i 10.
občinski______
poročevalec
Obitmki porot »vi*. glasilo Soctsliaticn* mi« delovnega ljudstva obćta« Domžale. I
Marjan Bolhar. Stan« GvaiemaMeriJa 'Pukl in Jož« Skok- Glavni\un^Mk:~KšvMtS^K.
.  ornega ljudstva občine Domial«. Iskala
>, vaa epapodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno Gkaatlo uraja »radatfil
odbor v Hatavi: Kar«T Kuaar, Matjaž Brojan, Miro Ufcmar, Franc Takavac, Darko <
tel.
721*83 tLioovaaltr, tel univerza Dom rale roeen*
fotoi
dgovorni uradnik: Metja/ Brojan, tal.: 721 686, tehnični uradnik Zdrvrko 721-012. G latilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov In ga tlaka Delavska
c«n« ogl locraflic 7« Satr
a !e i/
t. Ki bij« ruka R, Domžal«, nami«!«. Kolodvorska 6 Rokopisov na vračamo.
l 1/72 i dna 2* II.
H okopi** aprejema odgovorni uradnik l«ma D«lav>ks univerza Domžal« "
rjemoms Glasilo ja na podlagi___
atarlat« ta In/ormaciJ« I z vrtnega sveta 5R Slovenije oproščeno pUčila temeljnega
davka od prometa proizvodov.
Glasilo i* bilo dna 26. 7. 1970 odlikovano • Priznanjem Skuptci-ne občina Domial* z« uspaino informiranja, dna 24. 4. 1B74 pa t srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronta slovenskega naroda za uspeino informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžal«
glasilo socialistične zveze delovnega uudstva domžale   Domžale, 10. september 1981, Leto XX
St 11
Po drugi svetovni vojni se je človeštvo bolj kot kdajkoli poprej začelo zavedati, da so mir, svoboda in medsebojno sožitje temeljne vrednote, za katere se je vredno boriti.
Stoletja zatirani narodi in ljudstva so hotelf dobiti tamo-i stojnost in svobodo, se otresti izkoriščanja in se upreti temu, da bi bili le sredstvo v rokah drugih, velikih in v bloke povezanih držav. Ta hotenja pa so netila številne spopade in osvobodilne vojne, mali narodi in nove države so se pojavile med blokoma, ki sta hotela vsak po svoje krojiti mednarodne odnose: Zapad je hotel obdržati politično in ekonomsko nadmoć preteklih stoletij. Vzhod pa najti svoje pozicije v novih deželah. Svet je postal vse bolj poligon za tekmo med dvema velikima in za nova nevarna orožja in medsebojne spopade.
Vse tiste države in dežele, ki so stopile na pot lastnega razvoja, so spoznale, da je njihov nadaljnji razvoj v tej tekmi ogrožen in da bodo izgubile vse pridobitve dolgotrajnih in krvavih vojn za osvoboditev.
Voditelji neblokovskih držav to bili prisiljeni iskati drugačne oblike povezovanja in takšna načela za sodelovanje, ki bi bila sprejemljiva za vse, in to ne glede na njihovo ekonomsko razvitost in obliko oblasti.
Na prelomu 60 ih let so ideje miroljubnega  sožitja, neume-' tavanja v zadeve drugih držav in
nevojaško povezovanje začele dobivati konkretne oblike. Na politično prizorišče so stopili Tito, Nehru, Naser in drugI, ljudje, ki so hoteli obvarovati svet pred novo katastrofo. Beseda K0EKSISTENCA je hitro prodrla v negotovem svetu in nekdanje vizije so dobile trdno obliko v resoluciji 25-ih državnikov, ki to te leta 1961 zbrali v Beogradu. Vizija sožitja je postala del svetovne stva, nosti in vedno več je bilo tistih, ki so spoznavali svoj obstoj v družini neuvrščenih. Na šestem srečanju v Havani leta 1979 je ta družina narasla že na 95 držav in dežel in našla številne zagovornike tudi v mnogih predelih sveta.
Vsi poizkusi, da bi razbili gibanje so bili zaman, vse od vzunaj navdihnjene vojne med neuvrščenimi državami niso mogle razbiti ideje o sožitju, in tudi ekonomske razlike so bolj združevale, kot pa razdvajale.
Tudi danes je tako. Neuvrščeni se bore, njihov glas v Organizaciji združenih narodov je prisoten, boj za nove ekonomske odnose se nadaljuje.
Jugoslavija je ostala nosilka gibanja, duh Beograda je njen svetal zgled v mednarodnih odnosih in takšen bo tudi ostal, ker je to izraz naše volja, našega boja za svoboden razvoj sveta, ker je to del samoupravljanja in našega dolga državniku sveta -našemu Titu.
KUŠAR
r
POLLETNO GOSPODARJENJE V DOMŽASKI OBČINI
Izvršni svet je na svoji 43. seji dne 27. avg. 1981 obravnaval gospodarska gibanja v prvem polletju letošnjega leta.
Hkrati so bili predočeni tudi problemi, ki otežkočajo proizvodnjo v organizacijah združenega dela v občini.
Izvršni svet je ocenil, da je med osnovnimi problemi sigurno problematika preskrbe s surovinami in repro-materiali na prvem mestu in da se to kaže predvsem v stagnaciji obsega industrijske proizvodnje, ki je do konca junija dosegla komaj raven lanskega polletja, ne pa predvidene stopnje rasti.
Izvršni svet je skupščini predlagal že v mesecu juniju, da sprejme ustrezne sklepe, po katerih naj bi v organizacijah združenega dela sprejeli akcijske programe za povečanje fizikalnega obsega proizvodnje in mesečno prilagajali poslovno politiko tako, da bi se položaj do konca leta izboljšal. Izvrsni svet je ocenil, da so podatki iz meseca julga odsev prizadevanj v organizacijah združenega dela, saj se je v juniju industrijska proizvodnja povečala za 10 odstotkov v primerjavi z lanskim julijem, tako da se je skupen razultat v dosegi obsega proizvodnje nekoliko že izboljšal.
Drugo področje, o katerem so na Izvršnem svetu razpravljali je zunanjetrgovinska menjava v kateri so globalni rezultati sicer ugodni, strukturalno pa je izvoz na konvertibilno področje potekal na nižji ravni kot v lanskem letu. Izvršni svet je ocenil, daje prizadevanje organizacij združenega dela za povečevanje izvoza v države v razvoju (60 odstotno povečanje) pravilna dolgoročna usmeritev, ki pa ji doslej tudi v razvojnih programih nismo dali dovolj pou-
Ob upoštevanju finančnih rezultatov, ko je doseženi dohodek
Eorasel za 35 odstotkov predvsem ot posledica povišanja cen na
domačem trgu, je dana možnost, da organizacije združenega dela v poslovni politiki do konca leta povečujejo ekonomsko manj zanimiv izvoz na konvertibilno področje, kar pa je nujno zaradi zagotavljanja deviznih sredstev za uvoz surovin in repromateriala ter kolscortouko normalno poslovanje in proizvodnjo.
Izvršni svet je nadalje ocenil, da so rezultati na področju kmetijske proizvodnje, prodaje in odkupa blaga od zasebnih kmetovalcev ugodni in da se to odraza tudi v boljših rezultatih te panoge, kot smo jim bili priča v preteklih letih.
Celotno gospodarstvo je razporejalo dohodek v okviru dogovorjenih meril tako da so sredstva za osebne dohodke naraščala počasneje od dohodka, s tem pa to delavci v domžalskem gospodarstvu prispevali pomemben delež k stabilizacijskim prizadevanjem oz. k povečanju akumulativne in reproduktivne sposobnosti domžalskega gospodarstva. Tako se je akumulacija povečala za 51 odstotkov, ustvarjena sredstva za reprodukcijo pa so se povečala za 60 odstotkov, kar pomeni, da se Je kljub inflaciji reproduktivna sposob-
Urejena preskrba v občini:
DRAGOCENA POMOČ VSEH OBČINSKIH ORGANOV
Vprašanja preskrbe v Domžalah rešuje ABC Pomurka — Trgovsko gostinska delovna organizacija „NAPRE-DEK'"
Potrebam skuša zadostiti v nad 60 — tih poslovnih enotah, kjer občan prejme vse življenjske potrebščine in lahko zadosti drugim potrebam. Seveda pa zagotoviti vse potrebno za skoraj 40.000 občanov v domžalski občini ni majhna reč, zlasti še ob manjši ponudbi nekaterih artiklov na trgu.
V Napredku je zaposlenih 680 delavcev ter redno okrog 150 učencev v gospodarstvu
O ključnih problemih preskrbe smo opravili krajši razgovor z direktorjem Napredka, dipl. pravnikom Stanetom SKOKOM.
obeh trgovin ne bi mogli kupiti.
Druga oblika pomoči je pokrivanje negativnih razlik v ceni, ki nastanejo pri prodaji svinjskega mesa. Te negativne razlike nastanejo tako, da je prodajna cena določena, medtem ko cene prašičev rastejo. Čim bolj nakupne cene prašičev rastejo, tem bolj raste negativna razlika.
Izvršni svet je sprejel stališče, da se te negativne razlike pokrijejo in do danes je šlo iz občinskega proračuna v ta namen že približno nekaj manj kot 500 starih milijonov. Če te pomoči ne bi bilo, bi bilo v Domžalah občutno pomanjkanje svinjskega mesa ali pa ga sploh ne bi bilo.
Naslednja dejanska pomoč preskrbi je efektivna pomoč iz občinskega proračuna: 260 milijonov starih dinarjev. T a denar je bil vložen kot nepovratna sredstva (sovlaganje) v rudnik Breza, da se zagotovijo določene količine premoga za našo preskrbo.
Iz rudnika Zagorje iz znanih
razlogov ne dobivamo premoga, prej pa so prihajale le neznatne količine. S tem sovlaganjem in prizadevnostjo Skupščine in Izvršnega sveta bomo že letos dobili iz rudnika Breze 5000 ton kvalitetnega črnega premoga za naše občane.
Ta akcija in pa druga skrb, ki jo vlagajo v vprašanja preskrbe zlasti člani Izvršnega sveta in predsednik skupščine, nam v bistveni meri pomagajo prebroditi težave pri zagotavljanju preskrbe. Želimo, da se takšna politika nadaljuje, ker je to naša skupna skrb. Ob vsem tem ima občina aktiven odnos za ustvarjanje določenih blagovnih rezerv, v zadnjem času pa izredno aktiven odnos kako zagotoviti skladišča za potrebe preskrbe občanov.
Ta odnos je zgleden, saj so vse občinske strukture vzele probleme preskrbe kot svoje probleme, saj le-ti zagotovo ne morejo biti le skrb naše delovne organizacije, pač pa celotne družbenopolitične skupnosti.
M. Brojan
V letošnjem letu - v primerjavi s preteklim letom — moramo ugotoviti, da se je položaj v preskrbi z najpomembnejšimi prehrambenimi artikli bistveno izboljšal. Razen občasnih zelo kratko-
(Nadalje vanje s 1. strani) nost v letošnjem prvem polletju pomembno okrepila.
Izvršni svet je posvetil posebno pozornost področju investicij v gospodarstvu in negospodarstvu. V slednjem je nemudoma potrebno formalno zaključiti številne manjše in večje investicije, ki so bile fizično že zaključene v preteklem obdobju, vendar investitorji in izvajalci vsega potrebnega zato, da bi te investicije smatrali kot zaključene. Tako so v bistvu zaključene investicije dajale nerealno sliko, o' tem, kolikšna je investicijska dejavnost v občini, zlasti posebej na to, kolikšna so vlaganja v investicije negospodarstva. Izvršni svet je nadalje ocenil, da so gibanja tudi na področju skupne in splošne porabe v okviru začrtanih ciljev in da je s preusmeritvijo sredstev splošne porabe (proračuna) v izplačevanje različnih kompenzacij, oblikovanja tržnih in blagovnih rezerv, so vlaganja v premogovnike, zagotovljena normalna preskrba z najpomembnejšimi življenjskimi artikli in premogom.
Izvršni svet občine bo v septembru mesecu na aktivu gospodarstvenikov obravnaval tekočo problematiko gospodarjenja in še nadalje sodeloval z organizacijami združenega dela pri razreševanju vsakodnevnih problemov.
trajnih težav - ni bilo problemov z osnovno preskrbo, kar se lahko vidi tudi iz ugotovitev javnega mnenja.
Se pa letos v večji meri pojavljajo težave s tehničnim blagom, kamor spada bela tehnika, elektro-material, talne obloge, gradbeni materiali, cement, cevi za vodovodno ogrevanje, kurivo, roki pri pohištvu so dolgi (tudi 90 dni). To so letošnje težave, ker je odvisna izdelava teh jjotrebščin neposredno ali posredno od uvoza repro-materiala in surovin.
Poleg tega so se v letošnjem letu zaostrili kreditni pogoji.
Tudi kupna moč ljudi je padla, zaradi tega so nakupi manjši. Indeksi v primerjavi s preteklim letom kažejo na to, daje glede na cene v enakem obdobju lani -povečanje 50 odstotno.
Z ozirom na to se ustvarja tudi manjši promet.
Posledica tega je, da je dejansko prodana količina blaga bistveno manjša kot v preteklem letu.
N.pr. - pri blagu tehnične vrste kar za 20%, .pri prehrambenih artiklih približno za 10%.
Lahko ugotovimo, da naša delovna organizacija uživa polno podporo vseh občinskih struktur v vseh zadevah, ki se nanašajo na preskrbo prebivalstva občine.
Tako podporo nudijo Skupščina, Izvršni svet, Komite za planiranje,  strokovne  službe; skratka uživamo polno podporo.
Oblike pomoči, ki jo prejemajo, so različne. Pri nakupih trgovin v Lukovici in Dobu smo indirektno preko KS, vendar za nakup trgovine dobili nepovratna znatna bančna sredstva. Brez te pomoči
Vsem TOZD in družbeno—političnim organizacijam Domžale in raziskovalnim organizacijam vSR Sloveniji
v občini
RAZPIS
raziskovalnega programa občine Domžale
V skladu s sprejetimi določili Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1981-1985 objavlja Izvršilni odbor ORS Domžale.
razpis za prijavo raziskovalnih potreb v občini Domžale.
/. Raziskovalne potrebe lahko prijavijo TOZD in družbeno -politične organizacije s področja občine Domžale in raziskovalne organizacije, ki pristopijo k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi ORS Domžale.
2. Prijavljene raziskovalne potrebe morajo biti usklajene z 2. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS Domžale 81—85 in z Družbenim planom občine Domžale za obdobje 1981-1985.
3. ORS Domžale bo v letu 1981 sprejela v financiranje aplikativne raziskave in prenos raziskovalnih dosežkov v neposredno proizvodnjo.
4. V prijavi je potrebno navesti delovno hipotezo, metode dela, predviden obseg dela (vsebinsko, finančno in časovno), izvajalca raziskave in uporabnika rezultatov raziskovalnega dela.
5. Prijave sprejema Izvršilni odbor ORS Domžale na naslov Ljubljanska 36,61230 Domžale do 15. 9. 1981.
6". O izboru raziskovalnih nalog bo na predlog Izvršilnega odbora ORS in po kriterijih RSS odločila skupščina v septembru 1981. V letu 1981 namenja ORS Domžale za izvajanje raziskovalnih nalog 2.000.000,00 din.
40 LET VSTAJE      40 LET VSTAJE      40 LET VSTAJE      40 LET VSTAJE
14. september - praznik krajevnih skupnosti Domžal:
KAKO JE BIL USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR OF ZA DOMŽALE
Mestni odbor Zveze združenj borcev NO V je skupaj z organizacijami SZDL vseh treh krajevnih skupnosti posredoval predlog, da bi bil krajevni praznik za vse tri krajevne skupnosti 14. september, kot spominski dan na ustanovitev občinskega odbora O F leta 1941 v Domžalah.
V utemeljitvi je ta dogodek in revolucionarno delovanje v tistem času opisano takole:
Instruktor CK KPS, član vojno —revolucionarnega komiteja za Gorenjsko in organizator vstaje v kamniškem partijskem okrožju Tomo Brejc-Pavle je po zboru Kamniškega bataljona na Rašici odšel v Ljubljano poročat vodilnim nmkcionarjem KPS, OF in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o poteku vstaje na Gorenjskem. Ob ugotovitvi, da je bila vstaja v kamniškem okrožju in na nekaterih drugih območjih Gorenjske uspešna in da so partizanske enote zelo aktivne, sta dala Edvard Kardelj in Boris Kidrič političnim funkcionarjem na Gorenjskem nalogo, da tikoj začnejo ustanavljati odbore OF. Kidrič je Brejca peljal tudi na sestanke odborov OF v Ljubljani. Ko se je seznanil z njihovim delovanjem, je Brejc ugotovil, da so bili na Gorenjskem preozki, ker niso zajeli °ele vrste ljudi, ki bi organizirani v OF lahko veliko prispevali k oboroženemu uporu.
Tomo Brejc je konec avgusta 1941, najprej organiziral sestanke privržencev OF na območju Kranja, nato pa je odšel v kamniško
okrožje. V nedeljo, 14. septembra 1941 je organiziral sestanek nekaterih privržencev NOG iz Domžal in okolice na gradu Krumperk. Na sestanek je prišlo osem privržencev OF in Tomo Brejc je sestavil iz njih občinski odbor OF za Domžale. 2al so kmalu po ustanovitvi tega odbora čete Kamniškega bataljona doživele hude udarce, nenehno pa se je stopnjevalo nemško nasilje in zato občinski odbor OF za Domžale ni obstal. Toda že pozimi 1941/42 so Tomo Brejc-Pavle, Mira Svetina-Metka in Nace S trle -kar—Jože ustanovili nove odbore OF na domžalskem območju. Od tedaj dalje so privrženci NOB preko odborov OF, posebno sedanjih krajevnih skupnosti v Domžalah ves čas NOB prek odborov OF, posebno množično od leta 1943, podpirali NOG-zlasti z izvajanjem nabiralnih, propagandnih, sabo-tažnih in obveščevalnih nalog.
Ustanovitev prvega odbora OF za Domžale, ki je bil tudi prvi v kamniškem okrožju, 14. septembra 1941, pa pomeni začetni datum organiziranega delovanja OF na območju Domžal.
27- julij - praznik Krajevne skupnosti Radomlje
PRIZNANJA PRVOBORCEM IN SLOVESNOST PRI SPOMENIKU
Slavnostna seja Občinskega odbora ZZB NOV Domžale je bila 27. julija ob spominskem dnevu na vstajo v nekdanjem kamniškem partijskem okrožju, in sicer v Radomljah. Predsednik občinskega odbora tovariš Alfonz AvbeJj - Savo je v svojem govoru orisal dogodke izpred štiridesetih let in poudaril pomen tega zgodovinskega dne za vse narode in narodnosti Jugoslavije. Prisotne je spomnil na veliko poslanstvo, ki ga imajo borci in aktivisti pri negovanju tradicij NOB in ljudske revolucije, kakor tudi pri izvrševanju sklepov, ki jih je borčevska organizacija sprejela na svojih sejah.
,,Turj današnja slavnostna seja", je poudaril tovariš Avbelj, „pomeni uresničitev sklepa, ki ga je sprejel občinski odbor ZZB NOV, ko je sprejemal program številnih proslav ob 40-letnici vstaje, to je, da se vsem prvoborcem -nosilcem partizanske Spomenice 1941 ter sorodnikom padlih prvo-borcev podelijo posebne plakete, ki naj simbolizirajo vstajo in oborožen boj proti okupatorju."
Po obrazložitvi Pravilnika, ki je bil sprejet v ta namen, in katerega je obrazložila sekretarka Občinskega odbora Dragica Kolenc, je bilo podeljenih 40 plaket še živečim nosilcem Spomenice 1941, 60 plaket je bilo podeljenih sorodnikom in 14 je bilo posredovanih v Muzej NOB občine Domžale, ker padli nimajo bližnjih sorodnikov.
Prisotni so bili seznanjeni tudi s sklepom predsedstva Občinskega odbora, da bodo plakete prejeli tudi aktivisti, ki so aktivno delali že leta 1941, in to na proslavi ob Dnevu republike.
Drugi del svečanosti pa je potekal pri obnovljeni grobnici padlim, pred spomenikom in pri lipi, ki je bila vsajena na dan vstaje pred štiridesetimi leti. Slavnostni govor je imela Mira SVETINA, članica Sveta federacije in narodni heroj ter nekdanja instruktorica CK KPS za to območje. V svojem govoru je poudarila velik pomen dogodkov, ki so se odigrali v Radomljah na dan vstaje, to je v noči od 27. na 28. julij 1941, ko je bojna skupina okrog 25 ljudi iz Radomelj, Preserij in Homca pod vodstvom dr. Marjana Dermastie krenila iz Kriškarjevih smrekic na prve akcije. V nadaljevanju je tova-rišica Svetinova dejala:
„Vse te akcije je vodil vojno revolucionarni komite, ki so ga sestavljali dr. Marjan Dermastie, Tone Sturm in Stane Žar ovni k. Že meja 1941. ga je osnoval član vojnega komiteja za Gorenjsko in odposlanec CK KPS Slovenije za Kamniško okrožje Tomo Brejc-Pavle. To vodstvo je osnovalo že neštete bojne skupine in še nekaj manjših, jih seznanjalo s cilji NOB in usmerjalo v priprave, predvsem v zbiranje orožja in vojaške opreme. Prvi viden znak obstoja uporniških skupin so bile velike napisne akcije, v noči od 8. na 9. julij, v vseh večjih krajih tega območja... Vojni komite je predvidel, da nekaj članov bojnih skupin po končanih akcijah ostane doma, da bi organizirano delovalo s prvimi partizani, pripravljalo hrano in drugo opremo, zbiralo obvestila in podobno. V tam Satu na tem območju še ni bilo organiziranih odborov
OF tako kot leta 1942 in kasneje, čeprav je bila med prebivalstvom osvobodilna misel in težnja po odporu proti osovraženemu okupatorju izredno živa. Zato so se okrog skupin prvoborcev zbirali številni somišljeniki, simpatizerji KP, sodelavci iz tovarn, prijatelji, sorodniki, znanci, žene in dekleta. Zaradi pomanjkljivih zvez to namreč vesti o množičnem ustanavljanju odborov OF v Ljubljani in okolici le počasi prodirale na nemško okupacijsko ozemlje. Tako ta, dokaj razprostranjena mreža pristašev osvobodilnega boja, simpatizerjev KP, Skojevcev in drugih naprednih mladincev tedaj še ni imela trdno organiziranih jeder, kot so bili odbori OF drugje. Kljub temu pa so imeli prvoborci tudi po tem, ko so osnovali prve oborožene partizanske enote, v tej mreži somišljenikov krepko materialno in moralno podpora"
Ko je govorila o razvoju NOB in o ustvarjanju Titove Jugoslavije ko je nanizala številne dogodke, je na kraju še posebej podčrtala:
Predvsem bi morali govoriti o odločnem, nepremagljivem hotenju po svobodnem življenju in ustvarjanju v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, razen tega tudi o učinkovitosti dobro organiziranih, povezanih in premišljeno načrtovanih dejavnostih, o vztrajnosti in požrtvovalnosti, solidarnosti, ko gre za skupne koristi, za pomoč človeku/ ki si ne more pomagati sam, o budnem opazovanju in razkrinkavanju sovražnikovih namer. Končno o izredno razviti odgovornosti za izpolnjevanje dogovorjenih sklepov, načrtov in nalog. Marsikaj od tega bo moralo iz prazničnih prostorov prodreti v naš vsakdan, v osebnost današnjega človeka in njegovo delo... Ni treba posebej poudarjati tklepe, resolucije in programe, ki smo jih sprejeli samo v zadnjem letu; sprejeli samoupravno, na delegatski način, v okviru stabilizacijskih prizadevanj. Kje je tedaj odgovornost za konkretno izvršitev? Mnogo je oklevanja in odlašanja, ker bi se verjetno morali odreči nekaterim pretiranim, prerazkošnim željam in zahtevam, svoje in skupne potrebe pa uskladiti z razpoložljivimi možnostmi. Konkretno odgovoren za nekaj je vsak, nekateri v večjem, nekateri v manjšem obsegu, v združenem delu, v krajevni skupnosti ali drugod Zavest taksne odgovornosti pa danes ni niti malo podobna tisti iz NOB, kjer je bila za pose-
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) meznika ali skupino velika sramota, če določena naloga ni bila v redu opravljena. Ves naš dolgoletni boj je bil pravzaprav boj za človekovo srečo, za katero je rekel naš tovariš Kardelj, da si jo lahko ustvari le vsak sam."
Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom pri spomeniku VSTAJE v Kriškarjevih smrekicah od koder so odšle prve bojne skupine v akcije. Več kot
Tovariilca Mira Svetina med govorom
tisoč borcev, aktivistov, športnikov, delovnih ljudi in občanov je bilo na teh pomembnih zgodovinskih srečanjih, ki so jih s kulturnim programom dopolnili: Združeni moški pevski zbori Iz Radomelj, Domžal in Lukovice, domžalska In mengeška godba, mladi recitatorji m osnovne organizacije ZSMS Radomlje, preko 25 borčevskih praporov, narodne noše.
Na tovariškem srečanju so te po dolgih letih spet srečali nekdanji borci in aktivisti, ljudje, ki to živeli za nov družbeni sistem, ki so znali pomagati takrat, ko je bilo najtežje. Tovariške besede to se povrnile v čat pred štiridesetimi leti, vendar nlto bile prepojene z grenkobo, ampak z odločenostjo nadaljevati boj za nadaljnji razvoj v okviru materialne zmožnosti celotne naše družbe.
Tako bo 27. julij ostal ne samo praznik Krajevne skupnosti Radomlje, ampak vsakoletno mesto, kamor se bodo vračali organizatorji vstaja, borci in aktivisti z namenom, da mladim rodovom povedo resnico o velikem nob In ljudski revoluciji.
Karal Kutar
V okviru praznovanj ob 40-letnicl vstaje v nekdanjem kamni- 1 škem. partijskem okrožju - 27. Juliju 1941 - je bila v Radomljah odprta razstava, ki je prikazala razvoj delavskega In revolucionarnega gibanja na tem območju, delo v času vojne In številne proslave, ki to bile organizirana v različnih krajih v občini Domžale v spomin na dogodke iz polpretekle zgodovine. Razstavo je otvoril Boris LENČEK - Igor, nosilec partizanske Spomenice 1941 In neposredni udeleženec vstaje v kamniškem okrožju.
Ko je govoril o sami razstavi in o NOB ter delavskem gibanju na tem območju, je med drugim poudaril;
„Stiridesetletnico vstaje proslavljamo v nekdanjem kamniškem partijskem okrožju s številnimi prireditvami, s katerimi želimo obuditi spomine na zgodovinske dogodke, ki so bili prelomnica v naši zgodovini in začetek štiriletnega revolucionarnega boja ne le proti okupatorju, temveč tudi za nove družbene odnose. Proslavljanje teh dogodkov pa ne more in ne
sme Imeti samo manifestativni značaj, ampak nam mora biti nenehna spodbuda za premagovanje vseh vrst težav v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe in kot svetal zgled, kako nismo klonili v najtežjih časih naše zgodovine, hkrati pa nam mora biti trajni vir revolucionarnih izročil. v občinskem odboru zzb nov invkrajev-nih organizacijah so že dalj časa močno prisotna hotenja, da o najslavnejšem   obdobju naše
Borit Lenćek - Igor otvarja  mstavo o narodnoosvobodilnem boju na kamniškem območju
PROGRAM PROSLAV V SEPTEMBRU
Nedelja, 13.9. 1981 ob 10. uri
Spominska svečanost pri spomeniku na Mohorju pri Moravčah. Spomnili te bomo na boj Mengeško-moravške čete, v katerem so partizani zadali velike izgube nemški policiji. Nedelja, 20.9. 1981 ob 10. uri
V spomin na 40. letnico požiga prve slovenske vasi Rašice bo spominska svečanost pri Planinskem domu na Rašici, kjer bo zbor 1. Kamniškega bataljona. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva SRS, tovariš Viktor Avbelj Rudi.
Sobota, 26.9.1981 ob 9. uri Svečana seja Skupščine KS Radomlje
Po svečani seji bo ob 11. uri odkritje spominskega obeležja na Velikem vrhu nad Kolovcem, kjer je bil ranjen narodni heroj Franc Bukovec.
Nedelja, 27.9. 1981 ob 15. uri • Odkritje spominskega obeležja v vasi Zg. Koseze pri Pečah, kjer je bila partizanska javka. Nato bo srečanje mladine in občanov KS Peče z borci in aktivisti NOB.
Sobota, 24. oktobra 1981 ob 10. uri
V spomin na 40. obletnico boja na Golčaju, 70. obletnico rojstva Toneta Blejca - borca Radomeljske čete bo Občinski odbor ZZB NOV in OSS Domžale odkril spominsko ploščo na rojstni hiši Toneta Blejca.
Nedelja, 25. oktobra 1981 ob 10. uri
Ob 40. letnici borbe na Golčaju bo spominska svečanost v spomin na padle borce radomeljske čete pri spomeniku na Golčaju.
Na predvečer 1. novembra in na Dan mrtvih bodo spominske svečanosti v vseh KS v občini Domžale. Komemoracije bodo organizirale krajevne organizacije ZB NOV skupaj z DPO v KS. Tako se bomo spomnili vseh padlih borcev in talcev, ki so dali svoja življenja med prvimi v NOB.
Vabimo vse borce, aktiviste, mladino in ostale občane, da se udeležijo proslave in s tem počastijo spomin na 40. letnico vstaje.
Občinski odbor ZZB NOV DOMŽALE
Jute VULKAN, st.
S slavnostne seje Občinskega odbora ZZB NOV Domžale v Radomljah
(Nadaljevanje 14. strani) zgodovine zberemo čim več zgodovinskega gradiva, ki naj bi bil mladini temelj za negovanje in razvijanje izročil predvojnega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. Na tem področju smo ie veliko naredili, z razstavo pa telimo predstaviti vse tisto, kar je pomembnega za to dejavnost prav v tem kraju, to je v Radomljah in tudi v občini."
Tako so razstavljeni dokumenti obsegali fotografsko, arhivsko In drugo gradivo, ki je ilustriralo temeljne prelomnice v predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju, kot sta bila zlasti stavka na Količevem leta 1935 in ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom leta 1937, kajti uspehi KPS pri združevanju delavcev, kmetov in izobražencev pred vojno so bili temelj za uspešne priprave na vstajo po nemški okupaciji. S podobnim gradivom je bila osvetljena vstaja 27. julija 1941, posebej akcije radomeljske In mengeške bojne skupine ter prve akcije partizanskih skupin na domžalskem območju In brutalno reagiranje okupatorja na te akcije.
Z nemškimi dokumenti, s poročili v Slovenskem poročevalcu, s posnetki prizorišč akcij in bojev, s fotografijami udeležencev akcij, z zemljevidi z vrisanimi kraji in datumi akcij je bila prikazana dejavnost Radomeljske in Mengeško-moravške čete Kamniškega bataljona. Gradivo je prikazovalo tudi bivanje čete na Molni-ku, kjer je prejela zastavo kot priznanje za njene uspešne in
hrabne akcije, ki ga je na ta način Izrazil CK KPS in Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Razstava je bila sklenjena s prikazom boja na Golčaju 28. oktobra 1941, kjer je z izdajstvom, o katerem podrobno pričajo nemški dokumenti, uspelo okupatorju prizadejati Radomeljski četi usodni udarec.
Drugi del razstave pa je prikazal razvijanja revolucionarnih tradicij v domžalski občini ob številnih svečanostih in ob številnih obeležlih.
Za pripravo sama razstave je potrebno pohvaliti pripravljalni odbor, posebno pa Še dr. Miroslava Stiplovška, Franca AvbIJa-Lojka In Toneta Ravnikarja, kakor tudi Kulturno skupnost Domžale In Muzaj Kamnik.
Razstavo si je ogledalo veliko ljudi in tudi veliko je doprinesla k proslavam ob krajevnem prazniku Radomelj.
Karel Kušar
S POTI- SPOMINOV:
W
u<D<a ti
Nadaljevanje:
Se palice v roke in ie sva z Milanom na odcepu za Doline- Vzpon je precej strm; ob sedmih zjutraj smučarska vlečnica še stoji. Lep rekreacijski teren ima Balon. Na hiši je plošča v spomin na ustreljeno Frančiiko in Franca Baloha. Sva pri prvi kontroli ..spominske poti" do Moravč. Ta ponedeljek drugem marca sva vpisana v knjigi kot 162, žigosava še knjižice in razglednice ter se podava v gaz, saj pot izgleda težavna. Smerokaz obrne proti Jugu in markacije nama kažejo pravo pot, saj danes teh res nisva rabila. Debela snežna odeja, po merjenju s palico se je ugrezrula kar 80 cm. Sneg je v senci sipek, pa zato na sončnih legah leden. Tega ie bilo do Llmbarske gore v povprečju 40 do 50 cm. Ker prehaja pot za nekaj časa na ozemlje Zagorske občine, sva v eni uri že v vaši Borje.
Da pa je pot bila se bol) težavna v globokem in mestoma v plitkem snegu gre pripisati štirim turistom, ki so dan prele sli isto pot. Ubirati sva morala
Sinove stopinje, saj so gazili celeč, adili so E-6, to je Evropska pot, katera perje od Severa prav do Baltika, prečka države srednje Evrope, vodi čez Pohorje in se na Trojanah združi z nalo ..spominsko potjo" do Zasavja ter se konča na Reki. Tu v Borjah pa se priključi še Ljubljanska mladini) a transverzala, za nekaj časa pa se pridruži le Badjurova pot.
Zelo prometne so te pel poti, morda v lepših razmerah, kajti danes nisva srečala nikogar. Le v kontrolni knjigi sva ugotovila, da Je teden prej hodil to smer Ivan Ložar iz Domžal, znan je tudi kot planinec, ki hodi najraje sam. Pravi, da se sam na sebe najbolj zanese. In ko se tokrat pogovarja, da tudi ve, da govori s pametnim človekom. Fant hodile četrtič.
V Borjah ogledujeva staro lipo, samo panj Je star, ker so jo že davno posekali, iz njega pa je pognalo 16 zajetnih debel, katerih veje so pognale v košato krono, vse skupaj pa izgleda kot eno samo veliko drevo.
Z daljnogledom spotoma vidiva proti Jugu v dahavi globoko v Zagorski
IT ž& S l&
SKUPŠČINA   OBČINE DOMŽALE IN
ZZB   — NOV  — DOMŽALE
občini vas Kolovrat, spodaj desno pod seboj pa čutiva Peče.
TROJANE - MORAVČE
Vse to ozemlje od Črnega grabna pa tu čez do Zasavja, tja do Krtine Je med NOB predstavljalo važno operativno območje za enote XIV. divizije in tudi drugih brigad. Velikokrat so se bojevale tukaj naše partizanske enote ter preganjale okupatorja, do končnega zavzetja Moravč in širše okolice, „Mala Rusi ja" ali „Moravska republika" je takrat še bolj oživela in v takih razmerah je prišla ljudska oblast do popolne veljave. Na tista leta nazaj nas vežejo lepi spomini.
Zanimiva je ta pei hoja in pot združena ie z ostalima dvema vodi polagoma navzdol, pa se čez čas vzpenja precej strmo proti Golčaju. Vsak korak vrže nogo v zmrzle stopinje, se vleče v lenobo in tudi mokra postajava polagoma, kajti ubirati sledi je tisto, kar se vsak najbolje boji. Le sem ter tja so v globokem snegu vidne sledi divjadi, preveč ga je, pa se vdira se. Milanu se smilijo zajčki in srnjaki, ki to zimo pridejo težko do hrane. To pa ni bila ovira za merjasca, sva menih, ki se Je podal na Evropsko pot, tudi njegove ogromne stopinje slediva čez Golčaj ie precej daleč na drugo stran, kjer si je končno pod drevesom poiskal hrano, saj je bil sneg pomešan z listjem na široko preoran do tal, nakar se je njegova slad Izgubila v grapi.
Golčaj, cerkev z ostanki porušene domačtje in s spomenikom na hribčku. Desetim borcem Radomeljske čete, ki so končali v neenaki borbi 28. 10. 1941 leta in še šestim padlim v okolici je namenjen:
IZ KRVI PRELITE, VAM JUNAKOM SESTNAJSTERIM SVOBODEN    NAROD VENCE SPLETA!
Napis vklesan, izpisana imena med njimi Rožičevega VlUJa iz Jul. zagledam fanta, s katerim smo velikokrat tekmovali skupaj, bil je športnik.
Pokloniva šopek cvetočega resja in ugasle svečke tudi tu zagore. Tudi tukaj je 2)g it. 9, za dokazilo še posnetek ob spomeniku. Se kar precej je hoditi po odmerjenih stopinjah, ko se končno pred nami pojavi Lim barska gora, cesta na njo Je splužena in ostali dve transverzali se za nekaj časa ločita.
Pogled nese proti severu čez Crni graben do Sipka, kjer sva bila pred
štirinajstimi dnevi, tja do vasi Zlatega polja. Novozapadli sneg med tem časom kaže lepo sliko na celotno
Plaketa, katere so prejeli prvoborci v Radomljah
pogorje. Morda sem si prvič pošteno ogledal vso iirjavo lepe obdelovalne zemlje nad Blagovico in Krašnjo.
Dalje prihodnjič
6. AVGUST - PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI TROJANE
Delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Trojane smo se na svojih zborih odločili, da bomo imeli svoj krajevni praznik 6. avgusta, na dan, ko je bila v letu 1943 na Šipku ustanovljena Slandrova brigada. To svojo odločitev smo zapisali tudi v Statut krajevne skupnosti.
V letošnjem letu smo prvič praznovali ta praznik. Povezali smo ga s praznovanjem 40-letnice vstaje slovenskega naroda, 40-letnice Osvobodilne fronte in 38-Ietnice ustanovitve Slandrove brigade. Praznovanje je bilo še posebno slovesno, saj smo ga povezali tudi s slovesnostjo 70-letnice Gasilskega društva Trojane.
V program praznovanja smo vključili številne aktivnosti, ki so potekale že v mesecu juliju kot v avgustu.
26. julija smo pri Garni hotelu izvedli vajo civilne zaščite, v kateri so sodelovali štab in enote civilne zaščite krajevne skupnosti in Restavracije z garni hotelom. Istega dne pa sta Lovska družina Trojane - Sentožbolt in Športno društvo „Polet" Trojane organizirala strelski tekmovanji. Lovci so streljali na glinaste golobe in z MK puško na tarčo srnjaka, kjer je zmagal Smrkolj Franc iz Zidov, SD „Polet" pa ie organiziral tekmovanje z zračno in MK puško za vse zainteresirane krajane. Pri ženskah je na tekmovanju zmagala Lojzka Gorile k s Trojan, pri moških pa Novak Dani z Hribov.
31. julija je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, seji so prisostvovali delegati skupščine, številni predstavniki Gasilskega društva in predstavniki družbenopolitičnega življenja naše krajevne skupnosti. Slavnostni govor je imela delegatka skupščine in predsednica krajevne konference SZDL Olga Macerl. Govorila je o pomenu ustanovitve in delovanja Slandrove brigade in Gasilskega društva Trojane, o programskih usmeritvah razvoja krajevne skupnosti v srednjeročnem obdobju 1981-1985 ter o uspehih, ki smo jih že dosegli v krajevni skupnosti.
Na seji je predsednik GD Trojane Valentin Cukjati podelil tudi več priznanj gasilskega društva zaslužnim članom društva.
Po končani slavnostni seji smo odprli nov poslovni prostor krajevne skupnosti.
1. avgusta zvečer smo organizrirali kres s tovariskun srečanjem, ob katerem je velikemu Številu prisotnih krajanov spregovoril sekretar osnovne organizacije ZK Janez Kušar. O spominih na NOB pa je govorila narodni heroj Albinca Mali-Hočevar
Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku in praznovanju 70-letnice Gasilskega društva Trojane je bila 2. avgusta. Slovesnost se je pričela z mimohodom gasilske enote domačega društva, enot civilne zaščite, oborožene enote teritorialne obrambe, enote narodne zaščite, članov Lovske družine Trojane -Sentožbolt, praporov ter Gasilske enote iz številnih sosednjih društev.
Za praznično razpoloženje pa je poskrbela godba na pihala iz Mengša. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Lado Go-ričan. Govoril je o zgodovinskih dogodkih izpred 38 let, ko je bik 6. avgusta 1943 na Sipku ustanovljena
Slandrova brigada. Dejal je, da smo z ustanovitvijo Slandrove brigade dobili močno vojaško enoto, ki je bila sposobna Izvesti tudi večje akcije. Kot gibljiva vojaška enota pa ni imela stalnega operativnega območja in je v kamniškem okrožju delovala le občasno. Tako se je morala že kmalu po ustanovitvi po hudih bojih na Moravškem prebiti na Dolenjsko na akcije ob kapitulaciji Italije-
Govoril je tudi o 70-letnici ustanovitve Gasilskega društva. Požari so bili povod, da so že leta 1910 spoznali pomen gasilskega društva in da uspešne pomoči od drugod ne morejo pričakovati. 2e v tem letu so na občinski seji sprejeli sklep, da ustanovijo gasilsko društvo. Ustanovni občni zbor naj bi bil po nekaterih podatkih 1. oktobra 1911, ko je bilo včlanjenih 13 krajanov. Se istega leta so se pričeli opremljati, leto kasneje pa so zgradili leseni gasilski dom. Redne vaje in številni požari na našem območju so vse bolj utrjevali pripravljenost in usposobljenost članov društva za potrebne intervencije. Aktivno delo in uspehi so privedli G D Trojane do stanja, ko lahko rečemo, da smo pripravljeni za kakršnokoli reševanje ljudi in premoženja v najbolj kritičnih in usodnih trenutkih nesreče. Gasilski dom, ki smo ga zgradili s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi v letu 1969, gasilski avtomobil, motorka Rosenbauer in številna druga oprema so rezultat našega dela. Ponosni smo, da lahko ob tej visoki obletnici delovanja govorimo o takih uspehih.
Danes društvo šteje 61 čalnov in U pionirjev in je najaktivnejše med društvi v KS, saj se vseskozi vključuje v vsa področja družbenega življenja In dela. Ni čudno torej, da je gasilsko društvo ob letošnjem občinskem prazniku prejelo tudi priznanje skupščine občine Domžale.
V nadaljevanju je Lado Goričan govoril o uspehih in razvoju krajevne skupnosti. Dejal je, da sodi KS Trojane med manj razvite KS v občini Domžale. V njej prebiva 518 krajanov v 14 naseljih. Pohvalimo se lahko, da je naše družbenopolitično in delegatsko delo razgibano. S tem dokazujemo, da je tudi v majhni krajevni skupnosti mogoče zagotoviti vse oblike samoupravnega odločanja. Tudi povezanost z edino delovno organizacijo na našem območju, to je Restavracija z garni hotelom lahko ocenimo kot dobro. Seveda pa z rezultati našega dela ie ne moremo biti
zadovoljni predvsem zaradi ie vedno premajhne angažiranosti krajanov. Na mobilizaciji delovnih ljudi in občanov bomo morali storiti še več.
Ugotovimo lahko, da se je vendarle premaknilo na bolje. Večen problem Širokega rezervata za avtocesto je sprožil val slabe volje in ogorčenja, saj ljudje niso mogli graditi stanovanjskih hiš in se stagnacija krajev še danes močno odraža. Posledica prepočasnega urejanja nastalih problemov je bila pred leti cela vrsta črnih gradenj. Tako reševanje stanovanjskih problemov še zdaleč ni načrtno in smotrno, saj je zaradi tovrstnih problemov močno padla politična'pripravljenost krajanov za sodelovanje na skupnih akcijah. Danes je problem le delno rešen.
V nadaljevanju je govoril tudi o nalogah za srednjeročno obdobje 1981-1985. Važen prispevek kraju in prispevek k boljši preskrbi krajanov bo v septembru preurejena samopostrežna trgovina, urejen pa je že tudi prostor za končno avtomatsko telefonsko centralo s 160 priključki, katera bo postavljena še v letošnjem letu.
Prizadevamo si tudi, da bi vodovodno omrežje reševali bolj enotno, zato so dokončanje in rekonstrukcije vodovodov za naselja Sentolžbolt in Učak, Bršlenovica in Log v letošnjem letu še precej velike obveznosti. V fazi rekonstrukcije je obzidje na pokopališču v Sentožboltu ter cesta za Hribe. Restavracija z garni hotelom že preureja prostore bivšega kegljišča v restavracijski
PRAZNIK KS DOB
prostor, ki se bo uporabljal tudi kot kulturna dvorana za organizacijo prireditev za potrebe krajanov in gostov. V prihodnjih letih bomo uredili krajevni muzej in postavitev eksponatov v in izven hotela ter uredili knjižnico. Tudi zbiranje zgodovinskega gradiva od antičnega obdobja dalje pomeni zahtevno in odgovorno delo.
Po slavnostnem govoru je predsednica krajevne konference SZDL Trojane Olga Macerl podelila 7 krajanom bronasta Priznanja OF. Priznanja so prejeli: Anica Celestlna iz Zaviha, Jože Jevnikar s Trojan, Franc Leve iz Loga, Ana Novak iz Zidov, Ivan Novak iz Hribov, Marjan Pustotnik iz Javorjj in Franc Reberšek iz Hribov.
V nadaljevanju je predsednik Občinske gasilske zveze Aleksander Rihtar podelil še več priznanj posameznim Članom gasilskega društva in samemu društvu.
Ob zaključku slovesnosti pa sta bila
fodeljena še dve priznanji Lovske zveze lovenije članoma Lovske družine Trojane - Sentožbolt.
Aktivnosti ob krajevnem prazniku in 70-letnici Gasilskega društva Trojane so se nadaljevale še 9. avgusta, ko je krajevna skupnost za vse zainteresirane krajane organizirala enodnevni izlet na morje v Umag, 23. avgusta pa je Gasilsko društvo organiziralo meddiuštveno verižno gasilsko vajo, na kateri so sodelovala številna gasilska društva iz občin Domžale, Zagorje ob Savi, Žalec in Kamnik.
L. G.
V začetku avgusta je Krajevna skupnost Dob praznovala svoj krajevni praznik v spomin na eno prvih partizanskih zmag na Hrastovcu nad Lazami. Z obuditvijo spominov na začetke narodno—osvobodilnega boja in socialistično revolucijo ter osrednjo proslavo na mestu bitke na Hrastovcu 8. avgusta 1981 se je krajevna skupnost vključila tudi v praznovanje 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Slovestnosti so v krajevni skupnosti potekale tudi že, v dneh pred krajevnim praznikom. Tako je TVD Partizan Dob počastil 60-letnico svojega delovanja s tekom po ulicah Doba in nogometnim srečanjem s prvoligašem Olimpijo. Gasilci so pripravili Širšo sektorsko vajo, na predvečer praznika pa se je na slavnostni seji sestala skupščina krajevne skupnosti, na kateri je o razvoju in uspehih njenega delovanja spregovoril predsednik sveta Aleksander Rihtar. Na seji so podelili najzaslužnejšim krajevnim aktivistom priznanja.
Že v jutranjih urah praznične sobote 8. avgusta so krajani Doba in okoliških vasi, pripadniki narodne zaščite, civilne zaščite, gasilci, športniki in pionirji krenili v pohodu izpred trgovine na Hrasto-,vec. Med pohodom je bila tudi manjša slovesnost ob otvoritvi novega mostu preko Rače in regulacije Rače, ki za občane tega območja pomeni izjemno pridobi-
tev, saj je s tem odpravljena dolgoletna nevarnost poplav.
Kolona je z zastavami, prapori in harmoniko hitela naprej po nekdanjih partizanskih poteh preko gozdov nad Lazami na hrib Hrastovec. Tam seje zbralo preko dvesto ljudi med njimi, tudi veliko število borcev in aktivistov, ki so
9999999999999999999999
(Nadaljevanje s 6. strani)
skupaj z mladimi obujali spomine na težke, a slavne dni revolucije. S posebnim zadovoljstvom so Do-bljani pozdravili v svoji sredi narodnega heroja Franca Av-blja-Lojka in predsednika občinskega odbora ZZB NOV Alfonza Avblja-Savota.
Dogodke pred 40. leti pred bitko na Hrastovcu in samo bitko je po pričevanjih Borisa Lenčka, udeleženca te bitke in nosilca partizanske spomenice, opisal Maks Jeran, predsednik skupščine krajevne skupnosti Dob.
V noči med 27. in 28. julijem 1941 je na poziv Komunistične Partije in OF slovenskega naroda b»jna skupina 25. ljudi iz Ra-domlja, Preserja in Homca začela z vstajo.
Vojnorevolucionarni komite je red tem imenoval za komandanta ataljona tovariša dr. Marjana Dermastio in za polit komisarja tovariša Šturma Toneta. Bataljon
te imel svoje borbeno območje na tamniško-domžalskem-menge-Skem sektorju, vključno z Rašico in Dobenom.
Takoimenovana radomeljska grupa je imela nalogo uničiti most čez Kamniško Bistrico v Radomljah in prekiniti telefonsko napeljavo med Radomljami, Mengšem in Kamnikom. Po uspešno izvedeni nalogi se je grupa zbrala v Križka-rjevih smrekah, naložila municijo na voziček in v pohodni koloni odšla mimo Črnela, skozi Dob, na Brezovico in na hrib Hrastovec in tam postavila svoje prvo taborišče. ™u je grupa postavila normalno zavarovanje, vzpostavila zvezo s komando bataljona ter s pomočjo krajevnih aktivistov in simpati-zerjev OF zagotovila preskrbo in obveščanje. Omeniti moramo zlasti Poldeta Miša, predvojnega komunista, ki ie že v pripravah na vstajo sodeloval s Francem Bukovcem.
Iz tega taborišča je, medtem iz Krupe formirana četa, s komandirjem Štefanom Štanglom izvedla več pomembnih akcij. Med dru-jtim: napad na nemškega komisarja Thaelerja v Homcu in zaseda nemški koloni na Zelodniku. V tej zasedi je padlo več Nemcev, težko ranjen pa je bil komandir Štangel.
Kmalu za tem dogodkom so Nemci pripravili napad na četo, ki je še vedno taborila nad Lazami.
Bilo je jutro 11. avgusta 1941 z meglo v dolini. Okoli 8. ure zjutraj 50 partizani zaslišali kolono tovornjakov iz smeri Dob čez Smoletov klanec. O pripravljanju napada so bili obveščeni po zvezi preko Poldeta Mila že ponoči.
Partizani so se kljub pričakovani premoči Nemcev odločili, da bodo boj sprejeli. Tik preden je okrog 300 Nemcev obkolilo Hrastovec, se je četa umaknila v smeri Krum-perka. Ko pa je bil nemški obroč že skoraj sklenjen, je prešla četa v napad iz čisto nasprotne smeri in udarila Nemcem v hrbet. Presenečenje je bilo popolno. Četa je tako napadla obe nemški krili.
Puške v rokah dobrih strelcev so bile hujše od nemških mitraljezov in brzostrelk. Že v prvih minutah je padlo več Nemcev, se več pa je bilo ranjenih in mrtvih od lastnega ognja, že ko se je četa zopet umaknila proti Taboru. Nemci niti poizkušali niso zasledovati čete, ki ni utrpela nobenih izgub.
To je bila prva čista in velika zmaga majhne partizanske čete nad veliko močnejšim sovražnikom, izbojevana z neverjetnim pogumom in močjo v teh težkih začetkih partizanskega boja.
Ob tem dogodku, s katerim Krajevna skupnost Dob obeležuje svoj praznik, pa bi še lahko našteli pomembne akcije partizanov, aktivistov OF, revolucionarjev, omeniti bi morali grozote vojne in žrtve, kar vse kaže na širino i.arodno-osvobodilnega gibanja na območju Krajevne skupnosti Dob.
Zlasti južni hriboviteiši predel od Brezovice, Laz pa do Viševka je bila prava partizanska baza z zanesljivimi postojankami partizanskih enot, partizansko klavnico, popravljalnico orožja, prvo tiskarno, skladišče orožja in sanitetnega materiala itd. Pri zavednih ljudeh v teh krajih so partizani vedno našli varno zatočišče, hrano in informacije.
Na tem območju je bil ustanovljen občinski odbor OF, organiziran tečaj za sekretarje OF, delovala je organizacija ZSM, kasneje SKOJ, tu je bil dalj časa center okrajne gospodarske komisije in drugo.
Niti streljanja talcev, izseljevanja, zapiranja, mučenja, požigi in druge oblike akupatorjevega terorja niso štrli naših ljudi in njihovih odločnih in nepremagljivih hotenj po svobodnem življenju.
Udeleženci proslave so po kulturnem programu, v katerem so sodelovali pevci KUD Jožef Virk iz Doba in recitatori Osnovne šole Martin Koželj Dob počastili spomin na tovariša Tita in vse padle za svobodo.
S prijetnim tovariSkim srečanjem na Spodnji Brezovici, so ob petju partizanskih pesmi in spominih na dogodke iz NOB, krajani
Doba končali z letošnjimi dobro pripravljenimi praznovanji svojega praznika.
Udeleženci prireditve bodo ta dan gotovo ohranili v prijetnem
Skupščina je kljub temu obravnavala teme in glasovala o sklepih s tem, da bo za večinsko potrditev sklepov delegacije, ki niso bile prisotne, zaprosila pismeno.
Živahnejše delovanje občinske raziskovalne skupnosti je pogojeno z novo razporeditvijo sredstev,'ki se zbirajo v ta namen. Dosedaj so se ta sredstva zbirala centralizirano na republiškem nivoju, sedaj pa občinska raziskovalna sKupnost razpolaga z 90 % teh sredstev, kar bo predvidoma v letu 1981 predstavljalo 2.581.200,00 din. Prisotni delegati so sprejeli finančni plan raziskovalne skupnosti, Ki je 85 % teh na občinskem merilu razpoložljivih sredstev namenja za izvedbo občinskega raziskovalnega programa. Za konkretizacijo tega programa je bil sprejet sklep o razpisu raziskovalnih nalog na področju občine Domžale. Razpis bo objavljen v ..Občinskem poročevalcu" in v „Delu", v njem pa bodo konkretizirani pogoji razpisa. Delegati so se strinjali, da imajo prednost dolgoročnejši raziskovalni projekti, ki so skupnega pomena za občino, oziroma ki jih podpira več delovnih organizacij. Poleg tega razpisa so delegati sprejeli
OGLAS
21—letna mamica s hčerko išče kakršnokoli sobo v Radomljah, blizu vrtca. Ponudbe pod šifro „ NUJ NO" ali na telefon 23—259, interna 89 (Andreja), vsak delavnik od 7. - 14. ure.
spominu, v Krajevni skupnosti Dob pa bo vedno ostal živ spomin na partizansko zmago na Hrastovcu.
JERAN
sklep o razpisu nagrad inovatorjem (skupen znesek 100.000,00 din) in se strinjali s predlogom, da je komisija za inovacije raziskovalne skupnosti istovetna z občinsko komisijo za inovacije.
V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji raziskovalna skupnost občine Domžale nebo profesionalizirala tajniških del, del teh del pa bo prenesla na skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine.
Ne nazadnje so se delegati strinjali z dopolnjenim samoupravnim sporazumom o raziskovalni dejavnosti v občini Domžale. Sporazum je usklajen z zakonom o raziskovalni dejavnosti.
Novost je tudi prehod iz sedanjega delovanja izvršilnega odbora in skupščine na delovanje predsedstva, delovnih komisij in skupščine. To naj bi prineslo učinkovitejše delovanje.
V naši družbi, prav posebno pa še v zadnjem času, je raziskovalna dejavnost eden od stebrov razvoja. Tega bi se moralo zavedati tudi združeno delo - tudi v obliki sodelovanja in skupnega nastopanja v občinski raziskovalni skupnosti. Cirila Črne, dipl. ing. --
OGLAS Enosobno stanovanje ali garsonjero iščem v okolici Domžal. Nudim predplačilo 3 milijone SD. Ponudbe oddajte v uredništvu glasila.
_J
BO SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST NAPOSLED ZAŽIVELA?
Ponovna skupščina SIS za raziskovalno dejavnost občine Domžale 17. 6. - ponovno ni bila sklepčna. Od 38 delegatov se je skupščine udeležilo 17 delegatov. Kljub animiranju delegatov preko družbeno—političnih dejavnikov in kljub resnično organiziranemu in kvalitetnemu obveščanju se niso odzvale predvsem tiste delegacije, ki imajo skupne delegate za več področij.
PROGRAM PRIREDITEV
14. september - praznik krajevnih skupnosti Domžal
PRIREDITVE OB PRAZNIKU KRAJEVNIH SKUPNOSTI SLAVKAŠLANDRA,
SIMONA JENKA IN VENCU A PERKA DOMŽALE
sreda 9. 9. KOŠARKA; ob 19. uri Domžale—Ilirija kadeti. Rep. liga
ob 15. uri
ogled centralnih čistilnih naprav v studi pri Domžalah. Zbirališče v Studi pri čistilni napravi
Četrtek 10. 9. ŠAH: ob 17. uri
četvaroboj na 8 deskah Domžale, Mengeš, Radomlje, Črni graben STRELJANJE: od 16. do 21. ure
z zračno puško odprto prvenstvo KS Domžale
Petek 11. 9. KOŠARKA; ob 15£Q uri
Otvoritev igrišča v naselju
Ljube šercerja
ob 16. uri
Domžale - Virtus
ob 17,15 uri
Domžale 79 — Kamnik
STRELJANJE:
ob 16. do 21. ure z zračno puško
najboljših 4 ekip KS
sobota 12. 9.
TENIŠKI TURNIR: ob 9. uri do 18. ure KEGLJANJE: od 9. do 17. ure odprto prvenstvo občine 50 lučajev mešano BALINANJE: ob 16. uri turnir moštev Invalid, Mlinostroj Papirnica Količevo HELIOS, Količevo KOŠARKA: ob 9. uri
Košarkarski turnir mladinskih aktivov OOZSM občine Domžale ob 16. uri
Domžale—Slovan kadeti, rep. liga ob 17^30 uri
Domžale—Kamnik Ilirija, mladinci
NOGOMET:
ob 15. uri
Domžale—I nduplati II. selekcija
Igrišče v športnem parku
Restavracija .JPOŠTA" Domžale
Strelišče v OŠ Vencija Perka
Igrišče v naselju Ljube šercarja
Strelišče v OŠ Venci ja Perka
Športni park Kegljišče „REPO V Ž"
športni park
športni park
Igrišče OŠ Venci j a Perka
ob 16,30 uri
Domžale—/nduplati člani—selekcija ob 18. uri
Gasilska vaja GASILSKIH DRUŠTEV Domžale, Stob, Studa
nedelja 13. 9. . REKREACIJSKI POHOD
na Krumperk (Partizan Domžale)
ob 9. uri
TENIŠKI TURNIR ob 9. uri po/finale ob 16. uri finale SUHI SLALOM ob 10. uri NOGOMET: ob 9. uri
Domžale-Alples IV. selekcija
Športni park
Zbirališče pri spomeniku talcev pod Šumberkom
Športni park Športni park Slalom proga v Domžalah (ob smučarski skakalnici)
* športni park športni park
ob 11. uri
Domžale—Piran V. selekcija KOŠARKA: Košarkarski turnir mladinskih aktivov OOZSM občine Domžale
ob 9. uri pol finale športni park
ob 15. uri finale • ob 10. uri
Promenadni koncert godbe na pihala
Domžale Pred halo Komunalnega centra
ponedeljek 14. 9. ob 18. uri
Slavnostna seja skupščin KS Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale
sreda 16. 9.
ogled vodovodnih črpališč in vodnih rezervarjev ob 15. uri Zbirališče ob 15. uri na Vodovodni cesti pri črpališču
petek 18. 9.
KOŠARKARSKI TURNIR OBMOČNE ZVEZE od 15. do 21. ure Domžale—Kamnik ekip:
Domžale I, Komenda, Radomlje, Mengeš, Kamnik, Helios Koncert Ljubljanskega okteta v Muzeju Jelovškovih fresk v Grobljah ob 20. uri
sobota 19. 9.
Košarkarski turnir veteranov ob 16. uri Domžale, Trbovlje, Zagorje, Slovan
A vla šole Venclja Perka
Igrišče in dvorana OŠ Venclja Perka
Muzej Jelovškovih fresk v Grobljah
Igrišče in dvorana OŠ Venclja Perka
V POVEZA VI KS IN KOŠARKARSKEGA KLUBA DOMŽALE PRIREJAMO
DRUŽABNI VEČER ob 19. uri
sodeluje ansambel PRIJATELJI, Tone FORNEZZI - TOF, Andrej ŠIFRER.
Hala Komunalnega centra
DELČEK JUGOSLA VIJE NA ZEMLJEVIDU GRENLANDIJE
Ko smo se poslavljali od sorodnikov, prijateljev in znancev, smo se začeli resnično zavedati, kako težko nalogo smo si izbrali. Domžalska alpnistična odprava na Grenlandijo ni bila več samo stvar članov odprave ali samo alpinistov domžalskega in mengeškega odseka. Postali smo predstavniki cele občine.
Koliko ljudi nam je pomagalo, da smo odpravo sploh lahko pripravili. Res smo imeli člani odprave največ dela, tekanja od vrat do vrat, dogovarjanj, priprav, skrbi, toda Občina Domžale in TKS Domžale sta sprejeli pokroviteljstvo nad odpravo, precej delovnih organizacij naše občine nas je podprlo finančno ali pa s svojimi izdelki, nešteto prijateljev in znancev nam je pomagalo zbirati sredstva, hrano in opremo. PomagaI i so nam pri organizaciji planinskega plesa, pri izdelavi in prodaji našitkov, nalepk in kartic odprave .. . Bilo je nešteto opravil. Pri katerih so nam priskoči/i na pomoč. Ob toplih poslovilnih besedah predsednika občinske skupščine Jerneja Leniča smo začuti/i, da bodo na daljnem severnem otoku ob naši strani tudi vsi delovni ljudje in občani naše občine. „Ne bomo jih razočarali/" smo si obljubili, ko je naš kombi v lepem majskem jutru odpeljal izpred občine.
Odprava je stekla! Začelo se je. Kombi je dobro požiral kilometre. Na Ljubelju še zadnji pozdrav domačim hribom, Sloveniji, Jugoslaviji. Avstrijo smo kar preleteli, tudi v Nemčiji se nismo dosti obotavljali. Čakale in vabile so nas daljne gore na severu. V 24 urah smo bili že v glavnem mestu Danske, Koben-nagnu. Hitro smo našli prijatelje, Hrvata Dolfija Rotovnika in Vladimira Hebarja, ki že dolgo živita "na Danskem in sta nam pomagala urediti vse potrebno za Polet na Grenlandijo. Se zlasti Vladimir se. je izkazal kot zabaven vodnik.
Za polet iz Kobenhagna na največji otok sveta smo porabili štiri ure. Ker smo leteli proti zahodu, smo štirikrat preleteli,časovne pasove, tako, d* srno °b pristanku morali premakniti kazalce "a urah za štiri ure nazaj. Po lokalnem ^asu smo torej pristali približno v istem easu, kot smo poleteli.
Na letališču v Sondreju smo morali Počakati en dan na manjše letalo, ki nas Je pripeljalo na vzhodno obalo, kjer so 8'avna, za alpiniste najbolj zanimiva območja Grenlandije. V času, ko smo čakali, smo bili gostje v hotelu letalske družbe SAS. Ta čas pa smo srečali že tudi prve Eskime, videli severne jelene m se seznanili s še eno polarno zanimi-v°stjo. Na Grenlandiji je sedaj poletje in
v tem času sonce ne zaide. Svetlo je 24 ur na dan. Noč smo si lahko pričarali le tako, da smo si med spanjem čez oči potegnili kape.
Ko smo drugi dan leteli na vzhodno obalo Grenlandije, smo iz letala lahko gledali neizmerne bele puščave „notran-jega ledu". Tako namreč Grenlandci imenujejo večni led, ki pokriva kar 80 odstotkov otoka. Sneg se poleti stopi le ob obalah in še to v glavnem na zahodni obali, ki jo oblivajo toplejši morski tokovi. Led je ponekod visok tudi 3000 m. Ko smo se bližali obali, se je led začel tanjšati, pok tj ina pa je bila vse bolj razgibana, naz«. ičana. Vse več je bilo gora. Gorske verige so si sledile druga drugi, pod nami se je pravzaprav širilo morje vrhov, vršacev, igel in snežnih kupol. Raj za alpiniste! Vseh vrhov prav gotovo ne bodo osvojili do konca stoletja. Ne vem, čc je še kje na svetu toliko gora!
Na letališču v Kulusuku smo takoj dobili helikopter, ki nas je bil pripravljen peljati v gore. Ko smo na zemljevidu pokazali, kam bi radi šli, sta pilota zmajala z glavami, saj tako daleč še niso peljali nobene alpinistične skupine. Steklenicaslivovke, ki jo poznajo tudi na Grenlandiji, pa ju je le omehčala. Nas je omehčala cena helikopterja. Zvedeli
Bazno taborišče „METKA'
Člani odprave z leve proti
desni:
Stojijo: Janko KOS, Matjaž VESEL KO, Franc VRANKAR, Bo-
smo namreč, da so pri grenlandski letalski družbi en dan preden smo prišli na otok, povišali ceno helikopterskim prevozom.
Ko smo vnaprej plačevali polet, smo morali globoko seči tudi v „zlate rezerve" odpravarskega denarja. Držali smo pesti, da bo šlo potem vse brez podražitev in zapletov, saj drugače še domov ne bi mogli.
Iz Kulusaka smo leteli približno 160 km v notranjost otoka. Ves čas so nas spremljale strme gore, drzne stene, raz-riti ledeniki, čudovita ledeniška jezerca. Kot nori smo pritiskali na sprrožilce fotoaparatov. Po eni uri poleta smo nestrpno začeli ogledovati gorske verige pred nami. H kateri nas bo zapeljal helikopter? V daljavi smo zagledali skupino gora, ki je po visini in drznosti izstopala od sosednjih verig. Ali bomo prišli do tia? „Ce nas odloži preje, bom šel peš obiskat tisto skupino", sem si mislil. Podobne misli so verjetno sprele-tavale tudi tovariše. Na naše veliko veselje, sta pilota za pristanek izbrala prav zaželjeno skupino gora. „Zaradi mogočnosti in višine vrhov v tej skupini vas bova, ko prideva po vas čez tri tedne, lažje našla", je dejal pilot ob pristanku.
Cez tri tedne! Ali bodo dolgi? Kaj če se komu med tem kaj zgodi? Tu smo čisto odrezani od sveta. Odvisni bomo le sami od sebe, od tovarišev. Do civilizacije je 160 km razbrzdanih in težko prehodnih ledenikov, nešteto gora, gorskih prelazov. Doto bi morali hoditi!
Iz helikopterja smo zložili opremo. „Na svidenje! Srečno!" in žeje helikopter odbrenčal! Kmalu je drobna pika izginila za gorami. Ostali smo sami. Pred nekaj leti so po ledeniku pred nami hodili Japonci, pred njimi pa je mogoče kdaj tu poganjal svojo pasjo vprego osamljeni Eskim. Tišine gora nad nami se ni zmotil nihče. Prišli smo, da spoznamo skrivnost teh gora, da splezamo nanje, ida jih i čim več osvojimo ia,da jim damo naša, slovenska imena.
Postavili smo bazno taborišče. Štiri šotore, platnene domove, ki nas bodo branili pred mrazom, viharjem, snegom.
rut VESELKO
Čepijo: Miro ŠTEBE, Stane KLEMENC - vodja odprave in Marko GRAD.
Zaupali smo Induplatijevim šotorom, saj jih je bila večina že na odpravah v visokogorju. Izkazali so se že v Himalaji, Hindukušu, Andih. Na Grenlandiji »o razmere sicer drugačne, toda zaupali smo v ta pisana zavetišča. Obdali smo jih s zneženimi ogradami, razobesili jugoslovansko, slovensko in zastavo PZS ter krstili bazo z imenom Metka, po tovarni iz Celja, ki je finančno precej podprla odpravo, dala pa nam je tudi puhasto opremo: spalne vreče, vestone in puhaste hlače. Te Metkine izdelke smo morali testirati in lahko rečem, da so se odlično izkazali.
Ker je bilo svetlo kot opoldne, kar nismo mislili na spanje. Sele mraz nas je opozoril na pozne nočne ure. Zatekli smo se v šotore in težko čakali jutra, ko bomo šli prvič na turo.
Treba je reči, da smo bili sprva še precej nezaupljivi. Nismo vedeli, kako naj pravzaprav naskočimo vrhove okoli sebe. Koliko si lahko privoščimo? Sprva smo šli le na lažje vrhove, nekako bolj na oglede in da se privadimo na razmere. Ko pa smo osvajali vrhove drugega za drugim, se nas je lotila plezalna mrzlica. Enkraten je občutek, ko prideš na vrh gore, na kateri pred teboj se ni stal nihče. Prvi si, ki te mu odpre razgled z vrha. Prvi postaviš kamnito piramido - možica, ki je znak kasnejšim plezalcem, da je pred njimi nekdo že stal na vrhu. Lepo je ko stisneš roko prijateljuj katerim si premagal strmino in ko zaplapola v vetru jugoslovanska zastavica. Jugoslovani smo bili prvi na vrhu. Prvi smo bili plezalci iz daljne domžalske občine! Vrh bo dobil naše ime.
Z vrha pa vidš nove vrhove, še višje, še bolj drzne. Tudi tam bi lahko potekala smer, tudi tam bi se dalo plezat. Ko smo se vračali v bazo, smo v mislih že imeli načrte za nove vzpone. Postajali so vseboli drzni, vse težji in zahtevnejši. Pred težkimi vzponi nas je dajala kar trema, skrb in bojazen. Sedaj pa smo ponosni, da smo opravili takšne ture. Dostojno smo zastopali našo občino! Osvojili smo 25 vrhov, splezali 29 smeri in opravili 80 vzponov. Lepe številke!
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
Nihče ni pričakoval, da bomo toliko plezali in da bomo premagali tako težke smeri. Toda ko smo bili tam, v tistih daljnih lepih gorah, v tistem nekoristnem svetu, smo dobili izreden polet, vedno nove moči in voljo.
Na zemljevid Grenlandije smo vrisali delček domovine. Gorsko skupino v kateri smo plezali smo imenovali Titova skupina. Lepšega ali primernejšega imena nismo našli. Mislimo, da skupina gora, vrhovi, ki smo jih osvojili in smeri, ki smo jih preplezali ne omalovažujejo imena velikega jugoslovanskega voditelja. Skupina je zares mogočna, po vseh meritvah, ki smo jih opravili, pa spada tudi med najvišje gorske skupine na Grenlandiji.
Kot so pokazali naši višinomeri in inštrumenti v helikopterju je najvišja gora v skupini, imenovali smo jo Jugoslavija Fjeld - Jugoslovanski vrh, s . svojimi 3355 m, tretji najvišji vrh Grenlandije.
Nanj pelje težavna, a lepa 1065 m dolga Slovenska smer. Drugi vrh po višini, visok je 3340 m, je dobil ime po naši občini - Domžalski vrh. Ta vrh je četrti najvišji na Grenlandiji. Za Gren-landske razmere solidne višine imajo tudi drugi vrhovi, ki smo jih osvojili. Poimenovali smo jih po naših krajih: Mengeški, Trzinski, Ljubljanski vrh. Nekaj vrhov je dobilo imena po delovnih organizacijah, ki so največ prispevale k izvedbi odprave: Metka Fjeld, Ind up lat i Fjeld, Delo-Stik Fjeld. Vrhove pa smo poimenovali ali posvetili tudi našim ženam in dekletom, ki so ostale doma in so se morale prav gotovo marsičemu odreči na naš račun. Poimenovali smo tudi ledenike, ki obkrožajo našo skupino. Na Grenlandu so tako sedaj Slovenski, Gorenjski, Triglavski in ledenik Sava.
Lepo je poimenovati vrhove. Toda pravico do tega smo si morali krepko prislužiti. Ves čas je bilo hladno. Ž^vo srebro v senci ni nikoli prekoračilo 0 C v nočnjh urah pa se je pogosto spustilo na -20 C. Premagati smo morali nešteto težav, preplezati zahtevne ledene in granitne stene, se izpostavljati nevarnostim, vetru, naporom, .utrujenosti in lakoti. Včasih smo plezali, skoraj brez prestanka, tudi po 20 ur. Na ture smo v glavnem nosili s seboj le lahko, kalorično hrano, predvsem čokolado, evro-krem, med, apitrim in suhe slive. Nismo želeli s seboj prenašati odvečnih kilogramov hrane, posod in kuhalnikov. Jedli smo v glavnem šele, ko smo se vrnili v bazo. Med plezanjem za to ni bilo časa.
V bazi pa smo kuhali, jedli pili in počivali. Vsak se je rad vračal v „našo Metko", k tovarišem in počitku. Imeli smo v glavnem domačo hrano, s katero so nas založile Podravka, Kolinska, Droga in PIK Takovo. Iznajdljivi Borut, ki je sprejel tudi nalogo odpravarskega kuharja, je znal iz"teh stvari pripraviti res izvrstno hrano. Pri tem je moral tudi paziti, da so se TOKO-tove torbe, v katerih smo Imeli naše zaloge lepo enakomerno praznile. Da ne bi česa preveč hitro pojedli, drugo pa bi ostajalo. Skoraj vsak dan je prekladal hrano, jo prešteval in preračunoval kalorije. Ko smo že pri torbah priznane domžalske tovarne Toko, je treba reči, da so se dobro izkazale tudi med tovorjenjem in prekladanjem opreme med potovanjem. Nasploh smo imeli srečo z opremo.
Manj sreče pa smo imeli s helikopterjem. Ko bi moral po treh tednih priti po nas, smo se zaman ozirali v nebo. Helikopterja ni bilo. Tolažili smo se, da bo prišel naslednji dan. Pa ni. Tudi tretji, četrti, peti. . . osmi dan ga ni bilo Močno nas je začelo skrbeti. Hrano smo krepko omejili. Po ves dan smo bili lačni, pa vendar so zaloge neizpros-nosno kopnele. Se kakšen dan, pa bi
nam ostale samo juhe, potem pa še teh ne bi bilo. 9 dni brez hrane v normalnih razmerah ni tako strašno. Naša telesa pa so bila izčrpana od naporov. Rabili smo hrano. Stisko pa je povečevala tudi negotovost. Kaj je narobe? Kaj se je zgodilo? Zakaj ne pridejo po nas? Ali nas bodo še našli? Čakanje nas je ubijalo. Brez volje, samo da bi zapravili čas in odgnali dvom, ki je črvičil v nas, smo igrali karte. Pogledi in misli pa so nam uhajali v smeri od koder smo
pričakovali helikopter.
Po devetih dneh je priletel. Med čakanjem smo govorili kako bomo ošteli pilote, da so kar tako pozabili na 7 fantov. Ko pa je jeklena ptica ropotala v zraku nad nami, smo od veselja skakali, vriskali, se smejali. Objeli smo pilota. Rešila sta nas. Domov gremo! En vrh v Titovi skupini pa smo namenili sebi. Dolgemu in negotovemu čakanju. Imenuje se Vrh devetih dni.
MIRO STEBE
ZAHVALA ZA VSESTRANSKO PODPORO
Delovne organizacije in ustanove, naše občine, ki so podprle odpravo in tako omogočile, da so naši alpinisti ponesli ime naše občine daleč v svet: TTKS Domžale, Izvršni svet občine, Avtoservis, Univerzale, Toko, Indu-plati Jarše, Ljubljanska banka Domžale, Papirnica Koli-čevo, Zora, Melodija Mengeš, Slovenija les Radomlje, Zavarovalna skupnost Triglav Mengeš, Delavska univerza, Napredek.
Mengeški planinci bodo prihodnje leto praznovali 30. obletnico, Dejavnost planinskega društva Janez Trdina—Mengeš se je od skromnih začetkov tako močno razmahni/a, da so lahko vsi zadovoljni, predvsem pa je razveseljivo, da se je vzgoja mladih planincev prenesla tudi v šole in vzgojno—varstvene ustanove, tako da že pionirje in cicibančke vzgajajo v ljubezni do narave, lepote planin, nesebične požrtvovalnosti in jih nasploh preko planinske dejavnosti pripravljajo na vsakdanje napore.
Ciciban - planinec
V vzgojnovarstvenih ustanovah dobijo cicibani osnovno znanje iz orientacije spremljanja dogajanja v naravi, naučijo pa se seveda tudi pravilne hoje in nasploh obnašanja v naravi. Cicibančki dobijo posebno \ knjižico, v katero potem pritiskajo žige na podobnih to-
čkah. V naši občini je takšnih točk osem, od Dobena do Oklega. Ti pohodi so vključeni tudi v športno značko, tako da so pravzaprav dvonamenski.
Mengeški planinci ocenjujejo, da je ta akcija zelo dobro stekla v Radomljah, kjer so naleteli na dober odziv pri domačem športnem društvu. Cicibane vzgajajo v
Radomeljski pionirji - planinci pod Golico
planince tudi v Mengšu, vendar je včasih težko dobiti vzgojni kader, ki bi na amaterski osnovi delal s cicibani.
Vsekakor pa je akcija povsod dobro zaživela, saj je v vsakem vrtcu vključenih od 30 do 40 cicibanov.
Pionir-plauinec
Šolanje planincev se nadaljuje v osemletkah. Mengeški planinci J pomočjo sosednjih društev pripravljajo vsako leto dvanajst predavanj, s katerimi pomagajo pionirjem pridobiti zahtevnejše planinsko znanje. Ta predavanja so bila v preteklem šolskem letu tako v Mengšu kot v Radomljah in Homcu. Predavali so planinski vodniki, reševalci, alpinisti, tako rekoč vsi tisti strokovnjaki s planinskega področja, ki bi pionirje radi naučili kaj novega in nujno potrebnega za pravega planinca.
Veliko poudarka je bilo v predavanjih dano na planinsko opremo. V zadnjih letih se je prav zaradi slabe opreme zgodilo * planinah več nesreč, saj še vedno hodimo v planine slabo oblečeni in predvsem preveč športno obuti. Seveda pa mora pionir zvedeti tudi marsikaj o vremenu, prvi pomoči, o gorski flori in favni, o sestavi kamenin, o orientaciji; torej o vsem, kar mu tudi drugače koristi v življenju in kar je nasploh pomembno za vsakega človeka i SLO. Planinska šola je takšna, da zna pripraviti človeka za najhujšo težavo, da se izvleče iz nje: Pomemben faktor pa je seveda tudi stalna telesna pripravljenost.
Alpinistični odsek
V Mengšu deluje tudi močan alpinističen odsek, ki je v zadnjem času dosegel več vidnih uspehov, od sodelovanja pri odpravi n* Lotse do osvajanja grenlandskil1 vrhov, o čemer smo že pisali.
Verjetno se bo vsem Mengšanofj dobro zdelo, da imamo v daljni severni deželi odslej tudi Mengeški vrh, kar je zasluga prav našiti odličnih alpinistov. V alpinisti' čnem odseku imajo precej alpini; stov-pripravnikov, tako da i*1 skrbi za močno alpinistično zal«' dje, kar pa je Mengeš tako reko* vsa leta tudi imel.
Pohvaliti velja tudi ZTKO, ki jf pokazala za to dejavnost dovolj posluha, saj je alpinizem na tretjem prioritenem mestu v domžalsk1 občini.
Planinski pohodi
Mengeški planinci so v letošnje^ letu izvedli že celo vrsto planinski!1 pohodov, pri katerih so dali leto1*
(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani)
ko praznujemo 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, prednost predvsem točkam, ki so znane iz NOB. Močna udeležba je bila na primer na pohodih v Dražgoše, na Porezen, Blegoš, Stol itd., dobro pa so bili obiskani tudi različni tabori in srečanja. Vsako leto obiščejo planinci tudi delček našega Zamejstva. Tokrat so se podali na Peco. Nasploh se pri svojih pohodih izogibajo preveč poznanih vrhov, čeprav Triglav tudi letos ni smel izostati.
Mengeški planinci so v zadnjih letih ugotovili še nekaj in sicer, da je zaradi cene prevozov veliko bolje, če pohod organizirajo skupaj s še enim društvom, v večini primerov z domžalskim, da je vožnja cenejša in organizacija lažja.
Planinski tabor
Mengeški planinci so letos tudi taborili in sicer v Bohinju. Planinski tabor je uspel izredno dobro, še posebno zato, ker je bilo vreme planincem izredo naklonjeno.
Planinski tabor je trajal teden dni. V tem času so tečajniki planinske šole poslušali predavanja z različnimi planinskimi temami, organizanizirali pa so tudi več planinskih pohodov, od Komne do Triglavskih jezer, Uskovnice in Vogarja. Ob tem lahko poudarimo tudi to, da so tisti, ki so tabor vodili, to delali zastonj, na popolnoma ljubiteljski osnovi, kar je v naših dopoldanskih dejavnostih že redkost.
Če si čustveno navezan na nekaj lepega, potem ne moreš hkrati Premišljevati o denarju, pravijo Planinci. Res pa je tudi, da je takšnih ljudi, ki bi delali zastonj, vedno manj.
Teden mengeških planincev
Tudi letos bodo mengeški" planinci v svojem tednu v novembru Poizkušali dvigniti duhovno-kul-turno raven vseh krajanov, zato so Pripravili več večerov s predavanji alpinistov, seveda tudi tokrat ne bo manjkalo številnih diapozitivov, po tradiciji bodo pripravili kakšno zanimivo razstavo, pripravljajo pa tudi zimski izlet na Cemšeniško planino.
Teden mengeških planincev je namenjen seveda tudi vzpodbujanju novega članstva. Trenutno je včlanjenih 663 planincev, čutiti pa je, da je zanimanja še precej več, krajanom je treba le ponuditi roko.
Gradbeni odsek
Gradbeni odsek pri mengeškem planinskem društvu ima na skrbi predvsem Mengeško kočo in vse
drugo, kar je v zvezi z njo. Letos so pri tem odseku poskrbeli, da so skupaj s krajevno skupnostjo dobro uredili cesto na kočo, tako da je zlahka dostopna tudi vsem „motoriziranim planincem". Pravijo, da ima krajevna skupnost nasploh posluh za njihovo dejavnost.
Radi bi uredili tudi Jurčka", hišico ob koči, vendar pa se vedno zatakne pri denarju. V .jurčku" bi bili lahko posebni prostori, posebno za zaključene družbe, lahko pa bi služil tudi za sestanke itd. Zaenkrat jmajo dovolj dela z vzdrževanjem koče in bo moral ,jurček" - žal - še malo počakati.
Peter Lavrič, načelnik propagandnega odseka, s katerim sem se pogovarjal, je na koncu še dodal, da jih tare pomanjkanje planinskih vodnikov, oziroma nasploh ljudi, ki bi delali ljubiteljsko z vzgajanjem planincev. Nasploh se v planinski organizaciji trenutno soočajo z zamenjavo generacij, mlajši planinci pa se različnih zadolžitev radi otepajo. Vabijo vse, ki so ljubitelji planin, da potrkajo na vrata planinskega društva. Članarina je simbolična, le sto dinarjev. Ob popustu, ki ste ga deležni zaradi članstva, se vam izplača že ob prvem planinskem pohodu.
Ivan Sivec
PODROČNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
Dne 8. in 9. avgusta je bilo XI. področno tekmovanje traktoristov. Prireditev je bila izvedena na njivskih površinah Agroemone v Zalogu pri Ljubljani. Organizirala jo je Mestna zveza ljudske tehnike v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami in drugimi udeleženci tekmovanja. Traktoristi so se pomerili v teoriji iz motoroznanstva in kmetijske mehanizacije, v oranju ter v spretnosti vožnji z eno in dvoosno prikolico.
Od skupno 68 udeležencev se je iz naše občine tekmovanja udeležilo 8 tekmovalcev, kar je v primerjavi s skupnim številom udeležencev tekmcanja relativno malo, so ti doseženi rezultati toliko bolj razveselji i. Med mladimi zadružniki je iz naše občine tekmovalo 5 udeležencev, ki so dosegli od lOj-41. mesto. Meu pionirji je Janko CERAR iz Doba dosegel 5. mesto, Silvo VIDERGAR pa 8.mesto.
Med tekmovalkami dekleti je CERAR Ana-Marija iz Doba dosegla prvo mesto in se s tem uvrstila v republiško tekmovanje, ki bo v Gornji Radgoni od 28. do 30. avgusta. K doseženemu uspehu najlepše čestitke.
Senčna stran sicer dobro organizirane in uspele prireditve tekmovanja, je skromna številčna udeležba naših tekmovalcev. Upati pa je, da bodo letos doseženi uspehi tekmovanja vzpodbudili večji interes in da se bo število udeležencev področnega tekmovanja traktoristov iz naše občine v naslednjem letu povečalo.
Franc PLIBERŠEK
PRVO VELIKO SRAČANJE REJ-NIC V OBDOBJU OD 1945 -1981 VKUMROVCU
Topel in prijeten avgustovski dan je bil 6. avgusta letos, ko smo se rejnice iz domžalske občine zbrale v zgodnjih jutranjih urah. Bile smo polne radosti in pričakovanja, ker bomo v prijetni družbi doživele izlet v rojstni kraj tov. TITA v Kumrovcu. Avtobusa sta odpeljala iz Domžal, Moravč in Lukovice.
Večkrat smo se ustavili in razpoloženje je bilo vse bolj veselo. Posebno še, ker nas je spremljal harmonikar, ki je z mnogimi lepimi pesmimi napravil potovanje še prijetneje.
Vodiči so nam posredovali zanimivo zgodovino krajev mimo katerih smo se vozili ali za kratek čas ustavili.
Že dopoldne smo prispeli v Kumrovec. „Torej tukaj se je rodil naš dragi Tito", so nas vse hkrati obdajale iste misli. Sonce je prijazno grelo. Sredi tega lepega dne je veličastno stal Titov spomenik. Prestopimo hišni prag, zagledamo zibko, žrmlje, preproste postelje z domačimi tkanimi rjuhami, štedilnik in črno kuhinjo. Ogledali smo si tudi rojstno hišo Titove matere v Trebčah. Nato smo se odpravili k Titovi sestrični Ani Kostanjšek. Stara, preprosta in prijazna ženica v starosti 81 let nam je pripovedovala o Titovem in svojem življenju, ki ni bilo lahko.
Okrog druge ure smo se odpravili na kosilo v Bistrico. Tam smo se veselili do poznega popoldneva. In tako je prišel tudi čas, ko smo se odpravili domov.
Vračali smo se z globokimi vtisi in željo, da bi se še večkrat srečale in popeljale na izlet. S tem se poglobi prijateljstvo in občutek, da rejnica ni sama s svojim rejen-čkom. To pomeni, da je rejništvo danes res enoten del celotnega družbenega procesa.
Vsem organizatorjem društva rejnic Domžale, - prisrčna hvala.
ZOFIJA MLAKAR
Izlet rejnic v Kumrovec
J
n
v.
TEKMOVALNI USPEHI GASILCEV IZ DOBA
Gasilsko društvo Dob je eno izmed najstarejših gasilskih društev v občini, saj je bilo ustanovljeno že leta 1889.
V vsem omenjenem obdobju je bila v društvu neprekinjena aktivnost, ki seje — kar zadeva kakovostno rast razmahnila zlasti v zadnjih petnajstih letih.
V tem zadnjem obdobju so gasilci iz Doba dosegli vrsto za tako majhen kraj prav neverjetnih uspehov. Le-ti se kažejo tudi v množici osvojenih pokalov, medalj, priznanj in plaket za katere že zmanjkuje prostora v dveh velikih vitrinah.
Domačini uspehom na različnih občinskih, medobčinskih, regionalnih in republiških tekmovanjih so se v zadnjem času pridružili še uspehi na mednarodnem planu. To pa je navsezadnje tudi dovolj velik razlog za to, da to prizadevno društvo predstavimo širše tudi občanom.
V uredništvu sta nas obiskala dva predstavnika društva in sicer poveljnik društva Milan Hribar ter tajnik društva Tone Ažman. Tole sta povedala:
Dobslri gasilci, članska ekipa z gasilci iz Hegenbrunna (Avstrija) na prijateljskem srečanju v Dobu
Množičnost je temelj
Gasilsko društvo Dob je vodeno strokovno pod vodstvom upravnega odbora in prizadevnega predsednika Cirila Zupana, temelj vsemu pa je množičnost, ki so jo v Dobu že dosegli. Poglejte: danes šteje društvo 160 aktivnih članov v devetih tekmovalnih ekipah. Le-te se udeležujejo vseh občinskih tekmovanj, kjer dosegajo izjemne uspehe, večkrat pa nastopajo tudi izven občinskih meja in tudi v tujino jih zanese pot. Dosegajo uspehe, s kakršnimi se ne morejo niti slučajno pohvaliti v številčnejših, večjih, bolje opremljenih in preskrbljenih društvih.
Temelj uspehov je množičnost, delo, nenehno usposabljanje, ki v društvu poteka brez prekinitve. Za to pa je potrebno tudi usposabljanje tistih, ki usposabljajo druge. Strokovno se usposabljajo v tečajih
za podčasnike in častnike vsi, ki kakorkoli lahko pomagajo v izobraževalnem smislu. To in pa množičnost sta temelj, ki daje velike rezultate.
Letošnji uspehi na občinskem prvenstvu
Uspehi so res veliki in zelo ilustrativno kažejo na to, kakšno in kolikšno je delo v Dobuf Dobski gasilci so se polnoštevilčno udeležili občinskega tekmovanja, ki je bilo 30. in 31. junija ter 6. julija v Jaršah. Debljani so na prvenstvu sodelovali z 9 ekipami in 6 trojkami, istočasno pa je sodelovalo v novi disciplini tekmovanja posameznikov — še 18 gasilcev Doba.
Tile uspehi so bili doseženi:
Pionirji A so dosegli 1. mesto Pionirji B (prva ekipa) 1. mesto Pionirji B (druga ekipa)    4. mesto
Pokali, ki so jih osvojili Dobljanski gasilci
Pionirke B so dosegle 1. mesto Mladinci so dosegli 1. mesto
Članice so dosegle 1. mesto
Člani A (prva ekipa) so dosegli 1. mesto
Člani A (druga ekipa) so dosegli. 3. mesto
Člani B so dosegli 1 • mesto
Zmagala je še trojka članov A v sestavi: Milan Hribar, Rajko Cvetko, Vili Pevec, ter tako zaokrožila uspehe 'obskih gasilcev na občinskem prvenstvu. Vse to je že šesto „prvenstvo" gasilcev iz Doba v občini, kjer se vsekakor uvrščajo na prvo mesto.
Tekmovanje izven občine
Članska ekipa se je udeležila tekmovanja za pokal Šaleške doline in sicer dne 14. junija ter med več kot 100 ekipami zasedla drugo mesto.
Od 3. do 5. julija so se člani udeležili tekmovanja gasilcev Dolnje Avstrije, ki je bilo v kraju RETZ in v organizaciji gasilcev iz HAGENBRUNNA. Z njimi dobski gasilci trajno sodelujejo, saj so navezali prijateljske vezi in se večkrat na leto tudi srečujejo. Na omenjenem tekmovanju Doljne Avstrije je sodelovalo kar 1660 desetin gasilcev iz vse Avstrije, v posebni konkurenci gasilskih desetin iz tujine pa še 20 ekip, med njimi tudi dobska. To tradicionalno veliko tekmovanje avstrijskih gasilcev je pritegnilo veliko pozornost Avstrijcev in tudi vseh njihovih sredstev javnega obvešča-
nja, posebej pa je med njimi odmevala zmaga članske gasilske desetine iz Doba, kf je med ekipami dosegla kar 1. mesto in za ta uspeh prejela več pokalov, priznanj in plaket.
Delo društva: ne le priprava za tekmovanja
V gasilskem društvu Dob ne poteka le delo kot priprava za tekmovanja, saj uresničujejo tudi program vseh ostalih gasilskih aktivnosti. Celovito so se vključili v akcijo NNNP, kjer so pokazali svojo operativno usposobljenost za primere izrednih nesreč in požarov. V to pripravljenost so od nedavnega vključene tudi ženske, saj od lani deluje tudi ženska desetina — ekipa članic.
Delo med mladimi
V Dobu se zavedajo, da je potrebno graditi pogoje za uspehe v prihodnje z aktivnostjo med mladimi. Prav zaradi tega in pa zaradi zanimanja med šolsko mladino na osnovni šoli Martin Koželj v Dobu so na tej šoli ustanovili društvo „Mladi gasilec" ter tako uresničili pobudo Gasilske zveze Slovenije. Vse to pa je seveda pogoj, da bodo danes še pionirčki jutri pa člani, uspešno nadaljevali tradicijo uspehov o katerih smo vam napisali nekaj podatkov. S tem bo nadaljevana uspešna pot te humane in v Dobu izredno dobro delujoče organizacije.
M. B.
:\
Delavsko kulturno društvo SVOBODA Mengeš vabi vse ljubitelje amaterskega kulturnega delovanja, da se vključijo v njihove sekcije.
Predvsem vabijo ljubitelje petja za zborovsko petje, interesente za delovanje v folklorni skupini in gledališki dejavnosti.
Vašo pripravljenost sodelovati v eni od omenjenih oblik kulturnega delovanja lahko sporočite tajnici društva J usti KOŽE UE VI v TRSK, Mengeš, tel. 737-303.
MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije vsako leto v Tacnu pripravi enotedensko politično šolo. Letos se je te oblike izobraževanja poleg 400 mladincev iz vse Slovenije udeležilo tudi 8 domžalskih mladincev.
Program šole je bil >zammivir naporen, saj so predavanja potekala od jutra do kasnih večernih ur. Dopoldne so slušatelji delali v osmih skupinah: 1./predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZSMS 2.1 skupina za idejnopoli-tično delo, marksistične krotke in kulturo, 1.1 skupina mladih delav-^ in kmetov, 4./ skupina mladih v vzgoji in izobraževanju, 5./ skupina mladih v krajevnih skupnostih, 6./ skupina za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito in ohranjanje revolucionarnih tradicij, 7./ skupina za mednarodne odnose, 8./ skupina za obveščanje in propagando.
V teh skupinah naj bi bile Predvsem konkretne teme za delo v mladinski organizaciji. Popoldne Pa so se vsi udeleženci združili na plenarnih zasedanjih, na katerih so znahi družbenopolitični delavci predavali o trenutni gospodarski, nacionalni, socialni in politični Mtuaciji doma in v svetu. Poudarek je bil na jugoslovanskem področju, saJ nam trenutni položaj kaže, da Prihajamo v obdobje „sedmih suhih krav", ko bo treba zategniti Pasove in kritično ter samokritično iti v borbo za boljše gospodarjenje, strpnejše odnose in solidarnost med narodi in narodnostmi SFRJ, proti brezposelnosti, Za   pravilnejše   nagrajevanje, za
samupravljanje....... Roko na
^ce: mladinska organizacija pa rudi druge družbenopolitične organizacije in ostale subjektivne sile so
* vedno premalo storile na tem Področju. Tako je bila šola tudi eden od impulzov in kažipotov za nadaljnje delo v osnovnih in občinski organizaciji.
Osmerica udeležencev iz Domžal
* je na začetku šele dogovorila, da bodo znanje, pridobljeno v Tacnu, Prenesli tudi v osnovne organizacije. Zato so plenarna zasedanja skrbno spremljali, pripravili in zbrali material, da bodo lahko
predavali na seminarjih in izobraževanjih, ki jih bo Občinska konferenca pripravila jeseni pa tudi v osnovnih organizacijah. Zato ni napak, če se ozremo na te teme:
a. ) Družbenoekonomski razvoj SFRJ 1981-1985
- predaval je Zvone Dragan, podpredsednik Zveznega izvršnega
sveta
b. ) Aktualna gospodarska situacija v SRS in SFRJ s poudarkom na ekonomskih odnosih s tujino
- predaval je Tone Florjančič, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije
c. ) Samoupravno združevanje dela in sredstev
- predavatelj: Ro.nan Albreht, član predsedstva CK ZK Slovenije
d. ) Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na dogodke na Kosovem
- predavatelj: Franc Šetinc, sekretar CK ZK Slovenije
e. ) Medrepubliški odnosi
- predavatelj: Zoran Polič, predsednik zbora republik in pokrajin zvezne skupščine
f. ) Usmeritve III. kongresa samoupravljalcev in vloga Zveze sindikatov pri njihovem uresničevanju
- predavatelj: Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije
g. ) Odnosi v mednarodnem delavskem gibanju
- predavatelj: Jože Smole, član CKZKJ
In kaj mislijo o šoli udeleženci?
Stane Oražem, OO ZSMS Zlato polje, sekretar Občinske konference ZSMS, ki je delal v skupini predsednikov in sekretarjev: Več predavateljev je opozarjalo, da se je treba boriti proti zapiranju republiških in občinskih mej, kar še bolj obremenjuje že tako težko gospodarsko situacijo. Same razprave pa so pokazale, da se mladi zavedamo težavnega položaja in se bomo s
takimi in podobnimi problemi spoprijeli.
Cveta Zalokar, OO ZSMS Domžale, predsednica komisije za kulturo pri Občinski konferenci ZSMS, ki je delala v komisiji za idejnopolitično delo, marksistične krožke in kulturo: Delo v tej komisiji je bilo najbrž najbolj zanimivo. Vprašanja in mnenja, ki so sledila predavanjem so bila zelo ostra, obenem pa so prinašala tudi vrsto novih rešitev. Naša predavanja so imela glavni namen, da povečajo teoretsko podlago, saj je le-to nujno potrebno za praktično politično delo. Najbolj zanimiva so bila predavanja o razvoju in protislovjih jugoslovanske družbe, o blagovni produkciji v socialistični družbi, o religiji, o kulturni politiki v Sloveniji. Ce bi bil pouk samoupravljanja tako zanimiv, kot so bila ta predavanja, bi se najbrž nihče ne dolgočasil in to ne bi bil najbolj osovražen predmet v šoli.
Igor Lipovšek, OO ZSMS Radomlje, predsednik konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri Občinski konferenci ZSMS, ki je delal v komisiji za idejnopolitično delo, marksistične krožke in kulturo: Toliko novega o dogodkih, problemih in stanju v naši družbi se izve redkokdaj, poleg tega so bili predavatelji na plenarnih zasedanjih zelo odkriti in direktni. Žal pa sem bil razočaran nad delom po skupinah, saj smo se premalo pogovarjali za konkretne naloge in izmenjavali izkušnje.
Precej jih je bilo, ki so v šolo prišli nepripravljeni in so s svojo nezainteresiranostjo bolj motili delo . kot pa prispevali k uspehu izobraževanja. Naj potrkam po lesu; niso bili iz domžalske ekipe.
Sever Bojan, OO ZSMS Helios,
iiredsednik konference mladih de-avcev pri Občinski konferenci ZSMS, ki je delal v skupini mladih delavcev in kmetov: Pričakoval sem več praktičnih napotkov za
delo v konferenci mladih delavcev, vendar so bila tudi predavanja po skupinah bolj teoretične narave. Dobrd pa so bila pripravljena plenarna zasedanja in javne tribune na katerih so predavali poznani družbenopolitični delavci.
Ksenija Cankar, OO ZSMS Pre-serje, sekretar konference mladih iz krajevnih skupnosti pri Občinski konferenci ZSMS, ki je delala v skupini mladih iz krajevnih skupnosti: Mladinska poletna politična šola je dobra oblika izobraževanja mladih. Nabiramo si znanje, izmenjujemo izkušnje, ki nam pomagajo pri delu. Pri nekaterih temah pri delu po skupinah smo se enkratno vključili v razpravo. Mogoče je bil tudi program prenatrpan in tako smo bili zadnje dni zelo utrujeni.
Jure Rifelj, OO ZSMS Mengeš, član predsedstva konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri Občinski konferenci ZSMS, ki je delal v skupini mladih v vzgoji in izobraževanju: Najboljša predavanja so bila v skupini za kulturo, idejnopolitično delo in marksistične krožke. Pridobil sem precej znanja, ki mi je razširilo splošno znanje in mi bo koristilo tudi pri delu v mladinski organizaciji.
Magda Filo, OO ZSMS Domžale, član predsedstva Občinske konference ZSMS, ki je delala v skupini za mednarodne odnose: Predavanja so bila zanimiva, še bolj pa me je navdušilo, da je bilo precej časa namenjeno vprašanjem predavateljev, ko smo lahko na neposreden in odkrit način izvedeli vse kar nas zanima in kjer čutimo probleme.
Kristina Krivec, OO ZSMS Drago me lj, predsednica Centra za klubsko dejavnost pri Občinski konferenci ZSMS, ki je delala v skupini za obveščanje in propagando: Predavanja so bila na visoki ravni. Žal so bila za posamezne skupine predavanja različna in tako nisem mogla prisostvovati vsem zanimivim. ^
Boris Bavdek, predsednik Republiške konference ZSMS v po-
govoru z udeleženci Mladinske poletne politične šole
ZOTKS vsako leto organizira raziskovalne tabore v okviru gibanja Znanost mladini. Uredništvo Pionirja nas je povabilo na tabor v Brkine, ker smo uspešno opravile raziskovalno delo o mlinih na območju našega šolskega okoliša. Raziskovalni tabor je imel nalogo, da razišče mline na reki Reki, stopnjo njene onesnaženosti in življenje ljudi na tem območju.
Brkini. Zaostala revna pokrajina, polomljeno drevje - posledica nedavne naravne nesreče, ko so se pod težo ledu upogibale in lomile debele veje in vrhovi mogočnih smrek. Vozili smo se po tej pokrajini in opazovali opustošeno naravo. Dolgo smo se vozili po ozki ovinkasti cesti in končno prispeli na cilj. Pred nami se je vzpenjal visok drog na katerem je veličastno plapolala naša zastava. Nedaleč od tam je stal z živobarvnimi zastavami poslikan brigadirski dom.
Lepo so nas sprejeli in nam takoj postregli s kosilom. Kljub čakanju na nastanitev po sobah, nam je čas hitro minil, kajti premagala nas je radovednost in ogledale smo si vas. Nizke, majhne iz kamna grajene hiše pokrivajo ves grič. Pred vsako je majhen vrtiček s kamnito ograjo, da kraška burja ne odnese revne prsti.
Sredi vasi Tatre je brigadirsko naselje. Vrnile smo se tja. Brigadirji so ravno igrali nogomet. Pozdravili so nas: ,.Zdravo pionirčki!" in „Kako je cicibančki? " Ti zbadljivi pozdravi so dokazali, da smo v taboru oziroma v brigadi najmlajše, edine z osnovne šole. Končno smo dobile prenočišče in odnesle tja še prtljago. Toda postelj je bilo premalo. „Saj ste majhne, se boste pa malo stisnile!" so dejali. Kaj nam je torej drugega preostalo? Tako smo po večerji vse trudne legle v dve postelji.
Naslednji dan nas je prebudila pesem „računajte na nas . . .", ki se je razlegala iz zvočnikov. Bilo je šele pet zjutraj, ko smo umite in oblečene skakale po dvorišču -jutranja telovadba. Sledilo je urejanje sob, dviganje zastave in končno zajtrk. Po zajtrku smo se zbrali v sobi namenjeni interesnim dejavnostim. Predavatelji so nas seznanili z lego, turizmom, posebnostmi in problematiko sežanske občine. Se posebno zanimivo je bilo predavanje dr. Franca Habeta. Z barvnimi diapozitivi nas je popeljal po
krasu, nam predstavil Škocjanske jame in še druge zanimivosti.
Popoldne smo bili prosti. Pogovarjali smo se, se igrali, skratka imeli smo dovolj časa za spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev.
Naslednji dan je naše delo potekalo v treh skupinah: geografski, etnografski in kemijski. Vse štiri smo se odločile za geografsko skupino. Že v sredo smo pričeli s terenskim delom. Anketirali smo prebivalce Škofel, Zavrhka, Mata-vuna in Škocjana. Nekateri so nas bolj čudno gledali, drugi pa so nam postregli s sokom in piškoti. Izvedeli smo mnogo zanimivega o krajih in tamkajšnem življenju. Popoldne smo obdelali ankete in napravili tabele.
Vse naslednje dni smo hodili po terenu in kartirali. S sabo smo imeli katastrsko karto. Vanjo smo vpisovali kam sodijo parcele (travnik, njiva, gozd . ..).
Tako so minevale ure, dnevi in prišla je nedelja. Na programu smo imeli ogled Lipice in Škocjanskih jam. Ker pa je bil naš voznik zadržan, smo si ogledali le Škocjanske jame. Kakšne lepote! Mogočni kapniški stebri, dvorana ponvic, tanki in dolgi kapniki, .... in kakšne vonjave! Po dnu jame teče razpenjena reka Reka. Njen „opojni" vonj polni vse dvorane. Voda je temno rjava in penasta. Vendar Reka ni sama kriva, da je umazana. Uničil jo je človek!
V ponedeljek smo pričeli s pripravami na zaključno razstavo. Izdelali smo grafikone, prerisali tabele in pobarvali katastrsko karto -polja z rjavo, gozd z zeleno itd.. Priprave so potekale tudi še v torek. Vsaka skupina je pripravila poročilo o delu in rezultatih dela.
V sredo smo, kot že dva dni poprej, vstali ob štirih Sobo za interesne dejavnosti smo preuredili v razstavni prostor. Tu so bili vidni rezultati našega dela. Etnografi so uspešno raziskali in popisali mline in žage na Reki, geografi smo z
anketami zvedeli, kako so prebivalci zadovoljni z življenjem v tem revnem delu Slovenije, kemiki pa so z analizami ugotovili, daje Reka že nevarno onesnažena.
Lahko bi dosegli še več, toda z intenzivnejšim delom in v boljših pogojih, kajti preveč smo bili odvisni od brigadirskega življenja. Pomen takih raziskovalnih taborov je velik, saj mi mladi tako spoznava-
mo navade, delo in življenje lj pa tudi skrb, kako si urediti le in srečnejše življenje.
Mnoga prijateljstva smo skle ob delu v taboru, tako da se je bil kar težko posloviti. Bilo je dos solza, poljubov in smeha. Ra smo se v upanju, da' se ponov snidemo.
BERNARDA CERARi OŠ Radomeljske če Pres
Že desetletja se v poletnih počitnicah zbere pestra množica osnovnošolcev naše občine in odide na letovanje. V nečem se pa vendarle ločijo od ostalih dopustnikov. Na morje gredo brez staršev; z vzgojitelji, ki jim v koloniji 14 dni nadomeščajo očeta in mater.
Zveza prijateljev mladine občine Domžale je v letošnjem juliju pripravila letovanje za 250 otrok. Ki so se v dveh izmenah po štirinajst dni zvrstili v Kopru.
Spali so v dijaškem domu, kopali so se v Simonovem zalivu v Izoli, saj je plaža za slabe plavalce in neplavalce v Kopru neprimerna. Dopoldnevi na obali so bili namenjeni učenju plavanja in izpopolnjevanju le-tega ter razvedrilnim igram. Popoldnevi so zahtevali več iznajdljivosti vzgojiteljev. Treba se je bilo približati otrokom, spoznati
znaš" in kvize. Večerne ure so zapolnili z družabnimi igrami, gledanjem televizije, pripovedovanjern pravljic, ugank, spretnostnimi igrami, risanjem in plesom, ki je bi) najbolj zaželjena oblika zabave.
Delovni dan na letovanju
6.30 bujenje, umivanje
Zadnji dan so se otroci pomerili v tekmovanju za zlate, srebrne in bronaste delfine. V kolonijo jih je prišla več kot polovica
njihove želje, interese in jih zaposliti. Tako so popoldne otroci odhajali na športna igrišča v Kopru, v peskovnike, na gugalnice, ogledovali so si mesto, pristanišče in ladje, hodili na sprehode in obvezni sladoled, risali so s kredo po pločnikih, pripravljali „Pokaži kaj
neplavalcev; iz kolonije pa jih je odšlo le še 5%, ki so si v globoko vodo upali le z napihnjenimi kavči. (Foto: I. Lipovšek)
7.00 zajtrk
7.30 odhod na plažo z avtobus 10.00 malica 13.00 odhod s plaže 13.30 kosilo 14.15 počitek v sobah
čeprav so od zajtrka minile komaj slabe tri ure, je bila malica
(Nadaljevanje s 14. strani) 16.00 popoldanske aktivnosti 18.45 večerja 19.15 večerne aktivnosti 20.45 priprava na spanje 21.00 spanje
Torej pester program in večina otrok je bila zelo zadovoljnih, saj je le nekatere pestilo domotožje.
Vendar samo pavšalna ocena in zatrjevanje otrok, da prihodnje leto spet pridejo, ne moreta postaviti Pike in zapeljati letovanja do prihodnjega leta spet v pozabo. Oceniti ga moramo tudi z vidika staršev, z vidika delovnih ljudi, ki zagotavljajo nemajhna sredstva in z vidika vzgojiteljev.
Pomudimo se najprej pri denarju- Če vemo, da stane dnevna oskrba v dijaškem domu 290 dinarjev, starši pa so (odvisno od osebnih dohodkov) plačali za 14-dnev-no letovanje 800, 1500 ali 3000 dinarjev, nam mora biti jasno, da se „nekdo" prispeva denar, saj je treba plačati tudi avtobusne prevo-Ze, vstopnino za plažo, nagrade za
na   plaži   vedno dobrodošla. (Foto: I. Lipovšek)
vzgojitelje in medicinske sestre, zdravstveni material, športne rekvizite, igre . . . Kdo je ta „nekdo? " To so predvsem Občinska izobraževalna skupnost in drugo samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet. Kljub temu pa se še kažejo pomanjkljivosti pri opremljenosti kolonije, predvsem, ko gre za razne družabne igre, barvice, igrače in športne rekvizite. Zato se bo treba v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, ko se bodo sprejemali plani za prihodnje leto, dogovoriti, koliko bomo prispevali za kolonije n tudi kaj od njih zahtevamo.
Vemo, da nas kolonija, takšiia kot je, precej stane. Zato bi bilo pametno razmisliti, da se občina odloči za nakup ali izgradnjo lastnega počitniškega doma ob morju, ki bi služil tudi šolam v naravi in ostalim občanom.
Precej predlogov, kako izboljšati letovanje, se je porodilo med vzgojitelji. Prihodnje leto se je treba že pred letovanjem sestati s starši otrok, da bi vzgojitelj že pred
odhodom vedel, kakšne otroke ima v skupini. Tako so pa se zdravstveni listi z mnenjem šole in zdravnika pomanjkljivo izpolnjeni in vzgojitelj ali medicinska sestra nima ničesar oprijemljivega. Nekateri otroci so imeli s seboj premalo obleke pa tudi za najmanjšo oziroma največjo vsoto denarja, ki ga imajo otroci s seboj, se bo treba pogovoriti s starši. Prevladovalo je mnenje, da bi zaradi domotožja kazalo ko-
lonijo skrajšati na 10 dni, vendar bi potem morali poiskati način, da bi otroci lahko plavali tudi popoldne.
Še za eno kakovostno novost so se dogovorili vzgojitelji. Jeseni bodo v okviru Zveze prijateljev mladine ustanovili klub vzgojiteljev, ki bo skrbel za strokovno usposabljanje, izmenjavo izkušenj in temelji-tejšo pripravo letovanja.
IGOR LIPOVŠEK
PRIDITE NA MENGEŠKO KOČO
Mengšani radi tarnamo, da je mengeška koča premalo obiskana. Govorimo, da se je na koči izgubila domačnost, da ni več tistega pravega vzdušja kot nekdaj, kljub temu pa sami ne naredimo prav nič ob tem.
Malo je krajev, ki bi imeli tako prijetno izletniško točko, tako rekoč za vsak dan, kot je Mengeš. V zadnjem času, odkar je oskrbovanje prevzel Janez Ručigaj z ženo, se ne moremo pritožiti niti glede postrežbe, saj je hitra, vljudna in - kar je glavno -poceni.
„Nočem, da bi bilo dražje, kot v dolini," pove Janez Ručigaj ob tem. Resnično se zdi nenavadno, ko dobimo pivo po 20 din, saj je skoraj v vseh gostilnah v dolini dražje.
Kljub temu pravega obiska na koči ni. „Če dežuje, ne pride niti en človek na dan", podkrepi misel oskrbnik.
V času šolskega pouka je nekoliko bolje, ker se včasih šolska mladina zapodi na Gobavico, tu in tam pa v koči pripravi kdo tudi slovo od fantovskega stanu, vendar je to bolj redko.
Na koči imajo tudi dva pečata, ki bi morala biti znana vsaj vsem planincem in verjetno še komu. Preko Gobavice namreč poteka ,.Pot spominov NOB domžalske občine" in Ljubljanska mladinska planinska pot.
In če se še enkrat vrnemo k hrani: Na zimo bo lahko vsakdo dobil spet domače specialitete, od krvavic do žgan cev. Še to: Žganci so na koči to 30 din, kjerkoli drugod, pa naj bo hribček še tako ob cesti, so po najmanj 40 din.
Morda bi morale kaj več narediti vse D PO in društva, ne le domača, ampak tudi sosednja, ter bi zaključila to ali ono pot, srečanje, pohod prav na Gobavici. Menda ne bomo tarnali, kako je narobe, da je koča zaprta, ko bo prepozno! Mengeška koča je vendar last vseh!
I.Sivec
■S kredo po pločniku bi otroci risali vsak dan. (Foto: I. Lipovšek)
DRUŽINSKI TRIM 13. SEPTEMBRA
V Mengšu gre tokrat zares. Že napovedani družinski trim bo 13. septembra, s pričetkom ob 8.00. Prijavijo se lahko vsi ljubitelji rekreacije in narave nasploh, tako posamezniki kot družinske ekipe. Za vse udeležence so že pripravljene posebne značke, vsak nastopajoči pa bo imel možnost dobiti tudi kakšno od lepih nagrad, ki bodo izžrebane po trimski akciji. Odločevala bo sreča in ne tekmovalni dosežek, saj je akcija predvsem namenjena temu, da tekmuje čimveč tekmovalcev. Družine z več otroki imajo seveda prednost, ker se bo v bobnu vrtelo več njihovih številk.
Družinski trim se bo odvijal na trimski stezi na Gobavici. Kdor je dobil Občinskega poročevalca pravočasno v roke, a ni bil še nikdar na mengeški trim stezi, ima še vedno možnost, da jo preizkusi in se v nedeljo, 13. sept. prijavi uro pred pričetkom. Če vstajate nekoliko kasneje, je še vedno čas, saj bodo tekmovalne ekipe spuščali na vsakih nekaj minut, tako da se lahko prijavite tudi nekoliko pozneje vsekakor pa pohitite, da ne boste zadnji.
Torej 13. sept. v Mengeš na DRUŽINSKI TRIM/ Turistično olepševalno društvo, ki trim pripravlja, bo veselo vsakega posameznika, posebno pa še družin.
I. Sivec
Na podlagi zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 3/73 in v skladu s statutarnim sklepom Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, je skupščina krajevne skupnosti Slavka Šlandra dne, 7.7.1981 sprejela
10. člen
Stroški za izvedbo del iz prvega sklepa tega člena so predvideni v višini:
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje:
modernizacije cest oziroma asfaltiranje ter napeljavo javne razsvetljave Bistriške in šlandrove ceste
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest in napeljavo javne razsvetljave za sledeče ceste: Bistriška 1,3,4,5,67,8, Šlandrova 1,2,3 4,4a3,7,8,9, Kidričeva 20 oziroma za vse, kateri niso plačali komunalnega prispevka v ta namen.
2. člen
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku ter vsi zaposleni, stari nad 15 let, ki so v delovnem razmerju z območja Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, kjer se uvede krajevni samoprispevek.
3. člen
Referendum bo v soboto, 26. septembra 1981 v prostorih Krajevne skupnosti, Kidričeva 14. Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti Slavka Šlandra. Volilna komisija izvoli volilni odbor in namestnike.
4. člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
5. člen
Samoprispevek se plačuje v obrokih, za kar se zaračunajo 6 % obresti. Prvi obrok 1/4 v letu 1981 v mesecu novembru in 6 % za preostalo obveznost.
Drugi obrok 1/4 do 30/3-1982 in 6 % obresti za preostalo obveznost. Tretji obrok 1/4 do 30/3-1983 in 6 % obresti za preostalo dejavnost. Četrti obrok 1/4 do 30/3-1984 in 6 % obresti za preostalo obveznost.
6. člen
Hišni lastniki, ki so podpisali izjavo o sofinanciranju asfaltiranja cest in napeljavo javne razsvetljave, poravnajo svoje obveznosti na podlagi tega sklepa.
7. člen
Denarna sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom so namenska in se zbirajo na žiro računu Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Domžale pri SDK Domžale.
8. člen
Svet Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale se pooblašča, da rešuje prošnje posameznikov za znižanje prispevka ali podaljšanje obrokov plačila.
9. člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje del, ki se bodo financirala iz teh sredstev, odgovarja Svet Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, kije dolžan o zbranih sredstvih in uporabi istih seznaniti krajane na krajevno običajen način.
1. gradbena dela za asfaltiranje cest
2. za javno razsvetljavo
SKUPAJ:
1,830367,55 din 231.997 ,15 din
2,0623 64 70 din Dela navedena v 1. členu tega sklepa se bodo financirala takole:
Prispevek Prisp. kraj.
prebivalcev     skup. in ostala družh. sredstva
Skupaj
Za asfaltiranje cest za javno razsvetljavo
SKUPAJ:
230.000 00 1.60036735 1,83036735 34500,00        197.497,15      231.997 15
264.500,00      1,798.064,70 2,062.564,70
11. člen
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Občinskem poročevalcu.
PREDSEDNIK Skupščine KS „S. Šlandra" DEISINGER Milan, 1j.
GLASOVNICA za referendum dne 26.9.1981
o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranj* cest in napeljave javne razsvetljave na Bistriški in Šlandrovi cesti.
Samoprispevek se uvede in plačuje v enkratnem znesku v letu 1981 n* stanovanjsko stavbo, obrtno dejavnost, obrtno dejavnost prevozništvo in obrtno dejavnost gradbeni stroji.
1. a) za ceste — lastniki stanovanjskih hiš,
navedeni v členu 1 10.000,00 din
b) obrtno dejavnot na zaposlenega
vključno mojster 5.000,00 din
2. Za javno razsvetljavo, vsi lastniki stanovanjskih hiš navedeni v členu
11.500,00 din
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo JPROTI".
„ZA*
„PROTI"
GLASUJEM
Dekliški pevski zbor KUD „Tine Kos" iz Moravč ob nastopu ob dnevu republike V partizanskem domu v Moravčah
Danes vam predstavljamo dekliški pevski zbor, ki ga uspešno vodi zborovodja Milan Kokelj iz Moravč.
Milan Kokalj je star 28 let, rojen je v Predvoru na Gorenjskem, stanuje v Moravčah, po poklicu pa je galanterijski tehnik. Ker je v moravski dolini dosti mladine, je bila dana njegova pobuda, da bi svoj delež na področju kulturne dejavnosti kraja lahko prispevala se dekleta. Tak predlog je bil tudi sprejet s strani društva KUD „Tine Kos" ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij Krajevne skupnosti, in tako je meseca novembra 1979 prišlo do sestanka. Na njem je bila izražena želja po obstoju dekliškega pevskega zbora. Takoj so pričeli z vajami m opaziti je bilo, da so dekleta navdušena. Tako je zbor dva meseca kasneje že prvič tudi nastopil in se predstavil domači publiki na novoletnem koncertu. Uspeh je bil popoln, kar je bila edina garancija, da bo zbor deloval še z večjim zanosom naprej, saj so bili prvi koraki že storjeni. Zadnji javni nastop je bil 7. februarja tega leta za Prešernov dan in 40-letnico vstaje slovenskega naroda v Domžalah. Tudi ta nastop je v celoti uspel.
Zborovodji smo zastavili nekaj vprašani:
S kakšnimi načrti stopa dekliški pevski zbor?
»Sodelovati želimo v kulturnem programu na različnih krajevnih prireditvah kot so: proslave, spominska obeležja in novoletni koncerti. Prvo sodelovanje bo na občinskih revijah pevskih zborov. Kot glavni cilj pa imamo pripravo samostojnega koncerta. Tega predvidevamo, bomo naštudirali nekako v jeseni za praznik dneva republike? "
Ali se že pripravljate na nastope?
.„Zbor se pripravlja na vajah, kii so enkrat tedensko ob petkih v večernih urah v Partizanskem domu v Moravčah."
Kdo vse prihaja na vaje?
„Na vaje prihajajo dekleta iz
Moravč in okolice, ki večinoma obiskujejo srednjo šolo. Njihova poprečna starost je 18 let. Med temi pevkami je tudi nekaj poročenih. Vendar jih zaradi ljubezni do petja ne ovirajo družinske obveznosti in so vedno na vajah ter nastopiti."
Kje pa ste se vi naučili slovenskih pesmi, da lahko učite zbor?
„Imam nižjo glasbeno šolo ter dve leti srednje šole za solo petje. Med tem časom sem bil več kot deset let izredni član moškega pevskega zbora v Moravčah. Poleg tega se ukvarjam z instrumentalno glasbo, kjer sodelujem z raznimi ansambli. To je strokovna podlaga in praksa dirigenta. Vendar je bua v meni v prvi vrsti prisotna velika ljubezen do slovenske pesmi, predvsem pa veselje do zborovskega petja in sicer v začetku kot pevca,
kasneje pa zborovodje".
Katera je vaša najljubša pesem?
, JCer zbor deluje šele dobro leto je razumljivo, daje repertoar zbora še bolj skromen in zato temu primerna kvaliteta, pa tudi lažji izbor pesmi. Vendar pri nas tu velja „da vaja dela mojstra" in zato morda čez nekaj let pričakujemo soliden in kvaliteten nivo dekliškega zbora. Ker pa so dekleta mlada, si dirigent poleg tako imenovanega železnega repertoarja zborovske pesmi dovoli še malo bolj živahno in zabavno vrsto glasbe. Tako zbor izvaja zabavne priredbe slovenskih pesmi, najljubša pa jim je priredba Verdijeve opere Nabucco - zbor sužnjev."
Kako dolgo pa nameravate ostati v zboru?
„Ker mi delo s tako zasedbo zbora ustreza predvsem zaradi svojevrstne interpretacije - prepevanja, želim da bi zbor dalj časa obstojal, saj je delo z mladimi
(glede učenja) veliko lažje. Imamo možnosti, da se v kasnejši fazi predstavimo tudi širši javnosti izven občinskih okvirjev. Tako svojevrstno - predvsem pa kvalitetno bogatimo zaklad slovenskega zborovskega petja."
Zaradi popolnejših nastopov so potrebna enotna oblačila?
„V pretekli sezoni so vse pevke
Erejele  enotne obleke, krila in luže. Vse to je kupilo domače kulturno umetniško društvo."
Ali prejema vaš zbor tudi finančna sredstva?
„Naše društvo prejme vsako leto takozvano dotacijo, na podlagi programa, finančna sredstva nakažejo: Zveza kulturnih organizacij Domžale in Krajevna skupnost Moravče. Tako del teh sredstev dobi tudi dekliški zbor, je končal pogovor Milan Kokalj.
Pogovor in foto: Jože Novak
USPEH HARMONIKARJEV V ITALIJI
Harmonikarski orkester Domžale, ki ga vodi neumorna Majda Golobova, niza uspeh za uspehom. Po nastopu v Puli, kjer so naleteli na velik odziv občinstva in ugodno strokovno oceno, so se udeležili še harmonikarskega tekmovanja v italijanskem mestu Camalo v bližini Benetk. To je bilo njihovo tretje sodelovanje v Italiji in tudi tokrat so se odlično odrezali, saj so med šestimi orkestri, med katerimi so bili tudi tokrat tudi iz Sicilije in iz naše Pule, osvojili prvo mesto, s 96 doseženimi točkami od 100 možnih. Njihov uspeh pa je toliko večji, ker so nastopili in prodrli s sodobnim programom, kakršen ni v navadi pri italijanskih orkestrih. Leti običajno »grajo priredbe znanih oper in podobno glasbo. Vsak
član orkestra je prejel posebno priznanje, vodja orkestra Majda Golobova pa je poleg svojega priznanja prevzela tudi prelep pokal, ki so ga harmonikarji osvojili s svojim igranjem. Navdušili pa niso le žirije, ampak tudi organizatorje takih tekmovanj, tako da so jih že povabili na tekmovanji, ki bosta prihodnje leto v Trstu in Camaloju. Povabili so jih tudi na letošnje tekmovanje v Pescaro, kamor pa žal ne morejo iti, ker nimajo dovolj t sredstev za pot. Zato pa so povabili v Domžale Slovenski harmonikar- I ski orkester iz Trsta, ki jim je že v ečkrat izkazal gostoljubje. Oddolžili se mu bodo s skupnim koncertom, ki bo v Domžalah koncem oktobra.
TOMAŽ BOLE
Harmonikarski orkester na i tekmovanju v Italiji
MALA ANKETA:
V SOLO S KOMBIBUSOM!
Vsako jutro se vrhpoljski šolarji „Male šole" zberejo pred trgovino in nestrpno čakajo šolski kombibus, ki ga vozi Franci Vehovec iz Moravč.
Tako otroci prihajajo iz vseh enajstih vasi Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog, da jih kombibus odpelje v šolo Jurija Vege Moravče. Sicer je podružnična šola na Vrhpolju od preteklega leta v adaptaciji (obnovitvenih delih), zato morajo vsi šolarji trenutno obiskovati matično šolo v Mjravčah. Sicer se veselijo jeseni, ko bo domača šola na Vrhpolju spet obnovljena, da bodo v njo zopet hodili iskat učenosti.
Voznik Franci Vehovec skrbi za svoje varovance, da jih vsako jutro ob 7,20 uri odpelje v Moravče in ravno tako popoldne nazaj. Sam pravi, da z njimi nima težav, ker ga vsi spoštujejo in so tudi ubogljivi. Včasih pravi, da pride do okvare na vozilu, zaradi tega pa poskrbi za drugo vozilo.
Franci je zaposlen na osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah in opravlja prevoze šolskih otrok s celotnega področja moravske doline,to je iz štirih krajevnih skupnosti.
V zvezi s temi prevozi so najmlajši učenci male šole povedali:
V malo Solo v Moravče hodi rada, taj se vozi s kombijem. Samo zjutraj mora zgodaj vstati, da pride pravi čas na Vrhpolje, saj mora peš hoditi kar 20 minut. TovariSica v Šoli je dobra. Janja ta je marsikaj že naučita, pa tudi Šofer je prijazen z otroki. Pozimi niso kar tri mesece imeli pouka. Sedaj pa ga imajo vsak dan, pa zato komaj čaka trenutka, da jih odpelje kombi. Veseli se jeseni, ko bo podružnična Sola na Vrhpolju obnovljena.
Nataika JE RAS, stara 6 let iz Zg. Javoričica 2:
Pravi, da hodita s sestro NuSko vsako jutro po 2 km daleč na Vrhpolje. Za v Solo jih pokliče stara mama Že kar zgodaj zjutraj, da nt za. "idita kombija. V Solo hodi rada, vssel pa sa Sole na Vrhpolju, če bo obnošena v tem letu. Pravi, da je Šofer kombija prijazen, pa tudi tovariSica v Soli je dobra.
Janja KAPLJA, nara 6 let It Sp.
Tustanjatt. 10:
Damjan GOT AR, star 7 lat iz Gori-Cice it. 5:
„ Lansko leto sem začel obiskovati malo Solo v Moravčah. V zimskem času je nismo imeli. Sedaj jo imamo vsaki dan. Zjutraj me pokliče mamica, da pridem pravi čas na postajo Selo, koder čakamo na kombi. Po glavni cesti moram hoditi kar dobrih 20 minut. Vedno hodim ob robu ceste, zaradi varnosti; pa tudi rutko nosim. V Solo hodim rad, tovariSica je prijazna, pa iofer Franci tudi."
Matjaž KRIZMAN, star 7 lat iz Kokošenj it. 5:
V malo Solo hodi rad. Zjutraj ga pokliče stara mama, če mamica dela. Vstati mora ob 6. uri, da ne zamudi
kombija. Hoditi mora pe* 15 minut, pa Se po glavni cesti. Hodi ob robu, za vratom pa nosi rumeno ruto; zaradi varnosti. V Soli je prijazno, igrajo te in učijo, pišejo in rišejo. TovariSica Nuška je dobra z njimi, če jo poslušajo. Pozimi ni bilo Sole, takrat se je sankal. Sedaj ima šolo vsako dopoldne.
Vesna GROŠELJ, stara 6 lat iz
Vrhpolje 1:
„Vsako jutro se otroci zberemo pred trgovino na Vrhpolju in čakamo na kombi. V Solo hodim rada, ker je tovariSica Nuška dobra, pa tudi nekaj sem te že naučila. Veselim te jeseni, ko bo šola na Vrhpolju obnovljena in bom v prvi razred hodila tukaj."
jeseni. Zjutraj m« kliče stara mama, včasih pa tudi mamica. Na Vrhpolje imam hoditi pel kar 20 minut. Tu nas ob 7,20 uri naloži kombi in odpaljemo te v Moravč«, šofer Franci ja strog in zahteva red in disciplino. V Soli nas uči tovariSica Nutka; rada jo imam, pa tudi učim se rada. Veselim te Sole na Vrhpolju, če bo do jeseni obnovljena? "
Iz razgovorov, ki sem jih napravil s šolarji je razvidno, da se ti veselijo otvoritve podružnične šole na Vrhpolju, da bodo imeli krajšo pot do nje. Prav tako si tudi ostali krajani želimo, da bi šola resnično bila usposobljena že naslednje šolsko leto. Prepričani smo, da bo tako.
Jože Novak
Darja BARLIĆ, Tustanja št. S: ,.V malo Solo
stara 6 lat Iz Zg. hodim od lantke
OGLAS
V varstvo vzamem otroka v starosti 8 mesecev do 1. leta. Relacija Domžale-Sent-jakob.
Naslov: Uršič Anica, Dra-gomelj 9, Domžale.
OGLAS
Oblagam stene stanovanja z „knin gips ploščami." Plošče pridejo lepljene na zid, kateri je v surovem stanju in še ni ometan. Obložene so pripravljene za takojšnje polaganje tapet. BALUT Vincen, Ul.Mati-je Blejca 7, KAMNIK.
OGLAS
Prodam eno leto staro, prenovljeno in dobro ohranjeno motorno kolo „Tomos APN-4". Domžale, Kovičeva 27.
OGLAS
Sprejmem v varstvo dva ali tri otroke. Naslov: Milena Hribar, Veljka Vlahoviča 3, Domžale.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — SKRB ZA VARNOST — DRUŽBENA SAMO
ALI BODO TI PODATKI KOGA STREZNILI?
Stanje na naših cestah in varnost postajata vedno bolj zaskrbljujoča, saj ugotovitve kažejo vse bolj grozečo podobo. Res je sicer, da se je število prometnih nesreč v primerjavi s prvim polletjem 1980 rahlo zmanjšalo, vendar je vse večje število nesreč s smrtnim izidom in težkimi telesnimi poškodbami. Varnost v cestnem prometu pa je ena izmed osnovnih načel v koloni pločevine, ki še stalno narašča. Poleg tega bodo naše ceste skozi vse šolsko leto polne otrok, kar bo še posebej vplivalo na število prometnih nesreč.
Ker stanje v občini Kamnik ni dosti boljše, so se delavci milice dogovorili za skupno akcijo — preventivno kontrolo voznikov v obeh občinah.
Tako so bile v mesecu avgustu izvedene tri akcije, in sicer 18., 21. in 27. avgusta, ko je bilo na „delu" osem patrulj na različnih krajih na območju obeh občin. V tej akciji so sodelovali delavci Postaje milice iz Kamnika in Domžal, Postaje prometne milice. Začasne enote milice in delavci oddelka za zatiranje kriminala. Tako je bilo v vseh treh akcijah kontroliranih 1.554 voznikov, ki so se v času kontrole nahajali na javnih cestah.
In kaj je bilo ugotovljeno?
Seznam kršitev je zelo dolg, zaradi tega bomo omenili samo tiste, ki so ,,najpomembnejše" in ki kažejo po mnenju delavcev milice naš cestni vsakdan:
— 112 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, kar je dokazal alkotest (nekaj med njimi je bilo,, poštenih" in so sami povedali, da so pili alkoholne pijače);
41 občanov je sedelo za volanom brez vozniškega izpita. Koliko poznajo cestno-prometne predpise je drugo vprašanje;
6 voznikov se je vozilo v času, ko jim je izrečen varstveni ukrep, odvzem vozniškega dovoljenja;
52 voznikov je ostalo brez vozniškega dovoljenja;
19 voznikov je oddalo prometna dovoljenja;
365 voznikov je bilo opozorjenih. ' Upamo, da so se zapomnili, kaj so jim povedali skrbniki varnega prometa;
4 občani so kršili določila javnega reda in miru, itd.
EPILOG: Sodniki za prekrške v Domžalah in Kamniku bodo pridno pisali kazni, saj je bilo danih kar 181 predlogov zoper kršitelje.
Čeprav smo zapisali le nekatere podatke, pa se vendar sprašujemo - upamo, da se tudi tisti, ki kršijo predpise:
KDAJ bomo spoznali, da volan in alkohol ne spadata skupaj?
KDAJ bomo končno začeli razmišljati o tem, da pod vplivom alkohola ne izpostavljamo nevarnosti le lastno življenje, ampak slehernega koristnika javnih prometnih poti?
KDAJ bomo spoznali, da moramo imeti za opravljanje motornega vozila tudi vozniški izpit?
KDAJ bomo toliko varnostno osveščeni, da smo izgubili vozniško dovoljenje zaradi prometnih prekrškov in če naše vozniško dovoljenje „počiva", potem naj isto počenja tudi naš avto?
NA KOGA se bodo „ježili" vsi tisti, ki bodo dobili „pozdrave" od Sodnika za prekrške?
Verjetno na ta vprašanja vemo odgovore, toda spet bomo našli izgovore, da smo čisto po nedolžnem padli v „zasedo", ali pa se bomo pridružili nekaterim tistim občanom, ki kaj radi trdijo, da so jih „čakali" ob cesti, ker jih imajo „na piki".
Verjetno bi bilo bolje, če bi se iz tega naučili kaj koristnega, predvsem pa to: da sta varnostna kultura in preventiva v cestnem prometu edini način, da ne bomo že jutri med povzročitelji težkih prometnih nesreč. Malce samokritike nam ne bo škodovalo!
NENAPOVEDAN OBISKOVALEC STANOVANJ
Koncem lanskega leta in letos je bilo na območju občin Kamnik in Domžale storjenih več kaznivih dejanj tatvine v stanovanjih,»kjer so ostali enaki prstni odtisi in tudi sledi obutve so bile zelo podobne. Delavci milice iz Kamnika in Domžal so po številnih prijavah oškodovancev 17. 7. 1981 podali ovadbo zoper A. M., začasno stanujočega v Kaimiku, Cankarjeva 3, katerega bremenijo za 19 tatvin v stanovanjih v Domžalah in Kamniku. Zanimivo za to ovadbo, katere seznam tatvin verjetno še ni dokončen, je v tem, da gre za izredno „trdovratnost in izredno drznost storilca", ki jo imajo ponavadi najbolj zakrknjeni storilci kaznivih dejanj.
Poglejmo samo nekaj nenapovedanih obiskov A. M. v naši občini:
18. 11. 1980 je storil vlomno tatvino v škodo S. V., Kraigherjeva 29, Domžale, kjer je skozi priprto pritlično okno prišel v spalnico in vzel vse, kar mu je prišlo pod roke: denar, zlatnino in druge dragocenosti v vrednosti 8.000,00 dinarjev.
16. 1. 1981 se je namenil na sprehod po stanovanjski hiši L. A., Brejčeva 1, Domžale, kamor je prišel skozi priprto kuhinjsko okno. Na svojem sprehodu je vzel 20 gr zlata, tujo valuto, zlatnino in končno odšel skozi garažna vrata, pred tem pa pobral še nekaj stvari. Obisk se je splačal, saj je z obiskovalcem odšlo za 85.000,00 din vrednosti
V noči od 14. na 15. marec 1981 je na enak način prišel v stanovanje N. P. na Homcu ter se na kratkem sprehajanju po stanovanju „oskrbel" z 2.000,00 dinarji. Ker je bila bira za to noč premajhna, je skušal priti v hišo J. T. v Bolkovi ulici, vendar mu kljub temu, da je pod okno postavljal mizo, ni uspelo priti v stanovanje. Razočaran se je napotil proti hiši last N. D., vendar mu tudi tu ni uspelo priti do novega „zaslužka" . in je za to noč prenehal z delom. 22. 5. 1981 je ob eni po noči nadaljeval z obiski. Napotil se je k K. Š., Taborska 14, Domžale. Lastnik stanovanja je počival, naš znanec pa se je sprehodil po stanovanju in odšel z 8.000,00 dinarji skozi vhodna vrata, ki jih je predhodno
odklenil, in se izgubil v noč.
7. 7. 1981 ponoči med 2. in 3. uro je s pomočjo lestve prišel na balkon stanovanjske hiše v Mengšu, Zavrti 15, od tod pa v kuhinjo in dnevno sobo, kjer je med potjo odpiral predale in pobiral denar. Všeč mu je bil tudi magnetofon nemške znamke, s katerim je odšel iz hiše. Izgleda pa da ni bil preveč glasbeno navdahnjen, zato ga je odvrgel 100 m od hiše. Vendar mu pohajkovanja še ni bilo zadosti, zato si je ogledal pri G. Tv v Kersnikovi kletna okna, vendar izgleda, da so bila dovolj trdna, da se ni mogel „zameriti" lastnikom in je rajši odšel.
Drugačnega mnenja pa je bil v stanovanjski hiši Š. M., Glavarjeva 4, ravnotako v Mengšu, kjer je iz avtomobila v garaži vzel 50,00 din in se podal v stanovanje, kjer je nabral za okoli 3.000,00 din različnih dragocenosti.
Toda tudi to mu še ni bilo zadosti in je skozi straniščno okno zlezel v notranjost druge hiše, se sprehajal med spečimi in za slovo odnesel ročno uro.
Zaradi teh „podvigov" v naši občini pa nikako' niso bili „pri-krajšani" z nenapovedanimi obiski kamniški občani. Tudi njih je obiskoval in jim pridno odnašal vse, kar se mu je dopadlo.
Koliko je bilo vseh tatvin, bo pokazala preiskava, čeprav A. M. zanika vse tatvine in to kljub temu, da so v njegovem začasnem prebivališču našli precej „prisvojenih" stvari, ki so jih posamezniki tudi prepoznali.
Pri tem pa se nam vendar vsiljuje nekaj vprašanj:
KAKO, da si posamezniki, ki so se tako ali drugače „srečali" z obiskovalcem, niso zapomnili njegove postave, da bi ga vsaj delno osebno opisali?
KAKO imamo v stanovanjih shranjeno zlatnino in druge dragocenosti, pa ne, da bi to skrivali samo pred neljubimi gosti, ampak tudi zaradi otrok, ki kaj radi stikajo po stanovanju?
ALI RES skrbimo, da so prostori primerno zaprti (čeprav nam je včasih vroče), da bi bili varni pred nenapovedanimi obiskovalci?
Dolgotrajno delo delavcev milice je rodilo plodne sadove, saj so razvozlali številne tatvine, naša dolžnost pa je, da jim v bodoče pomagamo z boljšim opazovanjem, saj bomo tako preprečili marsikatero tatvino in nepotrebna pota, ki smo jih kot oškodovanci sedaj prisiljeni narediti.
PODVIGI MED POČITNICAMI
Tudi v vzgojno varstvenih zavodih, kjer prestajajo kazni mladoletniki, imajo počitnice. Iz takšnega zavoda v Planini pri Rakeku je prišel na počitnice M. D. iz Mengša, vendar se mu je zahotelo, da obnovi pridobljeno „znanje", ki ga je pred časom spravilo v zavod.
V sodelovanju z mladoletnikoma R. V. in R. A. iz Ljubljane so se ponoči 4. na 5. julij spravili na streho skladišča Slovenijasporta v Loki pri Mengšu, kjer so odstranili nekaj opek in se spustili v skladiščne prostore. To noč so odnesli samo selotejp in vse kaže, da so preverjali svoje nekdanje sposobnosti. Toda že naslednjo noč, to je 6. 7., so se ponovno odpravili v skladišče, vzeli 4 pare Elanovih smuči ki tri škatle smučarskih čevljev Alpina Žiri ter vse skupaj odpeljali v Ljubljano v neko drvarnico, kjer so pozneje ukradene stvari dobili varnostni organi. Škoda je bila ocenjena na 25.000,00 din. Toda že prejšnji večer je M. D. vlomil skozi lesena stranska vrata v skladišče Opremotehne v Loki pri Mengšu. Iz nezakljenjene pisarne je odnesel radiokasetofon na škodo delavca R. R. iz Gornjega grada.
Za popestritev počitnic se je M. O. sposojal tudi motorna kolesa. Tako si je v Ljubljani, na škodo K. M. sposodil TOMOS avtomatic in se z njim pripeljal v Mengeš. Verjetno se je za to dejanje pripravljal, kar kaže - to, da si je 3. 7. na travniku pri letnem gledališču v Mengšu „sposodil" motorno kolo na škodo M. T. iz Mengša. Pri opravljenem razgovoru na Postaji milice v Domžalah pa se je mladoletni M. D. „spomnil" še za tri primere nezakonitega izposojanja, in sicer dveh motorjev in goriva.
OVADBA je dana, pošteni občani pa si le želimo, da bi se mladoletni M. D. v vzgojno varstvenem zavodu naučil kakšnega bolj poštenega poklica, s katerim se bo lahko preživljal.
Gradivo pripravlja Glavni urednik
Res je, da so kolesa draga, da je v teh pasjih dneh težko hoditi peš, toda res je tudi, da takšna vožnja ni dovoljena in da je tudi zelo nevarna. Če nekateri mladi in tudi starejši, ki takšne stvari gledajo v Loki pri Mengšu mislijo drugače, naj berejo „crne kronike", kjer skoraj vsak dan pišejo o nesrečah zaradi takšnih in podobnih voženj. Cesta ni poligon, kolo je za eno osebo, pa tudi mladinca na kolesu bi se moralo tega že naučiti v šoli. Saj menda imata kolesarski izpit? I
OTROCI IN PROMET LETA
OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA
Spet je zazvonil šolski zvonec in za otroke je minil čas brezskrbnih počitnic.
Za otroka se začne čas učenja, za starše in sploh za celo družbo pa velika odgovornost, kako preprečiti, da bi se našim najdražjim kaj zgodilo oz. kako obvarovati njihova življenja, saj vemo, da se tudi promet poveča, ker je septembra že nekako konec dopustov.-Vsako leto na novo prestopi šolski prag 'udi dosti prvošolčkov, katerih koraki so marsikdaj zelo negotovi. Še prav posebno pozornost zaslužijo prav ti in zato starši, odtrgajte si zjutraj tistih 15 minut in pospremite svojega malčka na poti v šolo ter ga med potjo poučujte in mu nasploh s svojim obnašanjem dajte dober zgled na prometnih površinah. Ker je otrok najbolj dovzeten za mnenje svojih staršev, storimo vse, da bi obvarovali mlada življenja.
-SPV-
DOMŽALE
AVTOSERVIS
Domžale
Ljubljanska c. 1
razpisuje po sklepu delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Hidravljična naprava 25 T Hidravljična naprava 10 T Elektronski kalkulator Sharp Elektronski kalkulator Royal Naprava za pranje rezervnih delov Pripravljalna miza iz nerjaveče pločevine Čok za sekanje mesa. Portalno dvigalo Pisalni stroj Reinmetal
Izklicna cena: 2.000,00 din 500,00 din 10.000,00 din 100,00 din 500,00 din 500.00 din 10,00 din 5.000,00 din 500,00 din
ki bo v sredo, 23. 9. 1981 ob 10. uri v prostorih delovne organizacije.
Javne licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% pologa od izklicne cene sredstev.
Vse nadrobne informacije dobite na sedežu delovne organizacije. Po predhodnem dogovoru je možen tudi ogled sredstev.
INDUSTRIJA POHIŠTVA „STOL" KAMNIK n. sol. o.
Odbor za kadre TOZD TEHNIČNE STORITVE
OBJAVLJA DELA IN NALOGE:
DVEH OBRATNIH ELEKTRIČARJEV IN ENEGA MEHANIKA TT NAPRAV.
K sodelovanju vabimo kandidate, ki imajo poklic širokega profila. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: „STOL" KAMNIK, kadrovski sektor, Ljubljanska 45 61240 KAMNIK.
Ustrezne informacije dobite v kadrovski službi tel. 831-121.int. 223. '
Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po poteku roka prijav.
URADNI
Domžale, 10. september 1981, Št. 12
VVfiVIIIV OBČINE V ti9 K JV lik DOMŽALE
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE     ZVEZE     DELOVNEGA     LJUDSTVA DOMŽALE
Na podlagi 122. člena Poslovnika Skupščine občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 11/91), objavljam naslednji
URADNI POPRAVEK
odloka o spremembi odloka o prispevnih stopnjah za
financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za čas od 1. 1. do 31. 12. 1981, ki je bil objavljen v Ur. vestniku občine Domžale, št. 10/81 z dne 29. 6. 1981
Pri objavi citiranega odloka je prišlo v drugem odstavku prvega člena do pomote. Drugi odstavek prvega člena se pravilno glasi:
„Ostali zavezanci prispevajo sredstva za zdravstveno
varstvo v skladu s sklepom o prispevkih za združevanje sredstev za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti od 1. 7. 1981 dalje."
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 420-13/81-11
Datum: 21. 8. 1981 SEKRETAR SKUPŠČINE
FRANC TEKAVEC, 1. r.
7\
šestega septembra si je Anton Jančigaj iz Mengša naložil že osmi kr(ž. Dobro lahko skrije svoja leta, saj bi mu težko prisodili sedemdeset let, ne pa kar osem desetletij, kljub temu pa rad potarna o osamljenosti, ki je nasploh tako značilen spremljevalec starejših ljudi. Osamljenost pa je lahko še toliko bolj zoprna, če je človek že dobrih dvajset let priklenjen na posteljo oz. invalidni voziček. Anton Jančigaj je vseeno izredno živahen in zgovoren sobesednik. Večine dogodkov se spominja s takšno natančnostjo, da je ni vešč marsikateri zgodovinar. Posebno rad se vrača v čase med NOB, ko je bil večkrat zaprt, vseskozi pa je vzdrževal zvezo s partizani in tudi nasploh delal na terenu.
„Seveda sem se šel tudi sam učit za kolarja," pripoveduje Anton Jančigaj, ko se pogovarjava o njegovih mladih letih. „Tradicija je morala iti naprej, sicer pa mi drugega tudi ni kazalo. Čeprav kolarstvo ni bilo kdo ve kakšen
&OT VAJENEC NA KRIŠKI GRA-SClNI
Pri Jančigaju v Mengšu se že trije rodovi ukvarjajo s kolarstvom oz. z ..bognarijo", kot so temu rekli. Anton Jančigaj se še dobro spominja, kako je hodil njegov ded popravljat vozove po nišah, precej dela pa je bilo tudi na ataretovem gradu v Mengšu. Oče je nadaljeval dedovo tradicijo do leta I896, ko si je na ženinem „svetu" PostavU skromno hišo in začel delati v glavnem doma. Na tem koncu Mengša je °!|° takrat le pet hiš, vse drugo pa je b'lo&e polje.
poklic, je bil vseeno vsaj eden izmed tistih, ki je obetal stalen kos kruha." Se dobro se spominja, da je hodil očetu pomagat popravljat vozove na kriško graščini. Bilo je 1915 leta. Anton je imel takrat 14 let. Oče je imel tudi sicer na kriški graščini vsako leto dela za cel mesec, 1915. leta pa jim je pogorel del gospodarskega poslopja, vsi vozovi in druga oprema, tako da je bilo dela za pol leta.
„Ker so obnavljali graščino, so tako rekoč noč in dan vozili les iz gozda. Pri tem se je tudi marsikaj polomilo, tako da dela ni in ni bilo konca," se spominja Anton Jančigaj. Na Križu so takrat vozili s tremi pari konj, s tremi pari volov, v sili pa so naučili voziti tudi bike.
„Z atom sva naredila več novih voz, ' treba je bilo naraditi nove velike sani, lojtrnike in tudi vse drugo. Atu so plačali po tri krone.meni pa po 1,30, kar je bil moj prvi boljši zaslužek."
Kriška graščina je pozneje vedno bolj propadala, posebno od takrat naprej ji je šlo vse po zlu, ko ni bil več oskrbnik Vilčnik, najboljši oskrbnik te graščine.
Mengeš po 1. svetovni vojiu'
Anton Jančigaj rad pripoveduje o svojem rojstnem kraja, ko še ni bil tako velik.
„0, podobo trga pa je imel vseskozi!" pribije ob tem. „Že od daleč se je videlo, da je Mengeš nekaj posebnega."
Imeli so eno izmed večjih pivovarn, kjer so varili pivo po starem češkem receptu. Ob delu je bil vseskozi prisoten neki Ceh, tako daje delo res potekalo, kot je biio treba. Lastnik pivovarne je bila Ljudska posojilnica iz Ljubljane, ki je pivovarno nasledila od Staretovih.
V Mengšu je bilo zelo razvito tudi slamnikarstvo. Najmanj pet zasebnikov se ie ukvarjalo s to obrtjo, imeli pa so tudi veliko slamnikarsko zadrugo. Trdnih gruntov Je bilo v tistem času vedno manj. Nekatere kmetije so čez noč prišle na boben.
„Seveda," se posmeje Anton Jančigaj, „kako tudi ne, ko pa so hoteli nekateri kmetje živeti po gosposko, denarja in možnosti za to pa niso imeli. Ta jara gospoda ni bila kaj dosti vredna."
Poleg kmetov pa je bilo v Mengšu takrat veliko trdnih obrtnikov, ki so imeli vedno dovolj dela. Mengeš je bil poznan po dobrih čavljarjih, odličnih mizarjih, spretnih kleparjih in seveda izvrstnih kolarjih.
„Življenje je bilo težko," pripoveduje Anton Jančigaj," a vendar je kar šlo. Z očetom sva delala vozove, takšne „mesarske" na vzmeti. Prodajal jih je Močnik, ki jih je tudi lakiral in opremljal ter tapeciral.
„Posebno veliko dela je bilo ob ljubljanskem velesejmu. Takrat je bilo treba pripraviti tudi do deset voz. Gospodarska kriza seje poznala povsod, vendar so se Jančigajevi nekako izvlekli, saj so vzeli v račun tudi hranilno knjižico, za katero so potem dobili nekaj živeža ali orodje za delavnico.
„Oženil sem se še pred tem," se mu zasvetijo oči. „Dobil sem dobro ženo, Dornikovo, ki je bila tako pridna in čuteča kot nobena druga. Bila je sicer z velike kmetije, vendar ni bilo hude burje zato, ker sem jo vzel jaz, kolarjev sin. Vseskozi mi je močno stala ob strani, posebno pa po nesreči, vse do svoje smrtL"
Zapori in delo na terenu
Anton Jančigaj je bil povezan z naprednimi komunisti že pred začetkom oborožene vstaje. K njemu na dom so hodili Blejec, Urbane, Ogrin, Cerar, dr. Zaje, Tomo Brejc, Mira Svetina tako rekoč vsi znani aktivisti. Od vsega začetka je Anton Jančigaj vzdrževal zvezo s partizani, jim pomagal s hrano, obleko in z vsem drugim, kar so potrebovali.
„Ncmci so slutili, kako je z našo hišo, zato so jo ničkolikokrat prišli preiskat, da bi dobili kaj sumljivega. Leta 1942 so me v Kamniku zaprli za en mesec, potem pa so me morali izpustiti, saj mi niso mogli ničesar dokazati. Drugič sem
bil zaprt, ker sem prvoborca Lenarta s Koroške peljal k zdravniku dr. Zajcu, vse skupaj pa je nekdo ovadil. Tretjič sem bil aretiran 27. aprila 1943. Z ženo vred so naju poslali v Begunje, kjer sva točno' pol leta trepetala za svojo usodo."
Pri Jančigajevih je bilo vedno veliko ljudi, kot delavci ali kot kupci, zato je Anton Jančigaj bil še toliko bolj v negotovosti, kje ga bo kdo izdal. Nikdar nisi vedel, na čigavi strani je kdo. V Begunjah je bil na primer šestnajst dni v bunkerju, kjer je dobil hrano le vsake štiri dni, pozneje pa se je nekdo toliko zavzel zanj, da ga niso ubili, ampak je lahko delal celo v delavnicah.
„Nekaj časa sva bila skupaj zaprta tudi z dr. Tinetom Zajcem," se spominja. „Ko sem bil sam že v delavnicah, sem še vedno hodil spat v skupno sobo, samo da sem dr. Zajcu lahko nesel kakšno cigareto."
Po begunjskem zaporu so se doma vrstile preiskave druga za drugo, tudi po" dvakrat na teden. Ub koncu 1V44 leta sta bila s sinom oba zaprta nekaj dni, ker nista privolila, da bi šel sin k beli gardi.
„Posebno nevarno je bilo tudi ob koncu vojne. Kdo ve, kako bi se končalo, če se ne bi pravočasno umaknil. Najbolj varnega sem sc počutil ob partizanski vojski v Trzinu, drugod je bilo ponoči kljub svobodi še marsikaj, posebno pa različni osi-bni obračuni poražencev."
Na mengeški občini
Jeseni 1945. leta je bil Anton Jančigaj izvoljen za tajnika mengeške nove občine. Predsednikova! ji je Ivan Vidali. Ko je šel predsednik študirat, je Jančigaj nekaj časa delal na obeh mestih.
„Odborniki so bili takrat čisto nekaj drugega," meni Anton Jančigaj. „Vsi so razumeli čas, vsi so bili izredno delavni, vsi pa so se obnašali tudi izredno gospodarsko!"
Ukvarjali so se z različnimi težavami, od obnove domačij do novih cestnih povezav, urejanja zemljišč, pobiranja davkov; tisoč stvari je bilo treba postoriti. Posebno hudo je bilo pozneje, ko se je začela gonja z obvezno oddajo živil.
Vmes so se z delom na mengeški občini spoprijeli tudi drugi, potem pa je delo kot predsednik občine devet let opravljal spet Anton Jančigaj, vse do takrat, ko je mengeško občino prevzela domžalska.
„Po svoje je bilo delo na občini prijetno, saj sem bil vedno z ljudmi, v središču vseh težav in dogajanja, res pa tudi je, da sem zaradi občinskega dela delo doma, v delavnici, precej zanema-
(Nadaljevartfe na 26. strani)
V SPOMIN
19. junija 1981 so se sorodniki, prijatelji in znanci na domžalskem pokopališču še zadnjič poslovili od upokojenega mizarskega mojstra Jakoba Burja, ki je nenadoma umrl v 73. letu starosti.
Rojen je bil leta 1908 v Stobu. Osnovno in obrtno šolo je obiskoval v Domžalah, kjer se je tudi pri mizarskem mojstru Petru Juvanu izučil mizarske obrti. Mizarski mojster je postal leta 1939. Pred vojno je bil več let zaposlen v jeseniški železarni, kjer je izgubil tudi levo oko. Med 2. svetovno vojno se je vrnil domov. Po vojni je bil nekaj časa zaposlen pri rezbarju Kordežu v Domžalah, nato več let pri Reklamservisu v Ljubljani, nazadnje pa pri izdelovalcu lesne galanterije Jakobu Vavpetiču v Ljubljani. Tu je leta 1965 odšel tudi v pokoj. Znan je bil po tem, da je izdeloval izredno lepe lesne intarzije.
Z ženo Minko, roj. Lenarčič seje poročil leta 1945. Na vrtu domače hiše sta naredila najprej leseno, kasneje pa zidano hišo. Kot mlad fant je več let igral pri domžalski godbi, kasneje pa, ko je bil zaposlen v Jesenicah, je nekaj let igral tudi pri jeseniški godbi. Vedno si ga videl na nepogrešljivem mopedu. Z ženo Minko sta se zelo rada oblekla v prelepe narodne noše. Zadnjih 15 let skoraj ni bilo pomembnejše
(Nadaljevanje s 25. strani)
ril. Nujno je bilo spet postaviti delavnico na noge."'
Tako se je večletno delo Antona Jančigaja na občini končalo, deloval pa je še naprej v različnih društvih. Nadvse aktiven je bil pri godbi, kjer je celih štirideset let igral prvi kruni rog. Pri mengeški godbi je sodeloval od leta 1917, torej od časa, ko je igralo še precej ustanovnih članov. „V godbi nas je bilo takrat samo dvanajst, od tega devet starejših, ustanovnih članov."
Prav .nič ni torej čudnega, da krasi njegovo sobo veliko priznanje godbenikov.
Po nesreči seje življenje spremenilo
Pred dobrimi dvajsetimi leti se je Antonu Jančigaju pripetila nesreča. Nesrečno mu je spodrsnilo na ledu, padel je na hrbet in si zlomil dvanajsti vretenec na hrbtenici. Od tedaj je ostal v postelji oz. na invalidnem vozičku. „V začetku je bilo hudo," se spominja ob tem, „potem pa sem se moral privaditi. Nekako je šlo naprej, čeprav se je kolo v hipu ustavilo."
Z invalidnega vozička je tudi življenje videti drugačno. Ljudje se pokažejo v drugi, pravi luči.
„Po ženini smrti mi je nekaj časa pomagal sin, pozneje je njegovo delo
prireditve, kjer ju ne bi videli v narodnih nošah inz lepim rdečim dežnikom, ki obvezno spada k narodni noši. -
Bodi mu lahka domača zemlja.
TOR
Na pokopališču v Dobu so se številni občani, prijatelji in znanci 23. avgusta poslovili od Vikija Vrenj aka. Viki se je rodil leta 1934 na Viru pri Domžalah in to v družini, ki je v času NOB veliko doprinesla k narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji. Ze v rani mladosti je izgubil očeta, ki so ga okupatorji odpeljali v taborišče smrti, preživljal mladost pri mami, ki je pomagala kljub okupatorjevim grožnjam borcem in aktivistom. Pokojni Viki je bil aktiven na večih področjih v krajevni skupnosti, delal v Rdečem križu, Krajevni organizaciji ZB NOV in v Krajevnem odboru ZRVS.
Kruta bolezen je prekinila njegovo delo, vendar bo spomin na njega živel v ljudeh, ki so sodelovali z njim in se prizadevali za napredek rojstnega kraja.
VE IT JANKO
zaradi prehude naduhe prevzela sova-ščanka Albina Štele. Prava sreča, da jo imam." Vsako nedeljo ga obišče najboljši prijatelj Polde Aleš iz Topol, s katerim spregovorita o vsem, kar se je zgodilo. Včasih ga Veselic za dan ali dva odpelje v Belo krajino. Največ dni pa je omejenih na sobo, na pogled na cesto ter na branje knjig in časopisov. Na mizi leži odložena knjiga Dostojevskega, prebral je tako rekoč vse Tolstojeve knjige. Od domačih ga je najbolj navdušil Svetina z Ukano.
„Izmed časopisov prebiram Delo, Občinski poročevalec in TV-15. Včasih se hudo razburim, če preberem, da se hvali kdo izmed tistih, ki se je med vojno samo skrival."
Vesel je, da se ga vsako leto spomnijo pri Zvezi borcev in pri upokojencih. Med starimi znanci ga nikdar ne pozabi Ivan Tomšič. Drugi pa kakor da ne vedo, lrje živi...
„Vse moje življenjske iluzije so že zdavnaj odplavale proč," pove z grenkobo v glasu. ,.Drugače sem kar zadovoljen, boli me le, da družba velikokrat preveč gleda na tiste, ki se trkajo na prsi in vpijejo, kaj so, pozablja pa na tiste, ki so veliko prispevali k današnjemu boljšemu življenju."
O tem verjetno vsi razmišljamo šele, ko se marsikaj ne da popraviti.
Z njim seje pogovarjal Ivan Sivec
ZAHVALA
Ob izgubi dobrega moža, strica, krušnega očeta in starega
očeta
ANTONA JAPLJA, upokojenca
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti na mengeškem pokopališču. Posebna zahvala jarškemu župniku g. Milanu Grdenu in črnuškemu župniku g. Feliksu Zajcu za opravljeni pogrebni obred.
Zena Ivanka in Slavko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame
ALOJZIJE JANE2IC,
ki smo jo 25. avgusta pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Se posebno zahvalo smo dolžni pevskemu, zboru SAP-Viator za zapete žalostinke in vsem.ki so se poslovili od nje pri zadnjem domu.
Vsi njeni
ZAHVALA Ob težki izgubi našega
MIRKA POGAČNIKA
se iskreno   zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu in Minki Logarjevi za pomoč v času zdravljenja, Lenčki in Tinci Zalokarjevi, ki sta mi pomagali v težkih trenutkih, sosedom, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ter jarškemu župniku g. Milanu Grdenu za opravljeni obred.
Žalujoča Justina in vsi njegovi
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete ALBINE ZAJC
učiteljice v pokoju iz Male Loke
se iskreno zahvaljujemo dr. Cerariu in patronažni sestri Jelki iz Domžal. Prav tako srčna hvala sestram sv. Križa iz Male Loke ter sosedom, ki so ji pomagali lajšati bolečine v zadnjih urah njenega življenja.
Zahvaljujemo se tudi župniku Hauptmanu in tov. Kopaču za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi šolskemu kolektivu Dragomelj, mladini za petje ter ostalim, ki so jo spremljali na zadnji poti in ji darovali cvetje.
_______ Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dobrega in skrbnega moža
JAKOBA BURJA mizarskega mojstra v pokoju
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebna zalivala g. kaplanu Kepicu, kakor tudi upokojenemu župniku in njegovemu sošolcu Francu Blaju za prelepe besede ob zadnjem slovesu.
Zena Minka
ZAHVLA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni v 84. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
JOŽEFA PERGAR roj. LUNDER
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili ustno ali pismeno sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Hvaležni smo za izredni ukrep dr. J. Logarju, Zdravstveni dom Domžale, dr. R. Duriču, Zdravstvena ambulanta Moravče, Kliničnemu centru Ljubljana. Ganile so nas besede Lavrič Karola iz Moravč, prebrane ob odprtem grobu. Pevskemu društvu iz Moravč, župniskemu upravitelju v Moravčah za obisk in opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Franc, sin Janez in hči Rafaela z družinama, hči Doroteja in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob tragični, prezgodnji in boleči izgubi naše drage mame, hčerke in tete
PAVLE KLOBUČIČ roj. Pire z Gore pri Pečah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pisateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožajje in darovano cvetje, krajevni organizaciji SZDL Peče za nošenje prapora, pevcem Vaškega pevskega zbora, župniku za opravljeni obred in govor ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Štefan, sin Darko, oče in mati, Lojze-Igor in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA ob nepričakovani smrti našega dragega očeta BLAŽA MUŠICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili ustno in pisno sožalje, za njihovo pomoč, darovano cvetje in ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, 5. 8. 1981 v Mengšu.
Posebna zahvala Gasilskemu društvu Trzin za poslednjo čast, Krajevni organizaciji ZB NOV, mengeški godbi, pevcem, govornikoma za poslovilne besede ter župnikoma za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata in strica PETRA JERICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem ter vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovah cvetie >n nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri za obiske in pomoč, ZB NOV in duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in brata JAKOBA KEGLA
' se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem podjetju Napredek Domžale, Varnost Mengeš, tov. Ivanu Leskovšku in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami prisrčna hvala. ^
Žalujoča žena z otroci.
ZAHVALA
ob težki in prerani izgubi naše mame, žene in stare mame FRANČIŠKE ERMINIO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ji stali ob strani v času težke bolezni ter jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju, posebno patronažni sestri Slavki za nesebično pomoč ob njeni bolezni. Zahvala tudi delovni organizaciji HELIOS, godbi iz Domžal, upravi TOZD Gostinstvo Veleblagovnica za podarjene vence, moravskim pevcem ter župniku za poslovilni obred.
Vsi domači, posebno pa neutolažljivi mož Tone.
Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA MESARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, mu daj/ovali cvetje ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Posebej se zahvaljujemo dr. Pevcu, dr. Janežiču, dr. Velikonji in osebju bolnice Petra Držaja za njihovo pomoč in lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni.
Zahvaljujemo se Oktetu bratov Pimat, organizaciji ZB NOV Vir za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in delovnim organizacijam Obnova, Lesnina ter Hoja.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega pradeda, strica in brata
moža, očeta, starega očeta,
MIHA BOKALICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala tudi dr. Miranu Celestini in patronažni sestri Tilki Leb za skrbno nego ob njegovi dolgotrajni bolezni, vsem delovnim organizacijam, gasilcem, govornikoma za tople besede in župniku za opravljeni obred.
' Vsi njegovi.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih ob mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, očka
VIKIJA VRENJAK rez. kapetan JLA z Vira Šaranovičave 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, nas tolažili z besedami sožalja, darovali cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za poslovilna besede v imenu ZB NOV Vir in vseh ostalih organizacij KS Vir tov. Veit Janku predsedniku sekcije kemičnih čistilcev Slovenije tov. Kregarju, praporščakom ZB NOV Vir in Dob RK Vir, Gasilskemu praporu Vir ter ŽRVS Domžale. Prisrčna hvala tudi dobskemu gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevskemu zboru iz Doba.
V globoki žalosti vsi njegovi domači.
V SPOMIN
8. septembra Ja minilo lato dni, odkar nas J* za vedno zapustil nai ljubljeni
VINKO GRABNER iz Domžal
Odšel si od nas mnogo, mnogo prezgodaj. V na lih srcih ja ostala neizmerna bolečina. Nikoli ta na bomo pozabili. Zahvaljujemo sa vsem. ki sa t* spominjajo.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
GIZELE GOMBOC iz Domžal
se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od nje na njeni zadnji poti na pokopališču v Domžalah, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami, iskreno zahvaljujemo.
Mož Lojze, sin Darko in hčerka Mirjana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
PAVLA DIMCA
d se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje. Hvala vsem gasilcem, članom ZB NOV in duhovnikoma za spremstvo in govor na zadnji poti.
Vsi njegovi.
Komunalno podjetje Domžale 61230 Domžale Ljube Šercerja 4
objavlja prosta dela in naloge
2 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
Pogoj: KV voznik C kategorije, odslužen vojaški rok, stanovanje v Domžalah ali okolici. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni.
Slovenija ceste tehnika
n. sol. o., Ijubljana.- titova 38
OBJAVLJA
V TOZD Opekarna
naloge:
Ljubljana, obrat Mengeš, prosta dela oz.
VK KLJUČAVNIČARJA za opravljanje vzdrževalnih del (delavec)
Pogoji: ključavničar z izpitom za VK delavca in 8 mesecev delovnih izkušenj ali ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj.
KV VZDRŽEVALCA I (1 delavec)
Pogoji: ključavničar ali mehanik z 8 mesečnimi delovnimi izkušnjami, ali tudi brez izkušenj. Zaželjeno je, da Imajo kandidati odslužen vojaški rok.
Na delo sprejmemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja dva meseca.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave.
Pisne prijave sprejema SGP Slovenija ceste Tehnika, Kadrovsko
izobraževalni sektor, Ljubljana, Vošnjakova 8.
AVTOSERVIS DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja Avtoservis Domžale, Ljubljanska cesta 1,
preklicuje
objavo o potrebi prostih del in nalog, ki je navedena pod točko 3. oglasa, ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu dne, 10. 7. 1981.
Komisija
GLASBENA SOLA DOMŽALE
Odbor za medsebojna delovna razmerja Glasbene šole Domžale objavlja
prosta dela in naloge:
1 učitelj kitare — delovno mesto Domžale — Mengeš
1 učitelj izraznega plesa in cicibanov — delovno mesto Domžale —
Mengeš
1 učitelj nauka o glasbi in klavirja — delovno mesto Domžale — Mengeš — Radomlje,
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še strokovno usposobljenost določeno z zakonom o glasbenih šolah. Razpisni rok traja 15 dni od dneva objave.
Kandidati naj pošlejjo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili na naslov: GLASBENA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska c. 61, 61230 DOMŽALE.
KULTURA/KULTURA/KULTURA/KULTURA/KULTURA
Na predzadnjem junijskem koncertu v Grobljah, ko sta nastopila otroški in mladinski zbor Šolskega kulturnega društva Osnovne šole Josip Broz Tito pod vodstvom odlične zborovodje Metke Pichler-jeve, so podelili tudi letošnje Kersnikove plakete.
Tokrat so prvič podelili plakete po novem, saj so zaslužni kulturni delavci naše občine prejeli zlate, srebrne in bronaste plakete. Dušan Bor št nar, predsednik skupščine, in Stane Habe, predsednik Izvršnega odbora sta v imenu Kulturne skupnosti podelila plakete naslednjim kulturnim delavcem oziroma društvom:
Bronasto Kersnikovo plaketo so prejeli-. Šolsko kulturno društvo Osnovne iole Josip Broz Tito za izredno kvalitetne uspehe v minuli sezoni, Herman Breznik ob življenjskem jubileju za velik prispevek k razvoju kulturnega življenja v občini, Danijel Potočan za kulturne dosežke v pretekli sezoni, ki so vidno obogatila življenje in delo občanov Domžal. Za dolgoletno in izredno uspešno delo na področju kulture pa so prejeli bronasto plaketo tudi Janez Kosmač, Marjan Luiar, Janez Merše, Štefka Mlakar in Vinko Svetlin.
Srebrne Kersnikove plakete sta Izvršni odbor in predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti prisodila za leto 1981 Godbi na pihala Domžale za zelo dobro uvrstitev na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, ter za več kot dvajsetletno uspešno in izredno aktivno delo na kulturnem področju v naši občini Tomažu Habetu, Tonetu Juvanu, Ivanu Ručigaju, Milošu Starbku, dr. Miroslavu Stiplovšku, Lojzetu
Stražarju in Stanetu Stražarju. Podeljeni sta bili tudi dve zlati Kersnikovi plaketi, in sicer Jerneju Leniču in Slavku Pisku.
Jernej Leni« je veliko prispeval k razvoju kulturnega življenja v domžalski občini kot predsednik Skupščineobči-ne Domžale, kot predsednik Občinska konference SZDL in kot dolgoletni prosvetni delavec na osnovnih šolah v Krašnjl in Domžalah. Ob opravljanju teh funkcij in pedagoškem delu ja sodeloval pri številnih kulturnih akcijah, najbolj neposredno pa ja njegovo delov uspešnem razvijanju kulturnih dejavnosti v obdobju od lata 1971 do 1974, ko ja bil poslanec prosvetno—kulturnega zbora Skupščine SR Slovenija In prvi predsednik oz. podpredsednik skupščina Kulturna skupnosti Domžale.
Slavko Plsak j« že vrsto let predsednik Zveza kulturnih organizacij Domžale, član Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Domžale in predsednik DKD Svoboda iz Mengša. V svojem dalu Ja na prvo mesto postavljal ljubiteljsko kulturno dejavnost, za katero lahko racamo, d« sa vidno dviguj« in predstavlja v nekaterih dejavnostih pomembno mesto v slovanskem amaterizmu. Zlato Kersnikovo plaketo pa Je Slavko Pitak prejel za več kot tridesetletno Izredno aktivno dalo na kulturnem področju v občini Domžale.
Priznanja zaslužnim delavcem na amaterskem kulturnem področju pa ob isti priložnosti podeljuje tudi občinska Zveza kulturnih organizacij. V njenem imenu je njen predsednik Slavko Pišek podelil sedemnajst priznanj za izredne zasluge v minuli in preteklih sezonah: Mavri-ciju Grošlju, Mihi Kavčiču, Olgi Kavčičevi, Bredi Kurzvveilovi, Tonetu Lenčku, Adi Lovietovi, Raj-ku Majdiču, Francu Osolniku, Metki Pichlerjevi, Mariji Rapetovi, Idi Rebulovi, Francu Ulčarju, Tonetu Volčiniju, Anici Vrhovčevi in Jožetu Žargiju.
TOMAŽ BOLE
Igro je spremljalo najmanj 1.000 občanov naše in sosednjih občin.
LETOŠNJE KULTURNE PRIREDITVE NA STUDENCU
Pred napovedanim zadnjim nastopom v Letnem gledališču na Studencu pri Domžalah sem obiskal neumornega organizatorja, režiserja In dolgoletnega predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Lojzeta Stražarja. Pa ml ja takoj povedal, da bodo Levstikovega Martina Krpana v priredbi prof. Mahniča Izvedli še 8. avgusta, zadnja prireditev Don Pasoua/e pa bo 15. avgusta. Ker ja bil obisk na sedanjih prireditvah izreden, čemer sta pripomogla trud In skrb, pa tudi lepo vreme, ja prav, da napišem o tam nekaj več.
Cesar in Martin Krpan na  prireditvi v Studencu sta pobrala
največ aplavza.
»Lojze koliko časa so pa že prireditve v Letnem gledališču? '*
„Prva prireditev v takrat še v provi-zornem letnem gledališču na požarni Grdavovi domačiji je bila leta 1960, ob priliki otvoritve Studenške jame. Izvedena je bila „Bratova kri'* dramsko delo, ki Jo le napisal brat Stane. Ker prostor še ni bil primeren in so gledalci le slabo videli izvajalce, smo po gostovanju Šentjakobskega gledališča pristopili k urejanju sedanjega odra, uredili smo pa tudi vzpetino nad nekdanjo Grdavovo domačijo v amfiteatralni obliki. Pred približno petimi leti smo zbe-tonirali sedeže. Akustika je odlična. To vzpetino smo odkupili od podjetja Emona. Poskrbeli smo, da smo sedeže pokrili s filcem, seveda bi jih radi opremili z lesom ali primernimi ploščami, posadili bomo še živo mejo, zgraditi bomo morali še prostor, ki bo služil za razsvetljavo, prostor za hrambo kulis, ki jih sedaj hranimo v gasilskem domu in zasebnih hišah, pa garderobe za igralce. Naša največja želja pa je, da bi prostor pokrili, da ne bi bili v stalnem strahu pred vremenskimi nevšečnostmi. Saj obisk je iz leta v leto večjL Sem radi prihajajo domačini pa okoličani iz Moravske doline, Črnega grabna ter Domžal in bližnje okolice. Najprej je bila le ena predstava letno, letos smo imeli že štiri, pa še dve bosta, kar vsekakor niso mačje solze za društvo, ki ima „Gleda-lišče" na prostem."
„Kje vse so pa doma igralci, pa njihovi poklici in starost?-"
„V glavnem so domačini iz Skocjana,
Studenca, Krtine, Rače, Prevol, Ko-košenj, Zaloga, Vrbe. Največ igralcev je iz vrst delavcev, pa uslužbencev, študentov in seveda tudi kmetov. Največ je mladih, nekaj tudi starejših, ki so mladim mentorjL"
„In kako je z Igralci?
„Ko izberemo igro, sklicem igralce in jih seznanim s predvidenim dramskim delom. Težave pa nastanejo ponavadi že v začetku, ko pridejo na prvi sestanek največkrat igralci, ki so dobro začeli igrati, starejših pa nI. Seveda je treba nato od hiše do hiše. Priznati pa moram, da mi nobeden ni odklonil sodelovanja pri predstavi Martin Krpan, kjer je bilo skoraj 80 igralcev. Seveda je problem tudi s točnim prihajanjem na vaje. Zaradi nekaterih, je moralo včasih čakati tudi do 50 igralcev da je vaja bila uspešna, seveda seje marsikatera zavlekla prav radi tega tudi do 12. ure ponoči. Seveda so izostanki tudi opravičljivi. Biti moraš pa res pravi umetnik, da lahko spraviš toliko ljudi skupaj."
„Kaj pa dogovori o gostovanjih? "
„Glavno je, da vem kaj obiskovalci prireditev želijo, da naj bo izvajano. Ko sem pregledoval dela posameznih gledališč, sem se odločil, da bo za naše gledališče najbolj primeren Matiček se ženi v izvedbi Amaterskega gledališča Tone Cufar iz Jesenic. Upam, da sem dobro izbral, saj so bili obiskovalci navdušeni nad izvedbo tega dela. Pa tudi sami izvajalci so bili zadovoljni in prepričan sem, da njihovo gostovanje ne
(Nadaljevanje z 29. strani)
bo zadnje. Njihov tehnični vodja je izjavil, da takega čudovitega ambienta v letnih gledališčih še nI zasledil. Med obiskovalci je bil tudi znani član Avse-nikovega ansambla Franc Košir, katerega žena je nastopila kot Nežka in tudi ni mogla skriti zadovoljstva nad velikim obiskom. Prireditve imamo ob sobotah, v slučaju slabega vremena pa v nedeljah. Če bi pa bilo oba dni slabo vreme moramo izvajalcem v slučaju če pridejo k nam, zagotoviti in izplačati vse fiksne stroške in tako riziko nI majhen in v tem slučaju za društvo zelo boleč. Obiskovalcem želimo posredovati čimveč veselih dramskih del, pa tudi ostalih del, saj želimo, da bi se pri gledanju in poslušanju čimbolj sprostili. Zato smo se letos tudi odločili, da organiziramo moped show, povabili smo pa tudi operne pevce, ki bodo izvedli opero Don Pasquale. Naše društvo se je pa odločilo, da ob 150 letnici rojstva Frana Levstika izvede Martina Krpana."
„Kaj pa sodelovanje s krajevnimi faktorji? f'
„Zeleli bi si več sodelovanja s Krajevno skupnostjo in Krajevno konferenco SZDL, saj bi bili zelo veseli, da bi nam pri našem delu nudili več pomoči tudi pri nasvetih in ostalem, kajti sredstva, ki jih od časa do časa dobimo niso vse. Na žalost pa pri našem delu naletimo tudi na zapreke."
„Kaj pa reklama? "
„Reklama je izredno važna pri izvedbi tako velikih in pomembnih prireditev kot smo jih imelj, letos. Plakatov za naše prireditve nimamo, ker smo se prepričali, da le te premalo berejo. Zato smo se odločili za panoje, na katerih je pisano kdaj bodo naše prireditve in smo jih postavili ob moravski cesti na Studencu, • v Domžalah, Dobu, Lukovici, Mengšu in Preserjah. Seveda poslušalce radia seznanjamo o prireditvah v radijskih obvestilih. Letos nam je pa prvič priskočila na pomoč tudi televizija, saj je bilo o Martinu Krpanu govora v petkovi oddaji „Ne prezrite" pa še nekaj slik slikarja Lojzeta Perka je bilo objavljenih o Martinu Krpanu, v nedeljskem televizijskem dnevniku je bil pa tudi odlomek naše igre o Martinu Krpanu."
, JCaj pa scena, režija, luč in ostalo? "
„Sceno za Martina Krpana je zasnoval upokojeni scenograf Prešernovega gledališča iz Kranja Saša Kump. Kulise je izdelal Viktor Orehek, ki je tudi sam velik privrženec dramskih del in je tudi sam veliko igral in tako dobro pozna težave amaterskih delavcev. Za izdelavo kulis je porabil 112 ur. Igre, ki jih je izvedlo naše društvo v letnem gledališču na Studencu, sem v glavnem režira! sam, razen prvih predstav Bratova kri in Hlapec Jernej, ki jih je režiral brat France. Seveda je s tem veliko dela. Delo jc treba najprej razmnožiti, nato so bralne vaje, nakar sledijo same vaje. Za to gre pa nešteto ur. Zato ni čudno, da se huduje žena, ko me ni nikoli .doma. Letos smo montirali tudi steber za razsvetljavo, s pomočjo katerega lahko upravljamo s 15 našimi in z več
izposojenimi reflektorji. Pri tem moram pohvaliti neumornega Mavricija Grošfja, letošnjega nagrajenca ZKO, ki sam skrbi in odgovarja za tako zahtevno delo. Skrb za kulise je pa v glavnem na meni. Kostumov tudi nimamo, saj dobiti jih je izredno težko. Le dobremu poznanstvu se moram zahvaliti, da pridemo tudi do kostumov. Za to pa porabim najmanj dva dni dopusta."
„Kaj pa naklonjenost prebivalstva? "
„Zares sem vesel, da imamo le z redkimi izjemami pri domačinih tako razumevanje za našo dejavnost. Gledalci zelo radi prihajajo, saj je že redkost, da je na prireditvah manj kot 80 obiskovalcev. Letos smo tudi poskrbeli za presenečenje. Na Moped showu so obiskovalci dobili v odmoru medeno žganje, pri Matičku sadne sokove, pri Krpanu bombone, v naprej tudi ne bo manjkalo prave kave. S tem upam, da smo vzpostavili neposreden stik z izvajalci in gledalci, poskrbeli smo pa tudi za domačnost. Temu se niso. mogli načuditi gostujoči, kako, da nam je to tako lepo in tudi hitro uspelo, pa to tudi precej stane. Za nesebično pomoč pri tem se moram zahvaliti domačinom."
„Kakšenjebil pa obisk? "
,,Z Moped showom, na katerem so nastopili Andrej Sifrer, Janez Hočevar--Rifle, Tof. Marta Pestatorjeva in Ansambel 12. nadstropje, smo želeli
Pritegniti predvsem mlade. In obisk cca .800 obiskovalcev je bil rekord gledališča. Linhartovega Matička v izvedbi Amaterskega gledališča Tone čufar Jesenice je režiral Miran Kenda, kije igral tudi barona, Matiček je bil Borut Ve-rovšek, Nežka Tatjana Košir. Obiskovalcev je bilo cca. 800. Pa še o Martinu Krpanu v priredbi prof. Mahniča. Za režijo sem poskrbel sam. Frana Levstika je odigral brat France, Martin Krpan je bil kot gost Jože Lekan, cesarja ie pa nadvse uspešno odigral Stane Maselj, Brdavsa je pa odigral Marjan Merkužič. Za glasbo je poskrbel Borut Lesiak, ki si je kot velik ljubitelj našega gledališča predstavo tudi ogledal. Na prvi predstavi je bilo cca. 1200 obiskovalcev, na drugi pa tudi okrog 1000." .   „Lojze, kaj pa nastop s konji? "
„Prav zaradi nastopa konj pri Martinu Krpanu nisem mogel več noči mirno spati. Naj bi se kaj zgodilo obiskovalcem in ne nazadnje konjem, šli bi lahko težki milijoni. Pa se je vse srečno izteklo. In še to. Martina Krpana je posnel na filmski trak Miloš Starbek, celotno delo bo pa na eni prihodnjih vaj posnel Foto-kino klub Mavrica Radomlje."
Za svoje neumorno delo je Lojze Stražar letos prejel srebrno Kersnikovo plaketo, Mavricjj Grošelj in Rajko Maj-dič pa priznanji ZKO Domžale. Lojzetu Stražarju, kakor tudi vsem ostalim prizadevnim članom Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan želimo pri nadalj-nem delu Se veliko uspehov, predvsem pa, da bi pri zadnji izvedbi Martina Krpana in pri operi Don Pasquale imeli lepo vreme, pa tudi vsaj tako lep obisk kot doslej.
Tone Ravnikar
OGLAS
V varstvo sprejmem dojenčka na mojem domu. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS Prosim, če mi kdo odstopi telefonsko Številko za Domžale, proti nagradi. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
PARCELO, zazidljivo v okolici Domžal kupim. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Kupim zazidljivo parcelo za vikend na relaciji Domžale -Trojane. Plačam z devizami. Ponudbe oddajte v uredništvu.
V..
KONJENIŠKI KLUB BIOTEHNIŠKE FAKULTETE KRUMPER K
OBVESTILO
Konjeniški center Krumperk obvešča, da ima na razpolago konjski gnoj za vrtove. Gnoj lahko dvignete (z lastnim prevozom) vsak dan od 16. - 18. ure od 21. septembra 1981 dalje.
ljubljanska banka
BANKA DOM2ALE
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti LB - Banke Domžale
objavlja prosta dela in naloge snažilk
za čiščenje poslovnih prostorov v Domžalah in ekspo zituri Vir. Pogoji:
nedokončana osnovna šola in leto delovnih izkušenj Za delo v Domžalah bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim časom, za delo v ekspozituri Vir pa za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba LB — Banke Domžale 15 dni po objavi.
KARATE KLUB DOMŽALE VPISUJE V TEČAJ KARATEJA IN SAMOOBRAMBE
t
Poletni čas dopustov in počitnic se izteka. Vračamo se na svoja delovna mesta in v šole. S tem pa je postalo tudi aktualno vprašanje o dejavnosti v prostem času. Mnogi se bodo verjetno odločili za redno rekreativno ali športno dejavnost. Karate klub Domžale bo v mesecu septembru zopet organiziral začetni tečaj k arateja. Program in intenzivnost treninga sta prilagojena psihofizični pripravljenosti udeležencev. To omogoča vsakemu začetniku postopno povečevanje intenzivnosti vadbe. Program vsebuje karate tehnike v povezavi z elementi aikida in jiujitsa. Poleg rednega programa se bodo udeleženci naučili tudi nekaj zelo uspešnih izrazito obrambnih tehnik. Po opravljenem tečaju je možno nadaljevati trening v naslednji skupini.
Organiziran je tudi trening cicibanov in pionirjev na osn. i. Slandrove brigade dvakrat tedensko po eno uro.
Treningi začetnikov bodo ob ponedeljkih in sredah od 19.30 do 20.30 ure v hali KC v Domžalah. Ostale skupine nadaljujejo od 20.30 do 22. ure. -
Treninge vodi mojster karateja 3. Dan Slavko Sorotar, pomočnik in njegov namestnik pa je mojstrski kandidat za 1. Dan Dušan Zaje.
Podrobnejše informacije in vpis je možen vsak ponedeljek in sredo od 18.30 do 19.30 ure v hali KC v Domžalah. Vpis traja do 30. septembra. Pred začetkom treningov pa bo še informativni sestanek za vse tečajnike in starše pionirjev. Kdor je zainteresiran za redno in vsestransko rekreacijo ter borilne veščine, bo vsekakor našel na treningih tisto kar pričakuje.
Vabljeni!
Izvršni odbor KK Domžale
RAZVE DRILO - SPORT - REKREACIJA - RAZVEDRILO - SPORT - REKREACIJA - RAZVEDRILO - SPORT -
Zanimivo za vsa občane:
Ustanovni občni zbor športnega društva krajevne skupnosti Slavka šlandra je bil 4. marca letos. Zastavil pa si je nemajhne cilje, katerih uresničitev naj pripomore, da bo organizirana športna aktivnost med našimi občani zaživela v večji meri.
Poleg zbora, t. j. skupščine so izvolili še najpotrebnejše organe kot so Izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Vsi ti organi naj bi bili temelj široki rekreativni dejavnosti v KS Slavka šlandra.
Domenili so se, da bo delo potekalo sekcijsko in sicer v naslednjih sekcijah:
- sekcija za množično splošno rekreacijo (organiziranje raznih pohodov, preizkusi telesnih zmogljivosti, teki, krosi, Cooperjev test itd.)
- sekciji za mali nogomet
- sekciji za košarko in odbojko
- sekcij I za tenis in namizni tenis
- sekciji za zimske športe
7\
ŽE REZULTATI DELA
Kljub sorazmeroma kratkemu casu, odkar obstoja športno druš-tvo so tu že prvi rezultati: Pripravili so nekaj Cooperjevih testov, turnir v odbojki za ženske ekipe, ob občinskem prazniku turnir v malem nogometu, pohod na Krumperk, pripravili so prvomajsko srečanje itd. Člani društva Jp se udeležili nekaj pohodov: v Ihanu, Ob žici, Pohoda na Rašico itd...
Glede na to, da je doslej v delo društva vključeno manj kot sto 'Judi, so to vendarle že lepi rezultati.
fROGRAMI DELA ZA POSAMEZNE SEKCIJE
V sekciji za množično rekreacijo bodo še ta mesec pripravili Cooper-lev test, ob krajevnem prazniku domžalskih krajevnih skupnosti pa
Khod na OKLO s TRIM pikni-m.
Seveda bodo ob tem potekale tedne rekreativne dejavnosti. V akciji za mali nogomet bodo Pripravili odprt turnir v malem nogometu. Turnir te bo pričel 19. kga meneča.
V novembru prično z ligo; zato gabijo vse delovne organizacije iz domžalske občine, da prijavijo ^oje ekipe. Prav tako želijo v ligo Pritegniti ekipe blokov, stolpnic, to»«k, ulic. Za redno vadbo v malem nogometu so zagotovili Prostor v hali Komunalnega centra
in sicer vsak torek od 19. — 21. ure.
V sekciji za košarko in odbojko bodo organizirali ligo za moške košarkarske ekipe iz vseh treh domžalskih krajevnih skupnosti. Liga se bo pričela v novembru, rekreacijska vadba košarke pa bo v šoli Josip Broz Tito vsako sredo od 19.-21. ure.
Tudi odbojkarji oz. odbojkarice pripravljajo ligo, ki se bo prav tako pričela v novembru. V tej panogi je nekoliko manj ekip, zato velja vabilo, naj se za to tekmovanje prijavijo vse tiste ženske ekipe, ki se doslej še niso. Oktobra pa v Domžalah načrtujejo odprt odbojkarski turnir za ženske ekipe. Vadba odbojke bo potekala vsak četrtek od 19,30 - 21. ure v šoli Slandrove brigade.
V sekciji za tenis in namizni tenis so pripravili vadbo in sicer za tenisače ob nedeljah dopoldne od 9. - 12. ure na teniških igriščih, rekreacijska vadba v namiznem tenisu pa bo potekala na osnovni soli Slandrove brigade. V tej sekciji želijo urediti svoje igrišče za tenis na soli Josip Broz Tito ob strokovni pomoči telesnokulturne skupnosti Domžale. Tako želijo, da bo delo steklo že kmalu. Za zimske športe še izdelujejo program s Smučarskim klubom Domžale. V tem času do novembra pa bodo ti športniki, ki nameravajo delovati v zimskih športih, vključeni v delo ostalih sekcij.
športno društvo krajevne skupnosti Slavka Šlandra se ne zapira v svoje ozke meje. Zdravo rekreacijo
želi nuditi vsem domžalskim občanom, zato posredujejo ta poziv vsem tistim, ki v opisane oz. predvidene dejavnosti in tekmovanja še niso bili vključeni. Namen delovanja društva jemnožičnost in to želijo doseči.
Vsi, ki vas zanima športno udejstvovanje ali organizacijsko de-
lo pri organiziranju športnih tekmovanj lahko dobite dodatne informacije pri tajniku ŠD Brane-tu Hoeferleju (tel. 721-022) ali pa predsedniku društva Miru UKMARJU tel. 721-359.
Prijave za tekmovanja v ligah lahko prav tako izročite ali pošljete omenjenima tovarišema.
W/i v/A
Z7\
■
Ljubitelje športa, posebno nogometa, je prav gotovo razveselila novica, da bomo v letošnji sezoni zopet imeli moštvo v Slovenski conski ligi.
Ob začetku tekmovanja velja ekipi, ki se združuje in dela pod vodstvom NK Domžale, zaželeti uspešen start, uspešnost in športno srečo v nadaljevanju tekmovanja.
Splet različnih za nas ugodnih okoliščin, je botroval vstopu sel ekdje domžalskih nogometašev v republiško consko ligo. V prvi vrsti velja poudariti uspeh ekipe NK STOL, ki se je uvrstila v enotno SNL. Ta ekipa je v bistvu selekcija našega območja, Domžale-Kamnik (18. tekmovalna skupnost), ki deluje pri NK VIRTUS v Kamniku pod pokroviteljstvom delovne organizacije STOL.
TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU
Odbor za rekreacijo pri ZTKO Domžale je v pomladi organiziral tekmovanje v malem nogometu za ekipe TOZD, KS, ZSMS, in TKO.
51 ekip, razdeljenih v šest skupin, tekmuje tako, da se srečajo ekipe TOZD med seboj, kar velja tudi za ekipe ZSMS, oziroma KS in TKO.
Tekmovanje smo zamislili kot celoletno obliko. Do prekinitve v maju je bilo odigranih 6 oziroma 7 kol v vsaki skupini. Skupno je bilo odigranih 156 tekem. Začetna tri kola so bila igrana v hali Komunalnega centra, ostalo na igrišču     NK     Domžale. S
tekmovanjem bomo nadaljevali v sredo 9. 9. 1981. Igrane bodo tekme v 7. 8. in 9. kolu za skupine Ai Bj Ci ter nekatere neodigrane tekme.
Tekmovanje bomo zaključili s finalno ligo, ki bo pričela s tekmovanjem 23. 9. Finalna liga bo razdeljena na tri skupine -TOZD, ZSMS, KS in TKO - po tri ekipe iz vsake podskupine. Točne razporede in urnike bodo vse ekipe pravočasno prejele.
Ranko CUKROV
OBVESTILO
S prvim septembrom pričnem s čiščenjem in nastavitvijo oljnih gorilcev.
Servis oljnih gorilcev VERSTOVŠEK FRANC Ljube Šercerja 4, Domžale Telefon: 722-286 (popoldan od 17. ure naprej)
ZLATOPOROCENCA
V soboto, 27. junija sta se po 50 letih skupnega življenja v knjigo zlatoporočencev matičnega urada domžalske občinske skupščine
Siisala zakonca Helena in Anton Kosmač iz Limbarske gore 1 pri oravčah. Imenovana sta zakonsko zvezo sklenila pred petimi desetletji v Moravčah, od tedaj se je v trajno sožitje zlila ljubezen dveh mladih Helene Forst, rojene 28. februarja leta 1905 na Dunaju in Antona, rojenega 11. junija leta 1910 na Limbarski gori. Oba sta v zakon prinesla težko mladost in upanje, da morajo kdaj priti zanju tudi boljši časi. Anton je nezakonski sin, njegova mama Marija se je orno žila z Jo že tom Vrhovcem v Razore -Limbarska gora, kjer sta si ustvarila dom. V zakonu nista imela otrok, zato je Tone po njegovi smrti leta 1950 podedoval domačijo - leseno hišo in nekaj zemlje. Tone je v otroških letih raste 1 pri Kosmačevfli, kjer je bila doma njegova mama. Tu je bil za pastirja, pozneje pa za hlapca v Češnjicah pri Moravčah. Leta 1929 se je vrnil nazaj k materi in se priložnostno zaposlil na moravski cesti in regulaciji potoka Drtijicice, pa tudi je hodil v poletnem času kosit na Morost pri Ljubljani. Sicer takrat redne zaposlitve ni mogel dobiti.
Mladostna zlato poro Cene« Helena in Anton Kosmač z Limbarske gore
Mamina dekliška pot je bila v marsičem podobna očetovi. Tudi ona je nezakonska. Njena mama Helena je živela na Dunaju; za hčer ni marala dosti. Zato je leta 1918 morala zapustiti Dunaj in se odločiti za Moravče. Tu jo je sprejel občinski župan in jo poslal za služkinjo. Služila je pri večjih hišah na MoravŠkem, nazadnje pa pri Zgornjem Koširju na Limbarski gori. Tu sta se tudi spoznala s Tonetom. Tako sta govorila le eno leto pred poroko, ki sta jo sklenila že 29. junija leta 1931 v Moravčah, seveda brez vsakih ceremonij. Ohceti sploh ni bilo, pa tudi slabo sta bila oblečena, kajti takrat so bili slabi časi.
V zakonu se jima je rodilo devetero 1 otrok: Marija, Ivanka, Tine, Tone,' Lenčka, Angelca, France, Štefka in Francka. Zaradi bolezni tifusa jima je v bolnici v Ljubljani umrl 18-letni sin Tine. Vse otroke sta spravila h kruhu. Zdaj so skoraj vsi poročeni in imajo družine, razen najmlajše hčere Francke. Ta živi pri njiju, hodi v službo, njena hčipa v solo.
Oče   Tone se je redno zaposlil
nekako leta 1939 pri Elektro Ljubljana okolica kot električar in delal po raznih krajih Slovenije. Na terenu je bil več dni, pa tudi mesecev, ker je imel tako delo. V zasluženi pokoj je odšel leta 1970 in prejema prilično dobro pokojnino s katero pravi, da lahko preživita. Ima veselje do dela doma na svoji zemlji, zato ima tudi živino. Pa tudi rad napravi kakšen klopotec in rad zaigra kakšno domačo vito na svojo 50 let staro Lubasovo frajtonarco. Skratka je veseljak in med ljudmi priljubljen. Ljudje' ga kličejo: „Tone Soldatov -električar". ,,Nič nama ni hudega," zatrjujeta slavljenca. ,,Zdravje naju se ni zapustilo. Dokler pa bo zdravje, si bova dolgčas krajšala z obdelovanjem koščka zemlje, ki ga imava," pravita Tone in Helena, ki bosta visok jubilej proslavila v krogu hčera, tastov, sinov, mah, vnukov, pravnulcov, prijateljev in znancev.
Pogovor smo sklenili s sliko v hiši, s toplim stiskom rok in skupno željo ob 50-letnici „zlate poroke", ki jo bosta proslavila v družinskem krogu.
Tone Kosmač, mojster za klopotce z enim izmed svojih izdelkov
Se veliko zdravih, zadovoljnih in srečnih let!
Njegov konjiček:
Kako Anton Kosmač izdeluje klo-potce?
Ze v otroških letih je imel veselje do rezljanja in izdelovanja različnih lesenih izdelkov. Najbolj pa za izdelovanje klopotcev,* jih je napravil kar precej. Največ jih je naredil za ljudi iz moravske doline in celo za ostale kraje po Sloveniji, pa se celo za Zagreb. Ljudje se zanimajo za k k) po tce, zato ima Tone vedno dosti dela, da jim lahko z njimi postreže.
Pravi, da ima kar precej dela, da pripravi les in da klopotec dobro izdela. Izdeluje jih v različnih dimenzijah popolnoma iz lesa, pa vse po naročilu. Za izdelavo rabi potrebne/ orodje: nož, dleto, žago, sveder, kladivo, največ pa sekiro za oblikovanje vetemice, ki poganja vreteno klopotca. Od lesa pa uporablja javor, hrast, jesen in topol. Kljub starosti, pravi Tone, bo klopotec še izdeloval, če bodo naročila. Pri tem ima le majhen zaslužek, pa vendar starega običaja ne bo opustil.
Tone pa se rad tudi poveseli, saj ima že petdeset let staro „frajtonarico" na katero rad zaigra kako domačo vilo. Igral je že na neštetih ohcetih, za rojstne dneve, podoknice in „freht". Pa tudi javno je že nastopal v oddaji „Pokaži kaj znaš" v Moravčah. Nai omenim še to, da je pred vojno izdelal „citre" za katere pravi, da so med vojno pošle. Skratka: Tone je veseljak, zato mu vsi domači in ostali prebivalci želimo še zdravja, zadovoljstva in sreče ob njegovem izdelovanju klopotcev ter ob igranju harmonike.
Tekst in foto: Jože Novak
ROKOVNJAC ZONTA
Akoravno sem kar denaren človek, ki zna na hitro roko kaj
Erišparati - moj lik priliči na akega obrtnika v dandanašnjem časi - sem moral krepko poprijeti v svojih rokovnjaških poslih, da sem ujel tolikanj cvenka, da sem se mogel na morje podati. Resnici na ljubo je treba pojasniti, da je morje v istini navadna slana luža, • kaj, ko je tako moderna postala, da se je ne kanemo znebiti še nekaj let.
„Jahtana," je ob tej zamer-kengi zajecljal Boječ, ,,zdajci bi najraje ze vsaki rokovnjac postal, da bi cvenk po poteh pobiral, drugači si ne bo mogel slane luže privoščiti."
Drugi zopet so doma ostavši razno razne kulturne in dru-
tačne priredbe ven dajali ter se v istnem potu tako znojili, kot Jo št Vlagar ob prodajanju vina. Prene katere javne priredbe pa so se vršile v navzočnosti manjše grupe krajanov, kar da pametnemu misliti.
„Suša ti študirana," mi je jel oni dan o tem razkladati Peter Toča, „ako bi se za kulturo zanimalo vsaj tolikanj dvo-hodcev, kot je nastopajočih pred publiko bilo, potlej je naša kultura na zeleni veji.
V istini ne vem, ali je Toča v večernih urah zahajal v Rodico na koncerte ali je vzel v precep kako drugo poletno priredbo.
„Vi ste do vrha obnoreli!" je oni dan začela cviliti neka lepo okrašena gospica, ko bi morala peneze pred blagajno v knjigarni na pult položiti „Ce bi sam Napo lijo n Bonapart moj mož bil, ne bi mogel plačati brezplačno šob odnosno knjige in zvezke za vse moje tri otroke v
enem mahi."
Sami pa veste, oziroma vam dajejo vsak dan na znanje preko talcih in drugih novic, da je naturalno gospodarstvo v škripcih in noče nobenega kredita za šolske knjige dajati. Glej ga lenta, sem si mislil, hodeč proti gmajni, v nekih šolah dobijo učbenike zastonj, v drugih jim jih kupujejo po cenejši ceni, v tretjih šolah pa vse prepustijo starijim ljudem, naj se čohajo po butici in varžetu, kakor jim je volja.
„Te, zadnje, naša rokovnjaška bratovščina ne bo v hudo devala," je resno prikimal sam Nande na zadnjem snidenju v Kolovškem gozdovju. ,.Tolikanj srca moramo še v sebi imeti, akoravno nam to v škodo pri našem delu pride."
Ob ognju smo se tudi to pomenili, da vsacega ne bomo v precep jemali, akoravno rije s svojim nosom po gmajni. Naš grajski pisar z Brda nam je predočil natančne podatke, da se marsikaki indrvidium potika po gmajni radi gob, ki so bojda kar izdatna hrana. Rokovnjači še nismo tako daleč padli in tako hrano v fundametnu zavračamo.
Se več pa je bojda tacih, ki po gmajnah nabirajo drva za zimo in jih vozijo z avti domov v svoje magacine.
..Revežem bo slejkoprej treba kakšen cekin odšteti," seje kis«I Boleč, ki je najbolj milega srca, „obrati pa ga istinito ne moreš."
Rekoč te besede je jel plakati za starimi časi, ki so začasno dol prišli. Tudi naša rokovnjaška združba bo morala nekolikanj spremeniti svoja pravila in zakone, ako se bo hotela z uspehom obdržati.
ZONTA
757^03
39