Glas KRANJ, 7. MAJA 1956 LETO IX. — ŠT. 36 DIN 10 — Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniška odbor / Odgovorni u r e d n i k : Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna 1 60Q, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Gireiiskt Dobre in slabe strani gospodarjenja V železarni Jesenice sta novo izvoljeni delavski svet in upravni odbor podietia prevzela posle 27. aprila - Novi predsednik DS ie Janko Verdnik, predsednik UO pa Jože Ulčar Jesenice, 6. maja. Osrednji delavski svet Železarne Jesenice je 27. aprila pre-Sledal poslovanje podjetja na Podlagi predloženega zaključnega računa za leto 1955. Pri tem je kritično ocenil dobre in slabe strani gospodarjenja v letu 1955. Ugotovil je sicer u- ranju prodajnih cen končnih izdelkov podjetja, katerih proizvodni stroški so vsled podražitve surovin izredno narasli. Prav tako je delavski svet u-gotovil, da je bil v letu 1955 davek na poslovni promet nesorazmerno povišan, zaradi česar je bil planirani dobiček ganje, četudi je logično, da spadajo ti stroški pod nepredvidene izdatke podjetja, saj nastanejo le zaradi neenakomernega dovoza koksa in rude, ki jih v predpisanem roku z obstoječimi napravami ni mogoče razložiti. Podjetje mora plačevati tudi zamudne obresti v breme sklada za prosto razpolaganje, medtem ko se morajo obresti, ki jih podjetje sprejema od svojih zamudnih kupcev, odvajati v splošni sklad nepredvidenih dohodkov, od katerih prejema podjetje le majhen del. Z uvedbo predpisane dinarsko vrednosti normiranih zalog surovin se spričo dviganja cen surovin avtomatično znižuje že itak prenizko normirana tonaža teh surovin. Iz istega razloga se s sprejemanjem nerednih dobav surovin preko normativa predčasno izčrpava obratni kredit, ki ga prejema podjetje z nizko obrestno mero, zato je podjetje prisiljeno najemati za kritje ostalih zalog surovin dopolnilni kredit z visoko obrestno mero. Delavski svet je tudi mnenja, da je treba stroške za neuspešna geološka raziskovanja knjižiti na materialne stroške, ne pa na sklad za prosto razpolaganje, ker so bila ta raziskovanja izvršena v splošnem interesu. Povsem logično je, da mora nositi tudi riziko teh del skupnost, sicer je Izključeno, da bi še katerokoli podjetje v državi imelo interes za tovrstno dejavnost. Končno je ugotovil delavski svet, da se režijski - reprezentančni stroški kontirajo na sklad za prosto razpolaganje, četudi spadajo po svoji vsebini v redne režijske izdatke, brez katerih nobeno večje gospodarsko podjetje ne more normalno poslovati. spešno poslovanje podjetja, če- podjetja znižan za preko 2 mi- Te ugotovitve je predal De-Prav kaže zaključni račun, da lijardi dinarjev. Nadalje je bi- lavski svet Upravnemu odboru Predvideni dobiček ni bil za- lo ugotovljeno, da so se obra- podjetja s priporočilom, da jih Wjučen. Vzrok temu je v prvi čunski instrumenti med prete- predloži višjim pristojnim go~ *rsti v stalnem porastu nabav- čeno poslovno dobo večkrat spodarskim činiteljem v prodih cen surovin in pa v plani- menjali na škodo podjetja, učitev in pravično rešitev. Po ■ Sklad za prosto razpolaganje s poročilih delavskega sveta in plačili so prav tako obremenje- upravnega odbora o poslovanju vali razni revizijski organi, ki v mandatni dobi so bile volit-po svoji vsebini ne spadajo ve novega predsednika Osred-sem. Stojnine n. pr. obremenju- njega delavskega sveta. Izbran jejo sklad za prosto razpola- je bil Janko Verdnik, šef avto- garaže in sekretar tovarniškega komiteja ZKS. V upravni odbor je bilo izvoljenih 10 članov. Predsednik upravnega odbora je Jože Ulčar, asistent elektropeči. Po razrešitvi starega delavskega sveta sta prevzela posle novi delavski svet in novi upravni odbor podjetja. P. U. VSAK DAN OB VSAKI URI ... Rešilni avtomobil kranjske reševalne postaje pravkar odhaja na pomoč Prva konferenca „ Svobod" in prosvetnih društev občine Jesenice Izobraževalne sekcije naj postanejo žarišče dela Ustanovitev nagrade „Toneta Čufarja" V dvorani Delavskega doma na Jesenicah je bila v nedeljo dopoldne 1. konferenca »Svobod« in prosvetnih društev z območja jeseniške občine. Navzočih je bilo 60 delegatov, ki so zastopali šest delavsko - prosvetnih društev »Svoboda«, tri kulturno - prosvetna društva in eno obrtniško kulturno društvo. Razen delegatov je prisostvoval konferenci tudi sekretar občinskega odbora ZKS tov. Ivo Sčavničar. Žer javo vodka v Železarni Jesenice Velike priprave za V. mladinski festival na Jesenicah Jeseniški mladinski festival je *e tradicionalen. Letos ga bo- f £o praznovali že petič. Pripravljalni odbor je izdal obsežen Program, ki bo zajemal vsestransko dejavnost mladine z Jesenic in jeseniške občine. Festival bo trajal od 19. do 27. ma-Ja- 2e pred festivalom, od 10. ^° 19. t. m. bodo razna tekmo-Vanja za nogometno in odbojkarsko prvenstvo. 19. bo ob prihodu Titove štafete otvoritev festivala- istega dne bo tudi ^darniška akcija, zvečer pa taborni ogenj v Podmežaklji. 20. ^aja bo dan tabornikov z raznimi tekmovanji v taborniških večinah. Sledile bodo šahovska ^Uiltanka pionirjev, mladinski šahovski brzoturnir, namizno-te-^iŠka prvenstva, partizanski 5larš s streljanjem, kolesarske tekme, finalna nogometna tekma 2a prvaka občine Jesenice, fi-nalna odbojkarska tekma za pr-vaka občine, strelsko prvenstvo °bčine in na predvečer Titove-*jja rojstnega dne koncert mladinske godbe na pihala ter slavnostna akademija v Mest-*}em gledališču. 25. maj, rojstni ^an maršala Tita, bo za mladi-j*p jeseniške občine Dan pomla-W' Cicibani in pionirji bodo Urejali izlete ter sodelovali v taznih tekmah. Tega dne bo atletski troboj (gimnazija—va- (Nadaljevanje na 2. strani) Obširen referat o dosedanji kulturnoprosvetni dejavnosti na območju jeseniške občine je podal predsed. Sveta »Svobod« in prosvetnih društev občine Jesenice France Zvan, ki je že uvodoma podčrtal, da sta izobraževanje in vzgoja naših ljudi v socialističnem duhu naša prva naloga in da igranje, petje, niso namen sami sebi, temveč sredstvo za Izobraževanje in vzgajanje. Izobrazbo so do sedaj posredovali s predavanji, krožki in seminarji, s tečaji in večernimi šolami. V sezoni 1955-56 je bilo v jeseniški občini 19 samostojnih predavanj, 21 predavanj Ljudskih univerz, 4 strokovni tečaji (angleški, nemški, strojepisni in stenografski), 28 uvodnih referatov ob proslavah državn'h praznikov in spominskih dni. Prispevek prosvetnih društev k takšnemu oblikovanju zavesti, ki bo na vsakem koraku podpirala naš razvoj, bo treba nujno stopnjevati kvantitativno in kvalitativno. Tov. Zvan je govoril še o nujne?!; ustanavljanja izobraževanih sekcij, ki naj postanejo žarišče vsega izobraževalnega dela, o sestavi bodočega Občinskega Sveta »Svobod« in pro- svetnih društev, o sodelovanju z Občinskim odborom SZDL, o nujnosti evidentiranja ljudi, ki prihajajo v poštev kot predavatelji, o sodelovanju prosvetnih društev z ostalimi društvi itd. Njegovo obširno poročilo je zajelo prosvetno dejavnost jeseniške občine tudi v številkah. Iz teh je razvidno, da imajo vsa društva 1835 članov ali 7,97% vsega prebivalstva občine, kar je za jeseniško občino odločno premalo. Vsa društva imajo 38 sekcij: 5 izobraževalnih, 10 dramskih, 7 pevskih, 8 instrumentalnih, 1 lutkovno, 3 folklorne, 1 mladinsko, 2 šahovski in 1 likovno. Vsi ti odseki so priredili v minuli sezoni vrsto prireditev, ki so bile v glavnem dobro naštu-dirane, mnoge pa tudi zelo kvalitetno podane. Za dvig strokovnosti je organiziral okrajni svet »Svobod« in prosvet. društev tudi v letošnji sezoni na Jesenicah dramski, instrumentalni in pevsko - pevovodski tečaj. Te bi bilo organizirati tudi v bodoče, ter poskrbeti t&. organiziranje posvetov strokovnjakov posameznih panog prosvetne dejavnosti, organizirati skupne posete gledaliških predstav in koncertov, osnova- Namesto razgovora POR© 1141 DC&bal&oega oeela In mame Pred dnevi so imeli v Gorjah la marsikaj težkega in bridke- pri Bledu nenavadno slavje. O- ga, pa tudi lepega in veselega, krog 150 svatov je prisostvova- Imela sta 9 otrok, od katerih lo biserni poroki zakoncev jih živi še 5, ena hčerka jima Jerneja in Marije Kobal. Oba j a mlada življenja za svobodo. Oba, oče in mati, sta bila v času težkih preizkušenj naših ljudi odločno na strani parti- jubilanta sta po 60 letih ponovno stopila v zakonsko zvezo, katero je sklenil občinski matičar ter Jima ob tej priložnosti iskreno zaželel na jesen življenja še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Spoštovanima vaščanoma so priredili lepo presenečenje ter jima po poročnem obredu pripravili spored domačih plesov in pesmi ter deklamacijo »Materi«. V pestre gorenjske narodne noše oblečeni gorenjski fantje in dekleta so zaplesali »štajeriš«, »šo-tiš« ter razne druge plese, ki so bili v modi takrat, ko sta bila naša jubilanta še mlada, V imenu ZB Gorje ju je pozdravil prvoborec tov. Kocjančič, čestitke vaščanov pa jima je izrekel tov. Peterman. Jubilanta Frčejev Jern iz Go-rij in Rodarjeva Mina iz Bo- je umrla zaradi bolezni, trije hinjsko Bele sta v svojem dol- sinovi Tone, Ciril in Franc pa gem skupnem življenju dožive- so kot partizani žrtvovali svo- Jubilanta med svati zanskega gibanja ter sta podpirala našo vojsko vseskozi do osvoboditve. Jernej Kobal se je izučil za tesarja ter je v svojem poklicu delal polnih štirideset let. Dobro se še spominja, kako so približno pred 60. leti postavljali temelje za tovarno na Ja-vorniku, ki je danes eden izmed stebrov naše težke industrije. Ko so gradili karavanški predor med Hrušico in Pod-roščico, je naš jubilant delal pri »pontanju«, kakor sam pravi. Ves čas neumornega dela je bil aktiven član prostovoljnega gasilskega društva V Gorjah in je bil dolga leta vodja plezalcev - gasilcev. Kolikokrat je napadel rdečega petelina, se sploh ne spomni, v šali pravi, da je včasih kar vsako soboto gorelo. Kot ustanovnemu članu mu je društvo ob 60-letnici obstoja v znak priznanja poklonilo spominsko diplomo. Gorjanci so ponosni na slavij enca, saj je tam doma krepak in zdrav rod, ki je po svoji gospodarski, politični vn športni dejavnosti znan širom naše domovine. Našima jubilantoma vsi prisrčno čestitamo ter jima želimo še mnogo zdravih in srečnih let. K. J. ti pri občinskem Svetu razne strokovne sosvete itd. Bogato izvajanje predsednika Zvana je izzvalo zdravo razpravo. Vanjo je posegel tudi Ivo Sčavničar, sekretar občinskega komiteja ZKS, ki se je dotaknil predvsem ideolo?ke vzgoje ljudi preko prosvetnih društev, usmerjanja kiiHv.rm -prosvetne dejavnosti v izobraževalno - ideološko vzgojo pošolske mladine, šolske reforme itd. Na konferenci so sprejeli delegati sklep o ustanovitvi nagrade Toneta Cufarja. Nadalje so sprejeli osnutek pravilnika Sveta »Svobod« in prosvetnih društev občine Jesenice, koledar proslav spominskih dni in državnih pra/.nikov ter izvolili Občinski odbor Prešernove družbe. Izvolili ko nov cdbor, v. katerem s> zastopniki vseh društev, ter sekretariat Sveta »Svobod« in prosvetnih društev obline Jesen'-ce. Konferenca je tprejela sklepe o ustanovitvi izobraževalnih sekcij pri vseh društvih, o povečanju števila predavanj, krožkov, tečajev in večernih šol, o reorganizaciji dela ljudskih knjižnic, o širjenju revij »Sodobna pota« in »Obzornik«, o vključevanju novih članov iz delavskih, kmečkih in mladinskih vrst. Društva bodo v bodočem letu uredila svoje materialno poslovanje, za proslavo A. T. Linharta bodo naštudl-rala eno njegovih del, skrbela bodo za izpopolnjevanje koledarja spominskih dni, počastila 20 .obletnico stavke v Kranju, organizirala proslave ob 60-letnici ustanovitve social -demokratske stranke Jugoslavije, za 80-letnico Cankarjevega rojstva pa bo vsako društvo naštudiralo po eno Cankarjevo delo. P. V. člani KZ Besnica so na letošnjem občnem zboru ugotovili, da so s poslovanjem zadruge v preteklem letu lahko kar zadovoljni. Zadruga je v marsičem pomagala svojim članom, posebno živinorejcem. Po dolgih pripravah je bil končno le vpeljan rodovnik živine, ki so jo kmetje kolektivno zavarovali. Sadjarjem so oškropili sadovnjake in od njih pa odkupili 75 ton jabolk. Zadruga se vse bolj uveljavlja, saj je lani povečala promet v primerjavi z letom 1954 kar za 65%. Pri tem pa so napravili lep dobiček. Nekaj stotisoč dinarjev so dali za razvoj' kmetijstva. Na zboru so ustanovili dva nova odseka,' čebelarski in pašni, ki bosta še razširila delokrog zadruge. Ves ostali dobiček pa so namenili kot investicije za gradnjo zadružnega doma. Temelje so napravili že lansko leto, letos pa bodo začeto delo nadaljevali. 14 Velike priprave za V. mladinski festival na Jesenicah (Nadaljevanje s 1. strani) jenska šola—met. ind. šola), -šahovski četveroboj pio.i rjev (Bohinj : Bled : Radovljica : Jesenice), pionirska in mladinska medmestna nogometna tekma (Kranj : Jesenice), v Mestnem gledališču pa premiera »Vroča kri«. 26. maja se bodo srečali jeseniški odbojkarji z ravenskimi, istega dne zvečer pa bo »Večer narodnih plesov in pesmi jugoslovanskih narodov«. 27. maja bo festival zaključen z nastopom kajakašev ter telovadnim nastopom na športnem igrišču, kamor bo skupen odhod v povorki izpred Titovega doma. Po telovadnem nastopu bo objava rezultatov tekmovanj in podelitev nagrad, nakar bo zaključna mladinska zabava. Obširen program bo lep prikaz delovanja in uspehov mladine jeseniške občine na športnem, telovadnem, kulturnem in ostalih področjih. Vsa mladina jeseniške bbčine se na svoj V. festival pridno pripravlja. Z občnega zbora EZ Bohinjska Bistrica Bohinj potrebuje moderen sitarski obrat Velik napredek živinorejskega odseka Preteklo nedeljo je bil v Boh. Bistrici redni letni občni zbor Kmetijske zadruge Boh. Bistrica v prisotnosti predsednika občinskega odbora SZDL Janeza Arha in zastopnika okrajne zadružne zveze ing. Mast-naka. Občni zbor je razpravljal o delu in poslovanju KZ, ki se je v preteklem letu skoro docela otresla trgovanja in je napravila precejšen napredek v pospeševanju kmetijske proizvodnje, saj je ta v primeri z ostalimi gospodarskimi panogami v Bohinju razmeroma še nizka. Kmetijska zadruga ima šest odsekov in sicer: lesno-gozdar- ski, hranilno-kreditni, strojni, živinorejski, mlekarski in sadjarski odsek. Največ uspehov je dosegel živinorejski odsek, ki je lani organiziral dva uspela sejma plemenske živine. V rodovnik so sprejeli 158 krav, molzno kontrolo so vodili pri 79 gospodarstvih. Najvišja molznost je znašala 3991 kg, najnižja pa 1525 kg, ali povprečno 2285 kg mleka. Pri tem je treba omeniti še tolščobo, ki je znašala 3.8%. KZ je imela šest plemenskih bikov. Skupno z DOZ so zadružniki izvršili kolektivno zavarovanje živine. Zavarovali so 547 govedi, k čemur je KZ Oduedelie na PONEDELJEK Pariz, 6. maja. Jutri dopoldne ob 10.30 uri bo »Modri vlak«, s katerim potuje maršal Tito s soprogo Jovanko Broz na šestdnevni obisk v Francijo, prispel v Pariz. Prvi bo predsedniku FLRJ stisnil ro ko predsednik francoske republike Rene Coty, pričakal pa ga bo tudi predsednik Guy Mollet in druge visoke osebnosti. Mesto je "tže danes v se v zastavah, francoskih in jugoslovanskih in pripravlja se na svečan sprejem. Maršalu Titu bodo izkazali vojaške časti in pozdrave, salve bodo zadonele in stotih topov. Rim, 6. maja. Generalni sekretar OZN Dag Hammarrskold je danes pripotoval iz Rima v New York, da bi Varnostnemu svetu govoril o svoji misiji in upanju za mir na Srednjem Vzhodu. Ob prihodu ga je sprejel tudi predsednik Varnostnega sveta Jože Brilej. Varnostni svet se bo sestal v teku 14 dni. Beograd, 6. maja. Jutri bo prispela v Beograd gospodarska delegacija Italije, ki bo z jugoslovanskimi predstavniki pregledala dosedanje izvajanje trgovinskega sporazuma, sklenjenega v marcu 1955. Razpravljali bodo "tudi o nadaljnji povečani zamenjavi. Lani je skupni znesek zamenjave med obema državama presegel 82 milijonov dinarjev, v letošnjem trimesečju pa je bila Italija na čelu kupcev jugoslovanskega blaga. Pariz, 6. maja. Mendes France je na zborovanju radikalne stranke včeraj izrazil, da francoska vlada želi priznati alžirsko individualnost in da bodoči politični status Alžira ne bo enostransko vsiljen, temveč bo rezultat političnih razgovorov s francosko vlado in bodočo alžirsko skupščino. Kairo, 6. maja. Egiptovska vlada je izrazila pripravljenost, da podpre Maroko in njegovo prošnjo za sprejem v Arabsko ligo. V Kairo bo v kratkem prispel maroški minister za zunanje zadeve na razgovor z zastopniki Arabske lige. Po vsej verjetnosti bodo razpravljali o navezavi diplomatskih stikov med Marokom in Egiptom. Lahkovernost Hudi še vedno bogati prekupčevalce Ure in ..angleško blago" gredo dobro v promet Primeri nedovoljenega trgovanja so še vedno precej pogosti. Krošnjarnjenje se ponovno javlja, samo v spremenjenih oblikah. Ljudje s prekupčevalsko sko žilico kar ne morejo mimo vabljive možnosti preprodaje raznih predmetov za dobiček. Posebno »hvaležne« za tak posel so ure, nalivna peresa in blago za obleke. Ure »štifta-rice« kupujejo običajno v večjih količinah, nato pa jih prodajajo pod roko, največkrat tako, da ima prodajalec uro na roki, proda pa »svojo lastno uro, ker nujno rabi denar«. Tako se ponavlja od primera do primera, če pa organi LM najdejo pri takih prodajalcih več ur, potem so ure kupljene z namenom, da bo ena za ženo, sestro, mater in očeta ter za ostalo sorodstvo. Eden takih prekupčevalcev — Mirko Barbarič, je še potem, ko mu je bilo zaseženih 6 ur, ponovno ponujal naprodaj 2 zapestni uri, ki ju je imel skriti v Čevljih. Vsi slični storilci, med katerimi je precej bivših krošnjarjev, so bili razen na denarne oz. zaporne kazni obsojeni tudi na odvzem ur, ki so bile najdene pri njih. Tudi »pristno angleško« blago iz »darilnega paketa« gre dobro v promet. Prebrisani prekupčevalec običajno kupi 3 m navadnega fresko blaga po 1000 do 1500 din v kakem trgovskem podjetju, potem pa isto blago kot uvoženo prodaja po najmanj 3000 din meter. Čudno je, da se še vedno najdejo ljudje, ki nasedajo takim goljufijam. tete.. . itd. Sodišče mu ni verjelo, saj če bi jih imel res za don, bi tudi te izročil svojemu sinu, da jih odnese domov na Hrvaško. Tudi ta storilec je bil med drugim obsojen tudi z zaplembo slamnikov. Slični storilci se kaj radi poslužujejo odločbe svojega občinskega LO, po kateri imajo pravico prodajati izdelke domače dejavnosti po vsej FLRJ. To pa velja le za tiste izdelke, ki jih posasmezniki napravijo doma domače platno, izdelki drugih obrti in slično, nikakor pa niso s tem mišljeni predmeti, ki jih nekdo kupi in nato naprej prodaja. To je že nedovoljeno trgovanje, ki je sankcionirano z našim kazenskim zakonikom. L. prispevala nad 144.000 din. Zadruga se je udeleževala raznih razstav in sejmov, kjer so s svojo živino dosegli prva mesta in ocene. Z živinorejskim je tesno povezan mlekarski odsek. Lani je uspel odkupiti 293.000 kg mleka, ki je šlo v prodajo potrošnikom in v predelavo. Odkup mleka se je od leta 1953 povečal za 400%, k čemur je mnogo pripomogla večja uporaba u-metnih gnojil, katerih so v zadnjih treh letih porabili 742.000 kilogramov. Organizirali so prodajo bohinjskega sira v Ljubljani. Vsi zastopajo enotno mnenje, da Bohinj nujno potrebuje moderen sirarski obrat. V minulem letu so obnavljali dve planini, za kar je KZ investirala 1,364.000 din. Hranilno kreditni odsek je imel letos za 1,902.871 din hranilnih vlog, posojil pa je bilo izdanih za 838.835 din. Strojni odsek je nudil svojim članom kosilnice za košnjo in škropilnice za škropljenje sadnega drevja, kar je z uspehom izvedel sadjarski odsek. Ta je lani organiziral zelo uspelo sadjarsko razstavo, ki je pokazala napredek te panoge po osvoboditvi. Lesni odsek pa je v preteklem letu odkupil 3.873 m3 lesa za 26 milijondv dinarjev. V prihodnje bo morala KZ odkup razširiti tudi na ostale kmetijske pridelke, s katerimi bi lahko zalagali hotele ob jezeru v sezoni. Prav tako bi lahko ob jezeru odprli prodajalno mlečnih izdelkov, za kar je bilo danih že precej predlogov in pobud. To bo brez dvoma lahko nov vir dohodkov KZ Boh. Bistrica. J. KULTURNA JNOVJCH Razstava absolventov Akademije upodabljajočih umetnosti Na predvečer 1. maja so se v Prešernovi hiši v Kranju predstavili s svojimi deli absolventi Akademije upodabljajočih u-metnosti v Ljubljani: slikarji in grafiki Milogoj Dominko, Tomaž Kvas, Franc Maček, Vladimir Makuc, Izidor Mole, Polde Oblak, Lidija Osterc, Sonja Primožič, Jaka Torkar in kiparji Slavko Hočevar, Janez Le-nassi, Cene Ribnikar, Boris Sa- ja Osterc nas preseneti z ektf" presivnimi in psihološko P0' globljenimi olji kot so: »Zena v sivem«, »Avtoportret« in ->Ma-ti z otrokom«. Solidno tehnič. znanje, združeno s toplim domačim razpo* loženjem (n. pr. jedkanica »Doma«) kažejo dela Primožič Sonje. ' Torkar jeva »Tovarna« je doživeta podoba Jesenic, medtem MILOGOJ DOMINKO: Kolona - litografija (1956) NA GORENJSKEM Gostje so si ogledali podjetji „Iskra" in Železarno na Jesenicah - Posebna izjava za »Glas Gorenjske" KRANJ, 6. MAJA Po devetdnevnem bivanju v Jugoslaviji, je Sovjetska sindikalna delegacija, katero vodi generalni sekretar Centralnega odbora sindikatov Sovjetske zveze Palina Nikolajevna-Koro-bova, prispela včeraj na Gorenjsko. Gostje so si ogledali tovarno »Iskra«, nato so bili sprejeti pri predsedniku ObLO Kranj Vinku Hafnerju, nakar so se odpeljali na grobišče padlih talcev v Dragi pri Begunjah. Po slavnostnem kosilu na Bledu so se odpeljali še na ogled Železarne na Jesenicah, in se proti večeru vrnili v Ljubljano. Delegacijo je spremljal tajnik COZS Slovenije, Mavricij Bore. V »Iskri« so se gostje zanimali posebno izjavo za »Glas Gorenj-Izbira po' naših trgovinah je za delovni proces posamezniki ske«: »Naša želja, ko smo pri-sedaj že taka. da res ni potreb- tudi za zaslužke delavcev za speli v Jugoslavijo je bila«, je no podpirati takih prekupčeval- n^ih Poseganje norm in podob- dejala Korobova »čimbolj se-cev - no. Po ogledu Itovarne so jim znaniti se z življenjem v Jugo- v klubski sobi podjetja predva- slavi ji. S tem namenom smo Pri enem takih prekupčeval- jan film o proizvodnem pro- prišli tudi v Slovenijo in ©bi-cev so organi LM zasegli 50 cesu »Iskre«. Pred odhodom iz skali vrsto mest in podjetij.« slamnikov. Ko se je storilec za- tovarne jih je pozdravil zastop- Sovjeski narod ve iz zgodovi-govarjal pred sodiščem, je za- nik sindikalne podružnice Me- ne> da se je slovensko ljudstvo trjeval, da je kupil v Mengšu tod Rotar ter tajnica OSS Kranj hrabro borilo proti fašizmu in s 200 slamnikov z namenom, da Pepca Jež. Ob tej priložnosti tem za osvoboditev svoje do-jih vse odnese domov za bliž- so si itudi izmenjali darila. movine. nje in daljne sorodnike. Na v sejni dvorani Občinskega Videli smo, da je slovensko vprašanje, kam je dal ostale ljudskega odbora jih je pozdra- ljudstvo po vojni doseglo veli-slamnike, je pojasnil, da je v vil predsednik ObLO Vinko ke uspehe na področju indu-Ljubljani na kolodvoru »slučaj- Hafner. V skoraj dveurnem strlalizacije in dviganja stan-no« srečal svojega sina in mu razgovoru jim je podrobno ob- darda delovnega človeka. Imeli izročil ostale slamnike, sam pa razložil sestav in delo Občin- smo priložnost podrobno sezna-je s 50 slamniki odšel še na skega ljudskega odbora in vseh niti se z življenjem delovnih Gorenjsko, da poišče službo za organov družbenega upravna- kolektivov in organov delavske-najmlajšega sina. Tudi za te nja pri ljudskem odboru. ga samoupravljanja v podjet- zasežene slamnike ni našel bolj- Po sprejemu na Občinskem jih. \ šega odgovora kot to, da jih bo ljudskem odboru je vodja dele- y Kranju smo obiskali tovar-odnesel domov in da bo eden gacije Palina Nikolajevna-Ko- no elektrotehniko in finome-za ženo, drugi za sinove, strice, robova dala našemu sodelavcu haniko »Iskra« in videli kakšno pomembno vlogo ima ta tovarna za vašo deželo. Zelo važno je omeniti, da je to podjetje usposobilo kakovostno kvalificirano delovno silo, ki pripomore k uspehu podjetja in vašega gospodarstva. Delavcem »Iskre« želimo še velikih in nadaljnjih uspehov. V razgovoru s predsednikom Vinkom Hafnerjem, smo se seznanili z demokratičnim sistemom upravljanja in pritegnitvijo državljanov v organe družbenega upravljanja. Nas predstavnike sovjetskih sindikatov zlasti veselijo uspehi jugoslovanskega ljudstva pri razvoju kraja in celotne dežele za dvig življenjske ravni delovnih ljudi in od srca želimo slovenskemu ljudstvu srečnega življenja in okrepitev stikov in prijateljstva med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze.« Sovjetska sindikalna delegacija med ogledom tovarne »Iskra« I. a. jovic in Aladar Zaharijaš. Kranj se je to pot prvič seznanil z najmlajšo generacijo naših slikarjev, grafikov in kiparjev. Njihova bodoča razvojna pot je zaenkrat nakazana le v obrisih in čas bo pokazal, kam jih bo pripeljalo njihovo iskanje po samostojnem likovnem izrazu. Studij na Akademiji in stiki s sodobnim umetniškim svetom niso ostali brez vpliva nanje, vendar kažejo vsi tako po formalni kot po vsebinski strani dokajšnjo samostojnost in domiselnost. Dominko pravzaprav šele išče svoj lastni izraz. Fantastika (litografija »Zaliv«) in temačna razpoloženjskost (»Vrbe«) si pri njem podajata roki. Vendar sodi njegova kompozicijsko izredno homogeno zgrajena in psihološko prepričljiva litografija »Kolona« med najboljša dela na razstavi. Mačku se pozna vpliv Mihel-čičevih grafik, toda pri izbiri motivov zna biti samosvoj in iznajdljiv. Njegova litografija »Povest«, ki nekoliko spominja na italijanski jug, je v resnici več kot samo povest. Grafika Vladimir j a Makuca se od povsem realističnih, ponekod tudi dekorativno zasnovanih motivov povzpne do izredne ekspresivnosti v akva-tintl »Dve bitji«, ki jo moremo šteti med dobra, če ne najboljša dela na razstavi, ne glede na te ali one vplive, ki so od daleč botrovali njenemu nastanku. Idiličen in veder je Mole Izidor v obeh gorenjskih pejsa-žih. Njemu sorodna, le za spoznanje bolj »realna« je krajina Tomaža Kvasa. Barvno pester, topel po izrazu in razpoloženjski je Oblak Polde v svojih krajinah m tihožitju. Je izrazit slikar in manj grafik. K abstrakciji nagnjena Lid> ko je brušenka »Minka« odsev Jakčevih vplivov. Kiparstvo zastopa realistični zasnovana »Irena« Kranjčana Borisa Sajovica, poleg nekoliko dekorativne a kvalitetni (reliefa: »Na stolu« in »Zemlja«) oziroma predvsem v silhueti učinkujoče plastike Janeza Lenassija (»Mati z otrokom«, »Doječa mati«). Pri Za-harijašu se prepletajo realistične in sensualistične tendea-ce, medtem ko zna biti Cene Ribnikar hladen in čuten obenem. Hočevar abstrahira dano predmetnost in se skuša predvsem približati bolj ali maoj realnemu bistvu objekta. Mladim umetnikom želimo Kranju poleg moralnega tudi gmoten uspeh, saj je slednj1* začetnikom večkrat bolj dobrodošel kot kopica lepih besedi. Razstava bo odprta do 14. maja. Pred javnimi nastopi gojencev glasbene šole v Kranju Pred zaključkom vsakega šolskega leta nam drž. glasbena šola v Kranju priredi mladinske koncerte s pestrim sporedom, katerega izvajajo gojenci odd. za klavir, violino, violln-čelo, solopetje, pihala ter godalni orkester. S temi nastopi šola dostojno prikaže svoje prizadevanje za posredovanje glasbene vzgoje našim najmlajšim, saj ima na odd. za violino i* klavir tudi predšolske otroke- Prvi letošnji koncert bo v sredo, 9. maja, naslednji pa 2i-in 30. maja ter 7. junija, vedrtfl1 ob 19. uri v zgornji dvoran* Sindikalnega doma v Kranja-Upamo, da bo občinstvo s polno številnim obiskom podprlo prizadevnost mladih Iglasbeniko* na njihovi poti v nadaljnji umetniško rast. Uspel nastop baletne sekcije »Svobode" iz Stražišča V ponedeljek, 30. aprila, se je prvič predstavila javnosti s celovečernim programom baletna sekcija »Svobode« v Stražišču. Plese je naštudirala Milica Mav- ALI NAJ SOLA V JAVORNI-SKEM ROVTU OSTANE? Jesenice, 6. maja V četrtek je bilo zasedanje Sveta za šolstvo občine Jesenice. Poročilu inšpektorja prof. Fistra je sledila razprava o proračunu in kadrih. S proračunom bodo zagotovljeni le osebni in operativni izdatki, medtem ko za razna, četudi nujna popravila šolskih stavb ali šolskega inventarja denarnih sredstev ne bo na razpolago. V razpravi o kadrih je bilo ugotovljeno, da primanjkuje šolam v jeseniški občini 8 do 10 učiteljev. Zaradi tega so načeli razpravo o morebitni ukinitvi šole v Ja-vorniškem Rovtu, kjer je le 11 učencev. Posebna komisija se bo o tem pogovorila s starši. Ce bodo to šolo ukinili, bodo učen-pi iz Javorniških Hovt morali obiskovati šolo na Koroški Beli. ričeva, članica baletnega zbora ljubljanske opere, ki je ob nastopu tudi sama dovršeno zaplesala nekaj baletnih variacij-Mlade plesalke, (ki so po celoletnem delu žele zasluženi uspeh, kažejo, da so že prešle preko začetnih korakov in da se smelo spuščajo v težje plesne sestavine. Vsekakor moramo omeniti Albinco Zontarjevo, K' je v ciganskem plesu pokazala pravo umetnino. Tudi drugi pl®' si so bili na dostojni višini, zlasti baletni trio, Maske in Gozdna slika. Zelo ljubke so bile lutkice in plesalke v Dekliškeno plesu. Nastop stražiških baleti je pokazal, da se dajo ob stala' vaji doseči tudi v baletni umetnosti zelo lepi uspehi. Pokaza* pa je tudi, da je balet, ki je b*1 nekdaj dostopen samo »višj** družbi, danes dosegljiv v aktivnem in pasivnem smislu širokim množicam. V tem je še po* sebna vrednost dela stražišk* »Svobode«. Vse priznanje pa »f-služi tudi tov. Mavričeva, *^ vso nedeljo žrtvuje za del« * »Svobodi«. 2 Was ST. 36 / 7. MAJA 195« 6ft?6AJSh PRVA ZVEZNA NOGOMETNA 'sko prireditev. Na tem tekmo- 6:0 2 : 4 S skupščine Planinske zveze Slovenije Vzgoja mladih planincev - prva in najvažnejša naloga Našim najboljšim alpinistom bo treba omogočiti trening za vzpon na Himalajo Uspešno delo gorske reševalne službe 28. in 29. aprila je bila na Smarjetni gori pri Kranju IV. starostni sestav reševalcev je zacije pa v amortizacijski sklad, redna skupščina Planinske zveze Slovenije. Zbralo se je okoli uspelo izboljšati, saj je zdaj To je važen korak naprej na 130 delegatov, prisostvovali pa so ji tudi številni gostje — vključenih v GRS precej mlaj- poti k samofinansiranju. Pre- predstavniki raznih organizacij in ljudske oblasti — med nji- ših tovarišev. Ti danes razpo- težno število problemov gospo- toi predsednik OLO Kranj Miran Košmelj, predsednik ObLO lagajo že z razmeroma dobro in darskega značaja bo možno re- Kranj Vinko Hafner, predsednik Občinskega odbora SZDL delno sodobno reševalno opre- siti z dobrimi organizacijskimi ,. Martin Košir, itd. Skupščino so pozdravili in ji želeli kar naj- mo. Skoraj vsi gorski reševalci prijemi. Rešitve ne smejo dru- plodnejšega dela Lado Bratina v imenu Republiškega sveta ^ delavci, kmečki ljudje ali štva pričakovati od zgoraj, k sindikatov, Jože Jeras, predsednik Glavnega odbora RKS, pro- študentje in delujejo prosto- njej lahko pripomorejo odbor- fesor Drago Uiaga, zastopniki Planinskega saveza Jugoslavi- voljno. Potrebna bi jim bila iz- niki, gospodarji in oskrbniki je, Hrvatske, Srbije, član Izvršnega odbora Partizana, zastop- datnejša pomoč Rdečega križa, postojank sami s kar najbolj- aik športne zveze Slovenije, gosta iz Celovca in Trsta pa sta svetov za zdravstvo in organov šim poslovanjem. ▼ imenu tamkajšnjih planinskih društev prinesla slovenskim za notranje zadeve, saj sami planincem še prav posebno tople planinske pozdrave in izra- nimajo na pretek lastnih sred- NAPREDEK ALPINIZMA aila željo po še tesnejši povezavi z našimi društvi. stev za obleko, ki jo ob reše- Tudi komisija za alpinizem «™«^ • •• .. valnih akcijah raztrgajo. Za beleži v času med dvema skup- t/xf.G™™^tQ» ganizacijami pa tudi za vkl u- izobrazbo in izpopolnjevanje §činama Ie e hf> Poscbno JE NAJRENTABILNEJSA čevanje mladine v vrste pla- nagib gorskih reševalcev si INVESTICIJA nincev. V njenem okviru de- pianinska zveza stalno priza- Po konstituiranju skupščine la foto odsek, ki s kvalitetno deya Tako je bilo med obema je vse delegate in goste nago- fotografijo popularizira naš skupščinama organiziranih lepo voril predsednik Planinske zve- gorski svet doma in v inozem- gtevilo letnih in zimskih gor- ae Slovenije Fedor Košir. Nato stvu, zbira zgodovinsko foto do- gkih reševalnih tečajev in še to so sledila poročila upravnega kumentacijo in izdaja albume letQ bodo ysi gorsk} reševalci odbora. V razpravi so sodelo- planinskih fotografij. Izbor naj- morali opraviti pred strokovno malajo> 0 kateri je sklepala že ljo nast°Pila,v LJubljani štiri 8 tekmovalcev. Po četrti etapi LIGA PARTIZAN : DINAMO 0:0 ZAGREB : VELEŽ 2:0 (1:0) HAJDUK : ŽELEZNIČAR (2:0) PROLETER : VOJVODINA (1:1) CRVENA ZVEZDA:SPARTAK 3:1 (0:1) BSK : SARAJEVO 1:4 (0:1) BUDUĆNOST : RADNIČKI (0:2) I. CONSKA NOGOMETNA LIGA METALAC : KARLOVAC 0:2 (0:1) LJUBLJANA : LOKOMOTIVA 1:0 (1:0) ŠIBENIK : NOVA GORICA 3:1 (0:0) SPLIT : ODRED 2:0 (2:0) pri delu z mladino Skupščina REKA : TRESNJEVKA 1:1 (1:0) je sprejela sklep naj se povsod SEGETA . BRANIK 0:0 vzpostavijo mladinski referati. Slovenski alpinisti so se tudi , . ,. „ , . V prvem kolu zvezne atlet- resno pripravljali za odhod ju. gke ^ mladince so v nede-goslovanske ekspedicije v Hi- šo se izkazali nekateri odseki vanju je državna reprezentant-ka Kotluškova dosegla v metu kopja nov slovenski rekord — 42,76 metra. V prvenstveni rokometni tekmi slovenske lige za moške je včepaj Odred iz Ljubljane s težavo premagal trboveljske rudarje z rezultatom 12:10 (6:4), medtem ko so v srečanju Članic ®:2 Trbovelj čanke z visokim rezultatom — 9:0, premagale svoje kolegice iz Ljubljane. V zvezni boksarski ligi je Partizan iz Beograda zasluženo premagal ekipo Vojvodine, lanskoletnega državnega prvaka, z rezultatom 14:6. Metalac iz Zagreba pa je bil zmagovit v srečanju z Dinamom iz Pančeva s 15:5. V četrti etapi kolesarske dirke Waršava—'Berlin—Praga je zmagal Rus Kolubek iz odlično vožnjo v finišu. Isti rezultat kot zmagovalec etape je doseglo še vali številni delegati. Pred- boljših fotografskih posnetkov zdravniško komisijo izpit iz pr vsem so se tokrat ustavljali najdemo v prilogi Planinskega ye pomoci. pri naši mladini. Treba jo bo vestnika. Ta revija, ki letos iz- vzgojiti v ljubezni do naših go- haJa že 6- leto- uspešno usmer- ra in jo množično vključiti v ja razvoj naše planinske de- društva. Vzgoja mladine je prav javnosti. gotovo najbolj rentabilna inve- Tudi komisija za planinska NA POTI K SAMOFINANSIRANJU V poročilu gospodarske komisije so bili zajeti številni pro- skupščina PS Jugoslavije na zadnjem zasedanju. Zal pa se zaradi nekaterih nesoglasij v PSJ ti sklepi niso uresničili. Razen tega so nastopile tudi finančne težave. Skupščina je sprejela sklep, da bo omogo- slovenska moštva. Vrstni red je vodi v skupnem plasmanu mo- bil naslednji: 1. ZAK Ljubljana, štvo Sovjetske zveze, medtem 2. Kladivar, 3. Odred, 4. Svo- ko je Jugoslavija med 24 moštvi boda (oba Ljubljana). na 14. mestu. Najboljši Jugoslo- V soboto in nedeljo so imeli van Petrovič je po tej etapi 40., atleti Odreda v Ljubljani klub*> Varga 44. itd. sticija. Nekatera društva so že Pota pri Planinski zvezi Slo- bleml gosp0darstva Slovenske fiila najboljsim aipiniStom na- našla uspešne oblike vključe- veruje je opravila precejšnje planinske skupnosti. Planinska daljevanje himalajskega tre- vanja mladincev in .pionirjev delo. Večina društev lahko s družtva so obnovila porušene ninga in skušala pridobiti čim- v svoje vrste. Cim številneje ponosom trdi, da so njihovi planinske postojanke in zgra- več sredstev za odpravo Pred bo mladina zastopana v planin- markacisti zadovoljili zahteve dila noye na krajih, kjer so te kratkim je pianinska organiza- skih društvih, tem manj bo i- obiskovalcev gora in racional- 'neobhodno potrebne za nadalj- cija sovjetske zveze povabila skala nezdravega razvedrila v n° izkoristili denarna sredstva, nji razyoj pianinstVa. Postav- 8_clansko ekipo v Kavkaz Tja gostinskih in plesnih lokalih. M 50 Jih Prejeli v ta namen. FOTO - ODSEK POPULARIZIRA NAS GORSKI SVET Posamezne komisije so opra vile precejšnje delo. Propa- GORSKIM REŠEVALCEM JE TREBA IZDATNEJE POMAGATI Gorska reševalna služba se je od zadnje redne skupščine ljeni so bili trdni temelji za do- bi se radi povzpeli tudi naši al-bro upravljanje postojank, ka- pinisti, da bi pokazali visoki kor tudi za ostalo gospodarsko dejavnost. Ker so razpoložljiva finančna sredstsva za novogradnje vedno skromnejša, so planinci že na predzadnji skup- gandna komisija je poskrbela pred dvemi leti organizacijsko ščini sprejeli načelo, da se aa predavanja v najrazličnejših okrepila in znatno napredova- gradbena dejavnost usmeri v krajih, za filme in razstave, ki la. Mreža gorsko reševalnih glavnem le v izpopolnitev in prikazujejo lepoto naših gora postaj na terenu je uspešno o- popravila obstoječih objektov. in delo planinskih društev, za pravljala svojo nalogo. Sedaj Danes imamo že 138 planinskih za razširitev alpinizma v Slo- zaščito planinske prirode, za imamo 22 gorsko reševalnih postojank in 8 bivakov, to je Veniji, za njegov kvalitetni in or- središč s primernimi moštvi in 13 postojank več kot ob času kvantitetni napredek. . zadnje skupščine. Kljub temu nivo jugoslovanskega alpinizma in obenem pridobili izkušnje za bodočo himalajsko odpravo. Slovenski alpinisti b°do še vnaprej tesno sodelovali z alpinisti drugih republiških planinskih zvez, organizirali bodo plezalne šole, tečaje in tabore povezovanje z družbenimi ŠPORTNI PRIJATELJI Nogometne enajstorice Trgovinske in Vajenske šole iz Kranja ter Vajenske šole iz Cerkelj žična športna prireditev v „Iskri" V okviru praznovanja 10-let-nice tovarne »Iskra« iz Kranja, je sindikalni aktiv tovarne organiziral športne igre, katerih se je udeležilo okrog 400 tekmovalcev. Pomerili so se v naslednjih disciplinah: odbojki, Šahu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Najbolj množično je bilo tekmovanje strelcev, katerih je sodelovalo 305. Tekmovali so e-kipno in posamezno. Najboljši rezultat je dosegla ekipa oddelka stiskalnice s 545 krogi. Drugo mesto je dosegel oddelek galvanike s 539 krogi in tretje prodajni oddelek s 537 krogi. Kot posameznik je bil s 115 krogi prvi Vinko Boštar in si tako osvojil naslov najboljšega strelca »Iskre«. Drugi je bil Igor Slavec s 108 krogi, tretji Kristijan Kokalj s 107 krogi itd. Na namizno - teniškem turnirju je sodelovalo 32 tekmovalcev. Zmagovalec je bil Stane Pogačnik pred Brezarjem lil in ing. Pajerjem. Med članicami pa je bila najboljša Zlata JKeržič pred Marto Vidic. Zanimiv turnir na Jesenicah V počastitev delavskega pra-Jnika, je bil 2. maja na Jesenicah zanimiv košarkarski turnir, ki so ga organizirali domačini. Turnirja so se udeležila Štiri slovenska moštva in sicer: »Ljubljana«, »Triglav« iz Kranja, Škofja Loka in Jesenice. Kot je bilo pričakovati, je zmagalo moštvo »Ljubljane« (član I. zvezne lige), ki je v Prvem srečanju premagalo eki-Po »Triglava« z rezultatom ^6:47, kar je vsekakor časten Poraz Kranjčanov. Ljubljančani So premagali »Triglav šele v zadnjih treh minutah, predvsem zaradi večje rutine, in bi bil končen rezultat z malo več sre-Ce lahko tudi obraten, saj je bil rezultat I. polčasa 25:18 v korist Kranjčanov. V moštvu Ljub-Jjane sta se najbolj izkazala Zupančič z 19 in Kapelj z 28 koši, 2a Kranjčane pa Petrič I ]n II z 20 oz. 16 koši, dobro pa 1® igral tudi mladi P. Čolnar. v finalni igri so si z zmago nad Skofjeločani Ljubljančani Priborili pričakovano prvo mesto. Ekipa iz Loke si je tako Nastopilo je 7 tekmovalk. Namizno - teniška ekipa je odigrala tudi prijateljski dvoboj s Tekstilno šolo Kranj in zmagala z rezultatom 5:0. Odbojkaši so odigrali prijateljsko tekmo z moštvom tovarne »Sava« iz Kranja. Zmagala je »Iskra« s tesnim rezultatom 3:2. Šahisti sp imeli dvoboj z garnizijo JLA Kranj na 20. deskah. Tudi v tem srečanju so bili zmagoviti tekmovalci »I-skre«. Rezultat je bil 12,5 : 7,5. Najtežjo preizkušnjo so imeli kegljači. Za nasprotnika so imeli moštvo tovarne «Inteks«, v katerem sta nastopila tudi Mar-telanc in Ambrožič. Tekmovalci iz »Iskre« so dvoboj častno izgubili z zelo majhno razliko 2236 : 2258. Najboljši posameznik je bil Ivan Oman (Iskra) s 408 podrtimi keglji. Sindikalni fizkulturni aktiv tovarne »Iskra« je z organizacijo tega tekmovanja dosegel pomemben uspeh, saj je bila to največja prireditev, kar jih je bilo dosedaj v »Iskri«. M. ĐENADIC KOJMKA osvojila drugo mesto, seveda pa se ima temu uspehu največ zahvaliti Sistemu tekmovanja (na izpadanje) saj so Kranjčani prav gotovo boljše moštvo, vendar med njimi ni prišlo do dvoboja. Za tretje in četrto mesto sta se tako spoprijeli moštvi iz Kranja in Jesenic. Po sijajnem finišu je z rezultatom 58:52 zasluženo zmagalo moštvo Triglava in tako zasedlo tretje mesto. Ločani in Jeseničani so pokazali v primerjavi s preteklim letom precejšen napredek, zlasti prvi. Prav ta turnir pa je pokazal, da si košarka na Gorenjskem hitro utira pot in za razvoj te lepe igre b; bilo v prihodnosti koristno, da bi Gorenjski klubi večkrat organizirali podobne turnirje. B. P. • TRIGLAV : SVOBODA 82 : 75 (26 : 38) Kranj, 5. maja. Košarkarji Triglava so danes odigrali prvo prvenstveno tekmo in sicer s »Svobodo*« iz Ljubljane. Z igro. nekatera društva še hočejo nepremišljeno graditi nove postojanke, Četudi to ni potrebno. Z lokalnega stališča bi bile morda te opravičljive, s stališča celotnega našega gospodarstva pa bi povečano število postojank zmanjšalo dohodek posameznih planinskih domov in s tem tudi njihovo rentabilnost. Pri obstoječi gostoti planinskih postojank res ne moremo trditi, da jih je premalo. Zaradi majhne rentabilnosti (kratek čas obratovanja) se nove postojanke ne bi niti amortizirale in tako samo povečevale izgubo. Skupščina je zaradi tega sprejela sklep, da vsako novo gradnjo oziroma večje povečanje postojanke more dovoliti in dokončno potrditi le skupščina PZS ali plenum. Na skupščini v Mariboru je bil sprejet nov pravilnik o gospodarskem poslovanju PZS in PD. Po njem je investicijski sklad last celotne planinske organizacije in se formira iz dotacij ljudske oblasti, Iz odstotka obresti na osnovna sredstva in iz dela dobička planinskih postojank. Delegati so predlagali, naj bi društva že od 1. januarja 1956 začela odvajati obresti na osnovna sredstva in del dobička v investicijski sklad, določen odstotek amorti- Tekmovanje vajencev Kranj, 6. maja. V soboto popoldne so odigrali vajenci iz Cerkelj in Kranja nogometni turnir na igrišču NK Triglav. Zmagali so vajenci iz Vajenske šole za razne stroke Kranj in tako osvojili prehodni pokal v trajno last. Izidi tekem: Vajenska šola raznih strok Kranj : Vajenska šola Cerklje 9 : 0. Vajenska šola raznih strok Kranj : Vajenska šola trgovske stroke 7 : 1. Vajenska šola Cerklje : Vajenska šola trgovske stroke Kranj 1 : 5. V nedeljo dopoldne pa so nastopile 4 ekipe v streljanju z zračno puško. Prvo mesto je osvojila Vajenska šola za razne stroke Kranj s 548 točkami pred Vajensko šolo za trgovinsko stroko Kranj z 456 točkami. Tretje mesto pa je zasedla ekipa Vajenske šole Cerklje z 347 točkami. Med posamezniki je bil najboljši Jereb (Vaj. šola trgovske stroke). Drugi je bil Pavčič in tretji Dežman (oba iz Vajenska šole za razne stroke Kranj. Obe tekmovanji sta potekali na splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih. Pokazalo se je tudi, da je med vajenci dovolj dobrih športnikov in veliko zanimanje in veselje za šport. Zato je tembolj čudno, da niso na ta tekmovanja poslala svojih ekip vajenske šole iz Tržiča, Škofje Loke in Radovljice. To vsekakor kaže, da vodstva teh šol nimajo pravilnega odnosa do takšnih mesebojnih srečanj med vajen- • A. • H Mladost : Postojna 1:1 (1:1) kakršno so pokazali to jjot Kranjčani, se bodo le težko obdržali v I. slovenski ligi. V prvem polčasu so bili popolnoma brez moči. Igrali, so nepovezano, zlasti pa je šepala obramba. Tudi v začetku drugega polčasa ni kazalo, da bo bolje. Kmalu pa so Ise domačini zagrizeno vrgli v borbo, toda brez sreče pri metanju v koš. 10 minut pred koncem pa je bila slika na igrišču povsem drugačna. Kranjčani so prevzeli pobudo v svoje roke in hitro nadoknadili razliko 10 točk. Z obeh strani so se vrstili siloviti napadi, toda Ljubljančani niso zdržali odločnega finiša domačinov in so morali zapustiti igrišče poraženi. Najboljši mož na igrišču je bil Petrič II (Triglav), ki je največ pripomogel k zmagi. F. S. TRIGLAV : JESENICE 90 : 70 (38 : 29) Pretekli teden so kranjski košarkarji povabili v goste košarkarje z Jesenic. Kranjčani so bili ves čas tekme v premoči, kar dokazuje tudi končen rezultat. V predtekmi pa so mladinci z Jesenic premagali Kranjčane z rezultatom 46 : 38. Kranj, 6. maja. Igralci Postojne so prišli na današnjo tekmo s precejšnjo nado, da bodo odnesli obe točki. Toda naleteli so na močno moštvo Mladosti, ki jih je v nekaj minutah povsem nadigralo. V 20. minuti so se gostje poslužili grobe igre in zaradi tega je moral zapustiti igrišče steber moštva Mladosti Eržen. Kmalu za tem so odnesli z igrišča tudi drugega igralca Mladosti Mače-fata. Postojna jo to izkoristila in takoj za tem dosegla vodstvo s prostim strelom s kakih 25 metrov. Po tem golu se je težišče igre preneslo pred gol Mladosti in vsi domači igralci, so se potegnili v obrambo. Moštvo Postojno je napadalo z vso silo in verjetno bi se rezultat kmalu povišal, če se ne bi v igro vrnila poškodovana igralca. Takoj se je slika na igrišču obrnila in Mladost je v 38. minuti z 11-metrovko izenačila. Drugi polčas je potekal v večjem delu premoči domačinov. Gostje so le tu pa tam z ostrimi in hitrimi prodori prihajali pred gol in tudi dosegli nekaj stoodstotnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Sodil je Ceh z napakami. V predtekmi so se pomerili pionirji Mladosti s pionirji iz Bohinja in jih izdatno premagali z rezultatom 9:0 (4:0). V drugi predtekmi pa je B moštvo Mladosti premagalo pr- vo moštvo Bohinja z rezultatom 3:2 (1:2). Mladinci Mladosti so v prvenstveni tekmi zaigrali proti mladincem Loke. Večji del tekme so bili boljši nasprotnik, toda proti koncu so jih mladinci iz Loke zaradi boljše kondicije premagali. Rezultat 4:2 (0:0). Ilirija : Triglav 3:1 (O s O) Triglav je nastopil to nedeljo proti solidni enajstoriei Ilirije iz Ljubljane. Morda ni prav nihče pričakoval, da bo Triglav moral priti iz Ljubljane žo v drugo poražen. Tekma ni bila odigrana ravno v najprikladnejšem času, kajti sonce je močno pripekalo, kar je tudi v veliki meri vplivalo na ležerno in nezanimivo igro. Igralci Ilirije so takoj v prvih minutah pokazali, da hočejo zmagati in ves polčas so bili v veliki terenski premoči. Nikakor pa se niso znašli pred golom, čeprav so imeli obilico priložnosti za dosego gola. V drugem polčasu se je igra na obeh straneh še bolj umirila in napadi so se menjavali tako S strani Triglava kakor s strani Ilirije. V enem izmed redkih napadov so Ilirjani dosegli prvi gol in nekaj za tem jim je uspelo še dvakrat poriniti usnje v mrežo. DVA TURNIRJA ŠAHOVSKEGA KLUBA JESENICE Šahovski klub Jesenice je zaključil brzopotezni turnir za IV. kđtegornike. V finalnem tekmovanju je bil naslednji vrstni red: Krajnik 7!/2, Korošec Su-helj 572, štrumbl 5. Na turnirju IV. kategornikov za dosego kategorije pa je med 14 udeleženci zmagal Lakota z 12 točkami in se plasiral pred iSimovičem z 9 in Smrketom z 7V2 točkami. Na klubskem brzoturnirju v Podgorju sta si prvo in drugo mesto delila med 14. udeleženci Lojze Jagodic in Marjan Ogrinc pred Valentinom Jagodicem. SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP ZA NEDELJO 13. MAJA 1956 V Bohinjski Bistrici ob 10. uri Bohinj : Triglav, pionirji, službo joči Podbevšek; ob 10.45 url Bohinj : Ločan, služb. Podbevšek. Na Bledu ob 15. uri: Bled : Svoboda, služb. Cajnko. V Lescah ob 15.30 uri: Prešeren : Jesenice, služb. Vovk. V Tržiču ob 14.15 uri: Tržič : Bled, pionirji, služb. Roblek, ob 15. uri: Tržič : Mladost B, služb. Roblek. V Naklem pri Kranju ob 13.45 uri: Naklo : Prešeren, pionirji, služb. Feldin, V Kranju igrišče Triglava ob 13.30 uri: Triglav : Tržič, mladinci, služb. Fende; ob 15. uri: Triglav B : Medvode. služb. Fende?. V Šenčurju pri Kranju ob 9. uri: Svoboda. : Jesenice, mladinci, služb. Erzin. V škof ji Loki ob 17. uri: Ločan : Prešeren, mladinci, služb. Urh Kalan. ŠT. 36 / 7. MAJA 195(5 3 72 Prireditve v Tednu RK NA JESENICAH Jesenice, 6. maja Občinski odbor RK na Jesenicah se je potrudil za počastitev te humane organizacije. Na predvečer pričetka Tedna RK je bilo v Delavskem domu dobro obiskano zdravstveno predavanje. Dr. Milan Ceh je predaval o raku. V četrtek ■zvečer bo svečana akademija v Mestnem gledališču. Podobne svečanosti, četudi v manjšem obsegu, bodo še v drugih krajih jeseniške občine, v Kranjski gori, na Blejski Dobravi, na Koroški Beli itd. V mnogih krajih bodo organizirana tudi predavanja, povsod pa bodo izvedli akademije, na katerih bodo pobirali prostovoljne prispevke za RK. V KRANJU Izletniki, več previdnosti! Kratke ** T™*a VELIK GOZDNI POŽAR ZARADI MALOMARNOSTI Nevaren požar jo nastal 2. maja ob 11. uri v gozdu na Zaplati pri Preddvoru. Bil je vetroven dan, zato se je ogenj izredno hitro širil in uničil 80 ha grmičevja, trave in gozda. Prebivalci iz bližnje okolice in gasilci so takoj prihiteli na Zaplato. Pri gašenju je sodelovalo nad 100 ljudi. Poklicnih gasil- Škoda je po dosedanjih ceni- ni zgodilo prvič, vsa opozorila, tvah malenkostna, ker je gorela ki jih ni malo v časopisju, he- v pretežni meri le trava. Pretila je nevarnost, da bo ogenj zajel ves gozdni predel in se razširil po Storžiču in vse do Preddvora. Le hitra akcija zadostnega števila ljudi je preprečila večjo katastrofo. Povzročitelji požara so bili po vsej verjetnosti štirje neprevidni izletniki, ker se v tem času katerim izletnikom no pomenijo nič, zato bi zaslužili za tako malomarnost primerno kazen. NA JESENICAH JE GORELO 4. maja ob enih ponoči je na še nepojasnjen način nastal požar v stanovanjski hiši U. M. na Jesenicah. Pogorelo je ostre- Na cesti Naklo—Tržič so že zdaj pa 572 dinarjev. Vzrok te-začeli s popravili. Tega se ne mu povišanju je v tem, da mora Javni vodovod Tržič letos prvič plačevati amortizacijo i* obresti od osnovnih sredstev. Vodovod si bo z amortizacij- veselijo samo avtomobilisti, ampak predvsem pešci in va-ščani iz Naklega, ki so bili doslej najbolj prizadeti zaradi prahu, ki so ga dvigala motorna skim skladom ustvaril sredstva, cev jo bilo okoli 50, na kraj po- ni nihče drug zadrževal na Za- šje,'stropi in hlev za malo ži- žara pa je prispelo hidi 8 kamionov vojakov kranjskega garni- plati. Vse kaže, da so tablo z napisom »Varujte gozdove pred zona. S požrtvovalnostjo vseh požari.'« spregledali in nekdo od prisotnih je bil ob 16. žar zadušen. uri po- njih je malomarno odvrgel cigaretni ogorek v travo. To se lavna telefonska aovorilnica na lesenicoh Marsikdo, predvsem pa pot- Moderen železniški kolodvor je vali. Škodo cenijo nad pol milijona dinarjev. V APRILU 15 POŽAROV V preteklem mesecu je bilo v kranjskem okraju kar 15 požarov. Od tega jih je pet zanetila lokomotiva, pet jih je nastalo iz malomarnosti, trije 'zaradi gradbenih pomanjkljivosti, enega so zanetili otroci, eden pa je vozila. Cesta bo asfaltirana, promet med delom ne bo ustavljen. Celoten odsek zaradi pomanjkanja sredstev letos verjetno še ne bo urejen. Velik promet preko Ljubeljskega prelaza zahteva slej ko prej sodobno ureditev te gorske mednarodne ceste. Agrarna skupnost je problem, s katerimi bo lahko redno vzdrževal vodne naprave in širil vodovodno mrežo. Gospodarska cesta proti Sl»' pu poteka ob vodni strugi že lani novembra so jo nameravali preložiti, ker se obrežje ruši v vodo. Z deli niso pričeli, ker še vedno manjkajo nekatere geodetske meritve in pro- ki zadnje tedne predvsem za- jektant obljublja prihod geo- nima živinorejce v tržiški občini. O novih zakonskih dolo- metra že cele tedne. Z izdelav« projektov so težave menda čilih razpravljajo na sestankih prav povsod. Treba je nanje ča-kmetijskih zadrug. Upravljanje kati neverjetno dolgo, nato pa V okviru prireditev v Tednu riiki, so pogrešali na Jesenicah ustregel tudi tem željam. Na še nepojasnjen. Škoda znaša bli- RK bo v Kranju več predavanj. Glavno predavanje pa bo v sredo 11. maja ob 16. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma z naslovom »Higienska in kulturna postrežba v trgovinskih in gostinskih obratih«. Predavanje bo javno za vse prebivalstvo, javno telefonsko govorilnico. To peronu je postavljena lična te- zu 8 milijonov dinarjev, gasil- so dobile Jesenice zadnje dni. lefonska govorilnica, ki omogo- ske enote pa so uspešno obvaro- ■ , ča predvsem potnikom telefon- vale pred uničenjem za 22 mili- ske pogovore. Ker je govorilnica jonov družbenega in privatnega na peronu in skoraj pod stalno imetja. To ni majhna številka kontrolo, ni strahu, da bi se in člani gasilskih društev za- kdo spozabil in jo poškodoval, služijo za svoje požrtvovalno kot se je to zgodilo nedavno delo pri reševanju ljudskega v Kranju. premoženja vse priznanje. planinskih pašnikov in naprav, ki so v tržiški občini zadnja leta zelo napredovale, bodo prevzele zadruge. Z novimi predpisi glede uporabe skupnih pašnikov se bodo verjetno najteže spri- jih po zahtevah revizije spet dolgo popravljati. Pred durmi je tudi gradbena sezona za gradnjo stanovanjski« hiš. Ali res ni možno, da b* republfka dala ča posamezne AVTOMOBIL SI JE »IZPOSODIL« Stane Markelj iz Stražišča je 28. aprila vzel brez dovoljenja osebni avtomobil, last Gozdnega gospodarstva Kranj, in se zlasti pa bo koristno za člane odpeljal z njim proti gkofji Lo-potrošniških svetov. Predavala ki. Bil je že nekoliko vinjen r bosta zastopnik Zdravstvenega ter je vozil skrajno neprevidno, doma dr. Premru in predstav- Ze v Bitnju je vozilo prevrnil nik Higienskega zavoda Kranj in napravil na njem za več kot tov. Močnik. Vsa predavanja P»l milijona škode. Sam je imel organizira občinski odbor RK srečo, prav nič se ni poškodo- val, pa tudi njegove sopotnice KranJ- so ostale brez poškodb. Za to Isto predavanje bo v torek svoje dejanje se bo moral zago-zvečer v Tržiču. var jati pred sodiščem. jaznili prejšnji pašni upravičen- značilnejše pokrajine Slovenije ci planin Sija in Javornik. Vodarina se je na področju tržiške občine 1. januarja t. 1. povišala za 35%- Doslej je stal pavšalno en iztok 424 dinarjev, Ponedeljkov obveščevalec H Iti D CM1' po kakih 5 do 10 kompletnih načrtov, od katerih bi si gradbeni interesent izbral zase najbolj ustrezajočega. S tem bi se projekt silno pocenil, prihranil bi se čas za revizijo in interesent ne bi bil povsem odvisen od dobrega ali slabega načrta projektanta. s sodišča F. J., J. J. in I. G. vsi doma na 3 mesece zapora. Na goljufiv Iz okolice Kranja so se preteklo način naj bi namreč dobil od leto v večernih urah nahajali nekega znanca din 10.000.—. Po ha gasilskem festivalu na Sav- njegovi pritožbi pa je Okrajno skem logu v Kranju. Dogovo- sodišče prvostopno sodbo raz- rili so se, da bodo na škodo velja vilo, na drugi obravnavi pa podjetja »Delikatesa« ukradli 25 je bil oproščen. Izkazalo se je, literski sodček piva. Tretji je da v tem primeru dejansko ne ostalima dvema svetoval, kako gre za goljufijo, ampak le za naj tatvino izvršita ter sta to poravnavo nekega dolga, tudi napravila. Sodišče je vse P. K. z Golnika se je na so- trl obdolžence spoznalo za krive kazniivega dejjanja 'tatvine ter jih obsodilo na 1 mesec zapora, zadnjemu pa je kazen odložilo pogojno za dobo 2 let. J. T. iz Cerkelj je v začetku marca t. 1. v večernih urah razgrajal v nekem tujem stanovanju v Cerkljah. Na zahtevo lastnice stanovanja se iz njega ni odstranil, prav tako pa je dišču prav tako zagovarjal zaradi tatvine, razen tega pa še zaradi kaznivega dejanja nedovoljene posesti orožja. V začetku decembra 1955 je iz barake Kranjskega gradbenega podjetja na Golniku odnesel 20 m gumijaste cevi in 20 m 4-faznega kabla, vse skupaj v vrednosti približno 10.000 dinarjev; ko so pregledovali njegovo sobo, so našli tudi boksar, katerega na-isto udaril z žepno baterijo po g m p(>sedov^e po glavi m ji prizadel oteklino. pravilniku 0 izvajanju Zakona S?JmJn\™»°lf> l*terl!L™ o orožju sploh ni dovoljena. odmerili sodniki, bo verjetno zadostno opozorilo, da bo v bodoče dal mir drugim sostanovalcem. Pred kratkim smo poročali, da je bil neki V. V. iz Sen- Obe kaznivi dejanji je obdolženec pred sodiščem priznal, prav tako so našli tudi ukradeno gumijasto cev in kabel, kar je skril v nek bližnji senik. Obsojen je bil na 4 mesece za čurja pri Kranju zaradi kazni- pora. Upati je, da ga bo kazen vega dejanja goljufije obsojen spametovala. Prodam mlado kravo na bri-štu. Vočanov, Primskovo 178. 14 mesecev stara telica od dobre mlekarice naprodaj. Naslov v upravi lista. Strešno opeko kupim. Fajfar, Sp. Brniki 47, Cerklje. Iščem pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v upravi lista. / Zadružna mlekarna Kranj obvešča vse proizvajalce mleka, da bo odkupna cena mleka za 3,2%tolšče din 21— in to od 1. 8. maja ob 20. uri — gostovanje SOLA ZA STARŠE V okviru vzgojnih predavanj »Šola za starše« bo v torek 8. maja v zgornji dvorani Sindikalnega doma jb 20. uri imel dr. Stane Gogala predavanje pod naslovom »NAJPOGOSTEJŠE 'NAPAKE OTROK«. — Vljudno vabljeni! • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V. do 1. XII. 1956. Zamenjam enosobno stanovanje v Celju za dvosobno ali večje v Kranju. Janez Kleč, Kranj, Titov trg 20. Podpisani Piberšnik Jakob, tov. delavec iz Jesenic, Cesta bratstva in enotnosti št. 24, preklicujem in obžalujem, kar sem govoril o Cmager Mariji, natakarici Hotela »Korotan« ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. KINO RADIO JESENICE 7. in 8. maja, ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. Predstave ob 18. in 20. uri. 9. in 10. maja, ameriški barvni film »BEAU BRUMMF.LL«. Predstave ob 18. in 20. uri. KINO PLAVŽ JESENICE 8. maja, ameriški oarvni film v Škof j i Loki — Ivan Cankar: »POHUJŠANJ.*: V DO- »BEAU BRUMMELL«. Predstavi ob 18. in 20. uri. 10. maja, amenšk. barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. Predstavi ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA 9. maja, ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. Predstava ob 20. uri. Upravni odbor podjetja »Avtopromet«, Kranj, Huje 51 razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Dovršena srednja ekonomska šola ali knjigovodski izpit, 5-letna praksa v knjigovodstvu ter veselje do opravljanja samostojnih računovodskih poslov v avtomobilski stroki. Pismene ponudbe poslati do 31. maja 1956 na upravni odbor podjetja. LINI ŠENT FLORJANSKI«. OBJAVA Svet »Svobod« in prosvetnih društev okraja Kranj priredi v četrtek, dne 10. maja 1956, ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju akademijo v počastitev 80-letnice rojstva pisatelja — socialista Ivana Cankarja. K udeležbi vabimo prebivalce mesta Kranja. KINO NAKLO 9. ih 10. maja, italijanski film »NOČNI TAKSI«. Predstava ob 20. uri. fJ?l(?£TD Okraini zavod za socialno zavarovani« v Kranju išče takoj:' 1 SEKRETARJA ZAVODA Pravna fakulteta in najmanj 3 leta prakse ali popolna sred nja šola in 5 let prakse. 1 RACUNOVODJO Višja izobrazba ali ekonomska srednjo šola in najmanj 5 let prakse. 2 FINANČNA REVIZORJA Srednja ekonomska šola in 5 let prakse 1 ZDRAVNIKA z najmanj 5 let splošne prakse 1 EKONOMA \ z nižjo srednjo šolo in 5 let prakse 3 STROJEPISKE popolna srednja šola in znanje stenografije. OSNOVNA PLACA IN DOPOLNILNA PLACA PO UREDBI. PONUDBE Z ŽIVLJENJEPISOM POSLATI NA OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KRANJU. V BEGUNJAH SO PRAZNOVALI Begunje, 6. maja. Prebivalci nekdanje občine Begunje danes že četrtič praznujejo svoj krajevni praznik. Na grobišču talcev v Dragi in v Begunjah se je zbralo veliko svojcev padlih žrtev okupatorjevega nasilja. Na slavnostnem zborovanju j« množici govoril podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj-Jo-han, nato pa je sledilo polaganje vencev na grobove ustreljenih talcev. SEMINAR ZA VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL Bohinjska Bistrica, 6. maja. Dapes se je v Bohinjski Bistrici začel seminar za vodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi. Udeleženci se bodo na teh predavanjih seznanili z -najaktualnejšo gospodarsko, notranje politično in mednarodno problematiko. Danes so poslušali prv« predavanje o jugoslovanski eu-nanji politiki. ZELJE BOHINJCEV Vsi prebivalci bphinjskega kota so pred nedavnim navdušeno pozdravili vzpostavitev redne avtobusne zveze z Ljubljano. Od nje si obetajo tudi poživitev tujskega prometa. Zdaj, ko ljubljanski izletniki, ne bodo več zapravili pol dneva z vožnjo, bo ta turistični kraj gotovo privabil veliko nedeljskih obiskovalcev. Še eno željo imajo Bohinjci. Radi bi videli, da bi avtobus skozi posamezne kraje, kjer je cesta ozka in vijugasta, vozil počasneje kot do sedaj. Nevarnost nesreč je na bohinjski cesti precej pogosta in lani je bilo samo na enem ovinku nad 30 karambolov. Zato previdnost ne bo odveč! 33 Bila je mrzla noč. Mesec je bil že blizu zatona. Pod košato smreko si je nad majhnim ognjem grel premrle roke dolgin cigan Samol. Stežaj od njega tičal je v zemlji oster nož, vedni spremljevalec in edini ciganov prijatelj. »Ne bo ga," je mrmral v brk. „Gorje mu! Ha, prijateljček, še boš plačeval ciganu, da bo molčal. Ne boš se me znebiL" 34 Zdajci se zasliši človeška stopinja na stezi in k ognju pristopi Peter. Cigan je seveda takoj hotel zlate, ali Peter mu jih ne da, preden ne izve, kaj je storil z Jurijem. „Prodal sem ga na Turško, janičar bode postal in nikdar ga ne boš videl, samo le ako greš na vojsko zoper Turke, utegne ti tvojo glavo razbiti," odgovori Samol. 35 V Petrovi glavi so vrele vse mogoče misli. Zagrešil je zločin, grdo je izdal bratovega sina. A ni se kesal. Le bal se je, da ne bi prišlo vse na dan. Kaj, če ga cigan izda? Ubiti mora cigana! Toda kako? Cigan bi devet takih pozobal, kakršen je bil Peter. Upro se mu oči na ciganov nož, ki je tičal za stežaj od njega. Kot bi trenil, ga izdere in sune cigana. 36 Ali še z večjo urnostjo prime cigan Petra, izvije mu nož in ga podere vznak. Nož se zabliska nad Petrovim grlom. Ta jame prositi in se izgovarjati, da je hotel cigana le ostrašiti. Naposled odneha ciganova pest, nož skrije za pas in Peter je bil prost. Skobacal se je pokonci in hitro izginil v grmovju. Ciganov krohot ga je spremljal. 4 6l8Sg ŠT. 36 / 7. MAJA 1956 oreftjsb