GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 505 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 2. OKTOBRA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Poskrbimo za strokovno izobrazbo naše mladine V Grenoblu je bil nedavno Svetovni kongres mladine, ki ga je organizirala UNESCO (Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo). štiri delovne komisije tega kongresa (uvajanje mladine v poklice, Pripravljanje mladine za državljansko in socialno življenje, uvajanje mladine v mednarodno življenje ter pravilno izkoriščanje prostega časa) so predložile nad 80 priporočil in nasvetov, ki bodo poslani vladam in organizacijam, zastopanim v Grenoblu z namenom, da bi spodbudili mladino, jo podprli ter jo pravilno usmerili. Problem, ki je na omenjenem kongresu zbudil največje zanimanje in pozornost, je bilo vprašanje strokovnega oblikovanja mladine. Prehod iz šole v življenje je še vedno mučen problem za vse. S tem vprašanjem se ukvarjajo najnaprednejše in bogate države, ki z lahkoto odmerijo velika denarna sredstva za narodno vzgojo, in države v razvoju, ki ne morejo nuditi svoj; mladini niti prvostopne izobrazbe. Pr-"' pri tem vprašanju je angleški delegat dejal: «Mi ne bi imeli razne «rockerse» in niti «modse*. če bi naša mladina takoj po šoli našla primemo zaposlitev. Med 16. in 18, letom starosti nastopa v Angliji doba nezaposlenosti, četudi jo ne marajo tako imenovati.* Koliko je v naši državi mladine, vštevši tudi nas Slovence, ki nima sredstev za nadaljno šolanje, in take, ki bi bila potrebna, da se času ustrezno poklicno’izpopolni. Veliko jih čaka na zaposlitev, za katero so se že vnaprej odločili, ali pa sprejmejo katerikoli kompromis, ki jih nikakor ne zadovoljuje. Eno izmed priporočil, sprejetih na kongresu v Grenoblu, poziva sindikate in mladinska gibanja, naj bi skušali ustvariti v svojih vrstah smisel za predvidevanje, t.j. gledanje v bodočnost .Preveč je namreč staršev, ki ne gledajo naprej in ne skrbijo dovolj za pravilno poklicno izpopolnjevanje svojih o-trok. Znano je, da otrok le redko razpolaga s podatki, da bi lahko sam presojal o koristnosti tega ali onega poklica. Zato se v istem priporočilu pozivajo vlade, da ustvarijo in razvijejo izvenšolski ustroj za poklicno oblikovanje (izobrazbo). Ti problemi težijo tudi nas, bodisi kot sestavni del prebivalstva države, kateri pripadamo, bodisi kot etnična skupnost, ki ne sme zaostati v vzgoji in poklicnem oblikovanju prav na nobenem področju. Potrebno je, da se tudi naša mladina nenehno izpopolnjuje, da bi se lahko uveljavila doma ali v svetu. Dolžni smo tudi mi, da svojo mladino, ki je pravkar zapustila nižje oz. višje srednje šole še bolj pripravimo za življenje. Kako, kaj in kdaj naj nudimo naši mladini ,je vprašanje, ki se ga moramo lotiti z vso resnostjo in mu najti člmprej primerno rešitev. Ni prvič, da se v »Gospodarstvu* obravnavajo ti in podobni problemi. Ta problem postaja vedno bolj pereč in prav je, da se z njim seznanijo naši podjetniki, ustanove in organizacije, ki večkrat godrnjajo, da šola ni v zadostni meri pripravila mlade delovne sile, in o tem resno razmislijo, ker gre tudi za njihove koristi. Sicer ti problemi niso samo naši, poznajo jih tudi naki someščani italijanske narodnosti z razliko, da oni nezadostno pripravo mladine že izpopolnjujejo z ustreznimi tečaji. Ena izmed ustanov, ki skrbi za izvenšolsko izobraževanje mladine je Pokrajinski konzorcij za strokovno izobraževanje. V tem smislu deluje tudi ENA LC (Ente Nazionale Addestra-mento Lavoratori Commercio). Medtem ko Pokrajinski konzorcij skrbi za skoro vse vrste poklicnega izobraževanja mladine s primernimi brezplačnimi tečaji, se je ENALC lotil izobraževanja mladine za trgovske poklice in zaposlitve. Za letošnje šolsko leto predvideva ta ustanova številne brezplačne tečaje za vrsto poklicev v trgovinskih in sorodnih podjetjih. Tako na primer se bo lahko mladina izpopolnjevala v naslednjih strokah: za uslužbence turističnih uradov in agencij, za tolmače, komi j eizložbenike; nadalje bodo tečaji tujih jezikov za uslužbence pri prodaji, tečaj za ven-deuses-manekinke. za nlakater-je, tajnike podjetij, konzulente za delo, korespondente tujih jezikov, zunanje trgovinske od-premnike i. dr. Koliko naše mladine bo obiskovalo omenjene tečaje, je težko reči. Zdi se mi, da smo tudi mi dolžni, da naši mladini nudimo nekaj podobnega, četudi bolj skromneoa. ker ne razpolagamo s tolikimi finančnimi sredstvi kot drugi. Tudi letos ie zapustilo naše umirajoče strokovne šole večje število absolventov in iz trgoske akademije gre v živi jeni e vsako leto kakih 30 novih absolventov. Tako prvim kot drugim bi morali nuditi izvenšolsko pripravo in izpopolnitev v=ai v bistvenih predmetih hr°7 katere se ne bi mogli z lahkoto znajti na delu. Ustanovitev ta- kih večernih tečajev za našo mladino ne bi zahtevalo nemogočih materialnih žrtev. Dejstvo je, da imamo trgovce in podjetnike s težkimi milijoni, ki so si jih zaslužili pre v s trgovino med Italijo in Jugoslavijo. Imamo tudi nekaj finančnih zavodov, Gospodarsko združenje, Kmečko zvezo i. dr. Vsi ti ne bi morda lahko rešili tega vprašanja, ki bi jih stalo po nekaj desettisočakov letno za vzdrževanje nekaj najbolj potrebnih izpopolnjevalnih tečajev. Trud ne bo zaman, ker poleg strokovnega izpopolnjevanja absolventov nižjih strokovnih šol, bomo mi lahko usposabljali za delo tudi tiste bodoče absolvente enotnih srednjih šol, ki ne bodo nadaljevali šolanja na višjih srednjih zavodih. čez kako leto mi ne bomo imeli mladine (14-15 letne) v dobi za prvo zaposlitev, ki bi imela le količkaj osnovnega strokovnega znanja (ko bodo zaradi enotne nižje srednje šole U'-;-,iene strokovne šole). Odveč b: ne bilo, če bi naša podjetja in organizacije poskrbele tudi za prakso med počitnicami. Delo med počitnicami bi bilo zelo koristno za dijake trgovske akademije. Verona je prav letos dala naileoši primer zbližan j a dveh svetov: šole in kmetijstva. Na pobudo Kmetijskega nadzornižtvo in šolskega skrbništva v Veroni je kakih 30 kmetijskih gospodarstev okraja zaposlilo po 15 dni dijake vseh vrst šol. ki so izmenoma pomagali pri' nabiranju sadja in tobaka. Ta pobuda je žela vse priznanje s strani krajevnih o-blasti, sindikatov, socialnih in gospodarskih ustanov. Dijaki so po dva tedna delali na polju, in to prav iz vseh šol: agrarnih zavodov, klasišnega liceja, učiteliišča, trgovske akademije, znanstvenega liceja, gimnazije in industrijskega zavoda. Prav vsi »praktikanti - poljedelci* so izjavili svoje zadovoljstvo, ker so pridobili na znanju in spoznali koristnost dela. Čas hiti in vsak dan bolj terja celega človeka. Zapustiti našo mladino brez primernega strokovnega izpopolnjevanja pomeni jo dvakrat izgubili: ker io nismo znali pripraviti za delo in noklic in ker jo lahko tudi narodno izgubimo. Po toči ne pomaga zvoniti. Da ne bo prepozno, lotimo se dela takoj. RADO LAUTIN '36CČL5 Volilni dvoboj med predsednikom Lgndonom Johnsonom, kandidatom demokratske stranke, in republikancem B. Gold-vraterjem se bije zares z najostrejšim orožjem; zaključil se bo čez mesec dni na predsedniških volitvah. Malokje razvnamejo volitve javnost s takšno silo kakor prav v Ameriki. Škandali vseh vrst izbruhnejo ob tej priložnosti, resnični pa tudi izmišljeni, glavno je, da vžgejo volivce. Goldumter, ki ga sicer podpira tudi bivši dvokratni predsednik Eisenhoiuer (pač zato, da bi se ohranila enotnost stranke), je skušal okrepiti svoje postojanke tudi z atomsko bombo. Po njegovem bi vietnamsko državljansko vojno in boj proti Kitajski lahko takoj zaključili z atomsko bombo; pa tudi ameriške nasprotnike v Evropi bi z njo lahko prestrašili. Pooblastili naj bi 'vrhovnega poveljnika čet Atlantske zveze (NATO) v Evropi, da lahko po svoji uvidevnosti da povelje za uporabo atomske bombe. Doslej je imel to pravico edino predsednik ZDA. Johnson in njegovi pristaši so proti Goldivaterjevemu predlogu. Odločitev, ali naj se bomba uporabi ali ne je tako važna zadeva, da sme o tem vprašanju odločati samo predsednik. Sicer vse kaže, da je Goldwater bitko že zgubil. Johnsona bodo podprle delavske sindikalne organizacije. Na njegovi strani je zdaj tudi večina takšnih listov, ki so bili poprej nevtralni, ali pa so celo podpirali republikance. Listi «Daily News» in «Sun Times» iz Chicaga, «Inquirer» in «Daily News» iz Filadelfije, pa tudi ((Kansas City Star» (ki že 70 let ni podpiral demokrate) in neodvisni «New York Times» so se v glavnem odločili za Johnsona, in sicer predvsem iz prepričanja, da bo on ohranil svetovni mir. Kaže tudi, da bodo zanj potegnili 19 listov skupine Samuela Nemhousea in 12 Hearstovih listov. Abeceda inflacije v evropskih državah Priporočila strokovnjakov za boj proti njej Med pojavi, ki spremljajo inflacijo omenjajo gospodarski in finančni strokovni a Ki predvsem povečanje povpraševanja po blagu, ki presega ponudbo. Ta pojav je bil in je v veliki meri še danes skupen evropskim državam, ki se krčevito porijc. proti inflaciji. Komisija pri Evropski gospodarski skupnosti omenja še drug pojav, ki dela težave vladam Evropske gospodarske skupnosti, to je prenaglo povišanje javnih izdatkov. Povečanje povpraševanja po blagu ima navadno za posledico povečanje uvoza; le redko je domača proizvodnja tako razvita, da lahko zadosti povečanju povpraševanja po blagu, še posebno v Italiji — v manjši meri v Francih — je prišlo do mečnega povečanja uvoza, kateremu je sledilo povečanje primanjkljaja v trgovinski oziroma plačilni bilanci. Edino Zah. Nemčija ima prebitek v zunanji trgovinski bilanci. Na drugi strani napredujejo investicije v industrijo počasneje kakor v prejšnjih letih. V letu 1984 so zabeležili v tem pogledu zboljšanje v Zah. Nemčiji in na Nizozemskem, medtem ko se zasebni kapital v Franciji zelo obotavlja z investicijami; te so močno padle v Italiji seveda tudi pod vplivom skrčenja kreditov s strani bank. Poleg te gg so industrijske investicije nazadovale, ker se je pričel krčiti dobiček podjetij. tako so se pogoji za «avtofinanci- Za tesnejše stike med ZSSR in Kanado V Sovjetski zvezi se mudi poslanstvo kar 124 kanadskih poslovnih ljudi, ki so prispeli tja z namenom, da bi poiskali osnove za razširitev gospodarskega sodelovanja med obema državama. Mihail Kuzmin, pomočnik ministra za zunanjo trgovino je ob tei priložnosti izjavil pred predstavniki trgovinske zbornice v Torontu, da namerava tudi sovjetska vlada poslati posebno odposlanstvo v Kanado. To naj bi proučilo možnosti obširnejše trgovinske izmenjave med obema državama. Rusi bodo prispeli tja s posebnimi vzorci blaga. Kanada vabi «Peujjeot» in «Renault» Kanadska vlada si prizadeva, da bi gospodarskemu' razvoju v deželi dala nove spodbude. Med te sodi tudi načrt, da bi dve veliki francoski avtomobilski tovarni Peugeot in Renault pridobila za sodelovanje. Tako skuša privabiti evropsko industrijo, hkrati pa tudi evropski kapital; evropsko sodelovanje naj bi bilo protiutež ameriškemu vplivu, ki je v Kanadi že močno utrjen. Prav ta namen je imel potovanje Gerarda Filiona, ravnatelja finančne družbe Societe Gdnerale de financement du Quebec (SGF), kjer žive pretežno Francozi. To ni prvi poskus Filiona Gerarda, da bi predstavnike avtomobilskih tovarn Renault in Peugeot prepričal glede koristnosti sodelovanja s kanadsko industrijo. Pravzaprav gre za to, da bi obe tovarni sporazumno postavili v Kanadi avtomobilsko tovarno, ki bi lahko proizvajala 10.000 vozil na leto. V njej ne bi izdelovali vseh potrebnih delov, temveč bi nekatere sestavne dele uvažali še iz Francije. Graditev takšne tovarne bi stala okoli 3 milijone dolarjev. Pogajanja so že močno napredovala. V začet- ku so nastopile precejšnje težave glede carine, ki naj bi se zaračunavala na uvoz sestavnih delov iz Francije, vendar je francoska vlada tudi glede tega vprašanja popustila; privolila je, na 70 do 80-odstotno znižanje carine. Renault in Peugeot prodajata danes v Kanadi okoli 7000 vozil na leto. To je vsekakor malo. Graditev tovarne v sami Kanadi bi gotovo pripomogla k lažjemu razpečavanju izdelkov teh tovarn. Ne gre niti za to, da bi ceno v Kanadi znižali, ^ač pa, da bi se doma razvila več ja industrijska dejavnost. ITALIJANSKA NAROČILA V VEL. BRITANIJI Italijanska tovarna prediva Lysandra je naročila pri angleški tvrdki Humphreys and Glas-gol Ltd. vrsto strojev za izdelovanje sintetičnih vlaken. Zmogljivost teh strojev bo znašala okrog 7000 ton vlakna na leto. Družba Officine di Savigliano pa bo nabavila pri tvrdki Boul-ton and Paul (Steel Construc-tion) Ltd. za 60.000 funtov šter-lingov strojne opreme za jeklarne. Sodelovanje med Jugoslavijo in ČSSR Večdnevni obisk predsednika češkoslovaške republike^ Antona Novotnyja se je zaključil z objavo sporočila o rezultatih no-svetovanj med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi državniki, in to po zaključnem sestanku s Titom na Brionih. Sporočilo naglaša, da obstajajo skupni pogledi na mednarodni položaj ter priporoča no litiko miroljubnega in aktivnega sožitja (koeksistence). Potrebna je popolna razorožitev, vsekakor je treba prepovedati uporabo jedrskega orožja ter ustanoviti neatomsko področje v Evropi. Predsednika sta izrazila upanje, da bo druga konferenca nevezanih držav v Kairu pripomogla k utrditvi miru in k socialnemu napredku. Nadaljevati je treba boj proti kolonializmu, ki je nezdružljiv s politiko mirnega sožitja. Odločno se je treba zoperstaviti reševanju mednarodnih vprašanj s pritiskom. Za nemško vprašanje je treba poiskati mirno rešitev; izhodišče tega vprašanja naj bo priznanje obstoja dveh komunističnih držav. Ob koncu pravi sporočilo, da so koristi miru neločljive od socializma. Predsednik Tito bo prihodnje leto vrnil obisk predsedniku No-votnyju Ugoden razvoj trgovinske izmenjave Letos se trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in češkoslovaško še ugodnejše razvija kot lansko leto. Gotovo je to v veliki meri tudi rezultat prizadevanj mešanega gospodarskega odbora, ki se je pred meseci sestal v Beogradu. Tedaj je prispel v jugoslovansko glavno mesto tudi češkoslovaški minister za zunanjo trgovino František Hamouz. ki se je sestal z jugoslovanskim tajnikom za zunanjo trgovino N. Džuverovičem. Obe državi želita razviti tudi sodelovanje na industrijskem področju. V smislu dogovora med obema državama, bi morala letošnja trgovinska izmenjava doseči vrednost 125 milijonov dolarjev, v resnici pa računajo, da utegne doseči kar 150 milijonov dolarjev. V prvem polletju 1964 je bila zunanjetrgovinska izmenjava za Jugoslavijo pasivna za 13 milijonov dolarjev, in sicer predvsem zaradi tega — tako razlagajo sami češkoslovaški gospodarstveniki — ker ni mogel češkoslovaški trg prevzeti raznega jugoslovanskega potresnega blaga, kakor konserviranega mesa, vina, suhih sliv itd. V bodoče bo uvoz teh živil na Češkoslovaško olajšan. Za pravilno ocenjevanje razvoja gospodarskih stikov med obema državama je treba še upoštevati, da se del jugoslovanskega primanjkljaja pokrije s češkoslovaškimi izdatki za poravnavo tranzita čez Jugoslavijo, v bodoče namerava češkoslovaška nabavljati v Jugoslaviji tudi nekatere stroje. Prav v tej zvezi je bila Jugoslovanska razstava na tehničnem sejmu v Brnu bogato opremljena z izdelki jugoslovanske strojne industrije. Od leta 1965 do 1970 bo Jugoslavija dobavila češkoslovaški 7400 osebnih vagonov. Montirali bodo letala «Morava» Med predstavniki prizadetih podjetij je bil dosežen sporazum, da bodo v jugoslovanskem Institutu Branko Ivanič Libis montirali češkoslovaška letala tipa »Morava*, ki jih izdeluje tovarna »Prvni petiletka*. Letala bodo prodajali po 45 milijonov dinarjev pod imenom »Morava L-200 D Libis*. Privredni pregled* (Beograd) je ob priliki mednarodnega velesejma v Brnu izdal v češčini posebno izdajo. ran j e* pri podjetjih poslabšali. To je zopec imelo za posledico padec tečajev vrednostnih papirjev na borzah. LAHNO IZBOLJŠANJE NA ANGLEŠKEM Lansko leto so se na Angleškem pokazali znaki lahnega gospodarskega zboljšanja, ker so bolje uporabili proizvodna sredstva, ki so bila dotlej neizkoriščena Potrošniki so ouve-čali svoje izdatke, hkrati so se povečale tudi državne investicije. ki jih je spremljalo povišanje industrijskih investicij. Naglo se je razvil uvoz surovin, pa tudi končnih izdelkov, vendar je kmalu sledilo pojemanje tega poleta. DA BI UBLAŽILI PRITISK INFLACIJE Evropske industrijske države si prizadevajo v boju proti inflaciji ne toliko, da bi radikalno skrčile večanje povpraševanja po blagu temveč, da bi to naraščanje uh’° žile da N se tako ohranilo čim delj časa ter bi spodbudno vplivalo na proizvodnjo. Pametna gospodarska in finančna politika si prizadeva, da prihrani svoji državi nevarne skoke in padce ter da ji zagotovi določeno ustaljenost v razvoju. Kakor omenjeno, je o-mejevanje kreditov eno izmed sredstev, ki ga uporabljajo proti inflacijskim pojavom, drugo pa je tudi povišanje obrestne mere, ki so ga uporabile mnoge države. Navajamo danes višino obrestnih mer v posameznih državah no stanju 3. julija 1964. Belgija 4,25% Francija 4.00% Nizozemska 4.5 % švedska 4.5 % Anglija 5,00% Danska 6.5 % Belgija 4,75% Švica 2,5 % Zahodna Nemčija ni zvišala obrestne mere, ker noče privabiti še več tujega kapitala v deželo. Angleži so že februarja zvišali obrestno mero od 4 na 5 odsto, hkrati pa tudi vsaj nekoliko povišali davke v proračunu 1964-65’ Ker se je uvoz močno dvignil, je funt šterling meseca julija doživljal najhuj šo krizo po letu 1961. VISOKI JAVNI IZDATKI NEVARNI Glede skrčenja kreditov je treba še omeniti, da prihaja do tega pojava tudi zato, ker vlade potrebujejo denar za financiranje primanjkljaja v državnem proračunu, zato ga ne dajejo na razpolago gospodarstvu. Posledica tega je, da industrije ne razpolaga z zadostnim kapitalom, da bi zboljšala svojo o-premo in dvignila proizvodnjo. To je tudi ugotovila komisija Evropske gospodarske skupnosti; komisija odsvetuje tudi na- vijanje davkov vsaj do neke mere, ker sicer takšna davčna politika odbija tuji kapital. Nekatere evropske države so si na moč prizadevale, da bi čimbolj omejile javne izdatke. Francija npr je sprejela sklep, da se izdatki v proračunu za leto 1965 ne smejo v primerjavi z letom 1964 povišati več kakor za 7%. Samo 2 do 3 odsto teh povišanj izdatkov bo lahko opravičevalo povišanje cen. Letos so se javni izdatki povišali za 12 odsto. lani za 15 odsto in leta 1962 kar za 18 odsto. Zahodnonemški državni proračun predvideva 6% zvišanje javnih izdatkov v prihodnjem letu: v Italiji se državni izdatki ne smejo dvigniti, več kakor za 5 odsto. PROTI PRETIRANEMU VIŠANJU PLAČ Gospodarski strokovnjaki se splošno strinjajo, da jo potreb: na stroga mezdna politika, ako se hočemo uspešno boriti proti inflaciji. Treba je izvajati načelo, da bi zvišanju plač po pravilu moralo slediti povečanje pro izvodnosti. Izvajanje tega nače la je naletelo na več ali manj splošno oviro, kolikor ni dovolj na razpolago delovne sile. Zato se ta usmerja tja. kjer je zaslužek višji. INFLACIJSKI PRITISK JE POPUSTIL Prizadevanje držav, da bi skrčile povpraševanje po blagu je obrodilo že ugodne uspehe. Tako je komisija Evropske gospodarske skupnosti mnenja, da inflacijski pritisk popušča, vendar bo ta trajal še prihodnje leto. Podpredsednik komisije EGS Marjoiin, ki je na glasu uglednega gospodarskega strokovnjaka, je izjavil, da je treba posvetiti zlasti veliko pozornost no tran.ji ustaljenosti. To je možno doseči edino z nadzorstvom gibanja denarnega obtoka. V večini evropskih držav se denarni obtok viša oovprečno za 10 odsto na leto. Naraščanje obtoka se je pričelo blažiti zlasti v Belgiji. Franciji in Italiji. Pri vsem tem se cene potresnega blaga še vedno dvigajo, vendar ne več tako naglo kakor poorej Dviganje olač, ki je nastopilo kot posledica novih skunnih pogodb npr. v Zahodni Nemčiji ni več tako močno kakor zadnjih dveh letih, kljub temu presega možnosti povišanja pro izvodnosti. Razni ukrepi davčnega in denarnega značaja, posebno omejevanje nakupa avtomobilov m raznih drugih proizvodov so dovedli do zmanjšanja trgovinske ga primanjkljaja v italijanski trgovinski bilanci. Ako upoštevamo nevidne dohodke, se je italijanska plačilna bilanca u-ravnovesila, toda guverner emi- Italija na sejmu v Plovdivu Na 21. mednarodnem sejmu v Plovdivu (Bolgarija) sodeluje tudi Italija s kolektivno razstavo, katero je po nalogu ministrstva za zunanjo trgovino pripravil Zavod za zunanjo trgovino ICE. Največje zanimanje vlada na sejmu za razstavo mehanskih proizvodov, med temi so stroji za gradbeništvo, cestna dela, živilsko industrijo, izdelovanje plastičnih mos in tovarne nogavic, dalje orodni stroji, kmetijski stroji, avtomobili, električne gospodinjske naprave in drugo. Na sejmu so razstavljeni tudi proizvodi železarske, kovinske, tekstilne in kemično - farmacevtske industrije. Italija razstavlja proizvode s skoraj vseh navedenih področij. Dan Italije je bil 26. sept. (Nadaljevanje na 2. strani) Državni proračun v znamenju štednje Primanjkljaj še vedno 656 milijard Več državnega denarja za investicije Rimska vlada je odobrila državni proračun za leto 1965. Zdaj se finančno leto krije s koledarskim letom, kar pomeni, da bo proračun tekel od 1. januarja do 31. decembra 1985. Doslej je finančno leto trajalo od 1. julija do 30. junija naslednjega leta. Vlada si je prizadevala, da bi proračun spravila v sklad z razvojem italijanskega gospodarstva oziroma s svojimi u-krepi za pobijanje inflacijskih teženj. Vlada je z ene strani S>. Španci v Vatikanu A.R. Ko sem po štiriurnem ogledovanju vatikanskih galerij, obšel del vatikanskega obzidja in se približal stopnišču pred vhodom v baziliko sv. Petra, me je najbolj prevzela razlika med množico kozmopolitskih turistov, privrelih iz rimskih hotelov občudovat umetniška dela človeštva na znanih področjih civilizacije, in pa tisoči romarjev, ki so prišli v Rim ob nastopu obletnice sedanjega papeža Pavla VI. Romarji so bili v velikih skupinah, no več tisoč ljudi .večidel iz latinskih dežel: največ Italijanov, nato Francozi in tudi precej Špancev ter nekaj katoliških Nemcev. Najbolj so me zanimali Španci, ker teh ne srečaš tako pogosto kakor člane drugih narodnosti. Vsi Španci so nosili pečat, ki ga imajo vsi ljudje katerih koli držav in katerega koli družbenega sistema, ki nimajo priložnosti ali možnosti ali kjer se njihova vodstva boje, da bi se njihovi državljani mešali v svobodnem stiku z ljudmi iz drugih držav. Tudi pri Špancih, navadnih turistih in romarjih, se je poznalo v obnašanju, obleki, v vsem, da živijo ločeno od drugega sveta v svoji domovini. Sama vatikanska bazilika pa vpliva name kot na tolike intelektualce, ki prebiramo umetnostne zgodovine in skušamo Križem kražem po Italiji prodreti v poznavanje raznih likovnih stilov: občudovanje arhitektonskih obsežnosti, zgrajenih od cele pleiade umetnikov od Bramanta do Maderna, in zadrega pred tolikimi spomeniki konvencionalne izdelave zadnjih stoletij, ki so našli pot v to čudovito cerkev. Papež Pij XII. ima vsaj spomenik takšen, da se loči od obrtniške izdelave prejšnjih nagrobnikov in po svoji izvedbi potrjuje njegov značaj, ki je še za niegovega življenja in še bolj po smrti delil duhove. čudno je to, kako so me kot vse obiskovalce velikih muzejev, galerij in katedral 5-urna stopicanja no prelepih marmornatih dvoranah, kjer je bila še zmerom priložnost se za trenutek odpočiti na klopeh in foteljih, huje izčrpalo kot pa najbolj naporna dvanajsturna tura v Alpah. Rim se loči od severa Rim sam je sicer prestolnica Italije, toda ima več značilnosti in lastnosti italijanskega juga kakor pa severne Italije. Predvsem je velikanski del Rimljanov zaposlen v neštetih osrednjih državnih ustanovah in tod je mesto južnjakom in ne sever- njakom, ki raje poskušajo svoje moči v industriji. V Rimu je le malo industrije in to se pozna že v obnašanju občinstva na ulicah, ki se mu nikamor ne mudi. Promet je skrajno neurejen, garaž ni in zato parkirajo avtomobili vseprek po ulicah, tudi po pločnikih in si mora zato pešec utirati pot, kar po sredi ceste izogibajoč se avtomobilom, ki se v jatah vale po vsej širini ulic, se nenehno ustavljajo in spet poganjajo naprej. Mestni avtobusi mole iz te poplave avtomobilov kot nredpotoone barke, ki se majaje preprivajo naprej. Za razmeroma kratko vožnjo iz središča mesta od Piazza Venezia ali pa od Ulic'- Tritone sem rabil po pol ure in še več do No-mentanske ulice, ali pa do Pa-riolov. Finance mesta Rima so skoraj takšne kot v Neaplju, to je velika zmešnjava raznih postavk z velikanskimi izdatki ter vse to odseva v ureditvi parkov, v celotni organizaciji mestnega življenja. Hrana sama je tudi že bolj južna: pojavlja se sicer dobra jagnjetina, tipične južne »lasagne* (široki rezanci), tudi vina so zrelejša z manj kisline in manj buketa. Po ulicah prevladujejo južnjaške majhne in zavaljene postave, a posebno ženske gredo v širino. V Rimu živi tudi nekaj Slovencev, in sicer je sorazmerno manj ljudi iz obmejnih krajev, kjer živi slovenska narodna manjšina. Obstoji seveda tudi slovenska gostilna Levstik, dalje slovenske šolske sestre, ki tudi marsikomu priskrbijo streho. NA POTI V NEAPELJ Sodobna avtomobilska cesta, »Sončna cesta*, in modernizirana železniška proga sta zelo približali Rim Neaplju. Kaj hitro obidemo albanske griče južno od Rima in kampanjo, ki je tod bolj urejena kakor severno od Rima, ker so pod fašizmom vrgli v Littorio, sedanjo pokrajino Latino, brez razmišljanja in presoje velikanske vsote državnega denarja za izsušitev močvirij. Tu se lahko nrepriča-mo .kakšni so kalabreški hribi, ker še že Abruci približajo obali. Vsak košček morja, ki se od časa do časa posveti je lep. mora biti lep v primerjavi s kra-ško strogostjo abruceških skal in grmovja, mimo katerih včasih zavozimo po širokih dolinah. O Neaplju so nam jih vsi napeli, kakšno je to mesto: vsi- ljivo, nezanesljivo in ne vem kaj še vse. Zato sem se obdal z napeto pripravljenostjo, da bi bil pripravljen na vse zvijače, da mi ne bi ničesar zmanjkalo in da bi me kdo ne opeharil, a zraven sem hotel še videti ves pravi Neapeli in ne ga samo gledati iz varnih zavetišč glavnih ulic. OTROCI NISO TEKALI ZA MENOJ Neapelj se mi je predstavil lepši in boljši, kakor je bil, čeprav je tudi meni izpulil nekaj osebnih peres nečimurnosti ter me je speljal na tenek led. Nisem videl več v Neaplju ne opic pocestnih komediantov, ne poslušal lajn in tudi otroci niso tekali za menoj. Se na železniški nostaji sem se srečno orehi! skozi vrst' hotelskih vratarjev in nonujalcev penzionov in zasebnih sob. Za prtljago se pa tudi v Neaplju že malokdo bori. Pač oa je ostal ood okni hotela še stari neapeliski h run, ki se ni mogel zvečer oomiriti in ki ie zjutrai oživel s prvim svitom dneva. Mesto res lepo leži v objemu gričev in se preliva oreko raznih zalivov. Vojna bombardiranja so zravnala z zemljo njegove naibolj slikovite ulice ob pristanišču. Pristanišče je zagrajeno z ne- (Nadaljevanje na 2. strani) poostrila davčni pritisk, z druge pa hoče nova denarna sredstva, ki se bodo stekala v državno blagajno zaradi poviša nja davkov, v veliki meri upora-biti za poživitev gospodarstva, in sicer s povečanimi investicijami tega denarja v velika državna oziroma poi državna podjetja. Hkrati si je prizadevala, da bi primanjkljaj vsaj do neke mere skrčila. Dohodki bodo v prihodnjem letu znašali 6.619,7 milijarde lir; sami davki bodo vrgli 6.233,2 milijarde, ostali prihajajo iz drugih virov, kakor npr. od uprave državnega imetja, povračila kreditov pa tudi od naje tih posojil (24,3 milijarde lir) V primeri s proračunom za finančno leto 1964-65 se bodo dohodki povečali za 463,7 mili j ar de lir. Izdatki bodo znašali 7.276,3 milijarde, od tega 5.676,4 milijarde lir za tekoče izdatke in 1.349,8 milijarde za kapitalne izdatke (investicije). V pri meru s finančnim letom 1964-65 se bodo izdatki povišali za 425,1 milijarde lir. Okoli 250.1 mili jarde pojde za povračilo poso jil. Primanjkljaj bo znašal 656.6 milijarde, in sicer 38,6 milijarde manj kot v finančnem leto 1934-65. V primeri z prejšnjim pro ra čunom se bodo izdatki povišali čez 5 odsto. Minister Colombo je zlasti naglasil, da pojdejo skoraj vsi kapitalni izdatki, to je 1.294 milijarde (od 1.350) v produktivne namene. Denar, ki se bo stekel v državno blagajno od povišanja davkov bodo po večini uporabili za investicije v državnih podjetjih IRI, ENI in denarnih zavodih Juga. Okoli 180 milijard bodo dodelili za gospodarsko obnovo Juga pasivna področja na Severu in v srednji Italiji pa bodo prejela 38 milijard. Ladjedelnicam bodo nakazali 20 milijard, 10 milijard pa za moderniziranje pristanišč; za znanstveno razisko vanje pojde 14 milijard a za i bolnišnice 60 milijard. O Sv. Mihael! wenje »o Sv. Mihael, koliko krvi za nekaj pedi zemljeh Za Sv. Mihael prav tu blizu Trsta, na Doberdobski planoti, koliko krvi v dvanajstih ofenzivah! Koliko joka in stoka mater in deklet! Dobro leto sem tik za fronto poslušal strahovito bobnenje, videl tudi, kako so letele hiše v zrak — ena tudi z vso družino — čul na Asiagu strahovito stokanje vojaka, ki mu je bomba odnesla nogo: »O moja žena, moja žena!* Videl dolge kolone sanitetnih vozov z razmesarjenimi Dalmatinci, ki so jih po ofenzivi na Kalvariji pri Gorici vozili na obvezovališče tam nekje ob Vipavi; da ne omenjam pravih človeških' klavnic po bombardiranjih velikega mesta ob Savi med drugo svetovno vojno — in vendar me vse te doživete strahote niso tako prevzele kakor tista televizijska oddaja te dni. v kateri se je mrd prizori na bojišču iz prve svetovne vojne od časa do časa pokazalo dekle in ponavljalo refren: »O Sv. Mihael, koliko krvi zaradi nekaj pedi zemlje!* Morda zato. ker me je preletaval strah, da so bile vse strahote prve in druge vojne zaman in da se človeštvo od njih ni ničesar naučilo. Tedaj bi bil rad zbral nepregledne množi-cp. ljudi, ki so doživele obe vojni, v velikanski zbor, da bi se pridružile vzkliku in svarilu tistega dekleta: »O Sv. Mihael, koliko krvi za nekaj vedi zemlje...*, da bi nas čuli generali, diplomatje in državniki. Ako bi naše rotenje ostalo zaman, potem niti sami ne vemo, kaj se nam pripravim. Mar ni prav te dni, ko se oba tabora bahata s svojimi zalogami najsodobnejšega moril-nega orožja, neki svetovno znani državnik dejal,- c Nihče ne ve. kako se bo končalo!* Ne bo težko presoditi, kako se bo končalo, ako samo bežno pokukamo v arzenal, recimo, Atlantske zveze (NATO) ter si ogledamo sodobno topništvo (po neki ameriški reviji), in sicer začenši pri najmanjšem kalibru: *Davy Crockett mortar*, je možnar najmanjšega kalibra, ki je sedaj v rabi in ga lahko vlečejo trije vojaki; 'lahko izstreli atomsko granato ali pa šrapnel premera 11 col (1 cola meri 2,54 cm), poldrugo miljo daleč. Havbica 15,5 cm (pripada poljskemu topništvu) pošlje a-tomsko granato, katere raz-strelivna moč ustreza 50 do 100 tonam tritola, lahko 7 milj daleč. Havbica 8 col (pripada tenkemu topništvu) lahko izstreli atomsko granato z razstreliv-no močjo več sto ton tritola, 8 milj daleč. Raketa cHonest John*, dolga 27 čevljev (1 čevelj meri 30,48 cm), premera 76)2 cm, leti lahko z atomsko konico (z razstrelivno močjo 100.000 ton tritola) 20 milj daleč. «Sergeant», vodljiva raketa, dolga 34 čveljev. nese atomsko konico z razstrelivno močjo 100 tisoč ton tritola 135 milj. aPershing*, je najmočnejša vodilna raketa, ki jo ima ameriška vojska, dolga 34 čevljev, z razstrelivno močjo 400.000 ton tritola, nese 400 milj daleč. V spisku ni raket aPolaris*, ki iih s podmornic lahko izstrelijo v daljavo 4.000 km. To je pravzaprav samo neka vrsta sodobnega topništva Seveda ni v spisku niti vodikove bombe. Posamezno atomsko o-rožje, ki ga ima ameriška voi-ska, ima — tako je dejal volni minister MacNamara — povprečno 5-krat hujšo razstrelivno moč kakor bomba ki so jo Američani vrgli nad Hirošimo, kjer je umorila 78.150 Japoncev. Kakšno orožje ima drugi tabor, nihče ne ve: nasplošno gotovo v tem pogledu ne zaostaja za prvim. «0 Sv. Mihael, koliko krvi za nekaj pedi zemlje!* In še kakšne in za koga bi zemlja potem še ostala? —Ib— • NEJASEN POLITIČNI POLOŽAJ V RIMU. Izvršni odbor socialistične stranke, ki je zasedal pod predsedstvom glavnega tajnika Martinija, je'objavil sporočilo glede odnosov do Krščanske demokracije. Sporočilo ugotavlja, da zadnji kongres Krščanske demokracije ni zavzel jasnega stališča glede sodelovanja v koalicijski vladi, oziroma s socialisti. Ti pozivajo glavni odbor Krščanske demokracije, naj čimprej zavzame jasno stališče glede podpiranja vlade levega centra. Ko bo to vprašanje razčiščeno, bo socialistična stranka ponovno proučila položaj. • PRESENEČENJE NA OBČINSKIH VOLITVAH V ZAHODNI NEMČIJI. Preteklo nedeljo so bile občinske volitve na Spodnjem Saškem in na Severnem Vestfalskem. Volilo je 18 milijonov prebivalcev teh dveh dežel. Na Spodnjem Saškem se ie odstotek glasov, ki so bili oddani za socialistično stranko dvignil od 38,8 (pri volitvah leta 1961) na 43,2 odsto, odstotek glasov oddanih za krščansko demokratsko unijo (Er-hard) pa od 28,2 na 37,5; liberalci so prejeli zdaj 9,2 odsto glasov (poprej 6,9 odsto). Vse maniše stranke, zlasti stranka nemških izseljencev so pravzaprav izginile in njihove glasove so pobrali predvsem krščanski demokrati. V deželi Nordrhein-Westfalen pa so krščanski demokrati doživeli občuten poraz, saj je odstotek niihovih erlaso.’ nazadoval od 45 (leta 1961) na 43,1, medtem ko se je odstotek glasov, oddanih za socialno de mokratsko stranko dvignil od 40,70 na 46,6 odsto. Nazadovali so tudi liberalci, in sicer od 10.2 na 8 odsto. Volitve so precej poslabšale položaj sedanie vlade, ki io sestavljajo predstavniki krščanskih demokratov in liberalci. • ANGLEŠKE VOLITVE IN PLAČILNA BILANCA. V štirinajstih dneh bo volilna agitacija na Angleškem zaključena: saj bodo volitve v parlament 15. oktobra. Angleška zunanja trgovina se v zadnjem času ne razvija posebno ugodno, plačilna bilanca se slabša. Zdaj ie vodja delavske stranke Harold Wil-son potegnil v volilno agitacijo tudi to zadevo, kar ie konservativce presenetilo. Wilson je zatrdil, da se primanjkljaj v plačilni bilanci tako veča, da bodo morali konservativci, ako ostanejo na oblasti, po volitvah sprejeti tudi- najbolj nepopularne ukrepe za. zboljšanje gospodarskega položaja. Na borzi menijo, da utegne ta izjava neugodno vplivati na tuji kapital, ki je naložen v Vel. Britaniji. Konservativni «Daily Te-legraph« priporoča konservativcem, naj preidejo v ofenzivo, čeprav bi to utegnilo omajati zaupanje v ustaljenost funta šter-linga. • MNOŽIČNE MORILCE BODO ŠE ZASLEDOVALI. Sodišče v Munchenu je obsodilo bivšega generala Karla Wolffa, ki mu je danes 63 let, enega izmed najožjih sodelavcev načelnika zloglasne tajne policije Gestapo Himmlerja na 15 let ječe. Obtožen je bil sokrivde pri umoru 300.000 Zidov na Poljskem. Za-hodnonemški kancler Erhard je izjavil, da je treba z vso odločnostjo zasledovati nekdanje množične morilce. Zdaj je v teku preiskava proti 700 takšnih ljudi, ki so bili v Hitlerjevi službi ter so krivi umora čez 1000 ljudi. Erhard je načel vprašanje zasledovanja takšnih morilcev tudi po 8. maju 1965, ko zapade v smislu sedanjega zakona rok za uvedbo postopka proti njim. V smislu zakona je trajala doba za uvedbo takšnega postopka 20 let. Po preteku tega časa bi ne smeli več preganjati morilcev Erhard pa je za to, da se z novim zakonom omogoči zasledovanje morilcev tudi po preteku omenjenega roka. • KENNED Y J EV MORILEC JE RAVNAL NA LASTNO ROKO. Komisija Warren, ki ji je Bela hiša zaupala nalogo, da izvede podrobno preiskavo o umoru bivšega predsednika Johna Ken-nedyja, je objavila svoje poročilo v posebni knjigi, ki je zdaj v Ameriki v prodaji. Komisija je ugotovila, da ie Leo Oswald umoril predsednika Kennedyja na lastno pest. Oswalda je ubil Jack Ruby, ki ga osebno ni poznal ter je tudi ravnal sam zase. Ruby tudi ni poznal agenta Tippita, ki ga je ustrelil Oswald. Komisija ugotavlja, da ni umor Johna Kennedyja delo nikakšne zarote. • ZA VERSKO SVOBODO. Ameriški kardinali zagovarjajo na III. zasedanju vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu načelo verske svobode. «New York Herald Tribune« naglasa, da so Američani lahko ponosni, da se na vesoljnem cerkvenem zboru prav ameriški škofje zavzemajo za uveljavitev tega načela. To je vsekakor priznanje ozračju svobode, ki veje v Združenih ameriških državah. Nekateri koncilski očetje sicer ugovarjajo, da so razmere v Zdru Ženih ameriških državah posebnost zase, ker so tam razširje ne razne veroizpovedi. Drugačen je položaj v državah, kjer prevladuje npr. katoliška veroizpoved kakor v Italiji in Špa- V Kairu tudi gospodarsko vprašanje Na drugi konferenci nevezanih držav v Kairu, ki se začne 5. oktobra, bodo razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih. Dnevni red bodo pripravili zunanji ministri nevezanih držav, ki se sestanejo že 1. oktobra. V Kairo prispejo predstavniki 45 nevezanih držav, ki se bodo neposredno udeležili razprav, 12 držav pa je poslalo samo svoje opazovalce. V Kairu bo zastopana tudi Indija, ki hoče, kakor kažejo izjave ministra za zunanje zadeve, odločno poseči v razpravo. Minister je naglasil. da bo konferenca dala novo pobudo in dinamičnost politiki nevezanih držav. Nastopili bodo proti zlu kolonializma pa tudi proti politiki plemenske diskriminacije. Kairski tisk se še posebno zavzema za to, da bi veliko pozornost posvetili gospodarskim vpreganjem, kakor zlasti cdno-mo-j industrijskimi in go-rTv-^.rsko nerazvitimi državami -a. tudi med samimi neve-'orv -n kavami naj bi prišlo dn tesnejšega sodelovania. Proučili r°i bi tudi zaključke zadnjega Mednarodnega denarneea sklada in Svetovne banke v Tokiu, ki v nekaterih noeledih slonijo na osnovi diskriminacije oroti nekaterim državam, kakor Združeni arabski republiki, Indoneziji in Cejlonu; tem nai bi ne podelili posojil, ker nočeio urediti vprašanja odškodnine za zaplenjeno tuje i-metje. Načela po katerih nai bi urejali mednarodne gospodarske odnose ne j bi zbrali v posebni deklaraciji, TITO NA POTI V KAIRO Predsednik Josip Broz Tito, ki bo načeloval jugoslovanski delegaciji na drugi konferenci nevezanih držav v Kairu, se ie v Dubrovniku vkrcal na ladjo «Ga-leb», ki je v spremstvu rušilcev «Pula» in «Kotor» odolula proti Aleksandriji, pred odhodom je predsednik Tito izjavil, da bo sedanja konferenca imela še večji vpliv na pozitivno gibanje v sodobnem svetu, da se okrepi nrepričanie o potrebi likvidacije preživelih neenakopravnih odnosov med narodi in ostankov kolonializma ter o potrebi zmage miroljubnega in aktivnega sožitja. ske. Otvoritvi je prisostvovalo posebno odposlanstvo Gospodarske zbornice Slovenije, v katerem so bili: njen glavni tajnik Majcen Nace, podpredsednik Peter Vujec. svetnik Franc Burger in Ančka Kamnikarjeva, ki bo zastopala Jugoslavijo za ves čas trajanja sejma. V Innsbrucku razstavlja okoli 50 gospodarskih organizacij, in to predvsem proizvode, ki so predmet sejemskega sporazuma, ki ga sklepata obe navedeni zbornici s tirolsko zbornico v Innsbrucku. Globalna višina blagovne menjave po tem sporazumu znaša po izvozni strani 16 milijonov šilingov in prav toliko za uvoz. V blagovnih listah so trenutno navedene samo še skupine proizvodov, ki še niso liberalizirani s strani Avstrije, dočim je za liberalizirane proizvode navedena samo globalna vsota. Ob priliki kolektivne razstave je močno poudarjen jugoslovanski turizem, tako alpski kot pomorski z najrazličnejšimi barvnimi in črno-belimi fotografijami najbolj znanih letoviških krajev. Iz krogov obeh zbornic je bila sprožena misel, da bi se v bodoče jugoslovanski nastop na tem sejmu v glavnem omejil na specializirano razstavo jugoslovanskega turizma, ki bi bila vezana na razstavo proizvodov, ki so neposredno v zvezi s turizmom. Švicarsko gospodarstvo se opira I Abeceda inflacije v evropskih državah na tuje delavce Letošnjega avgusta je bil podpisan med Italijo in Švico sporazum o vseljevanju italijanskih delavcev v Švico. V Švici je od velikanske armade tuje delovne sile 65-70 odsto italijanskih delavcev. Lani in letos, zlasti marca 1964 so izdale švicarske oblasti stroge mere, s katerimi naj bi se zavrlo najemanje tuje delovne sile v Švici, Toda pod pritiskom domačih gospodarskih razmer je prišlo do novega sporazuma, ki predvideva vrsto olajšav za italijanske delavce. Italijanski delavec lahko pripelje po novih določilih svojo družino že po 18 mesecih dela v Švici, medtem ko je prej moral delati nepretrgano 3 leta, da je lahko poklical k sebi svojce iz Italije. Strokovnjaki na področju delovne sile predvidevajo, da bo ta olajšava pripeljala novih 15.000 oseb, če že ne morda celo 15.000 italijanskih družin na švicarska tla. Dalje lahko postanejo stalni sezonski delavci tisti Italijani, ki so zadnjih pet let delali vsaj 45 mesecev v Švici. V sporazumu je določeno tudi, da se prednosti švicarskega socialnega zavarovanja (tudi pokojnin) razširijo na italijanske delavce. Pri miselnosti švicarskih delodajalcev se je mnogih švicarskih podjetnikov polastila prava potrtost. Jugoslavija na sejmu v Innsbrucku Mednarodnega sejma v Innsbrucku1 (od 26,- sept. do 4. Okt.) se je letos udeležila Jugoslavija s kolektivno razstavo gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvat- niji. V Združenih ameriških državah si nikdo ne more zamisliti protikatoliške revolucije. Tega gotovo ne morejo trditi španski ali italijanski škofje glede svojih dežel. Italijanski kardinal Ottaviani ugovarja proglasitvi načela popolne versko svobode, kakor ga predlagajo ameriški škofje, češ da je treba nekaterim državam priznati pravico, da določeno veroizpoved proglasijo za državno. Papežev teološki svetovalec škof Colorobo zagovarja proglasitev popolne verske svobode. • »NJEGOVA KRI NAJ PRIDE NAD NAS». Še preden je nemški kardinal Bea, jezuit, ki vodi tajništvo tajništvo za združenje kristjanov, predložil ve soljnemu cerkvenemu zboru v Rimu svoje poročilo o stališči; katoliške cerkve nasproti Judom in nekristjanom, je tisk obširno razpravljal o stališču katoliške cerkve nasproti Židom. Razprava se je sukala zlasti o zahtevi nekaterih pred stavnikov židovstva, naj katol: ška cerkev proglasi, da ni Kristusove smrti krivo židovsko liudstvo. Ta obdolžitev naj bi bila po mnenju teh modemih Židov globlji vzrok antisemitizma (protižidovstva). Kardi nai Bea zanika to trditev, ugotavlja pa, da je v zgodovini že mnogo primerov, ko so narodi pričeli zaničevati Žide prav zaradi obtožbe, češ da so oni krivi Kristusove smrti. Vprašanje je, ali koncil lahko proglasi, da niso Židje bili krivi Kristusove smrti. Vprašanje je tudi, kako naj to stori. Jasno je, da ne gre za to, da bi koncil skušal zanikati nauk evangelija, pravi kardinal Bea. Po njegovem mnenju ni mogoče metati sokrivde za križanje Kristusa na današnje Žide, pa tudi na tedanje židovsko ljudstvo kot celoto; v Kristusovih časih je pod rimskim cesarstvom živelo okoli 4,5 milijona Židov. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja «Bled» je 24. septembra odplula z Reke proti Plotiam, Kazablanki in zahod-noafriškim pristaniščem. Ladja «Zelengora» zapusti 3. oktobra Reko namenjana v Split. »Bovec« je 25. septembra odplula iz Montevidea. »Pohorje« je 25. septembra zapustila Apapo namenjena proti Abidjanu in Ta-koradiju. »Bohinj« se je 26. septembra zasidrala v Matadiju. »Ljubljana« je zasidrana v Buenos Airesu. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta. Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Novi Vino-dolski» 21. oktobra; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Korana« 29./30. oktobra; Proda Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala« konec oktobra; Proaa Jadransko morje — Indija — Daljni vzhod: »Kosovo« 6. oktobra; Proga Jadransko morje — Dalj-nji vzhod: »Lovčen« 8. okt. PREVOZNINE V LONDONU Najemniška dejavnost je slabotna, naročil je malo. Konec preteklega tedna so zabeležili najem ladje za prevoz pšenice od zaliva ZDA do zahodne italijanske obale v novembru po 90 šilingov; za prevoz premoga od Hampton Roadsa do Jugoslavije v oktobru 3,50 dolarja, do Rio de Janeira v oktobru in novembru 7,25 dolarja; trde žitarice od zaliva ZDA do Bom-baya v novembru 82 šilingov, do Japonske 10,75 dolarja. Ameriška pomoč tujim državam Ameriški senat je odobril kredit 3,3 milijarde dolarjev za podeljevanje gospodarske in vojaške pomoči prijateljskim državam. Od vsote, ki jo je predložila vlada, je odbil 216 mili j o- Mednarodni sejem oblačenja v Beogradu Na razstavišču beograjskega sejma bodo 10. oktobra odprli V. sejem oblačenja »Moda v svetu«, ki ostane odprt do 18. oktobra. Hkrati s tem sejmom bo tudi II. razstava pohištva in gospodinjske opreme. Na tej se bodo pojavila tudi velika izvozna podjetja, kakor »Lesnina« iz Ljubljane, »šipad« iz Sarajeva in «Exportdrvo» iz Zagreba. PRODAJA AVTOMOBILOV V BELGIJI V Belgiji so prodali v prvem polletju 1961 96.000 avtomobilov, leta 1962 98.000, leta 1963 112.000 in leta 1964 136.0000 avtomobilov. nov. Pred glasovanjem o prodaji kmetijskih presežkov v okviru programa »hrana za mir» je prišlo do precej ostre debate, v katero je posegel tudi predsednik odbora za zunanje zadeve senator J.W. Fulbright. Senat je sprejel predlog, naj Amerika prodaja kmetijske presežke Poljski in Jugoslaviji samo proti plačilu v dolarjih. Običajno prodaja Amerika presežke v o-kviru tega programa v domači valuti dotične dežele). Fulbright je nastopil proti takšni omejitvi ter se zavzemal za prodajo presežkov Poljski in Jugoslaviji proti poravnavi v domači valuti. Senat je odbil vsako podporo Indoneziji. Vsa razprava je trajala samo 1 uro. Fulbright je predlagal, naj se zadeva poprej predloži odboru za zunanje zadeve. Po najnovejših švicarskih u-radnih podatkih iz maja 1964 je bilo registriranih Švici 676 tisoč 611 tujih delavcev. Tujih delavcev, ki se jim ni treba podvreči registraciji, pa je tudi o-koli 100.000. V Švici stanuje približno milijon tujcev, tri četrtine teh tujcev pa je zaposlenih, in to pri komaj 2,700.000 celokupne delovne sile v gvici. Dalje živi v Švici 90.000 tujih otrok v šolski starosti. V nekaterih krajih je 40 odsto tujih otrok na državnih švicarskih šolah. En otrok od petih je v Švici tujih staršev. Sicer pa so življenjske razme-!re za italijanske delavce precej neugodne. Bilo je dosti zlorab, ker so Italijanom dajali v najem no visokih cenah stare šu-pe. Ker Švicarji odbijajo, da bi tuji delavci pripeljali s seboj svoje družine, prihaja do primerov tragičnega razbijanja družin. Prav iz istega razloga so v porastu spolne bolezni. Pri tolikšnem številu tujcev ni čudno. da se pojavlja pri mnogih Švicarjih ksenofobija — sovraštvo do tujcev. Nekateri Švicarji se sprašujejo ali sploh uporaba tolikšne tuje. delovne sile prinaša resnično korist švicarskemu gospodarstvu. Na vsak način pa so številni tuji delavci zadržali porast mezd. Imamo pa še druge zanimive plati tega vprašanja: Leta 1963 so tuji delavci poslali domov svojim družinam nakazila v vrednosti poldruge milijarde švicarskih frankov, kar predstavlja ekvivalent (enako vrednost) švicarskega deficita v plačilni bilanci. Ta nakazila denarja delavskim družinam v tujini pa je zavirala porast cen na švicarskih trgih. Po švicarskih računih stane eno delovno mesto investicijo 50 do 60.000 švicarskih frankov Potemtakem je stala zaposlitev stoti-sočglave množice tujih delavcev v zadnjih 4 letih 20 milijard šv. frankov. Toda leta 1963 je znašalo celotno švicarsko investiranje v gospodarstvu 4,8 milijarde šv. frankov in prav gotovo so bile vse te investicije donosne. Švicarji precej razpravljajo tudi o tem, da je najemanje tuje delovne sile pripeljalo do prevrata v socialni strukturi dežele. Toda nihče ne pričakuje, da bi bilo tako preprosto odpustiti tujo delovno silo pri najmanjšem popuščanju v gospodarskem razvoju Švice. (The Economist, London) Križem kražem po Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) prijetnimi skladišči in zidovji, da ne moreš zlepa do njega. Pač pa je mesto zelo pregledno: takoj vidiš, kje so njegovi številni stanovanjski predeli na gričih, kam se širijo ob lepih rtičih njegovi najlepši gosposki deli in katerih predelov se moraš v ravnini izogibati, ker so pravi blodnjaki tesnih uličic, koder kot turist nimaš kaj iskati. posillipo in Mergellina sta ob morju pljuča Neaplja, kamor se hodijo meščani kopat in razveseljevat v številne javne lokale in zelenilo parkov, na Vome-ro vodijo strme ceste in žičnice k razglednim točkam nad mestom. STARE PALAČE — VELIKE UMETNINE V neposredni zahodni bližini pristanišča so njegovi najbolj reprezentativni spomeniki: kraljevska palača, Nuovo Castello, ki ima zato. ker se imenuje, novi, samo 700 let obstoja in nato v sredi samega mesta Mu-seo Nazionale, ki spada kot Vatikan, florentinski Uffizzi, Lou-vres ali pa British Museum med največje svetovne zakladnice antičnega kiparstva, mozaikov, slik in umetniških izdelkov Velike Grčije (Magna Greeia) na tleh južne Italije pred Rimljani še nazorni dokument vsakdanjega življenja v rimskih časih vsega tisteea, kar so izkopali vrednega v Herkulanumu in Pompejih, človek pade v ta muzej nepripravljen in se po petih urah znajde spet na cesti ves zmeden in malodušen, ko primerja vtise o življenju stare Helade in nekoliko mlajšega imperialnega Rima ter se sprašuje, v čem je napredek, ako odštejemo in odmislimo tehnični napredek zadnjih osemdeset let. Vtis > tem muzeju je bil tako močan, da so se mi zdele vse čudovite baročne cerkve, vse drugo v Neaplju plehko in je bilo treba pobijati z nečim trajnejšim premočne klice antike. Zato sva z ženo kar zaklju- isim BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L I A 600.000.000 • VPLAČANIH l IR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon St- 38-101. 38*045 brzojavni naslov* BANKRED čila s kratkim bežnim obiskom najpomemebnejših umetnostnih spomenikov ter se lotila ogledovanja tistega, kar je ostalo nespremenjeno od grških in rimskih časov — neapeljskih naravnih krasot, ki so še zmerom najprivlačnejša znamenitost tega sveta. POGLED NA VEZUV Na razglednicah je videti Vezuv skromnejši kot je v resnici. ko tako rekoč nlane iz morske ravnine svojih 1009 metrov visoko. Nima sicer svoje običajne krošnje dima; toda čutiš jo nekako v zraku, da se ti vsak-trenutek pojavi po vsem tem, kar jih je Vezuv zaigral samo v zgodovinskih časih. Pompejev ne moreš spustiti mimo, čeprav so v neapeljskem muzeju najlepši njegovi mozaiki. Sor-renta z vsemi svojimi luninimi siji in žarki v neapeljskih pesmih pa tudi ne moreš pustiti ob strani in se moraš sam prepričati, zakaj so hodili semkaj skozi celo nrejšnje stoletje vsi duhovi velike Evrope. Prav gotovo ne zaradi morskih kopanj, ki ga niso poznali in ki jih ima ubo"; Sorrento na splavih svojih umetnih kopališč, ampak zaradi tolike romantike, katera je zaradi Vezuva in preprostih 'čolnarjev kar razganjala Neapeljski zaliv. (Nadaljevanje prihodnjič) (Nadaljevanje s 1. strani) sijskega zavoda Banca dTtalia Guido Carli je opozoril, da to še niso znamenja, da je razvoj krenil na novo pot; nadaljevati je treba z bojem proti inflaciji, čeprav ta zahteva žrtve. Države EGS si prizadevajo, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med njimi, da bi tako lažje pobijale inflacijske pojave. PROIZVODNJA NE NAPREDUJE VEČ TAKO NAGLO V državah Evropske gospodarske skupnosti ne napreduje proizvodnja več tako naglo kakor pred nekaj leti. EGS meni, da bo napredek v Zah. Nemčiji letos hitrejši kakor v ostalih državah EGS, in sicer zato, ker prizadevanje, da bi se povpraševanje po blagu zmanjšalo,, neugodno vpliva na proizvodnjo. Celotno pričakujejo v državah EGS povečanje letnega povprečnega narodnega bruto proizvoda — upoštevajoč skakanje cen — 4,5 do 5 odsto. V Združenih ameriških državah se bo narodni dohodek dvignil približno za 5 odsto, v Angliji za okoli 4 odsto. Proizvodnja v Evropi se bo še vedno dvigala, toda ta napredek ne bo v primeri s svetovnim merilom več tako velik, kakor je bil v prejšnjih letih. Ustaljene cene -ameriška prednost Združene ameriške države i-majo danes pred Evropo to prednost, da lahko računajo s pametno ustaljenostjo cen. Poleg tega je ameriška vlada skrčila davke. Nadalje se javni izdatki ne dvigajo več tako naglo. Ameriška podjetja lahko še ve-dni računajo na ustrezne dobičke, medtem ko se morajo evropska podjetja zadovoljevati s skrčenimi dobički. V Ameriki trošijo še vedno mnogo denarja za zboljšanje industrijske opreme. Bolje opremljeni industrijski obrati seveda laže več proizvajajo in konkurirajo. Zato pa so tudi tečaji vrednostnih papirjev v Ameriki mnogo višji. Kljub temu napredku opozarjajo ameriški gospodarstveniki, da je potrebna previdna gospodarska poltiika. Paziti je še posebno treba, da Američani ne ponovijo starih napak, to je, da ne povečajo preveč javnih izdatkov. coin TRST KORZO ITALIJA ZA DANAŠNJO MLADINO ki se loteva šole kot nekakšnega tekmovanja in ki živi in se oblači v športnem duhu, je veleblagovnica COIN posvetila zbirko oblačil za olimpijsko jesen 1964 IZREDNO CENE NIZKE so glavni činilelj le manifeslaciie, ki razvija, kol v enciklopediji, glavna poglavja najnovejšega oblačenja za šolo, učenje in prosli čas MODA ZA ŠOLO OLIMPIJSKEGA SIOVIMIIS IZVOZ-UVOZ LJUBLJANA Beethovnova 11 Telefon: 23-930 do 23-939 Brzojav: SLOVENIJALES LJUBLJANA Telex: 03-112 - 03-138 IZVAŽAMO: • žagan les • montažne hiše • stavbeno pohištvo • zaboje in platoje • gozdne sortimente parkete ladijski pod vezane plošče panclke trde lesovinske plošče izolirke i verice furnir čevljarska kopita športne artikle • šolske potrebščine in merila • strojilne ekstrakte • izdelke lesne galanterije • stole • fino in serijsko pohištvo #. BRANDOLtN Trst Via S. Maurizio, 2 Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra Vijaki iz medenine in železa za les in kovino V MEDENINO x Vodne pipe Opreme za kopalnice PLOČEVINE VSEH VRST Kriza na pragu gradbene driavnostiHmU akadcmiia ^ka na nove Prostore Tudi letos večje število vpisanih dijakov V zvezi s protikonjunktumo politiko je vlada, oziroma Ban-ca dTtalia, močno skrčila kredite tudi gradbenim podjetjem. Tn je imelo za posledico poostritev krize v gradbeni stroki, ki je v nekaterih velikih mestih že bila v nevarnosti zaradi podražitve stanovanj; ta stanovanja so podjetja, ki gradijo iz špekulacije, toliko teže oddajala. Tako so ostajala zlasti velika stanovanja nezasedena. Ker je zasebni kapital zgubljal interes in je z druge strani grozila brezposelnost, poskuša vlada oživiti gradbeno dejavnost tudi z neposrednim kreditiranjem. V resnici sindikati že delj časa spodbujajo vlado, naj sprejme odločne ukrepe za ublažitev krize v gradbeništvu. Tako je vlada proučila celoten položaj v gradbeništvu, in sicer vprašanja investicij, posojil in zaposlenosti. Sprejela je nekai sklepov upravnega značaja, ki jih bodo uresničili po nujni poti, nekaj pa zakonodajne narave, med temi je načrt za nov urbanistični zakon in zakonski osnutek za ureditev podpiranja gradbenih del. Novi u-krepi zadevajo v prvi vrsti izboljšanje m gradnjo novih šolskih poslopij, zasebnih stanovanj in razna cestna dela. Dotacija države za dvig gradbeništva znaša okoli 800 milijard lir. Od tega bodo uporabili 300 milijard za šolska poslopja, 200 do 250 milijard za stanovanjska poslopja in skoraj 300 milijard za ceste, vodovode in odtočne naprave. ZOPET OMOGOČENE DRAŽBE javnih del - Gospodarstveniki naglašajo, da je nakazilo 800 milijard lir za državne blagajne pameten ukrep. Velik del te vsote predstavljajo sicer nakazila iz preteklih let, ki še niso bila izkoriščena, nekateri pravijo, da segajo ta celo v leto 1960. Ostala so neizkoriščena predvsem zaradi pomanjkanja načrtov, s katerimi bi nakazila krili, pa tudi zaradi neravnovesja med proizvodnimi stroški in cenami, ki jih postavlja javna uprava. V zadnjem času je že nastopilo zboljšanje v tem pogledu, kot je izjavit minister za javna dela Mancini; dražbe za podelitev gradbenih del so že bolj no goste. pa tudi udeležba na njih je že kar zadovoljiva. Za izvedbo celotnega načrta za dvig gradbeništva je potrebnih še 20 milijard lir. žavnih in subvencioniranih del pri tem je znašal samo 5 odsto ali 90 milijard. Iz tega lahko sklepamo, da ne bo delež države — z javnimi in subvencioniranimi deli — presegel tretjine vseh gradbenih del. ki so v načrtu. Pri tem pa nismo upoštevali načrtov za gradnjo industrijskih in trgovskih poslopij. V prvi polovici tega leta so v krajih z več kot 20.000 prebivalci zgradili 112.000 stanovanj z 834.000 prostori proti 108.000 stanovanje s 766.000 prostori v istem razdobju minulega leta. Letos so potemtakem zgradili več stanovanj kakor lani. Glede stanovauj v načrtu, je položaj slabši. V prvem letošnjem polletju je bilo namreč v načrtu samo 161.000 stanovanj s 191 tisoč prostori, dočim jih je bilo v prvih šestih mesecih lanskega leta 198.000 stanovanj z 1,426.000 prostorov, število stanovanj v načrtu je torej padlo kar za 19 odsto. Razen tega je treba upoštevati, da določenega števila teh stanovanj sploh ne bodo zgradili. Gradbeniki naglašajo, da se je doslej proizvodnja zmanjšala že za 30 do 35 odsto, do konca tega leta pa se bo zaposlenost delovne sile znižala za okoli 900.000 oseb, a-ko bo šel razvoj naprej v dosedanji smeri. NEZAPOSLENOST GROZI V zvezi s krčenjem zaposlene delovne sile je sindikat CISL poslal ministru za javna dela Manciniju spomenico, v kateri poudarja, da preti nezaposlenost skoraj 500.000 delavcem. Brezposelnosti se je mogoče izogniti samo s takojšnjo izvršitvijo vseh gradbenih del v načrtu. Pri tem naj vlada spet pooblasti kreditne zavode za podeljevanje posojil gradbenim podjetjem, in sicer ne le z nar menom, da se pospešijo dražbe, ampak predvsem zato, da se o-lajša razvoj zasebnih pobud. MANJ NAROČIL ZA OPEKARNE Skrčenje gradbene dejavnosti je močno prizadelo opekarne, železarne in cementarne. Povpraševanje no opečnem gradivu se je letos zmanjšalo za 40 odstotkov v primeri z lanskim letom, tako da se je proizvodnja v opekarnih znižala v zadnjih dveh mesecih za 20 odsto. Pri tem so znatno skrčili delovni urnik, v številnih sezonskih obratih bodo zaključili dejavnost že pred časom; pri tem bodo prizadeli nad 35.000 delavcev. Tudi v obratih s stalnim poslovaujem se je proizvodnja močno zmanjšala in marsikje bodo delavce odpustili, tako da se bodo morali izživljati s prejemki od integracijskega sklada. Računajo, da se bo v bodoče povpraševanje p0 opečnem gradivu še znižalo, še letos bo menda za 50 odsto manjše kakor konec preteklega leta. Pocenitev opečnega gradiva Zaradi zastoja v gradbeni dejavnosti se je prodaja gradbenega materiala močno zmanjšala, To je dovedlo do znižanja cen zlasti opečnemu gradivu. Navajamo cene na debelo za kamionske pošiljke, ki jih postavlja tržaški grosist. Opeka 26x13x26 cm 18,5 lire za kos, dvojna opeka tipa UNI 13xl3x 26 cm 34 lir, votlaki 26x13x6 cm 18.80 lir, votlaki 32x25x8 cm 49 lir. votlaki 40x20x8 cm 48 lir, votlaki 26x13x6 cm 17,5 lire, votlaki 30x20x6 cm 36,5 lire; kor-ci 45 cm 32,5 lire, korci 40 cm 31 lir, korci 50 cm 38 lir; votlaki za plošče povprečno 800 lir za kv. meter, cement 1.100 lir za stot, železo povprečno 70 lir za kilogram. Kako sc cene gradiva padle se vidi že iz tega, da je že letos spomladi opeka stala 26 lir, a sedaj samo 17 do 18 lir. VEČ DENARJA. ZA - - KSSpS Zelo bolestno točko predstavlja upadanje zaposlene delovne sile. V prvih petih mesecih letošnjega leta so izvršili za 267 milijard javnih gradbenih del, k?r pomeni za 17,6 odsto več kakor v istem času lani, toda zaposlenost delovnih kadrov je medtem nazadovala za 7,3 odsto, dočim je povprečno število delovnih ur padlo za 8,1 odsto. Skratka, zaradi naraščanja cen uporabijo danes v primeri s preteklimi leti za manjše število gradbenih del večje vsote denarja. Ako bodo na primer izvršili dela, za katera bo država nakazala 800 milijard v prihodnjih 12 mesecih, je treba pri presoji vse zadeve pomisliti, da so že leta 1951, ki je bilo v tem pogledu rekordno, izvršili dela za enako vrednost: to pomeni, da bodo v prihodnjih 12 mesecih zaradi dviga™ia proizvodnih stroškov izvršili za isto vsoto mani del. pri tem pa bo-bo uporabili znatno manj delovne sile. Zanimivo je, da so konec lanskega leta znašali stroški za vsak zgrajen prostor 900.000 Mr, dve leti poprej pa 709X00 lir. MANJ SLOVENSKIH OTROK. V četrtek, 1. oktobra, se je začelo novo šolsko leto. Na slovenske osnovne šole v Trstu in okolici se je vpisalo vsega 1039 otrok ali 22 manj kakor lansko leto (1061), na srednjih šolah pa so zabeležili 1050 dijakov. kar predstavlja 39 manj kot lani (1089). V vsej Italiji se je v osnovne šole vpisalo skmo 4000 otrok več kot lani. ■V. PODGGRI SPET SLOVEN- M ANJ STANOVANJ V NAČRTU Računajo, da so lani zgradili za okrog 1.800 milijard lir stanovanjskih prostorov. Delež dr- pri Gorici je predložilo gori-škim pristojnim oblastem prošnjo, naj se v Podgori spet odpre otroški vrtec. Goriški občinski odbor je pod predsedstvom župana Gallarottija sklenil ugoditi slovenskim staršem Tako bo Podgora spet imela slovenski otroški vrtec. PRAZNIK GROZDJA V BO-LJUNCU. Preteklo nedeljo je bil v Boljuncu «praznik grozdja«. Prireditev sodi v okvir vsedržavne pobude za večjo porabo grozdja. Na glavnem trgu so vse naokoli razmestili lepo urejene kioske, ki so jih bogato založili z grozdjem in moštom novega pridelka, starim vinom, pršutom in sirom, pa tudi s čevapčiči Na sredi trga pa so postavili oder, na katerem so izvajali pester kulturen spored. Sodelovala je godba na pihala tržaškega občinskega za bavišča «Gigli o Padovan«, nadalje moški pevski zbor prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice (pod vodstvom Ubalda Vrabca), furlanska folklorna skupina iz Kaprive in moški pevski zbor «Seghizzi» iz Gorice. Praznik grozdja je prav lepo uspel, saj se je v vasi posebno v poznejših popoldanskih urah nabralo veliko število Tržačanov, okoliških vaščanov in izletnikov z Goriškega. ČASTNI MEŠČAN. Tržaški župan dr. Franzi! je podelil bivšemu predsedniku Brazilskega zavoda za kavo IBC in bivšemu brazilskemu ministru za kmetijstvo Renatu da Costa Limi častno meščanstvo Trsta. KORISTEN PREDLOG ZA RAZVOJ TURIZMA NA TRŽAŠKEM Združenje tržaških trgovcev priredi še ta mesec posebno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o ukrepih za pospeši tev turistične dejavnosti na Tržaškem. List «Vita Nuova« je v zvezi s tem priobčil zanimiv predlog, po katerem naj bi Trst «postal takorekoč središče izletniškega turizma». V bistvu gre za naslednje: Pokrajinska ustanova za turizem in začasno bivanje naj bi s sodelovanjem podobnih ustanov v Avstriji in Jugoslaviji pripravila turistom, ki obiščejo naše mesto nekak izletniški program, ki bi predvideval obisk naravnih lepot in zgodovinskih ter kulturnih spomenikov v naši deželi, kakor tudi v Jugoslaviji in Avstriji. Tako bi na primer prirejali izlete v Gradež, Oglej, Furlanijo, Benetke, na Julijske Alpe, Kras, v Istro, na Kvarner, v Slovenijo in na koroška jezera. Cena za izlete bi bila že vnaprej določena, hrana pa naj bi bila osnovana na gastronomskih specialitetah v posameznih krajih. IXA SE SOŽALJE Na našem edinem strokovnem zavodu, t.j. na Državnem trgovskem tehničnem zavodu v Trstu je letos vpisanih 183 dijakov (79 moških in 104 dekleta), kar je za 17 dijakov več v primerjavi z lanskim številom vpisanih. Tako bo tudi letos na zavodu 8 razredov, prav toliko kot jih je bilo v lanskem šolskem letu. Napredek je brez dvoma razveseljiv pojav. Je pa gotovo tudi dokaz, da starši žele vpisati svoje otroke na zavode, ki nudijo tehnično znanje in pripravo, t.j. da si pridobijo ustrezno usposobljenost za življenje. Kot smo brali v teh dneh .podobno se dogaja tudi na šolah z italijanskim učnim jezikom. Nobena tajnost ni, da Slovenci v Italiji nimamo drugih tehničnih zavodov oz. šol, razen omenjenega, ki usposablja dijake za razne poklice in službe v trgovinskih in podobnih zaposlitvah. Potreba po drugih strolcov-kovnih šolah, oz. zavodih postaja za nas Slovence življenjske važnosti. Izobraziti naš naraščaj tudi v drugih tehničnih strokah je vprašanje, ki bo moralo najti eno ali drugo rešitev. Prav iz tega razloga marsikateri naš dijak zaide na ustrezno tehnično šolo ali zavod z italijanskim učnim jezikom. Kljub vsemu je še vedno pri naših starših zavest, da raje vpisujejo svoje otroke na slovensko trgovsko akademijo. Kot sem imel priliko videti, trgovska akademija ali trgovski tehnični zavod je še vedno v starih prostorih, ker nova stavba ni še dograjena. Vselitev v nove prostore je nujna. Zavod v sedanjih prostorih je s težavo kos svoji nalogi. Pomanjkanje prostorov je krivo, da ni dovolj učil, računskih strojev in strojev za mehanizirano knjigovodstvo. Iz tega razloga zavod ne more v celoti dati od sebe, kar je dolžan dati. če nam je skrb, da naša mladina stopa v življenje pripravljena ustrezno zahtevam časa, moramo skupno z odgovornimi oblastmi storiti vse, da se nova stavba čim-prej konča in usposobi za reden in koristen pouk. Glas gre, da bodo novi prostori dokončani v prvih mesecih prihodnjega leta. Potrpeli bomo pač še teh nekaj mesecev prepričani, da bo profesorski zbor tudi v novem šolskem letu s svojim požrtvovalnim delom storil vse. da se ublažijo nedostatki in pomanjkljivosti. Seveda, v tem pričakovanju smo prepričani, da bo naša želja našla popolno razumevanje pri odgovornih činiteljih. R. L. ZRELOSTNI IZPITI. V zadnjem šolskem letu je v poletnem roku delalo zrelostne izpite 62 slovenskih dijakov; od tega jih je 23 izdelalo, 35 jih je imelo popravne izpite, a 14 jih je padlo. V jesenskem roku je uspešno opravilo maturo 26 dijakov, padlo pa jih je 8. Na klasičnem liceju so izdelali Floridan Zdenko, Jakob Renko, Lucijan Felizzo, Danijel Puntar in Helena Knez; na znanstvenem liceju Aleksander Korošec, Radoš Možina, Rudolf Škrinjar in Andrej Okoren; na učiteljišču Nadja Mihalič, Nadja Slokar, Vladimir Klanjšček in Nives Božič; na trgovski akademiji pa Ana Roža Babuder, Sonja Castellani, Magdalena čok, Silvana Dietz, Sonja Ghez-zo, Klara Giusto, Stevo Kosmač, Aleksander Križmančič, Neva Malalan, Ivan Masetti, Josip Pahor, Gabrijella Višini in Rajko Zajec. Med dijaki klasičnega liceja in učiteljišča je tudi nekaj Goričanov, ki so položili zrelostni izpit pri nas. Omejevanje prodaje na obroke Poslanska zbornica je dokončno odobrila zakonski osnutek, ki ureja prodajo nekaterih industrijskih proizvodov po obrokih. Novemu zakonu so podvrženi na. slednji predmeti, ki jih trgovci prodajo zasebnikom: televizorji, katerih vrednost presega 100.000 lir, električne gospodinjske naprave nad 100.000 lir vrednosti, radijski aparati, aparati za snemanje ipd. nad 60.000 lir vrednosti, fotografski, kinematografski in optični aparati nad 50.000 lir vrednosti (ako niso namenjeni znanstveni, poslovni, industrijski ali obrtniški rabi), zasebna nlovila in njihovi motorji nad 100.000 lir vrednosti, motorna vozila za zasebno ali javno rabo, za prevoz ljudi ali blaga (motocikli z več kot 125 kub. cm. kultura in ztvtenie «Pisatelji in naša družba» Sedmi kongres zveze književnikov Jugoslavije Navedene predmete lahko odjemalec kupi tudi na obroke, a pod pogojem, da s prodajalcem sestavi pismen dogovor. Razen tega mora izročiti trgovcu na račun vsaj 25 odsto vrednosti kupljenega predmeta, ostalo pa mora izplačati v največ 24 mesečnih obrokih. Lahko jih nabavi tudi proti plačilu odloženemu na določen rok. V tem primeru mora takoj izplačati vsaj 30 odsto vrednosti, ostalo pa najkasneje v 12 mesecih po sklenitvi kupčij ske pogodbe. Pogodbene klavzule za odlaganje obrokov in obnavljanje menic niso veljavne. Vizum kar na meji Umrli so: v Trstu 79-letni Anton Žerjal, 85-letni Anton Ukmar, 1 dan stari Štefan Hreščak, 75-Ietni Angel Sulčič, 76-letni Andrej Kosmač, 38-letna Marija Hrevatin in 81-letni Josip Vodopivec; na Proseku 60-letni Ivan Španger; v Vel. Rep-nu 83-letna Ivanka Križman in na Opčinah 64-letni Stanislav Suša-nj. Kakor smo že svoj čas poročali, bodo potniki iz držav, ki vzdržujejo redne diplomatske odnose z Jugoslavijo, od 1. oktobra do 15. aprila (v zimski sezoni) lahko prejeli vizum za enkratno potovanje v Jugoslavijo (in povratek) kar na meji. Cena za vizum bo dvojna v primeri s pristojbino, ki jo potnik plača v jugoslovanskih konzularnih predstavništvih. Ta olajšava velja tudi za nabavo tranzitnega vizuma. Njen namen je, pospešiti razvoj turizma tudi v zimski sezoni. Na podlagi tega turističnega vizuma lahko turist ostane v Jugoslaviji 30 dni, tranzitni vizum ^a velja za 7 dni, kar pomeni, da potnik lahko potuje čez Jugoslavijo v sedmih dneh. V zimski sezoni od 1. oktobra 1963 do 30. marca 1964 je prispelo v Jugoslavijo ali potovalo čez njeno ozemlje nad 830 tisoč tujcev. V Beogradu računajo, da se bo promet glede na olajšave še povečal. Vizume bodo dajala predstavništva za nadzorstvo mednarodnega pot- Neki naš rojak, ki je po vojni dalj časa živel v Avstraliji, opisuje življenje tamkajšnjih Slovencev takole. Slovenci v Avstraliji Ko razpravljamo o Slovencih v Avstraliji, ne smemo izgubiti iz vida, da gre za celino veliko kot Evropa, na kateri živi komaj 11 milijonov Mudi. Sklepanje, da je pri tako nizkem številu prebivalcev dostop do etičnih skupin lahak, bi bilo zgrešeno; med Slovenci v Perthu in Brisbaneu je 4.000 km razdalje, med Slovenci v Darwinu in Ho-bartu 3.000 km. Upoštevajmo, da je slovenska emigracija številčno brezdvomno najšibkejša v Avstraliji (v mislih imamo velike vselitvene države) in neznatna v primeri s Severno ali Južno Ameriko. Ne samo to: V Združenih državah najdemo strnjeno živeče Slovence v Clevelandu, nekoč na j večjem slovenskem mestu, v Južni Ameriki v Buenos Airesu. V Avstraliji tega ni, ker je število majhno; novejši slovenski doseljenci so poleg tega iz najrazličnejših krajev. Ne gre za navadne emigrante, marveč za — večidel namišljene — politične emigrante povojnih let. Le ti niso prav nič enotni; med bivšimi bogataši najdemo srbofilske rojaliste, ki so očitno prespali vso povojno dobo in še sanjajo o povratku kralja Petra, Teh je med Slovenci vsekakor malo; sicer so skrajneži maloštevilni. Kaže, da zgubljajo Slovenci politično barvo in mislijo samo na zaslužek, da bi si ustvarili kar se da u-godne življenjske nogoje, kajti domovina je daleč in stroški za povratek veliki, pa tudi sama gospodarska struktura dežele jih sili k temu. SLOVENSKI ŽIVELJ JE RAZTRESEN Kot rečeno, ne žive Slovenci nikjer strnjeno, zaradi česar je družabno življenje med njimi — neglede na svetovnonazorske razlike — zelo otežkočeno, kajti razdalje med posameznimi o-kraji v petih velikih mestih (v katerih živi polovica vsega prebivalstva) so velike in se malokomu zljubi peljati se po delu, četudi z lastnim vozilom, morda 30 km daleč na pevske vaje. Skušnja nas uči, da pridejo v poštev prvenstveno tisti Slovenci, ki žive kje v bližini društva. Nastopi so vsekakor kje v centru, da bi po možnosti vsem ustregli. ZBIRAJO JIH V DOMOVIH Za nekaj kulture skrbe tudi verske organizacije, ki jim je predvsem skrb, da bi mladi prišleki — brez znanja jezika in dežele — ne padli v zločinstvo. Zbirajo jih v domovih, kjer se lahko pogovore v materinščini, zapojejo in berejo slovenske knjige. Ko se razgledajo in najdejo delo, odidejo. V teh domovih so tudi taki. ki imajo delo v mestu. Ti plačajo hrano in stanovanje po zmerni ceni, denar pa služi za hrano ostalim, ki so še brez dela. V Sydneyu izdajajo Slovenci že leta katolški list «Misel». Drugih publikacij pa menda ni. DELO JE MEHANIZIRANO S čim se naši ljudje pečajo? Pri odgovoru na to vprašanje moramo ločiti prišleke od tam rojenih Slovencev. Prvi so — lahko rečemo skoraj vsi — preprosti ljudje, ki primejo za vsako delo, da se le osvobode taborišč. čeprav v njih nič ne plačajo. Napačno bi bilo misliti, da slovenska pridnost kaj zaleže, kajti gospodarstvo je zaradi malega števila prebivalcev in s tem domače delovne sile zelo zmehanizirano, pa je s tem tempo dela določen. Pri tekočem traku svoje marljivosti ne moreš stopnjevati. S tem pa je tudi povedano, da so nlače že določene ,in če hočeš več zaslužiti, moraš poiskati pač boljše plačano delo. Ugodnejši je položaj tistih, ki so tam rojeni. Predvsem jih v angleških šolah jezikovno podkujejo. Družba z domačimi o-troki posreduje, da se začno polagoma asimilirati (za tretje po-koljenje lahko rečemo, da je čustveno že avstralsko). Dočim so prišleki, ki si no petih letih pridobe avstralsko državljanstvo «Novoavstralci», so tam rojeni kar Avstralci. Pri tem drugem rodu razlike nasproti domačinom skoraj nooolnoma odpadejo No, slovenska odličnost se pri tam rojenih dobro izkaže, saj dosegajo v šolah nad- povprečne uspehe, kar jim kariero v nemali meri olajša. NI DEŽELA SANJAČEV IN FILOZOFOV Poklici, ki si jih ljudje izberejo, so praktične narave. Avstralija ni dežela sanjačev in filozofov; tam cenijo nredvsem ekstrovertne in ne introvertne ljudi. Domotožje? To je predvsem moško poglavje, kajti ženske se v Avstraliji hitro vžive. Toda moškega prišleka se po nekaj letih ali desetletih prav gotovo polasti domotožje, pa se odpravi na pot v domovino, dostikrat z namenom, da tam ostane. Sko-ro vedno je razočaranje grenko; domovina ni več tista, kot jo je bil zapustil, prijatelji nišo več tisti prijatelji, celo bratje in sestre so se spremenili; edina uteha so starši, če še žive. In tako se spet odpravi v planinci GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL «KRIM» BUD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! - lota Gorica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Obiščite v 1 CASINO VIL LA ROS ALI A OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE 0 BACCARA Na političnem obzorju VOLITVE 22. NOVEMBRA. Rimska je končno 22. november izbrala za datum občinskih i-n pokrajinskih volitev v Italiji. Nekateri listi pripominjajo, da se je to vprašanje, določitve datuma namreč, zavlačevalo, ker še ni povsem razčiščen politični položaj v Rimu. Nekateri listi so celo postavili domnevo, da utegne Morova vlada pasti še pred volitvami. Volitvam pripisujejo tudi važen politični pomen prav zaradi neutrjenega položaja sedanj ■; vlade. Volilo bo okoli 30 milijonov Italijanov; tako bodo te občinske volitve najširšega obsega po parlamentarnih volitvah aprila lanskega leta. Premik glasov v tei ali drugi smeri bo gotovo vplival tudi na no-litični razvoj v državi, oziroma na noložaj sedanje koalicijske vlade. Hotel «S10N LJUBLJANA, Titova HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija - narodne specialitete - . P!1" ------------- Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne Jezike — PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN I — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava RIM Slovenski HOTEL «BLED ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gcrusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. TRŽNI PREGLED Italijanski trg Povpraševanje po trdi in mehki pšenici se je nekoliko poleglo, tako da je zdaj prodaja teh žitaric zmerna. Cena koruzi novega pridelka se je zboljšala; prve kupčije so se namreč razvijale na slabi vodlagi. Nestalne so še vedno cene letošnjemu rižu. Zelenjavni trg je trenutno sttib, ker gredo nekatere vrste zelenjave pa tudi sadja h koncu. Na živinskem trgu prevladuje ponudba goveje klavne živine, medtem ko se živina za rejo in teleta dobro prodajajo. Dobro gre od rok perutnina, pa tudi za živinsko krmo vlada precej zanimanja. Kljub večjemu povpraševanju po maslu so cene ostale precej zmerne; isto velja za sir. Trg z oljem je le nekoliko oživel, r>ač pa se dobro prodaja semensko olje. V pričakovanju novega vina se kupčije z lanskim vinom še vedno razvijajo zelo slabo. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 80—250, sveže fige 90 do 150, jabolka 27—70, vrste deli-cious 80—150, hruške 90—130, vrste Kaiser 90—160, bele breskve 180—330, rumene breskve 150—200, grozdje 90—160, limone 115—150; suh česen 130 do 200, pesa 30—50, korenje 80 do 100, cvetača 70—140, zelje 30 do 70. čebula 50—80, olupljene čebulice 140—160, dišeča zelišča 250—400, svež fižol 100—180, fižol bcby 60—200, cikorija 50 do 100, solata 70—100, trokadero 100—150, melancane 40—100, u-vcžen krompir Bintje 48—55, rumena paprika 40—110, zelena paprika 35—60, paradižniki 40 do 120, špinača 80—130, zelena 60—150. bučice 120—180 lir za kilogram. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA FLORENCA. Goveja živina za rejo: Teleta do 1 leta stara 170—220.000 lir glava, teleta do Na mednarodnih borzah se cene barvastih kovin še vedno dvigajo; tako so pretekli teden zabeležili napredovanje cene bakru, činu, cinku pa tudi živemu srebru, kavčuku, kakavu in kavi. Tečaj je padel volni, juti, pšenici in koruzi. Cena aluminiju, antimonu, litemu zelezu, sladkorju in bombažu se ni spremenila. KOVINE Cena bakru na londonski kovinski borzi še vedno raste. Od začetka letošnjega leta pa do minulega tedna se je dvignila že za 100 odsto. V prvih osmih mesecih letos se je svetovna proizvodnja čiščenega bakra povzpela na 2,632.784 ton proti 2,419.418 ton v istem času lani; narasla je za 8 odsto. Ta pičel napredek pripisujejo načrtnemu omejevanju proizvodnje in skrčenju te zaradi poltiičnih preobratov v nekaterih važnih državah proizvajalkah. Konec avgusta so bile svetovne zaloge (346.158 ton) za tretjino manjše kakor v začetku tega leta in za 30 odsto nižje kot v istem času lani. Razen tega so nekatere tvrdke navile ceno tej kovini na 34 stotink dolarja za VALUTE V MILANU 15.9.64 23.9.64 Amer dolar 623,75 623,75 Kana . dolar 575,— 575,— Nem marka 156,80 156,80 Francoski fr. 127,30 127,25 švicarski fr. 144,30 144,30 Avstr! iški šil. 24,17 24,15 Avstral. funt 1376,50 1374,75 Egipt, funt 798,— 798,— Funt št pap. 1734,— 1734,— Funt št. zlat 6225,— 6200,— Napoleon 5925,— 5900,— Zlato Igrami 718,— 716,— Dinar < 100) - - Trst drobni 62-64 debeli 62-64 BANKOVCI V CURIMU 23. septembra 1964 ZDA '1 dolar' 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,90 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6880 Avstrija (100 šil.) 16,60 CSSR (100 kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija GOO ) fr.) 8,60 Švedska (100 kr ) 83,00 Nizozemska 1100 goid.) 118,30 Španija GOO pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,10 Egipt (1 eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,4750 2 let stara 230—260.000 lir glava, junci 2 do 3 leta stari 480 do 530.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 570—630.000 lir par, voli 4 do 5 let stari 600—650.000, 5 do 9 let stari 480—530.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 600 do 650.000, 4 do 5 let stare 570 do 620.000, 5 do 8 let stare 500 do 520.000 lir par. Goveja klavna živina; neodstavljena teleta 720—770 lir za kg, junci 560 do 580, voli 400—420, krave 380 do 410, debeli prašiči 360—380, suhi prašiči 320—350, debele ovce 220—250 lir za kg. KRMA GENOVA. Seno majskega reza 1000—1200, slama 650—750, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100—6200, kokosova moka 4600—4700, iz sončnic 3500 do 3600, iz sezama 5900—6000, moka iz prepečene soje 7200 do 7250, moka iz surove soje 6900 do 7000, sestavljena krma za kokoši 6800—6900, krma za piščance 7200—7300, krma za krave mlekarice 5700—5800, krma za prašiče 6000—6100 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 380 do 400, zaklani piščanci 520—580, uvoženi zmrznjeni piščanci 500 do 550, zaklane kokoši 550—670, žive domače kokoši 750—800, zaklane domače kokoši 1000 do 1200, zaklane pegatke 900—1100, zaklani golobi 1200—1400, uvožene zmrznjene pure 450—650, živi domači purani 750—850, zaklani domači purani 1100 do 1150, žive domače gosi 550 do 570, zaklane domače gosi 600 do 750, uvožene gosi 380—400, zaklani domači zajci s kožo 620 do 700, brez kože 680—800, uvoženi zajci 680—700. Perutnina za rejo; račice 350—400 lir za kos. Sveža domača jaica 26,50 do 31, uvožena jajca 23—24 lir za jajce. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 610—690, Barbera sup. 12-13 stop. 890—960, Oltre-pč pavese 8-9 stop. 580—650, funt, torej za 2 stot. dol. pri funtu. Tečaj dnu je napredoval tako na londonskem trgu k .kor tudi v Singapuru, in sicer ne glede na možnost pospešitve prodaje ameriških presežkov. To je treba menda pripisati izključno neustaljenemu političnemu stanju v Indoneziji, Kongu in na Malajskem, pa še socialnim borbam v Boliviji. Tečaj cinku je v Londonu narasel. Londonske zaloge so se skrčile za 618 ton in znašajo zdaj 6.504 ton. KAVČUK Tečaj kavčuku je na vseh trgih s surovinami rahlo napredoval. Svetovna proizvodnja naravnega gumija je v prvem polletju letos dosegla 1,052.000 ton, dočim je v prvih šestih mesecih lanskega leta znašala 962 tisoč 500 ton. Svetovna poraba se je le malenkostno spremenila in je znašala v prvem letošnjem šestmesečju 1,092.500 ton. Iz strateških zalog so po vsem svetu razpečali 50.000 ton kavčuka proti 48.000 tonam lani. Razpoložljivost je za 8.000 ton prekosila potrošnjo. Do konca tega leta bodo Sovjetska zveza in vzhodnoevropske države po nepotrjenih vesteh nakupile 80.000 ton gumija. Letos so države vzhodnega bloka kupile znatno mabj kavčuka kakor lansko leto. Računajo, da bo konec tega leta nj;hov uvoz za 76.480 ton nižii od lanskega, ki ie znašal 256.480 ton. ŽIVILA Cena kakavu je na newyor-ški borzi narasla. V Gani bodo verjetno letos pridelali okrog 450.000 ton kakava, v Nigeriji 225.000 ton in v Braziliji 150 000 ton. Tudi tečaj kavi se je dvignil in se tako ustalil. Združene ameriške države so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta u-vozile 121.445 ton kave proti 119.407 ton v istem času lanskega leta. VOLNA V juliju in avgustu letos so v Avstraliji razpečali 311.000 bal domače volne v vrednosti nad 24 milijonov avstralskih funtov šterlingov, dočim so lansko leto ob istem času prodali 323 tisoč bal za 26,4 milijonov funtov šterlingov. Povprečna cena surove volne je v razdobju 'u-lij - avgust lani znašala 59 5 pen-cejev za funt, a letos 61,7. cena čiščeni volni pa 83,8 oziroma 81,7 pencejev. mantovansko rdeče 8-9 stop. 600 do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 710—790, Soave belo 9-11 stop. 740—820, Raboso 945 do 1045, Merlot 10-12 stop. 705 do 805, Reggiano 9-10 stop. 660 do 700, belo vino iz Romagne 9- 10 stop. 580—610, rdeče 9-10 stop. 600—630 klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455—495 lir za steklenico, navadna toskanska vina 8-10 stop. 580—690, Aretino belo 8-10 stop. 570 do 670, belo vino iz Mark 9-10 stop. 620—640, rdeče 9-10 stop. 610 do 650, Sansevero belo 10-11 stop. 675—705, belo vino iz Sardinije 10- 11 stop. 605—615 lir za stop./ /stot. PAPIR IN LEPENKA TORINO. Navaden satiniran tiskarski papir 17—18.500 lir za stot. navaden pisarniški papir 17.500— 19.000, srednje vrste 21 do 22.500, finejši 26.500—28.000, papir za registre 28—30.500, pisemski papir srednje vrste 25 tisoč 500 do 27 500, finejši 30 tisoč 500 do 32.500, velina za kopije 44—46.000, risarski papir 51—54.500, navaden pergamin 22.500— 24.500. srebrn papir 34 tisoč 500 do 36.500, bel ali barvan kartončin 21—23.000, finejši 31.500—34.500. tipa Bristol 36 tisoč 500 do 41.500, navadna siva lepenka 6500—7150 lir za stot. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 7000—7350, dobra mer-kantile 6650—6850, fina trda domača pšenica 9100—9500, mer-kantile 8600—8800, Manitoba 10 do 10.100, fina domača koruza 6100—6200, uvožena koruza 4500 do 4600, Plata 4475—4500; ne-oluščeni riž Arborio 7600—8300, R,B. 8400—8600, Rizzotto 8300 do 8600, Maratelli 8200—8500; oluščen riž Arborio 15.400 do 16.000 Vialone 18—20.000, Car-naroli 17.400—18.500. Vercelli 18.900—19.200, R.B. 15.800 16 tisoč 200, Rizzotto 15.400—16.000; uvožen ječmen 4750—5050. domač oves 4600—5650. uvožen o-ves 4850—4900, uvoženo proso 4550—4750. pšenična moka tipa «00» 10.100—11.400, tipa «0» 9600 do 9700, koruzna moka 5900 do 6000 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 960 do 970, uvoženo maslo 930 do 940, lombardsko maslo 920 do 930, emilijsko 910—930; sir gra-na proizv 1961 1260—1300, pro-izv. 1962 1180—1230 proizv. 1963 1080—1100. Emmenthal svež 770 do 800, uležan 870—910, originalen švicarski Emmenthal 980 do 1030, avstrijski 790—820, francoski 790—830, provolons Svež 630—650, uležan 790—810, italico svež 570—620, uležan 690—740. crescenza svež 480 do 510, uležan 690—730. gorgonzola svež 480—500, uležan 730 do 760, taleggio svež 480—530, uležan 680—720 lir za kg. 'GRADIVO FLORENCA. Polna opeka 26x xl3x6 cm 15.500—16.500 lir za 1000 kosov, šestprekatni votlaki 26x3x8 cm 15.500—16.000, votlaki za notranje stene 30—32.000, otlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 41—44.000. strešniki 35 do 38.000 lir za 1000 kosov. Letos mnogo olivnega olja Napovedujejo, da bo letos pridelek oljk v Italiji bogat. Prekosil naj bi lanskega, ki je znašal 27,773.000 stotov: oljčnega pa so lani pridobili 5,254.000 stotov. Pridelovanje olj je v zadnjih letih nepretrgoma napredovalo. Povprečna letna proizvodnja je namreč tedaj narasla za 64 odsto v primerjavi s predvojnim povprečjem in za 49 odsto v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let. To ne pripisujejo morda ugodnim letinam, ampak v prvi vrsti povečanju oljčnih nasadov in proizvodnosti. Razen tega so v zadnjem času prav dobro organizirali boj proti škodljivcem, ki so poprej u-ničevali precejšnje površine nasadov. Modernizirali so tudi gojitveni in obrezovalni postopek. V razdobju 1936-39 je povprečna površina mešanih oljčnih nasadov zajemala 1,352.990 hektarov, a površina specializiranih nasadov 822.511 hektarov. Ti povprečji sta se v letih 1949-53 dvignili na 1.388.272 oziroma na 864.260 hektarov in v petletju 1959-63 na 1,393.792 oziroma na 913.360 hektarov. Povprečni letni pridelek oljk se je povzpel od 14 399.577 stotov v letih 1936 do 1939 na 14.673.960 stotov v razdobju 1949-53 in na 20,948.000 stotov v zadnjem petletju. Z istim korakom je napredovala tudi proizvodnja oljčnega olja: v letih 1936-39 je znašala 2 milijona 304.480 stotov, v letih 1949-53 je dosegla 2,539.478 stotov. a v razdobju med 1958. in 1963. letom že 3,784.000 stotov. V zvezi z letošnjo proizvodnjo oljčnega olja napoveduje agencija «Italia», da bo ta ob koncu sezone donesla nad poldrugi milijon stotov presežka. Poraba olja na prebivalca naj bi prvič dosegla 10,5 kg. Zaradi rastoče proizvodnje o-Ija se uvoz iz tujine polagoma krči, na drugi strani pa napreduje izvoz. V prvi polovici letošnjega leta je Italija uvozila 450.636 stotov oljčnega olja v vrednosti 13.919 milijonov lir, dočim je v prvem polletju 1963 nabavila v inozemstvu 629.364 stotov olia za 34.173 milijonov lir. Izvozila je 65.854 stotov olja v vrednosti 3.285 milijonov lir proti 45.445 stotom za 2904 milijonov lir v prvih šestih mesecih lanskega leta. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov » 8.9.64 1437« 12472 15.9.64 147 7« 125 V« 23.9.64 149 7* 121 7. NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . P 46.50 49,— 51,50 Cin (stot. dol. za funt) ... 179.50 179,— 190,— Svinec (stot. dol. za funt) . . . 14,— 14,— 14,— Cink (stot. dol za funt) . . 14.75 14,75 14,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24 — 24 — 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 79.— 79,- 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . 44,— 45,75 45,75 Lito železo (stot, dol. za funt) . 63.50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 310.— 335,— 340,— Bombaž (stot. dol. za funt) 32.75 32,70 31,90 Volna (stot. dol. za funt) 171,05 173,09 173,3 Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) 443A 44 7« 45 7. Kakao (stot. dol. za funt) . . . 237< 23 7« 22,37 Sladkor (stot. dol. za funt) . . 3.71 3,69 3,77 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . h 377,— 400,— 450,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 1399,— 1395,— 1435,— Cink (funt šter za d. tono) . . 118,— 124,- 123 72 Svinec (funt šter za d tono) . 1077» 110 7t 113 7» Kavčuk (penijev za funt) . . , 207» 20 7. 20 7» SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 3248,— 3288,— 3336,— Svetovni izvoz sladkorja nazaduje Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva je svetovni izvoz sladkorja dosegel lansko leto skoraj 19 milijonov con (v tonah po 907 kg). To predstavlja okrog milijon ton manj kakor leta 1962 in kakih 13 odsto manj kot leta 1961, ko so zabeležili v tem pogledu višek. Vsekakor pa je lanski izvoz bil za 15 odsto višji od povprečnega svetovnega izvoza v letih '955 do 1959. Ameriški strokovnjaki napovedujejo, da se bo letos izvoz sladkorja po vsem svetu še skrčil, in sicer za 5 odsto v primerjavi z lanskim. Lansko nazadovanje izvoza pripisujejo v prvi vrsti zmanjšanju izvoza s Kube. Kubanci so namreč v minulem letu poslali v tujino samo 3,9 milijona ton sladkorja proti 5,7 milijona ton leto poprej in 7,1 milijona ton leta 1961. Dobava tega živila deželam socialističnega bloka je zdrknila od 4,2 na 2,34 milijonov ton, dočim je izvoz v dežele zahodnega bloka ostal skoraj nespremenjen, znašal je 1,54 milijonov ton. Združene ameriške države so lani prevzele 24 odsto vsega izvoza sladkorja na svetu, kar je nekoliko manj kakor v prejšnjem letu. Največ sladkorja so nabavile na Filipinih, v San Domingu, Braziliji, Peruju, Mehiki in Argentini. Sovjetska zveza je uvozila 1,255.200 ton ali 52 odsto manj kot leta 1962, medtem ko je izvozila milijon ton sladkorja. Velika Britanija se je lani spet povzpela na drugo mesto med deželami uvoznicami. V splošnem so evropske dežele zaradi slabe letine lansko leto povečale uvoz tega živila. V Aziji je bila glede uvoza sladkorja na prvem mestu Japonska Tej ie sledila Kitajsk ., ki ga nabavlja predvsem na Kubi. Njen u-voz se je lani skrčil, saj je znašal le 564.090 ton proti 1,034.000 ton leta 1962 in 1,690.000 ton leta 1961. Gospodarska kriza zajema (udi Goriško Splošni gospodarski položaj v | Vendar oblast ne daje dovo-državi vpliva tudi na naše kra- i ljenja za. odpiranje osmič tako jevno gospodarstvo. Po raznih obratih odpuščajo delavce, in to prav pred zimo. To pač hudo zadene delavske družine, ki se preživljajo z delom v tovarni. Zlasti so v tem pogledu prizadeti delavci podgorske predilnice. Tam so z namenom, da bi prizadeli čim manj delavcev, skrčili v nekaterih obratih tudi delovni urnik. Sicer pa govorijo o odpustu več stotin delavcev in delavk. Zaradi krize je prizadeto tudi gradbeništvo. Delavci te stroke bodo to zimo marsikje počivali. Posamezni zidarji si skušajo pomagati tako, da se zaposlijo tudi pri drugem delu, ki z njihovim nima prav nič skupnega. Tako smo opazili mlade zidarje, ki so se zaposlili pri grosistih, ki prodajajo drva .Tam so zaposleni kot težaki za raznašanje drv na domove. Seveda zaslužijo precej manj kot bi z zidarskim delom, a zaslužek je le zaslužek in vsakdo gleda, da zasluži nekaj, pa čeprav manj kot je sicer navajen. D. R. V Brdih si pomagajo z osmicami Naši kmetje v goriških Brdih se z vso vnemo pripravljajo na trgatev, ki se prične te dni. Za-r. di lepega sončnega vremena vsakdo še nekaj rad počaka, ker tako grozdje pridobiva na sladkorju. Naši kmetje so v skrbeh še zaradi starega vina, katerega je po raznih kleteh še kar precej. Precej si pomagajo z odpiranjem osmič. Teh je zadnje čase več. Ljudje radi zahajajo vanje ,ker vedo, da bodo tamkaj kupili pristno domače vino brez tuje primesi, pa tudi cena vinu je v osmicah nižja kakor drugje po gostilnah. Gostilničarji se zaradi tega jezijo, a proti temu nič ne morejo. L. 1964 bo za države izvoznice surovin ugodno Svetovna konjunkturna slika OZN - Industrijske države bodo povečale uvoz Tajništvo Združenih narodov je pred kratkim priobčilo razpravo, ki pravi da so obeti na svetovnih tržiščih za države izvoznice surovin še nadalje ugodni. Vse države v razvoju in še Avstralija Južna Afrika in Nova Zelandija so v letu 1963 izboljšale svoje plačilne bilance in ohranile likvidnost. Tudi v prvem četrtletju se je zvišala srednja cena najvažnejših artiklov pri izvozu držav v razvoju. V industrijskih državah še traja potreba po surovinah. Komercialne zaloge surovin bi se mogle še nadalje držati v največ primerih v ustreznem smotrnem razmerju do potrošnih potreb ki kažejo težnjo navzgor. Delno se tudi znatne državne zaloge prodajajo na način, ki raje krepi kakor pa da bi vnašal vznemirjenje na svetovna tržišča. Po podatkih Združenih narodov je le malo surovin ki bi leta 1964 prišle do izvoza v manjših količinah kakor leta 1963. Od najpomebnejših živil bi edino sladkor in riž mogla motiti sedanje tržno ravnotežje. V letu 1963-64 je namreč letina riža bila rekordna ter je bil tudi v državah ki riž Uvažajo, pridelek riža obilen. Pridelek sladkorja je bil 1963-64 za 8 odsto večji od lanskega in celo nekaj večji od rekordne sladkorne letine v sezoni 1960-61. Celo v Evropi in Severni Ameriki je opaziti močno okrepitev sladkorne proizvodnje. Kakor kaže bi se mogle tobačne cene držati na svoji lanski nekoliko višji ravni. Kakav, manj dragocene vrste čajev in razna olja se bodo verjetno morala zadovoljiti s šibkejšimi cenami od lanskih. Tisti kmetijski pridelki, ki že leta čutijo konkurenco sintetičnih artiklov, bi tudi mogli utrpeti znižanje cen; prizadeti bi utegnili biti bombaž s kratkimi in srednje kratkimi vlakni, razne kože in kožuhovine. Nekovine bi mogle doživeti večji izvoz, kakor je bil lani. Odvečne zmogljivosti jeklarn bi mogle zniževal-no vplivati na cene železnih kovin. Velika nroizvodnja petroleja na vseh naftnih poljih in rafinerijah bi utegnila zavreti naraščanje petrolejskih cen. Kaže, da bo dotok deviz v države izvoznice surovin večji. Nekatere so izboljšale svoje plačilne bilance, druge so prejele posojila. Tako je računati, da bo pritekalo več kapitala za investicije v letošnjem letu, ker so postale bolj privlačne zaradi bolj urejenih razmer. V zadnjem letu se je likvidnost držav izvoznic surovin končno tudi zato izboljšala, ker so se prizadevale, da bi manj uvažale in več izvažale. A že v drugi polovici lanskega leta so si mogle privoščiti več uvoza ter bodo mogle nekatere že uvažati proizvode, ki so za njih nadaljnji razvoj bistvenega pomena. Letina 1963-64 kaže, da je kmetijska proizvodnja mnogo boljša in večja kot lani in da se bodo rezerve deviz v državah, ki izvažajo surovine, povečale. Industrijske države bodo zaradi tega povečale svojo proizvodnjo ter bo skupni družbeni produkt verjetno večji, kakor je bil v letih po 1960. Ta domnevna težnja podaja seveda le splošno sliko, ne velja Pa za vse posamezne države, v katerih je pač gospodarski razvoj različen. V Avstraliji in Novi Zelandiji bi mogel nadaljnji gospodarski razvoj naleteti prav na ovire, ki so nastale zaradi omejevalnih monetarnih ukrepov. Južna Afrika je trpela zaradi določenih pojavov pomanjkljivosti v gradnjah ter je bilo precej investicijskih načrtov odloženih. Argentina je zadnje čase izboljšala svoje zunanje postojanke ter povečala svoje uvoze, a njen proračun je še vedno v primanjkljaju. Brazilija je sicer pred leti ustavila uvažanje, a vseeno ni mogla izboljšati svojega gospodarskega stanja. Slabo kaže z letino kave. Mehika računa na izenačen napredek v gospodarstvu. Njena industrija se bori s kroničnimi motnjami svojega gospodarskega ravnotežja. V državah v razvoju, kjer nimajo inflacije, pa postavlja kmetijstvo težke probleme. Kmetijska proizvodnja v Indiji ni tako rastla, kakor je predvideval petletni plan. V Egiptu prebivalstvo prehitro raste in je pregosto naseljeno ,tako da kmetijstvo ne more dovolj no nasititi vseh teh ust. Razlika med naprednimi državami izvoznicami surovin in ne-naprednimi je sicer v letu 1964 manjša, toda še vseeno obstoje veliki razločki. Predvsem se morajo nekatere države v razvoju boriti z nevarnostjo inflacije in premajhnimi kmetijskimi donosi. V teh državah se postavlja problem, kako skladno razvijati proizvodnost in dovoli naerlo povečavami uvoz, da bi odvzeli mezdnim in dohodninskim dohodkom inflacijsko ostrino. Po sodbi tajništva ZN je računati nasplošno s 5 do 9 odsto gospodarskim napredkom. hitro kot bi si kmetje želeli. Marsikdo, ki ima sorodnike ali znance v Gorici ali v predmestju si pomaga tako, da odpre osmicd kar pri njih. Tam gre vino še bolj v promet in marsikateri naš briški kmet je tako iztočil ves svoj vinski pridelek. D. R. Davčne olajšave tudi za perulninarjc Glavno ravnateljstvo oddelka «Servizi per la Finanza Locale» v finančnem ministrstvu je razposlalo vsem zadevnim uradom po državi okrožnico zakona od 13. junija 1964 št. 486, s katerim so spremenili člen 29 zakona od 2. junija 1961 št. 454 o petletnem načrtu za razvoj kmetijstva; ta je znan kot »Zeleni načrt». Gre za to, kateri kmetovalci so deležni davčnih olajšav, pravzaprav, t.j. oprostitve potrošnega davka. Slednjega je oproščen material, ki ga kmetovalci ali rejci domačih živali, posamezniki ali združeni, uporabljajo za gradnjo in popravila naslednjih naprav: inštalacij in pritiklin za hranitev in predelovanje kmetijskih proizvodov, vseh naprav za hleve in rejišča domačih živali, vštevši perutnino in bivališč, pisarn in pomožnih lokalov, ki spadajo h kmetijskim obratom in rej iščem. Pri vsem tem sta važni predvsem dve pojasnili: Potrošnega davka niso oproščeni samo obdelovalci, ampak tudi rejci; davčna olajšava ne zadeva samo živinorejce, ampak tudi perutninarje. Kaže namreč, da so doslej prizadeti napačno tolmačili navodila v »Zelenem načrtu» in razlikovali med perutninarji ni rejci ostalih živali. LEPO IN ZDRAVO GROZDJE Mnogi vinogradniki na Tržaškem so že zaključili s trgatvijo, čeprav je vreme prav lepo in bi ugodno vplivalo na dozorevanje grozdja. Sami nravi jo, da je letos grozdje prej dozorelo kakor običajno. Poleg tega je bilo izredno zdravo ter ga je bilo kar veselje trgati. Prav gotovo bo mošt iz letošnjega grozdja vseboval mnogo sladkorja. Grozdje je ostalo lepo, ker niso letos razsajale običajne trtne bolezni, kakor zlasti ne peronospora in oidij. AVT0PREV0ZN1SK0 PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. VESTA TRST — Ulica Carducci 15 telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov. šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala Poraba mlečnih izdelkov v Evropi raste Po podatkih mednarodne u-stanove FAO se je zadnja leta poraba mlečnih izdelkov v Evropi znatno povečala. V primerjavi s povprečno porabo v razdobju med 1937. in 1939. letom je v dvoletju 1960-61 poraba teh napredovala v Italiji za 70 odsto. Toliko ni v istem času narasla v nobeni drugi evropski državi. V Veliki Britaniji se je povečala za 50,4 odsto, v Zah. Nemčiji se je skrčila za 18,6 odsto (v Združenih ameriških državah je upadla za 3,2 odsto). Poraba sira se je v Italiji dvignila za 45,2 odsto in v Zah. Nemčiji za 56,8 odsto. V letih 1961 in 1962 je znašala povprečna letna poraba na prebivalca v Nemčiji 111 kg, v Franciji 109, v Veliki Britaniji 97 in v Italiji samo 47 kilogramov. „tiOSPOi)AttS I' VO" Izhaja tedensko • Uredništvo tn uprava: Trst, Ulica Geppa 9 tel. 38-933 • Cena: posamezna številke lir 35,—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletne 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14 603 86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva* • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst. Ul Montecchi 6 URARNA IN ZLATARNA Ml KO L J KAREL Tli ST Čampo S. Giacnmo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velike izbira zlatih okraskov za vse prilike 7nix/MiAG(ia IČOfieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. TRANS-TRIESTE Soc. a r. i TRST TR1ESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sorlmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA : vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne < 1KAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035 23, Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu ■ m /s n. trt \t rwx rvn UVA/A: MPF,XrORT VSAKOVRSTEN LKS .CEMENT IN GltAl). ilfll Ju Al vlil BENI MATKIH AL MESO IN ŽIVINO UVU/ - IZVU/ /,A5 1 UPh 1 VA IZVAJA. TEHNIČNI MATKHIAL . IIAZNK STROJE TRST, UL Cicerone 8 Telet 38 136 - 37725 TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Oddelek zn kolonialno hlai>u Ul. del Kosce 31) 1 el, 50UH) 1 eletir- lmi>exiiorl - 1 nesle Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu K I J E K A Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za Izredne izlete Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z oovimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za Informacije obrnite se na agencije Jadrolinije e vkrcnib pristanišči b ali pa na potovalne agencije. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo CJ‘ LJ C O LI N I J A Gestisce i servizl mercl e passeggeri sulic linee: ADRIATICU - NORI) EU KUPA (servlzio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU - NOKD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUU AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni '( giorni ADRIATICU - IRAN - IR AH partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — IN Dl A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — ESTREMO OR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSiCO partenze ogni 20 giorni con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La kJUGOLINIJA)) accetta il trasporto di merci anche ln portl fuori delle linee regoiar' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —