nakup novega Golfa iz zaloge do 31.8.2003: i=> rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT i=> skupni prihranek ob nakupu Golfa ocean s klimo do 490.000 SIT Pametno! Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 osrednja KNJIŽNICA CEUe KAZALO UVODNIK Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Zdi se, da smo v tej mali Sloveniji vsak dan bolj skregani, vsak dan se med seboj bolj »nategujemo«, skratka, obnašamo se, kot da bi že bili v Evropski uniji. Ja, taisti Evropi, ki govori več jezikov... Še dobro, da se bodo začele parlamentarne počitnice, ko bomo imeli navadni smrtniki vsaj malo miru pred politiko. No, sicer pa v Zasavju nimamo nič proti, če nas pridejo vsake toliko časa pogledat iz prestolne Ljubljane. Pretekle dni seje »ojunačil« minister za šolstvo dr.Slavko Gaber. Pa kaj bi jamrali. Saj nam ne gre tako slabo, le potrpeti je treba. Saj bo v Zagorju obvoznica kmalu zgrajena, smrdeti bo (nekoč) tudi v Hrastniku nehalo, pa tudi trboveljskim nezaposlenim se bo nekaj moralo odpreti. Lepo pa je slišati, da se v tem kaosu le nekaj premika na bolje. Bivše delavke zagorske Deloze naj bi namreč dobile zaslužene odpravnine. Če le ne gre spet za kakšno potegavščino in prazne obljube... Bomo poročali v naslednjih številkah, do takrat pa -bodite pozitivno naravnani! Peter Motnikar KJE JE KAJ 1 4 Podelili HRASTNišKA občinska 1 5 PRIZNANJA 2 3 150 LET HRASTN1ŠKE GODBE 2B Test Audi A3 3 D Reportaža z Downhilla Javor 3 i 2003 x » - , , . ,x , ( , , "--f- << Naslovnica: MTB Trbovlje Foto: Marko Obid ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje oh Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovur, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, I410Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, far: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.316.00SIT, II. polletje 3.420,00SIT, lil. tromesečje 1.701,00SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in Jotograftj ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Naslednjič Smo z Vami 31. JULIJA 2003! POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE ZA60RJE:03/5B 61 002 TRB0VLJL03/56-21 102 HRASTNIIL03/56-41 602 RADECE03/56 81 002 LITI JA:01/88-83-112 PROMETNE INFORMACIJE 03/56 -55-100 TAXE04V6« 348 041/633-107 ZOR A VSE VEN! 00 MO V! ZD RADECE03/56 88-207 ZD HRASTNIK:03/56-44-006 ZD TR60VLJE03/56-26-322 ZD ZAG0RJE03/56 55-000 ZDLITIJA:01/88 81 855 EKOLOGIJA: BRANIMIR BAJDE "DIMETIL SULFID (DMS) ZAZNALI TUDI V ROVIH RTH" X J Zasavcu že nekaj časa V pišemo o težavah, s katerimi se zaradi smradu srečujejo nekateri občani Hrastnika in Trbovelj. Na smrad, ki se širi iz rudniških ventilatorskih postaj, so opozorili tudi Zeleni Trbovelj, ki jim predseduje Branimir Bajde. Prav njemu smo zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je podal odgovore, ki sijih lahko preberete v nadaljevanju. Že marca ste Zeleni Trbovelj na občinskem svetu opozorili na neprijeten vonj, ki seje v tistem času širil iz ene izmed rudniških ventilatorskih postaj v Trbovljah. Kako je zdaj s tem? Na postavljeno vprašanje občinskemu svetu na 4.seji, ki ga je podal občinski svetnik Zelenih Jože Ovnik, smo dobili nepopoln odgovor, kar se lahko ugotovi iz vsebine. Najpomembnejše pri tem je to, da so bile meritve opravljene že po koncu odzračevanja iz zračnika "Gvido", pa je bilo kljub temu zaznati plin dimetil sulfid (DMS), kot pravijo v dovoljenih koncentracijah. Zatem pa so odzračevanje usmerili na izstopno postajo Frančišek, ki pa se nahaja nad naseljem Neža. Zaradi večje specifične teže tega plina se ta širi navzdol, kar pomeni znova v trboveljska naselja! Prav tako nismo dobili odgovora, kaj je s sanacijo ogroženih površin in lagun (Neža, Lakonca, Bukova gora...) od fekalij, galvanizacij, pesticidov in herbicidov, da ne govorimo o odvrženih starih hladilnikih, ki vsebujejo PCB (eden najbolj nevarnih karcogcnih strupov) in kar vse sc nahaja v eksploatacijskem območju RTH. Jami Trbovlje-Ojstro pa sta med seboj povezani.Ugotovitev, da sc podatki o raziskavah nahajajo na sedežu družbe RTH, pa so v v nasprotju z Zakonom o varstvu okolja, ki določa, daje za informacije krajanov, občanov o ekoloških problemih zadolžena lokalna skupnost (občine). Prejete odgovore smo na seji občinskega odbora ocenili kot negativno in smo zaradi tega sklicali tiskovno konferenco ter pri tem kljub zavajajočim poskusom vodstva občine, da prevalijo krivdo za informiranje o ekoloških problemih na povzročitelje (beri onesnaževalce), ugotovili, da so za to zadolžene lokalne skupnosti. Vsekakor pa je največji problem neinformiranost krajanov, saj so informacije dostopne le za politično-gospodarski vrh. Opozarjali ste na nevaren plin dimetil sulfid, ki ste ga že v prvem odgovoru omenili. Ta plin naj bi bil kriv za nekatere rudarske nesreče. Zanima me, za kakšen plin gre? V prilogi vam pošiljam oceno tega plina, ki dolgo časa ni bil na seznamu "jamskih plinov", ki pa ga je kot takšnega prva opredelila Švedska in pri tem zavzela zelo hude kriterije za prekomemost, ki so približno 10 x hujši kot v Sloveniji. Za rudarsko nesrečo v Velenju je bil s strani novinarja Dela (Brane Piano) podan utemeljen sum, daje do rudarske nesreče prišlo zaradi eksplozije omenjenega plina, na kar rudarske inšpekcije niso podale preveč argumentiranih odgovorov. Naj ob tem pripomnim, da je tudi med eksploatacijskem območja lignita velenjsko jezero (ni primemo za kopanje). Ob vsem tem se izpostavlja še eno vprašanje. Na pogreb v Velenje dveh ponesrečenih rudarjev sta prišla tako predsednik vlade kot minister za okolje in prostor, medtem ko na pogrebu mrtvih rudarjev v Hrastniku ni bilo visokih predstavnikov vlade. Zanimiveje, kako to, da ko nekje zaznajo smrad iz rovov in na to opozorijo, kasneje smrdi manj. Onesnaževalci smrad na pritožbe krajanov lahko vedno preusmerijo na druga področja. Tako je bilo tudi, ko je smrdelo na izstopni postaji Gvido in so v času opravljenih meritev izklopili ventilatorje in zrak enostavno preusmerili na izstopno postajo Frančiška, ki je izven naselja. Podobno sc dogaja tudi v Hrastniku.(Vse to je zapisano tudi v odgovoru na Ovnikovo vprašanje z dne 8.4.2003, op.p.) INFO- Švedski normativ dopušča koncentracije DMS do I ppm (delcev na milijon), ameriški kot maksimalno osemurno povprečno izpostavljenost DMS priporoča 10 ppm, pri nas pa naj bi bilo od leta 2000 z internim predpisom dopuščeno 70 ppm dimitil sulfida kot mejno dovoljeno koncentracijo. Po dosegljivih podatkih je človeški organizem sposoben presnoviti le manjše količine zaužitega ali vdihanega DMS. Pri večjih se pojavi znižana telesna temperatura in onemogoči normalno delovanje encimov, hlapi delujejo narkotično. Vdihavanje večjih koncentracij lahko povzroči nezavest ali smrt. Povzroča ohromelost živčnega sistema. Pri požaru ali termičnem razkroju nastaja strupeni žveplov dioksid. V Uradnem listu SRS iz leta 1988 je zapisano, da je DMS toksičen, ogroža vodo, z zrakom lahko tvori eksplozivne zmesi. Je brezbarvna do slamnato rumena, lahko hlapna tekočina z neprijetnim vonjem. Hlapi so težji od zraka. V rudniku Velenje so nekaj ur po nesreči odkrili 91 ppm plina DMS, osem dni po nesreči pa 100 ppm. Še to. Za nesrečo s smrtnim izidom v rudniku Velenje naj bi bil kriv nenaden, nepredvidljiv vdor jamskih plinov. Neposreden vzrok smrti dveh rudarjev pa je bil prav zadušitev s tem plinom. Tudi, ko so 11.3.2003 opravili meritve emisij snovi, kijih v okolje emetirajo odsesovalni sistemi rudnika (izstopna postaja "Gvido" Trbovlje) in indentifikacije spojin z vonjem v odpadnem jamskem zraku, katere je opravil ZZV Maribor, je bilo ugotovljeno, da izmerjene količine DMS ne presegajo (naših) določenih parametrov. Vsa poročila o meritvah sc nahajajo na sedežu družbe, so še zapisali. In kakšni so varnostni ukrepi, če meritve zaznajo večje koncentracije DMS? Zelo dobro prezračevanje! (Igor Gošte) Na Dobovcu ogroženo življenje ' I 'rbovlje, 02. 07. 2003. Občinski odbor _L Zelenih Trbovlje je v Lovski koči na Dobovcu, na novinarski konferenci, predstavil trenutno ekološko situacijo v Trbovljah. Predsednik OO Zelenih Trbovlje, Branimir Bajde je v uvodu dejal, da je v letošnjem letu na dobovškem pokopališču bilo postavljenih že 10 novih križev. To je za krajevno skupnost s 500 prebivalci visoka umrljivost, če za enako obdobje upoštevamo le eno rojstvo, še toliko bolj. Po besedah predsednika zelenih, so novi grobovi izkopani zaradi bolezni sodobnega časa, rakastih obolenj. Poleg, že tolikokrat omenjenih onesnaževalcev (TET, Lafarge CET, Kemična Hrastnik in Apnenica Zagorje) se v zadnjem času pojavlja v okolju neznan smrad. Menijo, da gre za neprijetne vonjave zaradi odzračevanja jam s strani RTH. Posledice čutijo tudi prebivalci v mestu, najbolj smrdi krajanom Dobovca in Praprotnega. »Je že res, da ne gre za vse primere kriviti onesnaženost okolja. Vendar je zaskrbljujoče, da je povprečna starost umrlih okrog 45 let. Prepričani smo, da gre na Dobovcu, pri ugotavljanju vzroka smrti, za posledice trajnega onesnaževanja okolja,« je zaskrbljeno poudaril Branimir Bajde. Zaskrbljujoč je neresen odnos do ekologije. Neažurno obveščanje javnosti o stopnji onesnaženosti okolja, ncaktiviranje alarmnih naprav, ko gre v skrajnih primerih tudi za 7 kramo onesnaženost. Praksa kaže, da je vprašljiv celoten sanacijski načrt ekološke sanacije TET. Ko so od odgovornih oseb zahtevali podrobno pojasnilo o sanacijskem programu, so pristojni odgovorili, da gre za poslovno tajnost. Po drugi strani se širijo govorice, da bo TET postala kurilnica odpadkov. Lafarge -CET je prešla na drug energent (iz mazuta ponovno na premog). Rezultati raziskav vpliva na okolje, zaradi zamenjave Energenta, javnosti niso dosegljivi. Zagotovo gre za povečano količino žvepla v ozračju. Marija Dolanc, krajanka Dobovca, je dejala: »Že nekajkrat sem doživela neznosen glavobol, ki ga spremlja slabost in bruhanje ter bolečine v nogah. Pa nisem edina, tudi drugi se pritožujejo. Poklicala sem TET. Prišel je Vengust in mi pojasnil, da je najbolje, da se zaprem v hišo. Lepo vas prosim, živim v naravi, pa se moram zaradi bojazni pred zastrupitvijo zapirati v hiši. Tudi v zaprti prostori niso več vami. Vsepovsod smo ogroženi pred zastrupitvijo.« Ivan Županje čebelar. Med, ki ga naberejo čebele v okolici Trbovelj, noče nihče kupiti. Kupci se ga otepajo, ker vedo kakšne so, v Trbovljah in okolici, ekološke razmere. »Na gozdovih so velike škode«, ocenjuje revirski gozdar Milan Bajda. »Ogroženi so predvsem iglavci. Področje spodnjega Dobovca ne premore več iglavcev. Alarmiranje o onesnaževanju, na področju Dobovca, ni učinkovito. Dokler bomo obračunavali vrednost energije brez vkalkulirane vrednosti življenja, bo tako, kot je. Kakšen smisel ima energija, kije proizvedena za ceno življenja.« Miran Medved ekolog v občini Trbovlje je pojasnil, da je že večkrat opozoril Ministrsvo za okolje in prostor, da podatki o onesnaženosti prihajajo v javnost z zakasnitvijo. Na ministrstvu FUNŠTERC fsj ---------------------- menijo, da niso odgovorni za izpade delovanja kontrolnih postaj. Metod Kurent podžupan občine Trbovlje je dejal, da so za onesnaževanje, kije povzročeno s strani Lafarge - CET in TET krivi lastniki, ki morajo o stopnji onesnaženosti obveščati javnost. Dolžni so sanirati nastalo stanje. Občinski odloki, ki se nanašajo na ekologijo so potrebni temeljitih popravkov. Obstaja svet za varnost občanov, ki mora v bližnji prihodnosti začeti beležiti uspehe. Največ pa lahko zagotovo naredi poslovodska struktura v Lafarge -CET, RTHi"TET M.A.Š. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV X 7 začetku tega meseca so v Zagorju V pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov pod sloganom “Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj.” V občini bodo postavili v začetku 64 ekoloških otokov mestu Zagorje in naseljih Kisovec ter Izlake. Do konca leta bodo postavili še 35 ekoloških otokov v vseh ostalih krajevnih skupnostih v občini. Na ekoloških otokih bodo ločeno zbirali papir, steklo, pločevinke in plastenke. Zabojniki za papir bodo označeni z rdečimi pokrovi, za steklo z belimi, pločevinke bodo odlagali v zabojnike z modrim pokrovom, plastenke pa z rumenim. Zaenkrat v občini ne bodo ločeno zbirali bioloških odpadkov. Zato priporočajo občanom, da biološke odpadke kompostirajo sami. Kjer je seveda to mogoče. Dokler ne bo urejen odvzem teh odpadkov, jih bodo v gospodijnstvih pač odlagali med ostale odpadke.. Biološke odpadke nameravajo pričeti zbirati takrat, ko bo urejena kompostarna. Nevarne odpadke bodo v zagorski občini zbirali enkrat letno s pomočjo premične zbiralnice. Običajno je to aprila ali maja. Kosovne odpadke bodo prav tako odvažali enkrat letno v okviru očiščevalnih akcij. Če se občasno pojavi večja količina komunalnih odpadkov in je posoda zanje premajhna, lahko občani na KOP ali pri vozniku komunalnega vozila nabavijo namenske vrečke za zbiranje komunalnih odpadkov. (Vir: Bilten) BAZEN T)oteza, za katero se je odločilo občinsko JT vodstvo, da namesto vlaganja v neperspektivno obratovanje bazena v Zagorju, subvencionira kopanje na Izlakah, se je pokazala za zelo uspešno. Približno 130 Zagorjanov obišče dnevno bazen v Medijskih Toplicah in izkoristi subvencionirano kopalno karto. Za občane Zagoija je namreč cena kart enotna. Med vikendom stane 600 tolarjev, med tednom pa 500 (popoldanska 400). Subvencija velja do preklica. Karto po subvencionirani ceni dobijo pred vhodom v kopališče, vendar se morajo identificirati z osebnim dokumentom. V prvih desetih kopalnih dneh so izdali več kot 1300 subvencioniranih kart, občina pa ima namen subvencionirati do 5.000 kart. (Vir: Bilten) ZBIRAJ, LOČUJ, ČISTO NARAVO SPOŠTUJ! .. V zabojnik za papir (rdeči pokrov) kije opremljen z nalepko PAPIR, odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, knjige, brošure, pisarniški In računalniški papir, embalažni papir, kartonske škatle, druge Izdelke Iz papiga In kartona. Kartonske škatle pred odlaganjem raztrgajtel V zabojnik za pločevinke (modri pokrov), ki Je opremljen z nalepko PLOČEVIMKE, odlagamo pločevinke alkoholnih In brezalkoholnih pjač, konzerve vseh vrst. msmm V zabojnik za plastenke (rumen pokrov), kije opremljen z nalepko PLA5TEMKE, odlagamo plastenke vseh vrst alkoholnih In brezalkoholnih p|jač. Plastenke morajo biti prazne, čiste In brez pokrovčka. V zabojnik za steklo (beli pokrov), kije opremljen z nalepko STEKLO, odlagamo vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje In druge steklene posode, kozarčke In stekleničke otroške hrane, razbite kozarce In steklenice. ^0 ZAGORSKA DOLINA Zegofje ob Sevi, d.o o el FUNŠTERC IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK TUDI SVETNIKE ZANIMA, KAJ V HRASTNIKU SMRDI X J ponedeljek, 30 junija, je v občinski V stavbi občine Hrastnik potekala 7.seja občinskega sveta Hrastnik. Svetniki so obravnavali dokaj obširen dnevni red. V uvodu so v drugem branju sprejeli kar precej dopolnjeno in spremenjeno Medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju bodočega regijskega odlagališča komunalnih odpadkov v Uničnem. Z nekaterimi prejšnjimi določbami se namreč preostale zasavske občine, ki želijo pristopiti k skupnemu odlagališču, niso strinjale, zato so bili potrebni nekateri popravki. Po novem omenjena pogodba predvideva, da občine podpisnice hrastniški občini poravnajo del minulih vlaganj v deponijo Unično v dveh delih in ne tako kot je predvideval osnutek pogodbe, ko naj bi bil denar hrastniški občini nakazan že do julija letos. Prav temu so preostale občine najbolj nasprotovale. Prvi del bodo tako občine, ki želijo pristopiti k regijskemu projektu, morale poravnati do 15 decembra, drugi del pa najkasneje do 1 S.julija 2004. Še vedno pa morajo občine, ki bodo pristopile k medobčinski pogodbi do leta 2010 predlagati oziroma določiti novo lokacije bodoče regijske deponije, saj bo odlagališče Unično po letu 2022 polno. Prav tako morajo vse občine do konca leta zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov. Svetniki so v nadaljevanju seje nekoliko dopolnili še Program gospodarjenja s komunalnimi odpadki, tako da bodo že v poletnih mesecih ločeno zbirali tudi plastiko in kovine. Obravnavali so tudi predlog statuta občine in "Le kaj smrdi?" sprašuje Drago Kopušar(I.G-) poslovnika občinskega sveta. Nekoliko dalj časa so se zadržali tudi pri predvideni opredelitvi do nadaljnjega soustanoviteljstva javnega zavoda Zasavski muzej Trbovlje. Oddelek za družbene dejavnosti je pripravil in predstavil dve možni varianti in sicer prvo, po kateri bi Hrastnik v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo pristopil k soustanoviteljstvu Zasavskega muzeja Trbovlje in s tem tudi prispeval sorazmerni delež v višini okoli 5 mio sit oziroma po 2.varianti, po kateri naj bi bila ustanoviteljica Zasavskega muzeja le občina Trbovlje, Hrastnik pa bi tako prihranil omenjena sredstva. Nekateri svetniki (Kopušar, Logar Bočko) so menili, da prihranjenih 5 mio sit ne more biti zadosten razlog, da Hrastnik ne pristopi k soustanoviteljstvu Zasavskega muzeja. Županu so predlagali, naj se o tej problematiki poskuša sestati s trboveljskim županom Bogdanom Barovičem, kjer bi razrešila nekatere nejasnosti. Županje povedal, da seje želel že večkrat sestati z županom Trbovelj, da pa slednji ni pokazal nobenega interesa. Je pa obljubil, da bo dal še enkrat pobudo za pogovore. Med vprašanji, ki so jih na organe občine naslovili svetniki, je bilo še najbolj zanimivo Kopušarjevo, ki gaje zanimalo, zakaj iz rudniške ventilatorske postaje na Prapretnem v zadnjih mesecih tako močno smrdi. Ustrezen odgovor pa naj bi prejel šele na naslednji seji. -----------------------------------Igor Gošte IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE rT'udi na zadnji, šesti seji občinskega sveta, 1 so se zagorski svetniki skozi obširni dnevni red prebili hitro. Poglejmo, kaj in o čem so razpravljali. V uvodu seje je zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan predstavil nekatere aktivnosti, ki so ali še potekajo v občini. Omenil je izgradnjo obvoznice, ki bo še nekaj časa ovirala nemoten promet, pa postavitev kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov, napovedal je tudi skorajšnjo izgradnjo parkirišča ob Pošti v Kisovcu, kjer naj bi že kmalu svoje prostore dobili tudi knjižnica in KS Kisovec- Loke. Svetnikom je tudi pojasnil, zakaj v državnem zboru ni podprl amandma trboveljskega župana in poslanca Bogdana Baroviča, ki naj bi namenil Bolnici Trbovlje dodatnih 40 mio sit. Po njegovem je šlo za solistično akcijo trboveljskega župana, ki ni bila usklajena med zasavskimi poslanci in župani. Tudi zato je napovedal odstop z mesta predsednika regijskega odbora županov Zasavja. Je pa še poudaril, daje bila prav občina Zagorje pod njegovim vodstvom tista občina, ki je že doslej za omenjeno bolnico prispevala največ donatorskih sredstev. In tako bo tudi v bodoče, še pravi, in dodaja, da pa bo storil vse, da se posamezni oddelki v Bolnici Trbovlje ne bodo ukinjali, kar naj bi načrtovali nekateri na ministrstvu za zdravje. V nadaljevanju so svetniki postavili nekaj vprašanj oziroma predstavili pobude. Slavka Jelševarja (SLS) je zanimalo, kakšni so načrti z zaprtim zagorskim bazenom. Župan mu je odgovoril, da bi bila investicija v prenovo bazena (kar pa bi bilo nujno) predraga, zato so sc na občini odločili, da vsem občanom s pomočjo subvencioniranja omogočijo cenejše kopanje v Medijskih toplicah. Denar, ki bi ga sicer namenili za prenovo, bo le-to omogočal dvajset let. Po njegovem je bil bazen tudi zelo slabo obiskan, saj naj bi bilo lani prodanih le 1200 vstopnic. Bo pa že v kratkem razpisan javni natečaj, kaj z bazenskim kompleksom storiti in tudi, kaj narediti s toplo vodo iz Rudnika Zagorje v Toplicah. "Mogoče, da bomo zgradili zimsko kopališče," je še dodal. Andrej Dolšina (N.Si) je vprašal, kdaj bo športnim društvom razdeljen denar iz naslova razpisa. Župan mu je odgovoril, da že v nekaj dneh, do zamude pa naj bi prišlo zaradi nekaterih pritožb. Iztok Živko (LDS) je podal pobudo, da bi občina v bodoče ne dala več soglasja za organizacijo relija na tistih odsekih cest, ki so v lasti občine. S tem so se strinjali tudi ostali, župan pa je še dejal, da v PTSfTJT času relija občanom ne sme biti moten dostop do doma, kar naj bi seje dogajalo letos. Svetniki so soglasno podprli tudi predlog Komisije za odlikovanje, ki jo vodi Drago Butja (LDS) in sicer, da bodo občinsko priznanje podelili naslednjim zaslužnim občanom: zlato Ani Režun, direktorici VDC Zagorje, srebrni pa Ljudmili Artnak, likovni pedagoginji OŠ Ivan Kavčič in podjetju JE&GR iz Zagorja, ki sta ga ustanovila Slavko Jelševar in Marjan Grošelj. Komisijajc sicer letos prejela 13 predlogov. Nekaj časa so se svetniki mudili tudi pri zanimivem projektu, ki ga želi uresničiti lastnik gostišča STIP Marela v Kisovcu . Zaradi nerentabilnosti želi na mestu, kjer sedaj stoji omenjeni gostinski objekt, zgraditi velik stanovanjski objekt, kjer naj bi bilo zgrajenih okoli 90 neprofitnih stanovanj. V ta namen bi morali spremeniti tudi namembnost zemljišča. Še pred tem bo šel omenjeni predlog vjavno razpravo v KS Kisovec-Loke. Svetniki so brez omembe vrednih razprav sprejeli Statut občine in Poslovnik občinskega sveta, potrdili pa so tudi nekaj povišanj cen komunalnih storitev ter ceno zemeljskega plina. Igor Gošte OGLAS ------[ Načrt za osebni uspeh "NTihče ne postane uspešen po J.N naključju. Uspeh zahteva izdelavo načrta in dosledno izvajanje le tega. To je preprosto, vendar zahteva predanost. Ni ga težko narediti, vendar zahteva trdo delo. Dobra novica je, da enkrat ko ga začnete izvajati, so rezultati vidni skoraj takoj. Skrivnost uspešnega življenja je v tem, da že najmanjši korak k uspehu privlači še več uspeha! Sledi kratek oris ključnih točk, ki vam bodo pomagale doseči največje ravni uspeha. 1. Poglejte se v najbližje ogledalo -oseba, ki jo vidite je edina kije odgovorna za vaš uspeh. Nasmejte se! Nihče drug ni vzrok za vaš uspeh ali kriv za vaše pomanjkljivosti. Uspešni ljudje vedno prevzamejo vso odgovornost za svoja dejanja. 2. Nasmejte se vašemu odsevu. Uspešni ljudje so vedno vedri, optimistični in razmišljajo o prihodnosti. Če mislite, da nimate nobenega razloga za smeh, se vseeno nasmejte. Pozitivne misli vedno izrinejo negativne misli. Če se smejete, je težko imeti negativne misli. 3. Pozitivna samopodoba je osnova za vsak uspeh. Počutite se dobro glede sebe, svojih sposobnosti, dosežkov in potencialov. Ne premišljujte preveč o svojih napakah. Spomnite in pohvalite se za svoje pretekle dosežke. Čestitajte si za vsak pozitiven korak k bolj uspešni prihodnosti. 4. Verjemite vase. Tukaj ste z namenom. Poiščite svojo misijo v življenju in začnite delati na njeni izpolnitvi. 5. Želite si biti uspešni. Odločite se takoj zdaj, da boste uspešni. Zavežite se k uspešnosti. 6. Družite se z uspešnimi ljudmi. Posnemajte jih. Kadar ste soočeni z izbiro, vedno izberite tisto, kar bi izbral tudi uspešen človek. 7. Izogibajte se neuspešnih. Pod nobenim pogojem se ne družite z negativnimi ljudmi. Negativci so strup za vas. So kot vampirji, ki lahko živijo le če srkajo življenje iz drugih ljudi. Večja je verjetnost, da vas bodo povlekli dol hitreje kot lahko vi njih dvignete gor. 8. Delajte tisto, v čemer ste najboljši in kar vas najbolj veseli. Nobenega razloga ni, da bi morali delati stvari, ki so za vas dolgočasne, nezdrave, neproduktivne in ki vas ne izpolnjujejo. 9. Zapišite si vizijo kako hočete živeti svoje življenje. Bodite natančni. Kje želite živeti, kdo bodo vaši prijatelji, ipd. Naredite svoj album prihodnosti. Vanj nalepite slike, izrezke, eseje... Naredite naslove o vaših dosežkih. Vsak dan si predstavljajte sebe kot bi želeli biti -in potem ukrepajte v tej smeri! 10. Zapišite si svoj naj večji cilj, ki si ga želite doseči. Napišite ga v sedanjiku “Jaz sem...”, “Jaz imam...”, “Jaz prispevam...” Uspehje vedno rezultat osebne odločitve, zato začnite svoj cilj z “Jaz". Preberite si svoj cilj naglas vsako jutro in večer. Povejte ljudem za svoj cilj. Naredite načrt za dosego svojega cilja in se ga držite. 11. Preučujte znanost uspeha. Berite knjige, poslušajte kasete, glejte video kasete in pozitivne TV oddaje. Pogovarjajte se z uspešnimi ljudmi in jih vprašajte kako so postali uspešni. Napolnite svojo glavo s pozitivnimi mislimi in samoafirmacijami. 12. Vsak dan naredite nekaj kar vas pripelje bližje k vašemu cilju. Nikoli ne obupajte. Uspelo vam ne bo le če boste nehali poskušati. Doseganje uspeha zahteva sledenje sistemu. Začnite danes z uresničitvijo teh dvanajstih točk v vsakodnevno prakso. Vsakdo ima lahko strah pred neuspehom, negotovostjo, nizko samozavestjo, neodločnostjo, depresijo, živčnostjo in zadrego. Uspešni ljudje obvladajo ta začasna stanja s pozitivno akcijo, sledenjem svojega načrta, ohranjanjem vizije prihodnosti in učenjem na lastnih napakah. Z upoštevanjem teh preprostih korakov boste tudi vi postali uspešni in dosegli kar si želite. Pavel Kotar GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar@donos.net http://www.donos.net BON BON RENAULT Clio Billabong z vso možno opremo za neverjetno ceno. Siika jesimboEmi. RENAULT MALGAJ Gabrsko 30B, Trbovlje, prodaja 03/56 33 110, 03/56 33 111,03/56 33 112, servis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si . ž. . .^..V. /...•..j'..iV. .v...lii FUNŠTERC H-------- ZNANI REZULTATI AKCIJE “MOJA DEŽELA- LEPA IN GOSTOLJUBNA” metrov cestišča v makadamski izvedbi. Tako bodo imeli prebivalci osmih objektov na tem področju končno normalen dostop do svojih hiš in vikendov. (Vir: Bilten) Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Območna zbornica Zasavje, Trbovlje je v teh dneh izdala poročilo regijske ocenjevalne komisije o izvedenem tekmovanju v projektu “Moja dežela - lepa in gostoljubna” za leto 2003 za območje občin Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Šmartno pri Litiji. Ocenjevalna komisija v sestavi Franc Collauti, Jože Gole, Marija Juraja, Drago Butja in Tanja Garantini je v posameznim kategorijah določila naslednji vrstni red - kategorija manjša mesta: 1 .Radeče, kategorija srednja mesta: 1 .Hrastnik, kategorija turistični kraji: 1 .Izlake, kategorija Izletniški kraji: 1 .Slivna, kategorija hribovski kraji: 1-Čeče, kategorija osnovne šole: l.OŠ Kisovec, kategorija srednje šole: 1.Gimnazija Litija. Zmagovalce po posameznih kategorijah bo obiskala republiška komisija. (P.M.) TOPLICE V KS Toplice je v teh tednih pravo gradbišče. Delavci CP Ljubljana in drugi izvajalci gradijo obvoznico. Zato j e začasno precej težav s prometom, kije zaradi gradnje novega mostu speljan mimo OŠ Toneta Okrogarja. Do jeseni naj bi do konca podrli še dva objekta v obrtni coni na območju nekdanjega avtoparka, ki sta sedaj deloma porušena. Objekt bivše Varnosti, ki sta ga pred kratkim kupila zagorska Oria in RCR, pa obnavljajo. Otvoritev obnovljene zgradbe bo predvidoma v začetku septembra letos. (Vir: Bilten, foto: PRAV) DRUŽINA V Zagorski občini so pričeli z urejanjem 2,5 kilometra dolgega odseka od centra mesta do zadnjih hiš v naselju Družina, ki leži nad železniško progo. Vrednost naložbe je 7 milijonov tolarjev. Uredili bodo 800 lAsfo/r PET ZASAVSKIH PODJETIJ NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE Komisija za ocenjevanje urejenosti krajev in podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije - Območni zbornici Zasavje je zaključila z ocenjevanjem urejenosti delovnega okolja prijavljenih gospodarskih družb v Zasavju. Komisija je predlagala, da se na državno tekmovanje oziroma ocenjevanje pri republiški komisiji Gospodarske zbornice Slovenije, uvrstijo naslednje najbolj ocenjene proizvodne družbe v posamezni skupini: skupina velike družbe - ETI Elektroelement d.d. Izlake, Svea Lesna industrija d.d. Zagorje, skupina srednje in male družbe - Toplarna Hrastnik d.o.o., Forstek d.d. Dol pri Hrastniku, Semikron d.o.o. Trbovlje. Najbolj ocenjene neproizvodne družbe, ki se sicer glede na opredelitev republiškega projekta trenutno ne uvrščajo na državno tekmovanje, pa so bile EVJ Elektroprom d.o.o. Kisovec in Sinet d.d. Hrastnik. (P.M.) ASFALT V Kisovcu so pričeli asfaltirati površine, ki so bile uničene zaradi plinifikacije naselij in obnove vodovoda. Obnova je zaključena, naložba pa je vredna 10 milijonov tolarjev. Izvajalec asfaltnih del je Cestno podjetje Ljubljana. V Kisovcu pa so se lotili tudi rekonstrukcije parkirišč (odvodnjavanje, nova razsvetljava, asfaltiranje parkirnega prostora) pred novo pošto Kisovec. Vrednost naložbe je 25 milijonov tolarjev, izvajalec paje Gradbena dejavnost Hrastnik. Uredili bodo 30 parkirišč za potrebe stanovalcev centra Kisovca ter uporabnikov pošte ter nove knjižnice. (Vir: Bilten) KATALOGIZACIJA ZAZIDLJIVIH POVRŠIN Občina Trbovlje se intenzivno prizadeva za oživitev gospodarstva v tej občini. V razgovorih z raznimi investitorji izražajo le-ti željo, da jim dajo podatke o razpoložljivih zemljiških površinah, na katerih bi lahko postavili svoje obrate. Iz teh razlogov seje Občina Trbovlje odločila, da v najkrajšem možnem času izpelje katalogizacijo zavidljivih površin na območju občine ne glede na lastništvo, za bodočo namembnost. --------------------------------TL. ODPRTJE ENOTE VDC GOLOVEC V RADEČAH Center za varstvo in delo Golovec iz Celja je 4.julija 2003, ob 10. uri v Radečah odprl novo enoto varstveno - delovnega centra. Trak je prerezal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Varstveno - delovni center, za katerega so si v Radečah začeli prizadevati že leta 1997, ima svoje prostore v zgradbi zdravstvenega doma. Sredstva za ureditev in prilagoditev preostorov ter za najemnino je prispevala občina Radeče, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je zagotovilo sredstva za opremo in za redno delovanje centra. VDC, ki je dejansko začel delovati že decembra lani, zagotavlja prostor za 20 varovancev centra. NOVA KNJIŽNICA Vrata nove knj ižnice v Kisovcu se bodo odprla 9.avgusta. Prostori so sodobno urejeni, v njem bodo imeli precej boljše pogoje za delo zaposleni, pa tudi obiskovalci bodo lahko mimo izbirali med knjigami in drugim gradivom. Knjižnica bo pričela z delom prve dni septembra. Odprta bo dvakrat tedensko (torek 15-18 in četrtek 11-15). (Vir: Bilten) PIN GRADI KRAJEVNO CESTO Gradbeno podjetje IBT-PIN d.o.o. Trbovlje že nekaj tednov gradi novo krajevno cesto od naselja Dom in vrt do Ledineka v Novem domu na Zajčevem hribu nad športnim stadionom Rudarja v Trbovljah. Gradnjo financirajo poleg občine Trbovlje tudi tri družine, ki stanujejo na tem območju. Gradnja je zelo zahtevna zaradi plazovitosti terena, dolžina ceste pa znaša okoli 60 metrov. (T.L.)___________________ DOBILI SO JAVNO RAZSVETLJAVO Krajani naselja Nasipi v Krajevni skupnosti Alojza Hohkrauta v Trbovljah so konec junija končno le dobili javno razsvetljavo v dolžini okoli 100 metrov. Doslej je niso imeli in je bilo dostikrat zavoljo tega precej hude krvi. Napeljavo je po naročilu in plačilu Občine Trbovlje opravila skupina delavcev Elektro Ljubljana - PE Trbovlje. Stroški so znašali okoli 500.000,00 SIT. T.L. TEMELJ VSAKE ODLIČNE GRADNJE POVABLJENI. Cementarna Trbovlje je pred dobrim letom sprejela izziv velike in eminentne družine Lafarge. Ponudila se nam je priložnost za pozitivne spremembe. PRIDRUŽENI. Lafarge je vodilni proizvajalec gradbenih materialov na svetu, ki z oddelkom Cement zanesljivo zaseda prvo mesto v svoji kategoriji. S pridružitvijo Lafargu je Cementarna Trbovlje postala del poslovnega pristopa, ki temelji na uspešnosti zaposlenih, kakovosti proizvodov in storitev, na multilokalni organiziranosti in izgradnji kakovostnega širšega družbenega okolja. PRIPRAVLJENI. Dosegli smo standarde kakovosti in dokazali, da smo pripravljeni na izzive, ki nam jih ponuja slovensko in širše tržišče. Imamo potrebno znanje in energijo za nove uspehe. Pred nami je izjemno pozitivna prihodnost, ki jo bomo soustvarjali pod imenom Lafarge Cement. L LAFARGE CEMENT Cementarna Trbovlje + MINISTER GABER V OBČINSKI VODOVOD TUDI HRASTNIKU V KRNICAH V petek, dne 4.7.2003 ob 14.uri je prišel na delovni razgovor v Hrastnik, na povabilo župana občine Hrastnik Mirana Jeriča, minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. Na razgovoru so sodelovali ravnatelji osnovnih šol, vrtca, glasbene šole in direktor javnega zavoda KRC Hrastnik ter poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije leopold Grošelj. Županje ministra povabil na delovni obisk zaradi nekaterih perečih problemov iz njegovega resorja, s katerimi se v letošnjem letu srečujejo v lokalni skupnosti. Razgovor je potekal o zagotavljanju sredstev, ki jih rabijo ob uvajanju devetletke. Ministra so obvestili tudi s problemom kuhinje po ogledu zdravstvene inšpekcije, o zamenjavi oken, ureditvi sanitarij in t.d. Sofinanciranje ministrstva bi bilo potrebno tudi v GŠ, kjer želijo preurediti koncertno dvorano. Pogovor je potekal tudi v zvezi s predvidenimi spremembami 17.člena zakona o vrtcih, sistemskega pristopa o oblikovanju ekonomske cene vrtca in vprašanjem v zvezi z uvajanjem sprememb na področju zdravja in varstva v vrtcih. Župan Miran Jerič je izpostavil tudi plačevanje vzgoje po domicilnem principu. Opozoril je tudi na strukturo bremena plačila predšolske vzgoje med proračunom in starši 80:20, ker ima Hrastnik nižje plače kot je slovensko povprečje, kar pri določitvi primerne porabe na prebivalca žal ni upoštevano. Minister si je ogledal prostore šolske kuhinje in prostore GŠ in obljubil pomoč, ko ga bo občina seznanila z ustrezno projektno dokumentacijo za investicijska vlaganja. - Fanči Moljk MINISTER V ZAGORJU Zagorsko občino je pretekli petek obiskal minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. Najprej so mu predstavili delo in načrte v Srednji šoli Zagorje, potem seje pogovarjal še z ravnatelji osnovnih šol, šole s prilagojenim programom in vrtcev. Predstavili so mu predvsem priprave na devetletko in velik naložbeni zalogaj, ki se gaje morala ob tem lotiti občina Zagorje, saj so morali praktično v vseh glavnih šolskih objektih izpeljati vrsto investicij. Septembra bo v zagorski občini v 1 .razred vstopilo 252 otrok. Od tega bo 166 malčkov odprlo vrata prvega razreda devetletke, 86 pa prvega razreda osemletke. (Vir: Bilten) V torek, 1.julija so s priložnostno slovesnostjo v krajevni skupnosti Krnice - Šavna Peč simbolično pričeli z gradnjo vodovoda v Spodnjih Krnicah v občini Hrastnik. Okrog 20 gospodinjstev je doslej oskrboval vaški vodovod, ki pa je precej dotrajan. Zato so se v občini Hrastnik odločili, da bodo zgradili nov primarni vod od zajetja nad Potočnikom do vasi, ki je precej razvejana. Položiti bodo morali več kot kilometer cevi, zgradili bodo tudi nov 40 kubični rezervoar in sanirali zajetje. Celotna naložba je vredna slabih 40 milijonov tolaijev. Dela bodo pričeli izvajati avgusta, zaključili pa septembra letos. _ „. -------------------------- Fanci Moljk POKRIVANJE KOMUNALNIH STROŠKOV Občina Trbovlje ima v svojem proračunu za letošnje leto namenjenih 3.600.000 SIT za pokrivanje komunalnih stroškov občanov, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Vsake tri mesece je tako na voljo 900.000 SIT. Za pokrivanje teh stroškov v Il.tromesečju je vložilo prošnjo preko sto občanov. ——------------------------------------ T.L. ZAGORSKI OBČINSKI PRAZNIK Priprave na praznovanje občinskega praznika so v polnem teku. Letošnje praznovanje bo podobno lanskoletnemu. Odprli bodo nekaj novih pridobitev (knjižnica in prostori KS v Kisovcu, parkirišča pred objektom). Osrednja proslava bo 8.avgusta v delavskem domu. Poleg tega se obeta še precej športno zabavnih prireditev. Naj večja bo seveda Zagorska noč 9.avgusta z ansambli Viktorji, Karma ter Koradom in Brendijem. (Vir: Bilten) NOV GASILSKI AVTO V Šentlambertu so gasilci bogatejši za novo terensko vozilo za prevoz 5 oseb in visokotlačne črpalke za gašenje gozdnih požarov in intervencije. Seveda so predajo avtomobila v Šentlambertu primerno obeležili z gasilskim tekmovanjem za memorial Jožeta Vrtačnika. Nastopile so ekipe iz vse Slovenije, pokazali pa so gasilske veščine (vaja s hidrantom, vaja raznoterosti). Po tekmovanju pa ni manjkala TASAvr gasilska veselica. Prisotne je zabaval ansambel Petru Finka.- NOVE HRASTNI§fcifi,ten) RAZGLEDNICE Občina Hrastnik je v teh dneh izdala pet novih motivov razglednic: Podkraj, Dol, Kal, Kopitnik in Hrastnik. Razen Kopitnika so vse posnete iz zraka oziroma letala, zato so še posebno zanimive, zaenkrat je razglednice možno nabaviti na pošti, v domu na Kalu in na Kopitniku. “V prihodnje bomo poskušali najti še nova prodajna mesta,” je dejala Radojka Odžič, višja svetovalka Občine Hrastnik, kije botrovala rojstvu razglednic. Avtor posnetkov je Branko Klančar, tiskali pa sojih pri Fotoliku Celje. ________________________Fanči Moljk ŽUPANOVPOZTVZA VAROVANJE MESTNEGA PARKA Dne 26.junija je župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič seznanil občane s tem, da nekateri objestneži povzročajo pogosto hudo škodo in okvare na nasadih, trati in napravah v mestnem parku na Mestnem trgu v Trbovljah. Povzročitelji prevračajo in lomijo smetnjake, lomijo vejevje drevja in grmičevja, razbijajo svetilke, lomijo otroška igrala, lotili pa so se tudi nove sončne ure in še kaj. Občane je pozval, da naj vsak po svojih močeh preprečujejo in naredijo konec takšnemu početju z večjo osveščenostjo in spoštovanjem reda. Trboveljski mestni park velja za enega večjih z izredno lepo lokacijo sredi mesta. (T.L.) DELAVCI HRASTNIŠKE STEKI ARNE SO SE ZAST RUPILI V sredo, 9.julija so menzo oziroma restavracijo hrastniške steklarne z namenom pregleda obiskali predstavniki republiškega zdravstvenega inšpektorata. Zakaj? Po zadnjih podatkih naj bi več kot 120 delavcev imelo želodčne težave, vsem pa je skupno to, da so se prehranjevali v omenjeni menzi. Med temi 120-imi naj bi jih zaradi hujše oblike zastrupitve 30 ostalo na zdravljenju v bolnišnici. Pristojne službe pred končnimi analizami vzroka zastrupitve molčijo, vendar vse kaže, da gre za zastrupitev s salmonelo, katero spremljajo hude bolečine v želodcu, močno bruhanje, diareja in povišana telesna temperatura. (P.M.) a&caav4/ca ^UnoveMta ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA v šolskem letu 2003/2004 vpisuje v: 1. OSNOVNO ŠOLO - za odrasle in mladostnike šolanje je brezplačno 2. SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - TRGOVEC / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - ELEKTRIKAR - ENERGETIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - KUHAR - NATAKAR /možna dokvalifikacija in prekvali fikacij a/ - VOZNIK MOTORNIH VOZIL /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - BOLNIČAR - NEGOVALEC /NOVO! NOVO!/ 3. POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - EKONOMSKI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - PROMETNI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ - ELEKTROTEHNIK - ENERGETIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/ 4. VISOKOŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA - VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo /EF LJUBLJANA- študijski center Trbovlje/ - ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT - / Fakulteta za organizacijske vede Kranj študijski center Trbovlje/ 5. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ - SPECIALISTIČNI PROGRAM: - ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT /NOVO!/ Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon št: 03 56 31-190 ali 03 56 55-120. tL/VSM VALVAZORJEV TRG 3 1270 Litija Tel./fax: 01/8983-029, 8984-209, 8980-390 GSM: 041/681-584, 041/765-113 E-mail: atv.signal@siol.net i . ‘•'B0U GLEDANA jLNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI mn ' Produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov In video strani ' Snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja ' Trženje in produkcija za gospodarsko interesna združenja lokalnih TV Slovenija * VHS, S-VHS, BETA SP mmmmLMimmmmL SLOVENIJA TEL I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Nov vročinski val! SEAT Leon. S sprednjima zračnima blazinama, z daljinskim centralnim zaklepanjem, električnim pomikom sprednjih stekel, po višini nastavljivim servo volanom, sistemom AI^S in drugo bogato opremo razvname tudi najbolj hladnokrvne. Opravičilo! V prejšnji številki smo v članku o prejetem priznanju televizije ATV Signal pomotoma zapisali, da so priznanje prejeli za prispevek o Dnevnikovem šolskem ekipnem krosu Šmartno 2001. Pravilna letnica nagrajenega prispevka je 2003. Bralkam in bralcem se za tipkarsko napako opravičujemo! Uredništvo Zasavca V Športni projekt mlade Slovenije jzlake, 26.06.2003. Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije, je ob 12. obletnici slovenske državnosti organiziral tretji tradicionalni vseslovenski športni projekt, ki so ga poimenovali; »Vse najboljše Slovenija.«. Gre za kolesarski športni projekt, na katerem vsako leto sodeluje več deset mladih. Letos so krenili iz Ljubljane preko Velikih Lašč do Dobrepolja, Kreke, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Šmarjete, Mokronoga, Sevnice, Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in končali na Izlakah. Kolesarili so dva dni. Zaključno slovesnost so pripravili mladim kolesarjem pred gasilskim domom na Izlakah, kjer jih je pričakal podpredsednik Nove Slovenije Janez Drobnič, ki je odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj. Kakšen namen ima današnja prireditev? »Današnji dan j e zaključek prireditve, ki smo jo poimenovali -Vse najboljše, Slovenija. Cilj prireditve je povezati Slovence, predvsem mlade v Sloveniji in dati dnevu državnosti večji pomen. Ugotavljamo, da praznik državnosti Slovencem premalo pomeni. Kar poglejte kako malo zastav je ob prazniku razobešenih. Zaradi ohranitve naše identitete in kulture bo odnos do državnih praznikov ob vstopu v EU še posebej pomemben. Je pa ta prireditev tudi promocija Nove Slovenije. Ne samo za politiko, tudi za šport ima stranka veliko razumevanja, pa tudi za mlade, za njihove potrebe in želje.« * 4- . „ _____. ________________________________ Če vas prav razumem, ima patriotizem za Slovence ob vstopu v EU velik pomen? »Da, potrebujemo patriotizem in to s poudarkom. Vstop v EU je združevanje narodov. Identiteta narodov se s tem ne izgublja. Nasprotno, povdarja se. Še večjo veljavo bo imel slovenski jezik in kulturne prireditve . EU pomeni združevanje več različnosti, ki imajo skupne vrednote. Za združevanje krščanske kulture in civilizacije, iz katere izhaja Evropa, gre.« Kaj pa zgodovinski konsenz med slovenskim narodom? Smo presegli spore iz druge svetovne vojne, smo še na nasprotnih bregovih? Se trudite, da teh sporov ne bi bilo več, da bi minili? »Spori obstajajo. Verjetneje vzrok v neurejenih odnosih do preteklosti. Koristno za Slovenijo bi bilo, če bi uredili arhive udbe, kot so to storili v vzhodni Nemčiji in ostalih vzhodnih državah. Če bi uredili odnos do totalitarnega sistema z jasno izjavo in ustrezno rešitvijo, uredili povojna grobišča, ki nam niso v ponos, bi bilo manj sporov. Tudi denacionalizacija, tako kot poteka, nam ni ravno v ponos. Omenil sem štiri ključne teme, kijih Slovenija ni razrešila. Ker smo s tem odlašali, se nam tik ob vstopu v EU zatika.« Kaj vas moti ob napisih, ki jih obravnava zakon o grobiščih? »Dve stvari me motijo. Napisi morajo imeti jasno sporočilo za prihajajoče rodove, da bodo vedeli, kaj se je pri nas zgodilo in da se ne bi nikoli več ponovilo. Kot drugo pa menim, da mora imeti sporočilo pieteto in spoštljivost, da lahko svojci opravijo žalovanje na grobu, ki ga še niso. Če bi bile stvari urejene, bi bila lahko grobišča simbol povezovanja. Predlagal sem, da se postavi spomenik vsem Slovencem, ki naj bo spomenik povezave. Ob takem spomeniku bi polagali vence za vse večje praznike. Predlog, na žalost, ni bil sprejet.« Ste zadovoljni z vplivom vaše stranke v Zasavju? Je stranka dovolj prisotna na tem prostoru? »V nekaterih regijah je naša stranka zelo prisotna. Pa ne mislim na številu svetnikov v posameznih občinskih svetih. _________________________________M.A.Š. Rudarji so slavili svoj stanovski praznik TV udnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o.je v XX.četrtek, 3.julija slavil svoj praznik pred planinskim domom na Kalu nad Hrastnikom. V programu so bili nagovori in čestitke rudarjem s strani župana občine Hrastnik Mirana Jeriča, govoril pa je še direktor RT H Aleš Berger, slavnostni govornik pa je bil minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač (v rudarski uniformi). Kljub temu, daje RTH s svojimi obrati v zapiranju, pa je le-ta v svojem govoru vzpodbudno omenjal možnosti nadaljevanja rudarske tradicije v raznih oblikah tudi v bodoče, tudi potem, ko bodo leta 2012 prenehali rudariti v domačih jamah. Po končani proslavi so se udeleženci, teh je bilo po oceni okoli 300, zadržali v pomenkovanju in debatah do poznih popoldanskih ur ob golažu in pivu. Srečanja na Kalu se je udeležilo tudi več gostov iz drugih rudnikov ter predstavnikov občin ter raznih organizacij. Čeravno so bili rudarji in drugi zaposleni v RTH na dan 3.julija dela prosti, so s proslavo pričeli ob 13.30 uri. Do te ure so jih vozili na Kal z avtobusi iz Hrastnika in Trbovelj. Sicer pa je pred praznikom rudarjev pri RTH izšla prva letošnja številka glasila Srečno, ki izhaja že 39.leto. Večina prispevkov se nanaša na lanskoletno poslovanje RTH, izvajanje načrta zapiranja rudnika, kadrovsko prestrukturiranje, sistem kakovosti, praznovanje 200. letnice rudarjenja v prihodnjem letu ipd. T.L UTRINKI ELEKTROPROM d.o.o.’ Loke 22,1412 Kisovec Na informacijskem kanalu EVJ Elektroprom, lahko spremljate tudi program televizije ETV: -ob ponedeljkih ob 20.uri- kulturne oddaje, iz arhiva -ob torkih ob 11.uri- posnetek ponedeljkove oddaje -ob sredah ob 20.uri- športna oddaja SKOK V ŠPORT -ob četrtkih ob 11.uri- posnetek sredine oddaje ob 20.uri-informativna oddaja SEDEM -ob petkih ob 11 .uri- posnetek četrtkove oddaje -ob sobotah ob 11.uri- posnetek tedenskih oddaj. CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 X52j3i>r www.elektroprom.si info@elektroprom.si J MOPAVMf, TOPLICE Letovanje v Prekmurju - MORAVSKE TOPLICE 300m do bazenov v zasebnih apartmajih v turističnem ___________ objektu. ______ Ponudba: JULIJ, AVGUST 5 dni z zajtrkom = 14,900 SIT + tt 17,500 + tt 7 dni z zajtrkom = 20.300 SIT + tt 23,000 + tt AKCIJA-CELOLETO APP 7 DNI = 14,000 SIT + tt (na osebo z lastno posteljnino) Informacije: 02/526-1434, GSM: 041/404-648 O edaj je čas, ko se v svetu menjajo vrednote. Na vse strani Ovladajo, strah, negotovost in nasilje. Tudi pravila lepega vedenja se spreminjajo. Tisto, kar je nekoč bilo lepo in prav bo danes verjetno čudaško. Kaj pa je tisto, kar moramo spremeniti? Kaj še velja in kaj ne? Pravijo, daje v naravi vse v ravnotežju. Tudi ljudje bi morali biti v ravnotežju z naravo in drugimi ljudmi. Vsak od nas ima veliko idej, prepričanj, kako in kaj je lepo in prav. Vendar obstajajo nenapisana pravila, ki so vedno enaka. Tisto, kar mi mislimo, daje edino pravilno olikano obnašanje, včasih zatemni podobo o nas. Ali imamo takt in stil? Smo nestrpni do drugače mislečih, do svojih bližnjih, sosedov, znancev, sodelavcev...? Ali zaslišujemo, zbadamo, se posmehujemo? Imamo vedno in v vsemu prav? Bo to ustvarilo pravo podobo o nas, dobre odnose z najbližjimi in onimi drugimi? Bodo naši otroci imeli pristen odnos z nami, če jih tako grobo zavračamo? Kdaj ste nazadnje z njimi poigrali? Vprašali kaj oni mislijo o določeni stvari? Boste lahko njihov vzor? Poskušajmo imeti takt in stil. Nikogar ne silimo, da nam pripoveduje nekaj, kar sicer ne želi povedati. Ne zaslišujmo otrok, ne svojih še manj pa tujih o tem i onem, kar se dogaja pri sosedih, znancih ali sorodnikih. Zavedajmo se, kaj smo in kaj imamo. Ne smemo dovoliti, da obžalujemo zaradi svojega obnašanja. Potrebujemo sproščen smeh, pristen objem, zavest da nas nihče ne bo užalil in da mi nikogar ne bomo užalili. Seveda vsakdo dela v življenju napake, tako tisti, ki si prizadeva da jih ne naredi, kot tudi tisti, ki se ne. Prvi napako popravi in je ne ponavlja. Drugemu pa seje najbolje izogniti. Nihče ni popoln. Bodimo obzirni tudi do sebe. Cenimo in negujmo, kolikor je v naši moči vse dobro, kar skrivamo v sebi in to pokažimo tudi drugim. St. Radunovič TRBOVLJE FUNŠTERC 1-------- HRASTNIŠKA OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 2003 V četrtek, 3.julija, na dan hrastniškega občinskega praznika, so v delavskem domu podelili občinska priznanja za leto 2003 in županova zlata peresa za najboljše letošnje osmošolce. Župan Miran Jerič je v pozdravnem govoru poudaril, da seje kraj v zadnjih 40 letih, kar je občina v sedanjem obsegu, korenito spremenil. Mnogo so vložili v sanacijo zraka, v športne površine, v izgled kraja..."Izobraževanju moramo dati še večji poudarek,” je dejal, “čakajo nas tudi konkretni pogovori za različne nove projekte... Storili bomo vse, da se bodo ljudje v naši občini bolje počutili... “Spregovoril je tudi minister Janez Kopač, kije ta dan preživel s Hrastničani. Najprej na Kalu, ob dnevu rudarjev, potem ob otvoritvi poslovno stanovanjskega objekta.. ."Pri vas se kar naprej dogaja,” je dejal, “preporod kraja pa bodo še pospešili mladi na položajih. Vaše mesto je vitalno...” Čestital je za občinski praznik in še posebej rudarski godbi, ki je, kot je dejal, v slovenskem prostoru res nekaj posebnega. Slovesnost so popestrile pevke terceta Trina, ki so pele evropske narodne pesmi v izvirnem jeziku - v finskem, albanskem, španskem, turškem... in seveda v slovenskem jeziku. Najprej so podelili zlata županova peresa. Letošnji dobitniki so: Maša Tomc, Ines Hasic, Urška Pavčnik, Manuela Lazar, Tamara Rigler, Tina Golob, Tadej Pavlič, Tomaž Martini iz hrastniške šole in Manja Simonič z dolske šole. Maša Tomc, Ines Hasič, Urška Pavčnik, Manuela Lazar in Tamara Rigler so dobili priznanja za same odlične ocene v vseh osmih zaključnih spričevalih. Ostali pa sc lahko ob odličnih uspehih pohvalijo še s priznanji na različnih tekmovanjih. Tina Golob je dobitnica zlatega Cankarjevega priznanja, Tadej Pavlič zlatega Pregljevega priznanja, Tomaž Martini zlatega priznanja iz angleškega jezika, zlatega Pregljevega priznanja in zlatega priznanja iz logike, Manja Simonič pa zlatega Cankarjevega priznanja, zlatega priznanja iz angleškega jezika, zlatega Vegovega priznanja in zlatega priznanja Kaj vem o sladkorni bolezni. Sledilo je županovo posebno priznanje za izjemen pogum in požrtvovalnost, ki si gaje za hrabro dejanje zaslužil Stanislav Jelenc z Novega Loga. Drugega septembra lani je namreč na savskem mostu v Hrastniku prišlo do hude prometne nesreče, v kateri j c voznik s tovornim vozilom zapeljal preko ograje na savskem mostu. Vozilo seje prevrnilo v reko Savo. Kabino je voda poplavila. Stanislav Jelenc je na savskem mostu opazil oblak prahu, obrnil avto in odhitel proti brežini Save. Skočil je v reko do potopljene kabine vozila, v kateri sta bila oba ponesrečenca. Iz vode in kabine je po večkratnem potapljanju potegnil hudo poškodovano sopotnico v tovornem vozilu Klavdijo Oplotnik. Žal voznika zaradi tega, ker je bil vkleščen, Jelene priznanja. Anton Mlakarje dobil bronasto priznanje za uspešno 50-letno delo na področju društvene dejavnost. Že s trinajstimi leti seje zaposlil v hrastniški steklarni, kjer je delal do odhoda v partizane leta 1944. Po vojni je nekaj časa delal v državni upravi, leta 1952 pa seje spet zaposlil v Steklarni, kjer je dočakal upokojitev. Svoje delo v društvih je pričel v Kegljaškem klubu Bratstvo. Ko so se v Sloveniji pojavila prva avtomatska kegljišča, so se lotili gradnje tudi v Hrastniku. Anton Mlakarje vodil upravni odbor, ki mu j e leta 1962 uspelo zgraditi dvostezno avtomatsko kegljišče v Podkraju. To je bilo prvo avtomatsko kegljišče v Zasavju in širši okolici. Anton Mlakarje uspešno deloval tudi na drugih področjih. Ob ustanovitvi samostojnega Društva invalidov Hrasmik je prevzel njegovo vodenje. Aktiven j e v Društvu upokojencev Hrastnik. Bil je gonilna sila pri večkratnem urejanju balinišča, kije danes sodobno urejeno in ureditve prostorov društva upokojencev (/> v kljub naporom ni mogel rešiti. Pred utopitvijo pa je s svojim hrabrim in nesebičnim dejanjem rešil Klavdijo. Letos so podelili tri občinska pri Logarju. Anton Mlakarje predsedoval še Ribiški družini Hrastnik, aktivno pa deluje tudi v Zvezi združenj borcev NOB občine Hrastnik. 7AS4vr Dobitniki zlatih županovih pen Društvo invalidov je dobilo bronasto priznanje za uspehe na področju društvene dejavnosti. Prevzel ga je predsednik društva Zvone Majes. Društvo je zaživelo samostojno življenje leta 1973 z namenom, da se invalidi družijo in medsebojno pomagajo pri reševanju problemov. Letos praznuje 30-letnico delovanja in šteje 612 članov -invalidov. Kljub začetnim težavam je društvu uspelo uresničevati zastavljene cilje. V prvih letih so skrbeli predvsem za družabno dejavnost in medsebojno pomoč. To je pomembno še danes, ko se društvo ukvarja tudi z izvajanjem posebnih socialnih programov. Predstavniki društva dobro sodelujejo s Centrom za socialno delo in občino. Povezani so v Zvezo društev delovnih invalidov Slovenije, preko katere pomagajo članom uresničevati pogoje za lažje življenje. Društvo se povezuje tudi z Društvom diabetikov ter z Društvom hrbteničaijev. Člani so aktivni na športnem področju, v balinanju, šahu, pikadu in športnem ribolovu. Članom nudijo možnost, da se družijo pri izdelovanju ročnih del, kijih radi razstavijo. V društvu skrbijo, da velika večina občanov, ki z leti postanejo nesposobni sami samostojno opravljati svoje delo, ne ostane zaprta v svojih domovih. Nasprotno: ostajajo aktivni po svojih zmožnostih in niso v breme družbi. Leopold Grošelj je prejel zlato priznanje občine Hrastnik za življcnsko delo na področju lokalne skupnosti. Leopolda Grošlja so Hrastničani spoznali sredi šestdesetih let, ko seje iz rodnega Zagorja preselil v Hrastnik in si v novem okolju ustvaril družino. Zaposlen je bil v IBT Trbovlje. Po delu v gospodarstvu je svojo poklicno pot nadaljeval v občini Hrastnik. Najprej kot sodnik za prekrške, potem kot načelnik oddelka za družbeno planiranje in predsednik izvršnega sveta. Poznamo ga še kot direktorja dolske Jutranjke in predsednika medobčinske gospodarske zbornice. Zadnjih 12 let pa je kot župan vodil občino Hrastnik. Dejaven je bil tudi v politiki, med drugim je bil delegat v zveznem zboru skupščine bivše Jugoslavije in zboru občin slovenske skupščine. Sedaj pa opravlja delo poslanca v slovenskem parlamentu. Leopold Grošelj je s sodelavci postavil temeljne kamne procesu preobrazbe in spreminjanju podobe kraja. Kot župan ni poznal uradnih ur, ne sobot in nedelj. Bil je pravi ljudski župan v žlahtnem pomenu te besede. Bil je velik lokalpatriot, dobesedno živel je za svoj kraj. Zaradi takšnega odnosa do opravljanja županske funkcije ga ljudje cenijo in spoštujejo. Leopold Grošelj je bil dober in uspešen župan. Ni bil idealen in brez napak, saj takšnih ni. Nikoli ni bil župan zaradi oblasti, ampak vedno zaradi ljudi. Predvsem pa je bil župan, ki sije iskreno želel, da bi ljudje v Hrastniku radi živeli in se v njem dobro počutili. Ob koncu svečane prireditve je župan Miran Jerič povabil vse obiskovalce, goste in nagrajence v poslovno dvorano, kjer so imenitno poskrbeli za postrežbo uslužbenci KRC-a in ekipa doma za starejše občane. Fanči Moljk, sliki: PRAV Slika pj simbolična: RENAULT MALGAJ Gabrsko 30B, Trbovlje, prodaja 03/56 33 110, 03/56 33 111,03/56 33 112, servis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si tošnji dobitniki občinskih prizna ZDRAV DUH H--------- VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO \z Q1 e teden dni imate čas, da ugotovite O ime literarnega ustvarjalca, ter prav toliko, da nam njegovo ime- izpisano v kuponček- pošljete na uredništvo. Že zadnjič smo vam zaupali, da gre za v Litiji živečega pesnika in pisatelja, kije prav pred kratkim izdal svojo osmo knjigo. Sam pravi, da je ponosen, da so mu literarni kritiki pridali ljudski predznak. Veseli ga, da po njegovih knjigah radi segajo tudi čisto preprosti ljudje. Ne le literarno izobraženi. Pravi, da so minili časi, koje poskušal pisati manj razumno, bolj zapleteno. In še eno njegovo vrlino ne smemo pozabiti. V nasprotju z nekaterimi (tudi) bolj poznanimi avtorji, on rad, predvsem pa nesebično pomaga tudi povsem neuveljavljenim avtorjem. Poglejmo nekatere knjige, kijih je izdal: Razvejeno deblo (skupna pesniška zbirka), Zeleni kras (proza), Jalova setev (pesmi), Med drevjem luč (proza), seveda pa ne smemo pozabiti omeniti zadnje z naslovom Vlado Garantini MOJE MORJE Sonce na visoki preži frčka zlate pentlje, iz morskih valčkov plete srebrno sive mreže in jih poredno privezuje za bele kamne na obrežju, z bronovino polt naliči, zenice obarve z višnjevo sinjino. Doma, potem, še dolgo še dolgo dišim po sivki, oleandrih, rožmarinu, med barkamiposedam, šlcoljkami, galebi, in iz sivine puste sijejo primorski topli akvareli, pasteli in akrili. Zgodbi iz središča. Prav iz tega dela vam navajamo del tretjega poglavja zgodbe z naslovom Presežek. Zjutraj je Rado, šef kadrovske službe, poklical Simona k sebi. Spreletelo ga je po vsem telesu. Stvari so se začele odvijati. To bo to, si je govoril, ko se je vzpenjal po stopnicah. Simon, upam, da boš razumel, je mencal kadrovski. Tovarna je skoraj na tleh. Trg prodaje se je prepolovil. Kaj prepolovil! Še huje je! Bremenijo nas neprodane zaloge. Izguba se veča iz dneva v dan. Ne gre drugače. Ljudi je preveč. Tvoj oddelek osnovne obdelave smo ukinili. Razume se, da poslej tudi tudi zate ne bo več dela. Žal ne morem pomagati. Tako je! V tajništvu boste dvignili dokumente, na odločbah smo vam zapisali datum za nazaj, in se zglasili na zavodu za zaposlovanje. Postali ste višek delovne sile. Res mi je žal, je še dejal. A to že nekam odsotno, kot da se ga ne tiče več. Uganko sestavil Igor Gošte Avtor:... moje ime: naslov:............................ ' l *****************....********......* l I % _______________________ KULTURNI KOLEDAR 30.6.1749 se je rodil slikar Lovro Janša. Njegov brat Anton je postal svetovno znan čebelar. 1 .j ulij a 1858 seje na Gorenjskem rodil gledališčnik Ignacij Borštnik. S.julija 1843 so v Ljubljani začele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Pripravil Igor Gošte FRIDERIK HRAST RAZSTAVLJA V TRBOVLJAH V J sredo, 9.julija, so v Likovni galeriji V Trbovlje v Delavskem domu odprli samostojno razstavo del slikarja Friderika Hrasta iz Ljubljane. Razstavljena dela se motivično nanašajo na Slovensko Istro in Kras s Severno Primorsko. K otvoritvi razstave seje zbralo veliko število domačinov in gostov tudi iz drugih krajev. Pokrovitelj razstave je Občina Trbovlje z županom Bogdanom Barovičem, donator razstave pa je Območna enota Zavarovalnice Triglav v Trbovljah. Otvoritveni nagovor je imel župan Bogdan Barovič, tudi sam slikar, ki seje zahvalil vsem organizatorjem te razstave, predvsem pa Andreju Železniku, po strokovni plati pa je razstavljena dela orisala umetnostna kritičarka Nuša Podgoršek, v kulturnem delu programa sta nastopila kitaristka Natalija Ložak, dijakinja III.letnika Škofijske gimnazije v Ljubljani in uveljavljeni klarinetist Lado Jakša. Na koncu otvoritvenega slavja pa se je avtor razstave slikar Friderik Hrast v kratkem nagovoru zahvalil za sodelovanje predvsem Občini Trbovlje ter županu in vsem, ki so v tej razstavi prispevali svoj delež v programu in postavitvi razstave. Program je vodila in ga povezovala novinarka Renata Žnidar. Nato so si udeleženci odprtja razstave ogledali razstavljena dela z neštetimi oblikami svojevrstne kraške arhitekture. Razstavljena dela bodo na ogled do 30.julija. Ob gledanju te razstave se nehote pojavi misel, da bi tudi v Trbovljah organizirano likovno obdelali slikarji in kiparji ter lesorezi in še kdo številne tipične motive iz rudarskih stanovanjskih kolonij pa tudi iz okoliških naselij. Ti stari motivi, tipični za stare stanovanjske kolonije pogosto izginjajo izpred naših oči, ko čez noč porušijo kakšno staro hišo s posebnimi stopnicami, ganki, drvarnicami, kletmi, utami, štalami, krušnimi pečmi, štirnami ipd. Člani Relika pa tudi poklicni slikarji so nekaj takih motivov že obdelali, ki pa niso zbrani na enem mestu. Marsikaj se tudi na tem področju še da narediti, marsikaj pa je že izgubljenega -porušenega. T.L. 3PKO ŽIVI med Bronxi "X T atanko eno leto je minilo, 4. julija jL i 2003, odkar se je od svojih prijateljev, sorodnikov in staršev poslovil mlad, simpatičen ter nadarjen fant. Odpravil seje na večno pot in nikoli več se ne bo vrnil. Njegova mati, Slavica Tripunovič, ne razume in ne bo nikoli, zakaj je moral umreti njen sin, ki je bil poln življenja, radosti in idej. Sašo Aleksander Tripunovič 3PKO je zapustil ta svet rosno mlad, saj je štel komaj malo več kot 19 pomladi. Kljub mladosti je živel plodno življenje. Prijatelji se ga spominjajo kot prvega hip-hoperja iz Zasavja. Besedila njegovih pesmi presenetijo, saj izražajo misli dozorele osebnosti. Njegovi prijatelji, ki se ga radi spominjajo pravijo, da je Sašo s hip hopom okužil vse okoli sebe. Beno Meh, Goran Savkovič, Peter Marolt in Alisa Alič so mi o njem govorili z zanosom. Vsi trdijo, da je bil neponovljiva osebnost. Do prijateljev je bil razumevajoč, tenkočuten, zabaven. Imel je svoje cilje, svoje sanje. Skratka, 3PKO je bil med mladimi priljubljen. Njegov oče Zoran Tripunovič pravi, daje veliko delal na terenu in je imel za svojega Saša premalo časa. Mati Slavica pa pravi, da je njegova smrt posledica zdravnikove malomarnosti. Aleksander Sašo Tripkovič 3PKO bi po njenih besedah, ob malo več pozornosti prisotnega zdravnika, še lahko uresničeval svoje glasbene ideje. »Sašo je bil nekaj posebnega, v pozitivnem smislu,« je dejal njegov prijatelj Beno Meh. »Rad je poslušal glasbo. Za hip hop seje navduševal že v 4. razredu osnovne šole. Glasbeno angleški jezik ni šel ravno najbolje. On je dobro znal angleško. Pa ni hotel. Vedno je govoril, da živimo v Sloveniji in bo pisal slovenske tekste. Prepričal meje in sem tudi jaz napisal tekst v slovenščini. Nastal je presenetljivo dober »komad«. Oba sva ustvarjala in nastopala kot solista, za bodočnost pa smo prijatelji načrtovali tudi skupinsko nastopanje. Delali smo in si kupili opremo. Sašo sije kupil, za tiste čase najboljšo, najnovejšo mešalko. Dvakrat sva nastopila na istih koncertih, vsak zase, v Trbovljah.« Sašo je bil priljubljen tudi v družbi deklet. »Izžareval je pozitivno energijo. Bilje simpatičen. V njegovi družbi smo se veliko smejali. Ko je človek bral njegove tekste se je zamislil nad življenjem. Bilje zelo čustven. V odnosu moškega do ženske je bil vedno kavalir« je pripovedovala Alisa Alič. »Treba je imeti srečo, da imaš prijatelja, kot je bil Sašo,« je dejal Peter Marolt. ustvarjalen je bil pri petnajstih letih, v 8. razredu osnovne šole. Mi niti vedeli nismo, da piše tekste,« je še dodal Beno. Goran Savkovič je Aleksandra spoznal, ko sta se srečala v Srednji šoli v Zagorju. »Vse nas je povezovala glasba. Tudi mene in 3PKO-ta. Oba sva imela rada rap. Veliko sva razmišljala o skupnem ustvarjanju. Vedel sem, da ima napisanih lepo število pesmi. Predlagal sem, da bi pisala tekste v angleščini. Vendar meni Sašo Aleksander Tripkovič 3PKO in njegova druščina so bili v Zagorju znani kot Bronxi. Tako so jih klicali in se vsepovsod veselili njihove prisotnosti. Vsi so še prijatelji in se družijo ter nosijo s seboj 3PKA. Aleksandrova glasba je med prijatelji in ljubitelji hip hopa, še vedno prisotna. Dokler bo živela njegova ustvarjalnost in dokler ga bodo v srcih nosili njegovi prijatelji, bo 3PKO živel. M.A.Š. Leto na okrog prihaja bol ne usiha, ostaja, kajti kogar imaš rad, ne umre, le tako daleč, daleč je. 4. julija je minilo eno leto, ko nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz našega naročja ljubljenega sina in brata Aleksandra Tripunoviča. Čas beži, ampak nikoli ne bo zacelil žalosti in praznine v naših srcih. Mami SLAVICA, oči ZORAN in sestra MAJA 7\S4vr NOVA MAŠA MATJAŽA ROTERJA T J nedeljo, 6.julija, je potekala v novi V cerkvi sv.Marijena Ulici 1.junija 13 v Trbovljah nova maša. Bral jo je novomašnik Matjaž Roter iz Kolonije 1 .maja. Nova maša seje začela ob lO.uri ob polni cerkvi vernikov, med katerimi so bili zastopani tudi ljudje iz sosednjih far pa tudi drugih krajev. Župnija je poskrbela za lepo ureditev in okrasitev zunanjosti ter notranjosti cerkve. V ta namen so pred kratkim postavili tudi tri manjše zvonove pred vhodom v cerkev, kije dobila tudi nove klopi, katere doslej ni imela. Preostali verniki - udeleženci nove maše, ki niso mogli v cerkev, so zunaj nje lahko spremljali po zvočniku in TV obred nove maše. Udeležence je nekoliko motilo le to, da so na Ulici 1 junija izvajali gradbena dela pri obnovi ceste, kar pa same slovesnosti ni motilo. Pri maši je sodeloval pomnoženi cerkveni pevski zbor, orkester, oglašali so se novi zvonovi ter oznanjali slovesen trenutek. Pred mašo je bilo slovesno tudi slovo novomašnika od doma in staršev. Na hišnem pragu sta ga starša pospremila in blagoslovila ter mu izročila novomašni križ. Slovesnost se je nadaljevala ob poti do cerkve, kjer je bil slovesen vstop v cerkev ob petju zbranih vernikov. Že na predvečer nove maše j e župnija v večernih urah prvič sprejela svojega rojaka v domači cerkvi kot novega duhovnika, kjer je bil deležen pozornosti v raznih oblikah, tudi v obliki spominkov in daril. Po končani novi maši, kije trajala dobri dve uri, so se vabljani udeležili kosila v avli Delavskega doma Trbovlje. Nova maša pa se je ob 16.30 uri nadaljevala še z novomašnimi večernicami v cerkvi sv.Križa v Retju. Tuje potekal sklepni del nove maše, prvi v tej novi trboveljski župniji. Nato so se udeleženci zbrali še enkrat v avli Delavskega doma Trbovlje, kjer je potekalo družabno srečanje. Glede na to, da je novomašnik še kot dijak in bogoslovec deloval v Trbovljah tudi v stari župniji sv.Martina, je imel ponovitev nove mašo še minulo nedeljo v cerkvi sv.Martina. Novomašnik Matjaž Roter je v tem času prejel številne čestitke in dobre želje ob zaključku študija teologije in ob vstopu v duhovniški stan. T.L. DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO TRADICIONALNA SVEČANA PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA RUDARJEV O . julij je na koledarju zaznamovan kot Dan rudarjev. Ob tej priložnosti pripravijo v Domu upokojencev Franca Salamona Trbovlje tradicionalno, svečano prireditev in tako počastijo »knapovski« praznik. S tem ohranjajo spomin na tiste čase, ko je trboveljsko gospodarstvo cvetelo, na dni, ko so se rudarji borili za svoje pravice, vedno pa so morali trdo in težko delati. Kot je povedal član rudarskega okteta iz Velenja, so rudarji pognali globoke korenine v zemljo. Težko jih bo izruvati, pa če tudi jih bodo »zaprli«. Delavska godba Trbovlje letos slavi svojo 100. letnico (Foto: Irena Vozelj) Lep sončen popoldan je na slavnostno prireditev privabil številne obiskovalce, tudi mlade, ki so v bližini DUFS (Foto: Irena Vozelj) Na prireditvi so bile delegacije rudarjev iz Mežice, Velenja, Senovega, Rečice pri Laškem in Trbovelj, GD Kolovrat. Zbranim je zaigrala Delavska godba Trbovlje, rudarski oktet iz Velenja je ubrano zapel nekaj pesmi. Slavnostna govornica, direktorica doma Danica Hren je opisala zgodovino rudarjenja. Vsi govorci so povedali, da se na tak način želijo oddolžiti številnim trboveljskim rudarjem, ki so dan za dnem odhajali v Nekaj o svojem ustvarjanju je povedal Jože Stenko, upokojeni rudar (Foto: Irena Vozelj) podzemlje na tvegano, naporno ter utrudljivo delo. Spomin nanje ne sme zbledeti. Brez rudarjev v Sloveniji ne bi delovale številne toplarne in elektrarne, industrija ... Na žalost je bilo rudarjenje uspešno vse do osamosvojitve Slovenije, danes pa zapirajo rudnike enega za drugim. To pa pomeni tudi za mnoge ljudi konec dostojnega preživljanja, saj se skupaj z zniževanjem rudarskih delovnih mest, znižujejo potrebe po drugih delovnih mestih, ki so povezana z rudarjenjem in plačami rudarskih družin. V marsikatero družino se priplazi razočaranje, žalost, brezupnost.... In skrb kako bo j utri. Da ne more pozabiti na svoje rodne Trbovlje, seje čutilo tudi iz besedila pesmi Janeza Krajnca, ki jih je prebral Sergej Bočko. Kakšne ustvarjalne duše so rudarji, smo se lahko prepričali z ogledom, ob tej priložnosti odprte, slikarske razstave »intarzija« upokojenega rudarja Janeza Stenka iz Kolovrata. Častni gost prireditve je bil Polde Bibič, gledališki in filmski igralec, profesor, nosilec Borštnikovega prstana, Prešernov nagrajenec....ki ga poznamo iz njegovih številnih likov in po njegovem značilnem glasu. Tudi njemu je prireditev pustila Čestitka škofu Vekoslavu Grmiču za 80. rojstni dan (Foto: Irena Vozelj) nekakšen pečat, saj je bil nad ponosom rudarjev na njihov stanovski stan, ki je sicer v zatonu, navdušen. To so obiskovalci prireditve lahko izluščili iz njegovih besed, ki jih je povedal ob tej priložnosti. Gost prireditve je bil tudi škof dr. Vekoslav Gnnič, ki so mu stanovalci in vodstvo doma čestitali za njegov 80. rojstni dan, ki gaje imel 4.junija. Ob tej priložnosti so mu tudi izročili sliko Draga Vukoviča. Drugo sliko istega avtorja so dobili godbeniki Delavske godbe Trbovlje za njihov »stoti rojstni dan«. Tokratna prireditev je resda trajala nekaj dlje kot prejšnje prireditve. A to ni bila ovira za nastopajoče in goste, saj so bili vsi zadovoljni in razpoloženi. Vodstvo Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje in rojak Janez Kranjc so skupaj ponovno pripravili prireditev in povabili goste, ki verjetno sami ne bi našli poti v dom. S tem so izkazali vso pozornost do vseh upokojenih rudarjev, ki so veliko let nosili glavno breme »obnove« po drugi svetovni vojni. Njihov pogum in pokončna drža bodo lahko vzor tudi poznejšim rodovom. Irena Vozelj NA OBISKU V TRBOVLJAH JE BIL POLDE BIBIČ Po končani proslavi smo se pogovarjali s Poldetom Bibičem. Najprej nam je povedal: Kadar pridem v Trbovlje nekaj občutim, ta stari knapovski kraj, ki ga že zelo dolgo poznam. Prihajam kot igralec že dolga leta.. Danes meje tukaj posebno prevzelo, ko sem videl dom za upokojene rudarje in druge, saj je zgledno urejen, tako daje to vendarle neka pridobitev iz tistih časov, ko smo še bolj socialno čutili kot danes. V Trbovljah je bilo že nekdaj socialno razumevanje, socialna solidarnost na višku. Poznamo vso to socialno literaturo Klopčiča, Seliškarja, Mrzelovga Boga v Trbovljah itn., ker seje prav med rudarji, ki so tam pod zemljo res težaško, nečloveško garali, živeli izjemno bedno življenje. Danes mi je veliko zadovoljstvo, ko vidim, da so ti upokojeni rudarji ne hirajo pozabljeni v nekem kotu, ampak so preskrbljeni in imajo določeno varnost, niso lačni in da živijo v čistem, sončnem okolju. Tu bi bilo treba, da se to čuva in ohrani. Danes je nevarno, v tem našem času, ko vsi samo hlastajo po nekih materialnih dobrinah, ko jim gre po glavi samo dobiček, je nevarnost, da se ne bi to ukinilo. Fascinirala me je velika pripadnost rudarjev, temu svojemu delu, ki so ga delali. Bil sem nekako ganjen, ko sem jih videl, s kako ljubeznijo so ti upokojeni rudarji oblekli svoje rudarske uniforme in s kakim ponosom so še zmeraj knapi. Imate kaj neizpolnjenih želja? Neizpolnjenih želja nimam. Želja je, da mi vsake toliko časa dajo kakšno manjšo vlogo, da jo še igram in še tako ohranjam vez s tistimi koreninami, ki jih imam v gledališču,enako kot jih imajo rudarji spodaj v šahtih. Vaše mnenje o mladih igralcih? Menini, da so talentirani, perspektivni. Po eni strani jim je lažje kot je bilo nam, po drugi strani se morajo boriti s komercializmom na vseh področjih. Danes je pač neokapitalizem ali kako naj mu rečemo. Se pač poraja »jara« gospoda kot je rekel Kersnik in ni nič boljša ali pa še slabša kot je bila tista. Letos ste 3. februarja praznovali svoj sedemdeseti rojstni dan. Ali se vam zdi. da res prehajate v obdobje jeseni, kot pravijo tretjemu življenjskemu obdobju? Ali menite, da bi moral narediti še kaj, kar bi si želel, morda kaj izven igralstva? Jaz še zmeraj kaj delam. Kakšnih posebnih velikih načrtov nimam. Rad bi spremenil svet, vendar vem, da tega nebom mogel, zato se ne trudim v tej smeri. Spremenili bi svet. Na prireditvi ste povedali, da pravzaprav pogrešate nekdanjo solidarnost, tisto medsebojno povezanost med ljudmi. Kaj menite, daje glavni vzrok, da te povezanosti ni več? Mislim, simbol te povezanosti je prav gotovo rudarsko življenje. To kako v tistih jamah spodaj v najtežjih pogojih z nečloveškim trudom kopljejo premog in tam ne more drugega biti kot solidarnost. Ko pa se človek usmeri v nič drugega kot to, da bo na čim lažji način zaslužil in si pridobil čim več bogastva in čim več materialnih dobrin, pri tem absolutno pozablja na vsakršne človeške in duhovne vrednote. To je danes na žalost ta problem. Imamo lahko ne vem kakšne urade zoper korupcijo idr. V srce se je nam na žalost že preveč usidrala ta pogoltnost po denarju, bogatenju, to pomeni, vse kar je samo denar. In na žalost je vse povezano z globalizacijo, ki v bistvu ni nič drugega kot »amerikanizacija«. Vi veste, da če pridete v Ameriko, tam velja samo še dolar. Naj povem anekdoto, ki sem jo doživel v Clevelandu. Tam imajo še star, lesen avtobus, ki vozi turiste na ogled mesta. Tudi jaz sem si z njim ogledal mesto. Prišli so neki čudni tipi, ljudje, vse mogoči, iz notranjosti, sami Amerikanci, ki so bili na izletu v Clevelandu.. Nato je prišla vodička, nas pozdravila in rekla kdo med vami je milijonar? In na tistem avtobusu so vsi dvignili roke, razen mene. Vodička je bila začudena, ker nisem dvignil roke. Vprašala meje, če jaz nisem milijonar? Kaj pa ste vi? Takrat smo bili še v Jugoslaviji, zato sem rekel Jugoslovan. In takrat so mi vsi zaploskali, ker niso vedeli kaj je to Jugoslovan. Mislili so, daje to kak milijarder. Skratka, samo to jim je nekaj pomenilo. Saj še Bush ne ve kje je kaj. Predenje bil izvoljen za predsednika, je na novinarska vprašanja odgovarjal tako, da bi bilo še kakšnega našega šolarčka sram. Kaj hočete, ti vladajo, ti so si prigrabili oblast. Tudi pri nas sc vidi, da tudi na kulturnem področju, kakšne, ne najdem izraza, primitivne, neumne nadaljevanke delajo včasih na televiziji. Tiste tako zvane, humoristične. To je človeka sram, ko te stvari gleda. Ampak, to je ameriško, kot Jerry Springer show. Včasih smo imeli kulturo in umetnost zato, da si tam videl nekje in si si rekel, »moj bog, k temu bom jaz stremel, da bom se čim bliže prikopal do nekih takšnih dobrin, do takih duhovnih vrednot«. Danes pa najbrž takšne »Springerjc« in tiste čudne ljudi tam, ki niso resnični, ampak jih dobijo s ceste in za denar delajo neumnosti, pa si rečejo, takšen vendarle nisem, s tem je zadovoljen in živi svoje prazno življenje brez tega, da bi se skušal duhovno dvigat. Ker se je dan nagibal večeru, smo se morali posloviti. Nedvomno bi nam Polde Bibič povedal še marsikaj. Irena Vozelj RAZSTAVA IZDELKOV IZ SLANEGA TESTA T judmila Fink Bcba je po hudi I ./bolezni našla svoj nov svet. Iz slanega testa je poizkusila narediti različne predmete, upodabljali figure, plesti srca, izdelovali različne vrtnice, slike za na steno ipd. Ker so bili njeni izdelki všeč prijateljicam, so jo nagovorile, da jih predstavi širši javnosti. Doscdaj je razstavljala že v Delavskem domu na razstavi, ki jo je pripravilo društvo invalidov, nato v Domu upokojencev Frane Salamon, od 23. junija do 6. julija pa je razstavljala v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Septembra jo vabi KS Čeče, da razstavlja tudi pri njih v Gasilskem domu. Vsak izdelek najprej naredi iz testa, ki ga suši in peče, da pa bo obstal daljši čas, ga še prelakira. Za barvanje uporablja naravne barve, ki jih dobi iz paprike, kave, cvetov vrtnic... Čas, ki si ga vzame za svoj konjiček ji hitro mineva in pomeni pravo delovno terapijo za njeno ozdravitev. Vendar poleg tega tudi vodi dve skupini za samopomoč. Vigred v prostorih RK in Navihanke v domu upokojencev. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje obiskuje predavanja iz etnologije. Vsakomur, ki meni, da mu gre zaradi bolezni »navzdol« priporoča, da si poišče listo kar ga veseli, da bo lažje in z več veselja preživljal svojo jesen življenja, saj samota ubija. Besedilo in slika: Irena Vozelj PRIZNANJA HRASTNIŠKIM KRVODAJALCEM O redi junija je območna organizacija Rdečega križa Hrastnik O v dvorani delavskega doma pripravila slovesnost ob letošnji 50-lctnici krvodajalstva v Sloveniji. Na slovesnosti so podelili kar 81 priznanj krvodajalcem, ki se redno udeležujejo _____ r/AeA\/r' L TV krvodajalskih akcij. Zbranim sta pregovorila hrastniški župan Miran Jerič in predstavnik Rdečega križa Slovenije Boštjan Novak. Za sedemdesetkratno darovanje krvi so prejeli priznanje Miroslav Funkcij, Alojz Lesar, Polde Podmenik in Blaž Presečki. Šestdesetkrat so kri darovali Anton Pcrcclj, Darko Štojs in Darko Žulič, petdesetkrat pa Leopold Brglez, Nedžo Radovanovič, Milan Šunta in Franc Strah. V kulturnem programu, ki gaje vodil Dejan Debelak, so nastopili Ženski pevski zbor Svobode Dol in učenci Glasbene šole Hrastnik. Fanči Moljk DRUŠTVENO ZUPANOVA ZAHVALA ZA SODELOVANJE nPuristično društvo Trbovlje je s X svojimi sodelavci in sodelavkami čedalje bolj upoštevan in zaželjen partner pri številnih prireditvah, ki potekajo na območju občine Trbovlje oziroma Zasavja. Kljub temu, da razpolaga z zelo skromnimi sredstvi iz proračuna Občine Trbovlje, pa je njegova dejavnost vse širša in kakovostnejša. Zasluga za vse to gre v največji meri predsednici društva Mariji Juraja ter dvema sodelavkama, ki sodelujeta pri društvenem delu v informacijski pisarni v okviru javnih del pa tudi drugim članom društvenega upravnega odbora ter članov društva. V zadnjem času se je zvrstilo v Trbovljah večje število najrazličnejših prireditev z veliko odmevnostjo. In pri večini teh prireditev, predvsem tistih republiškega oziroma državnega značaja, je bilo navzoče Turistično društvo Trbovlje bodisi kot vodnik številnih večjih skupin obiskovalcev oziroma udeležencev prireditev po svojih turističnih vodnikih, bodisi kot infonnator s svojimi stojnicami in predstavitvijo trboveljskih zanimivosti s preprostimi prospekti, ker je občinskih že zmanjkalo, pa tudi z raznimi domačimi dobrotami, ki so jih pripravile turistične sodelavke s predsednico na čelu. Svoje turistične storitve je društvo nudilo na avtorallyju Šmartno-Bogenšperk, na Geossu ob odhodu Radovana Skubica-Hilarija na Olimp v Grčiji z 18-dnevnim tekom po vseh republikah prejšnje države, na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov umetniške skupine v Trbovljah, na avtorallyjih v Trbovljah (Novi dom in Čeče) s strani prometnega ministra in župana, pri odkritju nove sončne ure v mestnem parku, na srečanju slovenskih vojnih invalidov s preko tisoč udeleženci v dvorani Polaj, na srečanju delavcev Telekoma Slovenije s preko 1500 udeleženci, na osrednji družabni prireditvi z naslovom Nohšiht v Trbovljah, na zaključku slikarskega ex tempora Trbovlje 2003, zaključili so trikratni pohod po panoramski poti okoli mesta Trbovlje pod vodstvom Braneta Vrečarja, na gorskih dirkah Trbovlje-Katarina, na državnem prvenstvu gorskih kolesarjev Downhill Javor 2003, pri izvajanju programa Mladinskega centra T in sodelovali pri ustvarjanju slikarske razstave Friderika Hrasta v Delavskem domu Trbovlje. Dejavnost društva pa se je dostikrat pokazala tudi na drugih področjih predvsem pri urejanju mesta. Za vso našteto dejavnost pri promociji občine Trbovlje v raznih oblikah je župan Bogdan Barovič to društvo še posebej pohvalil. (T.L.) SKUPINSKI IZLET ZASAVSKIH PLANINCEV NA PREHOD AVČE X J dneh 27. in 28.junija je Meddruštveni odbor zasavskih planinskih V društev, ki ga vodi predsednik Borut Vukovič iz Litije, organiziral skupinski izlet na Prchodavce (2071 m). Namenjen je bil spominjanju na začetek gradnje Zasavske koče na Prehodavcih v letu 1953. Prchodavci so v bistvu gorsko sedlo med dolino Trente in Dolino sedmerih triglavskih jezer. Na eni strani se dviga Vršac, na drugi strani pa greben Lepega špičja. Koča stoji nad 1.triglavskim jezerom. Spominskega izleta seje udeležilo 37 planincev iz zasavskih in posavskih planinskih društev. Udeleženci so se na Prchodavce podali iz Bohinja preko Komarče, Doline sedmerih jezer do cilja. V popoldanskih urah prvega dne so udeleženci obujali spomine na pobudo, priprave na gradnjo, gradnjo samo, otvoritev, oskrbo vasuj e in vzdrževanje Zasavske koče na Prehodavcih. To kočo je namreč zgradil odbor, ki so ga tvorili predstavniki zasavskih planinskih društev v času od leta 1952 do 1954 s sredstvi zasavskih podjetij, občin ter okraja Trbovlje ter deloma Uidi teh dmštev. Uvodni nagovor je imel Borut Vukovič, nato pa je Zoran Klemen iz Hrastnika podrobneje opisal nastajanje in gradnje te koče ter omenil planinske entuziaste, ki so v tistih letih gradili kočo v Julijskih Alpah, kar pa je precej daleč od njihovih domov. Večine graditeljev že ni več med nami, tu in tam pa je še kdo med živimi. Naslednji dan so se udeleženci izleta vračali v dolino po raznih poteh bodisi preko Vršaca, bodisi preko Triglava, pa tudi preko Doliča in Hude luknje v Vrata, kjer seje skupina znova zbrala in odšla domov. Izlet je v celoti zelo uspel. Prihodnje leto ga bodo znova organizirali, ko bodo počastili 50-letnico otvoritve Zasavske koče na Prehodavcih. KMEČKE IGRE V ČEMŠENIKU ’ I e v prejšnji številki smo objavili, da / vso se v Zaloki v Čemšeniku odvijale Regijske kmečke igre. Sodelovalo je sedem ekip ljubljanske regije: DPM Hrastnik ( Jesenovo), DPM Kamnik (1). DPM Kalček, DPM Ljubljana -Moste, DPM Hrastnik, DPM Blagovica in DPM Kamnik (2). Tekmovali so v sedmih disciplinah: košnji, grabljenju, vožnji s samokolnico, podiranju dreves, nošenju mleka čez bazen in igri presenečenja - iskanje kinder jajčk v balah sena. Bilo je veselo. Navijalo seje za »naše«, daje odmevalo od Čemšeniške planine. Nihče ni bil užaljen, če v neki disciplini ni uspel ali zmagal, važno je bilo sodelovati in lepo se imeti. Zmagali so Kamničani. Pridobili so 31 točk. Bili so najboljši v vožnji s samokolnico, nošenju mleka in v igri presenečenja. Samo eno točko manj so osvojili » naši« iz Jesenovega. Dokazali so da so najboljši, kar se grabljenja tiče. Tri točke manj od prvo uvrščene ekipe so si zasluženo pridobili predstavniki Blagovice. l orej: 1.mesto- DPM- Kamnik (2), 2.mesto-DPM- Hrastnik - Jesenovo, 3.mesto- DPM Blagovica Društvo podeželske mladine, ter Gostilna Zaloka v Jesenovem, znana po dobri postrežbi, pršutu in ostalih dobrotah, so si prizadevali s pomočjo sponzorjev, da poteka vse » kot podmazano«. In tudi je, saj so igre »podaljšane« do zgodnjih jutranjih uric. St. Radunovič ______________________CEK) KMEČKE IGRE V TURJU X J soboto, 5.julija so organizirali V v Turju tradicionalne kmečke igre, v katerih seje pomerilo osem ekip. Letos je zmago slavila ekipa ekipa TKI Hrastnik, sledili pa sta ekipi domačega kraja. Kot vedno so se tudi tokrat pomerili v košnji, sestavi voza... in še nekaterih spretnostnih igrah, ki so jih obiskovalci z navdušenjem spremljali. Prav tako dobro razpoloženje je bilo v večernih urah na gasilski veselici, ki so ga ustvarile Vesele Štajerke. Domačini pa so se spet odrezali z odlično postrežbo. Fanči Moljk sp FUNŠTERC -—l 150 LET HRASTNIŠKE GODBE NA PIHALA Z GLASBO V SRCU... r M ačetek in konec sobotnega praznovanja hrastniške JLjgodbe je minil v znamenju prijateljskih godb. Vmes pa se je dogajalo marsikaj imenitnega. Pa gremo lepo po vrsti. Promenadni koncerti in skakalci Program občinskih prireditev je napovedoval za soboto, 28 junija popoldne promenadne koncerte v KS Dol, Steklarna in Rudnik, ki sojih izvajale prijateljske godbe: steklarska godba, pihalni orkester Kapela in delavska godba Trbovlje. Še največ ljudi seje zbralo na Logu, kjer so ob 18.uri zaigrale vse tri godbe plus slavljenka pod taktirko prof. Jožeta Baniča. Na nebu pa je na višini 1500 metrov krožilo letalo in odvrglo dvanajst pikic, ki so sc večale in elegantno pristajale na označenem prostoru sredi nogometnega stadiona. V presledku minute ali malo več. Ljudje so vsakega Atraktivno pristajanje padalcev na Logu padalca posebej nagradili z navdušenim ploskanjem. Ko so pristali vsi padalci zavoda Šolt iz Ljubljane, so prijadrali še njihovi zasavski kolegi - s Kala. In če kdo meni, da se steklena dirigentska palica zlomi, če pade 1500 metrov globoko, sc moti - v celem kosu jo je dobil namreč za spomin prof. Jože Banič. Izročila mu jo je Katja Stošicky, Hrastničanka, ki sodi med odlične skakalec v skupinskih likih. Lani so dosegali najboljša mesta na tekmovanjih v Sloveniji. Drobci iz zgodovine hrastniške rudarske godbe S pregledom 150-lctne zgodovine hrastniške rudarske godbe seje pričela tudi slovesnost ob 19.uri v športni dvorani. Ob pisku vlaka je zaigralo pet godbenikov v oblačilih tistega časa, ko so 1849 pričakali na hrastniški železniški postaji prihod prvega vlaka... Uradno pa štejejo za rojstni dan godbe leto 1853, ko so začeli igrati organizirano. V tem letu je igralo dvanajst mož pod vodstvom kapelnika Jerneja Puncarja. Od takrat niso prekinili z igranjem. Največ so igrali rudniški gospodi koračnice in plesne komade ob državnih in cerkvenih praznikih. Po letu 1890 pa na prvomajskih praznikih. Prvomajske budnice so postale zakon. Po prvi svetovni vojni so začeli z zahtevnejšimi dvoranskimi koncerti pod vodstvom Franca Turnška in Jožeta Kumlanca. Hrastniške godbo lahko štejemo tudi za prvo slovensko vojaško godbo. Leta 1944 jih je namreč dirigent Jože Brun z instrumenti vred odpeljal v partizane. Julija 1944 so tako sestavili vojaško godbo 7.korpusa in glavnega štaba slovenske vojske. Igrali so tudi maja 1945 v osvobojeni Prof.Jože Banič dirigiral vsem prijateljskim godbam Ljubljani. In se vrnili brez instrumentov, ker so jim jih vzeli za potrebe poklicne vojaške godbe. Doma jim je instrumente posodila steklarska godba, ki še ni pričela z vadbo. Nekaj časa jih je še vodil kapelnik Kumlanc, potem pa je prevzel palico Viktor Malovrh. Jože Brun je ostal namreč v armadi tudi po osvoboditvi in vodil različne vojaške godbe. Bil je tudi najboljši izvajalec fagota v državi in avtor številnih koncertnih komadov za godbe na pihala. “Naši godbi pa je pomagal, če je le mogel, tudi kasneje, ko seje že izselil iz Hrastnika...”, je povedal v teh dneh Marko Potočan, naj starejši član godbe, saj je z njimi že več kot petdeset let. Leta 1954 so dobili 43 novih instrumentov - kot vračilo za tiste, ki sojih pustili vojski. Obrnili so se naravnost na maršala Tita in Hrastničanko Lidijo Šcntjurc, ker drugi na prošnje niso reagirali. Sledijo leta izvrstnih tekmovalnih uspehov z Viktorjem Malovrhom na čelu. Ob pomoči Jožeta Bruna so se 1959 uvrstili med tri najboljše godbe v Sloveniji. 1960 so bili na Paliču v Srbiji deležni izjemno dobre ocene. Prav tako v naslednjih letih. Sledili so dirigenti Stane Plahuta, Jože Rus, Franc Grcbcnšck in Vanjo Tomc. Vsak je vnesel nekaj novega, svežega. Zadnjih deset let so pod taktirko Jožeta Baniča izjemno napredovali, se kadrovsko krepili in pomlajevali. Povprečna starost je 23 let. Lani so dosegli v Ilirski Bistrici prvo mesto in se uvrstili med deseterico najkvalitetnejših slovenskih pihalnih orkestrov. Med najmlajšimi imajo osmošolca, rogista, ki mu pripisujejo vrhunsko glasbeno kariero... Nagovor predsednika države in župana Če se preselimo spet v športno dvorano na jubilejni koncert Rudarske godbe Hrastnik, zabeležimo nekaj minut pred začetkom prihod predsednika države Janeza Drnovška v spremstvu župana Mirana Jeriča in Mitje Udovča, predsednika godbe. Doživel je lep sprejem. Ljudje so samodejno vstali in mu izkazali spoštovanje z dolgotrajnim ploskanjem. Na kratko, v svojem značilnem stilu, se je zahvalil za zaupanje - bilje častni pokrovitelj jubilejnega koncerta - in jim čestital ob visoki obletnici. Poudaril je, da mu je pihalna godba blizu, saj je vedno v revirjih popestrila trdo življenje vsakdana... Očitno je hrastniška godba dobro vkoreninjena, zato ji želi uspehe še vnaprej... Župan občine Miran Jerič je bil predsednik častnega odbora in tudi on je čestital godbenicam in godbenikom ter dirigentu prof Jožetu Baniču. Obenem se jim je FUNŠTERC ([23] Župan Miran Jerič, predsednik države Janez Drnovšek in predsednik godbe Mitja Udovč tudi zahvalil, saj združujejo nadarjene mlade glasbenike in s svojimi uspehi pomagajo pri prepoznavnosti Hrastnika. Na koncu se je obema zahvalil predsednik godbe Mitja Udovč starejši. Koncertni del in plesna točka Koncertni del je vseboval dva dela. V prvem so igrali teme oziroma skladbe naslednjih avtorjev: Philip Sparke, Ted Huggens in Leonard Bernstein. Sledila je plesna točka skupine Fourklor, ki jo vodi Hrastničan Branko Potočan. Slovenska javnost ga pozna tudi po nastopih v Betontancu in drugih mednarodnih projektih. S soplesalcem sta prikazal odlomke raznih predstav, od katerih so V ospredju Branko Potočan s soplesalcem nekatere doživele premiero v Hrastniku. Istočasno sta na plezalih izvajali dve plesalki elemente sodobnega cirkusa - namesto na tleh sta se z raznobarvnimi trakovi zavijali, odvijali, prepletali v zraku... Drugi del koncerta je vseboval teme, kijih preigravajo na olimpijskih igrah - Evcning at Pop Wc’rc Johna Williamsa, arr.John Higgins. Sledil je venček slovenskih popevk Ne čakaj na maj, Zvončki in trobentice, Slovenija, ki sojih napisali avtorji Lesjak-Roš-Avsenik, arr.Jože Privšck. Potem so podelili priznanja, na koncu pa so zaigrali koračnico Hrastniška deklica, ki jo je posebej za njihov jubilej aranžiral Vinko Štrucl. Napisal pa jo jc J.Perci. O izvedbi koncerta hrastniških godbenikov pod vodstvom Jožeta Baniča naj še dodamo, daje bil vrhunski. “Izvrstni so...,” jc bilo slišati posameznike ob odhodu iz dvorane. Priznanja, pozdravi, kaseta, CD,... Na koncertu so podelili posameznikom številna priznanja -Drago Kopušar je podelil 15 bronastih Gallusovih značk, srebrno značko so dobili Željko Udovč, Mitja Udovč ml., Franc Volaj in Jože Ostanek, zlato pa Ivan Kepa in Bojan Klenovšek. Alojz Zupan, predstavnik Zveze slovenskih pihalnih godb jc podelil Adamičeva priznanja in priznanja mednarodne zveze pihalnih godb CISM. Podelil jc šest bronastih medalj, srebrno sta dobila Bojan Klenovšek in Željko Udovč, zlato pa Edi Zdovc, Mirko Potočan, Jože Čeperlin, Mitja Udovč st.. Avgust Šketako, Stane Potočan in Ivan Kepa. Madaljo CISM so prejeli Jože Čeperlin, Mitja Udovč st., Avgust Šketako in Stane Potočan. CISM križ za zasluge sta dobila Edi Zdovc in Mirko Potočan. Potem so sledile še čestitke in pozdravi zasavskih godb, pevskih zborov in predstavnikov kulturnih organizacij. Naj dodamo, da so poleg uspešnega koncerta ob svojem jubileju godbeniki temeljito obnovili svoj dom, izdali kaseto in CD Zgodovinski posnetek s predsednikom države pa še brošuro, ki na petdesetih straneh v sliki in besedi prikazuje vseh 150 let njihove zgodovine, ki sojo prehodili z glasbo v srcu... Avtorje Marko Planinc, prav tako scenarija koncerta, ki je potekal brezhibno in prisrčno. Številni obiskovalci si ga bodo zapomnili tudi po lepi sceni in velikem ekranu, ki jc spremljal dogodke v dvorani in na koncu navedel tudi sponzorje, brez katerih bi bilo slavje občutno bolj skromno. Zaključek Na začetku smo rekli, da so prijateljske godbe zaznamovale začetek in konec sobotnega slavja. Začetek je že znan, zaključek pa je bil v poslovni dvorani, kamor so bile povabljene vse godbe in gostje. Godbeniki iz Kapele so namreč prinesli iz avtobusa svoje instrumente in poskrbeli za imenitno vzdušje. Takšno, kot se za stopctdesctletnico spodobi. DRUŠTVENO i--------- Alpinistični vzponi v mesecu JUNIJU TJrecej nestabilno vreme predvsem v visokogorju je razlog _L da sta člana AO Litija Janez Razpotnik in Goran Turudič opravila malo vzponov v juniju Smer po Zajedi nad Sitom glave z oceno V+, dolžine 300 m sta plezala na prvi junijski dan v navezi s Karmen Verhovec in Jernejem Groboljškom.Pri sestopu pa sta opazovala sosednji Prisojnik in njegov značilni HUDIČEV STEBER-to je velikopotezna klasična smer ki ne sme manjkati na seznamu alpinista. Petsto metrov dolgo smer z oceno V sta preplezala 7 .j unij a 2003 v šestih urah, sestopila sta po Hanzovi poti na Vršič. Nina Podlesnik in Peter Zupančič sta istega dne preplezala Severni raz v Mali Mojstrovki z oceno IV dolžine 300 m. Ob koncu meseca sta se še z nekaterimi člani alpinističnega Znamenita pakleniška stena 0(]seka odpravila v Paklenico kjer imenovana Anica Kuk gta preplezale nekaj lepih smeri Na skrajni levi strani je vidna smer z imenom Albatros VII+ ,v sredini pa je vidna smer Infinito z oceno VIII+ Slovensko z oceno VI+ dolžine 200m,Infinito VIII+, najtežji del sta preplezala tehnično (AO) dolžine 355m in znamenitega Albatrosa mojstrovino Iztoka Tomazina z oceno VIR- dolžine 350m. G.T. in J.R. ALPINISTIČNE NOVICE T J soboto, 5.julija tega leta sta se člana V Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Aleš Kilar in Sebastijan Jančič lotila plezanja v Severni steni Grintovca /2558m) v Kamniško Savinjskih Alpah. Ob lepem vremenu sta vstopila v 250m visoki Grintovčev steber, kjer smer poteka v območju ogromne zajede in tvori eno najlepših plezalnih smeri v Grintovcu. V spodnjem delu sta plezalca napredovala dokaj hitro, v ključnem delu smeri, kjer je težavnost največja pa tudi izpostavljenosti ne manjka, pa sta naletela na zelo mokro in mastno skalo, kar je plezanje dodatno otežilo. Po dveh urah plezanja sta stopila na vrh smeri. Težavnost smeri je ocenjena na V/IV+, IV stopnjo. Zadovoljna in dobre volje sta nato sestopila do Češke koče, od koder sta se v popoldanskih urah vrnila domov. Sebastijan Jančič seje te smeri skupno s soplezalcem Bogdanom Pfeiferjem lotil že pred 10.leti. Takrat sta steber preplezala šele po tretjem poskusu, prej ju je namreč kar dvakrat zmotilo slabo vreme. (T.L.) RAZ MOJSTRANŠKIH VEVERIC V SFINGI (VIy\l,A2 280m cela stena 900m PP VIII+) TA az Mojstranških veveric je najbolj znana Sfingina .LVsmer.Dve leti nazaj je bila še tiha želja,lani, 15.septembra 2002 je Janeza Razpotnika in Gorana Turudiča iz AO Litija snežni metež pregnal po Prusiku Szalayu na Plamenice,a sta bila kljub neuspehu v Sfingi vesela da sta odnesla celo kožo.Letos 17 .julija pa je dvajseta obletnica, kar sta Franc Intihar in Jože Repina iz AO Litija kot prva in zadnja Lilijana preplezala to nebeško lestev v Severni Triglavski Steni.(Dare Juhant AO-KAMNIK). Sama smer je res spektakularna, fantastična tisoč metrska izpostavljenost, ki popusti šele v zadnjem raztežaju. Bilo je enkratno plezati zadnjo zajedo, ko sta z vrha slišala glasove prijateljev in akterja izpred dvajsetih let. J.R. in G.T. 7AS4vr KŠEFTI (z KSEFTI Informacije: 03/56 64 250 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI MtOIZVOONJA IN MONTAŽA cssaaHHil efrF^oFenr MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO /fftlfit- 03 JTreS 106. mahi: Pil 508 655 FOTO WEISS Trbovlje NOVO!!! NOVO m NOVO m NOVO m NOVO!!! NOVO!!! IZDELAVA INDEX PRINTOV IN SKENIRANJE FILMOV NA CD !!! DIGITALNE FOTOGRAFIJE, KODAK EXPRESS, ATELJE, TRGOVINA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE + RIBOGOJNICA Sveže postrvi ^ Zavrstnik 41, Šmartno pri Litij i Tel.: 01/89-87-206, GSM: 031/336-902 ZA BREZPLAČNO RADIESTEZIJSKO MERITEV SPALNICE | Kupon pošljite na: ALTERA, Svetlin Roman s.p., Na Ledinah lODian, 1230 Domžale i Ime In priimek: Naslov: | Telefon:_____________ I A ALTERAs p., ELEKTRONSKE MERITVE A \ SEVANJ, Na ledinah 10, Ihan, Domžale, X GSM:041/716195 & 041/933232 [AJTERA POPOTNIŠKA i---------- INDIJA KOROMANDIJA <*♦ del) HARI OM (TUKAJ SE POZDRAVLJA SPET DRUtiACE) ! T)o 3 dneh bivanja v Vrindavanu sva T se odpravila na najbolj odtrgano vožnjo do tedaj. 11 ur z navadnim, popolnoma nabitim lokalnim avtobusom v Rišikeš ob vznožju Himalaje. No, tako daleč na sever sploh nisva imela namena iti, pa so naju vsi navdušili s svojimi pripovedmi o Rišikešu, tako da sva šla pogledat. In ni nama bilo žal!!! To je bil naj lepši kraj najinega potovanja. Pa še Beatli so se včasih potepali tu. Ganga na tem mestu priteče iz Himalaje in sc upočasni, zato je tukaj prav posebno sveto mesto. Voda je tako čista, dajo lahko piješ. Indijci prihajajo sem tudi samo zato, da lahko v steklenice natočijo čisto Gango in jo potem doma pijejo za zdravje, uporabljajo pa jo tudi za čiščenje prostorov in pri posmrtnih obredih za bližnje. V Rišikešu so na voljo najrazličnejši tečaji joge, reikija, plesa, masaže, rafting, treking v gore in še kaj. Polno je hipijev in nasploh veliko zahodnjakov. Eni izvajajo jogo, drugi meditirajo, eni pa malo oponašajo domačine in rajši kadijo marihuano za zajtrk, kosilo in večerjo. Pa še kakšno malico vmes. Povsod sami dreadlocksi, brade in oranžne cunje. To so častilci boga Šive, ki živijo precej asketsko življenje, prakticirajo jogo, meditirajo, nekateri izmed njih pa si pomagajo s prej omenjenim zeliščem, ki ga kadijo v nekakšnih glinenih tulcih -čilumih. Velja pa, da tisti, ki si do drugačnega stanja zavesti pomagajo na ta način, niso pravi šivaisti. Pravi šivaisti so znani tudi, kot mayavadi filozofi (impersonalisti - trdijo, da je Bog brezoseben in njihov cilj je zlitje z brezosebnim aspektom Boga Brahmanom). Veliko le-teh izdeluje čudovite torbe, kar jim pomeni tudi svojevrstno meditacijo. Te torbice nastajajo po cel mesce s šivanjem z volno v blago in so res čisto nekaj posebnega! So pa zato tudi zelo drage. Stanovala sva v prijaznem in mirnem ašramu, ki se imenuje Vishwaguru Yoga Institute. Šef ašrama Višvaguru je star 96 let m izglcda fenomenalno. Še vedno sedi v lotosovem položaju, opravlja razna administrativna dela, jogo in se pozimi kopa v ledeno mrzli Gangi. Njegov učitelj je dočakal 124 let!!! Pred ašramom je čeber z vodo, ki bi ga človek lahko zamenjal tudi za kanto za smeti in v njem plava kamen. Ja, plava. Kamen je po legendi star par milijonov let. Prinešen je bil iz obale Ramcšvarama na jugu Indije, kjer je po Ramajani Rama iz teh plavajočih kamnov zgradil most do Šri Lankc, da bi vzel nazaj svojo ženo Sito iz rok demona Ravanc. Imela sva poceni stanovanjc, ki a 17. MALSRPNA 2003 je vključevalo celo »kuhinjo«, ki pa je bila žal brez pripomočkov in posode. V notranjem delu ašrama je nekakšno dvorišče, kjer se meditira, prakticira yogo in druge prakse, ki niso moteče, saj mora biti v ašramu tišina. Nek večerje manjša skupina ljudi zunaj klepetala, kar je očitno zelo zmotilo nekega Američana, ki je potem s svojim živčnim kričanjem in preklinjanjem (besede na F) najbrž zbudil pol Rišikeša. Meditacija je imela nanj očitno obraten učinek. Nekajkrat sva se šla okopat v Gango, a je bila tako mrzla, da ni bilo govora o kakšnem plavanju. Na hitro potunkat in ven. Eno uro stran se nahajata dva lepa slapova in tudi tja sva se šla namakat. Res lepo, ni kaj. Tukaj so že prvi hribi Himalaje, zato j e vse skupaj malo bolj razgibano, ampak še vedno je videti samo kot hribi pri nas doma z malce več eksotike. Rišikeš leži na nadmorski višini okrog 350 m. Ja, to pa je Himalaja, a? V glavnem nama je zelo všeč in ga priporočava vsakem morebitnem popotniku v ta konec. Je zelo primerna točka za prilagoditev na Indijo, ali pa za počitek na koncu potovanja. Ponudba hrane je bila precej zahodnjaška, kar naju je zelo razveselilo. Po čudovitih počitnicah v Rišikešu sva se odpravila na najino zadnjo postajo - New Delhi. Tam sva bila na obisku pri dveh sufijskih bratih iz Kašmirja in zaužila še malo muslimanske hrane in modrosti. Sufizem je ena izmed štirih vej islama. Filozofsko j e zelo globok, precej mističen in odprt za vplive drugih religij. Kašmirci so zelo uglajeni trgovci in tudi njihovi izdelki so zelo cenjeni. Po svetuje zelo poznan kašmirski šal in pa njihove čudovite preproge. Po treh dneh druženja z Rafiqom in Hilalom pa sva odletela domov v ljubo Slovenijo. Z mešanimi občutki seveda. (Rok in Sabina) REPORTAŽA KARBIDUKA ZAKLJUČILA PRVI CIKEL TV" ot načrtovano seje letos Karbiduka tretjič po Zagorju JXun Trbovljah, pojavila v Hrastniku. Zasavski festival mladih je letos zaživel od petka 4.7. pa vse do nedelje 6.7. v sicer nekoliko manjšem obsegu, kot prejšnja dva dela. Na njej je bilo mogoče sodelovati na športnih igrah, raftingu, raznih delavnica, na voljo je bilo nekaj prostora za kulturo v večernih urah pa so si obiskovalce lahko ogledali dva koncerta. Prvi je bil rapersko obarvan, z lokalnimi in ostalimi skupinami od Prekmurja pa vse do Vrhnike, za popestritev pa sta s pisanim Alternativci Kvazi Cirkus - zgoraj in Od Frncnla možgani - spodaj programom in brez dlake na jeziku poskrbela Slon in Sadež. Drugi koncert so zaznamovale rock skupine. Projekt, ki so ga tudi tokrat organizirali ŠOHT, KUD KNAP in ŠKLAB je lepo uspel za kar jamčijo obiskovalci, ki jih je bilo za zasavske razmere kar precej. Naslednje leto se bo Karbiduka spet reinkarnirala v Zagorju. Zgoraj zagorski raperji Central, spodaj Slon in Sadež M.B.; foto Zubi BON BON RENAULT Clio Billabong z vso možno opremo za neverjetno ceno. $bka je simbolična * • RENAULT MALGAJ Gabrsko 30B, Trbovlje, prodaja 03/56 33 110, 03/56 33 111,03/56 33 112, servis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si • • atv • . .1 .1.. . . . .. ..... .. Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV NEOSVINČENO Vozili smo: Audi A3 2.0 TDI “Novi Audi A3 deluje bolj odraslo, zrelo, atletsko. Njegovo telo je postalo širše, nižje in bolj mišičasto, medosna razdalja seje povečala, zaradi česar je njegov nastop še bolj samozavesten in energičen... Samozavesten pogled, izzivalen obraz, katerega poudarjajo predvsem žarometi globoko pod gladkim steklom... Agresiven in poln energije... Vstopite, če si upate...” Tako so pri Audiju na pot pospremili svojo novo uspešnico - Audi A3. Mi smo vstopili... Motor Pri Audiju A3 je na voljo pestra paleta močnih motorjev, s poudarkom na močnih, kajti že varčni osnovni bencinski motor s štirimi valji ima 75 kW oziroma 102 KM, odlikuje pa ga visok navor. Na lastni koži smo občutili, da je testna izvedba s turbodizelskim motoijem 2.0 s 103 kW in 140 konji izredno močna, sploh pri pospešpevanju iz druge v tretjo prestavo, ko ima audi največje pospeške. Seveda pa velja, da če pošteno pritiskate na plin, morate biti tega tudi vešči, kajti ni slabo spomniti se reka, da tudi velika moč potrebuje nadzor. Če prisegate na dizelske motoije, potem vas bo navdušila varčna TDI tehnologija. Gorivo se namreč vbrizgava v zgorevalni prostor, od predhodnih motorjev te vrste pa se razlikujejo v vbrizgalnem tlaku - pri TDI motorju se gorivo v zgorevalni prostor vbrizga s tlakom 2.050 barov - za razliko od 800 barov pri običajnih dizelskih agregatih. Visok vbrizgalni tlak že pri nizkem številu vrtljajev motorja zagotavlja visok navor in s tem športen odziv vozila, kakršnega voznik od vozila z dizelskim motorjem ne more pričakovati, pri novem audiju pa ga lahko pričakujete vedno. Zapriseženim športnikom po duši se bo razen ob nakupu novega audija A3 zagotovo smejalo tudi pri vsakem postanku na bencinski črpalki, saj se avto odlikuje z izredno nizko porabo glede na visoko zmogljivost motorja. Poleg nizke porabe in motorja nikakor ne moremo mimo izredno dobre vodljivosti in lege na cestišču, kajti dinamično in športno podvozje nas je dobesedno navdušilo, nič drugače ni v ovinkih, kjer se je izkazal z izredno stabilnostjo. Varnost Nemški snovalci novega audija so si zamislili visok varnostni standard, ki ga tvorijo elektronski stabilizacijski program ESP, izboljšana togost karoserije in sedežev, varnostni volanski drog, aktivna vzglavnika spredaj, sistem zračnih blazin za glavo sideguard, čelni in stranski zračni blazini spredaj in po želji tudi stalni štirikolesni pogon quattro. V praksi seje elektronski stabilizacijski program ESP z zavorno asistenco izkazal za izredno učinkovitega. Več senzorjev namreč nenehno nadzira stik pnevmatik s cestiščem in vse nepravilnosti v delčku sekunde posreduje centralnemu krmilniku za ESP, ki s premišljenim posegom v zaviranje posameznih koles ter z zmanjšanjem ali povečanjem navora poskrbi za to, da vozilo stabilizira in doseže želeno smer. Sestavni del ESP-ja je antiblokimi sistem ABS. Slednji skrbi za izredno kratke zavorne poti. Dopolnjuje ga regulacija zdrsa pogonskih koles ASB, ki z elektronskim posegom v delovanje motorja preprečuje zdrs koles in s tem odnašanje vozila pri pospeševanju, hkrati pa EDS (elektronska zapora diferenciala) skrbi za enakomerno speljevanje, kar pride še posebej prav takrat, ko se z vozilom nahajamo na podlagi z neenakomerno oprijemljivostjo (blato, trava, makadamske poti...). Če smo se že toliko obširno razpisali o zavornem konceptu, kije zelo dobro zamišljen, moramo omeniti tudi EBV (elektronska porazdelitev zavorne moči) in hidravlično zavorno asistenco, ki ob zaviranju z ustavljanjem vozniku pomaga tako, da avtomatsko poveča zavorni tlak. Notranjost Slednja je pri A3 povsem na novo zasnovana. Ob vstopu vanj boste najprej opazili umirjeno športne in kakovostne sedeže, ki zagotavljajo udobno in hkrati športno vožnjo, edina pripomba velja na sedeže pri vstopanju in izstopanju potnikov na zadnjih sedežih, saj bi denimo lahko bila ročica sprednjih sedežev bolj praktično postavljena. Sicer pa je armaturna plošča izredno preprosta in oblikovana do zadnje podrobnosti, kamor spadajo tudi dekorativni elementi iz kakovostne plastike z visokim leskom, seveda pa se lahko odločite tudi za les. Je treba še kaj dodati? Le to, da vam garantiramo, da boste nad novim A3 navdušeni in da vam bo žal, če si ga ne boste ogledali in preizkusili. Kje? Malgaj d.o.o. v Trbovljah ali Litiji, telefon 03/56 33 155. Audi naj bo! Tehnični podatki testnega Audija A3 2.0 TDI Motor: 1968 ccm, 103 k W, 140 KM, največji navor 320/1750-2500 Menjalnik: ročni 6-stopenjski Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 9.5 sekunde Poraba goriva: po mestu/izven mesta/ kombinirano: 7.2,4.5,5.5 NEOSVINČENO ZAČETEK PRODAJE NOVEGA PLURIELA T) ri Avtoservisu Špajzer v oblik. -L Trbovljah so sredi junija pričeli Sicer pa pri novem plurielu ponujajo s prodajo novega citroena C3 pluriel. dva bencinska motorja in sicer 1.4i(54 Slednji je marsikatera srca osvojil že s kW, 75 KM) ter 1.61 16V (80kW/110 simpatično televizijsko reklamo, kjer KM). Še cena: od 3.065.000,00 SIT lahko pluriela s pomočjo čarovnije (in naprej. tudi v praksi) pretvarjajo v pet različnih P.M., slika PRAV ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT VIP SREČANJE OTOČEC 2003 "V J teniškem centru Otočec seje 28.junija 2003 zbralo lepo V število pomembnih oseb iz področja gospodarstva, politike in športa ter seveda tudi lepotičk. Razlog - srečanje Gold VIP Cluba Ginter pod “režisersko” in organizacijsko taktirko Ginteija Kržišnika. V prekrasnem sončnem vremenu so se znane osebnosti pomerile v tenisu ter malem nogometu, med drugimi pa so bili prisotni Sašo Udovič, Grega Židan, Dragan Bulič, Martin Strel, Ciril Ribičič, Metod Jerman, Specialna enota slovenske policije, Janez Senčar, Roman Kržišnik, Miloš Vengust, Slavko Ručman in mnogi drugi. Sledila je tudi modna revija z Majo Šimec, za glasbeni vložek pa sta poskrbela Andrej Potrpin in Pavle Prosenc. Rezultati - tenis: 1 .Anton Čižman-Boris Ribičič, ekshibicijski dvoboj dr.Ciril Ribičič-Miloš Vengust: Franc Lukež-Denis Uranič 9:3, mali nogomet: 1 .Sašo Udovič team, 2.Specialna enota policije, 3.Radio Belvi. (P.M.) VIP-ovci: z leve Bojan Česen, Miloš Vengust, Marjan Lekše, Martin Strel, Lekše NOVA POSLOVNA ZMAGA GINTERJA KRŽIŠNIKA r~7xmi\ zasavski športni delavec Ginter Kržišnik, katerega so /L/med drugim bralci našega časopisa izbrali tudi za Naj športnega delavca Zasavja v preteklem letu, je v prejšnjem tednu zabeležil nov poslovni uspeh. Potem, ko več kot uspešno sodeluje z Nogometno zvezo Slovenije in drugimi športnimi organizacijami ter klubi, je v prostorih letošnjega državnega nogometnega prvaka Maribora podpisal pogodbo za svetovalca marketinga direktorju Nogometnega kluba Maribor Gregorju Židanu. Ginter seje sicer za tovarstno sodelovanje pogovarjal še z Vego Olimpijo in CMC Publikumu, vendar pa so največ posluha za sodelovanje imeli v Mariboru. (Peter Motnikar) PGD KANDRSE VABI V soboto 19.07.2003 ob 20. uri na tradicionalno vrtno veselico. Ansambel VRISK bo poskrbel za glasbo, kandrški gasilci pa za hrano in hladno pijačo! Donvnhill JAVOR DRŽAVNO PRVENSTVO V SPUSTU Z GORSKIMI KOLESI 28. IN 29. JUNIJ 2003 ryfr adnji vikend v juniju je bil v Trbovljah v znamenju dirk za državno prvenstvo Slovenije v spustu z gorskimi kolesi. Letos je bil to že peti tradicionalni spust Downhill JAVOR. Začelo pa seje takole: »Društvo za kulturo in šport THC iz Trbovelj organizira tekmo v spustu z gorskimi kolesi. Tekma se bo odvijala v soboto, 31. julija 1999, spored tekme...in celotna prireditev je namenjena zabavi...« V petih letih je prireditev prerasla okvire zgolj zabave in je postala tradicionalna in splošno priznana za to zvrst športa v državnem merilu, spogleduje pa se tudi s svetom. SOWflFiLL iiA V03 Organizacija je v rokah članov leta 2000 ustanovljenega Mountain bike kluba (MTB) Trbovlje, ki so si zastavili cilj promovirati to zvrst gorskega kolesarstva. V štirih letih delovanja jim je uspelo to in še več. Klub je, po številu aktivnih tekmovalcev v slovenskem državnem pokalu, najštevilčnejši v Sloveniji in vodilni v mladinski in ženski kategoriji. Ponaša se z organizacijo zelo uspešne in obiskane tradicionalne tekme v spustu z gorskimi kolesi »Dovvnhill Javor«. Mnenje vseh tekmovalcev je, da je to proga z najtežjimi odseki. Na njej se hitrosti gibljejo tudi do 70 km/h, skoki pa so visoki kar 10 metrov. Letos je na tej tehnično izjemno zahtevni, prenovljeni in dovršeni progi, ki je vsebovala vse tehnične prvine spusta, z dolžino 4000 m in višinskim padcem 400 m, svoj delež k še večji težavnostni stopnji dodalo vreme. Dež je delno namočil progo že na sobotnem uradnem treningu, v nedeljo pa ni prizanesel nikomur. Na premočeni in blatni progi je v polfinalni vožnji v vseh kategorijah dosegel najboljši čas Drnovšek Matej (MTB Trbovlje), pod mejo treh minut in štiridesetih sekund pa se je v finalni vožnji spustil le zmagovalec Novak Luka. Kljub dežju je bilo ob progi precejšnje 1 ■ v ■! Bf i li gL—jL Andrej Jeršin - Javor 2003 število gledalcev, ki so z bučnim navijanjem spodbujali tekmovalce in videli tudi precej atraktivnih padcev, predvsem na skalnatem delu Manson (spodnji del proge), na srečo brez večjih poškodb. Med, amaterji je bil najhitrejši Matjaž Tavzelj iz Dravograda pred klubskim kolegom Rokom Oblak in Markom Trček z Vrhnike. V dvoglavi ženski konkurenci je Tanja Jerman ugnala Rebeko Barlič, obe članici MTB Trbovlje. V veteranski kategoriji masters je povedel NVolfgang Freiler (Bikeprofi Austria) pred drugo uvrščenim Boštjanom Vidmar (MTB Trbovlje) in tretje uvrščenim Erikom Zalar (KD Bi šport). Med mladinci je zmagal Boštjan Volf (Snurfclub) pred Janom Cestnik in Matejem Drnovšek (oba MTB Trbovlje). Lanski državni prvak, Janez Jamnik, je s poškodovanim palcem in nekaj padci dosegel šesto mesto in tako majico državnega prvaka predal tokratnemu zmagovalcu Luku Novak (Novak Scott), na drugem mestu je bil član MTB kluba Kranj, Črt Bill Slivnik in na tretjem mestu predlanski državni prvak Boštjan Felc (Svvatch Novice Extreme). Na spustu za državno prvenstvo Slovenije, Downhill Javor 2003, je nastopilo petinštirideset tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, od skupno petinšestdesetih prijavljenih. Zmanjšani udeležbi je botrovalo slabo vreme in nekaj poškodb - tako tekmovalcev, kot tudi koles - na sobotnem treningu. Kljub temu so vsi udeleženci, ki so imeli priložnost preživeti konec tedna skupaj z drugimi ljubitelji gorskega kolesarstva, še enkrat spoznati lepote tega dela Slovenije. Mountain bike klub Trbovlje je zelo uspešno nastopil v vseh kategorijah in se na ta način oddolži gledalcem, sponzorjem in prostovoljcem, ki so omogočili organizacijo te uspešne in odmevne prireditve. Posebna zahvala gre Občini Trbovlje, Zdravstvenem domu Trbovlje, Trgovini Goltes, Pak 4, medijskemu sponzorju Radiu Trbovlje ter sponzorjem MALGAJ Trbovlje (Audi, Volkstvagen, Renault), RSH- Podelitev medalj - Javor 2003 računalniške storitve, TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE, APNENCA-Zidani Most, FACTORV STORE-Žalec, MIRKO ŽIVODER s.p., LAFARGE CEMENTARNA TRBOVLJE, TOPTEX, INFO TRBOVLJE, OZZING d.o.o., Rudnik Zagorje v zapiranju, ROFIX-gradben material, SADJE ZELENJAVA Mišim -------------------1_ Jusuf&Nuri, TAJM Štimec, Avtomaterial SLAPY, pizzeria ČASA MIA, Bogošport, Zlatarna MEŠIČEK, PGD KLEK, SMUČARSKO DRUŠTVO TRBOVLJE. Iskreno se zahvaljujejo vsem lastnikom zemljišč, po katerih poteka proga in domačinom Svete Planine in sploh vsem, ki imajo razumevanje za to vrsto športa in jih kakšna povožena goba ne spravi v slabo voljo. Gledalcem, ki so z navijanjem ob progi bodrili »svoje«, pa obljubljajo še veliko zabave v gladiatorskem smislu MaH in Gregor Guna foto: Marko Obid -arhiv MTB Trbovlje VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO TRGOVINA GOLTES - KOLESARSKI CENTER VAM PONUJA GORSKA KOLESA CROSSROAD KOLESA TREKKING KOLESA OTROŠKA KOLESA CESTNA KOLESA *ž€SiJUWT 'jucvclum * jr~ jf' jt g F"" m * /SimmsKSm3 DODATNA OPREMA TOCCAK SHimpno mm <^SES9r> jgggggggg n-i tnnrjrv <•» MiAtur an STROKOVNO SVETOVANJE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI (DO 6 OBROKOV) TRGOVINA GOLTES Savinjska c. 35 1420 TRBOVLJE TEL: 03-563-30-31 Odprto: pon.-pet.: 8h-19h sob.: 9h-13h mma I x mam :A-. M ggeaSteps KIKBOKS SVETOVNI POKAL V KIKBOKSU V čudovitem okolju Vrbskega jezera se je od 27.do 29.junija pod okriljem organizacije IAKSA odvijalo veliko tekmovanje v kikboksu, ki se gaje udeležilo 430 tekmovalcev iz 28 držav. Med njimi tudi številno zastopstvo iz slovenskih klubov. Več kot uspešno, saj so osvojili kar nekaj odmevnih rezultatov. Predvsem predstavniki KB V Pon-Do-Kwan Zagorje. Razveseljivo je tudi dejstvo, da seje po več kot enoletni odsotnosti v borišče uspešno vrnil nekdanji svetovni prvak Klemen Buzina. Rezultati slovenskih predstavnikov-borbe v šemi kontaktu; mladinke do 55 kg; 2.Sabina Sehič, Novo mesto, mladinci do 54 kg; 3.Sašo Vučko, Zagorje, članice do 55 kg; 3.Sabina Kolednik, Ptuj, člani do 91 kg; 3. Igor Kalšek, Zagorje, do 71 kg; 3.Marko Razpotnik, Izlake, do 67 kg; 2. Klemen Buzina, Zagorje, nad 91 kg; 2.Andrej Bračič, Zagorje, do 81 kg; 1 .Primož Bračič, Zagorje, glasbene kate deklice 1 .Sara Vučko, 3.Tina Kuder, obe Zagorje, dečki; 2.Luka Kopušar, Zagorje. Igor Gošte JADRALNO PADALSTVO OSMO MESTO ANDREJA PUŠNIKA Na zadnji tekmi v jadralnem padalstvu zapokal Slovenije v točnosti pristajanja je v Cerknem v soboto, 28.6. tekmovalo 33 tekmovalcev iz enajstih klubov. V sončnem vremenu so izpeljali dve seriji. V prvi seriji je znotraj desetmetrskega kroga pristalo le 8 tekmovalcev. Med njimi mdi Andrej Pušnik Kisovške Kavke iz Kluba jadralnih padalcev Kavka Kisovec, kije bil po prvi seriji sedmi. Z slabšim skokom v drugi seriji seje uvrstil na 8.mesto. Zmagal je Matjaž Sluga iz Laškega. Preostali člani Kavke Kisovec in iz Društva jadralnih padalcev Zagorje se niso uvrstili v finale. Igor Gošte /Avvvr IZ DRUŠTVA JADRALNIH PADALCEV SVEA ZAGORJE DJP SVEA Zagorje je 31.5.2003 nameravalo organizirati mednarodno tekmovanje v točnostnem pristajanju za pokal zagorske doline 2003, dan pozneje pa na povabilo občine Trbovlje še tekmo za pokal občine Trbovlje ob njihovem občinskem prazniku. Vendar se je predsednik društva Ludvik Groboljšek zaradi nestabilnih vremenskih razmer odločil, da tekme ne bo. Ker tekma za pokal Zagorske doline 2003 ni bilo možno izpeljati, so se v . društvu odločili, da preko sto praktičnih nagrad podelijo zasavskim društvom ter osnovnim šolam. Tako so OŠ Toneta Okrogarja v Kisovcu, OŠ Slavka Gruma, kluboma Pon-Do-Kwan Izlake ter Zagorje, Sekciji za skoke v Kisovcu podarili sponzorske nagrade, ki so bile namenjene tekmovalcem. Za to se predsednik društva zahvaljuje naslednjim sponzorjem, ki so te nagrade prispevali; SVEA, Občina Zagorje in Trbovlje, Unitas, JE&GR, Hamex, Union, Vipava, Čurin, Bartec Varnost, Rest. Šporn, Deloza, Zav. Triglav Trb., Metronic Komet, Tref, Zlatarstvo Aleš Mravlje, Fejst pub, ERA Zag., PETROL Zag., Spina Kandrše, Rest. Gos Trb., Čulk ind. prod. Hrastnik, GIP Beton MTO, Integral Zag., Olma Lubricants Lj., MOBITEL Lj., IGM. Na dan 1.6.2003 pa je župan občine Trbovlje Bogdan Barovič po dvournem čakanju na sv. Planini v Ludvik Groboljšek in župan Barovič pred startom tandemu z Ludvikom Groboljškom poletel in pristal na nogometnem igrišču Rudarja v Trbovljah. Generalni pokrovitelj za pokal občine Trbovlje pa je bil Kolman Cveto s.p. trgovina STIK Trbovlje. Ludvik Groboljšek, sicer predsednik DJP Zagorje nam j e še sporočil, da se po dolgih letih delovanja na vodstvenih funkcijah, prej v KJP Kavka Kisovec in v zadnjih letih kot predsednik DJP Zagorje, poslavlja z odgovornih mest. Hkrati se zahvaljuje vsem, ki so mu v teh letih stali ob strani. LG. | SMUČARSKI SKOKI PRIMOŽ NAJBOLJŠI Kisovški skakalci in skakalke tudi v poletni vročini nadaljujejo z odličnim skakanjem. Tako je bilo tudi na reviji skokov v Mostecu, kjer je skakalo preko 450 skakalcev. V posameznih starostnih kategorijah so kisovški skakalci dosegli naslednje uvrstitve: med mladinci do 16 let je na skakalnici K-58 zmagal Primož Roglič, kije skočil 58 in 59,5, karje bila tudi najdaljša daljava dneva. Daljši je bil tudi od Jureta Radija, kije zmagal med člani. Miran Zupančič pa je prav tako osvojil odlično peto mesto. Skočil je 52 in 54,5. Luka Grobljar je bil 23., Janez Močnik Guna 38., Andraž Pograjc 56., Dejan Judež 65. in Rok Krivic 74. Povejmo, da je v tej kategoriji nastopili kar 81 tekmovalcev. Primož Roglič je prav tako zmagal v konkurenci dečkov do 15 let. Šteli so skoki iz tekme mladincev. V tej kategoriji je nastopilo 58 tekmovalcev. Miran Zupančič je bil tretji, Luka Grobljar 12., Janez Močnik Guna 23, Andraž Pograjc 37, Dejan Judež 44 in Rok Krivic 51.Tudi na manjši napravi v Mostecu, na skakalnici K-35, so člani Smučarskega kluba Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec dosegli uvrstitve. Med dečki do 13 let je zmagal Klemen Omladič iz Velenja, tretji je bil s skokoma 36,5 in 38 Janez Močnik Guna, četrti pa Andraž Pograjc. Aljaž Smolič je bil 23., Leon Grobljar 25., Jaka Prašnikar 28., Dejan Žujič 35., Urban Kropivšek 38., Miha Jesih 53., Katja Požun 57., Ernest Prišlič 63., Manja Pograjc 65. in Urban Javoršek 69. V kategoriji deklic do 14 let slabili Katja Požun s skokoma 31,5 in 30,5 ter Manja Pograjc s skokoma 29 in 30,5 peti oziroma sedmi. Manja Pograjc pa je bila najboljša med deklicami do 11 let. Deklice so skakale na 18 metrski skakalnici. Manja je skočila 17 in 16,5. Katja Požun, kije bila druga pa je (nadaljevanje na strani 34) PREDSTAVITEV NOVE MAZDE 2 V AVTOHIŠI KRŽIŠNIK ZAGORJE » miaZDa 2&OASV s' ■■ . ■ ■ Ponudba akcjMib modelov Mazda na zalogi: ! | Mazda" 323F 1.61 Evision (ABS,4xAirbag,klima,ALU platišča, beli merilniki,...) cenejša zqa 516.161 SIT * Mazda Premacy DiTD Blue (ABS, 4xAirbag,klima, temna stekla,...) akcijska cena 3.909.598 SIT m: m* S,«,*-/.'.,: - .o' opremljenega avtodoma zg% poslovno pb^ro dopust” 1 i MAZDAZ-naJvegimatek E" - ; > -- . .. ■ t ?r j 'v' sM. UffiMJ S|8 DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja In servis vozil Mazda, a) f/ w.:,.. i rstvo.avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo Izpušmhslstemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. . MMS KREDIT & LEASING www.avtohisa-krzisnik.si KiJiinik Romon s p. !410 ifogoiie, Selo 65 AVromŠA KRŽIŠNIK Tel-: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://vmw.tref.si, E-mail: infoiStref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt Glavna knjiga s sa Idakonti, Material no poslovanje, Fa kturira nje. Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta že od 96.393,00 + DDV SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM a skočila 17,5 in 15,5. Tudi na mednarodnemu tednu skokov v Kranju na skakalnici s kritično točko 50 metrov so kisovški skakalci posegali po prvih mestih. Tako je Miran Zupančič v kategoriji dečkov do 15 let s skokoma 51,5 in 50,5 zmagal, LukaGrobljarpajebil s skokoma po 49,5 četrti. S tretjim mestom seje odrezal tudi Andraž Pograjc in sicer v kategoriji dečkov do 13 let. Na skakalnici K-40 je doskočil do 40 in do 39,5. Dobrajc skakal tudi Janez Močnik Guna, kije bil peti. Skočil je 39 in 38 in pol. Igor Gošte PRIMOŽU TOČKE, MIRANU ŠOLSKO SVETOVNO PRVENSTVO Kisovški skakalci so nase opozorili tudi v Velenju, ko sta se izkazala trinajstletna Primož Roglič in Miran Zupančič, ki sta na kontinentalni tekmi z dolgimi skoki presenetila celo nekatere dobre poznavalce skokov. Presenetila sta že, da sta se v tako močni mednarodni konkurenci sploh uvrstila na tekmo kontinentalnega pokala oziroma na tekmo za rudarsko svetilko. Dan prej, na izbirni tekmi, ki je štela za slovenski pokal, hkrati pa je bila to tudi izbirna tekma za svetovno šolsko prvenstvo v Garmischu, je nastopalo 65 skakalcev. Miran Zupančič je bil četrti (z najdaljšim skokom druge serije), Primož Roglič šesti, Luka Groblar pa 35. Miran seje kot najboljši med letniki 1989 uvrstil na šolsko svetovno prvenstvo. Tako Miran kot Primož pa sta se- kot smo že omenili- uvrstila na tekmo kontinentalnega pokala. Poglejmo, kako sta se na tej tekmi z močno mednarodno zasedbo, kjer so nastopali člani iz 17.držav (Avstrijci, Nemci, Finci, reprezentantje Slovenije, Poljaki) odrezala. V prvi seriji je Primož skočil 81,5. S tem skokom seje s 17.mestom uvrstil v finale trideset najvišje uvrščenih skakalcev. Po prvi seriji je bil v vodstvu Jure Radelj s skokom 89,5, Primož Peterka je bil drugi. Miran Zupančič, kije skočil 78 metrov, je le za las zgrešil finalno serijo. V drugi seriji je Primož skočil pol metra manj in osvojil še vedno odlično 23.mesto in prve točke kontinentalnega pokala. Prve tudi za Smučarski klub Zagorje Sekcijo za skoke Kisovec. Zmagal je Jure Radelj. Naslednji dan na še eni tekmi, znova na skakalnici s kritično točko 85 metrov, je zmagal Finec Akseli Kokonen. Primož Roglič je bil s 7AS4vr skokom 81,5 metrov 45., Miran Zupančič pa s skokom 79 metrov 54. Igor Gošte 1 TENIS 1 IZ TENIŠKEGA KLUBA AS LITIJA Pregled iz TK AS Litija- poročilo nam je poslal Dušan Razboršek- pričenjamo z dvema odličnima uspehoma njihove najboljše igralke. V preteklih tednih je igrala na dveh Odprtih prvenstvih (OP) deklet do 16 let in sicer v Škofji Loki in v Litiji. Rezultat na obeh je bil identičen, saj se je Anja s prepričljivo igro obakrat uvrstila v finale, vendar na žalost tudi obakrat izgubila. Boljša od nje je bila Mariborčanka Patricija Vollmaier, ki jo je v obeh primerih premagala z 2:0 v nizih. Na turnirju v Litiji je odlično nastopila tudi Manja Zupanc, ki seje uvrstila v polfinale, kjer pa je izgubila prav s klubsko tekmico Anjo, rezultat paje bil 2:0. V 1. krogu istega turnirja je bila uspešna tudi Žana Mandič, ki pa je v 2. krogu morala priznati premoč prav Manji, ki jo je porazila z 2:0. Na skupni lestvici Teniške zveze Slovenije (TZS) v konkurenci deklet do 16 let Anja trenutno zaseda 9. mesto, Manja je 24., Žana pa 27. na lestvici do 14 let. V svoji konkurenci so na istem turnirju igrali tudi fantje. Najuspešnejši je bil Nejc Steiner, ki se je uvrstil v četrtfinale, kjer je kasneje izgubil z Matejem Zlatkovičem iz Ljubljane. Nejc je v 2. krogu premagal soigralca iz kluba Ernesta Meka in to presenetljivo gladko z 2:0 v nizih. Ernest je bil tako uspešen v 1.krogu, kar pa ni uspelo Ambrožu Brezovarju, ki je moral priznati premoč nasprotnika že v uvodnem nastopu. Zmagovalec tumirjaje bil Tomi Hzadovac iz Ptuja. Kot zanimivost nam je Dušan še povedal, da so takoj po turnirju Anja, Nejc, Ernest in Ambrož odpotovali v Oxford, kjer se bodo 14 dni pripravljali v svetovno znanem teniškem Čampu in kjer delujejo najboljši angleški teniški strokovnjaki. Uspešen mednarodni nastop paje imel tudi 9 in polletni Nik Razboršek, ki se je udeležil najmočnejšega Evropskega turnirja v kategoriji 10-letnikov. Turnir seje odvijal v Puli na Hrvaškem. Nik seje po zmagi nad Fatič Nerminom iz BiH in Dinom Peruško iz Hrvaške uvrstil med 16 najboljših, kjer pa je kasneje moral priznati premoč Romunu Ciprianu Porumbu. Na turnirju je zmagal Avstrijec Thiem, ki je navdušil z odlično igro. Najmlajši igralci TK AS pa so nastopili na OP v Žalcu. Zelo uspešno sta nastopila Blaž Bizjak, ki je v kategoriji mini tenisa osvojil 2. mesto, odlična pa je bila tudi Kisovčanka Lara Lukač, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji deklic do 10 let. (LG.) Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, pa te ima kljub temu rad. (Elbert Hubbard) Jasmina, hvala ti, ker veš vse o meni in me imaš vseeno rada. .. ... Vse najboljše, TEK______________________ 6.MEDNARODNI MARATON ŽELEZNA KAPLA-PREDDVOR V nedeljo, 22.junija je potekal že kar 6.mednarodni maraton Železna Kapla-Preddvor. Udeležilo se gaje 60 tekmovalcev, ki so med drugim postavili tudi nov rekord proge. Maratona sta se udeležila tudi dva predstavnika iz Zagorja in sicer David Vidic ter Franjo Ramšak, katera sta dosegla zelo dobra rezultata. David Vidic je dosegel skupno 15.mesto, v svoji kategoriji (moški do 30 let) pa odlično 2.mesto. Franjo Ramšak je dosegel skupno 23.mesto, v svoji kategoriji (moški od 40 do 49 let) pa spoštovanja vredno 7.mesto. Zaslužene nagrade je podeljeval veleposlanik Evropske unije Envan Fouerc, kije bil gost v Preddvoru. MALI NOGOMET ANTIMON “NABIL” ZASAVCA! Rezultati 3.kola Poletne lige Čemšenik 2003: Medija - Turisti 6:2 (zaostala tekma 2.kola), Zasavc - Antimon 2:11, Medija -Kotredež 6:6, Čemšenik - Blagovica 6:8, Amater - Turisti 8:4, SchnopsPoteka -Čemšenik 4:4 (vnaprej odigrana tekma 4.kola). Trenutni vrstni red: Antimon 9, Amater 9, Medija 7, Young Boys 6, Blagovica 6, ŠD Kotredež/Okrepčevalnica Gasilček 4, SchnopsPoteka 1, Čemšenik 1, Zasavc 0, Turisti 0. P.M., slikal PRAV BILJARD URBANIJA USPEŠNO NASTOPAL PO SLOVENIJI V soboto, 21 junija, je potekalo ekipno državno prvenstvo v biljardnici Splavar Maribor. Udeležilo se gaje 10 ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi igralec Biljard kluba Suzana Zagorje Danijel Urbanija skupaj z Ribičem in Cehom, kateri so le za las zgrešili medaljo in na koncu osvojili 4.mesto. Sicer so se igrale tri discipline in sicer devetka, mednarodna osmicain 14+1. V torek, 24.junija,je potekalo v biljardnici Gomes Maribor tekmovanje v disciplini devetka. Med 21 igralcev se ga je udeležil tudi Urbanija in dosegel 12.mesto. Le šest dni kasneje seje v Kaval klubu Vižmarje Ljubljana odvijal Masters turnir, med 210-imi igralci, ki so se čez celo sezono udeleževali tekmovanja je bil Zagorjan Danijel Urbanija na prvem mestu in to kljub temu, da je imel na zaključnem turnirju smolo in je na koncu osvojil 5.mesto. Nagradni sklad je sicer znašal 1 milijon tolarjev. Sicer pa Športno društvo Suzana sprejema nove člane, ki bi se želeli naučiti veščine biljarda ter se kasneje udeleževali večjih turnirjev po vsej Sloveniji. Informacije lahko dobite po telefonu 031/717-841. -d o o X! E jo ” |1 > >u m I i;>, e mmm i N T E R MARKETING It i www.runnenestrQni.com li asi! TRB0VI«, EO$;-r;š wb > - Li _____\ V • V. t , < '• ' N - <• S. V.'w -'v: 'i* KRONIČNO H-------- Ob pomoči zvestih frkerjev, aufbiksarjev, ravbarjev ter “taplavih” piše Peter Motnikar Zasavski frker SOPOTNICA ISKALA ZDRAVNIŠKO POMOČ Hrastnik, 1.7. ob 20.05 je voznica Z.D. v Suhadolu opravljala premik vzvratno na stransko cesto, kjer je z zadnjim delom vozila trčila v podporni zid podvoza. Pri tem se je lahko telesno poškodovala sopotnica C.V., katera je zaradi poškodb iskala zdravniško pomoč v trboveljski bolnici. Voznici Z.D. je bil izdan plačilni nalog. PREBLIZU DESNEGA ROBA Hrastnik, 5.7. ob 11.35 seje na regionalni cesti v naselju Brdce zgodila prometna nesreča. Voznik B.M. je vozil iz smeri Mamega proti Breznem, kjer je zapeljal desno na bankino in nato izven vozišča, kjer je zapeljal v obcestni jarek. Poleg voznika so bili v vozilu lahko telesno poškodovani še štirje potniki, kateri so bili z reševalnim vozilom ZD Hrastnik in ZD Trbovlje odpeljani v Bolnico Trbovlje. Vozniku je bil zaradi vožnje preblizu desnega roba izdan plačilni nalog. VINJEN TRČIL V DRUGO VOZILO Zagoije, 3.7. ob 12.10 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirišču pri prodajalni Era Kisovec. Patrulja je ugotovila, daje voznik tovornega vozila J.Š. pri vzvratni vožnji trčil v osebno vozilo. Vozniku tovornega vozila D.K.-ju je bil zaradi napačnega premika izdan plačilni nalog, hkrati pa je ugotovljeno, daje D.K. vozil pod vplivom alkohola in je bil zaradi tega predlagan v postopek pri sodniku za prekrške. VOZNIK MOTORNEGA KOLESA UMRL Zagoije, 11.7. ob 15.55 seje na Cesti 9.avgusta zgodila huda prometna nesreča, v katero sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila C.M. in voznik motornega kolesa F.D. Slednji je na kraju nesreče zaradi hudih poškodb umrl. Policisti Prometne policijske postaje Ljubljana okoliščine prometne nesreče še preiskujejo in bodo po zaključkiu preiskave ustrezno ukrepali zoper povzročitelja. MOTORIST AGRESIVNO VOZIL Litija, 9.7. ob 23.uri so bili policisti obveščeni, da se po Kidričevi ulici prevaža motorist, ki z agresivno vožnjo moti nočni mir in počitek. Policisti so motorista izsledili in ugotovili, daje to R.S. iz Litije. Ker so posumili, da vozi pod vplivom alkohola, so odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki pa gaje R.S. odklonil. Med postopkom seje začel do poliestov nedostojno obnašati in jima groziti s pretepom ter začel mahati proti policistoma, zato sta policista uporabila prisilna sredstva in ga obvladala ter dokončala postopek glede kršitve cestno prometnih predpisov. Ker seje nato pomiril, sta ga izpustila. Sledi prijava sodniku za prekrške. fiavbajo kot srake Dne 3.7. ob 13.40 uri so policiste poklicali iz lokala Tingl tangi v Zagorju, kjer je iz garderobe neznani storilec J. D. odtujil mobilni telefon. S tem dejanjem je lastnico oškodoval za cca. 30.000,00 SIT. Naslednjega dne so policisti pohiteli v stanovanjsko hišo na Mlinšah, last M.M. Neznani storilec je namreč vlomil skozi okno hiše in iz podstrešnega stanovanja odtujil 10 CD-jev. Materialna škoda znaša približno 30.000,00 SIT, za neznanim storilcem pa policisti še poizvedujejo. Dne 7.7. ob 7.05 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v gostinski lokal Čebelica na Izlakah, kjer je neznani storilec vlomil vhodna vrata in iz skladiščnega prostora odtujil večjo količino različnih pijač. Materialna škoda znaša cca. 70.000,00 SIT, policisti pa za storilcem še zbirajo obvestila. Dne 13.7. ob 10.35 uri so bili policisti PO Zagorje obveščeni o tatvini osebnega avtomobila znamke VW golf 3 izpred hiše na Narofu na Izlakah. Neznani storilec je vozilo ukradel tako, daje vstopil v predsobo stanovanjske hiše, kjer so se nahajali ključi vozila, jih odvzel in nato vozilo odpeljal. Naslednjega dne j e bil osebni avtomobil najden in vrnjen lastniku. Dne 8.7. ob 14.uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec v stanovanju na Jerebovi ulici 3 v Litiji ukradel denar. Policisti so ugotovili, daje v stanovanje last S.A. prišel mlajši moški, ki naj bi bil študent in dejal, da prodaja čistilna sredstva. Z oškodovancem seje usedel za mizo v kuhinji. Nato je v stanovanje prišel še eden mlajši moški, kije prosil, če gre lahko na stranišče. V kuhinjo se je vrnil šele po petih minutah. Po njunem odhodu je oškodovanec ugotovil, da mu je neznanec iz spalnice ukradel 90.000,00 SIT. Vse prosimo, da ob pojavu neznancev takoj obvestijo PP Litija in poskušajo neznanca zadržati do prihoda policistov. Osebni opis neznancev: oba sta bila stara približno 25 let, visoka približno 185 cm, imela črne lase in sta bila temnejše polti. Eden je imel krajše pristrižene lase, drugi pa je imel srednje dolge lase do ušes. PRIZNANJA LITIJSKIM POLICISTOM N Policisti so 27.junija praznovali svoj praznik - Dan policije. V okviru praznovanja so tudi policisti PP Litija prejeli priznanja in sicer vodja policijskega okoliša Borut Bokal, kije prejel srebrni znak zaslug za varnost, policist Peter Jelenc je prejel bronasti znak zaslug za varnost, vodja policijskega okoliša Bojan Liber in policista Mitja Mlaker Jn Klemen Repovš pa so prejeli pisne pohvale._____ ' POLICIJA OPOZARJA N Glede na čas letnih dopustov pozivamo občane, da poskrbijo za lastno premoženje, saj se povečuje število vlomov v stanovanjske hiše, stanovanja in v kleti. V zadnjem obdobju beležimo povečano število tatvin koles iz kleti. Občani naj poskušajo s svojih koles izpisati znamke in številke za lažjo preiskavo kaznivega dejanja. v_____________________________________:___________/ iT Aufbiks ■ 29.6. ob 21.00 je do policistov pristopil R.M. in povedal, da gaje tega dne v njegovem stanovanju pretepel P.M. Zaradi poškodb na glavi je bil R.M. napoten v ZD Hrastnik, zoper RM. pa bodo podali predlog SP-ju. • 5.7. ob 0.40 so policisti opravljali intervencijo na prireditvi Karbiduka na Dolu pri Hrastniku, kjer je bilo ugotovljeno, da je pevec neke glasbene skupine RS. iz Velenja kljub prisotnosti trenutno nastopajoče skupine odšel na oder in hotel prepevati in to kljub temu, daje njegova skupina nameravala nastopati kasneje. Omenjenega so z odra fizično odstranili varnostniki in ga pridržali do prihoda policistov. RS. policistom ni hotel nuditi osebnih podatkov, zato je bil odpeljan na Policijski oddelek Hrastnik, kjer je bila ugotovljena njegova identiteta. Poleg kršitve RS. seje v postopek vmešal tudi K.S., katerega so policisti obvladali in pomirili. Zoper oba sledi predlog SP-ju. ■ 5.7. ob 2.50 uri so bili policisti obveščeni, da v bližini ZD Hrastnik oziroma pred lokalom Da capo neznanci pretepajo občana. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so neznanci dejansko pretepli pijanega D.A., policistom pa ni hotel povedati, kdo ga je y'/it7žvT.i^TTpretepel. Policisti v zvezi dogodka še zbirajo m obvestila. ^ 'zisAvr AKCIJA -------h julijski “SKRITI ZASAVC” II. DEL TV' ot kaže, je oseba na sliki zelo priljubljena in znana ali pa smo vam J^^a prvič razkrili kar preveč podatkov, kajti na naše uredništvo smo prejeli kar precej pravilnih odgovorov, kdo naj bi bil “fantič” na sliki. Naš “skriti” Zasavc na sliki, kjer ima 17 let, sloni na sosedovem Fičku, pa tudi sicer je bil njegov prvi avto takrat priljubljeni fičko. Po končani osnovni šoli seje pričel ukvarjati s košarko, obiskoval pa je trboveljsko gimnazijo. Po njej je visoki mladenič začel obiskovati filozofsko fakulteto. Kaj več pa naslednjič - zadnjič. Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integalzagoije@siol.net Internet htip//ww/.integral-z^ajesi' “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 (------------------------------------' HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA” Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDEUSKA KOSILA -1.600,00SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00SIT! VEČERJE -1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in Svetkih od jutra do večera! TELEFON-RECEPCIJA: 01-7233-610! NAGRADA! Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU nora TROJANE Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko M DNEVNIK —H---------------- KAKO HUJŠA PERO BRKOVIČ MDNEVI IN TEDNI TEČEJO HITRO” Pero Brkovič, ki seje za hujšanje v fitnes centru na Izlakah, pod strokovnim nadzorom Aleksandra, odločil pred mesecem dni, nam je povedal, da dnevi in tudi tedni hitreje tečejo, kot izginjajo njegovi odvečni kilogrami. Ampak, pravi, daje vse pod nadzorom. Volje do treninga in premagovanja lakote mu še vedno ni zmanjkalo. Nekaj pa mu je ostane tudi za pisanje dnevnika. Kaj je napisal o četrtem tednu hujšanja, si lahko preberete v naslednjih vrsticah. (LG.) Rad bi povedal, da sva s trenerjem Aleksandrom tudi tokrat trdo delala. Še vedno sva se, jaz bolj on manj, trudila, da se moje telo obogati z mišicami. Sedaj naju čaka boj z odvečnimi kilogrami. Torej me čakajo skromni obroki hrane, za nameček pa še trikrat tedensko potenje na napravah, ki so meni in drugim na voljo v fitnes centru. Trening na teh napravah in bolj kot ne prazen želodec sta vzroka, da domov pridem pošteno utrujen, hkrati pa vesel, ker vem, da sem zopet naredil korak h končnemu cilju. Z vedenjem, da sem znova nekaj dobrega naredil za svoje zdravje, za svoje telo. Naslednji teden me torej čaka obilo treninga, prehranjevanje s sadjem, posnetim mlekom, nizkokalorično skuto, zelenjavo in kakšnim pustim zrezkom. Verjemite mi, da brez podpore domačih in znancev, ki mi želijo dobro, ne bi šlo. Tudi pisanje, čeravno ga nisem prav vešč, se mi zdi mnogo lažje, kot se naprimer odreči preteklih slabih navad in razvad. Kijih ni malo, verjemite. Ko mi je pred časom sin ponujal vitaminske dodatke (sam j im rečem briketi), sem se razburil in ga oštel, da nisem žival in da vem, kaj je bolj dobro in okusno. Toda glej ga zlomka. Nedavno sem tudi sam prišel s treninga z omenjenimi "briketi". Kaj je na to rekel sin, ni potrebno pojasnjevati. Ja, zarečenega kruha se še najbolj naješ. Pa lep pozdrav do prihodnjič. __ MALI OGLASI mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide 31. julija, sprejemamo do petka, 22. julija 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. RAZNO PRODAM konzolno dvigalo nosilnosti 1000 kg, dvig 10m,4kw,tel.: 56 61 725 PRODAM plastičen sod, izgled lesen, za vino, 80 litrov, tel: 041/679-176 NUJNO potrebujem 120.000 SIT za dobo enega leta, tel.: 041/818-479 NAJAMEM stanovanje v Zasavju, GSM: 041-36-87-24 KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica, GSM: 031-83-63-78, tel: 57-26-319 NAJAMEM stanovanje v Kisovcu ali Zagorju, tel.: 040/ 665-553 V MORAVSKIH TOPLICAH, 300 metrov od bazenov damo v najem minihotel (10 sob s kopalnico, 25 ležišč), z vso opremo za dalj časa, primemo za turizem, dom ostarelih, razna društva ali finne, tel.: 041/404-648 ali 02/ 5261-434 ntpREiničnint Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE-PARCELE ODDAM stanovanje v centru Hrastnika, 50m2, neopremljeno, tel.: 041/688-754 KUPIM hišo, lokacija Trbovlje ali bližnja okolica, GSM: 041-69-93-82 ODDAM v najem zidano garažo v Trbovljah na Tereziji, GSM: 040/302-103 PRODAM stanovanje v Trbovljah v izmeri 55 m2, zemljiško knjiženo, telefon 031/ 541-914 ODDAM večje enosobno stanovanje v centru Trbovelj, ki ima centralno kurjavo, kabelsko TV, je delno opremljeno, najemnina po dogovoru. GSM: 041 -488-328 PRODAM drva, poceni, tel.: 56-45-510 PRODAM bikca limuzin 9 mesecev in KUPIM suho seno v balah, tel.: 56-76-310 MENJAM sličice Kraljestvo živali, tel.: 041/679-176 STORITVE DRUŠTVO Ozara Slovenija - nudimo pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Infonnacijska pisarna, Krekov trg 3,3000 Celje, tel.: 492-57-50, e-mail: ce@ozara.org NUDIM kvalitetne in poceni inštrukcije matematike za OŠ in SŠ, tel.: 041/458435 OBVESTILA la ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 OSEBNI STIKI 33 letni očka, zelo razočaran, želi spoznati resno, iskreno samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje, GSM: 031/50-54-95 37 letni Zasavčan išče žensko brez stanovanja, službe, za resno zvezo, do 37 let starosti, bodi iz Posavja ali Zasavja, tel.: 040-540-756 Želim spoznati resno, iskreno, pošteno in samsko žensko od 40 do 45 let, tel.: 040/ 665-553 Z A-_ \ I NAROČILNICA t za brezplačni mali oglas Tekst: IV Moj naslov (ni za objavo): v Z OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Slikarska kolonija Izlake-Zagorje in Zveza kulturnih društev Zagorje vabita na razstavo slik iz zbirke slikarske kolonije Izlake-Zagorje (3., 4. in 39.slikarska kolonija iz let 1966,1967 in 2002), Razstava bo občasno odprta dalj časa v galeriji Medija Zagorje. Cenjene člane in uporabnike Knjižnice Antona Sovreta obveščamo, da bo v obdobju od 01.07.2003 do 31.08.2003 naslednji obratovalni čas knjižnice: Ponedeljek 13.00 ~ 19.00, Torek 13.00 ~ 19.00, Sreda 13.00 ~ 19.00, Četrtek 11.00 -17.00 BON BON RENAULT Clio Billabong z vso možno opremo za neverjetno ceno. Občina Zagorje ob Savi vabi v soboto, 19.julija 2003 od 11. do 18.ure v okviru Valvasorjevih večerov 2003 na razstavo ob zaključku jubilejne 40.slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ki bo v OŠ Ivan Kavčič na Izlakah. Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: delavnik od 8. -14., njihov naslov Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec,eelektronski -naslov: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel. št.: 03/56 46 971. Društvo prijateljev mladine Trbovlje vabi na program dejavnosti za tretji teden v juliju; četrtek, 17.7. Izlet (Čeče), zbor ob 8.45 pred pisarno DPM, prihod ob 13. uri; petek, 4.7. Kopanje (letni bazen Trbovlje). Društvo podeželske mladine Moravče vabi na tradicionalni 25.Kmečki praznik v Moravčah, ki bo v nedeljo, 27.julija s pričetkom ob 15.uri. Ker je nastopilo leto, ko bo v Moravčah ponovno zaživela povorka, je prav, da k sodelovanju povabimo vse, ki so željni sodelovati v povorki in na zanimiv način pokazati kakšno delo, ki so ga opravljali v preteklosti še naše babice in dedki, kateri še niso poznali mehanskih strojev in traktorjev in so še vse delali ročno. Kontaktni osebi za prijavo in sodelovanje v povorki: Mirko Ribič (041 208 546) in Janez Majdič (031 594 045). Center za socialno delo Trbovlje vabi na kratkočasenje (športne igre, ustvarjalne delavnice, družabne igre, kopanje) vsak dan od 9. do 13.ure v Domu svobode Trbovlje. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče vabi v soboto, 2.avgusta ob 10.uri v Hrastnik pri Moravčah na spominsko slovesnost ob 61 .letnici požiga zlatopoljskih vasi. Korana in Hrastnika pod Limbarsko goro. ------------------------ —............................................................................................. Slika je žjtiIdcIič ui RENAULT MALGAJ Gabrsko 30B, Trbovlje, prodaja 03/56 33 110, 03/56 33 111,0.3/56 33 112, servis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si 2Wr NAŠA BODOČNOST i-------------- SVETA NE PREMIKAJO LOKOMOTIVE, MARVEČ IDEJE. (HUGO) Osemnajst glavic z nešteto idejami, ki bodo premikale svet, je v dneh od 30. junija do 10. julija začelo svoje delo.. .devet: devet! 30.06.2003 Branka Teržan, Sallaumines 9, Trbovlje - sin Gašper Vodeb Ester Pusovnik, Kol. 1 .maja 1 l,Trbovlje-sinNikMedad Pusovnik Damjana Pinosa, C. zmage 22, Zagorje - hči Lucija Stanko Tina Pikš, Ribnik 25, Trbovlje - sin Filip 01.07.2003 Enisa Čobo, Nasipi 9, Trbovlje-hči Emina Mateja Prašnikar, C. 20. julija 37, Zagorje - sin Žiga Menard Urška Bec, Gimnazijska c. 15c, Trbovlje- hči Tinkara Bec 02. 07.2003 Zemrija Pajaziti, Nas. A. Kaple 22, Hrastnik-hči Alona Pajaziti 03. 07.2003 Janina Ranzinger, Log 24, Hrastnik - sin Jaša Volavšek 07.07.2003 Kristina Kolšek, Ljubljanska c. 62, Celje-hči Iva Kolšek Orlač 08.07.2003 Nataša Kos, Ul. Talcev 1 b, Zagorje-sin Anej in hči Tamara 09.07.2003 Barbara Brvar, Ul. Talcev 18, Zagorje - hči Evita Arh Mojca Bombek, Goriška c. 51, Velenje - sin Maj Bombek Fele 10.07.2003 Mihaela Merzdovnik Obrez, Novi Log 19c, Hrastnik - sin Mark Merzdovnik Irena Špilar, Pot na Brod 4, Radeče - hči Tjaša Zajec Andreja Potočnik, Brezova 27, Šmartno v Rožni dolini -hči Nastja Kovač Potočnik Edisa Avdič, C, 1. maja 23, Hrastnik - sin Armin VSEM ISKRENO ČESTITAMO! ____________________________________________________y KINO PROGRAM ZAGORJE Od 17.7. do 20.7. ob 20.uri: FRKA V BAJTI (romantična komedija) Od 18.7. do 22.7. ob 18. in 20.uri: DO GROBA (akcija) Od 23.7. do 26.7. ob 18. in 20.uri: IZPOVEDI NEVARNEGA UMA (krimi komedija) Od 25.7. do 29.7. ob 20.uri: LOVEC NA SANJE (triler) Od 30.7. do 31.7. ob 20.uri: POLNOČNI OBRAČUN (akcija) TRBOVLJE Od 17.7. do 20.7. ob 18. in 20.uri: CHARLIEJEVI ANGELČKI: S POLNO BRZINO (akcijska komedija) Od 17.7. do 21.7. ob 18. in 20.uri: PASJI VOJAKI (grozljivka) Od 22.7. do 24.7. ob 18. in 20.uri: PRILAGAJANJE (drama) Od 25.7. do 29.7. ob 18., 20. in 22.30 uri: JEDRO (akcija) Od 26.7. do 28.7. ob 18.00 in 20.30 uri: ŠTIRI PERESA Od 30.7. do 31.7. ob 20.uri PRAVKAR POROČENA (romantična komedija) HRASTNIK Od 17.7. do 20.7. ob 18. in20.uri: SONČEVE SOLZE (vojna drama) Od 18.7. do 20.7. ob 18., 20. in 20.15 uri: REKRUT (akcijski triler) Od 23.7. do 27.7. ob 18. in 20.uri: JANKO IN METKA (domišljijska avantura) Od 25.7. do 27.7. ob 20. in 20.15 uri: FRKA V BAJTI (odštekana komedija) Od 30.7. do 31.7. ob 20.uri: DRŽAVNA VARNOST (akcijska komedija) DOL 18.7. obl S.uri: SONČEVE SOLZE (vojna drama) 25.7. ob 1 S.uri: JANKO IN METKA (domišljijska avantura) IZLAKE 20.7. ob 20.1 Suri: DO GROBA (akcija) 27.7. ob 20.15 uri: LOVEC NA SANJE (triler) trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56.71-30.1 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 7AWr .. r -i, ...................... 17.MALSRPNA2003 NA(j7 NAGRADNA KR/ŽANKA RJAVKASTA GOZDNA PTICA S ČOKATIM TELESOM, GOZDNI JEREB PRISTANIŠKO MESTO VSIRUI, ANTIČNA LAODICEJA SVOBODA. BRATSTVO PRIPRAVIL: RAZVED- RILO OOJAVITEV (ZASTAR) RUDNINA KALCIJEV GUNENEC GOSTA, TRDA IN GLADKA TKANINA IZ SVILE ROMAN Nl-GERUSKEGA LITERATA WOLEJA SOVINKE OKVARA, \.'jnj /a\aro\aliii( (* li i#*la\ \aui omo^ora. da ((‘lovilo za\aruj(*lc pirmozcnjc s\ojc druzint1. Ohlikujric #>a po s\ojili željah in ponehali. \ njeni pa lahko zdrnžnjele tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna piedv eni Iz treh razlogov • s paketom pi idohile paketni popust • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristile zelo ugodne pla< ilne poboje Tako hosle prihranili denar, čas in odvečne skl hi. \,i|l)olj dra^oi en pa je < eliti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Iri^lav hosh pripravIjeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,o.d Potrdilo o vlogi Bank Celje - skladišče D-Per 6/2003 COBISS o NOVA, PRENOSLJIVA OBLIKA kratkoročne vezave sredstev St- i * 0000001 Potrdilo o vlogi na prinosnika CertifKale ol Deposil anka zasavie «an*4/aiav#edd. Trbovif* b*fXrw \kupM%* Nove kanke Trg revolutije 2' 1420 Trbovlje v besedam* se vplada prinosniku dne Vpisani znesek potrdi ta o vjog« banka obrestuje po % fiksni letni obrestni men Naon obrafuna m izplačilo obrest >e dotočen v Sklepu o obrestnih merah Banke Zasavje d d . skupina NLB D*tvm V tolarjih, evrih in ameriških dolarjih. Podrobnejše informacije v vseh enotah banke. ZO j banka zasavje \_____s' Banka Zasavje d.d.. Trbovlje. bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje