2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. oktobra 2014  Leto XXIV, št. 42 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 16. oktobra 2014 Porabje, 16. oktobra 2014 ZAKLJUČEK PROJEKTA VISOKODEBELNI BISERI – UPKAČ STR. 2 Porabska folklora penzionistk v Cankarjevom doumi STR. 5 Predstavitev – nej samo – küjarske knjige Za stolom s prejkmurskimi Židovi 9. oktobra se je v preddverji konferenčne dvorane Slovenskega doma čüla melodija naute, stero na Vogrskom vsikši pozna, vej so go pa med dvöma bojnama dosta-dosta spejvali. Zdaj go nam je spopejvala gospa Ilona Szomi iz Lendave, štero je na goslini sprvajala njena vnukica Lucija Šetar. Zakoj vogrska nauta na predstavitvi küjarske knjige? Kak smo kesnej zvedli, dejdek avtorja te naute (Szomorú vasárnap – Bela nedelja) Rezsőna Seresa je bijo Židov iz Murske Sobote. V knjigaj, stere so se notrapokazale, so recepti jedi, stere so küjali prekmurski Židauvge, bole povedano Židavkinje. Knjige je napiso mladi Prek-murec, dr. Bojan Zadravec, steri je doma iz Beltinec, je teolog, biolog, novinar, guči pa prevaja iz židovskoga jezika. Z njim se je pogučavo zgodovinar Feri Küzmič, steri je za knjige napiso sprem-no besedo. Kak je Bojan Zadravec pripovejdo, njega je že od inda zanimala židovska kultura, doma so meli po mamini strani menoro (židovski svejčnik na sedem rasov) pa židovske knjige. Material za te knjige je vküpbrau kakšni deset lejt, med tejm časom je dosta ojdo po svejti od Izraela do Merike pa Avstralije, dapa večkrat je gorpoisko Budimpešto tö. Vsepovsedik se je srečo s potomci (leszármazottak) tisti Židov, steri so gnauksvejta živeli po Prekmurji, največ v Murski Soboti pa Lendavi. Lani januara je biu na pokapanji 88 lejt staroga človeka, steri ma je gnauk dau knjižico z recepti svoje babe. Po njegvoj smrti je tak mislo, ka se tau ne smej zgibiti, zatok je začno pripravlati knjige z recepti židovskih jedi. Pomago si je z literaturo z Vogrskoga tö, pri prevajanji ma je na pomauč bila Ilona Szomi. Pravila (szabályok) za židovsko künjo (ka smejo gesti, ka ne smejo gesti, stere so čiste živali, stere nej) najdemo že v V. Mozešovi knjigi. En tau s toga v prekmurskoj rejči nam je prešto Feri Küzmič po prevodi evangeličanskoga župnika Jánosa Kardosa iz leta 1860. Bojan Zadravec je gorpoisko dosta židovski držin, največkrat starejše lidi, zgodilo se je tau tö, ka na smrtnoj posteli. Tej lidgé so ma nej samo o künji gučali, liki so ma zavüpali svoje živlenjske zgodbe tö. Zatok so njegve knjige - s simbolično zgodbo Vladeka Polaka na začetki, steroga so en den po njegvom šestom rojstnom dnevi odpelali v Auschwitz pa nigdar nej nazaj prišo, pa z zgodbo njegve tetice Terezije na konci knjig, stera je leta 2011 mrla v Izraeli, pa gda so go pitali, odkec je doma, je pravla ka iz Prekmurja, stero je bilau pred bojnov kak Mala Amerika, gde nigdar nej sfalilo gesti – dosti več kak knjige receptov. So knjige v spomin na vse tiste Židauve, stere so ranč pred 70. lejti odpelali v koncentracijsko taborišče pa so nigdar nej nazaj prišli. Na konci predstavitve smo leko kauštali ništerne jedi, napravlene po receptaj iz te knjig. Jedi (hamantašen, dišavna torta s pomarančnim prelivom, mlečni kolač, kapüstini reteške, krompirjeva zlivanka) je pripravila Lili Šiftar. Žau je leko tistim, steri so nej prišli na predstavitev, pa nej samo zatok, ka so nej mogli kauštati žmane jedi, liki zatok tö, ka smo eške dosta zanimivoga zvedli (ka je razlika med menoro in hanuko, zakoj majo Židauvkinje dvej künji itd.) Pa smo mogauče premagali kakšne predsodke (előítélet) tö. Marijana Sukič Foto: K. Holec Z avtorom knjige dr. Bojanom Zadravcom (na srejdi) se je na varaški predstavitvi pogučavo zgodovinar Feri Küzmič Dobrote je spekla Lili Šiftar(tretjazlejve),sterajeradadalakakšnetanače tö Gornji Senik: Festival jabolk Ljudski pevci Zveze Slovencev Gornji Senik na Kozarjevih dnevih ZAKLJUČEK PROJEKTA VISOKODEBELNI BISERI – UPKAČ V Hiši jabolk na Gornjem Seniku je bila v soboto, 4. oktobra, zaključna prireditev projekta Visokodebelni biseri - Upkač iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska 2007-2013. V projektu je sodelovalo pet partnerjev iz Narodnega parka Őrség in Krajinskega parka Goričko. Vodilna partnerica je bila Regionalna razvojna agencija Mura, s slovenske strani tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, z madžarske strani pa direktorat Narodnega parka Őrség in Razvojna agencija Slovenska krajina. Skupni proračun projekta je bil milijon in dvesto petnajst tisoč evrov, od tega je evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dober milijon evrov. Projekt so začeli uresničevati 15. oktobra 2011, zaključil pa se je s tem tednom. Razvojna agencija Slovenska krajina je v Hiši jabolk pripravila celodnevni program, in sicer so stiskali jabolčni sok, na novinarski konferenci predstavili zaključek projekta, v kulturnem programu sta plesali foklorni skupini z Gornjega Senika in Őriszentpétra, Gornjepetrovčani so prireditev popestrili s kratkim skečem, za uvod in zaključek so igrali in peli Gorički lajkoši. Iz kuhinje pa je dišalo po domačih dobrotah, še posebej po odličnem jabolčnem zavitku. Na novinarski konferenci je vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač povedala, da so vse, kar so načrtovali, tudi uresničili, sicer pa je pogovor vodil Romeo Varga v imenu vodilnega partnerja. Naštel je poudarke v projektu, in sicer skrb za obnovo visokodebelnih travniških sadovnjakov v Porabju in na Goričkem; gospodarsko plat projekta, kot sta prodaja jabolk in njihova predelava. Uroš Koštric je v imenu KP Goričko predstavil sodelovanje v projektu, od skrbi za travniške sadovnjake do vzgoje sadnih sadik, povedal je, da so imeli 15 delavnic o obrezovanju in cepljenju, kupili prevozno polnilnico soka in v gradu pri Gradu uredili sobo z razstavo o travniških sadovnjakih in njihovi oskrbi. Márta Havas iz NP Őrség je povedala, da so podoben projekt že imeli, zato so zdaj le nadaljevali z delom. Naredili so podroben popis rast-linstva, ptic in metuljev. Imajo svoj vzorčni sadovnjak, ugotovili, katere sadne vrste morajo še razvijati, v Őriszentpétru so zgradili podobno hišo sadjarstva kot na Gornjem Seniku, vsako leto izbirajo najlepši travniški sadovnjak, s projektom bodo nadaljevali, ker so se doslej pojavila vprašanja, na katera še nimajo odgovorov. V Narodnem parku so popisali 4177 dreves v 34 naseljih. Smrdokavro ali upkača (upkaša) je predstavil Primož Kmecl iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, in povedal, da ta ptica ponazarja ohranjeno kulturno krajino. Upkač v manjšem številu še živi na Goričkem in na Krasu. Člani DOPS-a so proučevali življenje upkača in velikega skovika in izvedli popis vseh ptic v KP Goričko (kar je podrobno predstavljeno v ravnokar izšli knjigi Katarine Denac in Primoža Kmecla Ptice Goričkega, o kateri več v eni prihodnjih številk). Postavili so 60 gnezdilnic, organizirali več delavnic in predavanj. Andreja Kovač je poudarila, da so v Porabju zadovoljni z rezultati projekta, ker je prispeval k izboljšanju konkurenčnosti obmejnih območij Slovenije in Madžarske, in sicer z ustvarjanjem pogojev za naravi prijazno kmetovanje. Zopet vidimo obnovljene travniške sadovnjake. Vse to pa naj bi prispevalo k ohranjanju prebivalcev v regiji, ki postaja tudi zaradi urejene krajine bolj privlačna. V Porabju imajo stroje za vzdrževanje in delo v travniških sadovnjakih, opremo za predelavo v Hiši jabolk, imajo torej prvi lastni porabski izdelek, zato napovedujejo nadaljevanje z Upkačem 2 zopet z vodilnim partnerjem, Regionalno razvojno agencijo Mura. Ernest Ružič Ob 70. obletnici duhovnije Odranci, ob 50. obletnici začetka gradnje cerkve Svete Trojice in ob 15. obletnici smrti graditelja cerkve msgr. Lojzeta Kozarja je Župnija Odranci v nedeljo, 5. oktobra, pripravila 15. Kozarjeve dneve. Spomnili smo se msgr. Lojzeta Kozarja, ki je z vso svojo ljubeznijo vodil odransko župnijo in povezoval ljudi, da so zmogli priti do cilja, do veličastne cerkve Svete Trojice. O zavetnikih svojih cerkva, o Jezusu in Mariji so prepevali pevci, ki običajno skrbijo za ljudsko petje pri bogoslužju. Srečanja se je udeležilo devet skupin. Poleg pevcev iz Kozarjeve rojstne župnije Gornji Petrovci, s Kozarjeve krstne župnije Gornji Senik in iz Kozarjeve kaplanske postaje Hrastnik še cerkveni ljudski pevci iz župnij Dokležovje, Bogojina, Črenšovci, Mala Nedelja, Odranci in Turnišče. Vsaka skupina je zapela dve pesmi, eno o zavetniku domače cerkve ali kapele in eno evharistično ali drugo mašno. V začetku srečanja so vsi zbrani zapeli himno Kozarjevih prireditev Prelepo ravno je polje, srečanje pa so sklenili s skupno pesmijo K tebi želim, moj Bog. Na Kozarjevih dnevih so že petnajstič zapeli ljudski pevci Zveze Slovencev Gornji Senik. Ob sklepu srečanja se je voditeljica skupine Vera Gašpar zahvalila za možnost sodelovanja in spomnila na msgr. Lojzeta Kozarja, ki je bil krščen v župnijski cerkvi na Gornjem Seniku in je zmeraj z ljubeznijo mislil na Slovence v Porabju. O njih je tudi pisal v svojih knjigah in črticah. Lojze Kozar Foto: Stanko Skledar Projekt Visokodebelni biseri - Upkač, so predstavili Andreja Kovač RA Slovenska krajina, Márta Havas, NP Őrség, Romeo Varga, RRA Mura; Primož Kmecl, DOPS, Stanka Dešnik, vršilka dolžnosti direktorice KP Goričko, in Uroš Koštrc, KP Goričko V kulturnem programu je nastopila tudi Folklorna skupina Zveze Slovencev z Gornjega Senika. Mladi folkloristi so zaplesali dva porabska spleta V kuhinji Hiše jabolk so pridne domačinke pekle razne dobrote, med njimi tudi jabolčne zavitke MAJHEN OLTAR Z VELIKO ZGODBO – MRZLI VRH Letos mineva sto let od začetka prve svetovne vojne. V spomin nanjo se vršijo številni dogodki in slovesnosti na mednarodni, državni in lokalni ravni, ki pod okriljem nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnice prve svetovne vojne potekajo celih pet let. Na bojiščih prve svetovne vojne je sodelovalo okoli 70 milijonov vojakov; od tega jih je okoli deset milijonov padlo. Pozicijska vojna z značilnimi spopadi na frontah je potekala na ozemljih štirinajstih držav. Borili so se in umirali na zahodni in vzhodni fronti, balkanskem bojišču in italijanski fronti. V okviru slednje je na slovenskem narodnem ozemlju od leta 1915 do 1917 potekala 90 kilometrov dolga soška fronta od Rombona do Tržaškega zaliva, ki je terjala okoli 300.000 mrtvih. Danes nas na te dogodke spominjajo številni muzeji na prostem, ki so za seboj pustili pečat iz »tistih dni«. Eden izmed teh je tudi Mrzli vrh, ki se 1359 m visoko dviga nad levim bregom Soče. V prvi svetovni vojni je predstavljal eno od ključnih točk v obrambi tolminskega mostišča. Velja namreč za najbolj krvavo boljišče v zgornjem Posočju. Na pobočjih vrhov je možno videti ostanke tako avstro-ogrske, kot italijanske prve obrambne črte. Greben Mrzlega vrha je na gosto prepreden s številnimi jarki in kavernami, ki jih med seboj povezuje urejena krožna pot. V eni izmed njih pa se skriva prelep betonski oltar, posvečen Devici Mariji, ki so ga leta 1917 postavili madžarski vojaki 3. bataljona 46. pehotnega polka. Tako imenovana Pot miru pa povezuje šest muzejev na prostem in hkrati kulturno ter naravno dediščino na zahodnem delu naše dežele. Na območju Tolmina deluje Društvo »Peski 1915-17«, ki je bilo ustanovljeno leta 1996. Člani so si ime nadeli po območju Peski v Krnskem pogorju. Namen društva je na ljubiteljski osnovi povezovati zbiralce, poznavalce in preučevalce ostalin in dogodkov iz prve svetovne vojne ter v sodelovanju s strokovnimi institucijami prispevati k ohranjanju in varovanju zapuščine iz prve svetovne vojne. Med seboj jih povezuje fotografiranje, topografija in kartiranje prizorišč iz tega neljubega časa. Člani prav tako organizirajo ekskurzije, predavanja, razstave, vodenje po prizoriščih soške fronte in seznanjajo javnost z dogodki, povezanimi s prvo svetovno vojno. Že od leta 2001 je vsako prvo soboto po Velikem šmarnu na Mrzlem vrhu spominska slovesnost z mašo za padle v prvi svetovni vojni. Na to tradicionalno spominsko slovesnost so vabljena tudi sorodna društva iz Slovenije in tujine, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z ohranjanjem dediščine soške fronte. Dogodka se redno udeležujejo madžarsko kulturno društvo Meritum Egyesület iz Szegeda, češko društvo KVH 18 IR iz mesta Hradec Králové in Društvo soška fronta iz Nove Gorice. Prizorišče dogodka, ki ga spremlja častna straža Slovenske vojske, je ploščad pred skalno kaverno pod vrhom Mrzlega vrha. To so pred več kot desetletjem po naključju odkrili člani Društva Peski. Bila je zelo poškodovana in delno zasuta. V njej je, nedaleč od vhoda, prelep oltar, posvečen Devici Mariji, ki so ga postavili madžarski vojaki, pod vodstvom svojega tedanjega po¬veljnika majorja Maximiliana Diendorferja. V to improvizirano kapelo so se zatekali v stiski, v iskanju utehe in pomiritve v molitvi. Gostiteljem je v čast, da se jim ob tej vsakoletni priložnosti pridruži tudi Péter Dombay, vnuk majorja Diendorferja, s svojim sinom in vnukom. Po končanem uradnem programu s slovesno mašo pa se lahko obiskovalci podajo tudi na voden ogled muzeja na prostem, z vodniki Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju«. Življenjska zgodba majorja Maximiljana, oz. Miksa Ágostona Diendorferja, čigar ime najdemo vklesano na omenjenem oltarju v kaverni, pa je bila hkrati tudi zelo velika življenjska preizkušnja. Rodil se je leta 1874 v Dorogu na severnem Madžarskem. Že zgodaj se je odločil za vojaški poklic. Obiskoval in končal je cesarsko-kraljevo kadetsko šolo v Budimpešti in od leta 1892 služil pri 26. pehotnem polku avstro-ogrske vojske v Esztergomu. Kmalu za tem je napredoval v poročnika, nato v nadporočnika in končno še v stotnika. Po izbruhu prve svetovne vojne so ga kot poveljnika 8. stotnije s činom višjega stotnika poslali na srbsko bojišče, kjer se je bojeval do konca avgusta 1914, nato so polk poslali na rusko fronto v Galicijo. Po vstopu Italije v vojno je bil Diendorfer konec maja 1915 premeščen na italijansko fronto, kot poveljnik II. bataljona 46. pehotnega polka, za obrambo koroškega prelaza Ploče (nem. Plöckenpass, ital. Passo Monte Croce Carnico). A madžarske enote, čeprav preizkušene v Karpatih, niso bile ne ustrezno izurjene, niti primerno opremljene za visokogorsko bojevanje. Tudi Diendorferjeva ne. Zato je bila le-ta že junija 1915 premeščena na soško fronto, na Doberdobsko planoto. Major Diendorfer je z njo branil obrambne položaje pri Martinščini (ital. San Martino del Carso). Sedež njegovega poveljstva pa je sicer bila t. i. Kraška jama preurejena v obsežno vojaško kaverno s tremi izhodi. Še danes jo imenujejo kaverna Diendorfer, žal pa je vhod vanjo zaradi podora skoraj popolnoma zasut. Na tem kraškem bojišču je bil Diendorfer neposredno udeležen v bojih od druge do sedme soške bitke. Z vojaki je delil grozote ob nenehnem topovskem obstreljevanju, trpljenje zaradi pomanjkanja hrane in predvsem vode ... Bil je dvakrat ranjen, drugič zelo hudo. A strahotno »klavnico pri Doberdobu« je preživel. Po dolgotrajnem okrevanju je bil julija leta 1917 premeščen na tolminsko mostišče. Kot poveljnik je bil dodeljen III. bataljonu 46. pehotnega polka, ki se je ves čas soške fronte bojeval na Mrzlem vrhu. Ta je bil med prvo svetovno vojno ena ključnih točk v obrambi tolminskega mostišča. Uspešno je branil Mrzli vrh, ki ga italijanski napadalci, vedno v številčni premoči in bolje opremljeni, niso mogli nikoli zavzeti. V delu velike kaverne na severovzhodnem pobočju Mrzlega vrha, v kateri je bilo urejeno prevezovališče, je dal urediti preprosto kapelo in postaviti oltar, saj je bila varno zavetje za ranjene vojake tik za prvo bojno črto. Napis na njem je v madžarskem in nemškem jeziku: »Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica svojega ljudstva!« Vanjo so se vojaki zatekali k molitvi in se udeleževali cerkvenih obredov, ki so jim vlivali upanje na skorajšnji konec trpljenja. Ob reorganizaciji avstro-ogrske vojske leta 1918 je bil III. bataljon združen z enotami 46. pehotnega polka v Italiji. Diendorfer je polk zapustil, ostal je v vzhodni Furlaniji v mestu Artegna, blizu Humina (ital. Gemona), kot poveljnik skupine za urjenje. Tukaj je dočakal razpad dvojne monarhije. Po koncu prve svetovne vojne se je Diendorfer novembra leta 1918, skupaj z vojsko vrnil na Madžarsko, kjer pa ga ni čakala nič kaj lepa prihodnost. V revolucionarnih mesecih spomladi leta 1919 je bil med glavnimi organizatorji in voditelji protirevolucije v Szegedu. Vojašnico 46. pehotnega polka na Marsovem trgu so zasedle enote madžarske rdeče armade. Temu navkljub je Diendorfer organiziral skupino svojih nekdanjih vojakov in z njo maja, leta 1919 vojašnico napadel, jo zavzel in razorožil rdečearmejce. Ustanovil je prvi polk madžarske narodne armade, pozneje pa je še vodil madžarsko obrambno zvezo (MOVE) in bil poveljnik vojašnice v Kecskemétu. Leta 1922 se je upokojil kot polkovnik. Po drugi svetovni vojni je za komunistično oblast obveljal za razrednega sovražnika. Iz Budimpešte so ga pregnali v mestece Jászapáti. Leta 1950 so ga namestili pri nekdanjem veleposestniku Adolfu Lassányiju in tukaj je tudi leta 1952 umrl, star 78 let. Vodja komunistične oblasti v Jászapátiju ga ni pustil niti dostojno pokopati. Na pogreb je smel priti le Diendorferjev sin, a groba niso smeli označiti. Diendorferjeva družina pa je bila medtem zaradi preganjanja prisiljena spremeniti priimek v Dombay. Vnuka Miklós in Péter Dombay sta si dolgo prizadevala najti neoznačeni grob svojega deda, a zaman. Tako je bil slovesni pokop opravljen šele septembra lani, ko je bilo po organiziranem iskanju vse pripravljeno za odprtje izbranega neoznačenega groba, v vojaškem delu pokopališča v Jászapátiju. Na oddelku za antropologijo na Univerzi v Szegedu (SZTE) so opravili DNK-analizo in ta je potrdila, da gre za Miksa Ágostona Diendorferja. Na madžarski dan herojev, 25. maja 2014, so Diendorferja ponovno pokopali, tokrat slovesno in dostojanstveno na pokopališču Belvárosi v Szegedu. Tam, kjer se prižigajo večne lučke in zahajajo rdeča draguljasta sonca, sedaj počiva v miru in tihoti.To si je zaslužil. Mojca Polona Vaupotič Madžarska kapelica na Mrzlem vrhu Oltar, na katerem je napis v madžarščini: Szűzanyánk, Mária, légy néped oltalma (Devica Marija, varuj svoj narod) V Puconcaj na pikniki Obletnica svetlobnoga križa OD SLOVENIJE… Drüštvo upokojencov Puconci ma nauvo predsednico, gos-po Cilko Hadler, ki je pozvala 4 člane Drüštva porabski slovenski penzionistov na njini piknik, steroga so držali 21. septembra. Naša predsednica Klara Fodor je nej mogla titi, ka je mejla druge obveznosti. Ravno tak podpredsednica Marijana Kovač. Zatok smo se zgučali, ka štirge Pišta, Kati, Vera pa Hugi mo predstavlali porabske penzioniste v Puconcaj. Hugi Meggyes se je podala, ka nas odpela v Puconce. Piknik je biu v gostilni pri Anji Kuhar. Dvorana je bila že puna, gda smo Porabci prišli. Program se je začno v dvej vöri, gda je vse nas pozdravila predsednica, stera je na kratko povedala o deli v društvi tö. Imajo dosta ostareli članov, steri več ne morejo priti na srečanja, tiste doma gorpoiščejo. Predsednica nam je obečala presenečenje (meglepetés) tö, dapa samo po obedi. Dosta nauvi obrazov smo spoznali, vej pa iz velke okaulice so prišli, k njim se držijo vasnice: Dolina, Šalamenci, Gorica, Bokrači in Markišovci. Muzikant gospaud Filo je vseskoz igro lejpe, znane melodije. Naša Kata ga je neprestano prosila, ka naj igra. On je vsakomi željo spuno. Po obedi je rejsan bilau presenečenje, nej drugo kak srečolov (tombola). V kuvertaj so bile sranjene številke, prostovoljno si leko dau pejneze, kelko si što. Dobitki so bili: tri torte pa pet kartic za kaupanje v zdravilišči v Moravski Toplicaj. Naša Kata bi najraj bila, če bi ona torto vöpotegnila. Tau se nji je nej prišikalo. Hvala Baugi, vej pa takši visek cuker ma, ka bi njej en falat torte preveč biu. Dapa torte so se razrezale pa smo vsi dobili, vej pa smo bili kak držina. Naš Pištek je pa srečo emo, on je potegno dobro kuverto, leko de se šau kaupat v Moravske Toplice. Nejsmo ma nevoščeni, vej pa zadnje čase dosta dela za Baug plati. Lepau smo se imeli, tak je čas hitro odišo. Hvala puconskomi drüštvi za pozvanje pa gostoljubnost. Vera Gašpar Svetlobni križ so v Sakalauvcaj postavili septembra 2012. Stoji na ednom brejgi nad vesnicov. Gda se na njem vužgejo električne svejče kesno večer, cejla ves vidi tisto lejpo sveklino. Najodprvim je župnik Otto oče (Varga Ottó) posvečo križ. Prevnaugo lidi je vküpprišlo. Na drugo leto (2013) je naš dühovnik Tibor Tóth pozvau sombotelskoga škofa dr. Andrása Veresa, steri je rad prišo pa je pohvalo našo malo ves, ka so tü lidgé mogli fejst vküpdržati. Najbole pa tiste tri mlade (Ester Kovač, Valika Rogan, Csaba Šerfec), steri so se za vse skrbeli. Na drugo obletnico je tö prevnaugo lidi vküp prišlo. Obadvakrat so šator postavili, tau je prevnaugo dela bilau, liki vsikši je pomago, ki etak, ki ovak. Prva dvej leta smo vsikšo nedelo, gda je tri vöra bila ali pa na večer, šli na brejg h križi molit pa spejvat lejpe svete pesmi. Letos je prišla tretja obletnica, zdaj je naš dühovnik iz Slovenije pozvau župnika, gospauda Dejana Horvata. Zdaj so šatora nej postavili, stolice so bile, gde je lüstvo leko si doli sedlo. Prišo je pevski zbor z Gorenjoga Senika pa z njimi kantor dr. Gábor Sebestyén tö. Gospaud Dejan je trno lejpo predgo emo, mi, ka slovenski znamo, smo ga vse razmeli. Proso je, naj pri vsikšoj iži lüstvo ma doma svečano vodau, pa prva kak z daumi dé stoj, naj notra segne pa križ vrže na sebe. Gda spat dé, tau naj bau slejdnjo, pa gda stane tau naj baude najprvo, te hüdi nejma moči nad tisto düšo. Dapa kak so župnik Dejan pravli, mladina se tau vösmeje. Gda večer pride, se v postelo vdarijo pa ne mislijo na tau, če njim gospodni Baug dopisti zranek doživeti. Tau je tak istina, nigdar ne znamo, gda nam vöra pride. Stari mora mrejti, mladi pa leko mrjé, ne zna, ka drügi den prinese. Gospaud Dejan so ešče tau tö predgali, ka vsikši človek ma svoj križ pa ga mora nositi, dokeč živé. Te križ, ka je na človeka zračunani, ne more premenjavati pa z nikim nej meniti, mora ga nositi kakoli je žmeten do konca živlenja. E. Sukič Bratuškova odstopila od kandidature Slovenska kandidatka za komisarko Alenko Bratušek, ki jo je večina v odborih za energijo in okolje v Evropskem parlamentu ocenila kot neprimerno za vodenje novega resorja za energetsko unijo, je prihodnjega predsednika Evropske komisije (EK) Jeana-Claudea Junckerja obvestila, da odstopa od kandidature za komisarko in podpredsednico Evropske komisije. Alenka Bratušek v Evropskem parlamentu edina izmed predlaganih kandidatov nove komisarske ekipe ni dobila potrditve. »Zahvaljujem se mu za vso podporo, vendar ne želim oteževati postopkov imenovanja komisije. Sprejemam svojo odgovornost za nastali položaj, a se hkrati tudi zavedam celotne konstelacije okoli mojega imenovanja. Upala sem, da bo Slovenija dobila močan položaj znotraj komisije in da bo domača politika stopila skupaj pri tako pomembni kandidaturi. Žal je bila moja ocena napačna. Odstopam danes, saj želim, da nova slovenska vlada čim prej izbere novo kandidatko in predlog pošlje v Bruselj,” je zapisala Bratuškova. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je že takoj po glasovanju v EP-ju napovedal, da bo vlada poiskala novega komisarskega kandidata. Slaba volilna udeležba na lokalnih volitvah Na več kot 3.300 voliščih so že šestič po osamosvojitvi potekale lokalne volitve, na katerih so volivci odločali o novih občinskih vodstvih za prihodnja štiri leta. Od dobrih 1,7 milijona volilnih upravičencev jih je na volišča odšlo manj kot polovica oz. 44 odstotkov. To je sicer najnižja volilna udeležba na lokalnih volitvah do zdaj - pred štirimi leti je bila 51-odstotna. Najvišja je bila v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, in sicer 86,23-odstotna, najnižja pa v Celju, in sicer slabih 28 odstotkov. V 212 slovenskih občinah so se za župana potegovali 703 kandidati, za okoli 3.400 sedežev v občinskih in mestnih svetih pa dobrih 23.000 kandidatov. Župane so dobili v 159 občinah, v preostalih pa bo 19. oktobra potekal drugi krog, v katerem se bosta še enkrat pomerila najbolje uvrščena kandidata. Berilo je što Kristof Časar Mešo je darüvao markovski župnik Dejan Horvat … DO MADŽARSKE Priznanje za Hišo rokodelstva v Andovcih Porabska folklora penzionistk v Cankarjevom doumi 28. septembra 2014 so bila v okviru čezmejne predstavitve Slovenija brez meja na sejmu Bonaca v Portorožu podeljena priznanja NAŠA SLOVENIJA 2014. S priznanji je gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine KULTURA - NATURA SLOVENIJA že petič zapored nagradilo prizadevanja posameznikov, društev in neformalnih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine, temeljev slovenske prepoznavnosti. Častni pokrovitelj letošnje podelitve je bil gospod Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS, gostitelj pa dr. Peter Bossman, župan Občine Piran. Priznanja je podelil gospod Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-natura Slovenija. Prejemniki priznanj Naša Slovenija 2014 so v znak trajne pozornosti prejeli grafike, ki jih je ustvaril in prispeval akademski slikar Franko Vecchiet iz Trsta (ciklus Sredozemlje). Na letošnji razpis je prispelo 24 utemeljenih predlogov iz Slovenije in zamejstva V kategoriji OHRANJANJE DEDIŠČINE je priznanje prejela tudi HIŠA ROKODELSTVA, ANDOVCI (predlagatelja: RA Slovenska krajina, Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter). V več kot 560 krajih ni bilo manjšinskih volitev Prvotno je Nacionalna volilna pisarna razpisala manjšinske volitve v 2715 krajih, toda v 566 krajih jih niso izvedli, ker za to ni bilo potrebnih pogojev. Do preklica manjšinskih volitev je prišlo tam, kjer ali ni bilo vsaj toliko kandidatov, kot kolikor članov šteje manjšinska samouprava ali se nobeden ni registriral v manjšinskem volilnem registru. V razmislek je, da pred 4. leti na manjšinskih volitvah samo v 21 primerih ni bilo dovolj kandidatov, na letošnjih lokalnih in manjšinskih volitvah je to število naraslo na 566, kar kaže na to, da v določenih krajih, kjer so do zdaj imeli manjšinsko samoupravo, ni resnične manjšinske skupnosti oz. da se manjšinsko prebivalstvo vse bolj stara. Navracsics primeren za komisarja, toda ne za njemu namenjen resor Po večurnem zaslišanju in dodatnih vprašanjih pred pristojno komisijo Evropskega parlamenta se je le-ta odločila, da je Tibor Navracsics sicer primeren za komisarja, hkrati pa ni podprla, da bi dobil resor za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo, ki mu ga je namenil Jean-Claude Juncker. Kot je poudaril Navracsics, nekateri ta resor ocenjujejo kot manj pomemben, on sam pa meni prav nasprotno. Navracsics je na zaslišanju v uvodnem nagovoru priznal, da so bili odnosi med EU in Madžarsko v minulih letih težki in polni prepirov, a kot je dodal, je ena glavnih vrednosti EU ravno v tem, da omogoča odprto in demokratično izmenjavo mnenj. Kot je izpostavil, je biti evropski komisar največja čast, saj to pomeni, da si zavezan Evropejec in da služiš evropskim državljanom. Odločitev komisije je madžarska vlada sprejela kot zmago, opozicijske stranke – predvsem stranka LMP – pa v tem vidijo opozorilo, ki ni namenjeno toliko samemu kandidatu, temveč posredno madžarski vladi in njenemu predsedniku Viktorju Orbánu. Folklorno skupino penzionistk pri Slovenskoj zvezi je trno lejpo presenečenje (meglepetés) doseglo, gda je dobila pozvanja od Zveze društev upokojencev Slovenije v Ljubljani (ZDUS-Szlovéniai Nyugdíjas Egyesületek Szövetsége) na Festival za tretje življensko obdobje. Za tau pozvanje se posaba moramo zahvaliti gospaudi Antoni Kotarji, predsedniki komisije za kulturo pri ZDUS-i. Gospaud Anton se je, hvala Baugi, želo srečati z nami, pedstavniki Drüštva porabski slovenski penzionistov na Srečanji prekmurski penzionistov v Moravski Toplicaj, gde nam je ponüdo tau priliko za nastop pa obečo, če de mogauče, nas pozovejo na te velki svetek. Vüjpanje smo meli, pa nej zaman, ka je v kratkom časi prišlo pozvanje za naše folkloristke. Pozvanje v Cankarjev daum v Ljubljani, tau je fejs velko pa lejpo poštenje, čast za tiste, steri tam leko gora staupijo. V 1980-i lejtaj je v Cankarjevom daumi več porabski kulturni skupin - med njimi gorejnjesenička mlašeča lutkovna skupina tü -, leko gora staupilo na cejlovečerni porabski programaj. Naša folklora je par lejt nazaj že gnauk tü mejla srečo spoznati tau dobro čütenje. Ranč zatok, ka smo zdaj že vedle, ka znamanüje v s publikov nabitom Cankarjevom daumi nota pokazati svoje znanje v plesanji, smo se s pomočtjauv mentorice Dragice Kolarič za resnico redno začnile pripravlati. Mentorica Dragica nam je plese porabskoga spleta obnauvila z nauvimi ali obnauvlenimi porabskimi plesi tak, aj program ne bau več kak 8 minutov. 29. septembra na 6. Večeri pesmi in plesa smo se nota pokazale s porabskimi plesi z naslovom Gde so naši moški? Tau je spoštovana publika leko zvejdla na začetki spleta iz dvogovora v domanjoj porabskoj rejči, steroga je napisala za Duo Fodor Danica Kardoš iz Pečarovec. Muzikant Boris Velner je na tau priliko tü obnauvo muziko tak, ka je vcuj spravo svoje kolege, profesionalne muzikante od Gorički klantošov. Za porabsko značilnost smo pa vöpostavili porabski vrtenek, steroga nam je spekla flajsna gorejnjesenička vertinja Agi Hanžek v peči Hiše jabolk. Z rajim, v štiri kitaj spletenim pa lepau na rdečo vöspečenim perecom smo z veseldjom podarili gospau predsednico ZDUS Matejo Kožuh Novak. V programi desetij skupin smo leko uživali v lejpom ljudskom, vokalnom pa zborovskom petji. Čüli smo izredno lejpe domanje pesmi od Gorički klantošov pa vidli plese folklorne skupine »Bezovica« iz Rovačkoga, stera je že v Varaši tü plesala na pozvanje Slovenske zveze. Tak brodim, ka smo porabsko kulturo pa folklorno tradicijo pošteno nota pokazali, tau nam je svedočila publika s svojim velkim aplauzom, dapa odmevi (visszhang) pri ZDUS-i pa v slovenskij medijaj ranč tak. Na paut nas je sprvodo gospaud Ferenc Sütő, tajnik gospe Erike Köleš Kiss, zagovornice Slovencov v Parlamenti na Vogrskom, steri je že v Ljubljani ponosno dau naš nastop na facebooka. Za tau lejpo darilo, ka smo leko preživeli v Cankarjevom daumi, se v imeni naše skupine najprvim pa najbole lepau zavalimo Slovenskoj zvezi za finančno pomauč, Gyöngyi Bajzek za organizacijsko delo. Zavalimo se ZDUS-i, posaba gospaudi Antoni Kotarji pa mladoj, fejs prijaznoj strokovnoj sodelavki Dijani Lukič, stera nam je skaus na rokau šla, vse informacije do nas prinesla, posebno Festivali za tretje življensko obdobje za sofinanciranje poti, na konci pa našoj mentorici Dragici Kolarič, ka nas je s takšno velko brigov pripravlala, no pa Borisi Velneri, priznanomi harmonikari z Goričkimi klantoši vred. Klara Fodor kejp: F. Sütő Priznanje je od Slavka Mežka prevzel predsednik Kulturnega in turističnega Društva Andovci, Karči Holec Ge vsakšoga poštüjem Na Dolejnjom Seniki v ednom malom rami živejo tetica Hilda Bajzek, po možej Horvat. Leko je mrzlo ali vrauče, oni so vsigdar vanej na dvauri, kak pravijo, njim je tam baukše, kak če bi cejli den samo v rami sejdli. Tašoga reda, gda so vanej, se malo pogučavajo z lidami, steri gora pa dola dejo po poštiji, ovak so tak cejli den sami. Dapa zato nej cejlak, majo kokauši, mačka, zavce pa enga psa. Živali fejst na skrbi majo, kak pravijo, če človek kakšno živau k rami prinese, te se mora brigati za njau. - Hilda néni, če se po dek-liško Bajzek zovete, te ste vi gvüšno z Gorejnjoga Senika, nej? »Ge sem z Gorejnjoga Senika od Balaškini, sé sem prišla k možej, gda sem se oženila, dapa on zdaj že trinajset lejt, ka je mrau.« - Tau steroga leta bilau, gda ste vi sé na Dolejnji Senik prišli? »Jaj, če bi ge tau znala povedati, tau je že tak davnik bilau, ka se ne spominjam, tau že Baug oča ne vej. Gda sva se oženila, potistim včasin sva sé doj prišla, pa vidiš, eške zdaj sem tü, samo tau, ka stara sem gratala.« - Kak tau, ka vi ste se na Dolenji Senik oženili, vej pa tistoga reda je nej bila šega vö iz vesi titi? »Ne vejm, nikak sva se spoz-nala pa te tak sem es doj prišla.« - Mlajše mate? »Mam pojba, ka je policaj biu, on na Rátoti žive, pa edno hči v Kermedini. Ovak sem tri mlajše mejla, samo srejdnji pojep je tavö odišo tak ilegalno, pa vanej je mladi mrau.« - Te ram ste küpli ali je od moža starišov biu? »Tast pa tašča sta zidala te ram, dapa gda smo mi sé dojprišli, te je že samo tašča živela. Gnauk svejta je tü nej tak bilau kak zdaj, ka samo ta mala kuča stoji. Kak ogračenek mam, dejte moje, tam so štale stale, štiri krave smo meli v njej, zvün tauga eške svinje pa kokauši. Grünta je tö nej malo bilau, velke njive pa travnike smo meli, tau je zdaj že vse nutzaraslo. Zdaj že samo kokauši, mačke, psa pa zavce mam.« - Ka delate z zavci? »Nemam dosta, gnauk ednoma dam, gnauk drugoma, ka si ga dolabuje, pa včasin ge sebi tö njam za mesau, pa te tak pomalek sfalijo.« - Krave ste gda odali? »Te smo krave odali, gda je moj mauš mrau, ka bi ge delala z marov, da kositi pa senau trbej nutspravlati, tau bi ge sama nej ladala.« - Vas je kelko bilau doma na Gorejnjom Seniki? »Ge sem doma samo edno sestro mejla, ona je od mene dosta mlajša bila, dapa ona je rano mrla, tak ka zdaj sem že samo sama.« - Nej je vam na pamet prišlo, gda ste se oženili, ka bi nazaj na Gorejnji Senik odišli? »Nej, vejn zato, ka sestra gda se je oženila, je doma ostala. Doma smo mi eden mali stari ram meli pa tam bi vsi mesta tö nej meli, zato sem pa na tejm ranč nej zmišlavala. V taum rami je eške dimnatna künja bila, više dvera je bila iz lesa napravlana taša raur, pa tam je dim tavö üšo.« - Nej vam je vonjo gvant od dima? »Vejš, ka je zato bilau tašo, v dimnatni künji sir dje saga, dapa človek je gvant tak sir prau.« - Topla je bila ta dimnatna künja? »Mi smo vsigdar toplo künjo meli, najbola je pa iža topla bila. Tam smo meli edno tašo lončeno peč, stero smo iz künje kürili. Sausedge so vsi k nam odli se segrejvat, kauli kale so stali kak ftiči, gda na žnjauri sedijo.« - Kelko iž ste meli v rami? »Dvej iže smo meli, zadnja iža je mala bila, prejdnja je pa velka bila, dapa tam je niške nej spau. Tam so samo te spali, če je stoj prišo k nam, ovak nej.« - Nej je bilau vam špajsno, gda ste se oženili pa ste kraj od daumi odišli? »Nej je bilau špajsno, mena se je tü fejst vidlo, dapa te sem eške sprvoga nej znala, ka mo mogla tü trpeti. Tašo taščo (anyós) sem mejla kak edna vipera, ka koli sem leko naredla, ge sem dobra nikdar nej bila.« - Kak ste te leko vözdržali? »Nej je leko bilau, gda je betežna gratala, nikoga ji je nej trbelo, eške mojga moža, ka je sin biu, tö nej, sir je samo meni kazala, aj k njej dem. Te je vejn priznala, ka je z menov delala, dapa te je že kesnau bilau, ge sem telko trpela kak Kristuš na križi.« - Zaka ste se nej na paté postavili, pa bi povedali, ka z menov nete špilali? »Ah, dejte moje, ge sem nej taša, ka bi se ge s kim njefkala, bola sem trpela.« - Mauž so zaka nej pomagali vam, ali bi povedali materi, aj tau ne delajo z vami? »On je tö ranč taši biu kak mati, pa te je eške piu tö.« - Te ste vi tak bili pri taum rami kak eden hlapec. »Vejš ka, eške üše mi je šlau, dejte moje. Ge sem pravla tašči, aj küjejo, dapa oni so nej steli, pravli so, aj ge küjem. Dapa ka sem ge sküjala, tau je nikanej dobro bilau. Vejš ka so delali, gda sem pörkölt sküjala, gda sem vö na dveri staupila, s petimi prsti so v piskri bili pa so tak delali, kak če bi testau mejsili. Ka misliš, sto je mogo potistim že s tis-toga djesti, gde je ona svoje grblave pracline mejla.« - Pri deli so zato kaj vam pomagali? »Nika nej, eške mauž trno nej, zato ka je tak vsigdar pijan biu. Vse, ka je dela bilau, je namana bilau, gda sem domau s slüžbe prišla, gvant sem dola s sebe ličila pa sem že letejla. Telko sem trpela, ka tau nikoma ne želejm. Kumik sem vö iz šaule stanila, sem že v Avstrijo üšla delat, na njive, potistim pa doma na Vogrskom, leko povejm, ka skur v cejlom življenji sem na njivaj delala. Samo zadnji petnajset lejt nej, ka sem te v Socialnom daumi bila zaposlena, potistim sem pa te tak v penzijo odišla.« - Cejli den ste sami doma? »Že več lejt, od tistoga mau, ka mi je mauž mrau, sama živem. Eške tau sreča, ka fejst dobre mlajše mam, kak sin tak hči, vsakši keden me pogledneta, pa vsigdar mi nika prineseta. Vejš ka, dejte moje, ge sir mam nišo delo, tašo pri meni nega, ka bi nej mejla delo, ranč bi nej mogla tak vözdržati, ka bi samo vö na okno gledala. Ge sem dosta raj venej kak znaut-ra, če koga vidim, ka po pauti dé, te malo pripovejdava, pa etak te čas tö bola odide.« - Vi ste rejsan dosta delali v cejlom svojom življenji, dapa itak je vejn najbola lagvo tau bilau, ka so vas tašča telko mantrali, kak ste tau vözdržali? »Tak, ka sem fejst mirna bila, ge se nikdar z nitjim ne svajüjem, ge vsakšoga poštüjem, dja rada mam lüstvo. Pa itak sem dosta mogla trpeti, dapa tü sem eše gé, ka mi eške Gospodni Baug da, tau ne vejm, zato ka sem že več kak osemdeset lejt stara.« Karči Holec Hilda néni (Horváth Józsefné) si vsigdar najdejo delo Velki bau-bau Oskar Porabje na platnih Dolenjcev Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži, depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka. Od 3. oktobra krasijo stene razstavnega prostora Slovenskega doma v Monoštru slike članov Likovno kulturnega društva Mavrica iz Novega mesta. LKD Mavrica je eno od najbolj prepoznavnih novomeških društev, ki deluje predvsem na polju ljubiteljskega slikarstva in fotografije. Najprej je delovalo kot likovna sekcija pri Društvu interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto, 20. oktobra 2003 pa so likovni zanesenjaki, ki so si želeli hitrejšega društvenega napredka, ustanovili svoje društvo z imenom Likovno kulturno društvo Mavrica. Danes ima okoli 25 rednih članov, čvrsto jedro tvorijo mladi upokojenci, najmlajša članica je stara 25 let. Osnovni program dela društva zajema predvsem slikanje, grafiko, fotografsko in literarno dejavnost. Članice in člani društva so predvsem ponosni na čezmejno sodelovanje (Madžarska, Italija, Nemčija, Hrvaška), zlasti pa na sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Člani in članice se redno udeležujejo najbolj pomembnega projekta Zveze likovnih društev Slovenije ZLATE PALETE. Ker gre za ustvarjalce v zrelih letih – nekaj je tudi mladih – si radi vzamejo čas za obiske v tujini, novo vodstvo pa želi stkati še pristnejše stike s Porabskimi Slovenci, kot tudi s Slovenci v Reziji. Za tokratno razstavo in obisk Porabja si je veliko prizadeval predsednik društva mag. Janez Pezelj, ki je člane društva zaprosil, naj ustvarijo sliko na temo Porabja. Kot je sam povedal na otvoritvi, je njegova prošnja na začetku skoraj povzročila paniko med člani, kajti večina jih še ni bila v Porabju. Toda pomagale so jim fotografije našega kolega Karčija Holeca z značilnimi porabskimi motivi, člani pa so pobrskali tudi po sletu in si ogledali, če so kaj našli o Porabju. Tako je nastala prav zanimiva in tudi kvalitetna razstava, ki jo je odprl generalni konzul Dušan Snoj in je opozoril na harmonijo glasov in barv, kajti otvoritev so popestrile števanovske ljudske pevke pod vodstvom Marije Rituper. Za predstavitev Dolenjske in njenih značilnosti je poskrbel član društva gospod Maks Starc, ki je predstavitev požlahtil z lastnima pesmima o znani dolenjski kapljici, cvičku, in sami pokrajini. Novomeščani so se tretjič predstavili v Monoštru, tokrat z razstavo z naslovom Porabje na platnih Dolenjcev. Za zahvalo so Zvezi Slovencev na Madžarskem podarili sliko, ki jo je ustvaril član društva Zdravko Červ, prevzel jo je predsednik ZS Jože Hirnök. Otvoritve se je udeležila tudi večina članov Likovno kulturnega društva Mavrica, ki se je naslednji dan spoznavala z Monoštrom in nekaterimi porabskimi kraji. Marijana Sukič Nekšen drugi bau-bau Mali bau-bau Oskar je eške nikšnoga drugoga nej najšo, kak je un gé. Se pravi, nienoga drugoga bau-baua je eške nej srečo. Pa bi ga tak rad. »Kelko lidi geste na taum svejti? Dosta, trno dosta ji klači tou zemlou. Uni med seuv vsefele leko delajo. Meni je najlepše, gda se med seuv pošteno postrašüvajo. Lidgé majo eden drugoga, ge pa nikoga nemam. Na, nikšnoga takšnoga nega, kak sam ge. Tou je nej lepou. Nej, sploj je nej lepou. Zdaj eden čas več nikoga nemo postrašüvo. Nemo postrašüvo, kakšnoga takšnoga mo zisko, kak sam ge.« Kak povejdano, tak napravleno. Depa, ležej je kaj prajti, kak pa naprajti. Na tou je mali bau-bau Oskar brž gor prišo. Sedem ramov, sedem črni lükenj je gor obrno, nin je enoga od njegve žlate nej bilou. Od prve do sedme stare gümle ranč tak nej düja pa nej slüja od nikšnoga takšoga. Zdaj si je znouva leko brodo od sebe pa od toga sveta. »Ja, ja, ge sen velki srmaček! Nin nikoga nemam. Vsikši nekakoga ma na toum svejti, samo ge nej,« bi mali bau-bau Oskar djouko, če bi oči emo, stere bi skuze točile. »Ne vejm, aj iškem tadale ali pa nej?« Eden čas je nej isko. Eden čas nej, po tejm pa se je naganjo es pa ta, samo aj steroga svojoga ziške. Sto bi vedo, kak dugo je vsevküper tau trpelo. Rejsan, sto bi vedo. Depa, gnouk do enoga velkoga rama pride. Takšne velke rame samo v varašaj majo. V njem trno dosta lidi živé. Pa v takši najbole velki ramaj so mlajši ranč tak. »Morajo biti! Mujs morajo biti! Vej pa v takšnom velkom rami trno dosta držin živé. Tam, gde so držine, tam so mlajši!« Tak si je sam v sebi brodo pa že isko. Že je isko, ka koga svojga gor najde. Pa pravijo, steri iške, tisti dun najde. »Tou nikak ne more istina biti! Tou je nej istina gé! Vej sam pa že skur cejli té velki ram gor vdaro, pa sam eške nej najšo tisto, ka iškem. Tou norijo so si lidgé vözbrodili,« se mali bau-bau Oskar ne enja čemeriti. Čemejri so ga že skur pogeli. Že bi skur več nej biu, gda se nin od najviše čüje nikšna nebesko lejpa nouta. Za njega nebesko lejpa nouta. »Bau-bau te že gleda! Že te za nogou drži! Ja, ja, bau-bau te več ne pisti,« se čüje nekšno žensko. Mali bau-bau Oskar je gvüšen v tejm, kak zdaj nikšnoga od svoji najde. Kak najbole brž je že gé v tisti sobi, iz stere se je tou vse čülo. Pa ka tam vidi? Vidi ednoga vcejlak postrašenoga pojbiča pa trno čemerno mamo. Od kakšnoga bau-baua pa je nika več nej čüti pa nika za videti. »Na, si vido? Kak je bau-bau biu skrak tebe, si tak včasin mer dau. Pa je tou trbelo,« se eške itak kori od pojbiča mama. Zdaj ma mali bau-bau Oskar nouvo nevolo. Zvej, ka je prekesen biu. Tisti bau-bau je že odišo. Najraj bi ga iskat šou, depa, sto vej, kama je odišo. »Depa, un leko nazaj pride. Ja, gvüšno nazaj pride pa po tistom se srečava. Tak bou! Ge eti spod tej mlašeče postele ostanem pa mo ga čako. Mo čako, gda pride. Leko že tou nouč ali pa drugo. Tou niške ne vej, depa, ge mo ga čako. Po tejm va leko vküper postrašüvala.« Tak si je brodo mali bau-bau Oskar. Si je tak brodo, više njega si je mali pojbiček brodo od bau-baua pa nej vüpo oči zaprejti. Miki Roš Na otvoritvi razstave so Novomeščani podarili sliko Zvezi Slovencev na Madžarskem Porabje je obiskala tudi večina avtorjev, ki so svoje slike razstavili v Slovenskem domu Otvoritev so popestrile Ljudske pevke ZSM iz Števanovec POHOD NA TROMEJO PETEK, 17.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.00 PRAVA IDEJA! 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SARDINIJA, OTOK SIRA IN ŽAFRANA, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.50 EKO UTRINKI: LOČEVANJE ODPADKOV, 18.00 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: KROKODILJI PRIVID, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 MILI IN MOLI: BINKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: VODA, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 17.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.35 DOBRO JUTRO, 13.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 OSMI DAN, 15.30 ŽOGARIJA, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 PRIČEVALCI: ALOJZ HRIBŠEK, 18.10 HITLERJEV NAPAD NA AMERIKO, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 MEHANIZEM Z ANTIKITERE – PRVI RAČUNALNIK NA SVETU, GRŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 BOKS, PRENOS IZ MARIBORA, 23.00 ZANJO VSE, FRANCOSKO ŠPANSKI FILM, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 18.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: KROKODILJI PRIVID, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 10.50 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: POTOP V ANTIKO – POTOPLJENE LADJE V EGEJSKEM MORJU, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.30 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.20 AVTOMOBILNOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 NA POTI: NA KRIŠKO GORO, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 ZGODOVINA SVETA: BOJ ZA OBSTANEK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: SLON V SOBI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 BOJEVNIK, AMERIŠKI FILM, 23.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.25 URA (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.25 OZARE, 1.30 DNEVNIK, 1.55 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFO-KANAL SOBOTA, 18.10.2014, II. SPORED TVS 8.30 TARČA, 10.10 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 10.35 OSMI DAN, 11.05 UMETNOST IGRE, 11.40 POLNOČNI KLUB: VODA, 13.25 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: LITVA : SLOVENIJA, POSNETEK IZ VILNE, 15.15 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: VRHUNCI, 16.10 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: BOSNA IN HERCEGOVINA : BELGIJA, 18.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: MARIBOR : CELJE, 22.00 ARITMIJA, 22.30 ARITMIČNI KONCERT – DUBZILLA, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.00 NA LEPŠE, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 19.10.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 DANOV DINOSVET, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.40 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.05 OZARE, 11.10 OBZORJA DUH, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.45 RAZVEDRILNA ODDAJ, 15.10 LASSIE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 MUCIKA: ZVEZDNI UTRINEK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAŠ VSAKDANJI KRUHEK: ČIK, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.30 DOKTOR MARTIN (VI.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.20 INTERVJU, 22.15 DRUGO ŽIVLJENJE MACESNA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 ZAKAJ REVŠČINA: DOBRODOŠLI NA SVETU, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.35 DNEVNIK, 1.00 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL NEDELJA, 19.10.2014, II. SPORED TVS 7.45 GLOBUS, 8.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.25 ŽOGARIJA, 10.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.05 GLASBENA MATINEJA: 29. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI: MEŠANI PEVSKI ZBOR KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA, DIRIGENT AMBROŽ ČOPI, 12.10 KONCERT OB 60-LETNICI KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA (SIMFONIČNI IN PIHALNI ORKESTER KGBL S SOLISTI), 13.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: DANSKA : PORTUGALSKA, 15.25 NOGOMET - PRVA LIGA: MARIBOR : CELJE, 17.15 AVTOMOBILNOST, 17.45 JUNAKI AMERIŠKIH TV-SERIJ: NEPRILAGOJENEC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.40 ARITMIČNI KONCERT - SAME BABE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 OB 300 LETNICI ROJSTVS CH. W. GLUCKA GLUCK – REFORMATOR, 21.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: SARAJEVO, 21.25 VALENTINOV DUH - POLITIKA ZA PODOBAMI, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.05 KO NAJU VEČ NE BO, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.20 VETER V MENI, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.35 ARITMIJA, 0.05 ARITMIČNI KONCERT - DUBZILLA, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 20.10.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: PAVEL VI., 11.10 POGLED NA ... OPATIJSKO CERKEV V CELJU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: VODA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ŠINJORINA SMOKVICA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 ODPRTA KNJIGA: CLAIRE BISHOP: UMETNI PEKLI. PARTICIPATORNA UMETNOST IN POLITIKA GLEDALSTVA, 18.00 PODOBA PODOBE, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: V PASTI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BOJAN GORIŠEK IGRA PHILIPA GLASSA, 0.00 DUHOVNI UTRIP, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 20.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 ZABAVNI KANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 NA LEPŠE, 16.10 INTERVJU, 17.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.45 PRAVA IDEJA! 18.10 MEHANIZEM Z ANTIKITERE – PRVI RAČUNALNIK NA SVETU, GRŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: RENOIR, FRANCOSKI FILM, 21.50 GEORGE GENTLY (VI.): MODRA ZA PLAVČKA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.20 ODPRTA KNJIGA: CLAIRE BISHOP: UMETNI PEKLI, PARTICIPATORNA UMETNOST IN POLITIKA GLEDALSTVA, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 21.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 DUHOVNI UTRIP, 10.50 SLEDI: FOLKLORNI PLESI IN OBREDJA - MED POHORJEM IN HALOZAMI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.55 CITY FOLK - OBRAZI MEST: SARAJEVO, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: PAVEL VI., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ČRNI RIŽ, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 TRALA TRALI: ČAROBNI VRTILJAK, RISANKA, 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: POŠILJKE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): HIŠA DUHOV, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 20.55 V DEŽELI HEROJEV ALI KAM SO ŠLI VSI NARODNI HEROJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: DR. VINKO LIPOVEC, 1.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 2.10 DNEVNIK, 2.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFO-KANAL TOREK, 21.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.15 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.40 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 17.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 ZAVRŽEN, SRBSKI FILM, 23.05 GLASBENI VEČER - 50 LET CARMINE SLOVENICA: SCIVIAS, CARMINA SLOVENICA IN KARMINA ŠILEC, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 22.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.00 OSMI DAN, 11.50 V DEŽELI HEROJEV ALI KAM SO ŠLI VSI NARODNI HEROJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PUJSI NA INTERNETU, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 OBLAKOV KRUHEK: MAMINA ŠMINKA, RISANKA, 18.45 MINUTA V MUZEJU: GÉRICAULT: SPLAV MEDUZE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: V IMENU LJUBEZNI, FINSKI FILM, 21.40 IŽANSKA PRAVDA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 22.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJ, 14.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 14.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 15.15 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.00 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: DOMŽALE : OLIMPIJA, ČETRTFINALE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 ROJEN V RIGI: FESTIVALSKI ORKESTER IZ RIGE, ANDRIS POGA IN SOLISTI, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 IMAGINARIJ DOKTORJA PARNASA, FRANCOSKO-KANADSKO-ANGLEŠKI-FILM, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 23.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.05 ODPRTA KNJIGA: CLAIRE BISHOP: UMETNI PEKLI. PARTICIPATORNA UMETNOST IN POLITIKA GLEDALSTVA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: LOKALNI PRIDELKI IZ SARDINIJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: KO TE BOLHA UGRIZNE…, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, 22.50 ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: PESEM ZVONOV, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, ČETRTEK, 23.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.15 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.40 TOČKA PRELOMA, 16.15 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 16.50 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 17.50 ZGODOVINA SVETA: BOJ ZA OBSTANEK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.40 ŽREBANJE DETELJICE, 18.55 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: PAOK : FIORENTINA, 20.55 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 21.20 VERA (II.): DOBRODELNIK, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.40 ZABAVNI KANAL Šolska komisija Državne slovenske samouprave je 3. oktobra organizirala jesenski pohod na Tromejnik. Na pohod smo šli učenci in učitelji gornjeseniške in števanovske šole in učenci iz Monoštra. Odhod je bil ob pol desetih. Na Gornjem Seniku v šoli smo se srečali z učenci iz Monoštra in iz Števanovec, tako nas je bilo okrog 140, ki smo se napotili skupaj. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Šli smo skozi gozd, hodili smo več kot eno uro. Pot je bila dolga in naporna. Okoli enajste ure smo prispeli do cilja, do najzahodnejše točke Madžarske, na tromejo. Tam so nas že čakali. Pozdravila sta nas predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in višja svetovalka za porabsko šolstvo gospa Valerija Perger. Sledil je kratek kulturni program. Učenci drugega razreda so recitirali, pevski zbor pa je pel slovenske ljudske pesmi. Potem pa smo dobili kosilo. Po kosilu smo malo počivali in smo se pogovarjali z učenci iz drugih šol. Počutili smo se zelo dobro, toda čas je hitro minil in smo se odpravili nazaj. Upamo, da bomo v tem šolskem letu še imeli takšen izlet. Natalia Bajzek, Žofia Bunderla DOŠ Gornji Senik Kulturni program gornjeseniških učencev Po dolgi hoji nam je teknilo toplo kosilo