¦JK^\ Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ...,..„ 2.30 Cetvrt leta . . , , „ 1. Pri oznauiiih in prav tako pri „jjo- slanicah" se plaLuje za navadno trisfop- no vrsto: 8 kr. ta se tiska 1 krat 7 ,, 0 „ Za teLe 6rke po prostoru. TecajVI, Posamezne itevilke ae dobivajo po 10 soldov v Gorici y tobakafnfei v go-sposko ul'ci Mizo „treh kron". — v Tr.-:tn v tobakaruicah „Via dclla ca-serma 60". Narcfinina in dopisi naj se blago-voljno pofiiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopis se ne vrafiajo; dopisi naj se Magovoljno fran. kujejo. — Delalcera in dmgim nepre« oolniin bo naroenlna zn\U ako se ogla* so pri urcdnistvu. Glasilo dovenskega poHtieiiega clnistva goiiSkega m brambo iiarodnili pravic. Sprava aa Goriskem. Kakor smo uze v zadnjem listu omcnili, dovrsena je sprava na GoriSkem. Nana naloga je zdaj, prakticno izvrsevati to spravo in svetn dokazati, da je v resnici uiogofa edinost obeli slovenskih strank na podlagi goriSke poravnave. Mi eutimo, kako tefcka je ta naloga in skrlii nas marsikaj; a poguma in regno voljc nam ne manjka; prizadevali hi bomo na vse kriplje, da ohranimo mir in vzbudimo vtfsolje do narodncga cMovanja v vseh krogib. Slovenske rodoljube pa prosimo se cnkrat, naj nas podpirajo z vso mocjo v tezavnem poslu, kajti le na talc iiaein bode sprava lop sad obrodila in uasemu narudu mnogo koristila. Posebno pa opozorujcnw wise sodelalee in dopisnikc na zadrzaj pogodhe niej strankama terjih prosimo, da v spisih ozir jem-Jjejo na tocke poravnave, katera se glnsi tako-le: 1. Osnovalo se bode novo politisko drustvo 7. imenom „Sloga". Xafclo tega drustva je: „I)rustvu je namen varovati in braniti vse pra-vice Slovencev na Goriskem, pospeScvati njim na korist vse, kar sega v njihovo naroduo, drufc-binsko (soeijalno), gospodarstveno in politisko 2iv)jenje in delati za napredek in pravo svobodo. Drustvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve In ne bode nie" ncinilo. kar bi znalo Miti slu-venskemu uarodu priljubljeno vero, njene zavode in duhovenski stan.B I'ruvil* iruStva, kakor so jih podpisani do-govorno sostavili, spadajo k tej poravuavi. Novo politisko drustvo „S>lugaa inia biti iz-raz sprave med doscdanjiuia strankama staro- in nilado Slovencev na GoriSkem. Zatoraj se bodo podpisani brigali in za to skrbeli, da bi pristo-pitf k tcmu skupnenni politiruemu drustvu do-sedanji drustveniki „Goricea in BSoceu v prav obilnem stevilu. 2. Kakor Intro bosta politicna drustva „Go* rieau in nSoca" razpusteua in bode novo politisko drustvo ustanovljcno in si izvolilo stalni LISTEK I z g 1 c d i. UzOri. (Konec.) Pojdi, tudi ti delaj enako. Loka pogl. X. vrsta 57. Kakor poslanec grofije Caithneske v anglegkein parlamentu, kjer je ostal cclih tride.-et let prick-n iu neumoren, ponudile so se mil po njegovcm vi.soco.iu stanu iiove pdlike za doora dela. Pitt uviilcvsi v njem cvrstega, energiCnega, Lilega iJi razumnega mo2a v vseh koristnih javnih projektih, ponudil mu je dra-ge volje svojo pomoL v vseh zadevah od njcga name-ravanih in piecllozcnih. Dragi (ilovek hi bil glcdal na svojo korist, kakor se, zulibog! maisikje dogaja, ko mozje, da z ncmskim pesnikom Huinrichom Heinc-jem govorimo, ki, iz ni6 lebko obogatev§i, zanicljivo in o-Sabno gledajo na tuznega stradalca, se zadnjo srajco polagoma stopajocega v zastavljavnico in ki se ^e u-jajo sirokoustiti, da je sto tisoC nezaslu^eiio v 2ep vakiienih goldinarjev le to, kar sc navadno za dobro nko dade; Smilair pa je jasno odgovoril, da on za-se inline inieti nikakoiSae koristi iu da najhvalc2uiso odbor, bode nebal izhnjati toiluik „G!as" in po-stane tednik „SofiaK glasilo imrodiio-politiflkega drustva BSiogaK. Tednik „Sontu ostane tudi v pribodnjie lastnina g. Doleuca, kateri obljubi s podpisom te poravnave, da bode spiemenil in vodil list v zmislu sprave in poravnave. Nacela, po katerib se inia list „Soeau rav-nati, so sp!»:» pravila novega politiSkpga druStva MSlogaa. List nSof-a" niiiia razpravljnti cerkvenib ali verskih vpiMsanj, in tor.ij uim.'i delati pro-pagande za vero, za njene zavode ali za duhovenski stan ; na drugi strani pa tudi ne sine kritikovati vere, njenih zavodov ali duhoven-skega stanu. Imajo se pa v listu navesti djan-stveue dogodbe iu vprasaiij:i, ki segajo v vero, ki se tieejo njenih zavodov in dulioveuskega stanu, toraj popolnoma objektivno, brez da bi list se potezal za tuka vprasanja ali da bi so protite-jini jzrazoval: z eno besedo sinejo se taka vpra-sanja le navajati, kakor to /.vesta zgodovina stori; kritika ugodna ali neugodna inia izostati. Uavno tako se iinajo sprejeinati v list aSofto" kot „gola facta" vse Kpremonibc dulioveuskega stanu iu take ki segajo v verske zadeve in njene zavode, toda brez vsake ugodne ali ncugodnc kritike. Kar se tide narodnib strank slovenskih in slovanskib, ima list vselej zagovarjati spravo in edinost, in vsaka kritika nasprotuih strank mora biti dobrohotna, objektivna, tako da ue zali no-bene strankc in pospesuje spravo in zedinjenje med njima. Da se bode list „Soca" uredoval po pra-vilih novc-ga drustva wSlogarf in ravnal po na-celih ravno navedenih, to bode nadzoroval po-seben odbor stirib udov, in sicer dveh posvetnih in .*m zodinjenem kra-Ijestvu. XeutrudJjiv je bil Siflilair tudi pri uleiuslji)-vauji ribarij in velekoiistna ustauovitev toll lupvav v ThuVsu iu Wicku inu se veciuoma njemu pripisati. Smilair je v vseh svojih podvzetjih delal z vso motjo, z vso silo svojega krepkega uina in dlana, spodbnjal je loimho in pocasne, sreil zanesljive delavcc in delal je z vsemi. Ko je Napoleon prvi zagal na-valiti na'angleika obala, ponudil je Smilair Pittu polk noviuccv iz svojih na daleko razprostirajocih se poses-tev; in receiu), storjeno, napoti aa v sevorno straa doziile, nabere polk 'kacih Sest sto mladonc?.v, ki jc pozneje narasel na tisuc mo^; in ta polk bil je, kakor sc je sploh govorilo in trdilo edeu najboljsih re-gimentov prostovoljcev, kajti navduSeu je bil z domo- 8. Ta poravnava se ima natisniti v ssadnjil evilki ffGlasaa in v prvi Stevilki wSocea. f 4. Ta poravnava se spifie t dveh enakih, iztisih, na obeli so podpiScjo zaupni mozje obeh' strank in en iztis hranijo zaupni raozje stranke j staro-, drugi pa nilado Slovencev. j V Gorici dne 6. dec. 1875. (Sledijo podpisi.) Kakor bodo iz te poravnave razvideli nafii l)iijatelji, so nij glede" prvotnega programa na-Sega lista bistveno nifi spremenilo; ampak mi smo obljubili zopet, kakor v zafietku naSega ob-stoja: da se ne bomo vtikall v strogo verske zadeve in da ne bomo nic ueinili, kar bi znalo zaliti vero, njene zavode in duhovenski stan, IVepir je nelial in mi si bomo resno pri* zadevali, da se zopet ne vrne, kajti v miru, katerega smo zmerom ^oleli, vidlmo najveco ga-ramijo za blagor naroda, In z nami vred so bo gotovo vsak pravi rodoljub veselii novo mir-ne (lobe. Urednifitvo. Slovanska^govorica najboljia flovorical Slovanska domovina najboljSa domovlnal Matcrni jezik bodi nam klju6 do zvelicavne narodnc omike. Slomlek. Ne cudij se, dragi mi Citalec ali cltalka! tega uaslova, dosta morebiti u2e protrcsenega i promlace-nega; a malo — da! — prav malo, kar pa mocuo ob^alujem, do sedaj §e poznancga i slovanskemu sercu vtclesenega; — ne cudij se tedaj, ko boS ditat sle-deee pcresa mojega revne verstice, marived svetujem ti, iitaj: serCno, obcutno, mirno, pazno, resnobno; — eitaj verhu tega, Ce ti je inogoce, v tihotaem, zasfib-nem samotiso.i, tarn, keder nej 5uti posvetnega druma i. suiua, tain ditaj, pravim, s pravoslovanskitn sercem 1 8e bolj mi bo pa povSeci, ako si zasadiS slovansko govorico, slovanske cute, slovanske inisli, slovanski duh, obfie slovanski zna6aj v slovansko serce — v serce, koje naj bo vneto za vse lepo, pravo i dobro railega naroda naSega. Rekel sem ti, slovanski mi brat! za-sadij si slovanski zuafiaj v slovansko serce — hotel vinsko ljubeznijo in srCnostjo svojega naCelnika, kteri zapovedovaje v Aberduusketn bojnem polji, je opravljal se ob enem slu^bo ravnatelja Skotske banke, voditelja angle^kega drastva za volno, prvosednika drustva an-gld2kega za ribarstvo, poverjenika narodne banke, uda dr2avnega zbora, vodjo graatovae bauke in §e druge vclevaiae zadeve. Pri vseh ten prevelicih, vsestraa-skih svojevoljnih opravilih, naSel je Se Casa dovolj, da je bakve pisiil, ktere same zadosti vsacega iloveka velicajo. Ko je prisel Rush, poslanik amerikanski, na AngleiSko, praSal je, ktere bukve da so na Augteikom najbolj§e o poljedeijstvu; in odgovorili so rau: Smi-lairjeve. la ko je popraSal, ktere bukve so pa naj-boljss v financah, dobil je za odgovor: „Povest javnih prihodov od Ivana Sniilaira*. NajveCi spoiuenik svoje ueutradljivc delavnosti, delo, kterega bi se bil vsaki ustrasil, postavil si je se svojo Skotsko statistiko. Te bukve iraajo dvajset in en zvezek in so eno uajhva-lezaejSih in najkoristnejsih del od vseh, ktere koli so kedaj priSle na vidik. Na tern delu je delal skoraj y vsem svojim iivenji, in ko je to delo sostavljal, dobil je v;Se nego dvajset tisuc dolzih pisem v to zadevo spadajocih. To gorostasuo delo, bilo je delo domo-Ijubja. Iz njega nij imel druge koristi, nego cast, da je delo dognal. Vse dobifike, ktere bi bil mogel do-biti iz tega dela, nakazal je druStvu za podporo otrok gkotskih duhovnikov. Tem bukvam ima se zahvaliti, seja # s te*1 povedati; cutij, mislij, govonj doma -na tujem z odra&emuii i revezi, z ucenjakt i prosta-kf v fepbdonecej materScini, kajti s tem cmoiu poka-ze§, da si Slovan, da ljubis lastno mater, da ljubis vse, kar je naroduega, da ljubis vse, kar je ma-teraega. Ne istt drugega glasa, — ne i§« dnige domovino, — ne i§fc druge zemlje; saj ve§, da, ee zanicujes lastui j«dk — zasieujes ob enem tudi lastno domovino — zanicujeS lastno mater — zanidujcs naj-vecc blago, najdraze dobro, najboljse vse. PraSam te pa ponizuo, ali je to mogoce? — ali je mogoce namree zauicevati lastno mater — njo, katera te je poterpezljtvo odgojila i broz odmora vzdei'-zevala, dokler nejsi dospcl do primernega stami, s kratka, katera je vse za tvojo odgojo rabioeutno pre-terpela. Ne! Ne! tonej mogoce i ne more biti, — uej mogoce, da lepo, pravo, dobro mater brezvestno za-pustis i se neinilej matehi v narocje izro&s, katera tc hoce z gevuuti nilekom ostrupiti; katera ti hoce sovrazen dub vcepiti proti lastuemu jeziku, pioti last-nej nwteri, proti bustnej domovini, — nej mogoce, da objamos tnjo govorico, kajti tuja govorica n«*j ti prava gowoea, Utja mati uej ti pn>« matt, tuja domo-ˇina nej ti prava domovina; inariveft twja govorica je tub! najostudneji gad, tuja doniovina nnjlk«neji sovrag, tuja ttiati Kaihujsi strap. Tujej nmtori veduo i vwlno berti cerna, hudobna miscl pred neusmiljonima oeesi-ma, kako bi ti vdihnik, kako bi ti vtisnila za vekov veke ttirski serd, tur&o kerv, tursko serce i vse to se strasnitu nantenom, da bi namree vse zadusil, da bi vse zaterl, kar te je naucila lepa, prava, dobra mati tvoja. Ona se triuli na vse kriplje i vse titan-8ke raoci napinja, da bi uapovedal besen, kervav, smarten boj lastnej sestri, lastiu'mu sercu, koncenu>, da bi uapovedal boj tebi gameniu. Njeno trinosko 8$rce vsakoverstue zbera pripomorke, da bi ti kore-aoma odtergala » razgualaiz tvojega osercja: materno vero, materno \jnbav, materne poduke, matevne obcut-kc, materno clovekoljubuost, materno gostoljubuost — dai —lehko reeem i to tudi brez vsake dvojbeuosti: materno svobodo, materno omino, materno nurodnost, kajti, da si tudi nejso omeujene lastnosti se popolno-ma razvite, vendar petvi studenec, i/ katctvga izvirajo ti zlahtui cuti; svoboda, omika, naroditost, ima svoj milostipolen pooet.k v matevnem, nezacm sercu. Kaj so pa roceni darovi, — kaj icieni Cuti, kateie u podedoval od piave matcre? Ali nejso per vi i osobiti dolovoditelj, od katerega je odvisno vla-darstvo ali robstvo, blagostauje ali ubostvo, spostovanje ali zanicevanje, s kratka sreca ali nesreea vsakoga naroda? To so pa tudi uze vudoli drugi naroili prcd nami i Ucer Slovatistvu v neizmemo skodo; zatu so pa tudi vladali i se vladajo, zato so bogatcli i se obOgatevajo, zato so bill spostovani i so se spostovani, zato so bili srecui i so §e srectii; — a Slovan ne izmenivsi se za onasredstva, ostal je npodlaga tujcevej peti". Drugi narodi so napredo-vali — a Slovan je je mirno gledal, drugi narodi so ukazovali — a Slovan je krotko vbogal, dnigi narodi so se borili zoper sovraznike za cast, bogastvo i be-gemouijo — a Slov?o divjal je zoper lastnega brata .sebi v netast, sebi v sramoten propad, drugi narodi so cislali lastno govorico — a Slovan hrepenel je le po tujsciui, drugi narodi so dragovali donioroduo occ-vino — a Slovan milkoval je le tujino. I vendar do-maca beseda :— tesao zdruzena s Kristovo besedo je priuciptjelen vir naroda vere, naroda svobode, naroda omike, je priucipijelen vir, kateii nam zamore vlivati v.nasa serca oua zlata slovesa: pravo svobodo, resnic-no enakost, nedoizno bratoljubje. I res! glej! slovan-ski mi brat! dobro ti mora biti znauo, kako so spos-tovali i se spostujejo Francozje, Spanci, Italjani, JSem-ci i drugi narodi lastni jezik, lastno domovino; tedaj pra^am te, zakaj ne cutis\ mislis, delas tudi ti tako ..kakor drugi narodi? Sprieo tega: „dajte, Cinte, sto J©, dnhovnikom bile so v mnogib zupah (okrajib) plaie .povi&ane, in nova spodbada zacela se je po vsem sskot- I skem siriti ?a poljedelstvo. Siniiair se je bil tudi I .ponudil, da hoce enako, se dokaj te2o statisko o An-gleikej napravid, nadskof Cantorburski pa je odrekel temu ogromnemu delu svoje privoljenje, bojeei se, da bi tako delo moglo biti na skodo duhovniske de-1 setinel , Izreden dokaz njegove bitre srenosti pokazal je Smilair leta 1793, ko je v velkih stiskah pomagal ^brtnijskim eki-ajem. Ker ste knpeija in obitnija vsled feancoske vojne zastajale, nastopili so bili stra§anski lalinaenti. Biizala se je grozovita uesreca, pretiie stra-hotue nadloge in reve za delavce, ko je Smilair v parlamentu predlagal, da naj izdade banka ncmudoma . korsne liste, za pet miljonov sterlin, kakor zajem za vse. one trgovce in o&rtnike, kteri bi mogli dati po-roStvo. Ta previden predlog bil je sprejet Se v istei noci. . Drazega dne napoti se Smilair k londonskim bankirjem, in vzame od njih v zajem tia svoje poro^ §tvo sedemdeset tisufi sterlin, ktere je se isti dan poslal onim trgc.cem, ki so bili v najvecih nujah. Pitt naSedsi kesneje Smilairja v zboruici, mu sporoci swjP Most, ..da se iaemore dati mestoma Manchestm drugi narodi jur jeziku svojem ucinise, pak pred svje-tom sebe proslavi§e, da vam najzad ix>ak glas prohodi!" AH ti je morda ljubo jo pobzgniti v sovraien tabor, — ali ti je morda ljubo pridn»2iti se tui^kej silovitosti, da bi si potem ohladil serce nad lastno — materjo: z lnecent, cgnjem, smoduikom, terpinLenjem, —* ali ti je morda ljubo pritovarSiti se tojej oho-losti, da bi tem IaLe vdrihal i stiskal poterpeiijivega brata Slovana? Ah? draga mi omladina! ne bodi ostudna izdajalka svojega naroda, svvtfe veiae i Cas-ne srew, svojoga dusevnega i gmotnega biagostanja! Saj ves, da mati Slava mora nepreuehoma s* gorke solze pretakati sprieo nesrecne osode: saj ve5, koltko sinov je poizgubila, ki so propali v kervavein boji za veto, svobodo i omiko s Tartari, Turcini i Nemci; saj ve§, da moia s« vedno zalostiuke popetati zaradi tega, da se domaca govorica tako zanicuje i sicer ne samo od naSih neejovebkih sovrazuiko^, maiivei, kar je pa najvece zel«, tudi od lastnih sinov — ah! — no sinov ampak bolja je, da recem — izvferzekov vse-ga I'loveeansEva. Serce mi hoce razpoci, ko vidim, kako se domace btago tepta, kako se domaee ztato zamuta i sicer po nekaterib uai'oduih^V!) solah, po gim-nazijih, no realkab, po uradnijah i dtugih javnih za-vodib. Ah! elovestvo! kede je tvoj biagi cot, kede tvoja ljub^zen, kede tvojo mvzt'i Ali je to cloveko-Ijubnost, da zanicujes zemljana, ki nej tvojt* kervi, ki nej tvojega jezika, alt ti vtli h> tvoje divjasko serc^, da ga moras sprieo tega podjanniti, terpiufiti, moti-ti? Ali nej on sin enega i istcga oceta, kakor si ti, ali nej jegov jezik od vsemoyocnega kakor tvojV Spo-mtnjaj se buzanstveiiilt bused Kristovih: BEe prout vul-tis ut faiiaiit vobis hotniucs, et vos facite illis similiter — I kakor hocVte, da bi ijndje vam stoiili, ravno tako storite tudi vi njim." (Luk. VI. 31; Mat. VII, 12). Daj tedaj nam. kar je uasega i obderzi, kar je tvojega! Vedi dobro, da kolo Lasa se verti neprestano v nelmem tint, vcli dobro, da danes gospodujes ali poloiij roko na serce i prasaj se, ali si zagotovo svest, da bos seprihodnji dan tako samooblastno vladarilr J..ztine odgovorini, ampak naj ti odgovori tvoje oderusno serce — serce, ki bi se rado kkopalo v nedolznej slovan-skej keivi. Sprevidi vendar enkrat i omcci tvojo notranjost, tor upotij na pravo tvojo vnebopijoco kri-vico i daj Slovauu, kar je slovanskega. Mi smo vedno pripravljeni ti odpustiti i pozabiti vse kervave bojc, vse mucenje, vse utorije, od tvoje strain nam prouz-roci'iie, ter ti v zlato zvezo prijatt'ljsko roko podati, kajti slovanskcinu sercii je ljub mir, sloga, prijaznost mi'ju narodi. Tedaj odpustimo tobi osaben Nemec, ako se z nami pogodis, odpustimo tebi turska pijavka, ako se poberes v divje kote, od kodur si se prikazala v sramoto vsemu izobra2t;nemu ciovestvu; drugace pa ne. — ___________ (Konec prih.) Jugoslovansko liojisce. Iz Hercegovine. Vukovic 29. dec (izv. dop.) Gotovo niste se mojega zadnjega lista vdobili, ko Vam piilicno uze o drugi ztnagi porocam. Pisal sen: Vam, da se namerava tiuska trdujava Ziarina napasti., toda to se uam zalibog se ni posreCilo, pa6 smo jih pa na drugi strani zagrabli. Bilo je sv. Stefana dan (mislim ?), ko smo se na expedicijo odpravili; diuamit za Zlarino namenjen, so nasi vrii Crnogorci (imamo 4 v ceti) pred odioCenim casom oduesli na odioceuo mesto. Eao uro kasuej dviguila se je cela vojska proti Zlarini. Okoli polnoci bilo je vse ua omeujeuem mestu, straze razpostavljene, in Ziarina obkoljena. Sedel sent ravno z dvema mo-jima pajdasema na ueki skali, naz katere smo opa-zovali uase stiiize kakor tudi turske strazarje (Ne- da so se vpeljale velike reforme: mahoma bile so od-pravljene nektere prete2ke fevdalne pravice ; uciteljem in Glascoviji tako Intro pomoCi, kakor se je zeielo, ter pristavi: „I>enar se bode mogel dobiti Se le v nekterih dueh.*' — nrJe uze odsei iz Londonu z de-nasujo jutrnjo postol"" je zmagonosno odgovoril Smilair in ko je on pozueje ta dogodek pripovedaval, je pristavil: BPitt je bil tako zadet, kakor da bi ga bil oklofal*. Opisovaje Smilairjevo neumorno zivenje in nje-gov blagodusni zna^aj, kedo r.as domacih sinov bt mogel pozabiti na nase moze, kterth dela bodomorali obciidovati hvale^nitn sreem §e pozni naSiunuci. Kran-jec Knafel je pred dve sto leti ustanovil na Duuaji zalogo za §tipendije slusateljem visih sol. Koliko r.i-sih scdaujih veljavnih moz mora se edino njemu zahvaliti, da so zasedli castne sluzbe svoje v javnem 2ivcnjnl Plemeuitasi Valvazor, Ivan Ungnad in Ziga Zoiz, gmotniia dusevni podpiratelji slovenskega slov-stva bodo v vednem, hvalezncm spominu slovenskega naroda. A na§ goriski kanonik Valentin StaniC z ru-decima ocima? Svojimi trudi ustanovil je on goriski zavod za gluhoneme. Da si je bil kmecki sin, bilo je plamenito, blagodusno, za clovestvo gorece in plaratede sree pod njegovim oprsjem, kakor pokojnemu vladici zame). Naenkrat razsvetlt se nebo, plamen sega do oblakov in cuje se daleC in daleC okrog ilala - alala! (to je turski vojni poziv). Hajd naprej, naprej braLa! Culo se je kakor iz enega grla. Turki od vseh strani napadeni — pucajo kakor vragi — krogle zvi|gajo, da je veselje in nilala-alala"' sc razlega brez kotiea in kraja. Turki ustraseni izbezijo — straie in predni oddelek <\stasev obkole eden magazin poln blaga — in hajd * -— zakelj za 2ukeljem — sod za sodom — vse hiti in nosi, med tem ko Turci grenak io\6 ^ozi-rajo, molce gledajo. Clovek si niti mtsUti ne more stan teh trepecih dus. NaSa vojska se je v ti stvari, v tem podvzetjt izvrstno odlikovala. Posebna hvala pa gre vojvodi Luku Petkovicu in njegovi 2elezbi e-uergiji, tako tudi gospodu kapitanu Barbienu in njegovi izvrstni ceti. Plen je bogat, ve6 nakor 1000 iakljev moke bele, uebrojno stevilo sodfiekov rakije, botitij moLnih pija6 brez broja, svee, zita itd. Hvala junaskemu postopanju vrlih svobodnjakov. Bmca! ako bi slozuost kraljevala med vsemi Herccgovinskimi vodji, kdaj ze bi jugoslovanski prapor nad Trebinjem, Mostarom, tudi Sarajevitn vihral! A ipak naznanite stovaui vreduiee v Vtiseui .stovauem Lasopisu, da naj Turci svoje trdnjave in magazine tudi z dobrim viu-cem preskrbe, ker po goli rakiji nam je zclodec 2a na pol zgorel. Cudimo se vsi nad tem, kar neinske noviue pi-sejo, gotovo so njih korrespondenti v BeCu pri pefii, kder si svoja porocila izrnisljevajo* Same lazi I V Dugt, to je na eruogorski raeji, bije se fe 3 dni— 8000 ustascv proti 15.000 Turcini. Upajaio.da izid bode slaven za nase. Dahnate samo malo razvida, naj slu2i Vam to, da Peko I'avlovift, La/ar Sofiica, Bogdan Zimonit';, Milovan Vidov, Boskovic, vojvoda Maximim, Luka Maricifi, Ivauovic, Pop Miko, to so Vam sami vojvodi, kteri se sedajnaDugi bijejo. Ceta kapitana Barbiena pod poveljstvom Ljubibratica ni ua Narento odmenjenn, ampak mislim, narbolj gotovo v Crnogoro. Dopisi. V Gorici, 5. januarija 187G. (Koncert v gle-di.si'i in nSiavecu). Kakor smo uze zndujikrat poro-{;ali, je drustvo wSlavec" 80. pret. prvikrat uastopilo pri koncertti, katcrega je gosp. dez. dolski iiadxornik Klodic spro2il in osnovai v korist dekliski pripravnici goriski. Ta prvi nastop sine sc imenovati casten in slaven in Siovenci smemo odslej ponosui biti na „Slav-ca". Kedor je ouih 120—130 sloveuskih pevcev slisal peti, posebno zbor: ^Uboj", ta mora pripoznati, daz ve<5o navdusenostjo, gorecuostjo in ob enem natatijc-nostjo skoro nij moc peti. A da se je vse tako izvrstuo vi silo, zahvaliti se imamo pevovodjem po dezeli in pa glavuemu pevovodju, g. Htibarju, kije bil neutrndljiv, in je popotovai po vsem Goriskem, in vse pevske od-delke z najveco enerzijo pripravljal, kajti po2rtoval-nosti pevovodjev in pevcev in veliki enerziji g. Hri-barja se imamo zahvaliti za velikanski uspeti. Zatorej naj tukaj izre^emo presreno zahvalo enemu in drugemu. DruiHvo BSlavec" pa ne bi bilo naloge omo^lo, ko ne bi bile muoge Citaluice na Goriskem pripravile mu pota, kar je torej Iep in oftviden dokaz, da uase ci-taluice hnajo najkoristnejsi upliv na napredek haSega naroda. Odslej pa tuorajo nase citaluice* se vec de-lati; k temu jih zopet „Slavecu budi. N»«si pevci iz dc2ele so se prepricali, kaj vse zamore skupno, nev-trudljivo delovanje in gotovo so se pdvrnili vsi prav navduseni k domacemu oguji§cu in bodo tarn Se dol-go pripovedavali o prekrasuem vefieru. In prav zdaj itnaj o razni g. pevovodje najlepso pri-iiko, da pomnozijo pevske zbore. Za trzaSkemu Matevzu Ravnikarju. Taki in cnaci mo^je sluze na cast in slavo vsemu ciovestvu; oui mozjepa, ki z miljoni razpolagaje za splosno blagostauje nicesar ne store m ki k veceniu po svojej smrti kaj za mac-ke in pse zapuste, nijso vredui biii, da so kedaj clo-veskimi trudi obogateii. Do konca svojega zivenja je ta izvrstni clove-koljub z vsem sreem delal na splosno korist davaje najboljsi izgted svojej diuzini in svojuj pokrajiui. Trude se za biagostanje svojih blizajih, leliko se rece, da je naSel tudi svoje biagostanje: ne bas bogastva, kajti njegovo blagodusje je bilo ccio uckako ua skodo njegovi privatni sreci, ampak nasel je srenost. zado-voljnost in zadosteuje svoje. Veliki domoljub, neu-trudljivi delavec je plemeuito placal svoj davek mated domovini svojej, in pri tem nij zanemarjal druziue svoje. Njegovi sinovi in hcere njegove so veselo rasle po njegovih izgledih; in blizo osemdeset let star se je mogel Ivan Smilair pravicno ponasati, da je imel okoli aebe sedem odrastenih otrok, od kterih nij bil nobeden napravii dolga, da ne bi ga mogel placati.— Pojdi toraj, brate, delaj, zivi tudi ti enako! Lukavecki. v** nara&caj treba je. skrbeti; vsak pevovodja lehko podvoji svoje pevske moLi, ce je koliSkaj delaven in kaka Last bode za nas Sloyence. 5e „Slavec" Lez leto nastopi z 250 do 300 pevci ? Gospodje pevovodje in drugi rodoljubi! to premislite in Le ste kolickaj nav- | duSeni za nafodni napredek, ce ste tfastizeljni v pie-menitem pomenu, potem ste nas razumeli in boste delali, kaj ne? | Pri koncertu v glediSfii smo mi Slovenci uzlvali krasote domaCega in tujega petja in najfineje muzike; pravo domace veselje pa je bilo &e le po konceitu v gostilni „EvropaM; vsi pevci, fiez 300 dru-1 gih Slovencev iz dezele in mnogo odlicne gospode iz Trsta in Gorice zbralp se je tara. Predsednik dru-gtva, g. prof. Hafner jepred vsem preCital doSle te-legrame: Glasbene matice in Sokola iz Xjubljane, ro-doljubov iz AjdovSclne, preparandov iz Kopra, slo-venskega pevsk. dru§tva iz Gradca itd., kateri vsi so bili sprejeti z najvecim navdu&enjem; po tem pa v iskrenein in jedrnatem govoru, v katerem je mcj dru-gim omenil, da je bil „SlavecH ustaiiovljeu v spomin veselega dogodka prihoda Nj. Velicanstva v Goriei, napravil primerno napitnico in navzoeue povabil noj presvitl. vladarju zaklicejo trikratni: ,,/avio!" Gromo-viti trikratni zivio! je stresal prostot'e. Nato je sopet nastopil pevski zbor in pel 3 pesni na odru, na kar so iiadaljevale napituice na g. glavarja Iiechbacha, ua g. "Windspacha, na pevovodjo Hribarja, na g. Klodica, na dr. Lavrica, Nabergoja in druge; vines pa sozme-rom pevali razni pevski zbori: komenski, kobariski in tominski, brdski, trza&ki kvartet itd.; rnjbolj seje dopadal ta zadnji zarad preciznega in obcutljivega petja in g. Hajdrih je se svojim kvaitetom pokazal, da je juko natanjeen in tanjkocuten pevovodja. Da pa se zopet povrnemo k „Slavcu", naj ome-irimo, da Slavcev prvi naslop nij imel samo pomemt v leposlovskem zmislu, ampak tudi v poiiticnem; pe-cat pa so rait Se le pritisnfti takozvaui liberalui (?) Italijani, prav za prav Italijanfiici (slovenski renegatje). Ko so zvedeli, da bodo Slovenci v tako velikem fetc-vilu nastopili v glediScu, prestati nijso mogli vefi v hlacah, divjali so, zuguli in si ua vse kriplje priza devali, da bi koncert vnicili. Uplivalo so je celo na to, da bi se dovoljenje glediSca preklicalo in po ce-lem mestu in po vsem tiori&kein raztresila su jevcst, da ne bo nic s koucertom v glediScl Iz tega se vidi, da se nasi Italijani npuro smigue", doma iz kvnjev, kder doni „il bel cic* (pripoznati moramo, da so to ueinili samo oni znaui svobodnjaki; klcrikalni ali znier-ni Italijani, ki so vecinoma tudi rodotna Italijani in no rencgatje, so to brezumno rovanje zanicevalno ob-sodili, posebno je to stoiil njihov organ „i7 Kco del Litorale") nicesa bolj ne boje, kot Slovencev, svojih zriacajnejih sorojakov in da bi radi zbrisali v Gorici Ysako znamenje slovenstva, dasiramo radi jemljejo slo-venski dcnar, kateri jih prav za prav zivi. (Istina je, da v Gorici vsak trgovec govori slovensko, kakor hitro ima kaj prodati ali pa kupiti od Sloveuca). No, tern Italijanom puro saugue je spodletela nizka intriga in ker nijso mogli dragace, ohladili so si srce z otroijo dcmoustrtxijo v gledaliSft: kupili so 25 sedezev, katere so pustili prazue in plasili so nekatere lastnike \oi, da bo tokla kri v glodisci; vsa ta vclikansko otroCja denionstracija pa je stala 7gl 50 kr., kateri so pomnozili dohodek koucerta (Kleine Leute, kleine Mittel). Ta malenkostna denionstracija pa je sramotila samo one, ki so jo napravili. In ker si s tem Se nijso potolazili vroce krvi, so pisali v lastnem organu in Slovence surovo napadali terjim ocitali ne-taktnost, nedostojnost in bog ve kaj §e dtuzega. Mi smo sicer hoteli ignorirati vse malcukostne intrige; a na „Isoncevcu lazi vendar ne moremo molcati in ho-cemo dokazati, da netaktnost, neciviluost je iskati kje drugod iu da je prvi mestjan Goriski morda bolj ne-taktno ravual, kakor naS najpriprostejSi pevec. ____________ (Konec prih.) (Z Seiane 2. januvarij*! — Ako se pretaka po iilali tvojih §e kaj slovanske krvi, ako bije v prsih tvojih se clovekoljubuo srce, pomozi bednemu bratu svojemu v revi in nadlogi, — tako se glasi do nas tuge polno vpitje potiStenih in potlacenih, pod krutim turSkim jannom zdihajot'ih na§ih bratov Hercegovincev in BoSnjakov. Temu kri stresajocemu obupuemu gla-su odazvale so se na siioko se razprostirajoce slo-vauske pokrajine in naj zapaduisa siovauska stran, nasa pokneiena gronja goriska nij zasvojimi sestrami nikakor zaostala. Na severu in jugu, na iztoku in zapadu nase o^je goriske domoviue so razni cloveko-Ijubje kolikor toliko pripomogh k olajsanju boduega stanja naSih, za krst castni in svobodo zlatno borecih se jugoslovanskih sokolov. Nasa zupauija seianska pokazala je tudi, da v njej prebiva obilo moz, kteri iniajo §e vkljub svetnej pokvarenosli srce na pravein mestu. Dokler nabira dobrovoljnih done.skov za stra-dajoce brate in prognane s«stre nase bercegoviuske nij §e dozvoljena bila, nabral se je bil v ozjem dru-Stvu malen dar v svrho sveto, a vise nij se sraelo iu nij se upalo nabiiati, ker je ostra preiskava pretila nabirateljeni in darovateljem. Ko je pa iiabira sploh dozvoljeua bila, skupil se je v tej zupauiji lep znesek sto in trinajst goldinarjev, ki je bil poslan zadevuemu ljubljauskemu odboru. To je Bog me bvale iu posue- nianja vredno! Biva pa v vasici te 2ur>an3je mo^ak I poStenjak, ki v tej zadevi in splob v ljubezni do za-tiranega bli^njega vse druge prekosi. In Ued6 je ta poStenkovic? — To je velueastni gospod Fr. Tom§ic, duhovnik kazelski, rodom iz La§c. Kakor je namrefi po vseh sloveuskih vasch na Goriskem v navadi 0 bo&&h darovanje (ofer) na korist vaSkega dubovnika, je ta navada tudi v Kazlih. Imenovani rodoljub 0-znanii je v bo^jein bramu, da bode darovanje po stari Segi, pristavil je pa, da ne bode darov za>se, temuc za stradajoce in unesrecene Hercegovince nabira!. To je moz tudi stoiil iu nabrauo svoto uze na opvedeljeno mesto odposlal. — Kristjanje! ugledajte se v poSten-jaka, prefiastnega popa Frana TomSi^a! *) Ce prav nosi naSa prijazna Se^ana se vedno le naslov sela ali vesi, spominja nas vendar po vsem svojem zuiiajnem nekako na mesto, ali vsaj na trg. Tu je stolica c. k. okrajnega glavarstva, c. kr. okraj-nega sodiSca, c. kr. poreznega urada, c. kr. postue, brzojavne, ^eleziiiSke, zandannerijske in finaucialne po-staje, sedetf dveh odvetuikov, c. k. bilezjiika, c. k. 0- I krajnega zdravnika, », k. nadzornika porcznih uradov, krajuega iu okrajnega Solskoga in kraskcga cestnega odbora se Socinim dopisnikom vred, mesto zupuika in njegovega podniinika, naducitelja in utttelja, urad 2upauijski in urad za uravnavo gruutovnega poreza (davka). Uiusui raji (vile) z grnjskimi poslopji, razne Stacune, gostilnice in krfime, kavarna „prl vecnej lucirt iu lekiinm wpri upanji" s citalnico vred vijo se po dolgoj dunajsko-tr;.askoj cesti, Dva stva^-nika paudurja Setata se po prostornih ulicah in se ozirata, posebno na dvauajst mesecuih in na fitfrih letnili semnjih na levo in dosno. K vsenm temu raz-svitlujo s petroli'jem napojcne svetiljke dolge zimske, ue bas ptijazue uoci. Oh! da bi mogle tudi onim urn in piunet vazsvetliti, kteri hote in nebote Se vedno po teini tapajo! NaSe c. k. okrajno sodiACe bilo je v zndnjem Casu kaj hudo nadlogovano. Na sv. Stepaun dan od-peljala se je v llepnic sodna komisija v vizite k Mihi Mili6u (iufturju, po nepotrebnem zomljo tlact^emu, kteri je bil v Briscikih skoraj huj^e potopeu in s ka-menjein ol)loi5en, kakor uekcdaj sv. Stcpan. Dva did poznoje napotilo se je pa sodno poveronstvo v Di\aco raztelesit inlad(!nca .laueza Itchi'it i/ Gorenjega, kte- | rega je omaliovavua vozna skrinja, ki nij bilo dobro z babico zvezana, zmestila. Danes pa odpvavilo seje isto sodno poverenstvo v Dobruvlje pregledat nepo-trebuika Aloj/ija Grucka, ktaroga so glasoviti dobrav-ski pouocnjaci s kanumjem in kolci tako mat:no pre-tepli, da se uie pripravlja poslednjo svojo voljo oci-tovati. Malo poprej pripovedoval je fiior 1'ieio, nas obCinski tujr.ik, da so neznani dalje vlomastili v hi.su Grge l'i'liuvi'a v Poviiji, tor da so mu odnesli vso sla-niuo. Izltodika pajepridiijal sel objavit, da stataino na novi zelezniski progi delalca Anton in Ivan Hojec pri streljanji z dinamitoin puskodovana bila. To so, Bog i Bog me zalostni pojavi! Davno u^e zazeiene gruntovne knjigc bodo se po vsem Goriskem, iu sicer naj poprej pri nas utemeljile. Kakor je nase c. k. okrajno sodisce oznanilo, zapocno se prvotnay dela 7. tega meseca v katastralni obcini divaski. Oe prav iz vsi'ga srca zelimo, da bi eukrat zapoceto delo od rok naprej slo, in ce prav voscimo navSL'inu g. c. k. okrajnemu sodcu, da delo srecuo do-zcne, obdaja nas, zalibog, uze sedaj ueka inisel, da se nase zoljc ne izpolno, in da ne zagledamo se doigo, dolgo ue toliko potrebnih zemljiscnih bukev. U/iok I nase bojazni je v tern, ker so vsa nasa, sodisca iu posebno obe goriSko-kraski z razni 111 delom preoblo-zeua. Od ujtii ne moremo nikakor prid-akovati, da bi oua, ziuagovaje ob euem vsa druga velevazua sodna opravila, to vclikansko delo dognati niogla. Brez po-sebuih, za to postavljeuih, od sodise neodvisuili pove-renstev, — tako sodimo mi, — ne zagledaiuo nikedar uredjenih gruntovnih bukev. Toliko 0 tej preirneuitni zadevi v prevdarek nasim de^elnim poslancein, da bodo znali 0 svojem casu na svojem mestu svoj veljaveu I glas povzdiguiti. Skusnja jih poduci, da imamo mi I prav. Sinoci nahajali so se v Ivana pi. Skavamangc go-stilnici neki veseljaci iz Trsta, ki so sebi iu drugiui izbraniiu poslusateljem z naroduiiui tirolskimi pesmami kaj vesel vecer napravili. Mej njimi bil je tudi ve-seli druitvenik g. Bischof, ki je u^e ouidan pri cital-nicni veselici Isaka Silbcrsteina vcl«srecuo pel HeCi nam je resnicuo, da tako vabljivega iu tako p.ijazuega planinskega jodlanja nijsmo se v Seftuii slisalj. Da bi je v kratkcm zopet poslusati mogli I Politicni pregled. V Gorki 6. Jan. 1876. Stopili smo v novo leto, ki bbde skorogo-tovo prav zaniniivo glede uase notranje in zu-nanje politike. Velikc spremcmbe se znajo *; Enako je tudi fi. g, S. G. kaplan v RiUcnbeMU_ ves ofer posvetil ubogim Hercegoyincem, UHEyf; morda n2e v kratk-em «asu izvrSiti,-. kar ka^ejo pomeuljive izjave mnogih ^asmkov in dr^avnikov pri raznih prilikah. Avstrijski patrijotizem, ka-teri si dolgo Casa nij upal na tjan, pre^infl jfi-v zadnjem Casu mnoge kroge, 'razne avstrijisks stranke ka^ejo dobro voljo do skupnega 4elo* vanja in da se prav zdaj trdovratho vzdiiuje vest 0 krizi, to je ob odstopu naSega ininist&T stva, je to gotovo znamenje, da so*ustavbv]err sumi-C(?njo mene podpisanega nekoliko zadeva, posebno od dijaSke strani, da sem jaz pisatelj onega dopisa: sem prisiljen tukaj javno izreci, da jaz nijsem pisatelj ime-novaiiega dopisa, in da od mene „Sofia" do sedaj niti ene besede nij piijela. To vsem onim, ki sodijo i mislijo, da sem jaz pisatelj onega clanka. Prosim, naj slavno uredniStvo moje besede potrdi. V Kopru 3. jan. 1876. FllANJO VILHAR, pripravnik IV. 1. v Kopra. Prosim blagovolite tu zdolej potrditi, da jaz nijsem dopisnik dopisa v 53 st. r.Soce~, ki govori o doprSk(Mn ufiiteljiSci; ravno tako tudi ne ostalih dopi-sov iz Kopra i tudi ne v nobeni zvezi z dopisuikom omeijjenili dopisov. — Koper 3. januvarja 1870. Avgust Plesnifcar uCit. priprovnik. Suiui se, da so dopisi iz Kopra. natisneni v po-slednjib Stcvilkah „Soeett iz mojega pcresa. Ker ze-lim. da se kri, ki se je marsikomu tukaj radi tega ugrula, zopet oliladi, povem javno, da jaz, odkar v Kopru bivam nijsem se niC za „So^ott napisul, kar bi bilo pnlitifincga sedrzaja. To izvolite tudi Vi, gospod urednik potrditi. Bodi mi kouecuo Se dovoljeno omeniti, da v prihodnje ne bodcui vec po javnem potu proglasal, da li sem ta ali oni dopis pisal, ker za to nemam niti casa, niti volje. A vsekako je to prevelik poklon za me, fie se vsak dopis od tu imeni j)ripisuje, kakor bi mej vsemi kandidati tukajSnjega ufiitcljisfia le jaz «lo-venski pisati zual?J V Kopru (Capodistria) 3, Jan. 1876. JANKO LEBAN 1. r. *) ufiit. kand. *) Potrjujcmo da omoiijeni gospodje nijso v nolteni zve-[iienicnimi donisi. ITHF.n zi 7. otaenjenimi dopisi. Velika zaloga tehtnih batov za novo mero me-denilt in zeleznih uradno boliranih po najnizji ceni. Karl pL Mulitscli v rastelu fit. 400. Mliulcncc I od 12. do 14. let, ki je z dobrim uspe- fiom dovr^il Ijmlsko solo in je posebno v , racmintvii dobro podkovau, dobro piSe in govori siovensko in razuiiii tudi ncinsko i ter je sin takih sturiSev, ki zaniorejo zanj garautirati, sprejmc; se kot ufieuec v ono , vefio prodnjalnico v cnem glaviiih trgov go- | liskc giolijc Pogoji so jako ugodoi iu k prilika, da se mladpuei1 trgovstva naufii, I prav lepa. — KataujcnejSe o sluzbi in po- , goji izvedo se pri urcdnlStvu „8ofietf. Karol Zanetti Kasalj najhujsi ozdi. vijo itueuitne pastil je Menotti Seidlitz-Moll odina in glavna zaloga v lckaruici Zauotti, proda-ja se po I gld. skatlja. Ekstrakt iz Tamarinda najboljdi in naJDio6nejsi, koliknr jih je bilo doz-diij izdolovauih v raziuh Iokamioah. Httcr priv-o-l nio^ek proti zagerljeuosti, notratjem kataru, prs-uem prelilajenji, driski, stane samo 40 soldov. Zdravitni fluid ?a kunji (Restitntiousfiuid; Ta lok ima lastuost.j da izdrinjc kotije dolgo casa pri moci. " Eua stcklenica stane f 1. 2o z nuvodom vrcd. Pagliano Sirup pravi iz Florence. Caj Willielm in Kollor xa clsfieuje krvi. Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. Najhujsa in m-projenljiva bo-leiina jenja preci'j, Ce se eao kapljo tcga leka v.ijc na bonibaz in done v vo»el zob.- ; Edma saloga vsakomstnih mimrat skih voda in sledecih posebnih lekov \ Absent Montovanov iz Bi»netok.—Prava Ma? I nezija angleika Henry-Krogljice Bkncattl in Val lot .— Zubna zmes PfetTerniauova. Popp, Siiin de Buotemart.— Arabska Kevalenta v prahu iu testa — Prah za olajsanje prebavanja dr Golis-ov.— iPastilje Vichy B.lin, George. Milo iz zelisC Bor. chard-ovc. Glicerina Hoffman.— Masai ekstraktl Licbigo? iu vsakovrstna homeopatifina zdravila. Na Travniku 2)rva lekama scm od je. Lastuik, izdavatelj in urednik: VIKTOR DOLMEN— Tiskar; Mailing v Gorici.