofa Albrehta razvil živahno trgovino z odpustki. Mainški nadškof Albreht je namreč skrajno natančno izterjeval cerkveno desetino in z dotlej neznano poslovnostjo spravljal med ljudstvo jubilejni odpustek za zidavo Petrove cerkve v Rimu.
Albrehtova “Instructio sum-maria” za trgovanje z odpustki iz oktobra 1517 in velik uspeh pri prodaji odpustkov sta nagnila Luthra, da je objavil 95 tez...
O tem, da naj bi bil Luther svoje teze nabil na vrata grajske cerkve v Wittenbergu, vemo samo iz poročila, ki ga je leta 1546 Melanchton napisal v predgovoru k 2. knjigi Luthrovih latinskih spisov:
“Te teze je javno nabil na
vrata grajske cerkve na dan pred praznikom vseh svetnikov leta 1571 (str. 402, 433, 435).”
Martin Luther spočetka ni pričakoval, da se bodo njegova odločna načela, ki jih je odkril v 95-tih tezah, tako hitro razširila po vsej Nemčiji. Ob natančnejšem premišljevanju teh tez lahko ugotovimo, da je reformator prvotno želel zagovarjati pristno papeževo mnenje o odpustkih.
Z vso silo svoje razburljive narave se je uprl šele leipziš-kemu dominikanskemu pridigarju Tetzlu, ki je zelo ko-ristolovsko oznanjal odpustke lahkovernim ljudem: “Ko kovanec zazveni, duša v nebo zleti!” Glavni razlog za silovit Luthrov upor je bila njegova ljubezen do božje besede in njegova zvestoba do resnice in pravice.
2. Resnica vas bo osvobodila
Te besede iz evangelija se uresničujejo v tezah neukrotljivega reformatorja. Čeprav so bile zapisane že pred 477 leti, nas na poseben način nagovarjajo danes, ko se v našem narodu odvijajo same afere, korupcije, pritlehna politična obračunavanja in obmetavanje z jajci že v samem parlamentu. O, da bi vsaj katera od Luthrovih tez bila zdravilni obliž na telesu našega naroda, ki ga zastruplja rasistična in nestrpno
nacionalistična miselnost - kot je 26. oktobra zapisal v Novi dobi g. Jurij Zalokar.
Naj bo tukaj omenjenih le nekaj tez, ki nam bodo pomagale pravilno presojati čas, v katerem živita naš narod in Cerkev na Slovenskem.
6. TEZA: "Papež odpusti krivdo sanio; če izjavi, da jo je odpustil Bpgj v primem, ko grešnik ne bi opravil pokore, ostane krivda nespremenjena." - Luthrovo stališče do papeževega poslanstva je pristno in hkrati kritično. Glavni sodnik naših dejanj je Bog, ki edini pozna vse okoliščine našega življenja. Za grešnike našega političnega življenja pa se ve, da ne opravijo nobene pokore in zato resnično njihova krivda ostane nespremenjena.
14. TEZA: "Z obljubami p odpuščanju vseh grehov, ki m brez razlike in na veliko delijo odpustkarski pridigarji, je ogoljufana večina ljudi." - Noben duhovnik, škof ali papež ne mora manipulirati z božjo ljubeznijo in usmiljenjem. Odpustki se ne morejo prodajati kakor trgovsko blago. Izključena mora biti vsaka dobičkaželjnost. Cilj, ki si ga Cerkev postavlja pri podeljevanju odpustkov, ni le to, da bi vernikom ne bi bilo treba trpeti toliko časnih kazni, ampak tudi to, da bi jih spodbujala k delom ljubezni do bližnjega (Prim. Anton, Strle, Vera Cerkve, Celje 1977, str. 364). Če omenjeno tezo presadimo v območje naše male državice, hitro ugotovimo, da se pri nas velikim političnim “ribam” odpuščajo vsi grehi brez pokore. Velikokrat te ribe dobijo še odlikovanja in razne priboljške. Na ta način se pač pusti goljufati slovenski narod.
Če omenjeno tezo presadimo v območje naše male državice, faro ugotovimo, da se pri nas velikim političnim "ribam" odpuščajo vsi grebi brez pokore. Velikokrat te ribe dobijo še odlikovanja in razne priboljške. Na ta način se pač pusti goljufati slovenski narod.
kosti svojih ovac" -Luther v tej tezi dejansko stopa v bran Cerkvi in papežu, ki čestokrat zelo trpi zaradi anomalij in deviacij v duhovnem življenju svojih ovčic. Tudi vladarji tega sveta bi morali marsikatero palačo ali spomenik spremeniti v prah in pepel, ker sta sezidana na žuljih, trpljenju ali celo krvi mnogih ljudi.
po. TEZA: "Kdor odpustke pobije zgolj s silo in jih ne ovrže z djokazi, ne stop nič drugega kakor to, da Cerkev in papeža izroči porogu sovražnikov in onesreči kristjane." - Kdor torej želi spreminjati družbo ali zakone v njej zgolj s silo, dela samo škodo in povzroča prelivanje nedolžne krvi. Samo z argumenti in resničnimi dokazi je možno reševati vse zapletene probleme v družbi in v Cerkvi. Živimo v času, ko se na vseh področjih družbenega življenja uveljavljajo pridigarji, ki bi radi brez dokazov samo podirali. V naši družbi manjka ustvarjalnih kritikov, ki bi radi s svojimi darovi, poštenostjo in dobrohotnostjo zmogli očistiti Avgi-jev hlev, ki zaudarja od puhloglavih gobezdačev. Tudi Jezusova Cerkev potrebuje vedno nove preroke, ki prebujajo kristjane iz dogmatičnega spanja.
95. TEZA; "Kristjani bodo dosegli nebeško kraljestvo prej z bridkostjo kakor pa z nemotenim mirom." - V tej tezi je Luther mislil na vse ljudi. Naše življenje je polno bridkosti in tisti, ki pravi, da nikoli ne trpi, ni iskren, ker zakriva trpljenje za materialno fasado, ki bo prej ali slej razdejana. Varujemo se nemotenega miru. Tiha voda bregove dere in orkan življenja izbruhne iz brezna navideznega miru. Oklenimo se resnice, ki nas bo vodila v nemirne vode življenja. Nikoli nas ne bo oropala svobode, ki je dragocenejša od vseh bogastev tega sveta.
Maks Ipavec, ribniški dekan
Zakulisje
........................................................................................................................................i
“....
mm
imš ,


Svoboda ima ceno
Tože Pučnik, nekdanji poglavar Demosa, J je pred plebiscitom skakal v Jožefa Školča, ki se je dosledno zavzemal za previdnost (strokovnost) pri osamosvajanju Slovenije. Pučnik je pariral s parolo: Svoboda nima cene!
Po vrat na nos odcepitvi je ostala Ljubljanska banka dolžna hrvaškim varčevalcem nekaj sto milijonov nemških mark. Skoraj toliko, kolikor znaša škoda, ki so jo povzročile nedavne katastrofalne poplave v faraonskem Egiptu. Pred nekaj dnevi so hrvaški varčevalci v Ljubljani zaman terjali svoj denar.
Kaj bi se zgodilo, če bi politiki razpisali plebiscit: vrniti ali ne vrniti denar hrvaškim “čefurjem”? Odgovor bi bil negativen. Zakaj ga ne razpišejo, če svoboda nima cene? r Javnost so s pomočjo medijev itak spravili na stopnjo bebcev.
Enako nemarno, kakor se obnaša država do hrvaških komitentov, se vede tudi do slovenskih: koga od lastnikov tekočih računov v Ljubljanski banki so vprašali, če še hoče imeti tekoči račun v novi Ljubljanski banki?
Zgodba ni končana, ker hrvaški varčevalci niso idioti, ki hodijo gledat na uro v Ljubljano. V rokavu skrivajo močno karto: denar je bil
zaslužen v Nemčiji. Hrvaški zdomci so ga le hranili v slovenski nogavici. Kako je krožil v mreži slovenske banke, ni njihov problem.
Razjarjen hrvaški podjetnež, težak nekaj sto tisoč mark, je najel nemške advokate, ker je Ljubljanska banka na nemškem ozemlju poslovala po nemških zakonih.
Najverjetneje sledi plenjenje slovenskega premoženja (Deutschland uber alles). Ne glede, če se nova Ljubljanska banka s pomočjo Državnega zbora spet preimenuje v novo -novo - novo - novo -banko.
Zakaj je to spregledal doktor monetaris-tike, Janez Drnovšek, ve le on: Objektivno je danes videti več težav, kot smo jih ob osamosvojitveni evforiji pričakovali - jamra.
Tudi Pučnika na terenu krivi: Takšnih težav nismo pričakovali. Petrle potemtakem ni pogrnil v Ogleju: samo zvito je pocvirnal iz norišnice, kjer je zaradi svojih robatih in predvidljivih nerodnosti ter ideološke zaslepljenosti, že drugič pogrnil. Zanko so mu nastavili najbolj hudobni pokvarjenci, velemojstri intrigantstva v prejšnji državi (zaman tem volom Peterle v parlamentu kliče v spomin njihova jajca; ah, kje je že to?)
Na potezi je gospodin Franjo: če ne
Gremo v Hollywood
pomaga, bo tistih “nekaj” milijonov povzročilo finančni zlom Slovenije (znesek je itak višji od vrednosti starih bajt, ki so jih notirali Italijani v Ogleju). Zdaj lahko priskoči na pomoč zeleni Leon Šešerko s plebiscitom o zaprtju jedrske elektrarne: “Čefurjem” elektrike ne damo! Vezana trgovina med Zagrebom in Ljubljano na račun tretjega - hrvaških in slovenskih davkoplačevalcev - ni nič drugega, kakor dokaz, da sta oba režima totalitarna.
Odprto ostaja vprašanje, koliko časa se boste še pustili vleči za nos roza - rjavi gangsterski koaliciji, ki nas je v treh letih pripeljala iz zahodne - v vzhodno “Nemčijo” (če ste pozabljivi: vzhodnonemški sistem je bil večstrankarska, parlamentarna demokracija - no, ja).
Rešitev? Po razpadu Avstroogrske ni nihče plačeval dolgov. Ljubljana mora danes nekaj podobnega dopovedovati Zagrebu, Beogradu in Evropi.
Mačji kašelj.
Milan Meden
P.S.: Pinki direktor, ki je osrečil slovenske davkoplačevalce z avio - pufi, ježe izjavil, da nove elite ne zanima, kaj je obljubljala prejšnja elita. Bravo!
Zakulisje
Marija jšajdec: '“Vsak^ prinese. svoj kos kruha na svet...”
Babica s tisoč otroki
9{p. svetu se vsaJ(g sekundo rodi ofcop 260 otrofo v Sloveniji vsafcfi 28 minut eden - ‘BaSica Marija je pospremila v svet več jot tisoč Slovencev - VjoSen narod ni izumrl zaradi Ijulezni
"Slovenke so neverjetno vzdr-žfjive ženske: materinstvo jim je [e nujno breme ob vsem ostalem, garanju. 0 materinstvu pa razpravfjajo moški in tiste, kj so celo življenje bile obložene z vato, o svetosti materinstva pa one navajene siromaštva. Žal ugotavljam, da bo teh slednjih v tej naši mladi državi veš in groza me je, če bo šlo tako naprej..."
Svetost materinstva
Zakaj?
“Ker sem to že videla. Doživela. 48. leta sem začela v Brežicah. Takratni okraj je obsegal tudi del Kozjanskega. Po končani šoli za babice pa so mi dodelili Podlehnik. Haloze.”
Hočete reči, da spočetju v mestu botruje več ljubezni kot na podeželju...
“Nikakor ne. Imela sem srečo doživeti mater, ki je rodila sedemnajst otrok. Vse z enako ljubeznijo, enako radostjo in željo in vse je imela enako rada. Na nesrečo pa sem pomagala pri rojstvu otroka materi, ki je že prvega otroka zavrgla...”
V resnici? Ali v strahu zaradi bolečine...
“Prepričana in vzgojena je bila tako, da njeno materinstvo ni del nje in v njenem življenju ni prostora za materinstvo. Vendar moram takoj povedati, da se je po rojstvu tistega otroka tudi v tej materi odnos spremenil...”
Vaša mati je imela troje otrok. Vi ste bili najstarejši?
“Da. Mama je bila knap. Rudar. Živeli smo v Velikih Zdolah.”
Odraščali ste pri teti?
“Babici pri Sv. Jedrti.”
Torej ste se pri teti prvič srečali Z rojstvom?
“Ne, doma, ker sem bila najstarejša. Teta, ki je bila babica, mi je samo odgrnila svetost rojstva.”
Zakaj svetost? Pri nekaterih narodih je rojstvo samo dolžnost...
“Lepo vas prosim. Kaj je večjega in svetejšega od rojstva? Pustiva tiste marnje, ki jih nekateri izrečejo tjavendan, v jezi ali zaslepljenosti...”
Krušna mati
Kako to, da se vkljub vaši ljubezni do otrok sami niste odločili za materinstvo?
“To so me pogosto spraševali. Verjeli ali ne, enostavno
ni bilo časa in možnosti...”
Vem, da ste bili vsak dan, vsa leta 24 ur na dežurstvu...
“Kot mlado dekle sem drugače načrtovala. Vsako dekle sanjari... Potem so me z dekretom poslali v Brežice, ob delu sem se šolala naprej... Kot babica sem dobila prvo zaposlitev v Podlehniku. Ni bilo cest, ne avtomobilov, še vode ne. Verjeli ali ne, v Halozah smo prekuhovali kapnico, da sem novorojenčka lahko sploh okopala...”
Vem, da vam je prvo kolo oskrbel sosed, ki ga je sestavil iz treh starih...
“Da. To je bilo že v Celju. Koles ni bilo, nisi jih mogel kupiti, vsepovsod je bilo treba peš...”
V snegu in dežju...
“V snegu in dežju, ob lepem ali v slabem. Se danes me je sram, ker sem nekoč omagala v snegu pod Vipoto. Snega je bilo čez pas, gazila sem in gazila, po nekaj urah sem obupala in se po gazi vrnila. Tega me je še danes sram. K sreči sem kljub temu po krajšem predahu na toplem še pravočasno pririnila v hrib...”
Danes se spet ogrevajo za rojstva na domu, češ da novorojenček v bolnišnici doživi škodljiv stres...
“Larifari, politika. Desetletja je trajalo, da smo matere obvarovali nevarnosti okužb, zdaj pa spet nazaj. Morebiti gre pri vseh teh razpravah celo za utemelje-, no razmišljanje, ki ga pa noben novorojenček ne more potrditi.
Raje poskrbimo, da bodo imeli prihodnji Slovenci lepšo prihodnost, ko bodo odraščali, se odločali za očetovstva in materinstva...”
Odkod zdaj ta črnogledost?
Zakulisje
23
“Iz razočaranj zadnjih treh let. Sodim med tiste Slovence, ki smo razočarani nad tem, kar doživljamo v svoji samostojni državi...”
Vi ste upokojeni...
“Triinštirideset tisočakov za vseh 35 let. Na svet sem pomagala več kot tisočim novorojenčkom. Obabila sem jih več kot deset tisoč. Od petka do svetka, v resnici sem bila dežurna vsak dan, vseh 24 ur. Štirikrat, petkrat več imajo zdaj tisti, ki so se ogrebli z družbo, Sloveniji povzročili sramoto in so celo manj stari, kot imam jaz delovnih let.
Ne tožim zaradi sebe. Tožim zaradi mladih: starši so ostali brez dela, mladi bodo ostali brez šol in zaslužka, ki bi jim omogočil postavitev nove, lastne družine. Nič lepega in nič dobrega se ne obeta večini mladih Slovencev... Alkohol in mamila, potepuštvo, kraje, kriminal...”
Vi živite v najemnem stanovanju, ki z drvarnico vred premore tride-
set kvadratnih metrov površine...
“Res je. Eden lahko pride na obisk, dva sta že drug drugemu v napoto...”
In vendar celo življenje prepevate...
“Od mladih nog. In zanimivo, od mladih nog pojem v zborih -upokojencev...”
Drugo rojstvo
Pomagate pri Karitasu in ste aktivni pri ljubiteljski kulturi, krajevni skupnosti...
“Med ljudmi. Človek ni rojen za osamo. Čeprav sem se, v to venomer drezate, sama odpovedala družini in materinstvu, sem vedno živela za družino in materinstvo. Če sem verna? Zakaj to sprašujete?”
Ker je vaše življenje v neki meri podobno usmiljenim sestram...
“Daleč vstran. One so se omožile s cerkvijo in služijo Cerkvi. Jaz sem se razdala ljudem...”
Če bi še enkrat...
“Ne, ne, ustvarila bi si družino in po vsej verjetnosti rodila vam podobne trdobučneže. To je bila prevelika žrtev, ki v bistvu nima cene, ker bi po vsej verjetnosti bilo vse enako, nekdo drug bi jim pomagal na svet, kot jim pomaga zdaj in nekdo drug bi jim pomagal v svet, kot jim tudi zdaj pomaga, jaz pa sem ostala na tistih tridesetih kvadratih. Drugi so sestankovali, vse jim je bilo pretežko, vsak izgovor je bil dober...”
Ali nihče od vse te množice ne pride k vam, vas ne pozdravi, pobara kako in kaj...
“Kje pa, nikar tako grdo. Pozdravljajo me ljudje, ki se jih več ne spomnim, še danes mi stisnejo roko možje in žene, v zahvalo, tudi vi ste eden izmed njih, ki že desetletja spremljate moje življenje... Ko so me nedavno obdržali v bolnišnici, so . me vsi bodrili...”
Povedali so mi, da ste zmagovalka...
“Ko sem se sesedla, sem se
vprašala samo to, ali je Bog pravičen. Zakaj mene, ki sem se vedno razdajala drugim? Vedela sem, da je to rak...”
Doživeli ste drugo rojstvo...
“Boj še ni končan. In jaz imam z njim, rakom, še neporavnane račune. Celo življenje sem pazila na to, da ne bi ostala komu kaj dolžna. Tokrat se račun ne more iziti, čeprav sem še mlada...”
Odkar vas poznam, ste v resnici enakega videza...
“Mladenka pri dvainsedemdesetih...”
Torej Slovenci ne bomo izumrli?
“Noben narod ni izumrl zaradi ljubezni: Slovenci smo trdoživi in če pravijo, da uboštvo rojeva otroke, se izumrtja ni bati. Jaz namreč vem, da tudi v največjem siromaštvu rojeni prinesejo s sabo na svet svoj kos kruha...”
Janez Sever
24
Popotnik
Kadar slišim ime tliaPCg, se raznežim, čeprav pomeni ta arabska beseda natanko isto, kot slovenski Čcflir, torej vsiljivec, pripadnik manjvredne rase.
Tuaregi živijo v osrčju Sahare, na visoki planoti in kadar se spuste na obalo južnega Sredozemlja, kjer je veliko gozdov in dovolj vode, pristanišča, veliki beli svet skratka, jih domačini, navajeni blišča sveta, gledajo postrani in zviška:
prišli so nevedni hribovci in gorjanci,	•■■HVVVVP nilflP
neuki kmetavzarji - čefurji.	lil /\B /yg ^
čEFaim
Popotnik
25


Wm
. isi' mmmmmmM
m i
is, ■ si
KM?

Tuaregi, zaviti v svoje tradicionalne burnuse, se držijo modro in ne rečejo nič. Ko pa se vrnejo na svojo planoto, so nekaj povsem drugega. Seveda ne spustijo v svoje domove kogarkoli. Ko sem se po enem letu vračal v dolino z avtobusom, da mi pot ne bi prehitro minila, sta me za vsak primer spremljali tuareginji. Pot je dolga, puščava širna in že marsikdo je izginil brez sledov.
Tuaregi ali po slovensko “čefurji” sebe imenujejo Imohag in Imajirih, torej svobodni in neodvisni, kakor tudi Albanci sebe imenujejo Skipetari, orli.
Nekdaj je bila Sahara žitnica sveta. Tu je bila rojena visoka kultura, ki se je hitro posušila in preselila v delto Nila, ob piramide. Samo tuaregi so se naučili živeti s puščavo v postholo-kavskem svetu.
Živel sem v mestu, starem 4.400 let, mogočni šestnadstropni stavbi z neskončnimi hodniki, kjer je lahko domovalo nekaj tisoč ljudi. Stavba je natančno takšna, kot je bila ob nastanku. Tu se mešajo francoska, turška, arabska kultura, stebrišča v palači so zmes grškega stebra iz pred-homerjevih časov, z reliefom tropske flore in favne črnega ekvatorja; srebrar ima na častnem mestu tudi marijaterezijanski tolar, srebrnik. Nekoč je bila severna Afrika pod turško državo in vse do centralne Afrike je bil avstrijski denar trdna denarna valuta, nekako ta-
ko, kot je danes ameriški dolar (zanimvijo je, da imajo Arabci ločene nazive za Nemčijo, ki jo po Francozih imenujejo Alemani, Avstrijcem pa rečejo Nimci; pa še eno ime, ki ga je dalo mesto, kjer sem živel: gamaše).
Domačini so dveh ras, bele in črne, med seboj so
povsem prepleteni, dveh etnosov Imohag in Abijad, ki je nam bolj znan kot berberi, torej zmerljivka. Samo ime (beli) kaže na njihov nordijski izvor, ker so potomci Vizigotov (kot tudi večina Španije ter zahodne severne Afrike). Razen svojih dveh jezikov govorijo še uradno arabščino ter
izvorni hausa jezik črnih tuaregov, ki so se pridružili karavanskim potem na južnem terminalu, v Gvinejskem zalivu (severni terminal je seveda Sredozemlje).
Dakinka da Bakinka
- kar je črnska hausa izvedenka “si tacuisses phylosophus man-tisses”: glavca in/ali gobec.
28
Glasba
$eter: $®&®C<£lLg>WLg>
Satanicteclmo
Pri ljubljanski založbi NIKA/ ROPOT je izšla plošča z glasbo, ki jo je v sodelovanju z Lai-bachovim techno oddelkom 300.000 Verschidene Kravvalle ustvaril NSK-jev pornolog Peter Mlakar. Kot je moč izbrati iz navodil za uporabo tega zvočnega materiala, je plošča posvečena velikemu renesančnemu zdravniku, naravoslovcu, alkimistu, magu, filozofu in teologu Philippusu Aureolusu Theophrastasu Bombastasu von Hohenheimu - Paracelsusu, ki ga je njegova znastveno raziskovalna pot med drugim pripeljala tudi do Idrije, kjer se je pobliže seznanil z medicinsko funkcijo živega srebra.
Plošča je po ideoloških napotkih nekakšen praksis teorije in glasbenega sloga, ki je od NSK-jevih rojenic dobil ime Satanictechno in ki nas uči, da je v “enotni teoriji polja moč tudi elektrokemično podlago psihičnih kvalitet prevesti na elktromagnetni zapis”. Za bolje razumevanje napisanega lahko dodamo še nekaj izrazov iz spremnega materiala, morda predvsem “travmatično terapev-tiko”, ki da ustvarja erotična ugodja ter se “manifestira kot metoda eksorcizma”.
Vsekakor velja omeniti tudi avtorjevo misel, po kateri je Paracelsus - Satanictechno z glasbenega vidika nekakšna “zvočna alkimija, ki pretvarja elektronski zapis v spektrum
dražljajev, ki ustvaijajo v duševnosti občutke, nasprotne negativnim vibracijam in dvigujejo psiho v stanje osvoboditve od hudobnih namenov in zlih dejanj”.
Naivnemu ruralnemu in neukemu ušesu bo glasba nemara na prvo poslušanje prej izvenela
v gotski elektromasturbatorij kot v kaj drugega, zato mu toplo priporočamo dodatno izobraževanje, ki ga je moč zadobiti v knjigi Petra Mlakarja “Spisi o nadnaravnem”, ki je izšla pri založbi Analecta/NSK. Dodatne informacije o novem glasbenem podslogu je moč dobiti pri
založbi NIKA, ki - mimogrede - s to ploščo poleg na naše prodira tudi na evropsko, ameriško in japonsko tržišče, ali pa v Informacijskem centru NSK (NSK IC, p.p. 75, 61117 Ljubljana).
OVA
<LESTVE> < LESTVE ><LESTVE>< LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE >
TEEN TOP 10	AMERIKA TOP 10	Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	I’ll Make Love 2 U -BOYS 2 MEN
2.	Saturday Night - WHIGFIELD
3.	Eins Zwei Polizei - MO DO
4.	Confide In Me - KVLIE MINOGUE
5.	The Rithem Of The Night - CORONA
6.	I Shovv You Secret - PHARAD
7.	I Swear - ALL 4 ONE
8.	Life In The Streets - MARKY MARK
9.	Regulate - WARREN G & NATE DOGG
10.	Endless love - LUTHER VANDROS & MARIAH CAREY
1.	PII Make Love 2 U - BOYS 2 MEN
2.	Endless Love - LUTHER VANDROSS
3.	When Can I See You Again - BABVFACE
4.	Love Is Ali Around - WET WET WET
5.	I Svvear - ALL 4 ONE
6.	Stroke You Up - CHANGING FACES
7.	Stay - LISA LOEB
8.	The Svvamp Thing - GRID
9.	7 Seconds - YN DOUR / N CHERRV
10.	Shine - COLLECTIVE SOUL
1.	OFFSPRING - Come Out And Play
2.	SUICIDAL TENDENCIES • Suicyco Muthafucka
3.	PUBLIC ENEMY - Give It Up
4.	DIG - Til Stav High
5.	GRANT LEE BUFFALO - Mockingbirds
6.	R.E.M. - What’s The Frequency, Kenneth
7.	CONSOLIDATED - Bussines Of Punishmcnt
8.	STONE TEMPLE PILOTS - Interstate Love Song
9.	PANTERA - Planet Caravan
10.	DOG EAT DOG - No Fronts
Glasba
27
Zavod za kulturne prireditve Celje - sezona 1994/95
CaMERAIA SLOVENICA
tSiSSsS.
Ilp^
*6m»i» P M*!l> srl'
•T^TniSH’ v.c.«>
. . p “$ta
ss^SSSSglSSS
I^Sessssss-*
....-»■|.-»'iTCiDt,t»i|-	.—
^„dil.nod»»Pie
'&Sg%SS5*
•^-"EsSiKsp.
25‘ S. -28. 5. 1995
'm,<uiins-km
tJztST, <?*>
živimo0^*:%?"****»*. *	'W$nto
desetletij obrača k indivi^h^ ®C sm wfa*Vi & #efc,.
AtST’'"*?S,,S'“**"«'»
»zri i*"”*” -™«",'st?*-**-.^Zris*
letimo
S« srečanja z Vami'
v pesmi objeti/, yla.soo.
Ulss£r^
ST«o«
°VAio
&m^°rNA TBOrUa
.. 'ZB0',0,,'JevflNje


to<i' °'k
""»Pin-di,^Ce,M
Šport
George Foreman po dvajsetih letih ponovno svetovni prvak v boksu
Stara mašina še vedno melje
Foreman je čakal dvajset let, da je izpolnil obljubo, ki jo je dal po porazu proti Clavu - Aliju v Zairu. V Las Vegasu je v deseti rundi, potem ko je bil točkovno že v krepkem minusu, knockoutiral dvajset let mlajšega Michaela Moorerja. Če si nekaj res želiš, boš to tudi dosegel,” je izjavil “starec” med boksarji.
Nihče, ali skoraj nihče, ni “vrnil” legendi svetovnega bok-verjel, da bi lahko George sa, Cassiusu Clayu - Mohamma-Foreman, ki je leta 1972 odvzel du Aliju, pariral dvajset let naslov svetovnega prvaka Joeju mlajšemu Michaelu Moorerju. Fraizerju in ga dve leti kasneje Zgodilo pa se je ravno tisto

		
F',		is>jy
•4 Cassius Clay v najboljših letih, ko je premagal Foremana
nepričakovano. Foreman je devet rund “kasiral” udarce in čakal na trenutek nepazljivosti pri nasprotniku. V deseti rundi je Moorer “naletel” na Fore-manovo desnico in končal na tleh. “Vedel sem, da bo Moorer
slednjič le naletel na mojo desnico. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo padel.” je povedal Foreman po dvoboju. Teddy Atlas, Moorerjev trener pa je takole videl usodni udarec: “To je bil najboljši Foremanov uda-
Tretji turnir za naslov Prvak Slovenije 94195
Športno društvo Extrem in . Sporting d.o.o. sta v sodelovanju s Paintball zvezo Slovenije pripravila tretji turnir za naslov Prvak Slovenije 94/95.
Turnir je bil v soboto, 5. novembra, na poligonu Šmarjeta pri Celju. Od jutranjih do poznopopoldanskih ur so po poligonu letele kroglice z barvo. Rezultati so bili pričakovani. Zmagali so člani Paintball Teama Celje 1, kljub temu, da so nastopili oslabljeni, saj sta se dan pred turnirjem v prometni nesreči težko poškodovala dva njihova člana.
Rezultati: 1. PT Celje 1; 2. Mumija 1; 3. Rotary; 4. Gaberška gora; 5. Kočevje; 6. Gradišče;
7.	Mumija 2.
Točkovanje za naslov Prvak Slovenije po treh turnirjih:
1.	PT Celje 1 750 t.;
2.	Mumija 1 420 t.;
3.	Hunters 1 in Gradišče 400 t.;
5.	Rotary 230 t.;
6.	Mumija 2 in Gaberška gora 210 t.;
8.	Skobec Kranj 200 t.;
9.	Portorož 150 t.;
10.	PT Celje 2 120 t.;
11.	Kočevje 110 t.;
12.	Oru 100 t.;
13.	Shark 1 70 t.;
14.	Hunters 2 in Partizani 60 t.;
16. Shark 2 50 t.
Šport
rec v celem dvoboju, tega pa smo se pred dvobojem najbolj bali. Michael je bil ves čas boljši, samo trenutek nepazljivosti je Foreman izkoristil za silovit udarec.” “Boks je pač tak šport, da nikoli ne veš, kaj se bo v dvoboju zgodilo,” je bil kratek Moorer, ki je naslov svetovnega prvaka po WBA in IBF verzijah odvzel Evandru Hollyfieldu.
George Foreman je bil na dvoboju oblečen v iste rdeče hlače, ki jih je nosil leta 1974 v Kinšasi v Zairu. Takrat ni obranil naslova, ki ga je dobil v dvoboju z Joejem Fraizerjem dve leti pred tem. Na tiskovni konferenci pred sobotnim dvobojem se je Foreman spomnil časov znamenitega boja v Kinšasi, o katerem so celo napisali nekaj pesmi (“In Zaire”, “Kin-shasa fight” itd). “Takrat sem imel navado, da sem govoril, kako bom ubil nasprotnika. Pred bojem z Alijem so mi svetovali, naj preneham govoriti o ubijanju. Alija sem udarjal v glavo, ko sem se zavedel, da sem obljubil, da ga ne bom ubil. Spomnim se, da sem se v nekem trenutku malo odmaknil, naenkrat pa sem bil na tleh. Ta majhna neodločnost me je pripeljala v poraz in od takrat se moram zadnjih dvajset let vsako jutro soočati s tem. Se vedno se obnašam podobno. Odkar sem se vrnil v ring, marsikaterega nasprotnika nisem poslal na tla, ker sem se bal, da ga bom ubil.”
George Foreman je najstarejši izzivalec in svetovni prvak v zgodovini boksa. Archie Moore, do zdaj najstarejši izzivalec, je dve leti mlajši, Jersey Joe Wal-cott pa je bil sedem let mlajši od njega, ko je leta 1951 osvojil naslov svetovnega prvaka.
Najstarejši svetovni prvak, pridigar s trdimi pestmi, je še povedal, da “se vse, kar si želi srce, uresniči, če si to res želiš in se ne odpoveš sanjam”. Ta pesem, ki je tudi njegov življenjski moto, se je “starčku” med boksarji uresničila. Zagotovo bodo odslej njegovi verniki še bolj zavzeto poslušali njegove pridige in verjeli njegovim besedam.
TXrsalna zveza Slovenije je »J celjskemu Drsalnemu klubu zaupala organizacijo Evropskega kriterija za otroške in mladinsko kategorijo.
Tekmovanje bo trajalo od 9. do 13. novembra. Mladi drsalci bodo nastopali na ledeni ploskvi v Mestnem parku vsak dan od 9. do 20. ure. Svečana otvoritev bo v soboto ob 17.30, zaključna revija, kjer bodo nastopili najboljši v posameznih kategorijah in celjski drsalci s skupinskim plesom, pa v nedeljo ob 15. uri.
Udeležbo so potrdili mladi drsalci iz 23 klubov iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Poljske, Rusije, Ukrajine, Izraela in Slovenije.
Vse dni tekmovanja, kot tudi na zaključno revijo, je vstop prost.
Mitja Ocvirk
Mladi celjski drsalci s trenerjem, Ukrajincem
Borisom Uspenskym
Evropsko drsanje spet v Celju
Kdo bo žvižgal nogometašem?
Nova doba objavlja seznam sodnikov, ki bodo sodili slovenskim prvoligašem v 14. krogu slovenskega nogometnega prvenstva, ki bo v soboto, 12. in nedeljo, 13. novembra.
TEKMA	GLAVNI	STRANSKA	DELEGAT
Vevče Donit Filter : Istrabenz Koper	Klinc,	Žitnik, Kolarič,	Torkar J.
Biostart Publikum : Korotan Suvel	Vidali,	Durmič, Treskavica M.,	Kuželj B.
Železničar AM Cosmos : Mura	Turk,	Borošak, Žohar,	Siter M.
Živila Naklo : Primorje	Novarlič,	Jakopiček, Krenker,	Knafelc A.
HIT Gorica : Gaj Kočevje	Špiler,	Vozlič, Babič,	Tauzes V.
Beltinci : SCT Olimpija	Krajnc,	Strigi, Živkovič,	Pave V.
Jadran Dekani : Rudar Velenje	Tivold,	Žunič, Šturm,	Fridauer R.
Izola : Maribor Branik	Mitrovič,	Kandare, Govedarcvič,	Martun Z.
Mitja Ocvirk
GLASBENA j| MATICA MARIBOR
Priprave mešanega pevskega zbora Glasbene matice v Strunjanu
Člani mešanega pevskega zbora Glasbene matice smo se od 6. do 9. oktobra odpravili na krajše delovne počitnice. Glavni namen odhoda je bil priprava na novo pevsko sezono
Vse skupaj se je začelo zelo obetavno, saj nam je pred odhodom naša predsednica ga. Rous zaželela veliko uspeha tako na pripravah kot tudi na nastopih, ki se nam naglo približujejo.
V velikem pričakovanju smo se odpeljali naprej proti Ljubljani, da bi enega naših pevcev, ki tam služi vojaški rok, rešili iz pehotnega jarma. Pa kaj, ko mulca kljub dogovoru ni bilo tam. Prav tako ga ni blio na želežniški niti na avtobusni postaji in ker smo bili v zanj v skrebeh je B. poklical njegovo sosedo v Maribor. Le ta je zaradi nekoliko pozne ure (22.00) vsa histerična kričala v telefon, da so našega B. še dva dni bolela ušesa. Da pa kljub utrujenosti prav noč ni bila namenjena počitku, sta dokazala najmlajša člana zbora. Z dekletoma sta se dogovorila, da bodo skupaj igrali karte. Dekleti pa
sta izginili nezano kam. Uboga fanta sta se odpravila na brezupno iskanje, dokler nista pod vplivom “tekočih problemov” onemogla.
Nori noči navkljub smo bili zjutraj vsi maksimalno pripravljeni na petje. K temu je gotovo pripomogla jutranja telovadba. Tej je sledilo skupno opevanje. Po tem pa smo se podali na vaje po bungalovih kjer je vsaka glasovna skupina vadila ločeno. Vaje same so trajale 7 ur dnevno. Stimulativno okolje ter zagnanost vsakega posameznika pa sta pripomogla k hitrejšemu osvajanju pesmi. Tako smo delno že obdelali pesmi, ki jih bomo na letošnjih koncertih popevali.
Soboto zvečer smo nekateri po napornih vajah odšli na ogled diskotek. Takrat so predvsem moški prišli na svoj račun, saj je v obalnih diskotekah omogočen brezplačen (če ne štejemo vstopnine) ogled pomanjkljivo oblečenih deklet, med tem ko tisti, ki jih taka dekleta ne zanimajo preveč, lahko uživajo v izrednih laserskih efektih, ki jih na Primorskem resnično premorejo.
Nastopila je nedelja, zadnji
dan priprav. Zaspanci so zamujali na vajo, zborovodja Bojan, pa jih je ob prihodu sprejel z ironičnim nasmeškom. Ob koncu upevanja se je od nas poslovil oče Gorič, ki je v prejšnih dneh dokazal, da ni samo glasbeni strokovnjak, temveč tudi izredno zabaven človek, saj nas je ne-prestalno zabaval z duhovitimi zgodbami. Razlog njegovega prezgodnjega odhoda pa je tičal v sobotni večerji, saj si je gospod G. na eni od mišičastih školjk zlomil zob in je moral nujno k zobozdravniku.
Odhod zbora je bil načrtovan za 15.uro. Pred tem pa smo se pesmijo zahvalili hotelskemu osebju za gostoljubnost. Predvsem natakarji so nas vse dneve navduševali s svojo pedantnostjo na eni in ustrežljivostjo na drugi srtani. Vsekakor moramo omeniti tudi kuharje, ki so vsakodnevno pripravljali odlične jedi za vse okuse, kar se je poznalo tudi na telesni teži hotelskih gostov.
Ob izhodu iz hotela nas je že čakal avtobus, zato smo se hitro postavili v vrsto za spominsko fotografijo. Vožnja domov je bila zelo razburljiva (mogoče tudi zaradi domačih
orehov, ki jih je razdelila Silva, za boljšo potenco baje”). Na poti smo srečali tri goreče avtomobile, sami pa smo morali v celjsko boljnišnico, ker je R. slabost onemogočila nadaljne potovanje. Med tem, ko smo čakali na njegove izvide, je skoz vhodna vrata prišel duhovnik. V tem trenutku je zborovodja B. pomislil: Če Rajko ne bo mogel z nami domov, bo pa za njegovo dušo in glas posrebel prečastiti”. In res je mogel R. ostati v Celju, med tem, ko smo mi končno krenili domov.
V zamegljeni Maribor smo prispeli pred 11. zvečer in preden smo se razšli nas je Bojan pozval naj se nasljednjega dne vsi udeležimo vaje, sicer bi lahko prehitro pozabili naučeno.
Tako smo odšli vsak na svojo stran, polni lepih vtisov s priprav. Če pa so le te bile uspešne, bodo v prihodnosti pokazali nastopi.
Napisali: Romana ZUPANČIČ in
Jasna MARIN
75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR - 75 let GLASBENE MATICE MARIBOR
Pogled v preteklost (3)
Z velikimi turnejami, kot je bila leta 1925 turneja v Beograd, Sombor, Novi Sad in Osijek, se je zbor GM široko populariziral, mednarodni sloves pa mu je prinesla leta 1928 pod vodstvom dirigenta Hladeka -Bohinjskega izvedena vrsta koncertov v Švici (Basel, Zuerich, Luzern), ob povratku pa v avstrijskem Innsbrucku. Tri leta nato pod vodstvom dirigenta in skladatelja Vasilija Mirka je odšel zbor na koncertno turnejo po Srbiji in Makedoniji, s koncerti v Skopju, Kumanovem, v Leskovcu, Kruševcu, Šabcu in drugod pa je veliko prispeval
k mednarodnemu spoznavanju bratskih narodov in k utrjevanju domovinske ljubezni. Vsi udeleženci in številni kritiki iz vseh krajev gostovanj smatrajo to turnejo za triumfalen pohod -za zbližanje na poti bratstva in enotnosti. Zmagoviti prapor GM, ki so ga razvili ob desetletnici društva (vezlo ga je Zensko društvo po osnutkih Marije Rozmanove), so zazidali ob vdoru okupatorja in ga hrani muzej.
Zdaj, po štiridesetih letih ustanovitve pevskega zbora, naj bi ne izpadlo suhoparno, statistično, če nanizamo nekaj najpo-
membnejših datumov in imen najbolj zaslužnih članov in funkcionarjev GM i. pd.
Med predsedniki zbora so najbolj znana imena kulturnih in političnih delavcev kot: koroški borec dr. Rudolf Ravnik, dr. Josip Tominšek, dr. Leopold Poljanec, dr. Makso Šnuderl in
Marija Rozmanova. Ob desetletnici zbora so imenovali za častne člane: dr. Jos. Tominška, ustanovitelja skladatelja Oskarja Deva, prvega predsednika dr. R. Ravnika, prvega predsednika pevskega zbora in znanega organizatorja Janka Arnuša ter z vrsto odgovornih funkcij oboroženo Marijo Rozmanovo. Od najbolj znanih solistov omenjamo: prof. Milo Druzovičevo (iz leta 1920), Pavlo Lovšetovo, Franjo Golobovo, Frana Nera-liča, Zlato Gjungjenac-Gavella, basista Križaja, Ašiča, Avgusta Živka, patra Kolba, Toneta Korena, Ino Vodenikovo in solista Antona Faganellija, hkrati pevca in zelo požrtvovalnega delavca v zboru.
Se nadaljuje
GLASBENA SL
MATICA MARIBOR
ZaVivaImi Dam jeseni
Vse šege in nAVAbc, ki so se MAbrAlc okoli MArtinovcgA, se pAČ MjeniAjo z ljubskim reklom, bA je MArtinovo “jesenski pust". Da je res tAko, je pripomogel tubi zgobovinski rAZVoj. Sv. kUrtin SAm pri tem nimA beležA. V novembru so pogAni nAŠegA pobnebnegA p asm obTiAjAli neltAk prAznik v zaTivaIo za letino, obTiAjAli so tnbi koline, bA so si priprAvili ZAloge za priliAjAjoč zimski čas. Še bAn bAnes so ZAto znAne MArtinove gostije.
PROGRAM:
ob 12.00: Dobrote domače kuhinje, ki jih pripravljajo kmečki turizmi, aktiv kmečkih žena, turistično društvo, gasilci, vsi iz Korene in bližnje okolice, ob 12.30: Kosilo - Martinova gostija
VAbimo vas ma MArtinovo gostijo ob 12.30 Mri:
Racc in pišČAnci iz krušne peči, mlinci, široki rczAnci, rbcČA pcsA, bomAČA soUtA, sUbice, nArczki, bomAČe vino, jAbolčnik, kostAnji in še in še...
ob 13.30: Zvonjenje cerkvenih zvonov in prihod nastopajočih s košarami in cekri polnimi jesenskih plodov.
To je čas, ko so nekoč prinesli v cerkev poljske SAbcžc in brnge plobovc, bA se z njimi zAhvAlijo BogM za bobro letino. GospobArji pA povAbijo k sebi kosce, mlAtiče ter pribne bclAvce, bA bi proslAvili ZAkljMČek letine. Čim obilncjŠA je bilA, tem boljŠA je bil a veselicA,
Generalna pokrovitelja Glasbene matice Maribor:
KUD BREZNER TONČEK SKUPAJ S KRAJANI KORENE IN
GLASBENA MATICA MARIBOR
----------1919*	------—
PRIREJAMO
Sahvalni Č>an Jceeni
(jA-lartinovtanie)
V soboto, 12. novembra '94 od 12,ure dalje v Koreni
pipi SKB - nepremičnine & 1 " leasing d.o.o.
- - .
SKB - investicijsko podjetje d.o.o. ______________________________________J
ob 14.00: Svečana predstavitev novih noš in 20 - letnica delovanja FS KUD Brezner Tonček iz Korene
SobelMjejo še:
Gobci, IjMbskc pevke in pevci in plesAlci iz lAncovc vasS, IjMbskc pevke,in gobci iz Svečine ter gobci, pevci in plesAlci bomAčegA KVD-a.
SvcČAnost bo v kMltMrnem bomM.
ob 15.00: Martinovanjska obredja ob “preši" kmetijske zadruge
Pokrovitelji prireditve:
•••«••• m 0000000000000000
i % t radio maribor
ISTRABENZ
JOŽE ROMIH
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. KORENA
NOVA
DOBA
SLAVKO ŠEGA TANSPORT IN TURIZEM Tržaška c. 43 Maribor
Posebno slovesno je MArtinovAnje v vinskih krAjih, ZAltAj o MArtinovcm se je novi mošt že spremenil v novo vino. V vinskih krAjih so ZAto pojebine zbrMžcne s pokušnjo vinA. Vibeli in sliŠAli bomo tAko prihob s celtArji in putrihi preb “ViniČArijo” (zAbrufnA klet), sprejem gospobArjA in gospo-binje, krst vinA, fAntovske in bružAbne igre, obilo petjA, gobčevskih viž, plesA in vcseljA, spretnosti rokobclcev (rezbArjA in sobArjA), pletenje koŠAr, itb.
po 17.00: Veseli večer z narodnozabavnim ansamblom IZVIR
Oblikovanje in organizacija prireditve FS KUD Tonček Brezner:
- umetniški vodja Fanika Čuček in Glasbena matica Maribor:
Jože Grobler - povezovalec programa Vasja Samec - scenarij in režija Cvetka Rous - organizacija in marketing
32
Mediji
■ Piše: Nina
m
W1TH THE
A \APIDI
rviVll IKi

INTERVJU Z VAMPIRJEM
CRUISE, PITI, BANDERAS, DUNST & SLATER, VAMPIRJI
Vse se je začelo, ko je nekdo predlagal, da bi naredili zgodbo, kako so bile vse poglavitne zgodovinske ameriške osebnosti (vampirji so namreč ruske krvi po izvirniku) nesmrtna bitja noči. (Bog ve, kaj naj bi to pomenilo, ker vsak otrok ve, da se da vampirja ubiti z glogovo palico, zabito skozi srce. Neke vrste izganjanje duhov z malo manj izvirnosti.) No, in namesto,
da bi Elvis, Mariiyn Monroe, Kennedy in njim podobni začeli naokrog hoditi z viličastimi protezami, so vpregli - fante.
Holivudske frajerje, s Crui-sem na čelu. Da, naš lepi, čudoviti, seksi, neponovljivi, dobri mamin sinček se bo samo za svoje oboževalce spremenil v plavolaso, bledikavo, z rdečimi očmi krvi lačno pokveko in tekmoval, da bo videti še slabše kot Brad Pitt.
Stan Winston je dobro znano ime za tiste, ki navijajo za filme s posebnimi junaki. Terminator, pa to. Ali Jurski T-rex. Ali mali Eddie Skarjeroki ali matica Osmega potnika. No, njemu so prinesli skico Milesa Tevesa, na kateri Croise izgleda kot kamnit kipec, čez katerega je speljal
tank in so ga potem na hitro zlepili skupaj in mu nataknili šop slame namesto las. “Bi lahko Toma Criusa spremenil v TOLE?” so vprašali. Winston se je nasmehnil in priprl oči. Glejte in se učite.
Novica leta pri snemanju filma in zbiranju igralcev za vloge je bila, da se jim bo kot intervjuvar pridružil River Phoe-nix. Se boljša, da je ta tik pred začetkom zaužil svoj slavni overdose. Neil Jordan, irski pisatelj - scenarist je začel mrzlično iskati novega izpraševalca in najprej pomislil na Lea DiCapria, toda ta je bil s svojimi sedemnajstimi leti premlad. Končali so s Cristianom Slaterjem.
Ljubezen na prvi ugriz je
Toma Cruisea že na vsem začetku izbrala za vlogo Lestata, vodjo. Brad Pitt je vlogo Louisa sprejel samo zato, ker je bila dobra in so zanjo temu primerno plačali. Toda sovražil je snemanje. “Moj junak je od začetka do konca depresiven,” pravi. “To je obupno snemati pol leta dan za dnem. Tip je tako hudičevo zamorjen, da je to že smešno!”
In poleg tega Pitt sovraži tudi Cruisea. Prvič, ker je ta vztrajal, da mora biti prav tako visok kot Pitt, drugič, ker sta stalno v nečem tekmovala - in je Cruise stalno zmagoval, tretjič, ker se je Pitt zaradi tega, da ga sovraži, žrl, in petič... ni zabavno, če te vsi v filmski ekipi postrani gledajo samo zato, ker si glavno zvezdo malo nadrl. Skratka, bilo je zabavno. Cruise je pač otrok osemdesetih, šmin-kerska zvezda, Pitt pa smrkavec devetdesetih, helter - skelter zmedena, srčkan ubijalsko seksi prikazen.
Imamo tudi Antonia Bande-rasa, v vlogi vampirčiča. To je tisti, za katerega je malo manjkalo, da ni končal kot Tom Hanks v Philadelphiji, pa ne bi dobil oskarja. In imamo prelepo Kirsten Dunst, Louisevo žrtev Claudijo, ki jo ugriz spremeni v petletnega krvosesa. Zgodba o resnični Claudiji je tesno povezana z pisateljico štorije Intervju z vampirjem, Anne Rice, ker je ona kot taka imela svoj čas popolnoma enako hčerkico, ki je s tremi leti zavezala svoje plave lase na vrh glave in začela oponašati vampirja. Bilo je malo pred tem, ko so ugotovili, da ima levkemijo in zaradi katere je dve leti kasneje umrla. Tragično, ali ni? Dovolj.
Leta in leta bi se dalo govoriti o tem, kakšne fore se vrtijo okrog snemanja tega filma, za katerega pravijo, da bo hit leta, toda nihče točno, ne ve, v čem je poanta in kakšno vlogo ima pri vsem tem novinar, da ne govorimo o tem, da -se sploh ne ve, če je vampir ali ne. Na koncu, seveda.
F
:
.	> p	j
v

»:si,N8tjdSDAN BlCEff BtiflTi- AnfHINE ANIOSIO MNDfftAS >■< CHRISTIAN SLATER
ORSTEN ISEto«?»iamu,i,HANWIN)T0N MIGMIMB	DANH HRRfil
' '	*» nflUPflfiOtlSSEtGTv	vEUlOI(iOLDENTHAlmmMM0MONDM&RI5 *BNEEE
NEIljOBN A ™.™
NOVEMBER	““
ZURKA
Pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana organizirajo Obalne galerije Piran od 11. do 13. 'novembra v hotelih Bernardin pri Piranu Piranske dneve arhitekture ’94 z naslovom Arhitekture v ogledalu, pred delovnim srečanjem pa bodo odprli razstavo Fotografsko zrcalo slovenske moderne, razstavo Romano A. Burelli -risbe in razstavo za nagrado Piranesi.
Piranski dnevi arhitekture so v dosedanjih enajstih letih obravnavali predvsem določne, ki so za arhitekturo pomenile mejnik v razmišljanju. V letu 1994 naj bi se piranski dnevi arhitekture od tematsko zastavljenega posvetovanja tako, da letošnji koncept seminarja izhaja iz komplementarnih dvojic, ustvarjalca in ocenjevalca, arhitekta in kritika. Kritik naj bi pojasnil svoj pogled na določen segment arhitekturnega ustvarjanja danes, avtor pa bi v istem kontekstu pojasnil intimne izkušnje in vzgibe, ki ga vodijo ob delu.
Robert Redford ne bo igral predsednika Združenih držav Amerike. Zavrnil je vlogo po prepiru z režiserjem Robom Reinerjem, s katerim se nista
mogla dogovoriti o političnem ozadju filma. Ema Thomson se bolj malo zanima za idelo-gijo in se nima namena odreči vlogi prve dame Amerike.
Odprli nov klub v Celja
Za Celje se v zadnjem času vse bolj govori, da je žurersko mesto. Če uporabimo mladinsko izrazoslovje, lahko rečemo, da je nekako “IN” med nočne zabave željno populacijo. Nič čudnega, saj je do nedavnega to malo mesto premoglo poleg obveznih diskotek še dva kluba, kar bi nemara prej pristajalo kakšni prestolnici. Zdaj se lahko Celje pohvali s tremi klubskimi zbirališči. Poleg vedno polnih KLjUB-a in Barfly-a (slednji je pred kratkim obeležil drugo obletnico obstoja) je v prostorih bivšega gostišča Teater po novem na voljo še zabava za malce bolj u-mirjeno občinstvo. POP TEATER bo gostom poleg standardne ponudbe nudil še nekatere jedi, lastniki pa zagotavljajo, da bodo cene držali na vajetih. Glasbena ponudba bo bližje soulu kot kakšnemu brdavsas-temu ropotanju, v udobnem in umirjenem vzdušju pa se bodo prijetno počutili tudi tisti gostje, ki so že preživeli najbolj divja leta svojega življenja.
Na otvoritvi lokala, ki se
jo je prešnji četrtek ob gostih od drugod seveda udeležilo še celotno klubo-tvorno jedro celjskega žu-rerskega plemena, so koncertno sezono začeli najstarejši celjski rockerji The Young Ones. Gospodje se morda res že približujejo tistim letom, za katera v naši podhribovski deželici ni več priporočljivo biti rocker, toda to jih ni motilo, da ne bi prepričljivo odigrali venčka “tazelenih e-lektričnih” ter dokazali, da generične rockerje na Celjskem prej spoznaš po žlahtni platini kot po zakovicah na usnjeni galanteriji.
Hkrati pa je novi klub utrdil prepričanje Celjanov, ki ga bomo v prihodnje lahko imenovali kar Celjska teorija in ki uči, da večje število klubov nikakor ne pomeni manjšanje obiska v posameznih zbirališčih, temveč prav nasprotno. Preprosto se da omenjeno modrost stisniti v en stavek, ki gre nekako takole: Več kot je klubov, več ljudi hodi v njih.
OVA
Tjegova Ekscelenca predsednik Milan Kučan je od mladih Gorenjcev dobil v dar računalniški program slovenske slovnice. Hvalevredno darilo, ker ta program premore
34
ZURKA
Filmski
izziv
Jon Bon J o vi je v zadnjem trenutku odpovedal svojo udeležbo na spektakularnem koncertu v spomin Elvisu Presleyu, ki so ga pripravili v Memphisu. Znani glasbenik se je nastopu odpovedal, ker je začel snemati svoj prvi film. V Vancouvru v Kanadi so padle prve klape filma Moon-light end Valentino, v katerem igra glavno vlogo temperamentna zvezda Woopy Gold-berg, Jon Bon Jovi pa se je v dilemi med koncertom in snemanjem odločil za film, ker meni, da je igralski izziv nova stopnička v njegovi karieri.
Mary Shelley’s Frankenstein
Žena o časopisnem magnatu Robertu Maxwellu
Brezčutni diktator
Od 47 let zakonskega življenja bi naj skupaj preživela dobro leto -Elizabetha Maxwell v knjigi razgrinja svoje žalostno življenje
Elizabeth in Robert sta se spoznala med drugo vojno v Parizu. Po ljubezni na prvi pogled je Robert izvoljenko popeljal pred oltar. Čeprav se jima je v zakonu rodilo osem otrok, nesrečna ženska in otroci nikoli niso užili pravega družinskega življenja. Tako pravi v svoji knjigi nesrečna ženska.
Robert Maxwell, eden največjih časopisnih magnatov in milijonar, ki je predlani najden mrtev na svoji jahti in katerega smrt do danes ni pojasnjena, naj bi bil brezčutni diktator. Trd do vseh, do žene, otrok in še bolj do sodelavcev. “Bil je egoist in tiran, zaljubljen vase,” trdi Elizabeth. “Zadnjih nekaj let se sploh nisva videvala, pa tudi prej ni imel časa za mene ali družino. Komunicirala sva s pismi.” V knjigi, ki bi naj v teh dneh izšla v Londonu in katere vsebino poobjavlja Sunday Times, nesrečna ženska objavlja tudi pisma, ki jih je pisala slamnatemu možu. Dve leti pred njegovo smrtjo, ko je ta že nekaj časa vztrajal pri formalni ločitvi, mu je med drugim poočitala tudi: “...Skušam se te priklicati v spomin takšnega, kot si nekoč bil, in ne takšnega, kot si zdaj, trd in okruten diktator, slep in gluh za občutke drugih, ki so ti vdani in privrženi, egost do skrajnih meja, sadist, ki podcenjuje vse okoli sebe...”
Maxwell, ki je bil nenehno na poti, mož, ki je kot časopisni magnat in milijonar krojil življenje drugim, je trdo odmerjal tudi zase. To priznava tudi nesrečna žena, ki med drugim v knjigi navaja, da sta se že prvo leto z možem videla le nekaj dni in tako vsa leta zapored, dokler ji niso ostala samo še - pisma...
Kar nekaj časa nazaj so se v nekem gradu zbrali nekateri večji pisci in pesniki svoje dobe in se v neki nevihtni noči šli edino igrico, v kateri bi lahko vsi zmagali- kdo si bo izmislil najbolj izvirno grozljivko. Zmagala je Mary Shelley s Frankensteinom, neumrljivo štorijo o umetno narejenem moškem, ki ga je Viktor (Branagh) kdo ve zakaj spravil skupaj (Roberta DeNira). V skrajni fazi mu tako ali tako spelje najlepšo žensko okoliša (Bonsham - Carter). So pa rekli, da je scena žoživljanja’ ena daleč najbolj efektivnih.
ZURKA
Plastična kirurgija: V Ameriki končan najdaljši in naj dražji spor
Drage dojke
Po petnajstih letih tožarjenj so dosegli kompromis: ženske bodo dobile 4,25 milijarde dolarjev odškodnin, čeprav nobena od raziskav ni potrdila, da bi silikonski vložki povzročili raka - Okrog poldrugega milijona, odvisno od starosti in bolezni, bo dobilo skoraj 90 tisoč Američank, ki so tožile blizu 60 proizvajalcev silikonskih preparatov.
Silikonski nadomestki, ki jih v plastični kirurgiji uporabljajo že dobra štiri desetletja, so bili vsake toliko o-suinljeni ali celo proglašeni za povzročitelja raka na dojki ali koži. Skoraj dvajset let se je sumničilo, pred petnajstimi leti pa je v Ameriki nastalo združenje več kot 90 tisoč nesrečnic, ki so tožile proizvajalce. Teh je več kot šestdeset, in tudi ti so strnili sile v obrambi, da bi se ubranili sumov in krivde. Jasno je, da sta obe strani najeli najboljše pravne in druge strokovnjake, da bi tako sporu prišli do konca.
Panika zaradi medijev
Po petnajstih letih tožarjen-ja so sprejeli kompromis, ki je zadovoljil vse: proizvajalci bodo za rakom obolelim ženskam izplačali 4,25 milijarde dolarjev odškodnin, odvisno od starosti in bolezni prizadetih, vendar ne zaradi krivde njihovih silikonskih vložkov. Nobena od ekspertiz namreč ni dokazala krivde silikonskim nadomestkom, da bi naj bili ti povzročitelji rakastih tvorb.
Vsa ta leta namreč medicina pridno sega po istih silikonskih nadomestkih, da bi nesrečne ženske rešila travm
ob transplantaciji ali polepšan) u dojk. Največji proizvajalec tovrstnih izdelkov, Dow Corning, je v teh tridesetih letih sam prodal prek 800.000 implantantov. Zanimivo je, da tudi v zadnjih treh letih, ko sc je v Ameriki znova razplamtela medijska vojna zoper nadomestke iz silikona, povpraševanje po tovrstnih uslugah ni upadlo.
Medijska vojna se je polegla
Državna agencija za kontrolo in regulacijo uporabe zdravil in drugih medicinskih proizvodov, Food and Drug Administration, je namreč na osnovi medijske vojne zoper tovrstne vložke sprejela začasno prepoved uporabe, vendar so analize pokazale, da rakaste celice ne izbirajo žrtev, nikakor pa samo ženske, ki so v želji, da bi ugajale, iskale rešitev v plastični kirurgiji.
Enako ni vzdržala obtožba, da silikonski vložki pospešujejo druge vrste, predvsem rak na koži. Tudi to domeno so strokovnjaki obesili na račun medijske vojne. Kakorkoli že, danes v Ameriki ni zdravnika, ki bi prisegal na eno ali drugo razlago, zato kirurgi svojega odnosa do silikonskih nado-
mestkov niso spremenili in jih po želji vgrajujejo naprej.
Pri teh rečeh, ko gre za vprašanje lepote, vedno znova izstopa dvoje vprašanj: opravičenost tovrstnih posegov in kvaliteta ter varnost nadomestkov. Sodeč po številu posegov je na dlani, da so se ženske odločile za lepotno kirurgijo ne glede na strah in sumničenja, da jim olepšava prsi lahko vsadi tudi - počasno smrt.
Toda takoj je potrebno poudariti, da nikdar in nikomur
doslej ni uspelo dokazati, da gre za vzročno zvezo med vgrajevanjem silikonskih vložkov v dojko in raka. Organizem vsekakor reagira na tujek, toda nič drugače, kot na vsak drug tujek, ki ga kirurg v človeški organizem vgradi, od navadnega sukanca do zlate ploščice.
Odškodnine bodo začeli izplačevati v začetku prihodnjega leta. Nekaj tisoč tožnikov jih ne bo deležnih, ker so med to dolgo pravdo zaradi raka omagali.
36
UGANKA
Uganka
37
Oven: Ljubezni v tem obdobju posvečala te precej pozornosti, lahko pa pride do zapletov, ki bi ogrozili temelje vašega razmerja. Pomagala bo le iskrenost. Če ste v službi ambiciozni, ne pozabite na podporo močnih ljudi. Zdravje in telesna kondicija solidna. Srečne številke: 1, 3, 5, 6, 13.
Bik: Vaše življe-4^- nje je tesno povezano z okolico, z družinskimi člani, partnerjem, ne prizadenite jih in ne nakopljite si skrbi po rfepotrebnem. To ni čas za pomembne poslovne odločitve, počakajte z njimi nekaj časa. Živite umirjeno. Srečne številke: 4, 7, 8, 10> 12.
Dvojčka: S svojim ljubezenskim življenjem ste vse bolj zadovoljni, s partnerjem se zanimata za enake stvari in sta si zelo blizu. Možna so potovanje in nova poznanstva. Zaposleni ste, vendar tudi motivirani. Pazite na telesno težo. Srečne številke: 1, 2, 9, 11, 21.

Rak: Čustveno ste se odprli, se zbližali s prijateljem, morda načrtujete dru-žino. Osamljeni bodo našli srečo v dvoje. V službi boste zadovoljni, sprejete naloge dobro opravljate, vendar je prav, da tudi materialni plati posvetite nekaj pozornosti. Srečne številke: 2, 3, 4, 7, 8.
*$.	Lev: Postali boste
bolj odločni tudi v zasebnem življenju, ^ čas za sklepanje kompromisov je mimo, natančno veste, kaj hočete. Vendar nekaj previdnosti v službi ne bo odveč, naleteli bi lahko na odpor. Psihično ste občutljivi in bistveno manj odporni. Srečne številke: 3, 4, 5, 10, 23.
Devica: Nestanovitna razpoloženja bi lahko ogrozila vaš odnos s partnerjem, ne bodite preveč zaletavi in se raje sprostite. Morebiti potrebujete nekoliko osvežitve, fizične aktivnosti. Vzemite si dopust, potujte, velike možnosti so pred vami. Srečne številke: 1, 3, 6, 11, 24.
Tehtnica: Pred vami so zanimivi dnevi tako v intimnem pogledu kot v poslu. Odločite se, kaj si želite in to tudi napravite. V službi se ne zapirajte vase, več boste dosegli z odkritostjo Precej boste nervozni, vendar si boste kmalu opomogli. Srečne številke: 5, 7, 8, 13, 23. -d*** Škorpijon: Razmerje planetov tačas močno vpliva na vas, ste pred pomembnim začetkom in od vaše odločitve je odvisno, kako se bodo stvari zasukale. V službi se gibljete na občutljivi meji in pazite, da vam ne bo spodrsnilo. Imate več moči, kot si mislite. Srečne številke: 1, 3, 4, 8, 25.
Strelec: Za svobodne je to izredno prijetno obdobje, o-betajo se številna poznanstva, vendar brez nekih trajnih posledic. Med stalnimi partnerji ne bo problemov. S posli gre bistveno na bolje, finančno bo kazalo dobro. Možna je bolezen v hiši. Srečne številke: 4, 7, 8, 11, 16.
Kozorog: Pripravljeni se boste so-f očiti z vsemi nesporazumi in jih dokončno razčistili. To vas bo pomirilo in sprostilo. Okolje vas je sprejelo in vas občuduje. Delali bi lahko čudeže, vendar z denarjem le previdno. V tem tednu se vam ni treba ničesar bati. Srečne številke: 1, 2, 3, 9, 13.
Vodnar: Če ho-čete obdržati part-Jm nerja, pazite na je-!' & zik in obnašanje, v prepirih ne bodite trmoglavi. Tudi v službi morate biti v ravnanju s sodelavci tolerantni in strpni. Ne pretiravajte z delom. Zdravje je načeto, pazite se vnetij in infekcij. Srečne številke: 3, 5, 10, 11, 27.
Ribi: V tem tednu lahko v ljubezni pričakujete vse najbolje in najlepše, zvezde so na vaši strani, prepustite se čustvom, potisnite službene dolžnosti, ki vam grenijo življenje, na stran. Ste v dobri telesni kondiciji, vendar ne pozabite na vitamine. Srečne številke: 1, 4, 6, 13, 23.
Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki' jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 17. novembra 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 28.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade:
1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone”
2.in 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba
Rešitev nagradne križanke št. 26 iz številke 43:
Vodoravno: spakovanje, pomivalnik, Italija, NS, SR, Adamo, Es, Oslo, Gabriel, tat, galantnež, ŽO, oratar, Aonka, gabarden, strnad, anticiklon, Onega, BA, Isa, madrigal, Ararat, Poti, Cam, Rom, citostatik, staja, LA, KR, oje, Leger, Fo, ukras, Elo, Ouasimodo, ten, Ustinov, rman, Emile, Ors, Iliada, zajezdnik, Rusjan, ahat, raja, Antara.
Tokrat je žreb razdelil nagrade takole:
1.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Karla Vovšek, Prešernova n.h. 62310 Slovenska Bistrica
2.	in 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Taja Grošelj, Cankarjeva 2 a, 63320 Velenje in Erjavec Vida, Kosovelova 10, 65280 Idrija
Iskreno čestitamo!
Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad!
ULICA: ______
POŠTA, KRAJ:
NAGRADNI KUPON ŠT.28 PRIIMEK IN IME:
Mreža
PRIPRAVLJENI,
Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo?
Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati.
Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, ki jih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu.
Prav to ponujamo! Informacijski center
As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, kijih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali.
Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, kijih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel.
ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA!
BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST
Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado.
PODJETJE:
KONTAKTNA OSEBA:	................................................
NASLOV:
TELEFON:	Kupon pošljite na zgornji naslov.
X
J
Od vrat do vrat
:b<
Dejan Lovšin
k'd:
■ffi
V,s'S
i >x r,
■'/M
»h
/4V
>V'-
■»Vi5'
•vv;»-
*-V/.
ovp
-/.i-
K-h
iv;
A A '"•V
vSA
i"r/'
V n \ v
63000 Celje Ljubljanska 16
▼IBM I
VIDEOTEKA
Presnemavanja Snemanje s kamero Servis
odprto
9.30 do 12.00 15.00 do 20.00
S
'A-/.
v A'
"JVO
;-a-
-y‘< I:
Ad-
'*"/V
AV; w' -rd;5
-v./'
gA
| J
>?v
;/vk'»
A-J,:
SODOBNE KLIMATSKE NAPRAVE
^ELEuTIrn
Za hlajenje in gretje prostorov že od 106.470,00 SIT naprej...
-	okenski, ločeni (SPLIT) in prostostoječi sistemi,
-	visoka kakovost, racionalen potrošnik energije,
-	daljinsko upravljanje, časovno programiranje,
-	neslišen rotacijski kompresor (2 leti garancije),
-	garancija, servis in vzdrževanje zagotovljeno.
Pošljite vašo zahtevo za ponudbo na naslov:
Čili, KLIMA
-	zastopstvo
-	trgovina
-	prodaja
-	montaža
-	servis
-	vzdrževanje
Večna pot 7,61000 Ljubljana Tel/fax: 061 / 273-077
Nudimo vam:
-	brezplačen ogled in nasvet za nakup opreme,
-	projektiranje in izgradnjo prezračevalnih sistemov,
-	nakup opreme na obroke...
NAROČILNICA
Naslovnik:
LOVŠIN Franc ! Gorenjska c. 65 1 61310 RIBNICA ;
1 Naročam_____izvod (ov)	*
\ knjige "MIR ŽIVLJENJA”	|
J Podpis:_______________
L --- - -- -- -- --	—..in— J
Ime: — Priimek: Kraj: — Ulica: _ Pošta: -
V samozaložbi je izšla knjiga Franceta Lovšina - “MIR ŽIVLJENJA”
Ta knjiga družboslovne vsebine je odsvit preteklosti, zrcalo sedanjosti ter pot prihodnosti človeka in ljudi. Njena vsebina vas bo prizadela, a nikoli ranila...
Knjigo lahko naročite:
-	po telefonu na številko o61/ 861-429 ali
-	z naročilnico natisnjeno v tem oglasu
Cena knjige je 2.000,00 tolarjev.
Knjigo prejmete brez odlašanja po pošti kot priporočeno pošiljko s povzetjem.
CELJE	d.o.o.
Ulica XIV. divizije 6, 63000 CELJE, Tel.: 063/ 26-236, 29-375, Fax.: 063/ 29-375
slovenj gradeč
UKV 972 IN 88,9 MHz STEREO
107,8 Mhz
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.44. in 19.44. ure
GRAFIKA GRACER d.o.o.
Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164
Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283
■i-^wal4«etiw*iUKV5tereo
959MHz •
iihmmni liwe %mmUKVstereo
959MHz •
Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete.
Novo! Računalništvo za otrokel
Prešernova 7, Celje, teL/fax:
26-812
GOSTILNA
“PRI STAREM PRIJATELJU”
Emil PETEK
Aškerčeva 15 (Agrotehnika)
MALICE SIT 250,00 TOPLI OBROKI ZA PODJETJA
CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje
KRAVANJA
BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228
KOVINSKA
GALANTERIJA
■ IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV
■ TERMIČNA OBDELAVA KOVIN
Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno, Kajakaška 13 Tei., Fax: 061/59 889, Slovenija
ETAL ROFIL
Domžale Jarška cesta 30
d.o.o.
IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM
Od vrat do vrat
P - "• n
(»4 :.*■
S
'	-ti **■'
;

■ :

SRBIJA ■ SLOVENIJA ■ HRVAŠKA - SLOVENIJA ■ HRVAŠKA ■ SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA ■ SRBIJA - SLOVENIJA ■
Akcija Nove dobe:
Trgovina meja
NOVA
DOBA
VP0HAB1TE
TISKA
Na stotine ljudi je zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije in nesposobnosti državnih organov, da uredijo vprašanja vseh vrst sukcesij, ostalo brez hiš, stanovanj, lokalov, vikendov in zemljišč.
Podjetju SOK d. o. o. in uredništvu časopisa Nova doba je uspelo splesti mrežo pravnikov, ki bodo prizadetim iz R Slovenije, R Hrvaške in Srbije iz Jugoslavije pomagali rešiti težave z nasveti za zamenjavo ali prodajo stanovanj, hiš, vikendov, lokalov in zemljišč na območju nekdanje Jugoslavije (brez Bosne, kjer še divja vojna)
Angažirane so najboljše tuje in domače odvetniške hiše!
Vaše težave, želje in ponudbe pošljite na naslov: SOK d.o.o., Aškerčeva 15, 63.000 Celje, PP 29 z oznako “Lastnina”. Informacije po telefonu: (063) 441-606 ali 441-215
NOVA DOBA	Naročilnica	
Ime:			 priimek:		
naslov:			
naročam časopis Nova doba na	naslov	
Na gornji naslov mi pošiljajte...		izvodov. število	
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.		
		podpis naročnika
ličarsko dejavnost. Možna tudi preureditev v pisarno. Tel.: 069/ 22-445 ali 21-279
•	VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo.
Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037 ali 48-545
•	OPLEMENITITE SVOJ DENAR! Sedaj tudi v Pomurju. Kratkoročna premostitvena posojila, garancija hipoteka, realizacija v dveh dneh!
ZDENEX d. o. o., PE Maribor, Svctozarevska 10, tel. in fax: 062/ 20-391,
ZDENEX d. o. o., PE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, tel. m fax: 069/32-848
•	IZBERITE IGRE IN PROGRAME ZA PC iz brezplačnega kataloga.
1500 naslovov za vse grafične kartice in zahteve.
Ugodni pogoji in popusti.
Novosti.
Tel.: 0608/ 32-680
0<E» MALI K OGLASI
• KAVČ, FOTELJ, OMARICO ZA ČEVLJE, zelo ugodno prodam za 3500 SIT. Rado Kovačič, Trubarjeva 40, Celje, tel.: 063/ 24-293, zvečer • ZAZIDALNO PARCELO v Orli vasi, v lepem novem naselju ob Savinji, velikosti 600
m2, prodamo. Tel.: 063/ 35-064
•	BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbck, Poljčane, tel.: 062/ 825-303
•	STROJ ZA MODELE za izdelavo okrasne zidne opeke in modele za izdelavo več vrst slik (umetni kamen) po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 063/ 730-041
•	DIANA 6, letnik 1978, ne-
vozna, neregistrirana, poceni. Tel.: 063/ 441-606, med 8. .in 9. uro
•	ZASTAVO 101, letnik 86, neregistrirano, ugodno prodam. Tel.: 063/ 28-390, med 16. in 21. uro
•	LENEŽE IN NOŽE za vse vrste plugov in frez prodajamo in kupujemo. Popravljamo kotle za žganjekuho in peči ter izdelujemo okenske mreže. Kovaštvo Černigoj, Lokavec 45, Ajdovščina, tel.: 065/ 62-645
•	HLAJENJE, GRETJE IN PREZRAČEVANJE. Sodobne klima naprave “Electra”: Brezplačen ogled in svetovanje, montaža in servis. ČIP, d. o. o., Stegne 25, 61000 Ljubljana, tel.: 061/ 1597-308, fax: 061/ 1591-367
•	POLAGAM KERAMIKO,
marmor, umetni kamen, izdelava umetnega kamna. Tel.: 061/ 812-721
•	MANJŠI LOKAL na zelo dobri lokaciji v M. Soboti, takoj vseljiv, dam v najem. Lokal jc centralno ogrevan, namenjen za trgovinsko, gostinsko ali slas-
MALI OGLAS BREZPLAČNO KUPOlt
Moj naslov:-----------------------
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase" in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS).
SL003-03445 PODJETJE IZ HO-NG KONGA NUDI KRZNENA OBLAČILA.
Naziv: TWINKLE INDUSTRIES LIMITED
Država: 344 HONGKONG Kraj: UNITPošta: 14,3/F Naslov: HOPE SEA INDUS-TRIAL CENTRE 26 Telefon: 00852/759-0055 Telefaks: 00852/798-7219 Teleks: 61098 PHTCL HX Kontakt: CHEUNG LU-WOON
SL003-03448 BRITANSKO PODJETJE PONUJA PROTIPOŽARNO OPREMO IN DELE ZA PROTIPOŽARNO OPREMO. /KATALOGI SO NA RAZPOLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI/.
Naziv: SPRAVSAFE
Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: LINCOLNSSHIRE UK
Pošta: Dn21 1QB
Naslov: CORRINGHAM ROAD
INDUSTRIAL ESTATE,
GAINSBOROUGH
Telefon: 0044/427/61-54-01
Telefaks: 0044/427/61-04-33
SL003-03452 NAJEM, PRODAJA, POMOČ PRI LETALSKIH OSNOVAH, DVIGALIH NA ZRAČNO BLAZINO STOPNIC,MINI STROJEV ZA KOPANJE JARKOV, STROJI ZA DVIGOVANJE GRADBENEGA MATERIALA, ALUMINIJASTI MOSTOVI. SVETOVANJE IN POMOČ SPECIALISTOV ZA ZGORAJ NAVE-
DENA PODROČJA.
Naziv: VENPA 3 S.R.L.
Država: 380 ITALIJA Kraj: TAVAGNACCO /UD/ FR. FELETTO UM Pošta: 33010
Naslov: VIA PALLADIO NO 21 Telefon: 0039/432/574-022 Telefaks: 0039/432/573-987 Kontakt: NICOLA GRUDINA
SL003-03454 BELGIJSKO PODJETJE NUDI RABLJENE STROJE ZA TISKARSKO INDUSTRIJO.
Naziv: GRAFIMAT Država: 56 BELGIJA Kraj: DEERLIJK Pošta: B-8540
Naslov: HARELBEKESTRAAT 79 Telefon: 0032/56/71-85-65 Telefaks: 0032/56/70-45-80 Kontakt: S. VEYS
SL003-03455 PODJETJE IZ AMSTERDAMA NUDI SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZVOZA IN UVOZA, ZASTOPANJA, HOTELIRSTVA, TURISTIČNEGA POSREDOVANJA, PREVOZNIH STORITEV MARKETINGA, POSLOVNIH INFORMACIJ.
Naziv: HOTENIM Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: AMSTERDAM Pošta: 1075 AE Naslov: KONINGSLAAN 48 Telefon: 0031/20/673-52-52 Telefaks: 0031/20/676-25-80 Kontakt: A. RADUJKO
SL003-03456 POLJSKO PODJETJE NUDI TOVORNA VOZILA. KATALOG JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS.
Naziv: FABRIKA SAMOCHODOW W LUBLINIE Država: 616 POLJSKA Kraj: LUBLIN Pošta: 20-952
Naslov: UL. MELGIEWSKA 7-9 Telefon: 0048/81/622-00 Telefaks: 0048/81/629-36
SL003-03473 BOLGARSKO PODJETJE INVESTIMPEN LTD. JE PREDSTAVNIK 46-IH PODJETIJ DELUJOČIH NA PODROČJU LESNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE. PONUJAJO STAVBNI LES, PLOŠČE IN TRAMOVE, PLOŠČE IZ STISNJENIH VLAKEN, IVERNE IN VEZANE PLOŠČE. NA RAZPOLAGO IMAJO TUDI OKROG 20 VRST PAPIRJA, STENSKIH OBLOG, TETRAPAKA, CELULOZE ITD.
Naziv: INVESTIMPEK - Ltd. Država: 100 BOLGARIJA Kraj: SOFIA Pošta: 1000
Naslov: 36 B.P. EVTIMIV BLVD.
Telefon: 00359/2/878-641 Telefaks: 00359/2/813-972 Kontakt: BOVTCHO AVTOV
SL003-03474 ANGLEŠKI DISTRIBUTER IN IZVOZNIK SCANNE-RJEV LINK ELEKTRONICS PONUJA SVOJE IZDELKE SLOVENSKIM KUPCEM.KATALOG JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: ELECTRONICS Država: 826 VELIKA BRITANIJA Kraj: PETERBOROUGH Pošta: PE 1 2 NE Naslov: LINCOLN ROAD 216 Telefon: 0044/733-345-731 Telefaks: 0044/733/346-770 Kontakt: MIKE BOWTHORPE
SL003-03476 NEMŠKO PODJETJE NUDI RABLJENE STROJE PAN-GRAPHIE.
Naziv: PANGRAPHIC GMBH Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: WUERSELEN Pošta: 5102
Naslov: DORFSTRASSE 9 Telefon: 0049/2405-82-984 Telefaks: 0049/2405/82-986
SL003-03477 NEMŠKO PODJETJE NUDI INVALIDSKE VOZIČKE, TOALETNE STOLE, OPREMO ZA POMOČ INVALIDNIM IN
PRIZADETIM.
Naziv: HUBER & WALDNER GMBH
Država: 40 AVSTRIJA Kraj: MUENCHEN Pošta: D-81379
Naslov: HOFMANNSTRASSE 7 Telefon: 0049/89/78-41-48 Telefaks: 0049/89/785-14-41 Teleks: 5-213-555 MEDI D
SL003-03478 ČEŠKO PODJETJE ALEX LTD. ŽELI NAVEZATI STIKE S SLOVENSKIM PARTNERJEM, KI IMA POSLOVNE STIKE V OSTALIH DRŽAVAH BIVŠE JUGOSLAVIJE IN JUŽNE EUROPE. NUDIJO GRADBENI MATERIAL, HRANO IN SUROVINE, V SKLADU S POVPRAŠEVANJEM PA TUDI DRUGA PODROČJA.
Naziv: ALEX LTD.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: ŽDAR NAD SAZAVOU 3 Pošta: 591 01 Naslov: KOMENSKEHO 1 Telefon: 0042/616/24-268 Telefaks: 0042/616-24-268
SL003-03480 PRODAJA ŽENSKIH ČEVLJEV VSEH VELIČIN IN Z USNJENIM ALI GUMIJASTIM PODPLATOM. CENE MED 85.000 - 95.000 ITL.
Naziv: CAMOSSA RUGGERO Država: 380 ITALIJA Kraj: MILANO Pošta: 20133
Naslov: VIA ILIRICO 18 Telefon: 0039/2/7010-2480 Kontakt: CAMOSSA RUGGERO
SL003-03489 PODJETJE PONUJA: - RABLJENE ŽAGE /KAPACITETE 20 - 25.000 M3 LETNE ZMOGLJIVOSTI/ - RABLJENO OPREMO ZA MLEKARSKO PREDELOVALNO INDUSTRIJO.
Naziv: SCANDINAVIAN IDEKRAFT
Država: 578 NORVEŠKA Kraj: DALESUND
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
1	m	g	j112^2
			
Pošta: N-6021 Naslov: LARSGAARD, BREDEL1A 2 Telefon: 0047/701/438-35 Telefaks: 0047/701/47-742 Kontakt: JAN FLEM
SL003-03492 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI NADZORNE SISTEME ZA OKOLJE, PREDVSEM ZA ONESNAŽENOST ZRAKA / SENZORJI, POSTAJE KOMPONENTE/. KATALOG 7 JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: GALTEX Država: 616 POLJSKA Kraj: LODŽ Pošta: 93-101
Naslov: UL. SLOVVIANSKA 1/9 Telefon: 0048/22/10-12-65 Telefaks: 0048/22/13-59-78 Kontakt: MARZENA MARKIEWICZ
<
SL003-03496 SLOVAŠKO PODJETJE PONUJA PŠENIČNO MOKO /T650, 850, 512/. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: WOOD Ltd.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: NITRA Pošta: 919 01 Naslov: PIARISTICKA 2 Telefon: 0042/87/419-232 Telefaks: 0042/87/419-428
SL003-03497 ČEŠKO PODJETJE NUDI RUDARSKE IN POLJEDELSKE STROJE TER HIDRAVLIČNE MEHANIZME. PRILAGAJO PRIPOROČILO BANKE. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: OSTROJ OPAVA A.S. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: OPAVA Pošta: 746 41 Naslov: TEŠINSKA 66 Telefon: 0042/653/461-111 Telefaks: 0042/653/46-2-291
SL003-03499 POLJSKO PODJETJE PONUJA SVOJE IZDELKE S PODROČJA GRADBENE KERAMIKE /STENSKI STROPNI TER STREŠNI GRADBENI MATERIAL/. KATALOG JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: KROTOSZVNSKIE PRZEDSIEBIORSTVVO CERAMIKI BUDOV/LANEJ Država: 616	POLJSKA
Kraj: KROTOSZVN Pošta: 63-700
Naslov: UL. PRZEMYSLOWA 16 Telefon: 0048/641/532-41 DO 45 Telefaks: 0048/641/536-15
SL003-03501 IZRAELSKO PODJETJE NUDI KLIMATSKE NAPRAVE TER POVPRAŠUJE PO
PARTNERJU ZA SKUPNO ALI DOMAČO LICENČNO PROIZVODNJO KLIMATSKIH NAPRAV ZA AVTOMOBILE, AVTOBUSE, TOVORNJAKE IN KMETIJSKO OPREMO. KATALOG JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: BAR - LEVY AUTO
AIR CONDITIONING LTD.
Država: 376 IZRAEL
Kraj: HERZLIA
Pošta: B 46 120
Naslov: 11 HAHOSHLIM STR.
INDUSTRIAL AREA, P.O.B.2052
Telefon: 00972/9/555-783
Telefaks: 00972/9/553-777
Kontakt: DR. S. HAREL
SL003-03503 ČEŠKO PODJETJE PONUJA SVOJE USLUGE IN IZDELKE. KATALOG JE NA VOLJO V INFOMRACIJKI PISARNI. KONTAKTIRAJO V ČEŠKEM JEZIKU.
Naziv: ŠTAR spol s r.o.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: BRATISLAVA Pošta: 832 03
Naslov: KOMINARSKA 2-4 Telefon: 0042/7/203-4-297 Telefaks: 0042/7/211-878 Kontakt: ČONKA JOŽEF
SL003-03508 ČEŠKO PODJETJE TUMAG, KI SE UKVARJA S PROIZVODNJO NETKANEGA TEKSTILA IN SANITETNIH IZDELKOV, PONUJAJO POPOLNOMA NOVO STRUKTURO PROIZVODA /NETKANI STRUTO TEKSTILI/, KI OMOGOČA NIŽJO SPECIFIČNO TEŽO, VIŠJO STOPNJO TOPLOTNE IZOLACIJE IN NIŽJO PREPUSTNOST ZVOKA, KER ZMANJŠUJE PORABO SUROVIN TER PROIZVODNE STROŠKE. PROIZVOD JE PRIMEREN PREDVSEM ZA KONFEKCIJSKO, OBUTVENO, AVTOMOBILSKO, GRADBENO INDUSTRIJO IN TAPETNIŠTVO.
Naziv: TUMAG
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: LIBEREC 12
Pošta: 460 13 Naslov: JIRASKOVA 380 Telefon: 0042/120-577-71 Kontakt: ZDENEK TUVORA
SL003-03511 NUDIMO VSE VRSTE STEKLA. DOBAVA MOŽNA TAKOJ. KOLIČINA NEOMEJENA.
Naziv: INTERXTICK Država: 895 SLOVENIJA Kraj: BREZJE Pošta: 64243
Naslov: DOBRO POLJE 3 Telefon: 064/738-139 Telefaks: 064/738-139
SL003-03671 ČEŠKO PODJETJE “FUTUREL” IŠČE USTREZNEGA DOBAVITELJA CEVI, OJAČENIH S STEKLENIMI VLAKNI /GRP/.
Naziv: FUTURE LTD.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: LIBEREC 3 Pošta: 460 02 Naslov: P.O. BOX 33, MATOUSOVA 15 Telefon : 0042/48/231-02 Telefaks: 0042/48/231-69 Kontakt: MIROSLAV SKALICKY
SL00303674 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE DOBAVITELJE RAZNOVRSTNIH PLOČEVIN.
Naziv: NVIRTSCHAFTSKAMMER
STEIERMARK
Država: 40 AVSTRIJA
Kraj: GRAZ
Pošta: A-8021
Naslov: KOERBLERGASSE 111-113, P.O.B. 1038 Telefon: 0043/316/601-650 Telefaks: 0043/316/601-535 Kontakt: KURT UHLMANN
INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA,
TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536.
Naziv: ENVITECH s.i.o.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: TRENČIN Pošta: SK 911 01 Naslov: JANKA KRALA 16 Telefon: 0042/831/20-330 Telefaks: 0042/831/27-293 Kontakt: ZDENEK GREPL
SL003-03494 POLJSKO UVOZNO/ IZVOZNO PODJETJE IŠČE SLOVENSKE PARTNERJE ZA SODELOVANJE NA PODROČJU POLJEDELSKIH IZDELKOV, TEKSTILA IN ŽIVIL. ZANIMATA JIH TAKO UVOZ KOT IZVOZ OMENJENEGA BLAGA.
SL003-03498 ČEŠKI PROIZVAJALEC POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME PONUJA SVOJE IZDELKE SLOVENSKIM INTERESENTOM. POLEG POHIŠTVA IZDELUJEJO ŠE PREPROGE, UMETNE ROŽE, AVTOMATE ZA KAVO, ŽELUZIJE, ZAVESE ITD. KATALOG JE NA VOLJO X V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv: ELIS
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PRAHA 1 Naslov: VACLAVSKE NAM 66 Telefon: 0042/2/264-696; 242-266-12
Telefaks: 0042/2/242-254-31
Eskalacija
Praded kajzerist, ded rojalist, oče komunist, sin demokrat, torej bo vnuk lahko le še - belcebub, pod goro, pod to goro zeleno...
Točka obrata
Ameriška predsedniška kampanja se končuje z dnevom čarovnic, slovenska se ta dan šele začne. Kar je za jenkije vrhunec, je za “Venete” šele startna točka.
Volitve
Stereotipija nastane, kadar imajo besedo tisti, ki nimajo apetita in mikrofon tisti, ki nimajo kaj povedati.
• ••••••••••••••a
Test
Nerodni Peterle v Ogleju je bil lakmusov papir, ki ga je nekdo namočil v slovensko strankarsko greznico. Zaripli sektaši. vajeni kolektivnega bioritma, so zarjuli v en glas: Svi na ovu stranu, sad smo sami.
Nasvet
Predsednik države je avgusta izjavil, da EU zahteva odstopanje dela nacionalne suverenosti, delno na gospodarskem, ekološkem in političnem področju, pa tudi v zunanji in varnostni politiki. Ob zid potisnjenim delavcem se žvižga za slovensko zemljo, če dobijo delo in zadržijo parcelo na pokopališču. Slovenska kapitalska "suverenost" je medtem že pod avstronemško kontrolo, do koder ne seže kratka roka politike (zato se Rigelnik odloči, da postane prodajalec mercedesov). Mešetarjenje s certifikati je le še suvereno nategovanje nesuverenih Slovencev: certifikatske delnice bodo pokrivale s fičenki le zavarovalnice in Krekova banka, če nočejo, da jim presežke pobere država. Ne verjamete! Torej vam ni pomoči.
Panorama
AKI RAHIMOVSKI, PARNI VALJAR:
“Celje, ukvati ritam, niko nam ništa ne može!” Na petkovem koncertu v celjskem Golovcu se je zbralo okrog tisoč mladih pristaneš Parnega valjka. Parni valjar je dokazal, da so njegovi ventili in ležaji kljub starejšemu letniku še zmeraj dobro naoljeni.
Strah pred fundamentalisti
V nedeljo seje v Pragi začel kongres PEN-a, ki se ga udeležuje veliko število znanih književnikov, med njimi tudi pisateljica iz Bangladeša, Tal-sina fiasrin, in pa britansko -iranski avtor Salman Ruždi. Oba se skrivata pred islamskimi fundamentalisti in sta v Pragi obkrožena z varnostniki.
Taslina Nasrin je pred kratkim dobila politični azil na Švedskem; iz domovine je pobegnila po intervjuju, v katerem je opozorila na diskriminacijo žensk.
Na kongres, ki bo trajal do 16. novembra, so se med drugimi prijavili Arthur Miller, Ha-rold Pinter, Andrej Voznesen-ski, Bulat Okudžava, Guen-ther Grass...
••••••••••••••••
Adolf belih strmin
Tone Vogrinec, predsednik odbora za spori liberalne demokracije ih podpredsednik občinskega odbora LDS Maribor, je izjavil, da je življenje sestavljeno iz sto točk. Tisti ljudje, ki se na svojo življenjski poti najbolj približajo sto točkam, so tudi najbolj uspešni.
Heil, Vogrinec: koliko je vredna točka posameznika izmed 100.000 - 150.000 brezposelnih, če je na primer Jure Košir vreden od 100.000 do 150.000 nemških mark? 90 pfenigov? 1 DEM? Morda 1 DEM 20 pfenigov?
ATENE, Grški notranji minister Stelios Papa-temelis je danes obtožil turško in makedonsko vlado, da sta neposredno vpleteni v proizvodnjo in tihotapljenje trdih drog, s čimer naj bi služili ogromne vsote denarja. Poleg tega ju je obdolžil, da tihotapcem in preprodajalcem olajšujeta delovanje. Prizadeti vladi na obtožbe še nista odgovorili. (Reuter)