Dekorativna in njene ročne tkalke - 25 let ročne tkalnice v Dekorativni                                   ,\ t
Kako nastane slika iz tisočerih niti
Dekorativna tovarna je z več kot 900 zaposlenimi sicer okoren velikan s serijsko proizvodnjo, vendar goji tudi tradicijo ročnega tkanja. V prijetno urejenem prostoru, obitem z lesom, okrašenim z zelenjem izgubiš obču-tek, da si v tovarni, ker te spominja na umetniški atelje, v katerem ne manjka razstavljenih umetnin.
»Na teh statvah naslajajo preproge, prtički, blazine, posteljna pregri-njala in tapiserije. Slednje so najzahtevnejše. Nenehoma moraš delati z glavo in se tako zamotiš, da pozabiš na čas,<> je razlagala Justi Prošič, ki že 23 let tke na statvah v tej delavnici in ji je delo še vedno všeč, ker je zanimivo, ustvarjalno.
Osem dolgih ur deset tkalk prepleta niti raznih barv na tradicionalnih statvah, na katerih potem nastjajo čudovite tkanine, požiahtnjene z roč-nim delom. Vsaka tkalka da del sebe v izdelek. Zato so tkalke, ki zagoto-vijo kako veliko tapiserijo tudi zapisane z imeni in priimki na zadnji strani.
»Tako je tudi s tisto velikansko tapiserijo v Cankarjevem domu,« je z malce ponosa povedala druga tkalka Ivanka Dremelj in z vsemi drugimi, ki so jih bile stkale po motivih naših znanih slikarjev in zdaj visijo po ime-nitnejših ustanovah pa tudi v sami tovarni, da jih lahko pošilja po razsta-vah.' Gre za motive Bernika, Spacala, Slane, Kogoja, Mojce Smerdu in drugih Trenutno imajo tkalke v delu sliko Karla Pečka.
»To so kosi, v katerih je vloženega ogromno dela, od 400 do 1000 ur,<> sta dodali tkalki.
V svetu je ročno delo zelo cenjeno. Pri nas je sicer tudi vse bolj cen-jeno, piačano pa, na žalost slabše.
»Radi imava svoje delo, ker je ustvarjalno, vedno si izmisliš kaj novega, saj se niti da prepletati na lisoč in en način, samo poglejte naš katalog, koliko različnih tkanj smo si izmislile v tej delavnici. Ampak, veste, pla-čane smo prav tako kot ostale, ki delajo za strojem,« sta se pritožili tkalki.
In ročno delo je prav gotovo nekaj drugega 06 strojnega, ker tu imaš samo svoje roke in glavo, nobenega strojnega pripomočka ni. Osem ur sedenja, dela s prsti, gledanja v statve in niti, \o je zelo naporno delo.
»Včasih nas bolijo prsti, hrbtenica. No, ker ne delamo na normo, se lahko malo oddahnemo, ne da bi te zato kdo grdo gledal,« sta se razgo-vorili tkalki in dodali, da pa je dela vedno čez glavo, da jih lovi čas, kajti naročila so številna in do novega leta so povsem zasedene.
Zanimivo je, da Dekorativna sprejema naročila vsakega, ki si želi kaj ročno tkanega in ki je seveda tudi pripravljen plačati takšno delo. Prideš v prodajalno, pogledaš katalog in naročiš. To precej diši po zahodni pos-lovnosti in vsa pohvala tovarni.
»Dohodkovno sicer to ni zanimivo, a so tu druge zadeve,« so rekli v tovarni, ki letno izbruha na dan 8,5 milijonov metrov tkanin, od katerih jih gre polovica na tuje, največ v Skandinavijo, Kanado, Dansko, Veliko Bri-tanijo.
Ročno narejene tkanine pa le včasih potujejo v tujino. Zanimivo je, da je bil zadnji naročnik nek Amerikanec, ki je njihov izdelek videl na razstavi v Almirinih Grimščah.
Sprva so v Dekorativni ustanovili ročno tkalnico zato, da ne bi metali proč ostankov, da bi tako kaj privarčevali, se obnašali ekonomično. Tako je bilo pred 25 leti, ko so tkanine nastajale večinoma iz volnenih vlaken. Potem so se zadeve zelo zasukale v prid sintetiki in v Dekorativni bi jim bilo žal, da bi prekinili tradicijo, ki se je že uveljavila pa so rtadaljevali z delom in surovine kupovali posebej za to delavnico. Zdaj natanko vedo, kaj hočejo. Izpod rok njihovih tkalk nastajajo prave umetnine poleg vsak-danjih praktičnih reči kot so blazinice, zavese, preproge.
Tako imajo ponuditi kaj posebnega, lepega, nevsakdanjega. Opozar-jajo nase na raznih razstavah - mimogrede: na razstavi v Slovenj Gradcu so si pridobili naslov mojstrske delavnice - in prav je tako. Malce vprašljivo je le, kako bodo pridobili mlade za to zahtevno deio glede na to, da je plačilo prav takšno, kakršno je za delo za stroji.
Albina Podbevšek