r
430
Izvestja srednjih šol na slovenskem ozemlju.
Letošnja izvestja srednjih šol prinašajo za slovensko slovstvo malo zanimivega. Slovensko je izvestje druge državne gimnazije v Ljubljani, ki prinaša članek: „Šestdesetletnica vladarstva našega cesarja", poroča začasni vodja g. dr. Janko Bezjak, in pa izvestje knezo-škofijske privatne gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je priobčil profesor Rnt Koritnik članek: slovarček k II. in III. spevu Iliade". V izvestje prve državne gimnazije v Ljubljani je napisal profesor dr. Jos. Šorn ,,Bemerkungen zum Texte des M. Junianus Justinus", profesor dr. Jos. Tominšek pa ,,Aforizmi o klasičnem pouku". V kranjskem izvestju najdemo: Makso Pirnat, ,,Šola in dom, njuno medsebojno razmerje in njuni stiki" ter Fr. Komatar: ,,Slavnostni govor v proslavo vladarske šestdesetletnice Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I." Poročilo samo je nemško!!! Novomeško, istotako nemško poročilo! prinaša iz peresa profesorja dr. J. Šlebingerja: ,,0. Ivan Krstnik od sv. Križa, slovenski propovednik" in ravnatelja Breznika govor ob vladarski šestdesetletnici. Ljubljanska nemška gimnazija prinaša: „Von Florians ,Les deux billlets' zu Goethes ,Burgergeneral"\ napisal neki dr. Siegfried Schoppl Ritter von Sonnwalden, kočevska pa : „Anton Alex. Graf v. Auersperg (Anastasius Grun)" von dr. Franz Riedl. Ljubljanska realka ima: ,,Appenzells Befreiung", napisal Walther Obrist; Celje, profesor dr. R. Dolar: ,,0 metodiki latinščine v prvem razredu"; Maribor, Georg Mair: „Putheas' Tasiais und die Insel des Kronos in Plutarchs Schrift ,Das Gesicht im Monde'"; Celovec, Dr. Josef GaBner: ,,0ber den Einflufi des Burchard Waldis auf die Fabeldichtung Gellerts"; St. Paul, dr. Hugo Greilach O. S. B.: ,,Uber die Photometrierung elektrischer Lampen"; Beljak, Hans Hortnagel: ,,Der Dichter im Ringen mit dem Stoff, erlautert an Schil-lers Gedicht: ,Die Kraniche des Ibukus'"; Ptuj, Gustav Kaltenegger: ,,Das Wesen der Malerei"; Trst (nemška gimnazija): dr. Vinzenz Seunig: „Der Gauriel-Dichter als Nachahmer Hartmanns von i\ue"; Pazin, dr. Mate Kevič: ,,Filološko-kritička istraživanja po ,Ča-soslovu'"; Celovec (realka), Richard Boxhorn: ,,Sha-kespeares ,Die Zahmung der Widerspenstigen' und Fletschers ,Der gezahmte Zahmer'"; Gorica (realka), dr. h. N. Papež: „Die Kultur der Rebe im Gorzer Hugellande". Našteli smo vse pisatelje in naslove razprav, ker so izvestja in njihove razprave nekako zrcalo naše profesorske misere. Slovenščina se zapostavlja do skrajnosti, predmet razpravam je večinoma sila brezpomemben, oddaljen in nepraktičen, cesto naravnost bizaren. Priti bo moral tudi v te kroge nov, svež in demokratičen duh. Izjemo dela samo par izvestij, predvsem pa ono goriške gimnazije.          Dr. L. L.
C6965D
Hrvaška.
Knjige jugoslovanske akademij e znanosti in umetnosti v Zagrebu. Prejeli smo: Ljetopis jugoslavenske akademije znanosti i umetnosti za
leto 1908., 23. zvezek. Iz njega posnemamo, da ima akademija sedaj 5 častnih, 21 rednih (9 v zgodovinsko-jezikoslovnem, 6 v filozofsko-juridičnem in 6 v mate-matično-naravoznanskem oddelku) in 52 dopisujočih članov (31+3-f-18). Med dopisujočimi člani najdemo tri Slovence: Murka, Pleteršnika  in Seidla iz Gorice.
Poleg poročil o skupščinah in sejah ter računov prinaša Letopis še obširne nekrologe dveh zasluženih Hrvatov, dr. Baltazarja Rogišiča in dr. Marijana Derenčina. Prvega je napisal dr. Ivan S t r o h a 1, drugega pa dr. F r a n V r b a n i č. Zaključuje »Proslava 90 letnice Ivana Trnskega" z obširnim življenjepisom.
Dalje smo prejeli: Gradivo za zgodovino hrvaške književnosti, 6 knjiga. — Pisma, pisana dr. Ljudevitu Gaju, in nekateri njegovi članki (1828 — 1850). Zbral in z uvodom preskrbel dr. Velimir Deželic. To delo je važen prispevek h gradivu za zgodovino hrvaškega preporoda.
Seveda ne moremo iz teh pisem dobiti vsestranskega vpogleda v Gajevo delovanje in duševno stanje, ker manjka mnogo važnih in zanimivih kosov. Tako na primer ne najdemo v zbirki nobenih ruskih pisem, dasiravno vemo, da je Gaj dopisoval z odličnimi ruskimi učenjaki, kakor s Sreznjevskim, Pogodinom i. dr. Gotovo je sam uničil vsako pisanje, ki bi ga utegnilo kompromitirati pred avstrijsko vlado in pred javnostjo. Nekaj zanimivih dokumentov iz pismenega občevanja med Gajem in načelnikom III. oddelka ali šefom tajne ruske policije, grofom Beckendorfom, in s slovanskim društvom v Moskvi je objavil prof. Kulakovski v svojem delu   „Ilirizem".
Rad jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, knjiga 176, prinaša članke: Posebnosti narodne glasbe, zlasti hrvaške. Spisal Fr. Š. Kuhač. Kuhač je znan in priznan delavec na polju narodne glasbe in njegova razprava o „Radu" spada med najboljša dela, kar jih imamo o tem predmetu.
Nastanek Lucičeve „Robinje". Literarno-zgo-dovinska študija, spisal dr. Branko Drechsler. To je nov prispevek k raziskavanju zanimive in važne stare dubrovniške literature. Ravno v isti krog spada naslednja razprava: Pesmi Mavra Vetraniča in Marina Držiča. Prispevki k spoznavanju stare dubrovniške književnosti. OdMilorada Medinija.
Nadalje prinaša „Rad" še članke: O psihologiji brez duše od dr. D j ure Arnolda, in o stari zagrebški trgovini od Ivana Tkalci ca.
Zbornik za narodno življenje in navade južnih Slovanov, knjiga 14., pod uredništvom dr. D. Bor a nič a prinaša: Strohal Ivan dr.: Usta-novljevanje prava, ki živi v narodu; dr. Fran G u ndrum-Or io včanin: Luičeva lekarna; Magdič Mile: Narodne pripovedke o gradovih; dr. Ivan Strohal: Podlaga za zbiranje gradiva o pravu, ki živi med narodom.