Poštoina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Leto X. Ljubljana, 24. marca 1938. štev. 12. Človek nima prijateljev; nje- a : gova sreča jih ima. Napoleon S - • I ' »DRUŽINSKI TEDNIKt izhafa vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon St. 33-32. Poitnl predal It. 345. Račun Poltne hranilnica v Ljubljani It. 15.111. — NAROČNINA: za ‘It leta 20 din, 'Is leta 40 din, ‘h leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, * Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 robu, Francija Pertinax v katoliško-nacio-nalističnem »Echoju de Pariš«: Nihče ne dvomi, da bo fiihrer nemškega naroda v kratkem tako ali drugače interveniral za svoje sudetske rojake. Toda zadržanje češkoslovaške vlade je odvisno od zahodnih velesil. Med Baltikom in črnim morjem ni pričakovati resnega odpora proti vse-nemškim naklepom, če se ne bosta J Francija in Anglija zavedali, kakšno« odgovornost nosita. Francoska vladaj današnja prav tako kakor' jutrišnja inpojutrišnja (podčrtali mi; op. ured.) — je odločena izpolniti svoje obveznosti. A britanska vlada? Odziv na zahodu Neville Chamberlain, predsednik britanske vlade, se bo v četrtek izrekel o angleški politiki v Srednji Evropi. POu r£ Jft Lloyd George, ;še zmerom mladostni voditelj angleških neodvisnih liberalov, in... ...Winston Churchill, ; vodja nezadovoljnih konservativcev, ;sta najnevarnejša nasprotnika Cham-;berlainove neodločne zunanje politike. Iz predavanja R. Pate not ra, lastnika pariškega radika Iškega ;; tednika »Marianne«: Zakaj so žrtve plemenite epopeje let 1914—1918 rodile tako ničevne sadove? Zato ker Francija danes plačuje za napako, da ni znala izbirati med dvema jasnima in nedvoumnima politikama. V alternativi: 1. zgraditi novo ;; Evrojro na temelju reka »Vae victis!« ;; (Gorje premagancem!) in neusmiljeno ; • razkosati Nemčijo ter jo imeti stalno pod strogim nadzorstvom; in 2. zgraditi novo Evropo v znamenju lojalnega sodelovanja med Francijo in Nemčijo s podpiranjem socialistične vlade, v okviru ZN in z nadzorstvom nad obo-; roževanjem — se je Francija odločila ;za nepopustljivost v besedah in za ka-; pitulacijo v dejanjih. Z zagovarjanjem ; pravnih tez, resda upravičenih po črki ; pogodb, a navzkriž z realnostjo življenja, kakor n. pr. reparacij in za-;sedbe Foruhrja, smo samo podžigali ; sovraštvo pri Nemcih in željo jx> re-;vanši — vse dotlej dokler nismo dis-; kreditirali republikanske vladavine v ; Nemčiji in jo jadrno ucvrli v beg pred [izsiljevanjem čedalje močnejšega hit-I lerizma. • Genevieve Tabouisova v ra-;dikalskem »CEuvru«: V berlinskih krogih se širijo glasovi, da bo Nemčija zdaj vodila takšno po-litiko, da se predvsem izkaže hvaležno Italiji. Tako bo skušala čim prej končati špansko vojno, potem šele bi se lotila češkoslovaške. Toda najprej diplomatsko. To se pravi; ČSR bo dobila vabilo, naj jicšlje svoje zastopnike v Berlin, da se jjogovore o podobnem paktu, kakor je bil avstro-nemški pakt z dne 11. julija 1936. V tem paktu bo Nemčija skušala troje doseči: avtonomijo sudetskih Nemcev, odstop dela ČSR Ogrski in odjx>ved češkoslovaško-sovjetskega pakta. Pariški »CEuvre« ima vsak dan na vrhu lista nekakšno geslo dneva. Dne 12. t. m. smo tam brali: Pred nekaj leti je bila naša meja na Visli. Danes je nemško-italijanska meja na Pirenejih. Anglija Angleški tisk je soglasno obsodil način, kako je Nemčija anektirala Avstrijo. Toda medtem ko se konservativno (»Times«, >Daily Tele-graphc itd.) in Rothermerovo bul-varno časopisje (»Daily Mail«) omejuje zgolj na obsodbo in odklanja sleherno spremembo sedanje angleške politike, nastopa liberalni in socialistični tisk zelo ostro in odločno proti britanski vladi. Tako prinaša ugledni demokratski tednik »New Statesman and Nation« več člankov proti obema diktaturama, a nič manj ostro ne napada tudi britansko vlado. V uvodniku ugotavlja stvarno: Nevarnost nove splošne vojne narašča z možnostjo, da Hitler ponovi svoj avstrijski udarec. Negotovost, ali bo Velika Britanija v tem primeru priskočila Franciji na pomoč, še po-množuje nevarnost nemškega napada prav tako kakor je bilo britansko cincanje leta 1914. pravo izzivanje. Stari liberalni voditelj L1 o y d George je pa izjavil v Parizu: Se nikdar nisem videl tolikšne konfuznosti v naši zunanji politiki. Postavili so britanski imj>erij in Francijo v najslabši strateški položaj, ki si ga je moči misliti. Ze Napoleon je vedel, kolikšnega strateškega jjomena je za nasprotnika Velike Britanije, če ima Španijo v oblasti; toda takratna britanska vlada se je še o pravem času zavedela nevarnosti, ki ji groze. Naša današnja vlada se mi pa zdi, da vidi nekako toliko kakor netopir. mm d Picrre Etienne Flandin, bivši predsednik francoske vlade, se je zaman začel zavzemati za to, da Francija žrtvuje Srednjo Evrojjo in se pobota z Nemčijo. zavzela SSSR isto stališče kakor Francija. Sovjetska Rusija se čuti vezano s pogodbo in bo češkoslovaški prihitela na pomoč. Neki žurnalist je nato vprašal Litvinova, kakšna bi bila »praktična sredstva« za pomoč češkoslovaški. Namesto odgovora mu je Litvinov citiral angleški pregovor: When there is a will, there is a way. (Kjer je volja, tam je tudi j>ot.) Češkoslovaška »Lidove Noviny«: Ta teden so že mnogo pisali o razliki med nami in med Avstrijo. Razlika je tolikšna, da bi lahko objela pravo svetovno vojno. To je tisti ri-ziko, ki ga mora vsakdo imeti pred očmi, kdor bi hotel poseči v naše razmere. Spričo tega rizika, ki ga tudi najdrznejši državnik ne more mirne duše tvegati, smemo pričakovati, da bodo prihodnji evropski dogodki, kolikor se bodo nas tikali, prešli na diplomatsko pot. Konservativni »Narodni Listy«: Zavedamo se, da smo zašli v razmere, kjer se zahteve močnejših nasproti šibkejšim uresničujejo s silo. Vprašanje je le, ali so te metode postale že definitivne, ali jih je pa še moči paralizirati z ustvaritvijo ravnotežja sil. V avstrijski zadevi je bil ri- ziko vojne že vnaprej neznaten.----- Mi imamo velik interes pripraviti se na ta trenutek (ko bo Berlin prišel s svojimi zahtevami]; bolje je, da kaj ukrenemo prej kakor pozneje, ko bo Velika Nemčija že konsolidirana — prej kakor nam doma in zunaj zrasejo razmere čez glavo. To pa ne pomeni izdajstva nasproti zaveznikom, ampak uvodne in informativne razgovore na vse strani, predvsem pa pri nas doma, kjer smo izgubili že toliko dragocenega časa. * V Avstriji se zadnje dni dogajajo samomori in »samo«mori na debelo, posebno na Dunaju. Tudi aretacij je od dne do dne več; baje že primanjkuje prostora v zaporih, tolikšen je nanje naval ljudi, ki se zde tretjemu rajhu nevarni. Ironija usode: na Dunaju so aretirali oba princa Hohenberga, sinova v Sarajevu umorjenega avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda. Plačilo usode: major Fey, eden izmed glavnih krivcev državljanske vojne februarja 1934, (po nekaterih verzijah tudi morilec kanclerja DollfuBa) je šel s svojim sinom in ženo prostovoljno v smrt. Krivica usode: knez Star- hemberg, skupaj s Feyem povzročitelj pokolja dunajskega delav-stya in zato tudi glavni vzrok letošnjih marčnih dogodkov, se mudi živ in zdrav v Švici — poslednjega kanclerja Schuschnigga pa odpravljajo v koncentracijsko taborišče... Poljska po nemških potih Pretekli teden, ko je še vsa Evropa imela temperaturo zaradi avstrijskih dogodkov, se je zdel varšavski vladi primeren trenutek, razčiščevati z ultimatom nepomemben obmejni spor z Litvo. Zadeva se je sicer mirno likvidirala, toda le malo je manjkalo, pa bi bili doživeli novo afero, natanko po zgledu Avstrije. Pogajanja med Anglijo in Italijo se baje prav ugodno nadaljujejo in bodo že prihodnje dni končana. Komu neki se je na lepem začelo tako muditi? Ali naj bo ta naglica dokaz, da je treba v nekaterih zahvalah res brati samo tisto, kar se skriva med vrsticami? Observer Nove Matere ZA MATERINSKI DAN DNE 25. T. M. Dve skrajnosti vidimo povsod v javnem in zasebnem življenju. Prva je pretirano precenjevanje golega razuma, čigar pogubne posledice se žal le preočitno kažejo v vseh smereh človeškega delovanja. To skrajnost zastopajo ali si vsaj najbolj Prisvajajo pravice do nje moški. Druga skrajnost je pa prevelika čustvenost in nerazumevanje za vse, tar ne spada v ozki družinski krog, ‘n to smer naj bi šle še vedno današnje ženske. Kljub drugačnim časom se namreč še vedno tako zelo poudarja potreba Po ženskosti, a se žal navadno pod tem pojmom razume nekaj, kar moški za sebe odklanja kot nekaj manjvrednega, to je pretirano nežnost, negovanje zgolj telesne lepote; obenem pa tista otroška muhavost in igravost otroka, ki je o vseh resnih in velikih dogodkih nepoučen. Daš ti dve skrajnosti sta mnogokrat tako daleč narazen, da zija med njima globok prepad. In med ti dve skrajnosti ji postavljen otrok!. Zato Je danes toliko obupne razrvanosti sodobne mladine, ki niha z ene. na drugo stran u dobi, ko bi najbolj potrebovala odločilne vodilne roke. Iz čustvenega, premalo razglednega obzorja matere ga vleče tok čusa v 'Selemoderno, popolnoma zmateriali-zirano strujo; ni čudo, če so dnevni časopisi polni samomorov mladih ljudi, ki si niso znali najti ravnotežja, ki se na eni strani niso hoteli odpovedati svojim čustvenim željam, po drugi strani so bili pa preslabi, da bi samozavestno pogledali usodi v obraz in jo premagali. Kje leži največ krivde? Današnja modemu vzgoja, si prizadeva najti pravo pot, po kateri bi vzgojila boljši človeški rod, toda vsa njena prizadevanja se mi zde ko brezuspešno Sizifovo delo. Početki nove vzgoje se morajo usmeriti čisto drugam, začeti je treba pri materi, ne pri otroku. Mati je tista, ki da otroku prvo, odločujočo smer v življenju, ki se potem ko rdeča nit vleče skozi vso poznejšo dobo. A kako naj ona otroka usmeri na novo pot, če je sama ne zna ali ne more hoditi? Treba je najprej vzgojiti rod novih, razumnejših mater! Res, matere so bile tudi do zduj najboljše, naj-Vožrtvovalnejše, toda vsa njihova dobrota in žrtve dostikrat niso mogle obvarovati otroka pred pogubo. Drevesni so časi, da bi smela mati danes vnisliti le na svoj ozki družinski krog. v času smo, ki zahteva tudi od žen-viater velikega razuma, širokega obzorja in močne narodne zavesti. Mati mora biti prva na straži, da ne bo v otrokovi duši nastal prepad med cust venim in razumskim svetom, ona Klora izglnditi obe skrajnosti, a kako ‘Uij hi to znala, dokler bo sama živela. v nebrižnosti nasproti javnemu življenju, nasproti novemu času, nasproti svetovnim dogodkom, ki se kakor v pošastnem filmu naglo vrste in pretresajo svet! Dokler mati ve bo vsega tega popolnoma razumela, dokler sama ne bo odločevala o teh dogodkih, bo kakor glas vpijočega v Puščavi, kadar bo spet zarihral nov Vojni požar. Iz zgodovine starega Egipta, Spar-le in drugih narodov so nam znane dobe matriarhata, vlade mater ali Psa j odločilnega vpliva mater na vse lovno, upravno in družabno življenje. Svobodno so odločale o usodi svojega naroda, o svoji lastni usodi in usodi svojih otrok. Morda se bo Usti čas spet povrnil! Na sodobni ženi in materi je, da se povrne. Danes se ustanavljajo Materinske šole, ki naj nauče ženo l" mater smotrnejšega gospodinjstva, Pametnejše ureditve dela, da bo poleni toliko več časa priddbila, da se bo mogla brigati tudi za zadeve, ki se tičejo njene družine le posredno, 1° je. za javno in pravno življenje, i’ Katerem naj ima pasivno in ak-ijvno volilno pravico. Šele ko bo to dosegla, bo konec zavoženi enostra-. Kos ti moške politike! . Zavedati se mora, da bo prav tej lavnosti, s katero danes nima ali *°cs imeti nobenih vezi, morala ne-‘°č prepustiti svoje otroke, ki ji bo-1 0 ušli iz skrbnega varstva. Prav te d.mre, v katere se danes ne sme mikati, ji bodo nekoč uničAle in ubile 0Golca. „ ^kati, pravo tvoje, junaštvo se šele -a-cenja! Gorenjka A. A DAN vseh Jožic in Jožetov /V 80 bili sprehajalci tam za rimskim zidom zastonj deležni kaj imenitne zabave. Sredi popoldneva jo maham tja dol za tistim znamenitim sidom, kjer sva se zmenila z Jožetom, da se dobiva in greva zalit njegovega patrona. Pred mano j* stopicala brhka ženska, in že po hoji se ji je poznalo, da je od sile odločna. Prepričana sem bila, da se tudi njej mudi prav tako kakor meni, a kmalu sem videla, da sem se motila. Usmerila se je naravnost k ženski, ki je prihajala z nasprotne strani, in ka-rambol je bil neizbežen. Kakor dva puhajoča stroja sta trčili druga v drugo in si skočili v lase. Obstala sem, sicer bi se Se samec zaletela vanju, in ker je bila v bližini klop, sem ■udobno sedla in opazovala srditi boj. Preveč bi morala povedati, če bi hotela na drolmo opisati ta velezani-mivi dogodek. Vsak si pač lahko sam predstavi, lutko je, če si skočita v lase dve ženski zaradi moža. Imena, ki sta se z njimi ljubeznivo obkladali, so bila res izbrana in njune frizure — kakor trajne! Še kamenje je frčalo po zraku. Mlad fante blizu mene je mahal s pestmi po zraku, kakor bi gledal ameriški film o gangstrih. Žal ne vem, kako se je ta boj končal. Joža me je namreč zagledal in me potegnil iz vrst gledalcev. Potlačila sem svojo radovednost in odšla 2 njim. No, vidite, saj v Ljubljani skrbe^ tudi za take, ki nimajo denarja odveč. Ondan je bila v kinu Unionu brezplačna predstava, v soboto pa tpt ri7nskim zidom... Kronistka II. Kronika preteklega tedna Drame in Trink Dich voli und iss Dich dick doch sprich hier nicht von Politik/< Ta stih je karakteristika dobrodušnega Dunajčana. Dunajčani so še vedno živeli v veri, da je okrog Dunaja Avstrija. To je v resnici tudi bila, toda Dunaj je ostal tako velik, kakor je bil pred vojno, s svojima 2 milijonoma prebivalcev, okrog Dunaja je pa na tistih lepih gričkih in hribih živelo samo okrog 5 milijonov ljudi. To je približno tako, kakor če bi imel človek na majhnem telesu ogromno glavo. Dobrodušni Dunajčani in sploh Avstrijci so, kakor sam stih pravi, bili vajeni lepega življenja, ki ga v mali Avstriji ni bilo več. Statistike so sicer pravile, da je v Avstriji okrog 300 tisoč brezposelnih, dejansko jih je bilo pa več ko pol milijona. Statistika je namreč omenjala samo tiste, ki so prejemali državno podporo, statistika pa ni povedala, da imajo ljudje le eno leto pravico do podpore. Možnost zaslužka je bila zelo majhna in ljudje so kakor v vsaki majhni in revni državi tudi v Avstriji živeli precej na tesno. Spomnim se, da sem v nekem delavskem dnevniku tik pred aneksijo čital v nekem stolpcu same takšne stvari: Ta in ta je že šest let brez dela, prosi za star zimski plašč. Brezposelni oče, vojni invalid, ki mora skrbeti za štiri otroke, prosi za čevlje štev. A-i, zimski plašč in perilo. Brezposelni oče, ki mora skrbeti za ženo in tri otroke, prosi za otroški voziček in perilo za novorojenčka. Žena, katere mož je že osem let brez dela in brez podpore^vrosi za otroški voziček in za dve slumnjači. Vrsta takšnih prošenj se nadaljuje. Vsi so brez dela in brez podpore. In te prošnje, takšne kakor sem jih bral par dni pred velikimi dogodki v Avstriji, so mi nazorno kazale revščino skoraj pol milijona avstrijskih družin. Če ste par dni pred dogodki vprašali Avstrijce, ali so za Schuschnig-ga, bi z redkimi izjemami dobili pozitiven odgovor. Če jih boste zdaj vprašali, ali so za Hitlerja, boste z redkimi izjemami dobili pozitiven odgovor. Mogoče, da ni Avstrijcem ne za Schuschnigga ne za Hitlerja toliko kakor za kruh in obstanek. Spomnim se, kako sem par dni pred 14. marcem opazoval Dunajča- ne, kako so se gnetli okoli nemškega Reisebiiroja. Stopil sem bliže, v gnečo, prišel sem do velikega steklenega okna in videl v pisarni veliko sliko nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja. Pod sliko je bilo ogromno cvetja, prekrasnega cvetja. Pol Reisebiiroja je bilo cvetje in sredi med temi cvetlicami, pod sliko je stal kljukasti križ, napravljen iz samih svežih vijolic. Ljudje so se prerivali in občudovali. Tri korake vstran je stal dobrodušen eleganten dunajski stražnik in vse to mirno opazoval. Zvečer sem imel priložnost prav tako na Karntnerici opazovati majhno demonstracijo. Okrog 50 do 60 mladeničev se je v štirih skupinah sprehajalo po Karntnerici in ob vsaki priložnosti, ko so se srečali, so na vso moč vpili: »Heil Hitler! Hitler! Hitler! Hitler!« Policija je bila mirna, drugi ljudje takisto. Tu pa tam si res videl kakšnega starejšega človeka, da je v pozdrav dvignil roko, toda videlo se je, da se ljudje ne marajo eksponirati. Ni čudno. V domovinski fronti so bili vpisani 3 milijoni ljudi, t. j. skoraj vsi moški Avstrijci. Da pa fronta ni trdna, si že takrat vedel, kajti v njej je moral biti vsak državni uradnik, vsakdo, kdor je hotel postati državni uradnik, in sploh vsakdo, kdor je hotel priti do kruha. In ker to ni bila stranka iz prepričanja, temveč stranka diktirana od zgoraj, je kaj hitro razpadla. Torej, omenjene demonstracije na Karntnerici so trajale kakšni dve uri. Demonstrantje so bili mladi ljudje, 16 do 18 let, skoraj še otroci. Vpitje sicer ni bilo prijetno, stvar je šla malo na živce, toda demonstrantje so bili otroci in zato se nikomur ni zdelo nevarno. Celo policiji in celo Židom ne. Spomnim se, da so še nekaj dni poprej bile ulice pozno v noč polne ljudi, da so bila gledališča, gostilne in kavarne dobro zasedene, spomnim se ljudskega vrvenja v poznih večernih urah in spomnim se, da so kolporterji skoraj na vsakem koraku prodajali dunajske časopise. Dunaj je kazal sliko docela normalnega velemestnega življenja. Nekaj je sicer bilo v zraku, toda to, kar je imelo priti, je imelo priti šele čez nekaj I mesecev... Natakar v restavraciji, kjer sem kosil in večerjal, mi je obširno razlagal politični položaj. Zanj je bilo jasno, da je to, kar mora priti, Hitler in da je to narodni socializem. Razumljivo! Bil je prepričan narodni socialist, bil je krvni sovražnik Židov in bil je eden tistih ljudi, ki se niso vdali v svojo usodo. Pričakoval je Hitlerja, želel si ga je iz prepričanja, pa tudi zato, ker s svojim bornim zaslužkom ni mogel biti zadovoljen. Spomnim se, da mi je kazal zadnjo izdajo avstrijskih dobrodelnih znamk. »V vrhnji vrtnici,« mi je rekel, »je Hitlerjeva glava. Poglejte!« Pogledal sem in nisem nič videl. Veliko jih je bilo, ki niso nič videli, prav tako kakor jaz nisem nič videl. Veliko jih je bilo, ki so mislili, da takšnega preobrata sploh ne bo, in vendar je prišel. Prišel je hitro, na lepem, tako hitro, da se marsikdo niti zavedel ni, da živi že v čisto drugih razmerah in v čisto novi državi. Slika, ki sem jo videl nekaj dni na to, po vrnitvi na Dunaj, je bila dokaj drugačna. H. K. Prihodnjič: NEKAJ DNI POZNEJE... Prvi dnevi narodnosocialističnega Dunaja V dobi deviznih zaoor... panje v četrti dimenziji Kako je ceio premoženje izginilo na „drugi svet" (n) Katovice, marca. Pred sodiščem poljskega mesta Ryb-nika so te dni obravnavali nenavadno, skoraj neverjetno sleparijo. Sprva se je zdelo, da gre za velikopotezno tihp-tapljenje deviz, med procesom je pa prišlo na dan toliko drugih okoliščin, ida skoraj ni mogoče govoriti samo o .enem procesu in eni obtožnici. Pokapalo se je namreč, da so prebrisani in predrzni izsiljevalci že več let nenavadno premeteno in nesramno sleparili neko tovarnarko in jo tako spravili na rob prepada. Sin sc gre Sherlocka Holmesa Pred enajstimi leti je na gornjem Sleskem umrl tovarnar Oslislek; bil je znan kot imovit mož in tako so cenili premoženje, ki ga je podedovala njegova vdova, na pol milijona zlotov. Zapustil ji je majhno posestvo, žago, opekarno in precej veliko skladišče lesa. Tovarnarjeva žena je veljala za spretno trgovko in tako je bilo pričakovati, da bo še pomnožila svoje premoženje, posebno ker sta žaga in opekama dobro nesli. Vzlic splošnemu gospodarskemu raz-cvitu je bila pa gospa Oslislekova pogosto v denarnih zadregah; blagajna je bila skoraj zmerom prazna, čeprav v gospodarskih podjetjih ni bilo ni-kakšnega zastoja. Najstarejši sin, ki je medtem postal polnoleten, si teh večnih denarnih zadreg ni znal prav razložiti. Vedel je, da mati kolikor toliko dobro zasluži, da živi skromno in da torej ni mogoče, da bi sami porabili toliko denarja. Kam se torej odteka denar, če ne v domačo blagajno? In tako se je najstarejši sin odločil, da bo poskusil na svojo pest razvozlati to skrivnost. , Mrtvi zahtevajo denar Njegov trud ni bil zaman. Lepega dne je v blagajni našel kup pisem, ki jih je pisal materi neki sorodnik. Ta možak je lahkoverni tovarnarki natvezil, da ima zveze z »onim svetom«. Pred leti je namreč pisal gospe Oslislekovi, da se mu je posrečilo dobiti zvezo z njenim pokojnim možem in z najmlajšim sinom, ki je bil tudi že umrl. Oba sta se mu bridko potožila, da morata na drugem svetu trpeti grozne muke, ki bi jih utegnila olajšati samo pošiljka denarja. Premeteni sorodnik je pripisal, da bi on kot jasnovidec iz ljubeznivosti prevzel težavno nalogo in poskrbel, da pride denar v prave roke. Lahkoverna tovarnarka je kajpak takoj vtihotapila večjo vsoto denarja čez mejo, kajti na smolo njen vljudni sorodnik ni živel na Po!J~ ampak v neki sosednji državi. S tem je pa zaskrbljena vdova tudi sama prekršila zakon. Tudi pot na drugi svet ni zanesljiva Sprva sta se pokojni oče in sin zadovoljila z zmernimi vsotami, kmalu sta pa pričela postajati oblastnejša. In tako je lepega dne gospa Oslislekova po neki svoji prijateljici poslala čez mejo nič več in nip manj ko 28 tisoč zlotov, t. j. okrog četrt milijona našega denarja. Ako lahkoverna tovarnarka denarja ni pošiljala v redu, je kajpak takoj prišel opomin iz .onostranstva1 in gospa Oslislekova je morala spet seči 'v žep. Lahko si pa predstavljamo, da je težko voditi dvojno knjigovodstvo; saj ima človek že z denarnimi zadevami na tem svetu dovoljo sitnosti. Kajpak tudi s pošto v .onostranstvo1 ni bilo zmerom vse v redu; nekoč se je »izgubilo« kar 1.000 zlotov, ki jih je nesel čez mejo neki jasnovidcev sorodnik. Lahkoverni gospe Oslislekovi se pa ni zdelo nič čudno, ko si je prav ta sorodnik kmalu nato kupil čedno hišico... Odločen nastop zemeljske policije Ko je sin z grozo prišel tej prebrisani nesramnosti in predrznosti »nadnaravnih« sleparjev na dan, je takoj vsa pisma izročil naši navadni ,zemeljski1 policiji in je tako pretrgal .usodno1 vez z onostranstvom. Policija je nastopila ravno v trenutku, ko je tovarnarka spet hotela iztihotapiti večjo vsoto denarja čez mejo. Toda intervencija oblastev ne bo dosti pomagala, kajti v teh nekaj letih je go-spenjo premoženje že skoraj čisto skopnelo. Proces pred rybniškim sodiščem bo zdaj še kazenski epilog- k »tihotapljenju deviz na drugi svet«... Majhna pomota (nfX) Pariz, marca. Pariška pošta je pred kratkim prestregla neko pismo, ki je imelo na ovoju sumljive črke C. S. A. R. (začetnice tajnega društva, znak francoskih teroristov, tako imenovanih kutarjev). Pošta je pismo kajpak takoj poslala policiji, kjer so ga uradno odprli. A kdo popiše presenečenje vrlih uradnikov, ko so ugotovili, da je sumljiv'! znak čisto nedolžna okrajšava za južnoafriško železniško družbo »Central South Afričan Eailways«. Lačen stradalec (nel) Bologna, marca. V Bologni se vrši senzacionalen kazenski proces, čigar središče je brazilski .stradalni1 umetnik Gentil Cadramel. Mož je izjavil, da bo prekosil vse dosedanje stradalne rekorde, in je svoj poskus začel v Bologni. Kakor vsi njegovi tovariši, se je tudi on dal zapreti v ste- j kleno ječo, ki so pred njo hodili ljudje sem in tja. Mož je tako stradal štirinajst dni, tedaj so pa odkrili, da mu njegov tajnik ponoči na skrivaj nosi biskvit. Cadramela so zaradi sleparije zaprli in sodišče ga je obsodilo na dve leti in tri mesece ječe. Njegov tajnik, ki mu j-e pri slepariji pomagal, b» pa sedel 18 mesecev. Najmanj Židov je v Belgiji (X) Ženeva, marca. V Ženevi so sestavili spet zanimivo statistiko, tokrat o razširjenosti Zidov po svetu. S-2 iVj’ m®® 36. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ŽREBANiE I. RAZREDA 13. in 14. aprila 1938. DOBITKI: din 64,991.000’— Cena srečkam za vsak razred: v, srečka */. srečke 'U sreiHe din 200* din 100*— din 50*— Izplačilo dobitkov takoj — brez odbitka: Strogo solidna postrežba Glavna kolektura državne razredne loterije A. REIN IN DRUG Galeva 8 ZAGREB lika 15 Naročila je nasloviti DIREKTNO NA NAS, ker nimamo nikjer ne agentov ne preprodajalcev. Imm dobitnikov pod nobenim pogojem ne objavljamo! Avtomobil za radij (rkl) London, marca. Za zdravljenje raka in drugih bolezni se je radij obnesel nenavadno dobro; danes ima že vsaka večja londonska bolnišnica na razpolago nekaj te dragocene prvine. Vendar je pa še zmerom mnogo bolnišnic, posebno na deželi, kjer radija rujejo pred nevarnim izžarevanjem radija. Te priprave veljajo enemu samemu gramu radija, ki ga odslej pošljejo na telefonski klic ix> najhitrejši poti iz radijske centrale v bolnišnico. Bolnišnice dobe radij samo za nekaj ur. Vsak večer ga spet shranijo v skrinjico in zapeljejo avtomobil v posebno garažo, M— preden greš spat, vedno : Chlorocfcmt-zobm Po vsem svetu živi razkropljenih 16 milijonov Židov, od teh jih je 9,5 milijona v Evropi, Sorazmerno največ imajo Židov na Poljskem, tamkaj namreč tvorijo 9,8V» vsega prebivalstva; za Poljsko pride Litva s 6,2“/», za njo Romunska s 5,4°/o, nato Madžarska z 5,l“/o Židov. Vse druge dežele imajo pa manj ko 3°/o Židov med svojimi prebivalci. Med evropskimi državami ima najmanj Zidov Belgija, in sicer vsega skupaj samo 60.000, t. j. manj od W/». nimajo na zalogi in tudi aparatov nimajo pri roki, da bi mogli z radijem pravilno zdraviti; zato so sklenili urediti takoimenovano »letečo radijsko ambulanco«. Tako ima zdaj London avtomobil, ki služi za shranjevanje in za prevoz prav tako dragocenega kakor nevarnega radija. Na zunaj je avtomobil prav takšen kakor vsi drugi. V njem je pa spravljena posebna skrinjica, sestoječa iz debelili, dva stota težkih svinčenih plošč, ki naj voznika obva- ki je prav tako vsa obdana s svinčenimi ploščami, da ne more radijsko izžarevanje nikomur škodovati. Krema namesto nogavic (nZX) Neivjork, marca. Newyorški modni časopisi poročajo o novem, pristno ameriškem izumu nekega kemika. Sestavil je namreč posebno kremo, ki jo bodo Američanke poleti uporabljale namesto svilenih nogavic. Ako to kremo namažeš na noge, je ! videti ravno takšna kakor najfinejše 1 svilene nogavice. j List pa nič ne poroča, kako bodo te | nogavice »slačili«, in ali se bedo sploh j dale z vodo izmiti z nog. Poročene žene se zastonj vozijo z letali... ...v Ameriki,'seveda! (nel) Newyork, marca. Nekaj ameriških letalskih družb je pred kratkim uvedlo novovrstno reklamo. Razglasile so, da smejo poročeni možje, ki kupijo zase letalski vozni listek iz Newyorka v Cikago, vzeti s seboj tudi svoje žene. Ta ugodnost je veljala začasno samo za mesec februar. Poskus se je na moč obnesel. Po-kazalo se je, da so letala te družbe prepeljala februarja izredno mnogo potnikov. Žene, ki so svojim možem v strahu za njihovo življenje doslej branile vožnje po zraku, so se zdaj pre. pričale o popolni zanesljivosti letal, skega prometa. Vse potnice so dejale, da bodo v bodoče pustile svoje može tudi na daljše vožnje po 2raku. Sirom po svetu v 57 vrsticah Zvonik miru nameravajo postaviti na vrhu najvišje evropske gore, na Mont Blancu; pobudo za ta zvonik je dal neki župnik in francoska mladina je že pričela zbirati zanj denar. — Vlak je raztrgal konja in huzarja te dni v Budimpešti; jezdec je po neprevidnosti zašel med cestni zatvor-nici in tako se je zgodila nesreča. —-Nemško letalo je strmoglavilo blizu 6800 m visokega Chimboraza v Ekvadorju; posadka se je ubila. — Film o Goethejevem junaku Wertherju bo filmala neka francoska filmska družba; vlogo šariote bo igrala 171etna Annie Vernayeva. — Svetovno radijsko univerzo je pred kratkim ustanovilo ameriško Harvardsko vseučilišče hkrati s sedmimi drugimi ameriškimi univerzami; ta visoka šola oddaja svoja predavanja po radiu vsak torek zvečer. Svetovno vseučilišče podpira Rockefellerjeva ustanova, njegov namen je pa dajati duševno pobudo samotnim ljudem v zapuščenih krajih širom po svetu. — 120.000 ljudi umre na Angleškem vsako leto za raznimi srčnimi boleznimi; angleška viada pripravlja velikopotezno akcijo s pritegnitvijo radia in filma, da prepreči tako pogosta obolenja — Los Angeles je ostal zaradi hudih vremenskih ne-prilik brez pitne vode, čeprav bi ga bile vode skoraj zalile; v pitno vodo je namreč vdrla straniščnica in jo nevarno okužila. — Slavni letalec Lindbergh se je s svojo ženo po enoletni odsotnosti spet vrnil v Ameriko. — 133.000 oblek so poslale ameriške veleblagovnice v Pariz; pariške šivilje se upravičeno boje, da bo ameriška moda izpodrinila francosko, in so postavile geslo: »Francozinje, kupujte samo francoske obleke!« — Zvezdnato nebo bodo fotografirali v prihodnjih petdesetih letih s posebno astronomsko kamero v veliki ameriški zvezdar-ni na Mount-Wilsonu; to kamero so kupili za 65.000 dolarjev, ki jih je daroval v znanstvene namene neki velikodušni Američan. — Svetovno tekmovanje za najlepši mlin je razpisalo mednarodno društvo mlinske industrije v Parizu; pogoji so precej težavni, posebno bodo upoštevani pri tekmovanju naravne lepote okrog mlina; prva nagrada znaša 3000 frankov. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku a! LISTEK »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« . SKRIVNOST SAMOTE C0RDAVEVE Vitka, nežna aristokratska gospodična, z drobnim, skoraj nadnaravno lepim obrazkom Madon, kakor so jih slikali stari mojstri, in s polno glavico pobožnega oboževanja do Vol-tairja, Rousseauja in Plavta, pa do svojega starega strica, velikega Pier-ra Corneilla — takšna je bila Šar-lota Corday d’Armontova, skrivnostna morilka revolucijskega tirana Marata. Lepa šarlota je bila do neke meje pobožna in verna, a to je ni oviralo, da ne bi vneto čitala klasične in moderne litrature; v njej je najbolj cenila dela velikega trageda Corneilla in njegovo živo opisovanje človeških čednosti, kakršne ne pozna niti zrel moški, kaj šele tako nežno in šibko dekle kakor šarlota Cordayeva. In vendar so se za tem alabastrsko belim čelom zbirale misli, ki bi se prav lahko kosale s tveganji in junaškimi načrti Corneillevih junakov. Kako radi bi lepi šarloti dvorili mladi caenski kavalirji, a vsi po- skusi so bili zaman: Šarlota je živela samotno, skoraj samostansko življenje pri svoji stari teti in ni zahajala v družbo. Zaman so bili torej vsi zaljubljeni stihi, zaman vzdihov in prošenj polna pisma... Ali je bilo torej mogoče, da se je to mirno, nič hudega ne misleče dekle zanimalo za politiko, ko vendar tja dol na jug še niti ni pljusknil revolucijski val? Tedaj se je pa lepega dne zgodilo nekaj nenavadnega, skoraj nemogočega. V aprilu leta 1793. si je dala Šarlota na skrivaj urediti svoje potne listine, ne da bi svojim znancem zaupala, kam namerava odpotovati. Lepega julijskega jutra so našli njeno posteljo prazno: Šarlota je izginila brez sledu. Ko je šarlota rano zjutraj odhajala iz hiše, kjer je preživela toliko mirnih in srečnih let, je zagledala na stopnicah petnajstletnega sina domačega mizarja, šarlota sc je sklonila k lepemu mladeniču in ga poljubila. To je bil edini moški, ki ga je poljubila poznejša morilka tirana Marata. Na njeni nočni omarici so pa pozneje našli sveto pismo, odprto na tisti strani, kjer piše, kako se je Judita okrasila z dragocenimi zaponkami in nakitom, preden se je podala na svojo usodno pot... A kje naj bi bil Holofern? Poslanec Jean Paul Marat, zdravnik nenavadnega slovesa — saj ga je celo veliki Goethe visoko cenil — je stanoval v starinski, mračni hiši ob levem bregu Seine. še ob koncu preteklega stoletja so zahajali v to hišo radovedni tujci in si ogledovali Maratovo stanovanje. Skromno, Ma-ratovo bivališče jim je razkazoval sivolas, sključen starec: »Tamkaj, kjer stoji zdaj moja pisalna miza, je bil nekoč Mara tov salon; tukaj je bila pa kopalnica.« In odprl je vrata v majhno tesno sobico z opečnimi tli in obledelimi tapetami, da se je ljudem zazdelo, ko da bi se na njih še poznali krvavi sledovi zločina... »Tukaj se je zgodilo; Maratova kopalna kad jo stala tamkaj v kotu.« V tej pošastni zgodovinski ulici se je v soparnem julijskem nedeljskem popoldnevu odigral strahoten zločin. Šarlota si je skušala priboriti dostop do »občana« Marata z zvijačo; pisala mu je pismo in mu v njem omenila, da mu lahko razkrije neko zaroto v Caenu. Pismo pa najbrže še ni prišlo in zato šarlotte niso sprejeli. Dekle pa ni izgubilo poguma; odpeljala se jo nazaj v hotel, dala poklicati frizerja in se skrbno na-lišpala, potlej sc je pa odločila, da bo znova poskusila svojo srečo; a spet so jo zavrnili, šele zvečer je izposlovala, da jo je sprejela Maratova prijateljica Simona, šele nekaj minut poprej je bilo namreč prispelo njeno pismo. Marat sedi v kopalni kadi in čita korekture; na mizici zraven kadi ima pripravljeno večerjo. Na sosednji steni visita dva prekrižana samokresa, pod njima pa deska z napisom: »Smrt«. Zdaj zasliši Marat pričkanje dveh žensk; Simona ne pusti Šari ote naprej. Med prepirom zasliši Marat ime Corday, ime ki ga je ravnokar čital ob koncu ovaduškega pisma, in takoj ukaže, naj pripeljejo šarloto k njemu. šarlota vstopi; bleda ko sm/t prične z ledenomrzlim glasom naštevati imena dozdevnih zarotnikov. Marat nekaj sekund posluša, potlej jo pa prekine: »V redu, poskrbel bom, da jih bodo obglavili...« To je pa tudi zadnji stavek, ki ga. utegne izgovoriti, kajti v tistem trenutku potegne šarlota iz gub svojega plašča dolg kuhinjski nož in ga zasadi tiranu globoko v goli tilnik. »A moi, ma eherc amie...« — Na pomoč, ljuba prijateljica! — utegne še zahropsti Marat, tedaj pa že vdro v kopalnico ljudje in zgrabijo šar-loto, ki se brez upiranja in brez besedo pusti odpeljati... 13. julija 1793. leta je šarlota Cor-day d’Armontova umorila Marata, štiri dni nato je za svoje dejanje že dobila plačilo: 17. julija so jo ob* glavili. 6AY£7^ SPREDAJ ZADAJ Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 RCALO Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Iz našega Maribora Te dni, lco je ves Maribor govoril o dogodkih v Avstriji, sem doživela na eni od glavnih mariborskih cest precejšnje presenečenje. Bila sem v službi, oblečena v uniformo privatne sestre, in peljala na sprehod otroka, ki sem ga dobila v nego. Iznenada me zaustavi bolj priletna dama in tne vpraša: »Wem gehiirt das Kind?« Prosila sem damo, če bi lahlco govorila slovenski, toda dama je v tem •videla višek predrznosti; kajti ogorčeno je stisnila pesti in udarila z nogo ob tla ter z vso jezo zavpila iAber nein/« Torej takšna je hvaležnost za pravice in kruh tistih, ki imajo srce »nstran meje, a usta in trebuh pri ■nasl V. J- Sodobno Ondan som šel po opravkih na trg. Slučajno sem opazil med prodajalci zelenjave bledega dečka, oblečenega v raztrgano obleko. Bil je čisto pre-mražen ter je s skoraj jokajočim glasom ponujal mimo idočim fižol. Ko sem se čez dve uri spet vračal čez trg, je stal še zmerom in ves moder je bil v obraz. Tisti hip se je ustavila pred njim elegantno oblečena dama v spremstvu služkinje. Vprašala ga je, po čim prodaja fižol. Fantič je odgovoril, da ga da po din 1-50 liter; obljubil je, da ga bo dal še povrh. Dama je pričela barantati in ga je vprašala, ali ga ima še kaj več, nakar ji je fantič dejal, da ga ima še 10 litrov v košarici. Tedaj je ta dama sprožila presenetljiv predlog: »Za vse skupaj dam f> din, da ti ne bo treba tukaj zmrzovati.« Fantič je bil neizkušen in je v svoji otroški zaupljivosti dejal: »Boste že vedeli, koliko je vreden.« Dama, to se pravi, njena služkinja je fižol pobasala ter odšla (mogoče celo prepričana, da je storila dobro delo). Fantič je svojo zmoto spoznal šele potem, ko so ga druge prodajalke poučile o dobrosrčnosti one dame. Ihteč je odšel z prazno košaro in s 5 dinarji v žepu domov. Alanov Pesem mladine Tudi ta zgodbica spada v »Zrcalo«. Ko sem se prejšnjo nedeljo pozno zvečer vračal z izleta, me je pot zanesla mimo neke viške gostilne. Ko grem mimo okna, začujem droban glasek vsekako mladega pevčka. Malce radoveden obstanem in pogledam skozi okno — in kaj vidim? Sredi gruče odraslih, že ne več treznih, je stal na mizi — le strmite! — 4- do Sleten fantek ter pel ono priljubljeno pesem današnje mladine: Fanta dekle mola imeti, je djala, da se bo s njim poljubovala... Odrasli so ga pa spodbujali, naj še ,pojčka‘, in mu napijali »dobrega« vinčka. čudno poglavje o vzgoji, kajne, gospod urednik? Pe. Neverjetno, a resnično! To se je zgodilo v nekem majhnem slovenskem mestu. Nedelja zvečer. Ljudje se vračajo s sprehodov, izletov in gostiln. Srečata se tudi pijan šef neke majhne trgovine in njegov uslužbenec, ki ga je ravno prejšnji dan prosil za povišanje plače, a zaman. Pijani šef svojemu uslužbencu niti ne odzdravi, ampak potegne iz žepa stotak, mu ga pomoli pod nos, nato ga pa raztrga in reče: »Rajši strgam denar, kakor da bi ga dal tebi.« D. II. Nova doba Nov svet, nova doba, nov rod. Človek bi mislil, da to moderniziranje ne seže dalje ko do mesta. Pa ni tako. Kar sem zadnjič videla, »pada prav gotovo tudi v naše »Zrcalo«. Okrog poldne, ko Be vračajo mlekarice domov, je stopila ena izmed njih k trafiki in kupila zavitek cigaret. Ker me je pot domov peljala v isto smer, kakor je šla mlekarica, sem jo imela priložnost opazovati, kako si je prižgala cigareto in jo kadila. Na glavi ruto, na hrbtu koš — v ustih pa cigareto. Ali ni čuden današnji svet? X. ¥. MEDICEJČEVA LJUBICA Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike H. nadaljevanje Ivana je mrtva. Ali bo don Fran-ceseo držal svojo besedo? Ali bo nadvojvoda fllorentinaki res popeljal izgnano hčerko beneške republike iz starodavne in ugledne Cappellove hiše v palačo Pit ti? i Francesco je vedel, da se mu bo ves svet postavil po robu, alco bo posadil benečaneki pustolovki — le tako so imenovali Bianco od Kima do Dunaja iu od Palerma do Madrida — na zlate ■lase krono z lilijami in ji dal v roko žezlo Medicejcev. Nadvojvodinja Toskanska? Z Bianco se bo poročil. Brez svoje ljubice je bil klavrno niče. Vendar, nadvojvodinja Florentinska? Samo nekaj trenutkov je okleval... Vsi Medieejei eo si vročično prizadevali, da bi mu kar najhitreje izbrali nevesto iz vojvodske hiše. Nadvojvoda Francesco je pa nejevoljno zavračal vse ponudbe in pogoje, vse zaupne sle in ženitne posredovalce. Dva meseca po smrti nadvojvodinje Ivane je postala Benečanka njegova žena. Poročila sta se na skrivaj. Svet ni o tem vedel ničesar. Na lepem je nadvojvoda Francesco nevarno obolel. Ob njegovi bolniški postelji je noč in dan čula Biauca Cap-pellova. Prinašala in odnašala je prečudne sake iz njegovega laboratorija, dajala mu je praške in zdravila, ki jih je sam zahteval. Ali bodo pomagala? Bianca ni vedela, a živo je upala. Požrtvovalno je stregla in nadvojvoda je naposled ozdravel. llkrali je pa vzgajala in stregla tudi sedmini Ivaninim otrokom, kakor da bi hotela poravnati krivico, ki jo je dvanajst let delala njihovi ubogi materi. In sedmim nebogljenčkom se je pridružil še osmi tovariš v igri in zabavi, mali podtaknjenec Antonio, ki je pa vseeno veljal za Bianchininega sina. Kardinal in nadškof Ferdinand je stal ob zglavju bolnega brata in je sklenil z njim mir, ki je bi! hujši od odkrite borbe. Ko je Francesco spet ozdravel, je veljala njegova prva misel razglasitvi njegove poroke. Najprej morajo pa Benetke preklicati svoje prekletstvo. Bianchin edini brat je prevzel posredovanje. Ko se bo Bianca pobotala s svojo rodbino, bo zadeva že naspol dobljena. In Cappelli,. ki so nekoč Bianco prekleli, so se res pričeli knia-in nato potegovat: za naklonjenost vseh uglednih Benečanov. Glave velikega sveta, svet desetih in celo sam dož so naposled pristali na ta pogajanja. Benečani so pa hoteli imeti od te kupčije nekaj koristi. Ako se že namerava nadvojvoda s lo žensko poročili, potlej naj ima vsaj njena domovina kaj od tega! Kaj naj bi pa tudi pomenila i blesteč im Benetkam - morganatska žena florentinskega nadvojvode? Ne, Bianca mora postati nadvojvodinja iu Benetke ji morajo pri tem pomagati! Kajpak ne zastonj, kajti Benečani so se dobro zavedali, da hvaležnost florentinske nadvojvodinje tudi ni kar si bodi. Benečani so torej poslali v Florenco posebno povabilo: »Pošljite nam svojega poslanika k Ta je prišel z velikim hruščem in truščem, z izbranim plemeni tasti m Otroška logika Janezek bi sc rad kopal, mati zmaje ',',z giavo. »Kolikokrat sem ti že rekla, da koj ::po kosilu ne smeš v vodo!« ' I »2e prav, mamica,« je menil Janezek, »a danes smo za kosilo vendar imeli ribe!« Spretnost Gospod Klepetec je prišel v trgovsko šolo. »Ali imate spretne strojepiske?« »Seveda. Od naših zadnjih maturantk se jih je pet v šestih tednih poročilo s svojimi šefi.« V šoli Učitelj razlaga ulomke. »Kaj dobim,, če razrežem krompir v štiri euake dele?« Peter dvigne roko. »Četrtino, gospod učitelj.« »Drži. In če vsako četrtino razrežem še na štiri enake dele, kaj dobim potem?« »Krompirjevo solato!« se odreže ' Peter. Velikodušnost »Gospod plačilni, desetak mi je padel na tla. Ce ga boste našli, ml ga jutri vrnite, 6e pa ne, je lahko vaš.« inlenom in dolgoveznim naslovom: grof Mario Sforza de Santa Fiora, generali« inms toskanskih čet. Pred zbranim senatom in pred vsem svetom so oprali Bianchino east: »Damo Bianco Cappellovo, nadvojvod in jo florentinsko, 6ino danes izvolili in imenovali za pravo in svojo hčerko beneške republike s 195 pritrdilnimi, dvema nikalnima in enajstimi neveljavnimi glasovi.« Nadvojvodinja Florentinska, so dejale Benetke. To je bila spretna diplomatska poteza, ki je pa Bianchi v polni meri vrnila izgubljeno čast. Hčerka beneške republike! Varovanka svetega Marka! Zdaj je bila Bianca enakovredna hčerka evropskih plemiških dvorov. Darilo, večje in dragocenejše od največjega demanta. Čast, ki si je ni mogoče večje misliti. Bianca Cappellova in Benetke so bile zdaj eno. Florenca, meslo ob Arnu, se je pripravljala na poročne svečanosti. Z vseh cerkva zlate Florence so doneli zvonovi; njihov kristalnočisti zvok sa je spajal z odmevi topovskih strelov, ki eo grmeli z vseh trdnjav in utrdb. Kupola florentinskega doma, vsi mostovi in mostički in vsi slavoloki so zvečer zažareli v umetni razsvetljavi. Pod nočno nebo so se dvigali kresovi in žarometi. :Palle! Palle'< je kričalo ljudstvo in zdaj pa zdaj »Cappello! Cappello!« Vriska je se je zgrinjalo in valovilo pod nadvojvodovimi zastavami. Iz vseh javnih vodnjakov je vrelo škr-latnordeče vino in vse ugledne in plemiške hiše so tisti dan zastonj delile najboljše jedi. Bilo je kakor v deveti deželi. Z godbo na čelu in žvižgaje vesele popevke so vojaške čete korakale po mestu. Florentinci so si nabavili vrvi-časte klobuke, da bi dostojno izkazali čast novi nadvojvodinji Bianchi Cap-pellovi; Florentinke so si pa dale sešiti kar se da razkošne benečauske noše, kajti zdaj niso več hotele zaostajati za najlepšo in najvišjo Bene-čanko v svojem mestu Florentinsko in toskansko ljudstvo je drlo v meslo v velikanskih trupah, hoteč si natanko ogledati razne igre, ki so jih ob času praznovanja igrali na prostem. Radovednejši so se prerinili do javnih plesišč, kjer so razkazovale svoje umetnije najete brhke plesalke. Mladina je razigrano zbijala po trgih nekak nogomet. Cele družine so polegale v senci razkošnih vrtov in po parkih. To je bilo spet eno tistih opojnih iu razkošnih medice jsk ih praznovanj, ki je pognalo ljudem kri hitreje po žilah in kakršna so poznali še izza časov Lorenca Mogočnega. Brez takšnih razkošnih svečanosti za Florentince ni bilo življenja in ne pravega praznovati ja. Skozi mestna vrata so kar venomer drdrale razkošno okrašene kočije in elegantne konjske vprege. Zdaj pa zdaj je prijahal mimo domač ali luj plemič na iskrem, slavnostno okrašenem konju, v razkošni jahalni obleki s kratkim plemiškim plaščem, ki mu je vihral okrog ponosnih ramen. Prispeli eo odposlanci italijanskih plemiških hiš. dalje apostolski nuncij in njegovo veliko spremstvo, pa tudi nešteto poslanikov iz vseh evropskih prestolnic. Celo Filip Španski je poslal v mesto ob Arnu svojega odposlanca. Samo dunajski dvor je še žaloval za prejšnjo nadvojvodinjo in tako kajpak ni poslal odposlanca. Še pred dvema mesecema je- bila Ivana nad-vojvodinja Florentinska, niti eno leto ni mogel počakati Medicejec, da bi minilo žalovanje. Res, zelo se mu je mudilo! Itn ta nesramnost (kakor so se ogorčeno izražali na Dunaju) je tila tolikšna, da je bila Avstrija upravičeno užaljena. Tudi kardinal Ferdinand ni prispel na drugo bratovo poroko, rajši se je vljudno opravičil, da ima preveč dela z zidavo medicejske palače v Rimu. Nadvojvoda je rad poslušal slavnostne priložnostne pesmi, ki so jih peli javno na mostovih in pod slavoloki in v njih slavili Bianco kot beneško soln-ce, ki je vzšlo nad Florenco. Neko solnčno nedeljsko jutro so nad vrati palače Pitti razpeli vojvodski baldahin. Bianca Cappellova, nadvoj-vedinja Toskanska, bo sprejela pod tem svilenim nebom poklonitev vseh svojih podanikov, cerkve, viteštva, plemištva, raznih stanov in cehov vsega ljudstva. Najprej se je novi nadvojvodinji poklonila duhovščina z menihi in raznimi dobrotniki; za njo je prišlo florentinsko viteštvo in nato plemstvo^ Pod njihovimi zastavami eo korakali tudi drugi stanovi in cehi. Naposled je prikorakala mimo toskanska deželna hramba, razdeljena v šestnajst čet; vsaki čeli je vihrala na : čelu druga zastava in vsak vojak se; je potrudil, da bi se s kar najbolj j ognjevitim klicem »vivat« prikupil | novi vladarici. Oborožena do zob s i samostreli, čeladami, helebardami in | meči, je korakala vojska mimo toskan- j ske garde, ki je visoko na konjih kot! časina straža nepremično stala vzdolž medicejske palače. Prišli so tudi odposlanci toskanskega podeželja, za njimi pa sprevod osem in štiridesetih senatorjev, vrsta častnih svetnikov, vse dvorjanstvo in doktorji in meščani florentinskega mesta. Pod baldahinom je zraven ljubljene žene stal nadvojvoda Francesco in se srečno smehljal. Po tej poklonitvi se je odpeljala Biauca v pozlačeni kočiji in s šestimi osirotelimi princeskami ob strani v cerkev Santissime Aniiunziate; v drugem vozu se je peljal nadvojvoda, v tretjem pa pod okriljem skrbne dojilje prestolonaslednik don Filippo. V tem zadnjem vozu je sedela pa še ena ženska, in ta je pestovala v naročju dečka dona Antonija. Ko je prinesla dojilja dona Antonija v cerkev, je ljudstvo zabrenčalo kakor čebele v panju. Zakaj neki don Francesco zmerom sili v ospredje tega podtaknjenca in kaj pač namerava z njim? Saj ga neguje in varuje, kakor da bi bil njegov lastni otrok! Svečanosti so se pa še nadaljevale. Nekega jasnega septembrskega dne je skozi mestna vrata prišlo odposlanstvo tistih, ki 60 nekoč Bianco prekleli in izgnali iz rodnega mesta: prispeli so vsi zastopniki Benetk in tudi vse Bianchino sorodstvo. S seboj so prinesli škrlatnordeče svilene obleke, ki brez njih zn pravega Benečana ni slavja in ne radosti. Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 10() — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onaga z rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališka Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! Za nobeno rabo več Novela Ho ■nor Nakupovanje »Ali mi dovolite, gospod šef, danes popoldne prosto?« »Zakaj?« »Moja žena bi rada šla v mesto nakupovat in želi, da bi šel z njo.« »Danes vam žal ne morem dati prosto.« »Najlepša hvala, gospod šef, najlepša hvala!« še huje Gospod Korenček jo je naglo ubiral čez cesto in je ravnatelja Cebulčka prijel pod pazduho. »Dragi prijatelj,« je začel gospod Korenček, »nič ni hujšega, kakor če moraš kakšnega prijatelja prositi za majčkeno posojilo.« »Pač!« je pribil čebulček, »No, kaj na primer?« »Ce moraš posojilo odbiti.« Med prijateljicami »Samo Alfreda hočem dobiti za moža in nikogar drugega.. Ali misliš, da bom to dosegla?« »Poslednje že.« MAŠI ČITATELII PIŠEJO »Najprej Vam moram popisati, koliko veselja imam s tem listom, da komaj iakam vsak teden, da pride. In to že od leta 1929. Vse imam še do zadnjega in tkrbno jih vsako leto sama vezem v knjigo in takih knjig imam zdaj že osem....« M. J. v M. N. pri u Občutljivost Razburljiv neznanec pozvoni na stanovanjskih vratih. Hišni gospodar odpre. »Ce ne bo vaš radio igral tiše,« pravi neznanec, »se bom pritožil na policiji.« »Ce vam moj radio ni po volji,« odgovori prijatelj glasbe, »se vendar lahko preselite kam drugam!« »Moram vas opomniti,« je dejal pre-napetež, »da že stanujem drugje!« Moderna služkinja »Kaj išče ta tujec v kuhinji?« »Moj ljubček pa že ni tujec, milostljiva gospa! 2e tri meseče ga poznam!« Prijateljstvo Prijatelja se srečata. »Kje si bil?« »Na nekem samaritanskem tečaju.« »Cesa si se pa tam naučil?« »Pomagati v prvi sili.« »Krasno! Ali mi za prvo silo lahko pomagaš s sto dinarji?« Odkritosrčnost Neki gospod sreča v gozdu otroke, ki nabirajo gobe. »Ali otroci!« se zgrozi, »te gobe so vendar strupene! Menda jih ne boste jedli?« Vsi trije v en glas: »Saj jih ne bomo jedli — prodali jih bomo!« Pri zdravniku »Gospod doktor, vsakokrat, kadar zmajem z glavo, me zaboli.« »Potem v božjem imenu pač ne majajte z njo!« »Da — ali — kako naj pa potem vem, ali me boli?« Napisal Charles H. Gale Braunova babica je sedela pri oknu in se je zibala v gugalnem stolu. »Zmerom sem se bala, da bi se tako postarala, da ne bi bila za nobeno rabo več. In zdaj, vidiš, muca, sem tam: prestara sem že in vsem sem v nadlego.« Velika mačka je dvignila glavo, potem se je pa na blazini poleg gugal-nega stola zvila v kolobar. Babica se je zdrznila. Na popoldanskem nebu se je zabliskalo. Votlega grmenja, ki je sledilo blisku, ni več slišala. Vnovič je globoko vzdihnila in je iznenada opazila vitko, svetlo-modro postavo, ki se je borila z začenjajočo se nevihto in je malce zmedeno ob-stala, ko so začele padati prve kaplje. Postava se je obrnila nekoliko stran in je pomahala z roko. Braunova babica se je nasmehnila. »Hvala Bogu, vsaj oči imam še dobre,« je rekla predse. »To je najbrže mlada Sally Andersonova. Rada bi vedela, kako ji naša soseščina ugaja.« Postava v svetlomodri obleki je izginila. Braunova babica se je še zmerom zibala sem in tja, sem in tja. Iznenada je začudeno pogledala. Nekdo je stopil v sobo; bila je Sally Andersonova. Dež ji je bil pordečil lica. Pramen vranječrnih las, ki jih ji je veter raz-mršil, je skoraj skrival globoke gube na njenem visokem čelu. Usta je imela naspol odprta, kakor bi hotela nekaj reči. Oči so jo izdajale: jokala je bila, bridko jokala. »Pozvonila sem, a nihče mi ni odprl, potem sem pa kar vstopila...« Vasovalkin zali obraz je bil ves mračen, ko je govorila. Hitro je stopila k stolu in sedla. Braunova babica jo je začudeno pogledala in nič več se ni zibala. »Skratka, z nekom moram govoriti!« je planilo iz Sally. »Jaz, to se pravi, midva, menda veste, predkratkim sva se preselila. In zdaj nimam tukaj še nobenega prijatelja. Proč moram od Dana — tako je mojemu možu ime — dalje ne moreva živeti skupaj.« Za trenutek je zastrmela skozi okno v naliv, potem je pa hitro povzela: »Davi sva se spet strašansko sprla. Ko je odšel v pisarno, sem pospravila svoje stvari, da se bom z večernim vlakom odpeljala domov. Tako rada bi bila z nekom govorila, skoraj vseeno mi je s kom. Potem nisem mogla dalje vzdržati v hiši. Odšla sem na sprehod. In potlej je začelo deževati...« Grizla si je spodnjo ustnico, da bi (Nadaljevanje na 0. strani) Kupon s *. ;• 's* .. . .. . . v-Va> / * ySi» **.. -i •* ' .i w-<.ov”Jte“l u: ' putnila vrata in zabevskala: »Ne pu-i[POfteno trmasta A vendar sva zdrzala stim v stanovanje nobenega tujca, ■ ,ve“ petdeset let. Piav mc zal mi ni ♦zato. Ob dosti lepega bi bila pnsla, ce ne bi bila ostala skupaj!« Lahko si mislimo, da se je Čarne-;; giu podaljšal obraz in da se je ravno;; Obračala je stran za stranjo in Sal-tako nezadovoljen, kakor je prišel, od-: ;ly Andersonova je gledala spomine še Braunovo babico potegnil za seboj. »To sobo bom imenovala južno luko,« je nadaljevala Sally. »Kajti prav tako sem priplavala vanjo, kakor je jadrnica ob slabem vremenu priplula v zaliv, ko sem bila še otrok.« Vstala je. »Hiteti moram in pripraviti večerjo.« ; j Babica se je smehljala. »Kmalu me spet kaj obiščite,« je zaprosila. Mladi ljudje ml manjkajo. Veste, v resnici sploh nisem stara!« Njen smeh je bil prisrčen in veder. »Prav zares, muca; za nobeno rabo nisem več,« je rekla svoji mački, ko je Sally odšla. »Uboga mlada žena! Nekaj jo jo moralo silno razburiti. Tako rada bi ji bila pomagala — ko bi le vedela, kaj ji je. A kaj hočeš, muca, ko sem pa gluha. Tako gluha, da nisem razumela niti besedice, kar ml je govorila. Niti besedice!« (r) »Napočil je čas, ko morajo Slovenci postati mnogo bolj složni med seboj, kakor so bili doslej.« Iz radijskega predavanja urednika »Slovenca« dr. Kuharja o zunanji politiki v Ljubljani dne 19. t. m. v zvez! z najno-novejšimi dogodki v Srednji Evropi. 24. III. 1938. DRUŽINSKI TEDNIK 7 MIGLJAJ Po nemškem izvirniku priredila li. K. 8. nadaljevanje Letošnjo zimo je žarela na nebu berlinske družbe nova zvezda; prelepa Rusinja, kakor so jo vsepovsod imenovali. Povsod jo je bilo videti: v gledališčih, na razstavah in v salonih, zmerom oblečeno v kar se da blesteče toalete iz rok prvih pariških šivilj. Gospa Arni-kova je imela priporočila za vodilne nemške finančne ustanove, ki so bile v stikih z rusko narodno banko, priporočila za konzula in poslaništvo svoie države. Občevala je v najgosposkejših družbah in okoli nje se je kaj kmalu zbral mnogoštevilen krog, ki mu je bila sama žareče središče. Vse se je sukalo okrog lepe in zanimive gospe, ki je razen tega gostila svoje znance z izbranimi večerjami, zakaj kuhinja njenega hotela je slovela po vsem mestu. Stanovala je kar tam in je s tem samo podčrtala svoje bogastvo, ki ga je ljudski glas še povečal do pravljičnosti. že samo to je privabljalo nešteto oboževalcev, ki so se vsi trudili za to redko ceno; zdelo se je, da zaman. Olga Pavlovna je preživela skoraj vse dni na potovanjih. Vsako leto je prebila komaj kakšen mesec v Petrogradu, sicer se je pa pojavljala zdaj tu zdaj tam — kakor repatica, ki vse okoli sebe oslepi s svojim razkošnim sijajem in se potem na lepem spet utrne. In letos je smel ta blesteči nebesni pojav občudovati vesoljni Berlin. • Hana Brankova je sedela v nekdanjem salonu pokojne tašče, ki ga je dal Ervin na novo in zelo okusno preurediti. Svetle tapete, svetlo, mično pohištvo, bohotne zavese in blazinice, vse to je zaznamovalo mali salon s pečatom domačnosti in vedrine. Tudi mlada gospa ni bila več tako »podeželska« kakor ob zaroki. Videti je bilo, da se je mož pošteno_ potrudil s preoblikovanjem. Nekoč gladki in trdno spleteni lasje so se umaknili moderni pričeski, a tudi elegantna domača obleka je bila po kroju in blagu najnovejše, kar je moda ukazovala. In vendar se ji vse skupaj ni prav podalo; zbujalo je vtis, da ji je vse to nekam vsiljeno, tako da je spričo tega še vse drugo, kar je bilo mičnega na njej, zatemnelo. Doktor Eckard, ki ji je sedel nasproti, je bil tudi teh misli. Med obema se je bila spletla čudna zaupna vez. Sicer je bil doktor dobršen kos prevzetneža in precej neobziren v svojih sodbah. Za svojo novo in mlado sorodnico se je pa zelo zanimal kljub njenemu tihemu in zapetemu bitju, ki so ga v družbi dosledno zamenjavali z omejenostjo. A bil je res menda edini, ki se je v njegovi družbi otresla siceršnje plahosti, in je bila z njim svobodnejša in odkritejša, vendar res samo takrat, kadar sta bila sama. Ker je na poti iz uredništva domov moral mimo stanovanja Brankovih, je stopil pogosto k njej, čeprav samo za četrt ure. In tako je bilo tudi danes. »Babica je čedalje nestrpnejša,« je spregovorila mlada gospa zaskrbljeno. »V vsakem pismu vprašuje, kdaj se bova z možem vendar že vrnila. Saj se ji o naiinem daljšem bivanju v Berlinu niti ne sanja, še sama nisem prav vedela tega, ko sem prišla sem, a zdi se, da se Ervinu kar do pomladi ne mudi domov. Kaj bi ji le odpisala?« »Resnico,« je mirno odgovoril Eckard. »Dobro veš, dekle, da gospo Dankmarjevo zelo, zares zelo cenim, toda tu nima prav. Privolila je bila v vajino poroko, zato mora zdaj spoštovati vajino samostojnost, skratka dopovedati si mora, da se mož skoraj tridesetih let ne da več tako utesnjevati z va-ruštvom. Dohodki, ki jih imata, vama dovoljujejo gospodinjstvo v ’ Berlinu, in sicer takšno, kakršnega je Ervin vajen še izza časov svojih staršev. Oni sicer niso imeli takšnih dohodkov, in prav zato so zašli v gmotne težave. Vama ni treba takšnihle obzirov. Naselita se lahko kjer vaju je volja.« »Že, toda babica je bila prepričana, da se bo Ervin ves posvetil Rodensteinu in si bo privoščil v mestu kvečjemu kakšen teden zabave.« »Nu, potlej se je pač ukanila. Jaz mu tega že vnaprej nisem prisodil. Ervin se je vendar že kot deček preselil s svoiimi starši v Berlin in je vajen, da živi v tem in s tem svetom. Ne more ga pogrešati. Tega mu niti najmanj ne očitam, saj bi sam tudi drugače ne zmogel. In ti nli nisi rič srečna v Berlinu? Nič? Ali si bila srečna mar v Reineeku? Hm?« »Ne vem,« je obotavljaje se od- govorila Hana. »Tam je bilo toliko dela; ves dan. Nikoli nisem utegnila misliti nase in premišljevati, saj tudi babica ni dovolila, da bi posedela v brezdelju. Tu imam časa na prebitek, a Ervin spet ne mara, da bi sama prijela pri gospodinjstvu ah v kuhinji za kakšno delo, ker meni, da je za tako služinčad. On sam je pa zmerom prezaposlen, šele zdaj začenjam razmišljati o sami sebi in še o marsičem — ko sem pa toliko sama!« V teh poslednjih besedah je bil nezaveden očitek. Eckard ni odgovoril, zakaj predobro je vedel, kje in kako je Ervin »prezaposlen«, medtem ko mu mlada žena mre zapuščena in sameva doma. »Edino Elizabeto Amikovo še imam,« je nadaljevala. »Ljubek otrok, ki se me je s kar strastno nežnostjo oklenil.« »Elizabeto Arnikovo? Lej, lej!« Doktor je bil medtem že izvedel, da so Brunoldovo hčer prekrstili na priimek njenega očima. Mati je previdno poskrbela, da je zabrisala še poslednji spomin. »Ali prihaja kaj pogosto k tebi?« »Mnogokrat, toda vselej jo spremlja njena angleška vzgojiteljica. Ubožica mala! Saj ji je vendar že sedemnajst let, in čeprav je tolikanj željna življenja, je mati ne pelje nikamor s seboj, še takrat, kadar imajo goste, ne sme sirota na spregled. Samo k meni jo pusti. Ne razumem, pri moji veri, zakaj ji tako striže peruti?« »To ni strogost, draga moja, to je ljubosumnost,« je vzkliknil Eckard. »Ljubosumnost?« »Ni dvoma; v svojih krogih hoče ostati sama in edina vladarica. Zato bi ji bila mlada, pravkar vzcvetela dekle samo v napotje, njej, ki ji je mladost že zdavnaj dala slovo.« »Saj je vendar njena hči — pa še edinka povrh!« »In sedemnajst let ji je, praviš! Morda je celo še ljubka — in to pomeni za svetovnjaško damo tekmico. Zdi se, da je zanjo žaljivo, da je mati odrasle hčere. Zato jo zapira in zaklepa, dokler je ne bo prvemu, ki bo zanjo povprašal, obesila za vrat. Dolgo je tako ne bo mogla skrivati in zapirati. — Nikar me tolikanj začudeno in preplašeno ne glej! Tako ti je to v visoki družbi.« Govoril je spet s svojim trpkim in zbadljivim glasom, čeprav je bil sicer nasproti svoji nečakinji prizanesljiv in uvideven. Kar vsa zbegana mu je pogledala v oči, potlej je pa nenadejano vzkliknila: »Stric Evgen, kakšna se ti pa sploh zdi ta gospa Arnikova?« Začudil se je spričo nepričakovanega vprašanja, vendar je takoj odgovoril : »Le redkokdaj jo vidim — in še to samo pri vas. Povej rajši ti meni, kaj misliš o njej. Saj vendar dovolj občuješ z njo.« »Z menoj je od sile dobra. Z ljubeznivostmi in pozornostmi me kar obsipava. Ervin je mnogo pri njej. Na moč obožuje gospo Amikovo, njenega duha občuduje in njeno lepoto. Pa je tudi zares blesteča osebnost!« Za njenimi besedami se je skrivala plaha zvedavost; kakor neizgovorjeno vprašanje. Zdelo se je, da Eckard tega ni opazil, zakaj popolnoma ravnodušno je menil: »Da, za duhovito jo imajo, morda celo tudi je. Pribito je na vsak način, da ume zabavno in iskreno kramljati. In Ervin je pesnik, ali si pa vsaj tako domišlja. No, in tako so se spredle med njima vse mogoče lepoumne vezi. Tega mi ne smeš napak razumeti, dragi otrok, a svetoval bi ti, da bi tudi ti sama ne bila zmerom tako tiho in plaho ob strani... Ne bi ji smela dovoliti vse paše na svojem travniku. Še marsičesa se moraš naučiti.« »Saj... saj se učim,« je tiho dejala. »Skoraj vsak dan prinese nekaj novega — in vendar se mi zdi, da se vsega tega ni vredno učiti, ko pa tako ne postaneš boljši zaradi tega.« »Nak, dekle, življenje ni zabava, kakor mladost napak misli, življenje je težka naloga, včasih celo breme. Naposled se boš že še morala sprijazniti s tem, da boš stalno živela v Berlinu in boš hodila v Rodenstein samo na obiske, čeprav bo babica nemilostno grajala takšno početje. Ervin pač ni ustvarjen za delovno in miru polno življenje preprostega kmeta. Z dneva v dan enake skrbi, enake dolžnosti — navita ura — zmerom življenju nekje ob strani, le včasih kakšen bežen pogled v vrvež — nak, za takšno reč moraš biti posebne sorte človek!« Hana si je zamišljeno podprla glavo. »He, striček, saj si mi vendar sam pravil, da človeka to veliko življenje osmodi in izžme, da gredo živci rakom žvižgat in ti gre odpornost v nič.« »Res je, premnogo žrtev terja — in prav najboljši podležejo najprej. In vendar: kdor ga je le enkrat poskusil, tega ne spusti več iz svojih krempljev, to mogočno, viharno vrvenje, to sotrudništvo ob hreščečih statvah časa. Pehaš se, ženeš se vštric, dokler gre, ko pa obne-moreš, obležiš na stezi...« »Stric Evgen, to je grenko in žalostno.« »Morda! Res je pa vendar. Za mirno, udobno življenje pač mi našega kova nismo ustvarjeni. Ervin At&us ie^enilnovo- mita I/ofe perila! V 24 URAH barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. fikrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suSi. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA tudi ne. Vrhu vs>ega je pa še tako živo častihlepen, da tvega vse. Bojim se le, da se podi za fato mor-gano.« »Ali misliš, da ni pesnik?« »Ne!« »Tudi jaz ne verjamem!« Eckard je začudeno uprl pogled vanjo. Njene besede so bile slišati najmanj tako odločne kakor njegov: ne! Ze spet izjava iz njenih ust kakršna je bila že koj v začetku zbudila v njem zanimanje za to mlado ženo! Takih odločnih besed in jasnih hkratu se je znebila resda le redkokdaj, a vselej samo takrat ko sta bila sama. Zato je brž vprašal: »Ali si z Ervinom že kdaj govorila o tem?« »Ne, Ervin se o pesnikovanju sploh ne meni z menoj. Bržčas misli, da mi je poezija španska vas.« »Zakaj ga pa puščaš v zmoti? Dokaži mu, da znaš z razumom presojati, čeprav morda tvegaš, da ga užališ.« »Ali naj se mu vsiljujem s stvarmi, ki mu niso všeč? Stric Evgen, po pravici mi povej? Rodensteinu je slaba predla, ko sva se zaročila?« »Približno tako veš,« se je ognil Eckard. »Te stvari je bilo treba urediti za vajine poroke, ki je bila že mnogo let prej srčna želja obeh družin. In v odločilni uri sta oba privolila!« »Da, sem — ko pa nisem bila drugega vajena kakor poslušnosti. Ervin je drugačen, samostojen, o, popolnoma drugačen, zakaj je potlej on privolil?« Spet je zvenelo iz njenih besed plaho poizvedovanje kakor prejle; toda tokrat ji je lahko ostal doktor odgovor dolžan, zakaj nekdo je prav takrat odprl, kaj še, odloput-nil vrata. Nekaj vihravega, plavolasega je zdirjalo naravnost k mladi gospe in se ji neobrzdano vrglo za vrat. »Sama sem prišla; kolikšna radost! Miss Lindsayeva je padla po stopnicah in leži v postelji. Hvala Bogu! Sama, prav sama sem se pripeljala, Ivan pride šele potlej pome. Bora sem pač s seboj vzela, ta naju ne bo motil. Priden bodi, Boro — in lepo se prikloni!« Boro, ki je sledil svoji gospodarici za petami, je bil velik ruski hrt z dolgim krasnim repom, s pri-koničeno lepo glavo in temnih pametnih oči, kakršne so posebna odlika te pasme. Zdelo se je, da je tu že kar doma. Precej se je pomilil pri Hani, ki je šele zdaj od začudenja prišla do besede. »Tak Lizika, ali ne vidiš... Moj stric, doktor Evgen Eckard — gospodična Arnikova.« Lizika je zardela ko mak, zakaj ko je planila v sobo, še opazila ni, da je še nekdo drugi v sobi. Za doktorjev priklon se je zahvalila s svojim znamenitim »poklončkom«, kakršnega se je naučila v penzio-natu. Za tolikšno dekle je bil resda otročji in malce smešen, toda miss Lindsayeva ga je zmerom z vso strogostjo zahtevala. Eckard je Elizabeti brž pomagal iz zadrege, kramljajoč o vseh mogočih rečeh. Medtem ji je globoko zrl v oči in si ogledoval rožnati, smejoči se obrazek tega otroka, ki ga je nekoč nosil na rokah. Ta razcvetajoči se deklič ni slutil nič o pogubonosnih silah, ki so pred davnimi leti razdrle srečo njenih staršev. Peklenska podlost, ki je \ ugonobila njenega očeta, je po-j vzdignila njeno mater v rajske vi-' šave. I Lepa, lepa res ni bila ta neugnana Elizabeta Arnikova, in vendar i je žarelo z njenega obraza toliko ! sonca. Jamice na licih so jo delale na moč prikupno. V velikih, sinjih očeh, prav po očetu, so se kar utrinjali plamenčki. Pogled ji j je bil sanjav in vendar tolikanj življenja poln. O da, saj še ni poznala grenkobe in gorja. V njenih očeh se je zrcalil prav takšen sončen in topel odsev, ki je njemu — njenemu nesrečnemu očetu — odpiral vsa srca, njemu ki ga gotovo že zdavnaj krije ruša tam v daljni Sibiriji... čez kakšne četrt ure se je doktor poslovil. Ves ta čas je Lizika sedela modro in tiho, kakor se spodobi za »odraslo« gospodično — in ker ji je doktor samo potrdil vero v »odraslost«, ga je njeno drobno srčece milostno sprejelo. Komaj je pa odšel, je Lizika skočila pokonci, se zavrtela ko kakšna razposajenka, vrgla kožuhovinasto kučmo na zofo, boo pa na naslonjač. »še precej všeč mi je ta tvoj stric; saj ni tako hudoben kakor trdi miss Lindsayeva. Sicer ga ne pozna, toda nekoč je bil nekaj proti Angliji pisal, in od takrat je vsa besna nanj. Kaj takšnega, meni, da je škandal in bi moralo biti nemškim časnikarjem prepovedano. O, da bi bila kakšna sila na svetu, ki bi njej Nemčijo prepovedala — pa bi se je jaz na lep način znebila! Zdaj si je nogo izpahnila in bo morala teden dni ležati; stokrat škoda, da ne bo cel mesec!« »Lizika, to je pa res grdo,« je karajoče vzkipela mlada gospa. »Nu, potlej bi mi vsaj prizanesla z vajami in učenjem, pa bi bila lahko sama s teboj. Saj presedi sicer ta stara sova ves popoldan tu v sobi kakor stražar.« »In ti čvekaš včasih neverjetne stvari v njeni navzočnosti, da me kar groza spreletava.« HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri oholenfu želodca, Jeter In ledvic. Pomaga pri poapnenju Žil in hemoroidih OLAJŠAVA bolečine In trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu OBLAŽUJE bolečine pri mesečni čižčl odstranjuje nepotrebno mast In pripomore do vitkost VSEH LEKARNAH DOBITE GA ■inrnmm. »Saj ne razume niti besede po nemško!« se je zasmejala Elizabeta. »Veš, presrečna sem, ako ti lahko pripovedujem, kakšne ji vse zagodem, ona pa sedi zraven in nič ne razume. Bogu bodi hvala, da ne znaš angleški, sicer bi ne smela vpričo nje nemški govoriti s teboj. V penzionatu smo smele govoriti samo po francosko, doma z mamo pa se pogovarjam zmerom le po rusko.« »Za pet ran božjih, toliko jezikov!« je dejala Hana, ki jo je bila vzgojiteljica samo francoski učila. »Saj bi se mi zmešalo. Uboga mala Elizabeta, kako si le vse to zapomniš.« Deklica je nagrbančila čelo. »Nikar mi ne reci Elizabeta, tako grdo me mama zmerom kliče. Prosila sem te vendar, da mi rečeš Lizika.« »Rusinja si in Rusi menda nimate Lizik.« »Pa mi je Lizika tako ljubo ime; izza otroških sanj se ga še spominjam. Bila bi na Liziko nemara res že pozabila, da ni prišla v naš penzionat neka Lizika — in to njeno ime je zbudilo v meni ta lepi spomin na otroške dni.« Smehljajoči se otroški obrazek se je nenavadno zresnil, in sinje oči so se zdele kakor da gledajo v nedosežne daljave. Mlado dekle se je očitno trudilo, da bi si priklicala neke sanjske privide v spominu, privide, ki so se ji zmerom in zmerom odmikali, a vendar nikoli niso čisto utrnili. »Zdi se mi, da sem bila še prav, prav majhna... in takrat sem sanjala... premnogokrat... in zmerom so bile sanje enake... Nekdo je sedel ob moji postelji in se je sklanjal nadme in mi šepetal: Lizika, moja mala Lizika, moja zlata, zlata Lizika! In to je bilo tolikanj lepo, nebeško lepo in sladko. Potlej sem čutila topel poljub... in... dalje pa nič več ne vem.« »No, no, saj to niso bile sanje,« je menila mlada gospa, »bila je to bržčas tvoja mama.« »Mama? Nikoli!« je zdajci osorno vzkipela. »O, ona me pač nikoli ni ljubila.« »Lizika, kaj vendar govoriš?« »Ne, nikoli — in oče tudi ne. 2e v Petrogradu sem bila zmerom sama z družabnicami in vzgojiteljicami. Me smo stanovale v vrtnem krilu hiše in tudi jedle smo same v naših sobah. Kadar so starši sedeli pri zajtrku, takrat so me odpeljali tja, da sem jim voščila dobro jutro, potlej jih pa po cele dneve nisem nič videla. Mama je hodila po obiskih ali se je pa vozila na sprehode. Papa je imel pa zmerom toliko dela v svoji banki. Zvečer sta zahajala v družbo ali v gledališče — zame pa nista imela nikoli nič časa.« Lizika očitno ni nič vedela o prvem zakonu svoje matere in je imela generalnega ravnatelja za svojega pravega očeta. Tudi Hana ni poznala resnice, zakaj njenemu možu se ni zdelo potrebno, da bi ji zaupal to skrivnost, stric doktor Eckard pa ni bil prijatelj nepotrebnega besedičenja. Takrat, ko je hotel z odkritjem resnice odvrniti svojega nečaka od Olge Pav-lovne, je na začudenje izvedel, da ga je že ona sama prehitela; pač zato, ker je slišala, da sta si v sorodu. Od tistih dob je kar rajši molčal. In zdelo se mu je prav, da ta družinska tragedija z vsemi podlimi zapleti pač ni za uho mlade, šele tri mesece poročene žene. »Ko mi je bilo dvanajšt let — koj po očetovi smrti — me je mama poslala v Genovo v penzionat seveda.« je nadaljevala Lizika še zmerom osorno. »Domov nisem smela nikoli, mama me je pa obiskala samo takrat, kadar se je vračala iz Italije.« Nenadejano je ovila obe roki mladi ženi okrog vratu. »O, Hana, imej me vsaj ti rada! Saj nimam nikogar drugega — in doslej sem bila zmerom tako sama!« Strastno je zaihtel ta ubogi otrok, ki je zapuščen doraščal, stradajoč ljubezni. Hana jo je tesno prižela k sebi. »Da, radi se bova imeli,« je po tihem dejala. »Tudi jaz sem tako sama.« Dekle je dvignilo glavo in jo je pogledalo z velikimi začudenimi očmi. »Ti? Saj imaš vendar moža!« »Že — toda to je drugače.« »Priznam, da mora biti drugače., vendar nekam nebeško lepo... O, da bi bila še jaz poročena! Lahko bi si oblačila do tal dolge obleke, smela bi v družbo in v gledališče — in ako bi takrat spet prišla miss Lindsayeva... s svojimi dolgočasnimi pridigami, bi ji pokazala tako...« Teisvniski gumb Nemški napisal Kar/ Klenner Osebe: Mož, žena, gumb na telovniku. Spalnica zjutraj On: Dragica! Ona (leži na postelji in zdi se, da «pi>. O n : Dušica, ali še spiš? Gumb na telovniku (se čudi, drugače pa se ne vtika v zadevo). Ona (zaspano): Da. Kaj pa je? O n: Hotel sem ti povedati, da zgornji gumb na mojem telovniku visi samo še na eni nitki. Bojim se, da mi ne bo odletel: Ona: Ze spet! Saj sem ti vendar šele prejšnji teden gumb prišila. On: Ali dušica, to je bilo vendar na zimski suknji. Ona: Čudovito! Možje bi radi zmerom vse najboljše vedeli. On: Poglej vendar! To je bilo endar na... (Zgrabi nervozno za gumb a telovniku.) Gumb na telovniku (se odtrga, pade na tla). On : Lepo! Zdaj se je pa zares odtrgal. (Išče gumb.) Ona: To sem si mislila. Zdaj moram v tem mrazu še vstajati. Ali si vsaj gumb že našel? O n : Da, ga že vidim. Tu pod posteljo leži. (Pobere neki gumb.) Gumb na t e lo v n i k u (leži pod omaro in se ne zgane). O n : Ali, dušica, zato ti vendar ni treba vstajati! Veš kaj, vse ti bom prinesel na posteljo in ti mi boš gumb hitro prišila. Velja? Ona: Ne, rajši vstanem. O n : Kakor hočeš. (Stopi pred zr-alo in si zavezuje ovratnico.) Ona (leži dalje in čez čas nepo-pežljivo povzame): No, mislila sem, da mi boš vse prinesel na posteljo. O n: Saj si vendar pravkar rekla... Ona: Rekla — rekla — kaj sem rekla! O tem zdaj vendar ni bilo govora. Ti si dejal, da mi boš vse prinesel sem na posteljo. Takšen si zmerom. Nič drugega te ni ko prazne obljube. O n : Ali, mucika, z največjim veseljem ti bom prav vse prinesel. Tako. Tu imaš sukanec, šivanko, naprstnik in gumb. Ona (enkrat ubede in opazi, da gumb ni pravi): Ti, ta gumb pa vendar ni telovniški gumb! O n: Seveda je, saj ni nobenega drugega nikjer. Ona : Ce ti pa pravim! To je gumb z mojega krila, in že ves teden ga iščem, O n: Tako. Ves teden? To je pa res vzorno gospodinjstvo. (Si ogleduje gumb>) Zdaj ga sploh ne utegnem več iskati. Kar prišij ga. Razlike sploh ne opaziš. Ona: Seveda moški tega morebiti s opazi. A ženska... O n : ...ga niti ne vidi, čeprav ga je in čeprav leži gumb čisto spredaj ,;od posteljo. Ona (jezno): To imam torej za zahvalo. Ti... grobijan! O n : Ali, dušica... Ona: Malo štedi s temi večnimi ljubeznivimi priimki. Prav nič se ti ne podajo. O n : Rajši se podvizaj! Mudi se mi v pisarno. Ona (jokaje): To večno "zbadanje mi gre že na živce. O n : Ali, Liliča... ah, tako — torej kaj sem že hotel reči? Ali si končala? Ona: 2e zdavnaj, Tu imaš. O n : Hvala. Ona: Tebe je pa res sama nežnost. To se ti pa mora priznati. O n : In ti si poosebljena ljubeznivost. Ona: Grdavš, stari. Ona: Ti že veš, kako človeku pokvariš dobro voljo. Zbogom. Ona: No, ali me ne boš niti poljubil? On: če res misliš... Ona: Seveda. Ti norček ti. Le kako moreš zmerom vse tako tragično pojmovati 1 O n (olajšano): Zato, ker te imam rad. (Jo poljubi.) Ona: Torej, na svidenje in poboljšaj se. Ali se boš On: Na svidenje, dušica, (Pri vratih, zase): Moj Bog, kako ljubke so ženske takole zjutraj! Hvala Bogu, da ostane doma. Ona (se slastno zavije v odejo): Moj Bog, kako trpe možje zjutraj, ker morajo vstati! Kar vesela sem, da je odšel! Gumb na t e lo v n i k u (se nič ne čudi. Leži nemoteno pod omaro). (rji) Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanji čas postavil in v stihe prelil Ivan Rob Pred pomladjo Napisala M. Gruhenbergova »Nič ne bodi žalostna, Marija, ker nimava denarja. Res je, dnevi beže, drug za drugim, nevrnljivi dnevi najine mladosti, ne da bi mogla hoditi na zabave in se veseliti. Moji skromni dohodki zadoščajo komaj za golo življenje, in nič, prav nič drugega si ne j moreva privoščiti. In vendar sem zmerom tako vroče hrepenel, da bi te okrasil, z oblekami in s klobuki, ki ti narede še dvakrat lepši obraz — ne samo zato, ker so lepi, ampak tudi zato, ker te razvesele. Predobro vidim tvojo molčečo bol, kadar greva mimo izložb, kjer so razstavljene krasote, ki so si jih izmislili umetniki vsega sveta, da bi dali veljavo ženski lepoti. Mnogo teh dragocenosti je takšnih, kakor bi jih naredili nalašč zate; morebiti si to samo domišljam, morebiti so pa kdaj tvoji pšeničnoplavi lasje in tvoj [ ženski korak zares zbudili umetnikovo j pozornost. Zdaj čakajo nate v izložbah in vendar jih ne moreš kupiti, kajti j mož, ki si mu zaupala svojo usodo, ne : zna ugnati življenja. Ne vem, zakaj si moram ravno jaz ; tako težko utirati pot. Dve krepki 'roki imam, ki lahko zgrabita za vsako delo, in nihče ne more trditi, da nisem marljiv ali pa da sem neokreten. Ne manjka mi zmožnosti, ampak nekaj drugega mi manjka, od česar je vse odvisno: malce sreče. Vsi moji poskusi so se izjalovili, a če sem učakal ugodne priložnosti, so se mi pred nosom izmuznile. Ali se bo to kdaj spremenilo? In ali se boš lahko kmalu, morebiti še pred to pomladjo, okrasila, da se boš kosala z drugimi ženskami? Najbrže to ne bo tako kmalu. Vendar pa zato ne smeš obupati. Tudi midva bova imela svojo pomlad. In če ji v zmagoslavnem vlaku ne bova mogla pohiteti naproti na jug, tako kakor sva sanjarila, zanesi se na to, da bo prišla sama k nama. Golo drevo tamkaj pod najinim oknom jo bo ujelo in ji iztrgalo pisano odejo, da se bo z njo okrasilo, in travnik za najino hišo bo pohitel, da bo ozelenel, in cvetlice bodo pognale iz tal. In še več. Midva oba pojdeva za njo, prevzele naju bodo nove moči in zbudilo se nama bo novo upanje. Ali te že kaj obhajajo slutnje? Mene že. In že vem, kako nepremišljena je bila trpkost, ki je poprej govorila iz mene, češ da v življenju nimam sreče. Pridi, Marija, podaj mi roko, svojo nežno, mehko in vendar tako zvesto žensko roko. Poglej mi v oči: ali nisi srečna z menoj? Jaz sem srečen s teboj. Srečen sem, da sem te našel in da sem te za zmerom osvojil. Zame si najlepša ženska na svetu. V tej skromni obleki, ki si jo že tolikokrat predelala, in ki je na komolcih zakrpana, se mi zdiš še zmerom lepša ko vse ženske v svojih krasnih pražnjih oblekah. Ali ti za ta čas zadošča? Bodi dobra in reci mi, da ti za ta čas zadošča. Ali nisi prepričana, da bodo tudi nama napočili lepši časi? Jaz sem prepričan. In predvsem me krepi zavest, da naju bo vse, karkoli bo prišlo nad naju, našlo skupaj. Ni še prišla pomlad, drevesa so gola in nemočna sončna svetloba še ne greje dovolj toplo. Vrabci pa vendarle že čivkajo svoje upanja polne vesele pesmi. Zmagoslavna slutnja jim pravi, da je že na pohodu. Ali jih slišiš? Pomlad prihaja, Marija, in nič je ne more ustaviti.« (ral) ZA POMLAD DiVNE MODNE NOVOSTI za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset MANUFAKTURA NOVAK Ljubljana — Kongresni trg 15 *—>- pri nunski cerkvi Solidne cene Kvalitetno blago PET IN DVAJSETO POGLAVJE I. Modrica, ki Vršac visoki, nedosegljivi tvoj je dom, vodnica bodi moji roki, da vsaj končal spodobno bom, da svojo nalogo opravil bom brez težav in brez ovir, da štiri pare vkup bom spravil, jim svatovski pripravil pir, Naj srečno pesem ta konča se, v vsesplošni happy-end naj zrase. II. Med tem ko so junaki moji se veselili srečnih dni, so mene čakali še boji, so mene čakale skrbi. Razmišljal sem, kako bi pare vse spravil svatovat v en kraj, da vsem pod zvonom ene fare bi se končal življenja maj. Težko je svatbe štiri hkrati, če niso skupaj, popisati. III. Moledoval sem pri graščaku, da dal bi gostoljubni grad na razpolago mojim parom, da vanj bi šli vsi svatovat. Krepko na dušo sem mu pihal, sem dobrodelnika ga zval, da to najboljša je reklama za trgovino, sem dejal. Naposled se mi res posreči, da jezik moj moža omeči. IV. V kapeli grajski pare štiri za večno zvezal je kaplan, v nedolžnem ringa-raja tempu se nagnil je k zatonu dan. Zvečer so pari vsi žareli — šampanjec je izvrsten bil, v vrtincu šumnem so hoteli, da jaz vsem parom bi napil Ker jezik pri pijači teče, se povabilu ne odreče: V. Najprej naj tebi, Kvas, napijem in tvoji Manici s teboj. Kaj naj želim ti v tem trenutku? To kar vsakdo želi z menoj: Iz vaju rod krepak naj zrase, močan, odporen, zdrav in klen, za cilje svoje naj peha sp med narodi, ne sred plemen. Tako zahteva domovina, sedaj pa eks! kozarec vina! VI. Iz vaju, Marjan moj in Olga, naj zrase milozvočni rod, ki bo utripom naše duše tenko prisluškoval povsod. V besedo, v zvok naj vse to zlije, naj da več sonca ko noči, naj s pesmijo na ustih toči, če treba, tudi srčno kri. Tako zahteva domovina, sedaj pa eks! kozarec vina. VII. Ti, Dražarjev France, ti Francka, slovenska bajtarja oba, ki trudita se in pehata za košček kruha črnega! Izpolni naj se, kar želita, kar bajtar vsak pri nas želi... A zemljo našo le ljubita, ljubita jo do konca dni! Sedaj pa eks! kozarec vina, tako zahteva domovina. VIII. In vidva, Urša Plut, Martinek, kaj vama naj v teh dneh želim? Iz vaju rod naj nov nam zrase, ki bo... a rajši naj molčim! Za zdaj vse želje so le pene, usoda z nami se igra, a preden nas na zid pritisne, izkaži vsakdo se moža. Zdaj, pari moji, se sklenite in ples bodočnosti začnite! IX. Ko planil v družbo razigrano je vin penečih se opoj, zapustil sem skrivaj dvorano, zaprl vrata za seboj... Po polju skozi roso brodim in kar samo se mi smehlja... Koketnih zvezdic truma zlata je v svoje dvore že odšla in Zora v rožnati pidžami v pozdrav mežika za gorami. Tako! Roman je moj končan. Osebe, ki so v njem živele, S PRIRODNIM MASLOM ZAGREB so radi mojih muh trpele, a doživele sreče dan. Ničesar vest mi ne očita, delil sem dobro kakor zlo, a v spevu tem nikogar nisem poslal v pekel, poslal v nebo... življenje pa nas vse privija, po svoje vsakdo v njem se zvija. KONEC. ,/ Prava beseda o pravem času Slavna in lepa Francozinja Mme. Recamierjeva je trdila, da si je samo z dvema besedama pridobila in ohranila prijateljstvo svojih znancev. Kateri dve čarobni besedi sta neki bili to? Besedi, ki sta tako vplivali na njene goste, da so se počutili pri njej kakor doma. Ako je gost prišel, je dejala lepotica: »Vendar že!« in ko so odhajali, je obžalovaje menila »2e?« /L Salomonska razsodba ,y Paul Kriiger, slavni predsednik Transvaala za časa burske vojne, je nekoč naredil konec prepiru med dvema bratoma s pravo salomonsko razsodbo. Dva brata sta po očetu podedovala kos zemlje; hotela sta si ga razdeliti, vendar se pa nista mogla zediniti in tako sta se po brezuspešnem pričkanju naposled obrnila do .strica Krii-gerja1, upajoč, da jima bo kaj pametnega svetoval. Nista se zmotila; Paul Kriiger je namreč njunim prepirom enkrat za vselej naredil konec z enim samim, pomenljivim stavkom: »En brat naj razdeli zemljo, drugi naj pa izbira!« Viljem II in 2idje Da današnje brutalno protižidovsko gibanje ni samo sad nacionalnega socializma in da so 2ide že v cesarski Nemčiji gledali postrani, priča tale zgodbica: Cesar Viljem II. je stal pred težavnim problemom, kako naj odlikuje slavnega znanstvenika Ehrlicha, iznajditelja argenobencola ali salvarzana, novega uspešnega zdravila za spolne bolezni; Ehrlich je bil namreč 2id in Viljem II. si ni bil prav na jasnem, kakšna čast bi bila zanj najprimernejša. »Reda ,Pour le merite' [najvišjega nemškega odlikovanja] mu vendar ne morem podeliti: nikoli ni še noben Zid dobil tega odlikovanja. Ali ve kdo izmed vas kakšen drug predlog?« se je obrnil cesar do zbranih ministrov. Vsi so molčali, nihče ni vedel ničesar pametnega svetovati, »Vi kot izkušen diplomat boste prav gotovo našli kakšen dober izhod?« se je cesar Viljem naposled obrnil do kanclerja Bethmanna-Holhvega. »Kaj ko bi Veličanstvo imenovalo Ehrlicha za dvornega dobavitelja?« se je kratko odrezal Bethmann-Holhveg. Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgarn, obleke, perilo itd. najceneje Presker Ljubljana, Sv.Petrac. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRO S Velika iib ra vsakovrstnih naočnikov, poveCcvanih stekel, daljnog edov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hvgrometrav itd. Raznovrstne ure, zlatnina m srebrnini. - Ceniki breiplatno Radio Ljubljana od 24. do 30. marca 1938. ČETRTEK 24. MARCA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nae. ura ■ 19.50: 10 minut zabave * 20.00: Vesela urica ® 21.00: Prenos iz Ritna, v odmoru: Napovedi, poročila ■ Konec ob 22. uri. PETEK 25. MARCA 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve ■ 10.15: Verski govor * 10.30: Plošče ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Za boljšo voljo ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Mozartova ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura • 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: O pomladi ■ 20.30: Koncert vojaške godbe ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA 26. MARCA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče • 14.00: Napovedi ■ 17.00: Radijski orkester ■ 17.40: Psihotehnični poizkusi v industriji ■ 18.00: Originalna švicarska godba ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled; sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: »Strela udri iz višine izdajalce domovine!« ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA 27. MARCA 8.00: Fantje na vasi ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Radijski komorni zbor ■ 10.00: Postni govor ■ 10.15: Orkester balalajk ■ 10.30: Akademija izseljeniške zbornice za mladino ■ 12.00: Veselo rajanje ■ 13.00: Napovedi, poročila ■ 10.00: Brata Golob igrata na harmonikah ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.20: Veselo popoldne ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Harmonika solo ■ 20.20: Pevski koncert ■ 21.00: Plošče ■ 21.45: Radijski orkester ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 28. MARCA 12.00: Glasbene slike ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Zdravstvena ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Kulturna kronika ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti H 20.00: Prenos iz Celja ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester H Konec ob 23. uri. TOREK 29. MARCA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20' Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Na]>ovedi ■ 18.00: Za kratek čas ■ 18.40: Duhovni obraz Slovencev ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Radijski orkester ■ 21.00: Ksilofon solo ■ 21.10: Rondo ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Pevski koncert Šuštar-Maroltove ■ Konec ob 23. uri. SREDA 30. MARCA 12.00: Radijski Šramel ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Operni odlomki ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Mladinska ura ■ 18.20: Sevdalinke ■ 18.40: Beograd, ki umira in vstaja v novo življenje ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šah ■ 20.00: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Malice ■ 21.00: Klavirski koncert ■ 21.15: Tevski jazz-kvartet ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Za oddih ■ Konec ob 23. uri. Da bo vsa družina vesela,* je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Izdaja za konsoreij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihaiek — vsi v Ljubljani.