Listek.
767
arhiva očetov kapucinov v Škofji Loki in se tičejo klavzure in pravil velesovskih redovnic leta 1593. ,,Drobnice iz furlanskih arhivov1', nabral A Koblar obsezajo regeste in posnetke iz listin o zgodovini teh-le kranjskih fara, in samostanov : Sora, Stara Loka, Stari Trg pri Loži in pri Poljanah, Setičina, Sv. Križ pri Turnu, Svibno, Šeut Jernej, Sent Jurij pri Kranji, Sent Rupert, Sent Vid pri Setičini, Škocijan pri Turjaku i. dr. ; ,,Kranjski mahovi spisal S Robič." (Konec) Za temi razpravami so natisnjeni ,,Mali zapiski" raznovrstne vsebine: Ljubljana leta 1810., slovenske pridige, slovstvo o domoznanstvu slovenskih dežel, ocena A. Lesjakove zgodovine dobrovske fare pri Ljubljani, starinske najdbe na Magdalenski Gori, pasji davek, zvonova na ljubljanski mestni svetovalnici, kongres v Ljubljani leta 1821., čebelojedec in kukavica v gnezdu zelene žolne. Na obveznili platnicah beremo dve prošnji, na kateri opozarjamo prijatelje domačega slovstva in cerkvene umetnosti. Slovenci nimamo knjižnice, v kateri bi bili vsi duševni proizvodi slovenski. Slovenske knjige v licejalni knjižnici so semtertja nedostatue, posamezni listi so pomazani in cesto iztrgani, in najimenitnejša dela kakor ,,Zvon" so za znanstvene namene nerabna. Zato kaže muzejsko knjižnico tako spopolniti, da bi ustrezala znanstvenim potrebam. V ta namen je g. A. Koblar natisnil zapisek tistih slovenskih in nemških knjig, ki niso v muzejski knjižnici, in prosi domoljube, da bi prodali ali podarili zavodu take knjige, katerih še nima. Iskreno želimo, da se pozivu g. Koblarja do cela ugodi, in priporočamo vsem rodoljubom, naj bi podpirali, kolikor je moči, muzejsko knjižnico. Drugi poziv se tiče cerkvene umetnosti. Cerkveni oskrbniki se opozarjajo, naj slikanih sten starih cerkva nikar ne mažejo z beležem, temveč prenove" po pametnem poti. Kjer so že slike pobeljene, naj se z lesenim kladivom belež oprezno odpravi. Po tem poti se nam odpre mnogo starih naših spomenikov cerkvenega slikarstva na Slovenskem iz minulih stoletij.                                                                                   A.  Kaspret,
Slovanska knjižnica. Meseca listopada sta zopet izšla dva zvezka »Slovanske knjižnice«. Tretji snopič prinaša dve povesti iz ruščiue »Slučajno«, spisal P. N. Polevoj, in »A meri kan ci«, pripovedko J. J. Jasinskega, obe preložil y. Kogej, Druga nam ugaja nekaj menj od prve. Tudi je v tem snopiči nekoliko življenjepisnih črtic o Polevoji in Gregorčičeva pesem »Naša zvezda« v cirilici. — Četrti snopič prinaša »Protivja«, sliko iz slovaškega življenja, spisala Ljudmila Podjavorinskd, mlada pisateljica slovaška. Povest se bere jako lepo in prijetno, ima pa za vsebino žalostno razmerje slovaških kmetov proti Židom. Uredništvo ji je dodalo nekaj razjasnil, za njimi pa še čitamo nekoliko o azbuki in dve Gregorčičevi pesmi v cirilici. — »Slovanska knjižnica« si je pridobila že lepo število prijateljev, vender še ne dovolj. Iskreno bi nam bilo žal, ako bi zaradi malomarnosti slovenskega občinstva ne uspevalo to zaslužno književno podjetje! — Jezik v poslednjih dveh snopičih je dokaj uglajen in prijeten; toda zakaj čitamo še vedno stavke kakor »Lica bila so mu bela . . .« namesto »Lica so mu bila bela . . .« ali »A ona bila je v zadregi in vznemirjena ter plašno ozirala se . . .« namesto »A ona je bila v zadregi in vzuemirjeua ter se je plašno ozirala« i. t. d ? — Namesto »stopiti s konja« je pač bolje samo »razjahati«. Z oblikami »MČeraj, vprašati, «stati, wšeč«   pa se naš list nikakor ne more sprijazniti.
»Glasbena Matica« razpošilja te dni svojim članom ,,Album 12 pesmij za višji glas s spremljevanjem klavirja ; zložil Anton Nedved'\ in ,,Poročilo o delovanji ,,Glasbene Matice" za leta 1888/9, '889/90, 1890/91, 1891/2 in 1892/93 " Pridržuje" si oceno Nedvedovih samospevov za prihodnjo številko, veselo pozdravljamo ukrep ,.Glasbene Matice", da je izdala poročilo, iz katerega se jasno vidi marljivo delovanje tega glasbenega zavoda v minulih petih letih.