m*m{/,,
SifcsSISCl'%
wwfifc
L^ra
j 3
ST?. «£..'21
I ■ 'JT

I-t#	, ->.y
£*L*-I
-	|-w .*
Pl
Poštnina platana v gotovini p	r A 1*
Abb. postale I gruppo “ \_j6I18. £)U llF
Jugoslavija in njeni sosedi
Članek glasila Zveze komunistov Jugoslavije
17 zadnjih letih so se bist-| veno spremenili pogoji, ob katerih nastajajo odnosi in se razvija sodelovanje med državami v jugovzhodnem delu celine. Večina držav tega dela Evrope je vse izrazitejši nosilec in činitelj tendenc za zmanjšanje napetosti. Svobodnejša hotenja so lep dokaz za premagovanje blokovske razcepljenosti, ki se je v letih po drugi svetovni vojni, čeprav z zastoji in prekinitvami, kazala tudi na tem območju. Zaradi konstruktivnih naporov večine držav balkanskega in jadranskega območja so spore in spopade na mejah zamenjali čedalje svobodnejši medsebojni stiki, nove oblike sodelovanja in medsebojnega povezovanja v skladu z nacionalnimi interesi vsake izmed teh držav.
Načela aktivne in miroljubne koeksistence, ki vključujejo popolno neodvisnost in nevmešavanje v notranje zadeve drugih, dobivajo tudi tukaj vse bolj svojo vsebino in postajajo osnova za oblikovanje odnosov med temi državami ne glede na različne družbenopolitične sisteme. Vse več srečanj državnikov, zastopnikov političnih strank in organizacij, široko gospodarsko in kulturno sodelovanje, turizem — vse to opozarja ne samo na spremembo odnosov, marveč ustvarja tudi možnost za nove napore in težnje, da se zboljša ozračje v tem delu sveta.
Sodelovanje med komunističnimi in delavskimi strankami in družbenopolitičnimi Organizacijami sindikatov, mladine, borcev, žensk in drugih se vključuje v ta spbšna pozitivna gibanja in postaja činitelj za razvoj političnega stanja na naših mejah. Precej se je spremenilo tudi ozračje v odnosih med večino držav in njihovih političnih strank in organizacij. Sodelujemo tudi v » okvirih večstranskih srečanj zastopnikov gospodarskih in kulturnih ustanov, družbenopolitičnih organizacij, znanstvenih in strokovnih združenj. V zadnjih letih organiziramo ob že zelo znanih balkanskih športnih igrah tudi različna srečanja novinarjev, turističnih agencij, znanstvenikov različnih disciplin, zgodovinarjev, geologov, ar hitel tov, zdravnikov in drugih. Taka srečanja so že pokazala, da je mogoče tudi na tem področju reševati probleme in vprašanja edinole s skupnimi napori ob razumevanju, spoštovanju neodvisnosti in enakopravnosti.
Sodelovanje Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije s komunističnimi in delavskimi partijami Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije in Bolgarije na obmejnih območjih se razvija z različnimi srečanji, pogovori in razpravami, ki imajo pogosto obliko dogovorov o
konkretnih ukrepih. Tako prispevamo k reševanju aktualnih vprašanj na različnih področjih družbenoekonomskega življenja prebivalstva na obeh straneh meja. Ti odnosi med lokalnimi partijskimi organizacijami omogočajo, da laže poiščemo skupna, konstruktivna stališča pri obravnavanju različnih problemov, ki so v obojestranskem interesu, ko jih urejajo državni, ekonomski in kulturni organi. Tako sodelovanje med partijami — čeprav to ni neznana oblika dela — dobiva v naših okoliščinah nov pomen in daje sveže spodbude.
Sodobna družbena gibanja v Jugoslaviji pozitivno vplivajo na položaj in širijo možnosti za uveljavljanje ustvarjalnih sposobnosti delovnega človeka. Samoupravljanje je spodbudilo tudi zunanjepolitično dejavnost in zanimanje številnih ljudi. To ustvarja nova obeležja in je pogoj za večji vpliv družbenopolitičnih in ekonomskih skupnosti na fiziognomijo, vsebino in smer jugoslovanske zunanje politike sploh. Demokratizacija družbenih odnosov ustvarja tudi nove mo2nosti za neposrednejši vpliv delovnih ljudi in njihovo širše sodelovanje, zlasti kar zadeva odnos do sosednih držav. Vse bolj se izraža pripravljenost naših družbenih činitelj ev na obmejnih območjih, da omogočimo čim širšo povezavo in izkoristimo možnosti za izmenjavo izkušenj ter obiskov. Meje niso več ovira za povezavo. Podatki o gibanju prebivalstva, o obsegu trgovinske menjave, različnih oblikah sodelovanja v industriji, o skupnih ukrepih na področju prosvete, zdravstva, kulturnega življenja, v športu in podobno, nam govore o tem, kako močno so že razvite oblike in poti za povezavo jugoslovanskega prebivalstva na obmejnih območjih s sosedi. Povezovanje in izmenjava na teh območjih najpogosteje odsevata stopnjo odnosov s sosednimi državami na širšem področju. To tako imenovano «lokalno» in «obmej-i sodelovanje* je lahko
(Nadaljevanje na 2. strani)
TRST, nedelja, 26. marca 1967
Leto XXIII. - St. 72 (6656)
Uebele
uelikomme
ptamihe
.v v •
uobm
uhem
Malcdfem
PRIMORSKI
DNEVNIK
Motiv s Katinare
(Foto M. Magajna)

Ob svetovnem dnevu gledališča
Ideja spoznavanja in prijateljstva med narodi je že davno zajela gledališko področje, še formalno spodbudo pa je dobila pred nekaj leti, ko se je prvič praznoval — in se od tedaj praznuje vsako leto — svetovni dan gledališča. Gre za to, da se na isti dan po vsem svetu spomnimo nalog gledališča, gledaliških delavcev, pri širjenju ideje bratstva med vsemi ljudmi na svetu.
Umetnost je po svojem značaju vedno mednarodna. Ima sicer lahko svojo domovino, toda nihče je ne more ustavljati, omejevati. Bolj ko je kvalitetna (včasih vsaj modna), bolj bo prodrla v svet, bolj bo postala last širšega ali sploh vsega sveta.
Gledališče se že davno oplaja z umetnostjo, ki je last vseh kulturnih narodov. Repertoarji so sestavljeni tako, da gledalce seznanjajo ne samo z domačimi deli, temveč tudi z deli drugih narodov in to s sodobnimi kot s klasičnimi deli. Dela, ki jih gledališča uprizarjajo, so napisali lahko stari grški avtorji pa pozneje kak Anglež, Spanec, Francoz, Nemec, Rus, Italijan, Čeh, Američan, "Slovenec, Srb, Hrvat. Vsaka uvrstitev v repertoar je priznanje, tako rekoč kompliment za zadevno kulturo. Za občinstvo pomeni opozorilo in seznanitev z avtorjem in okoljem, v katerem živi in dela (ali je živel in delal). Iz spoznanja pa se lahko rodi ljubezen. Res je tudi, da se ljubezen lahko kmalu sprevrže v sovraštvo, toda gledališče pri tem ne nosi krivde. Če bi bilo odvisno od umetnikov, bi skoraj gotovo nikoli ne prišlo do tega, da bi se morala naroda, ki sta si bila do včeraj prijatelja, nenadoma sovražiti.
Prežeto z idejo po potrebi mednarodnega spoznavanja in spoštovanja Je tudi Slovensko gledališče v Trstu usmerjalo svoje delo. Občinstvu je prikazovalo umetnostne dosežke avtorjev, ki so pripadali raznim narodom. To je naloga in dolžnost že samega gledališča in

.1
i:
f i
PREDVIDEVA SE REKORDNO TURISTIČNO LETO
Pred pričetkom sezone je minister Corona
naslovil tujim turistom pozdrav po radiu
Minister zagotavlja trdne cene hotelskih storitev - Svečana proslava stote obletnice rojstva Toscaninija v milanski Scali in v Parmi ob prisotnosti Saragata - V kratkem prične komisija za obračun zbornice razpravljati o obračunih Federconsorzi - 28. in29. stavka pristaniških delavcev
«pred» razvojem teh odnosov ali pa «zastaja» za njimi. Če so bile še pred nekaj leti meje proti Italiji in Avstriji brez tekmeca tako po obsegu kot intenzivnosti prometa in tudi drugih ob-
RIM, 25. — Pred praznikom, ko se običajno pričenja intenzivnejša turistična sezona, je minister za turizem in predstave Corona naslovil po radiu vsem tujim turistom pozdrav, v katerem pravi, da se je letošnja turistična sezona odlično pričela. Vse kaže, da bo prišlo do ponovnega naraščanja priliva tujih turistov. Italija je naredila vse potrebno, da bodo turisti lepo sprejeti, in v tej zvezi minister predvsem omenja, da so že popravljene ruševine, kijih je povzročila povodenj.
V ospredje pa postavlja mi
nister vprašanje cen in trdi, da bodo ostale cene hotelskih storitev nespremenjene in da jih ne bodo zvišali ter da bodo povsod uveljavljene stalne cene, ki bodo vsebovale vse postavke. V zaključku izjave pa minister pravi, da bo letos zelo mnogo prireditev, ki bodo še poživile turistično sezono.
V gledališču «Scala» v Milanu so danes na izredno svečan način počastili stoto obletnico rojstva velikega dirigenta Artura Toscaninija. Ob tej priložnosti je Milan in kasneje Parmo, rojstni kraj Toscaninija, obiskal predsednik republike Giuseppe Sara-gat.
Toscanini je v Parmi diplomiral iz violončela leta 1885 in je
ftnlt MazntKe
M' O?
leto kasneje skoro povsem slučajno pričel dirigirat in to v Riu de Janeiru. Stalni dirigent «Sca-le» pa je postal leta 1898, kjer je dirigiral do 1907. leta. Po izrednih uspehih, ki jih Je doživel v New York, se je vrnil v Scalo 1921. leta, kjer Je bil umetniški ravnatelj do leta 1929. To je bilo najuspešneje razdobje velikega glasbenika, ki pa se Je končalo s pregnanstvom, saj je Toscanini kaj kmalu prišel v spor s fašističnim režimom. Najprej je odšel v Bejrut, kasneje pa dokončno v ZDA. Vrnil se je leta 1964, ko mu Je bilo že 79 let in ko je dirigiral otvoritveni koncert v obnovljeni «Scali», ki so jo bombe porušile in Milančani obnovili v enem letu.
Svečanost se je pričela dopoldne, ko je ob 10. uri prispel na trg pred Scalo predsednik republike, katerega je množica toplo pozdravila. V gledališču se je med tem časom že zbralo občinstvo in med njim navijači krajevni predstavniki oblasti, minister Corona, sorodniki Toscaninija, glasbeniki ter drugi umetniki. Svečanost je začel Saragat s priložnostnim govorom, v katerem je omenil velik pomen Toscaninija kot umetnika in nič manjši zgled, ki ga Je dal kot človek, ki je utrdil našo zavest zvestobe idealom svobode. Nato je govoril umetniški ravnatelj Scale Gavazzeni, orkester in zbor pa sta izvajala «Te Deum» in «Himno narodov«. Predsednik republike Saragat se Je takoj po zaključku svečanosti odpeljal v
Parmo, kjer so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblasti na prefekturi in kjer se Je udeležil svečanosti ob rojstvu Toscaninija.
Krščanska demokracija je proslavila deseto obletnico rimskih sporazumov, s katerima sta bila ustanovljena evropsko skupno tržišče in Evratom. Na grob De Gasperija v Rimu in na spomenik v Trentu so najvišji predstavniki KD postavili vence in s tem poudarili tesno povezavo KD z omenjenima pogodbama. O obletnici piše glasilo PRI «La Voce republicana«, ki kritično ocenjuje vse dosedanje uradne izjave, češ da so polne cenenega optimizma, ko pa je položaj prav obratno zelo zapleten. Nekako Je prišlo do gospodarskega sodelovanja, prav ničesar pa ni bilo v desetih letih narejenega na poti političnega sodelovanja in ustvarjanja enotne Evrope ter nič ne kaže, da bo to mogoče v kratkem uresničiti.
Predsednik komisije za proračun poslanske zbornice Orlandi je dejal novinarjem, da bo ta komisija pričela obravnavo obračunov Federconsorzi in to po istem postopku, ki Je veljaven za obračun države. Do sedaj Je parlament odobril obračune do razdobja 1955-56, za naslednja tri leta Je o obračunih razpravljala samo poslanska zbornica in je treba opraviti to delo torej še za razdobje od 1959-60 do 1964, ker je bil obračun za leto 1965 že odobren vzporedno z odobritvijo državnega obračuna. Obračune o odkupih Federconsorzi bodo o-bravnavale pristojne komisije zbornice in torej predvsem komisija za kmetijstvo, ki bo sporočila mnenje komisiji za proračun, ki bo obravnavala to vprašanje na posvetovalnem zasedanju, saj mora dokončno sklepati zbornica kot celota. Predsednik
komisije Orlandi je mnenja, da bodo lahiko opravili to delo do poletja, ker gre sicer za številna leta, vendar pa so osnovna vprašanja, o katerih je treba razpravljati, za vsako leto podobna.
Vsedržavna tajništva federacij pristaniških delavcev CGIL, CISL in UIL v skupnem sporočilu potrjujejo proglasitev 48-ume stavke pristaniških delavcev, ki se bo pričela ob 8. uri 28. marca. Stavko so proglasili, ker niso rešena številna vprašanja in med njimi ureditev položaja pripravnikov in začasno zaposlenih, ureditev določil o preprečevanju nezgod na delu in poklicnih obolenj ter nove oblike plačevanja. Glavni razlog za stavko pa predstavlja proglasitev »funkcionalne avtonomije« v pristanišču Plombino.
V vseh italijanskih pristaniščih Je namreč delo pri nakladanju in razkladanju ladij urejeno s sistemom posebnih delavskih pristaniških družb, ki prevzemajo od javnih skladišč ali drugih u-stanov vse tovrstne opravke in ki tudi skrbe za delovno disciplino, za izplačevanje prejemkov, najemanje delovne sile in podobno. Ta sistem je prepreči utrditev nekaterih oblik, ki so udomačene v drugih pristaniščih, kjer so pristaniški delavci pogosto odvisni od kriminalnih elementov, prihaja do zastojev in raznih o-blik grobega izkoriščanja. Do sporov pa prihaja, ker žele številna podjetja opravljati nakladanje in razkladanje ter druge pristaniške operacije z lastno delovno silo, za kar pritiskajo na vlado in na ministrstvo za trgovinsko mornarico, da bi dosegli avtonomijo pri poslovanju. Okrog tega vprašanja traja že dalj časa spor, zlasti kadar gre za Industrijske obrate, ki so neposredno odvisni od dovoza surovin po morju in ki so zato nameščeni tik ob morju. Za-
to je že bilo več vsedržavnih stavk.
Zato so sindikalne organizacije, ko je bila proglašena avtonomija podjetij v pristanišču v Piombl-nu, proglasile vsedržavno dvodnevno stavko, ki bo prav gotovo v celoti uspela, tako da bo 28. in 29. marca ustavljen promet v vseh italijanskih pristaniščih.
mu zato ideja, ki nam prihaja posebej na misel na svetovni dan gledališča, ni nič takega, s čimer bi se moralo šele seznanjati.
Po svojih skromnih močeh je Slovensko gledališče v Trstu od časa do časa tudi izven svojega sedeža predstavljalo domača in tuja dela ali je za svoje občinstvo poskrbelo, da so druga gledališča pokazala svoje umetnostne dosežke.
Gotovo se dan gledališča ne bi smel pojmovati enostransko, zgolj v poudarjanju nalog in dolžnosti samega gledališča ali gledaliških ljudi. Tudi občinstvo bi moralo ta dan še posebej občutiti nekaj do gledališča. Bolj živo bi moralo stopiti pred zavest občinstva tisto spoznanje, da umetnost — in torej tudi gledališče — le na more in tudi noče biti sama sebi namen. Gledališče hoče delati za občinstvo, igralci hočejo igrati ljudem. Za prijatelja gledališča ne more biti dovolj samozadostna ugotovitev: jaz se tega zavedam, jaz hodim v gledališče. Treba je pomagati pri naporih, da se bo ugotovitev lahko glasila še drugače: ker nas je dovolj, ker nas ja dosti, zato smo upravičeni zahtevati svoje gledališče.
Na dan, ko so naše misli bolj kot druge dni posvečene gledališču, je prav, da se gledališčniki in vsi, ki z gledališčem živijo, spomnijo vseh tistih, ki so posameznemu gledališču dali svojo ustvarjalno moč, pa jim je smrt zabranila, da bi še stopili pred rampo.
Slovensko gledališče v Trstu bo svetovni dan gledališča proslavilo z brezplačno predstavo v ponedeljek popoldne.
Vsako leto se za svetovni A dan gledališča objavi posebna ,, poslanica. Letos je to poslani- ■/. co napisala nemška igralka He- ■' lene Waigel, vdova Bertolta Brechta, po katerem tudi vodi znano gledališče Berliner Ensemble. Njena poslanica (ki smo jo sicer že tudi včeraj objavili), se glasi:
Gledališče in njegove sorodne umetnosti intajo veliko odgovornost do druibe. — Naš vpliv na družbo je velik in presega nacionalne meje. Mi vabimo ljudi v gledališče zato, da jim pokažemo podobo stvarnosti v pametni, prijetni in zabavni obliki, in da jim tako pomagamo spoznavati stvarnost. Mi, gledališki ljudje, poskušamo s svojim delom ustvariti na našem planetu vsaj prijetno življenje; to pa pomeni, da moramo ustvariti gledališče za mimo sedanjost in bodočnost •prijateljskega sodelovanja, v katerem bo človek človeku tovariš. V letu 1967 pošiljamo to sporočilo vsem gledališčem sveta. To sporočilo zahteva od umetnosti opredelitev, za katero je Brecht predvidel naslednje alternative.
«V tej dobi opredelitev se mora opredeliti tudi umetnost. — Le-ta lahko postane orodje manjšine, ki narekuje usodo in zahteva slepo verovanje; ali pa se tako poveže z večino in izroči usodo v njene roke. Umetnost lahko prinese človeku strup, iluzije in magično moč. Umetnost lahko poveča neznanje ali pa poveča znanje. U-metnost se lahko združi s silami, katerih moč se izraža v rušenju ali pa s tistimi silami, katerih dej-stvovanje je drugim v pomoč.*
R. Rauber
A

I
'I'<
%
Tito na obisku v Kosmetu
Poudaril je zlasti dosledno izvajanje načela narodne enakopravnosti
BEOGRAD, 25. — Večtisočglava množica je navdušeno pozdravila danes zjutraj v Kosovski Mitroviči predsednika republike maršala Tita, ki je s soprogo v spremstvu naj višjih zastopnikov Srbije prispel na o-bisk v Kosovo in Metohijo. V odgovor na tople pozdrave je Tito poudaril, da se prav tu na tleh Kosova in Metohije, kjer žive Siptarji, Srbi, Črnogorci in Turki, mora uresničiti v polni meri načelo enakopravnosti, bratstva in enotnosti, kar Je bilo vedno zapisano na zastavi Komunistične partije in Zveze komunistov Jugoslavije.
Maršal Tito je najprej obiskal kemično tovarno FAFOS, ki je v sestavi kombinata Trepče, zatem pa topilnico Trepče, kjer se je v razgovoru z zastopniki kombinata in občine seznanil z dosežki in načrti za nadaljnji razvoj kombinata in občine. Po razgovoru je Tito poudaril važnost razvoja ne samo industrije na Kosmetu, temveč tudi kmetijstva, za kar obstajajo v pokrajini ugodni pogoji. Tito je ljudstvu Kosmeta zaželel polno uspeha v delu in poudaril, da
je za njegov napredek bistveno, da se uresniči bratstvo in enotnost. Program o bivanju Tita na Kosmetu je obisk gospod r-skih podjetij in kulturne znamenitosti te pokrajine.
Pri Bakuju odkrili potopljeno mesto
MOSKVA, 25. — List »Komsomolska j a pravda« objavlja zanimivo vest, da so v Kaspijskem morju odkrili ruševine starega mesta Sa-bajil, o katerem obstajajo številne legende. Gladina Kaspijskega morja se je v zadnjem razdobju občutno znižala, tako da so iz vod« pogledali stolpi starega mesta, katerega je morje zalilo pred tisoč leti. Mesto je v bližini Bakuja, pr«, stolnice azerbejdžanske republik« in je zelo dobro ohranjeno. Našli so tudi stotine ploščic z napisi.
Upadanje Kaspijskega morja povzroča resno skrb, saj povzroča posledice pri režimu klime, ogroža morski promet in industrijo kaviarja. Zato so že izdelali načrte, da bodo preusmerili dve reki, ki naj bi se izlivali v Kaspijsko morja.
PninorsTcTlJnevnilf
— 2 —
26. marca
1967
NOVI UDARCI^ AMERIŠKIM_ NAPADALCEM V VIETNAMU
V razdobju 23 dni so osvobodilne sile vrgle iz bo ja 5.216 ameriških vojakov
Uničile »o 420 oklepnih in drugih vozil ter sestrelile 91 helikopterjev Uspešen napad iz zasede na sajgonske čete - Demonstracije proti ZDA v Rotterdamu in Amsterdamu
HANOJ, 25. — Sevemovietnamski dnevnik «Nan Dan» piše, da so osvobodilne sile 19. marca uničile na področju Bau Bang ameriški oddelek pehote in dva oklepna bataljona ter u-ničile več ko sto vojaških vozil. V razdobju 23 dni, ki se je končalo 16. marca, so osvobodilne sile v pokrajini Tai Binh vrgle iz boja 5216 ameriških vojakov, uničile so 420 oklepnih In drugih vozil ter 55 topov in minometov in sestrelile 91 helikopterjev.
Sevemovietnamska tiskovna a. gencija javlja, da je patriotična fronta včeraj odobrila resolucijo, s katero izraža zadovoljstvo, ker je Hošiminh zavrnil Johnsonovo ponudbo za začetek po gajanj v nesprejemljivih pogojih. Tudi predsednik južnoviet-namske narodnoosvobodilne fron te je odobril Hošiminhov sklep.
Sinoči ob 19. uri po krajevnem času so osvobodilne sile napadle iz zasede južnovietnamsko kolono 121 tovornjakov, od katerih so jih uničile ali poškodovale 82 ter zadale hude izgube sajgonskim vojakom.
Napad so osvobodilne sile izvedle kakih 20 kilometrov južno od ameriškega oporišča Danang. V vladnih krogih so sporočili, da je bilo 57 vozil popolnoma uničenih, drugih 15 je bilo poškodovanih do 60 odstotkov, 10 pa do 10 odstotkov. Gre za največjo zasedo, ki so jo organizirale osvobodilne sile v zadnjih dveh letih v Južnem Vietnamu. Bataljon pehote, ki so ga čez nekaj časa poslali na pomoč, je stopil v stik z osvobodilnimi silami in je utrpel izgube, ki so jih uradno označili za «lahke».
Južno od demilitariziranega področja med obema deloma Vietnama so bili včeraj na fronti, dolgi 30 kilometrov številni spopadi med a-meriškimi in osvobodilnimi silami.
Na dveh sektorjih so bili spopadi še posebno srditi. V enem teh spopadov je oddelek ameriške vojske utrpel znatne izgube. Ponoči so o-svobodilne sile obstreljevale z mož-narji ameriške postojanke na raznih sektorjih.
Ponoči so ameriški strateški bomb niki štirikrat napadli osvobojena področja v Južnem Vietnamu. Drugi bombniki pa so preteklo noč že petič bombardirali važno električno centralo, oddaljeno 40 kilometrov od Hanoja.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na univerzi Cornell v It-haci (New York) izjavil, da se ZDA in Sovjetska zveza nagibajo k «poli-tični previdnosti* in da so «na svetu nastale temeljite spremembe, ko uporaba sile postaja vedno manj vabljiva za obe strani*.
Ko je Rusk zagovarjal ameriški napad v Vietnamu in Johnsonovo politiko, so ga poslušalci večkrat prekinili ter obdolžili Johnsonovo u-pravo, da vodi v Vietnamu politiko genocida.
V Rotterdamu je več sto mladih
................
včeraj demonstriralo proti vojni v Vietnamu. Šli so v sprevodu in molče po mestnih ulicah v okviru mirovnega pohoda, dolgega 80 kilometrov. Hodili bodo dva dni in dve noči do Amsterdama skozi Haag in Haarlem.
Udeleženci pohoda so prispeli v Haag, kjer jih je sprejelo 2 tisoč manifestantov. V polni tišini so šli mimo ameriškega veleposlaništva in predstavništev držav, ki sodelujejo v vietnamski vojni. Delegacija je izročila ameriškemu veleposlaniku Tjrlerju poslanico, v kateri zahtevajo, da ZDA podpro načrt U Tanta. Zvečer bo okrog 2.500 manifestantov zapustilo Haag in odšlo peš v Haarlem, od tam pa se bodo vrnili v Amsterdam, kjer se bo pohod za mir zaključil.
BONN, 25. — Okrog 22 tisoč oseb je danes prisostvovalo v Nemčiji «pohodom za mir», proti atomski bombi in vojni v Vietnamu.
LONDON, 25. — Okrog 2 tisoč oseb se je udeležilo manifestacije, ki jo je priredilo gibanje za atomsko razorožitev pred ameriškim veleposlaništvom. Zahtevali so mir v Vietnamu in so nosili na stotine napisov, v katerih zahtevajo, da se britanska vlada loči od ameriške politike.
Jugoslavija in njeni sosedi
(Nadaljevanje s 1. strani)
lik medsebojnih zvez, pa so danes sestavni del splošnega gibanja, razmer in ozračja, kakršno je tudi na vseh drugih delih jugoslovanske meje. Tudi na meji z Albanijo postopoma nastajajo možnosti za pozitiven razvoj, po katerem je brez dvoma čutiti potrebo na obeh straneh. Ideološke razlike ne bi smele zavirati objektivnih interesov prebivalstva tega območja in tudi ne možnosti, da skupno rešujemo različna skupna gospodarska in druga vprašanja.
Obmejna območja postajajo v našem času intenzivnih potreb in možnosti povezovanja vsak dan vse lepše ogledalo gibanj pri odnosih s sosednimi državami. To so prav tista območja, na katerih se sosedni narodi najbolj spoznavajo, kjer se križajo njihove kulture in obi čaji. Dosedanji prispevek obmejnega prebivalstva k razvoju dobrih sosedskih odnosov vse bolj utrjuje vlogo narodnosti kot mostov sporazumevanja. To je pozitiven razvoj, ki seveda ne bi bil mogoč, če ne bi bilo stalnih naporov Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije — državnih, znanstvenih in kulturnih ustanov naše države; to seveda tudi ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo interesa in dobre volje naših sosedov.
Izjava podpisnikov «Deklaracije»
BEOGRAD, 25.	— Zastopniki
znanstvenih in kulturnih ustanov, podpisnic ((Deklaracije« o nazivu in položaju hrvaškega in književnega jezika, ki je naletela na soglasno obsodbo jugoslovanske javnosti in bila ocenjena kot grob napad na največjo pridobitey*.jugosiovan-skih narodov, na bratstvo^ ii^ enotnost, so se sestali sinoči v Zagrebu, da bi proučili politično posledice svojega nesmotrnega akta.
V izjavi, ki so Jo objavili po sestanku, obžalujejo, da je njihov predlog povzročil toliko nesporazuma ter izjavljajo, da globoko cenijo številne dosedanje dosežene rezultate v uresničenju jezikovne
enakopravnosti in da s polnim zaupanjem gledajo Zvezo komunistov kot edino silo, ki lahko to enakopravnost popolnoma uresniči. Podpisniki ((Deklaracije« izjavljajo, da je ((Deklaracija« nastala v ozračju splošne demokratizacije jugoslovanskega življenja, trde, da je predlog rezultat ((strokovne razprave« o vprašanju, ki se več let obravnava v jugoslovanskem tisku in da so sodile, da je dovolj važno, da se upošteva kot predlog pri razpravi o spremembi ustave v zvezni skupščini.
Podpisniki ((Deklaracije« niso mogli pomisliti, da bi se ta ((Deklaracija« lahko razlagala, da je usmerjena proti bratstvu in enotnosti in ostalim pridobitvam narodnoosvobodilne borbe. Nasprotno, smo. ter »Deklaracije« je, da s priznanjem polne jezikovne enakoprav-
nosti okrepi bratstvo, kajti prav ta ljudski jezik je ena najtrdnejših vezi med dvema bratskima narodoma. Podpisniki ((Deklaracij?« so spregledali, da se niso pravočasno posvetovali s političnimi forumi o morebitnih posledicah, da so bili prepozno opozorjeni «na nepopolnost besedila ((Deklaracije« in neoportunost njene objave v tisku« in da niso mogli preprečiti objave ((Deklaracije« v časopisu ((Telegram«, ker je bil časopis že v tisku, ko so hoteli preprečiti.
BANGKOK, 25. — V gozdu v severnem delu pokrajine Lampang je požar popolnoma uničil vas iz 96 hiš. Ni bilo žrtev, ker je bilo vse prebivalstvo, približno 800 ljudi, v bližnji vasi zaradi praznika. Ko so prispele gasilske skupine, je vas že popolnoma pogorela.
Sovjetske tovarne za Turčijo
MOSKVA, 25. — V Moskvi so podpisali pogodbo s Turčijo, da bo Sovjetska zveza dobavila številne industrijske obrate in med njimi kompletno Jeklarno. Pogodbo sta podpisala turški veleposlanik v Moskvi Hasan Esat Isik in podpredsednik sovjetskega odbora za gospodarske stike s tujino Ivan Ar-hipov.
Sovjetska zveza bo dobavila opremo in dala tehnično pomoč za graditev jeklarne s kapaciteto milijon ton jekla na leto, obrat za predelavo barvnih kovin, čistilnico mineralnih olj, tovarno lesnih plošč in tovarno stekla.
Odlikovani sovjetski diplomati na Kitajskem
MOSKVA, 25. — Poverjenik poslov diplomatskega predstavništva SZ v Pekingu Jurij Radžukov je bil odlikovan z visokim sovjetskim odlikovanjem skupaj z osemnajstimi funkcionarji poslaništva za ((pogum«, čut dolžnosti in samoobvla-danje«, ki ga je pokazal na Kitaj skem v razdobju, ko so bili delovni pogoji izredno težavni.
Gre za razdobje, ko je bilo so vjetsko veleposlaništvo približno mesec dni dobesedno obkoljeno in so ga stalno napadali «rdeči gardisti«. Istočasno so odlikovali tudi uslužbenca sovjetske letalske družbe «Aerflot«, šoferja in načelnika agencije TASS. Sklep o odlikova njih je sprejel prezidij vrhovnega sovjeta SZ.
......■IIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....■■Hild.1111111.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI......
OB NAVZOČNOSTI STO DELEGATOV
Začela se je konferenca afriško-azijskih pisateljev
Razpravljali bodo o prodiranju imperialističnega duha v literaturo in umetnost afriško-azijskih narodov - Razbijaška dejavnost Kitajske
BEJRUT 25. — Danes se je ob navzočnosti okoli sto delegatov iz tridesetih držav začela tretja konferenca afriško azijskih pisateljev. Govorili bodo o prodiranju imperialističnega duha v literaturo in umetnost afriško azijskih narodov in o sredstvih za borbo proti temu.
Včeraj je 45 voditeljev delegacij potrdilo za predsednika konference libanonskega naprednega poslanca Kamala Joumblatta. Imenovali so tri delovne komisije. Skupno so povabili 66 delegacij, med katerimi tudi Kitajsko! Niso pa povabili
objavilo v Pekingu izjavo, s katero obtožuje Sovjetsko zvezo, ker Je pripravila ((zatrjevano tretjo konferenco afriško azijskih pisateljev« v Bejrutu. Izjava trdi, da je ta sovjetska pobuda «razbijaško dejanje, ki hoče žrtvovati enotnost afrl-škoazijskih narodov imperializmu in uničiti gibanje afrlškoazijskih pisateljev«. «Leta 1966 na izrednem sestanku afrlškoazijskih pisateljev, nadaljuje kitajska izjava, so pisate lji iz 53 držav slovesno izjavili, da bo tretja konferenca afriškoazij-'skih pisateljev letosy' Pekingu.«
Albanije in Sev<sa&.Kajeje, ______ (jzjfiv^pbtoiuje. SQvjets&^ zveza, ^
Predstavnik stalnega tajništva Je sporočil, da sta francoska pisatelja Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ki so ju pričakovali kot častna gosta, sporočila, da ne moreta priti v Libanon, ker sta te dni v Izraelu.
Agencija Nova Kitajska javlja, da je združenje kitajskih pisateljev
•iiiiiiiiiiiuiuiiimiiiiiiimuiinHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimm«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiinHiiiiiiiii
OB OBLETNICI PODPISA RIMSKE POGODBE
Hallstein o nujnosti politične enotnosti Evrope
Nemški kancler se sprašuje, če obstoječe ustanove zadostujejo za politično združevanje
BONN, 25. — Predsednik komisije evropske gospodarske skupnosti Hallstein je izjavil nemškemu listu «Welt» ob desetletnici odpisa rimskih pogodb, da je ((politična enotnost Evrope realistični in nujni cilj evropske integracije«. Politika integracije je dolgotrajni proces, ki se sedaj bliža prvim velikim realizacijam z ustvarjanjem skupnega kmetijskega tržišča in carinsko zvezo. Vendar pa ostaja končni cilj dejanska federacija, ki bo vsebovala skupno zunanjo politiko in obrambo. Po njegovem mnenju je to edina oblika, ki zagotavlja enakost vseh evropskih držav utrditev demokratičnih ustanov in stabilnost Evrope.
Glede možnosti vključitve drugih držav v evropsko gospodarsko skupnost ni Hallstein skrival težav, do katerih bi prišlo, če bi se sedaj več evropskih držav takoj vključilo, vendar pa pravi, da gre za težave predvsem psihološkega značaja. Odločno je zanikal možnost, da bi Francija izstopila In da bi tako lahko vstopila Velika Britanija, češ da je možno samo, da sta v skupnosti tako Francija kot Velika Britanija.
Hallstein je tudi govoril o ((zapletenem in delikatnem« vprašanju sporazuma o neširjenju atomske oborožitve in dejal, da gre z-a načrt pogodbe, ki je bil izdelan za mizo, za katero ni bilo prostora za Evropo« in da načrt zahteva poglobljeno proučitev. Predvsem pa je zastavil vprašanje, če ta pogodba omogoča Evropi, da izdela lastno politiko obrambe in če obrambna politika ne vsebuje tudi možnosti obrambe proti atomskim napadom. Končno pa je obširno govoril o nujnosti, da pogodba ne sme onemogočiti izkoriščanja atomske energije v mirne namene.
Ob desetletnici je nemški kancler Kiesinger dal krajšo izjavo, v kateri poudarja, da «je treba doseči politično enotnost Evrope, če hočemo, da bo naš kontinent živel v svobodi, blaginji in v miru«. Kancler pravi, da je treba sedaj ugotoviti, če Je enotnost Evrope mogoče doseči še v okviru obstoječih ustanov, ali je treba ustvariti nove.
Hladna pomlad v Egiptu
KAIRO, 25. — Pravkar končana zima je bila za Egipt ena najhladnejših v tem stoletju. Temperatura je tudi sedaj v začetku spomladi precej nizka in povzroča precejšnje težave prebivalstvu, ki ni navajeno tako mrzlega podnebja.
Ob sredozemski obali pogostoma divjajo silne pevihte, ki ovirajo plovbo in ribolov in pogostoma onemogočajo, da bi velike ladje zaplule v pristanišče v Aleksandriji.
Guverner v Marši Matruh je sporočil, da Je hud mraz povzročil pogin številnih gazel v zahodni egiptovski puščavi.
je ((cinično prosila gospodarsko pomoč UNESCO, ki je orodje ameriškega imperializma, v poskusu, da bi odprla ZDA pot do nadzorstva nad gibanjem afrlškoazijskih pisateljev«.
V odgovoru na to izjavo Je predstavnik stalnega tajništva tretje konference pisateljev v Bejrutu izjavil, da je pekinški organizem v juniju 1966 objavil sporočilo, da je organiziral tretjo konferenco afrl-škoazijskih pisateljev. Slo je samo za širšo sejo stalnega tajništva a namenom, da podpre Vietnam. Na tem sestanku je bilo navzočih 35 delegacij in od teh so Jih 23 sestavljali begunci, ki živijo v Pekingu. Ker je njihov poskus propadel, so organizatorji kitajskega sestanka konec leta 1966 razposlali poziv za tretjo konferenco afrlškoazijskih pisateljev, ki naj hi bila v Pekingu. šlo je za poskus diskreditira nja konference, ki se danes začenja v Bejrutu.
ODLOMKI II RESOLUCIJE
0 poglavitnih idejno-političnih nalogah slovenskih komunistov
Somouptovni odnosi • Gospodarska reforma - Kadrovska politika Nacionalno vprašanje ■ Mednarodni odnosi - Reorganizaciia ZKS
LJUBLJANA, 25. — Ljubljansko «Delo» objavlja v današnji številki celotno besedilo resolucije o poglavitnih idejno - političnih nalogah slovenskih komunistov, ki jo je sprejel CK Zveze komunistov Slovenije na svoji zadnji seji in o kateri smo včeraj v našem dnevniku že na kratko poročali. Iz besedila resolucije objavljamo danes nekatere važne odlomke:
Poglabljanje socialistične demokracije z uveljavljanjem sistema
samoupravljanja na vseh področjih družbene dejavnosti je edina možna pot za jugoslovansko socialistično skupnost. Temeljni programski smoter in zato glavna smer idejnega in političnega vpliva komunistov je uresničevanje celovite sa-moupravljavske družbe. Samo na temelju samoupravljanja bomo razvili slovensko družbo. Ne bomo dopustili, da bi kdorkoli vsiljeval naši družbi kakršnekoli koncepte, načrte ali zamisli zunaj demokratičnih osnov samoupravljanja in proti njim.
* * *
V socialistični republiki Sloveniji, pri majhnem narodu brez zgodovinskih državnotvornih tradicij in z zelo kratkim razdobjem lastne države, ki si jo je ustvaril šele v NOB in v socialistični revoluciji, se po-
ga naroda in vnašati v sodobno družbeno-politično, idejno in kulturno življenje stare spopade in stare oblike političnih odnosov.
Zgodovinsko dejstvo je, da je Komunistična partija na Slovenskem, kjer je stoletje vladal klerikalizem kot gospodarsko politično in kulturno nasilje nad ljudstvom, ustvarila pogoje za osvoboditev vere vseh oblik političnega zlorabljanja. Na tem temelju je bila med narodno osvobodilnim bojem v Osvobodilni fronti slovenskega naroda ustvarjena trdna zveza delavskega razreda, kmetov in inteligence, to je vseh delovnih ljudi, ne glede na ideologijo ali versko prepričanje in ki je v obrambi obstoja slovenskega naroda povzročila brodolom belogardizma, kot najbolj skrajne, razčlovečene podobe klerikalizma na Slovenskem. Najostreje moramo zatreti vsak poskus rehabilita-
Nafta ogroža britanske plaže
di vsi ribiški čolni tamkajšnjega področja so stopili v akcijo z de tergenti. Ker je veter menjal smer je potisnil nafto proti plaži mnogo hitreje, kakor so predvidevali Vojaki skušajo s posebnimi mrežami očistiti plaže, ki jih je nafta že onesnažila v Marazionu blizu Pen-zance in Mullion. Operacije vodi ad-miraliteta iz Plymoutha.
Baje je že več deset tisoč vodnih ptic postalo žrtev onesnažene vode Nafta neposredno ogroža tudi gnezda ostrig, katerih vrednost znaša milijon šterlingov, ob izlivu reke -Heltord -zuealivu-JSalnmith.
Nevarnost zaradi uhajanja nafte iz ladje se veča z večanjem moči vetra, ki sedaj piha proti kopnemu in potiska nafto na plaže. Mounts Bay na vzhodni obali Corn-walske je polna nafte, ki plava po vodi. Na stotine vojakov, mornarjev in civilnih prostovoljcev je neprestano na delu na plažah in odstranjujejo oljnato plast.
Društvo za zaščito živali je že odredilo ukrepe za reševanje morskih ptic, ki ne morejo več odleteti, ker so se prepojili z nafto, številne ladje ob obalah so dobile navodila naj se «do skrajnosti potrudijo« za odstranitev nevarnosti.
Danes popoldne so skušali rešiti ladjo s sipine, toda to ni uspelo. Trije vlačilci so Jo približno eno uro vlekli, toda zaman, kljub temu da je bila izredno visoka plima. Verjetno bodo napravili jutri zjutraj nov poskus. Zrak, ki so ga črpali v posamezne predele ladje, je deloma preprečil, da bi se še bolj nagnila.
gosto Srečujemo z destruktivnim | cne belogardističnih zločinov in u-
odnosom do lastne države. Pri tem .............
je značilno, da najbolj spodkopuje-jo politično moč slovenske socialistične državnosti prav tisti nosilci šovinizma in kratkovidnega nacionalizma, ki imajo sicer vedno polna usta besed o skrbi za bodočnost slovenskega naroda. Z napadi na politično moč socialistične države slovenskega delovnega človeka dokazujejo, da jim ne gre za slovenstvo, marveč za reakcionarne politične račune. Taki ljudje in klike tudi ustvarjajo argumente za druge šovinizme in kujejo orožje za veledržavne ambicije.
Komunisti morajo zato v slovenskih množicah krepiti zavest o odgovornosti za obstanek in razvoj socialistične družbe, za oblast in vodilno vlogo delovnega ljudstva.
Lastna državna odgovornost je poroštvo za bodočnost slovenskega naroda, obenem pa je pogoj za enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov v državni skupnosti, ki ne more biti plod veledržavnega nacio. nalističnega unitarizma, marveč skupnih interesov in revolucionarne socialistične solidarnosti narodov Jugoslavije.
LONDON, 25. — Prvi madež nafte, ki uhaja iz petrolejske ladje «Torrey Canyon», je pod pritiskom vetra prispel do conrvvallske obale v dolžini kakih 80 kilometrov. Nafta se je pojavila na plažah na področju, ki gre od polotoka «The Lizard« do mesteca St. Ives. Oddel. ki mornarice so začeli sipati s posebnimi črpalkami v vodo detergent. Za sedaj ni madež še gost, toda velike madeže nafte so opazila izvidniška letala tudi v bližini Porthlevena. Največji madež je ob mestecih St. Ives in Sennen. Tu-
miiimiiiiiiHnimiiiiiiiiiimmmiiiiiiimiinmmmHMumiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmmiiuiimmmimmmn
Z avtomobilom v morje Petnajst mrtvih
Trinajst mrtvih in deset pogrešanih na Norveškem zaradi snežnih metežev
TECOLUTLA, 25. — Včeraj je u-1 ju v sredini države. Vse dosedanje
tonilo v Mehiškem zalivu 15 oseb, med katerimi štirje otroci, ko je avtomobil, v katerem so se peljali, zletel v morje med divjanjem nevihte. V velikem avtomobilu je bilo 18 oseb. Utonilo je 7 moških, 4 ženske in 4 otroci. Druge tri so odpeljali v bolnišnico, ki so jo kmalu zatem zapustili. Vsi so pripadali i-sti družini in so šli na izlet ob velikonočnih praznikih z dvema avtomobiloma. Ker se je en avtomobil pokvaril, so nadaljevali pot z enim samim avtomobilom. Ko so se peljali ob obali, kjer je divjal silovit vihar, je avtomobil, ki je bil pre napolnjen, zdrknil s ceste in padel v morje.
OSLO, 25. — V zadnjih štirih dneh je na Norveškem zgubilo življenje 13 oseb, povečini smučarjev, drugih 10 pa pogrešajo zaradi velikega me-teža, ki divja na goratem področ-
iskanje pogrešanih je bilo zaman. Glede žrtev, ki so povečini turisti, ugotavljajo oblasti, da se niso dr žali nasvetov, naj bodo previdni, ki so jih oblasti naslovile smučarjem.
MOGADIS, 25. — Somalija Je zahtevala sestanek osvobodilnega odbora organizacije afriške enotno sti, da prouči stanje v Francoski Somaliji. To Je sinoči sporočil so malskl zunanji minister. Izjavil je tudi, da bi moral «odbor 24» pri OZN ponovno proučiti to vprašanje na podlagi zadnjega razvoja dogodkov na tem ozemlju med referendumom 19. marca.
V Džibutiju je vse mirno. Po krvavih dogodkih takoj po referendumu, ni bilo preteklo noč slišati strelov. V pristanišču v Džibutiju
Belgijski poslanik v Beogradu bi kmalu utonil
Zaostriti moramo stališče do vseh pojavov, ki so idejni in politični izraz ostankov reakcionarnega buržoaznega klerikalizma in ki pomenijo v bistvu samo oživljanje razbitih belogardističnih namenov iz zadnje vojne. Računajo, da je preteklo dovolj časa, da bi bilo mogoče pozabiti njihovo nasodno izdajalsko in reakcionarno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Biti je treba, oster idejni boj. proti tej konservativni sili, ki skuša politično izrabljati verska čustva delovnih ljudi.
Takšna pretežno klerikalno-reak-cionarna aktivnost poskuša zmanjševati in zamegljevati tradicije narodnoosvobodilnega boja slovenske-
iMiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiuiiiitiiiiimiimiiiimiiiiii
MOSKVA, 25. — Agencija Tass javlja, da so danes izstrelili v Sovjetski zvezi nov satelit vrste «Ko-zmos», in sicer 152. Satelit obkroži Zemljo v 92 minutah. Njegov apo-gej znaša 512 kilometrov, perigej pa 283 kilometrov. To je že četrti sovjetski satelit te vrste, ki so ga izstrelili v enem tednu in osmi v enem mesecu.
veljavljanja novega belogardizma.
Slovenski narod se leta 1945 ni osvobodil samo fašizma, ampak imperializma sploh. Nosilci emigrantskih, klerikalnih in drugih nazadnjaških teženj, ki v zadnjem času hočejo ((reševati« slovenstvo pred komunisti, niso bili samo v preteklosti prirepki najrazličnejših tujih gospodarjev na Slovenskem, marveč tudi še danes poskušajo spre meniti slovenski narod v provin-cialističnl privesek imperializma. Zato so grožnja za usodo in bodočnost slovenskega naroda.
Ko zaostrujemo politični boj -proti klerikalizmu, moramo hkrati vztrajati, da v socialistični družbi prevladajo sodobni, napredni pogledi na vero in cerkev, čeprav je ateizem v temelju komunistične ideologije, vrednotijo komunisti verska čustva državljanov kot nedotakljiv del človeških pravic. Ločitev cerkve in države jim ne po meni omejevanje verske svobode. Načelo ločenosti onemogoča zlorabljanje vere v politične namene in zagotavlja resnično svobodo vesti slehernemu državljanu. Versko ču stvovanje bo toliko svobodnejše, kolikor manj se bo prepletalo s političnim klerikalzimom. Verska pripadnost in izražanje verskih čustev nista oviri za čim širše vključevanje delovnih ljudi v socialistično izgradnjo. Ločitev cerkve od države in vere od politike je pomembna pridobitev, ki jo moramo obvarovati.
• * *
Socialistična skupnost jugoslovanskih narodov je jamstvo naše nacionalne neodvisnosti. V tej skupnosti težimo za tem, da bomo ostvarili takšne odnose, kakršni morajo biti odnosi med narodi, ki so na socialistični poti. Socialistična Jugoslavija je v sodobnih razmerah v svetu in v tem delu Evrope jamstvo miru in varnosti. Enoten socialistični druž beno ekonomski sistem je edina o-snova za gospodarski in kulturni napredek naših narodov in narodnosti.
V vseh etapah boja v zadnjih tridesetih letih je bila delavska avantgarda nosilec polne uveljavitve slovenskega naroda, nosilec hitrega gospodarskega in kulturnega napredka in tvorec svobodne družbene demokratične ureditve. Komunistična partija Slovenije je bila tista druž-
bena sila, ki je imela edina jasen narodni program in ga je bila sposobna uresničiti. Nobena druga P°; litična formacija na Slovenskem ni mogla izdelati nacionalnega programa. Slovensko ljudstvo si je priborilo položaj dejanskega gospodarja na svoji zemlji. Komunisti se borijo za to, da se takšen položaj slovenskega naroda zavaruje, utrjuje W razvija naprej.
Zveza komunistov Slovenije inia in komunisti morajo imeti v vsaki novi situaciji razčiščena stališča glede vseh aspektov slovenskega narodnega vprašanja in nadaljnjega razvoja jugoslovanske skupnosti narodov. Z narodno osvoboditvijo in s socialistično revolucijo ni odpadla, pač pa se je še povečala odgovornost slovenske revolucionarne socialistične avantgarde za nadaljnji razvoj in perspektive naroda. Ta odgovornost se mora kazati v ustvari janju pogojev, ki bodo spodbujali družbeni napredek slovenskega na; roda in uveljavili njegove možnosti in sposobnosti na čim širši osnovi. To so materialni pogoji, ki ustvarjajo osnovo za nadaljnjo gospodarsko in kulturno rast. To so moralne razmere, ki naj spodbujajo narodno in socialistično zavest in krepijo zaupanje v lastne sile.
Samo z izrednimi napori delovnih ljudi smo lahko dosegli hiter gospodarski in kulturni razvoj Slovenije. Samo kot moderno razvita industrijska in kulturna dežela je Slovenija lahko enakopravna in nacionalno suverena. Ko se slovenski narod bori za svoj napredek in razvoj, se zaveda, da je ta mogoč samo v mednarodnem sodelovanju. Iz tega izhaja odgovornost do drugih narodov in izvajanje načela pomoči razvitejših manj razvitim.
Spet pa se pojavljajo «narodni» glasniki, ki dopovedujejo, da se slovenski narod lahko ohrani samo z negovanjem vsega, kar je bilo zaostalega v slovenskem gospodarstvu, slovenski kulturi, v slovenski družbeni strukturi. Z ene strani hočejo oddvojiti kmeta od drugih delovnih ljudi in socializma s tem, da idealizirajo zaostalost in patriarhalne odnose na vasi. Z druge strani skušajo oddvojiti delovno inteligenco, zlasti humanistično, od drugih delovnih ljudi s tem, da ji pripisujejo vlogo narodnega voditelja, ki naj bi imel nalogo, da modelira jutrišnjo družbo, da brezobzirno kritizira vse obstoječe in se hkrati odreka odgovornosti rA družbeno prakso. Najbolj bedni so ((narodni« glasniki tretje vrste, id ne morejo skriti klerikalno-belogar-dističnega, emigrantskega ozadja. Propagirajo rešitev slovenstva v razbitju Jugoslavije in v organiziranju nekakšne slovenske državne tvorbe kot gospodarskega in političnega prirepka imperialističnih sil. V tej propagandi se že po tra-diciji poslužujejo demagoškega izkoriščanja verskih čustev v politične namene.
V javnem političnem delu moramo ostro in odločno odkloniti vsak poskus razvrednotenja vloge delavskega razreda in njegove avantgarde v slovenskem narodnem vprašanju. Jamstvo naše neodvisnosti Je boj delavskega razreda in z njim povezane inteligence in kmetov, je torej boj vseh slovenskih delovnih ljudi za progres na vseh področjih družbenega življenja, na temelju socializma in samoupravnih odnosov in na čelu bojev za mir v svetu.
SAN DONA’ DEL PIAVE, 25. — Belgijski poslanik v Beogradu Marcel Rymenos in njegova žena bi kmalu utonila v kanalu Fossefcta, ki teče ob cesti. Rešil Ju je neki podčastnik gasilcev. Nesreča se Je dogodila pri križišču za Fossalta di Piave med San DonA in Porte-grandi. Avtomobil mercedes, ki ga je vozil poslanik, je zdrknil s ceste in se prevrnil v kanal, kjer Je obtičal s kolesi navzgor, ki so molela iz vode, ker je tu voda plitva. Poslanik in njegova žena sta se trudila, da bi odprla vrata, toda vse Je bilo zaman, in avtomobil je počasi drsel proti sredini, kjer Je tok močnejši. Mimo Je šel častnik gasilcev Edmond Quarantln, ki je videl prevrnjeni avtomobil v vodi. Približal se Je bolj iz vestnosti, kajti mislil Je, da se Je nesreča dogodila mnogo prej in da avtomobil čaka, da ga potegnejo iz vode. Ko pa je ugotovil, da sta v avtomobilu ponesrečenca, jima je priskočil na pomoč, ko je voda bila že do polovice kabine. Spremil ju je v bolnišnico v San DonA di Plave. Ponesrečenca sta se samo nekoliko potolkla in bosta okrevala v enem tednu. Namenjena sta bila v Rim.
MEDNAPODNI NOGOMET
Za pokal turinskega mesta Jugoslavija-Italija 2:0
TURIN, 25. — V drugi tekmi turnirja za pokal turinskega mesta mladinske reprezentance, je Jugoslavija premagala Italijo 2:0 (1:0),
MOSKVA, 25. — Neki japonski znanstvenik objavlja v moskovskih «Izvestijih» članek, v katerem pravi med drugim, da bi se morali kitajski voditelji zavedati, da stalna in sistematična izzivanja na meji s Sovjetsko zvezo slabšajo že slabo stanje v Aziji. Po mnenju japonskega znanstvenika pa se Maocetungova skupina ne bo odločila za neposreden spopad s Sovjetsko zvezo in ne bo skušala izvažati vanjo »kulturne revolucije*.
Članek se zaključuje z ugotovitvijo: «Kulturna revolucija služi samo osebnim interesom Maocetunga in njegove skupine. Če se bo nadalje-
Gola sta za Jugoslavijo dosegla v Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah:
ITALIJA — Vecchi; Moro, Car-let; Moretti, Turone, Zanibone; Causio, Padna, Alpini, Doz, Achilli.
JUGOSLAVIJA — Stinčič; Jakobih, Begovič; Altarec, Budišič, Do-branid; Kovačevič, Bokan, Mujkič, Petrovič, Zotelija.
SODNIK:	Linemayer (Avstrija).
* * *
MILAN, 25. — Prijateljska tekma med Milanom in Anderlechtom se Je končala neodločeno 1:1 (1:0).
V 5’ p.p. je Hanon (Anderlecht) zakrivil avtogol, v 12’ d.p. pa je Taegels (Anderlecht) izenačil. Kotov je bilo 4:1 za Anderlecht.
KOLESARSTVO
IMOLA, 25. — Luciano Armanl je danes zmagal v dirki za pokal Placci, ki Je bila obenem prva preizkušnja za Trofejo Cougnet. Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	LUCIANO ARMANI (Salamini -Luxog), ki je prevozil 208 km v 5 urah 30’11”, s povprečno hitrostjo 37,874 km;
2.	Michele Dancelli (Vittadello)
3.	Adriano Durante (Salvarani)
16’ p.p. Petrovič, v 33’ d.p. Mujkič.
se stavka nadaljuje, vendar opravljajo številna dela pripadniki Afa I vala, bo postala tragedija tudi za rov,	I druge azijske narode.*
Jutri ob 10. uri v Boljuncu
Nogometna tekma stari proti mladim
Jutri bo ob 10. uri v Boljuncu prijateljska tekma med Borštani: stari se bodo v nogometu spoprijeli z mladimi.
4. Marino Basso (Mainetti)
5 Vincenzo Mantovani (Salamini Comet)
6.	Mealli
7.	Vigna
8.	Soave
9.	Bitossi
10. Zilioli, Grassi, Passuello, Ador-ni, Guerra, Taccone, Monti, Man-nucci, vsi s časom zmagovalca.
lllkiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiBiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiluillillHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimtillillill11111
ZA JUTRIŠNJI NASTOP
Nogometni reprezentanci Italije in Portugalske
RIM, 25. — V ponedeljek bo prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Italije in Portugalske. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Obe reprezentanci sta že znani. Edino za Mazzolo obstaja še dvom, katerega bosta morala Herrera in Valcareggi rešiti v zadnjem trenutku.
Reprezentanci bosta v ponedeljek nastopili verjetno v naslednjih postavah:
ITALIJA — Sarti; Nardini, Fac-chetti; Lodetti, Guameri, Picchi; Rivera, Domenghini (Mazzola), Biva, Bulgarelli, Corso.
PORTUGALSKA — Americo, Mo-rais, Raul; Carlos, Hilario, GGaca; Augusto, Coluna, Jorge, Eusebio, Simoes.
THOVADBA
V TA M PERU
Voronin-evropski prvak v mnogoboju
Danes dodelitev naslovov na posameznih orodjih
TAMPERE, 25. — Sovjetski tekmovalec Mihaji Voronin Je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka v orodni telovadbi. Voronin si je na šestih orodjih nabral 58 točk. Na drugo mesto se Je uvrstil njegov rojak Viktor Lisički, na tretje Italijan Franco Menichelli, na četrto pa Ljubljančan Miroslav Cerar.
Jutri se bo tekmovanje zaključi-
lo z dodelitvijo naslovov na posameznih orodjih:
Končna lestvica v telovadnem mnogoboju je naslednja:
1.	Mihajil Voronin (SZ) 58 točk
2.	Viktor Lisički (SZ)	57,30
3.	Franco Menichelli (It.)	57,25
4.	Miroslav Cerar (Jug.) 56,90
5.	Nikolaj Kubica (Polj.) 56,40
6.	Mathias Brhme (V. Nem.) 55,70
7.	Wilhelm Kubica (Polj.) 55,60
8.	Aage Storhaug (Norv.) 55,55
9.	Giovanni Carminucci (It.) 55,50
PflmorsfTJnevnik
- 3 -
?5. marc* W
CLAUDE
Živalski
A VELINE
paradiž
«Tako torej,» je sam pri sebi pripomnil obiskovalec. «Že trije razgovori so bili dovolj, da so obrnili na glavo zgodovino in legendo !»
Pravkar se je prebudil na negibnem nebu in počutil se je odlično razpoloženega, celo nekam samovoljnega: zamišljal si je slavo, ki ga čaka na zemlji. «Zelo res je, gospodje,* bo rekel v svojem govoru vsem zbranim akademijam, v govoru, ki ga bodo razpečali na vse štiri strani sveta, «zelo res je, nič se ne more meriti z osebnimi stiki, če hočemo odkriti resnico, ki se skriva za tradicijo, utrip srca za ustaljenimi predstavami, navdušenje ali bolečine za...»
Iz spalne vreče ga je vrglo tuljenje. Tri korake, dva koraka od sebe je zagledal ogromnega leva, ki je imel oči samo zanj.
ŽEPNA KNJIGA
ZENIT
Pričujoči odlomek je iz knjige Clauda Avelina «Živalski paradiž«. V tej knjigi, polni duhovitih domislic in iskrivih primerjav, se nam nasmehne pristna francoska šegavost, ki jo je Claude Aveline prevzel v dediščino po svojem učitelju in dolgoletnem vodniku Anatolu Franceu. Toda ironična igrivost, s katero nas kratkočasi v tej knjigi, je čisto Avelinova, čisto sodobna zvrst malo šegave in malo bridke literature. Človeške živali, ki govore v teh basnih, nam razkrivajo modrost, da zgodovina nikoli ni takšna, kakor je zapisana v knjigah, zakaj za uradnim videzom se zmeraj skriva kaka druga resnica.
Knjiga je izšla v zbirki žepna knjiga ZENIT, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani. V našem listu smo že kdaj opozorili na to zbirko, v kateri izhajajo sicer zelo kvalitetne knjige in v lepi opremi (broširane) po nizkih cenah. Tako lahko navedemo med knjigami, ki jih je' v zacT-njem času pripravila žepna knjiga ZENIT, delo Jeroma Sa-lingerja «Igra v rži». O tem romanu pravijo, da je najboljši roman o mladoletniku, kar jih premore svetovna literatura po zadnji vojni. To ni samo zgodba mladega fanta, ki se ne more vključiti v svet odraslih, ker zbuja ta svet v njem odpor s svojo surovostjo in ravnodušnostjo; to ni samo zgodba cele generacije mladih ljudi, ki so sicer ameriška mladina a v marsičem podobni mladini, kakršna je tudi drugod po svetu, temveč je pomembna zgodba družbe v obdobju, ko ljudje izgubljajo vero v stare vrednote, vendar nimajo poguma, da bi govorili o tem resnico. Mladi junak Salingerjevega romana pa govori resnico, in to tako posrečeno, da je pripovedovanje pretresljivo, hkrati pa se mora bralec smejati. Slog je izredno originalen, zraven pa je delo napisano živahno in napeto.
Tudi Norman Mailer je ameriški pisatelj. Že prej je izšlo v slovenščini njegovo delo ((Mrtvi in goli«, kot 24. zvezek Žepne knjige ZENIT pa se je pojavil še roman ((Ameriški sen«. Slovenski prevod je nastal kar kmalu po izidu originala. V tej knjigi pisatelj brezobzirno snema krinko blaginje in demokracije z obraza najbogatejše in najbolj civilizirane dežele sveta. Bajka o obljubljeni deželi se tukaj pokaže v luči nasilja, kakršno je botrovalo tudi Kennedy-jevi smrti. Roman je napisan napeto in bleščeče, z vsemi odlikami dinamičnega Maserjevega sloga.
V tej zbirki pa izhajajo tudi domača dela, bodisi nova bodisi ponatisi. Kot 22. zvezek zbirke je. izšla -Cankarjeva ((Gospa Judit«. Prav je, da se ponatiskujejo posamezna Cankarjeva dela. Kakor Prešernovih pesmi nikoli ni preveč, ker jih ljudje pokupijo, tako bo gotovo kmalu tudi ta knjiga pošla, saj sodi nedvomno med vrhove njegovega pripovedništva. Ko je ta drobna Cankarjeva umetnina izšla, so ga zaradi nje preganjali in sramotili; zamerili so mu pač živo prikazovanje tedanjih slovenskih razmer in ljudi. Cankar je napisal delu predgovor, ki je bil pravzaprav tedaj edini umetniški program na Slovenskem. Poleg vsega tega pa je pripoved o življenju gospe Judit prelepa in toplo napisana zgodba o ženski usodi, o neumrljivem hrepenenju človeške duše. (Tu opozarjamo, da bodo imeli o-biskovalci Slovenskega gledališča priložnost spoznati se s tdm delom tudi na odru.)
V Tržaški knjigarni so poleg vseh drugih na razpolago tudi knjige te zbirke.
«Oprostite,» je rekel lev, ne da bi se bila njegova strašna veličastnost kaj zmanjšala. «Svojega organa ne obvladam vedno. In ko sem videl, kako domači ste z nami vsemi, sem si mislil, da tukaj nič ne more vzbuditi najmanjšega strahu v vas.*
Obiskovalec je skušal spet zadihati.
«Neumno je od mene, priznavam! Neumno in nevljudno. Nisem še nesmrten, saj razumete.*
«Toda mi, gospod, mi smo nesmrtni! Varni ste pred levi tako kot pred komarji, nobeni živali tukaj niste več potrebni. Verjetno je v vašem paradižu tako kot v našem, tam sg vam gotovo ni več treba hraniti z govedom ali ovco?* Obiskovalec se je odsekano, a še zmerom negotovo, zasmejal.
«Verjetno. Toda... Ali ne pravijo, da vi ne... Da lev, celo živ, ne je človeka?*
Spet se je zdrznil, ko je oni kratko zarenčal. Hitro se je potrudil, da bi se jasneje izrazil.
«Vem, da se morate braniti, bojevati in odbijati napade vseh, ki vam hočejo zlo, in čisto prav imate! Toda... Kar zadeva... Da bi jedli...*
Lev je počasi rekel:
«Ali veste, kdo sem?»
Zaslužen poklon ne more nikomur škoditi.
«Prav gotovo najslavnejša od vseh zverin! In kakor lahko jaz potrdim, najstrašnejša in najčudovitejša.*
«Niste prvi, ki tako sodi,» je rekel lev. «Neki zgodovinar, ki je živel za mojega časa in ki se nanj sicer precej jezim, zakaj brez njega —» in takrat je resnično zavzdihnil — «ta zgodovinar je o meni napisal tisti dan, ko me je videl vdreti v areno, dobesedno tole: Med gručo ogromnih levov je eden med njimi zaradi svoje pošastne velikosti, hitrih skokov, strašnega rjovenja, izbočenih mišic, vihrajoče in naježene grive - vzbudil, presenečenje pri gledalcih in pritegnil vse poglede.* Obiskovalec je s. spoštovanjem
rekel:
«Ne bi vas bilo mogoče bolje naslikati. Če je kdo kralj med kralji živali, ga imam čast videti pred seboj.*
Lev je izjavil, ter pri tem nekam čudno težkal svoje besede: «Jaz sem tisti, ki ga imenujejo Androklejev lev.*
Zadnji sledovi groze so zapustili obiskovalčevo dušo. Navdušeno je vzkliknil: «Androklejev lev...! Če pomislim, da sem se vas bal! Najboljše in najkrotkejše vseh bitij! Simbol najredkejše čednosti! Hvaležnost., utelešena v levu!*
Lev je zarjovel:
«Kaj res!»
Zenice so sc mu zaiskrile. Da je tako naglo spreminjal svoje razpoloženje, je postajalo utrudljivo. Obiskovalec je zašepetal:
«...Ali se motim?*
«Motite se! Motite se! O meni in mojem značaju se ne motite, to ne! Pač pa se motite o bistvu stvari! O tem sem bil prepričan! Ni mogoče, da se ne bi motili! To je krivda tistega zgodovinarja, tistega Apiona! Bodimo pravični, tudi on ni bil kriv. Zapisal je to, kar je videl in slišal. In slišal!... Ravno zato sem hotel govoriti z vami. Bal sem se, da boste od tod odšli, ne da bi se zmenili zame. Ne da bi tudi mene poslušali.*
«To pa ne!» je zatrdil obiskovalec. «Celo če mi ne bi imeli nič povedati...*
Lev mu je približal svoj ogromni obraz.
«Kaj veste?*
«Tako se ponavlja zgodovina z orlom,* je obupano pomislil obiskovalec. «Povedal bom, kar vem in izzval novo jezo.* Lev je vztrajal:
«Kaj veste? Vem, kaj veste, toda hočem, da mi to poveste!* Sedel je. V tem položaju je bil moj sobesednik videti kar dobrodušen; in pričel je tako roteče gledati, da je bil res usmiljenja vreden. Obiskovalec je odgovoril: «Vem, kar vedo vsi ljudje...*
Lev je ranjeno ponovil:
«Vsi ljudje!*
«Vračali ste se domov...* «Domov!»
«S trnom v nogi...*
«S trnom!*
Da se bodo taki odmevi končali z izbruhom, o tem ni bilo nobenega dvoma. Vendar je obiskovalec nadaljeval.
«Tam ste našli sužnja, ki je bežal pred hudobnim gospodarjem...* «Da...»
«In ki vas je ozdravil...* Velikanska griva se je stresla, kot se nakodra rdeči pesek Afrike pod pritiskom široka ali vročega južnega vetra.
«Ki me je ozdravil? Ki me je ozdravil? Tukaj ste, da razkrinkate prevare in žalitve, kajne? To-
rej izvedite, kaj se je zgodilo v puščavi in kaj se je zgodilo potem! Tedaj bo vam in vsem drugim jasno, ali mi po pravici pravijo Androklejev lev!»
«Androklejev lev... Vračal sem se domov, v spremstvu enega svojih levčkov, najstarejšega. In brez najmanjšega trna v nogi, ko sva v smeri našega brloga slišala tarnanje.
«Kaj čujeva, očka?* je rekel levček. ((Antilopo, ki si je zlomila taco? Mmm... Rad jem antilopo!* Prosil sem ga, naj molči in me pusti, da poslušam.
«Ne, to ni antilopa,* sem rekel. «Tudi gazela ni, To bo bolj sodilo v opičjo družino. Pridi, hop L*
V treh skokih sva bila pri bitju, ki je ječalo. Moj levček je veselo vzkliknil: «Prav si imel, očka lev, prav si imel! To je opica! Kakšna smešna opica! Niti po obrazu niti na tacah nima dlak! In kakšna smešna koža, nekam luknjičasta je! Ali ima dobro meso?*
Ta otrok je mislil samo na hrano, njegovi bratje in on so bili prava slika svoje uboge matere. Rekel sem mu, zakaj mladino je treba vzgajati:
«Ta opica ni prava opica. To je človek.*
«Kaj,» je prestrašeno rekel, «člo-vek? To grozno pleme, ki nas preganja? Ubij ga, očka lev, ubij ga!»
«Sin,* sem mu rekel, «žival, ki ima kaj ponosa in ki je primerno sita, ne ubija sovražnika, ki se ne more braniti, celo kadar gre za tako strahopetno in nevarno žival, kot je človek. In v kakšnem usmiljenja vrednem stanju je tale! Moral je pasti v kaktusov grm, noge in zadnjo plat ima v krvi. In sonce se mu je malo premočno upiralo v lobanjo, tako da ne ve več, kje je, ne vidi naju, rdeč je kot kuhan rak.*
Spominjam se, da je moj levček vprašal:
«Kaj je to, kuhan rak?*
Odgovoril se mu, da je to pesniška prispodoba, potem pa sem razložil svoje namenei ((Zgrabil ga bom zgoraj za obleko in ga potegnil semkaj. V senci mu bova polizala rane, dala mu bova piti in zopet se bo zavedel. Teci naprej, da obvestiš o tem brate!*
Moj levček jo je ucvrl kot zebra. Medtem ko sem previdno vlekel nezavestnega človeka k sebi, mi je prišel na ušesa pogovor mojih otrok, še zdaj jih slišim...
«Zbudite se, tam notri! Neverjetno presenečenje! Očka prinaša človeka.*
((Človeka?*
«Mi je vseeno,* je rekel najmlajši čisto zaspano. «Nisem lačen.* «Saj ni ta hrano, tepec! Za igračo bo! Bolan je, pa ga bomo zdravili! Trnov ima vse polno v nogah in v zadnjici! In vročinska kap ga je, prijateljčki!*
«...ln tako smo ga negovali.* «Ah, gospod,* je ginjeno rekel obiskovalec, «ob pamet bom! Od vseh odkritij, ki sem jih bil do zdaj deležen, se nobeno ne more meriti z vašim. Torej ni Andro-klej vas, temveč ste vi...?»
«Da, gospod. Toda poslušajte naprej.*
Človek se je počasi pričenjal zavedati in hkrati pritoževati.
«Oh, kako me boli... Oh, kako me povsod boli... In noč je... Kakš na hrapava stvar mi leze čez ob raz? Kaj vendar...* Zatulil je «Lev! Veliki Jupiter, varuj me bog vseh bogov! Umrl bom, požrt, kot zadnji med kristjani!*
Ljubeče sem zarenčal. Njegova groza se je podeseterila.
Če se šola imenuje po pesniku Igu Grudnu
Razveseljivo je, da so nekatere slovenske višje in nižje srednje šole na Tržaškem v zadnjem času prejele ime po slovenskih
pesnikih in pisateljih. Ime pa pomeni za šolo določeno obvezo; in ne .samo za šolo temveč za vse njeno področje. Pesnik ali pisatelj, po katerem se šola imenuje, mora postati vsem na šoli domač, to se pravi, da ga morajo do dobra spoznati. Ta odnos do pesnika pa mora biti še posebno občuten, če je pesnik celo domačin, doma iz kraja, v katerem nosi šola njegovo ime Tak primer imamo v Nabrežini kjer je šola dobila ime po Na brežincu Igu Grudnu. Dijaki na brežinske nižje šole in Nabrežin ci sploh morajo še zlasti pozna ti svojega pesnika.
Grudnove pesniške zbirke, ki se pričenjajo z ((Narcisom« in ((Primorskimi pesmimi« leta 1920 in se zaključijo s »Pesnikovim srcem» leta 1946, so bile potrebne ponatisov. Pred nedavnim je zbirka ((Pesnikovo srce« doživela ponovno izdajo v knjižnici Kondor pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Zbirka je prvič izšla kmalu po vojni (1946), vendar zajema pesmi, ki so nastale že med leti 1939 in 1941, torej po njegovi ((Dvanajsti uri« (1939). Zbirka je bila sicer že leta 1941 pripravljena za tisk, toda vojna je preprečila tiskanje; takoj po vojni (1945) pa je še izšla prej zbirka <<V pregnanstvo«, nekak Grudnov pesniški dnevnik.
Z zbirko ((Pesnikovo srce« Gruden ni dosegel ((Dvanajste ure«, ki je njegov pesniški višek in dozorela pesniška zbirka, ki lahko tekmuje z najboljšo pesniško žetvijo tedanjih let. (Zanimivo je, da je bila ((Dvanajsta ura« nagrajena z ljubljansko Mestno knjižno nagrado prav tedaj kot Prežihova ((Požganica«, kar je pri mnogih povzročilo precej hude krvi.) Vendar pa govori tudi iz ((Pesnikovega srca« iskrenost in iz njega odseva kriza
O gledališču
in za gledališče
Grudnovega nazorskega sveta.
Kondorjeva knjižica je izšla kot nalašč zato, da bodo nabre-žinski dijaki Grudna spoznali kot pesnika in človeka. Igor Gedrih, ki je knjigo uredil, je napisal tudi precej izčrpno Spremno besedo, v kateri je opisal pesnika in njegovo delo ter čas v katerem je živel in delal. Pesmi so tudi opremljene z opom-
bami. Branko Simčič, ki je knjigo opremil, je za naslovno stran uporabil ((Črnega petelina« Vla-dimira Makuca.
Ker je knjiga — kot vse knjige v zbirki Kondor — zelo poceni smo prepričani, da bo vsak nabrežinski dijak imel svojo zbirko »Pesnikovo srce«. Za to se bodo prav gotovo zavzeli tudi tamkajšnji profesorji.
Mestno gledališče ljubljansko izdaja posebno Knjižnico MGL, ■ki se je že približala 40. zvezku. Naslov 36. zvezka «15 let Mestnega gledališča ljubljanskega« vsaj okvirno nakazuje vsebino te knjige, ki je po svojem obse gu vsaj dvakrat tolikšna, kot so ostali zvezki iz te zbirke. Mestno gledališče ljubljansko je dopolnilo svojih petnajst let s sezono 1964/65 in v tem času je odigralo kar 150 premier. Marko Zorko in Mirko Zupančič, ki sta uredila pričujoči zvezek, sta z njim imela nemalo dela, čeprav je stvar videti zelo lahka: od prve do stopetdesete premiere sta tako rekoč ponatisnila plakat predstave in priložila še sliko z uprizoritve. Urednika pa sta dodala še vsaj po dva izvlečka iz kritik, Mirko Zupančič pa je napisal tudi daljši predgovor z naslovom ((Jubilejni zapiski«. Lahko bi iz njega navedli kak odlomek, a se je kar težko odločiti, saj bi lahko objavili kar vsega, ker je prijetno napisan in ker je dokumentaren. Ob vsem naštevanju v knjigi pa se budi v bralcu občudovanje in spo-
štovanje. Nehote se vrašuje: Ali je res? Toliko je že preigralo MGL? In vse te avtorje? Seveda je res. In od tam, kjer se knjiga zaključuje, sta že spet dve sezoni. Tako se v človeku zbudi še zavest, da je treba prav-zaj. r Mestnemu gledališču ljubljanskemu za to veliko opravljeno delo prav iz srca čestitati. Pa tudi za njegovo Knjižnico smo mu lahko hvaležni, saj še nikoli ni bilo v tako kratkem času med Slovenci napisanega toliko o gledališču in za gledališče.
Naj vsaj navedemo nekaj zadnjih zvezkov iz te Knjižnice: enaintrideseti obsega «Moje spomine« Pavla Rasbergerja. Avtor, ki je umrl še niti tri mesece tega, je prav storil, da je te
spomine napisal. ?— Dvaintrideseti zvezek so bodice in satire, ki jih je napisal gledališki človek:	dolgoletni upravnik ljub-
ljanskega Slovenskega narodnega gledališča Smiljan Samec. Knjiga ima naslov »Mimogrede«. Te bodice in satire pa so v veliki večini v zvezi prav z gledališčem, segajo pa deloma še v predvojni čas. Med tekstom je polno karikatur, ki so v tej knjigi še posebno na pravem mestu. Naslikal jih je s svojo veščo roko Borut Pečar tako, da ni treba sploh pomšiljati, kdo naj bi bil karikiranec. — V triintridesetem zvezku so objavljeni ((Dramaturški fragmenti« dr. Bratka Krefta, ki so že njegov tretji prispevek v Knjižnici MGL. V teh ((fragmentih# so zbrani njegovi članki iz obdobja 1928-1941. Poleg teh člankov je zelo z|v nimiv uvod in pa opombe, ki jih je napisal avtor sam. — Knjižnica MGL je že objavila tudi več gledaliških tekstov; v štiriintridesetem zvezku je objavljena Miloša Mikelna ((Inventura 65», ki je doživela nenavadno velik uspeh pri občinstvu. — V sedemintridesetem zvezku je objavljena razprava (delo z Akademije za gledališko umetnost?) Rosande Sajko ((Henrik Ibsen in prve drame Ivana Cankarja. Drugi spis v tem zvez-ku pa govori o uprizoritvah Cankarjevih prvih dram v slovenskih gledališčih med leti 1945-1965. Tu sta navedena tudi Kralj na Betajnovi in Za narodov blagor v uprizoritvi SG v Trstu.
Z dramskimi besedili, esejističnimi deli, gledališkimi spomini ter raznimi priročniki dela Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega zares veliko uslugo vsem, ki jih s katerekoli plati slovensko gledališče zanima.
.... JIIIIIIIIIIIIIIMII............................................II...........■■IIIIIII.........■■■■■Iliru......111111111 ■ 11 ■ 1111M1111 ■■ ■ ■■ II ■■■ ■  .....................MIH«.............................................■■■■....■■■■............■■■■•■■■.....■■■■■■■■■"■"......."ll"■■■l■l■«■ll■■l■■■l■■l■»
SE DVE NOVI KNJIGI V ZBIRKI ZBRANIH DEL SLOVENSKIH KLASIKOV
Prežihova Požganica
je bila senzacija
II7?M	f	• i	n ;ftn
Sedanja izdaja ima sto strani opomb urednika Druškoviča, ki dopolnjujejo opis dogajanj na Koroškem pred plebiscitom 1.1920 - Tudi četrto knjigo zbranih del Josipa Jurčiča je bilo treba ponatisniti
«v svojem romanu Požganica je Prežihov Voranc prikazal boj za svobodo Koroške in revolucionarne dogodke v Mežiški dolini in med Jazbinci v letih 1918-1920. Delo je roman kolektiva, brez glavnega junaka in brez ljubezenske zgodbe, prikaz narodne usode ob zgodovinski prelomnici, ko so se sprostile ljudske revolucionarne sile v boju za narodno in socialno svobodo. Zgradba romana je dovolj trdno povezana, dejanje je dramatično razgibano. Jazbinci so kakor izklesani, živi, nazorni in prvobitni, jazbinska tragika in trdoživost pa sta podani kot slovenski simbol. Roman oživljajo poetični opisi koroške pokrajine.«
Tako označuje slovenska literarna zgodovina (Ravbar - Janež: Pregled jugoslovanskih književnosti) roman Prežihovega Vo-ranca Požganica, katerega je pisatelj prvikrat napisal že zdavnaj pred drugo svetovno vojno, pa se je rokopis izgubil, da ga je v dunajskem zaporu 1. 1936 moral napisati na novo. Roman je nato 1. 1939 izšel v Ljubljani pri takratni Naši založbi in zbudil veliko pozornost. Roman ob izidu ni imel širokega odmeva samo med literarnimi krogi temveč tudi med političnimi, saj je ob podelitvi literarne nagrade Mestne občine ljubljanske prišlo
do precej ostrih polemik v javnosti. Literarna 'kritika je roman ob izidu toplo sprejela. Tako je npr. Anton Slodnjak zapisal, da je «delo po resnosti vsebine in po izvedbi med najtehtnejšimi deli naše povojne književnosti.« Po mnenju Iva Brnčiča je Prežih ustvaril roman kolektiva in je njegovo, delo med prvimi slovenskimi poskusi uveljavljanja tiste pripovedne zvrsti, ki se imenuje socialni realizem. Vendar ta kritik pripominja, da je v tem romanu sociolog preglasil umetnika in da so nekatere strani bolj podobne sociološki razpravi, medtem ko je način publicističen, celo žurnalističen. Vendar, dodaja kritik, te napake odtehta pisateljeva sociološka razgledanost, ki je omogočila prispevek k razjasnitvi narodnostnega vprašanja. Božidar Borko je v svoji kritiki romana zapisal, da si življenje ni moglo poiskati boljšega interpreta, kakor je Voranc, ki je doma iz Meži-ške doline in ki je bil v največji meri deležen vseh burnih dogodkov. Pisatelju priznava, da je razgrnil čisto novo, a zato tembolj resnično sliko takratnih dni. Celo Slovenčev pregled knjižnega trga je konec leta 1939 označil Prežihovega Voranca kot pisatelja, ki se je uvrstil med naše najmočnejše pisatelje s ko-

Marjan Krušič:
SREČNI OTOK
Izvirna slovenska noviteta mora biti vselej dogodek na knjižnem trgu, dogodek, ki je toliko bolj razveseljiv, če gre za uspelo delo. In knjiga petih novel Marjana Krušiča SREČNI OTOK, novel, ki so skupaj tesno povezane in predstavljajo • že nekak roman o jadranskem otoku in njegovih ljudeh, je vsekakor uspelo delo. Čeprav gre za neznanega avtorja, ki se doslej ni uveljavil v slovenski književnosti, smemo reči, da gre za zrelo ime in zrelo delo, ki predstavlja prijetno osvežitev slovenske literature. Tako v pogledu motivike, saj pisatelj obravnava življenje na morskem otoku v okviru svojevrstnega mediteranskega podnebja, kot v pogledu načina pisanja, ko gre za impresionistični prikaz pejsažev in vanj vkomponiranih usod ljudi. Opisovanje pokrajine kraškega jadranskega otoka pa tudi njegovih posebnih ljudi z raznovrstnimi usodami, je za slovensko književnost redkost, saj del s tako tematiko nimamo mnogo. Pa tudi skorajda idilično, čeprav v bistvu realistično pisanje, med mladim pisateljskim rodom ni več pogosto.
Tako imamo v knjigi Srečni otok motivno in oblikovno zanimivost ob afirmaciji novega pisateljskega imena.
Knjiga Srečni otok obsega petero novel, ki sicer govore o različnih ljudeh, ki pa so glede na okolje med seboj močno povezane. Prve tri novele govore o zanimivih osebah otoka in njihovih življenjskih usodah. Prva je zgodba o kovaču Mateu, ki so ga fašisti hoteli ubiti, pa se je po naključju rešil, izgubil pa je sina, ki je odšel v svet in se ponesrečil. Druga zgodba pripoveduje o knjigovodji z otoka, ki bi bil rad nekaj posebnega, nekaj več kot navadni ljudje, pa se s svojim ravnanjem onemogoča tako pri domačinih kot pri tujih turistih, s katerimi se druži. Gre v bistvu za tragično figuro, s katero bolj sočustvujemo kot jo obsojamo, pa čeprav so njegova dejanja vredna obsojanja. Tretja novela pripoveduje o bosanskem peku, ki se je na otoku poročil z razvezano ženo, in o njenem sinu, ki ob ponovni poroki svojega očeta, kateremu je dodeljen, doživi osebno tragedijo
in rajši ostane pri materi in očimu, kakor da bi se vrnil k očetu. Medtem ko so torej prve tri zgod-i be nekake biografije otoških domačinov, govori tretja zgodba o notranjem svetu dveh turistov, umetnikov, slikarja in plesalke. Zadnja zgodba je posvečena demonični moči morja, ki ni samo lepo, temveč tudi uničuje ljudi kot na primer Miho. Vsi ljudje teh pgtih zgodb so opisani v okolju dalmatinske prirode skopega otoka, dovolj plastično prikazani in psihološko osvetljeni, da prepričljivo zažive pred bralcem. Morda so sicer Krušičeve zgodbe same malce razvlečene. Zlasti velja to za četrto novelo o notranjem svetu dveh umetnikov, ki je tudi sicer najmanj epska. Toda pisateljevi pripoved je vendarle vseskozi originalna, predvsem pa sveža in kaže zavzetost pisatelja, da bi prikazal nekaj novega in na neki nov način. Nedvomno mu je to uspelo in slovenski bralci bodo radi segali po knjigi novel z nenavadno tematiko in uživali tako ob pestrih zgodbah, kot ob barviti pripovedi zavzetega avtorja.
roško neslavno epopejo Požganica, deloma močnega kmečkega opusa, toda preotipljive socialistične tendence.
Roman je torej slovenska javnost ob prvem izidu odlično sprejela. Toda trajati je moralo do leta 1946, da je ta roman pri Slovenskem knjižnem zavodu znova izšel. Leta 1956 ga je na novo izdala Cankarjeva založba skupaj z drugimi izbranimi Prežihovimi deli. Zdaj je roman Požganica izšel v samostojni, šesti knjigi Zbranega dela Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki ga izdaja Državna založba Slovenije. Tako bo ta tekst, ki opisuje dogajanja v letih 1919 do 1920 in socialne ter osvobodilne boje koroških Slovencev za zemljo, za tovarno, nerazumevanje narodnega vprašanja takratnih vodilnih strank in vzroke politike, ki je dovedla do poraza pri plebiscitu in nadaljnje usode koroških Slovencev, zdaj znova dostopen najširši slovenski javnosti. Urednik Prežihovega zbranega dela Drago Druško-vič je tej izdaji Požganice pri-speval sto strani opomb, ki so zelo zanimive in v katerih je zbral veliko dragocenih podatkov. Tako o Prežihu, njegovem delu, nastanku Požganice, o osnovnih idejnih in literarnih konceptih romana, o dogajanju v Mežiški dolini po koncu prve svetovne vojne, kot o prvi izdaji romana, odmevih pri kritikih in javnosti. Tako je s svojimi izvajanji vsestransko osvetlil ta pomemben tekst. Nova izdaja romana Prežihove Požganice, kot prva, s kritičnimi opombami o-premljena izdaja, je zato še toliko bolj zanimiva.
Iz umetnikove delavnice za uprizoritev Pirandella
Druga knjiga, ki je izšla v zbirki Zbranih del slovenskih jesnikov in pisateljev je Četrta knjiga zbranega dela Josipa Jurčiča. To knjigo Jurčičevega zbranega dela smo dobili že pred desetimi leti. Kot ostale knjige zbranega dela Josipa Jurčiča je tudi četrta knjiga že vrsto let razprodana. Zato je založba zdaj pripravila ponatis, kot je že ponatisnila prve tri knjige Jurčičevega zbranega dela.
Četrta knjiga Jurčičevega zbra-nega dela, ki je tako s ponovno izdajo spet dostopna vsem prijateljem Jurčiča, obsega vrsto znanih povesti in to: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški valpet, Dva brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Sin kmečkega cesarja ter Sosedov sin. Kot vse izdaje te zbirke ima knjiga tudi opombe k tekstom, ki jih je prispeval urednik prve izdaje Mirko Rupel. Drugo izdajo pa je sicer pripra-vil Janez Logar.
Sl. Ru.
ji:i
Krokiji inscenatorja inž. arch. Uroša Vagaje za komedijo Saj ni res v uprizoritvi Slovenskega gledališča
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14. najnlžja 7.3, ob 19. url 11.3 stopinje, vlaga 65 odst., zračni tlak 1018.6 pada, veter 15 km sever, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9j9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 26. marca
Velika noč
Sonce vzide ob 5.58 in zatone oo 18.24. Dolžina dneva 12.26. Luna vzide ob 19,02 in zatone ob 6,19.
Jutri, PONEDELJEK, 27. ma.ca Velikonočni ponedeljek
SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
Proučevanje vprašanj trgovinskih izmenjav 2.250 milijonov lir prispevkov
in tranzitnega prometa na severnem Jadranu
Proučevanje poteka v dveh ločenih podkomisijah odbora za severni Jadran, v katerih sla tudi predstavnika trgovinske zbornice
V petek zvečer se je sestal uprav-. okviru proslav «Trst 68». Poročilo 1 benci razen v podjetju USA, ka-
V	U*	tfL JV OVSUB z	| oaiiiu	vv". * vivvziv
ni odbor trgovinske zbornice. Na I trgovinske zbornice nato pravi, da sestanku je predsednik dr. Caldas-1 so na omenjenem sestanku odobri-sl, obširno poročal o dokumneta- 11 obračun za pobude v korist živi-cljskem centru za mednarodno tr-1 noreje za leto 1966 ln načrt za leto
govlno z lesom, ki ga nameravajo ustanoviti, ter o delovanju pripravljalnega odbora. Prispelo je že precej prijav za pristop ln pričakujejo le že obljubljene prispevke, da bo lahko prišlo do ustanovitve in delovanja omenjenega centra. Se posebej računajo na prispevek dežele ln tako Je upanje, da bo center lahko začel delovati že letaš, In sicer ob priliki otvoritve tržaškega velesejma.
Dr. Caldassi je nato sporočil, da se Je udeležil sestanka odbora za severni Jadran, ki je bil v Trstu 6. marca pod predsedstvom ministra Tolloya. Komisija za proučevanje problemov glede okrepitve trgovskih Izmenjav z Inozemstvom In tranzitnega prometa na severnem Jadranu se Je razdelila v dve podkomisiji, ki Imata delovne skupine. Podkomisija za proučevanje problemov funkcionalnosti pristanišč Ima delovne skupine za tarife, za carinska ln devizna vprašanja, za pristaniške strukture in pomorske proge, za Infrastrukture. Podkomisija za proučevanje problemov razvoja trgovskega prometa ima delovne skupine za proučevanje problemov gospodarskega razvoja detel, ki gravitirajo na pristanišča v severnem Jadranu (srednja Evropa, vzhodne države, Afrika in prekooceanske države) ter delov no skupino za proučevanje proole-mov prometa z omenjenimi državami. V obeh omenjenih komisijah sta tudi predsednika trgovinskih zbornic iz Trsta in Benetk. Dr. Caldassi je tudi poročal o problemu «conferences» in drugih problemih pomorskega značaja, o čemer je bilo govora na sestanku predstavnikov pomorskih družb, špediterjev itd. Na tem sestanku so poudarili, da zasebne ustanove, kot «con-ferences* lahko povzročajo tako italijanskemu kot inozemskemu prometu skozi naše pristanišče veliko škodo. Zaradi tega so sklenili, da bodo primerno ukrepali.
Prof. Florlt Je poročal o sestanku v Vlcenzl, na katerem so razpravljali o problemih kreditiranja zlasti malim ln srednjim industrijskim podjetjem. Dr. Gabrielu Je sporočil, da Je konzorcij za ronško letališče proučil vprašanje vzpostavitve direktne zveze Ronke-Praga. Pri tem so poudarili, da Je treba prej počakati na Izvršitev del za podaljšanje steze na omenjenem letališču, kt Jo bodo verjetno dokončali do junija. Dr. Rustia Traine je na kratko poročal o delovanju odbora, ki Ima nalogo, da sestavi program sodelovanja trgovinske zbornice v
URNIK TRGOVIN za danes in jutri
NEDELJA, 26.:	vse trgo-
vine bodo zaprte z naslednjimi Izjemami:	cvetličarne,
(odprte od 8. do 13. ure), slaščičarne in prodajalne pečenih jedil (odprt« ud 8. do 21.30).
PONEDELJEK, 21.: vse trgovine bodo zaprte z naslednjimi izjemami: pekarne (odprte od 7.30 do 12.), mlekarne (odprte od 1. do 12.), cvetličarne (odprte od 8. do 13.), slaščičarne in prodajalne pečenih jedil (odprte od 8. do 21.30). Meanice bodo zaprte vse dan.
1967. (želeli bi, da bi o teh pobudah vodstvo trgovinske zbornice ob-širneje poročalo. Op. ur.)
Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Včeraj je bil tretji dan stavke uslužbencev avtobusnih podjetij. Stavke so se udeležili vsi usluž-
terega avtobus Je vozil na progi Trst - Bočen - Meran. Na vseh ostalih mestnih, medkrajevnih in mednarodnih progah je avtobusni promet popolnoma počival. Stavka se nadaljuje še danes. Upati je, da se bodo delodajalci spričo te ostre borbe uslužbencev končno le spametovali In začeli pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe ob upoštevanju zahtev uslužbencev. Zaradi stavke se bo moral danes marsikdo odreči izletu v okolico ali v bolj oddaljene kraje. Seveda pa vozijo avtobusi podjetja ACNA v Milje in Miljske hribe ter jugoslovanski avtobusi v Jugoslavijo.
občinam za razna javna dela
Prispevke bodo dobivale občine, ki imajo primanjkljaj, in sicer za razdobje 15 let za plačevanje obresti od najetih posojil
Na predlog odbornika za krajev- 589 od 3. avgusta 1949. Na pod-ne ustanove Vicaria je deželni od- lagi novega zakonskega osnutka bo bor pred kratkim odobril važen za- dežela dala 4 odst., prispevka tudi konski osnutek, ki dopolnjuje u- od kapitala, ki so ga najele defici-
krepe v prid občinam s primanjkljajem na podlagi zakona št. 6, kateri je začel veljati maja lani. V odnosu do tega zakona, ki predvideva prispevek dežele občinam, ki imajo primanjkljaj zaradi posojil za javna dela v letih 1963, 1964 in 1965, vsebuje sedanji ukrep razne nove plati.
Zakonski osnutek predvsem razširja možnost deželnega posega do leta 1962, ko niso mogle občinske uprave dobiti niti državne podpore, ki jo določa državni zakon št.
OBČNI ZBOR TRŽAŠKEGft ODPOSLANSTVA IT.-JUG. TRGOVINSKE ZBORNICE
Blagovna izmenjava med obema državama je lani dosegla vrednost 213 milijard lir
Zaskrbljenost tržaških gospodarskih krogov zaradi prekinitve pogajanj za novo trg. pogodbo - Težave okrog sejma Alpe-Adria • Novi vodstveni svet
Pred dnevi je bil občni zbor tržaškega odposlanstva italijansko-lugoslovanske trgovinske zbornice, na katerem so razpravljali o itali-iansko-jugoslovanskih gospodarskih odnošajih s posebnim poudarkom na vpliv, ki ga imajo na tržaško gospodarstvo. Občni zbor je bil, važen tudi zato, ker gre za združenje, v katerem so vedno poudarjali važnost dobrih gospodarskih in trgovinskih odnosov med obema mejnima državama ter se trudili za njihov razvoj in usklajevanje obojestranskih interesov. Poleg tega so v vodstvu odposlanstva tudi razni operaterji, pripadniki slovenske manjšine, s katerimi so italijanski kolegi vedno delovali v duhu razumevanja In skladnosti, tako da lahko služi to odposlanstvo vsem drugim za zgled.
Na občnem zboru so tudi govorili o neugodnih posledicah, ki jih utegne imeti za italijansko in s tem tudi za tržaško trgovinsko menjavo prekinitev pogajanj za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, do karete je prišla zaradi, iftnešavanja^ političnih dejavnikov v čisto gospodarsko 'zadevo. Zato obstaja namreč nevarnost, da bo skušala Zahodna Nemčija okrepiti svoje menjave z Jugoslavijo na škodo Italije, kar bi bilo res nesmiselno in česar se sedaj tržaški in Italijanski gospodarstveniki sploh boje.
Na občnem zboru je podal obširno poročilo predsednik dr. Eugenlo Vatta. Med drugim je dejal, da ni bilo lani večjih sprememb v višini skupne vsote izmenjav, če izvzamemo nekaj vrst blaga, ki so zelo važne v uvozu iz Jugoslavije. Skupna izmenjava v obeh smereh je dosegla lani 213 milijard lir, kar je dosedaj najvišja vsota. V primerjavi z letom 1965 se je uvoz zvišal za 15. odst. in je znašal 102 milijardi. Izvoz se je zvišal za 20 odst. In je dosegel 111 milijard lir. Italija je torej na prvem mestu v jugoslovanski zunanji trgovini ter ji Sledita ZSSR in Zahodna Nemčija. V trgovinski menjavi se je povečala predvsem postavka kupčij
SESTANEK PRI POKRAJINSKEM ODBORU ZA KMETIJSTVO
Dogovor o ukrepih za zaščito zasebne imovine na podeželju
Motorizirane stražarske skupine bodo izvajale nadzorstvo nad početjem nedeljskih izletnikov
Te dni je bil na sedežu pokrajine sestanek županov in predstav; nikov ustanov ter organizacij, ki se ukvarjajo s problemi kmetijstva. Sestanek je sklical odbornik Saša Rudolf, da bi se pogovorih o perečem problemu škode, ki jo povzročajo zlasti nedeljski izletniki na Krasu, ter nekaj ukrenili v zaščito Krasa, za kar sta se vse doslej prizadevali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov Po daljšem razgovoru so med drugim sklenili, da bo pokrajinska uprava vsak teden, in sicer ob praznikih in nedeljah objavila pozive na meščane, naj spoštujejo tujo imovi-no in naj ne delajo škode, ko gredo na izlete po podeželju ^ržaSka občinska uprava je že dala navodila svojim stražarjem in motorizirana skupina bo krožila ob ne deljah in praznikih po Krasu, da opozarja brezvestne izletnike. Na omenjenem sestanku na pokrajini je padel med drugim tudi predlog, naj bi se podeželske občinske u-prave, ki nimajo na razpolago motorizirane stražne službe, dogovorile s tržaško občino, da bi tržaški motorizirani stražarji opravlja, li službo po vsem kraškem predelu. Prav tako je padel predlog, naj bi za to službo uporabili tudi cestarje, ki spadajo pod pokrajinsko upravo.
Zdaj se je začelo lepo spomladansko vreme m PO Krasu bo vedno več izletnikov, zaradi tega so nujno potrebni ukrepi, da se prepreči škoda, ki jo izletniki povzročajo. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta že opozorili kmete, naj prijavijo škodo, da se bodo krivci lahko tudi sodno preganjali in kaznovalj. Pobuda pokrajinske uprave je vsekakor pohvale vredna in upamo, da se bo po tej poti nadaljevalo. Prav tako pričakujemo, da bodo stra-žarji krepko nastopali; mislimo pa, da bi to službo — »zaščito zasebne imovine* lahko opravljali tudi drugi organi javne varnosti
s polizdelki in dokončnimi Izdelki, misija ima posvetovalni značaj ln Pri tem podatku pa je treba upo- J’	1	"1"“
števati, da so narasle cene izvoženega in uvoženega blaga.
Dr. Vatta je zatem omenil nekatere operativne težkoče v letih 1965 in 1966, katere pa bodo lahko odstranili s posegi tukajšnje zunanjetrgovinske službe vladnega komisariata pri osrednjih uradih. Pri tem je dr. Vatta omenil zlasti prizadevnost sedanjega ravnatelja te službe. Poleg tega so ponovno vzpostavili razna pooblastila te službe, ki so jih prej ukinili, tako da bo zopet lahko dajala dovoljenja za sklepanje raznih kupčij, kar bo skrajšalo postopek.
Zatem je predsednik omenil skrčenje kupčij na sejmu «Alpe-Adria» ter dejal, da so se leta 1965 znižale na 3 milijarde lir, v okviru kupčij, sklenjenih lani, pa še ni prišlo do nobenega izvoza, medtem ko je znašala vrednost uvoženega blaga samo 50 milijonov lir. Toda
po prizadevanju' 'tukajšnjega. urada« iV -»ailft •.m-lehalmdljalfc
za zunanjo trgovino se bo morda položaj v tem pogledu vendarle izboljšal. Dr. Vatta je pripisal mnoge težave jugoslovanski strani, !n sicer zaradi nepravilne uporabe deviznih rezerv, doseženih na podlagi
AVTOMOBILISTI
—	Niti ob majhni brzini ne smete biti raztreseni in neprevidni.
—	Silo motorja morate razsodno uporabljati, da skrajšate čas prehitevanja in ne za to, da bi povečali število prehitevanj.
kupčij, sklenjenih na sejmu «Alpe-Adria« in uporabljenih v druge namene. Omenil je možnost, da pojde letos glede tega bolje ter da bo Jugoslavija porabila vse devize iz izvoza, dosežene na podlagi kupčij, sklenjenih na sejmu, za uvoz blaga iz Italije. Končno je dr. Vatta govoril še o okrepitvi trgovine med Jugoslavijo in Trstom z uvedbo novih blagovnih Ust «C» in «D» na podlagi obojestranskih carinskih olajšav.
Na koncu so Izvolili novi vodstveni svet, v katerem so: Stanko Bole, Marino Kralj, Milan čebul ec, Steno D’Agnolo, Carlo Pioppo Riinl Dušan Košuta, Ralmondo Latco-vlch, Claudio Nascimben, Josip Pa-njek, Luclano Patti, Pier Maria Petrucco, Luigi Postir, Francesco PrlogUo ln Eugenlo Vatta. V sredo bo sestanek, na katerem bodo določili posamezne naloge članov vodstva v vidu občnega zbora Italijansko - j ugoslovanske trgovinske zbornice, ki bo v Milanu.
predlaga deželni upravi razne ukrepe Na prejšnjih sejah so proučili vrsto argumentov in predložili okvirna napotila za morebitne rešitve. Predvsem je treba rešiti ustavno-pravna vprašanja, ki se tičejo komasacije zemljišč in določitve minimalnih obdelovalnih površin. O tem vprašanju je podal poročilo profesor tržaške univerze Paladin in nakazal, v čem lahko posežejo vmes deželni organi. Na zadnji seji so govorili tudi o minimalnih obdelovalnih površinah, kakor jih predvidevajo ustava, civilni zakonih in državni zakon št. 215. Na nadaljnjih sejah bodo še bolj poglobili razna vprašanja.
Avtomobilist podrl
lambretista
Na vogalu Ul. Fabio Severo in Trga Ulplano se je včeraj opoldne pripetila prometna nesreča, pri ka-
Ares Pecorarl iz Ul. Valdirlvo 23 in 59-letni delavec Pietro Di Pinto Iz Ul: Leonardo da Vinci 3. Peco-rari je na lambreti TS 35518 privozil iz Ul. Coroneo proti Ul. Fabio Severo, tam pa je1 prišlo do trčenja z avtom fiat 500 C TS 21357, ki ga je navzgor po omenjeni ulici vozil Di Pinto Zaradi sunka se Je Pecorari prevrnil z lambrete in se pobil in ranil po levem kolenu z verjetnimi kitnimi poškodbami, v svojem avtu pa se je po desni roki ranil tudi Di Pinto. Dijaka so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 7 do 14 dni. Nekaj minut kasneje Je v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč tudi Di Pinto, kateremu so obvezali rano in ga nato odslovili. O-kreval bo v 5 dneh.
(karabinjerji, gozdna policija, policija itd.). Kakor smo že lansko leto predlagali, ponavljamo tudi letos, da bi se morale občinske uprave in pokrajinska uprava dogovoriti ter po mestu in podeželju nalepiti opozorilne lepake.
Kmetom in lastnikom zemljišč po Krasu priporočamo, naj takoj ob praznikih in nedeljah, sami organizirajo nekakšno nadzorstvo ter nemudoma opozorijo stražarje in druge policijske organe. S tem je treba začeti takoj, da se bodo brezvestni izletniki kmalu zavedli, da gre zares.
POROČILO PREDSEDNIKA KOMISIJE BONICIOLLIJA
Seja deželne komisije za zemljiško preureditev
Na deželnem odbomištvu za kmetijstvo v Vidmu je bila v preteklih dneh osma seja komisije, ki se ukvarja z vprašanjem zemljiške preureditve v deželnem okviru. Ko-
Zdravstvena komisija PSI-PSDI o vzrokih težav naših bolnišnic
Stranka bo posredovala, da pride zakonski osnutek ministra Mariottija čimprej v razpravo v parlamentu
Na seji zdravstvene komisije i tija, ki predvideva ustanovitev «Vse-združenih PSI-PSDI, ki se je sesta- državnega bolnišniškega sklada«, da la ob prisotnosti tajnikov Pittoni-1 se z njim v najkrajšem času pla-■- *- ™---iredsednik čajo stroški bolniških blagajn za
Z vespo podrl neprevidnega kolesarja
Ko se je včeraj popoldne 59-letni delavec Pietro Saule iz Ul. Fonda 39 na kolesu peljal po Istrski ulici proti Trgu Valmaura, Je blizu stavbe štev. 159 začel obračati na levo, ne da bi prej dal znak, da namerava napraviti opisani manever. Nenadno Saulejevo zavijanje Je presenetilo 47-letnega Edvarda Prelca iz Ul. T. Vecellio, ki je za njim vozil vespo TS 30575 in čeprav je hitro zavrl, se ni mogel izogniti trčenju. Pri nesreči se je Saule ranil in pobil po glavi, levem sencu, čelu, levi ličnici, nosu in levem stegnu. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni.
tame občine v letu 1962 za graditev, spopolnitev ali razširitev vodovodov, greznic in pokopališč v občinah in njihovih zoselkih, za asfaltiranje občinski cest ter za o-krepitev in obnovo naprav za razdeljevanje elektrike v krajih, ki so sedež občine. Prispevek bo lahko trajal največ do 15 let.
Glede tega posega je deželni odbornik Vicario pojasnil, da bodo z njim lahko odpravili precejšnji del finančnega primanjkljaja, ki bremeni toliko občin v Furlaniji-Juli.j-skl krajini, ki se niso mogle izogniti raznim javnim delom, da ne bi ustavile napredka prebivalstva.
Druga nova plat tega zakonskega osnutka v prid krajevnim financam je ta, da so dopuščena tudi posojila za obnovitev županstev. Za vse občine, ki niso dosegle ravnovesja v proračunu, bo dežela dajala prispevke za plačilo obresti od posojil, in sicer 4 odst., od kapitala, v razdobju 1962-1965. Gotovo bodo vsi občinski upravljale! s tem finansiranjem zadovoljni, saj morajo sedaj opravljati svoje delo v poslopjih, ki ne ustrezajo svojemu namenu. Upoštevati je namreč treba, da ne prispeva država v ta namen prav nič.
Tretja značilna plat novega o-snutka je v tem, da bo dajala dežela posebne olajšave občinam, ki so bile za časa odporniškega gibanja na pol uničene ali ki so jih celo zažgali. Za te občine (Ahten, Barcis, Fojda, Neme in Fomi di Sotto) bo dala dežela 4 odst., prispevke za 15 let, in sicer za posojila, ki so jih občine najele v katerikoli namen od 1. julija 1945 do 31. decembra 1965. Pogoj pri tem, je, da niso te občine dobile podpore za ta posojila od države ali od dežele na podlagi kakšnega drugega zakona. Tudi kar se tiče postopka pri vlaganju prošenj za prispevke, bodo uživale te občine olajšave, ker bo postopek mnogo krajši kot v drugih primerih. Na splošno bodo imele prednost manjše občine in tiste, ki še niso prejele prispevke na podlagi deželnega zakona št. 6.
Dežela bo uporabila za vse te prispevke v 15 letih od lani dalje kar 2 milijardi in 250 milijonov lir.
Koncertna sezoiia^
v gledališču <r Verdi»
S. aprila se bo v gledališču Verdi začela spomladanska simfonična koncertna sezona, ki bo trajala do L junija. Na programu je 14 koncertov.
Po pregledu dosedanjih koncertov in ob upoštevanju tudi izvajalskih moinosti je program koncertne sezone sestavljen tako, da je v njem marsikaj novega. Ni mišljeno samo novo kot sodobno, temveč kot še neizvajano, čeprav gre za dela, ki segajo tudi v prejšnja stoletja. Takih novosti za Trst (ali vsaj za orkester gledališča «Verdl») je kar devetnajst in so vezane na imena: Albinoni-Giazotto, Badings, Brahms, Buscmi, Casella, Dallapiccola, Fiu-me, Fukushima, Hindemith, Monteverdi - Ghedini, Mortari, Mozart, Petrassi, Prokofjev, Scarlatti - Tom mastni, Turchi, Veracini-Malipiero, Veretti, Vivaldi ■ Giuranna. Drugi avtorji na sporedu pa so Bach, Bartok, Bassani-Malipiero, Beethoven, Bizet, Boccherini, Britten, Debussj/, Grieg, Kodaly, Lalo, Liszt, Marinc-ci, Mendelssohn, Mussorgski, Per-golesi, Schubert. Strauss. Stravin-
ski, Wagner, Weber.
Na enem koncertu bo dirigiral stalni dirigent gledališkega orkestra, Arturo Basile, ostali dirigenti pa so: Bartolucci, Baudo, Boetcher, Ca-racciolo, Cristofoli, Igor Gjadrov iz Zagreba, Gui, Janigro, Mannino, de Nobel, Scaglia, Vrbini in Zecchi. Solisti na raznih instrumentih: Brengola, Simeone, Giuranna, Navarra, Petracchi, Gazzelloni, Heda Illy Vignanelli, Ferruccio Vignanel-li, Agosti, de Barberiis, Brugnolini, Lammi, Ohlson; solisti pevci: Bian-camaria Casoni, Julia Hamari, Giuseppe Botta: Na sporedu sezone je tudi poseben koncert Nizozemskega komornega zbora.
Za koncertno sezono so razpisani abonmaji in posebej opozarjamo na abonma za študente.
THdhui uAednicUwi
ja in Pierandreija, je pi komisije Claudio Boniciolli poročal o težkem finančnem stanju v združenih bolnišnicah. Komisija je sklenila takoj posredovati pri ministrih za zdravstvo in delo, da podpre posredovanje upravnega sveta bolnišnic pri omenjenih ministrih.
Boniciolli Je v svojem poročilu poudaril, da čeprav bodo sedanja posredovanja koristna zlasti zato, da se bolnišnice rešijo nekaterih težav, ne bodo pa rešila osnovnega vprašanja. To vprašanje bo lahko rešeno le z reformo bolnišnic, ki jo je treba uresničiti na osnovi zakonskega osnutka ministra Mariot-
vzdrževanje in zdravljenje bolnikov v bolnišnicah. Samo tako bodo lahko odstranjene težave, ki nastajajo zaradi tega, ker bolniške blagajne uredno plačujejo svojo obveznosti do bolnišnic. Zdravstvena komisija bo tudi s pomočjo političnega tajništva stranke posredovala, da bo zakonski osnutek ministra Mariottija prišel čimprej v razpravo v parlamentu.
C Zaradi del na cestni kanalizaciji
bo odsek Ul. Paolo Veronese med Ul. Frausin in Ul. Vespucci 28. t.m. zaprt za promet z vozili.
Prejeli smo:
V zvezi s pismom uredništvu dr. Floridana, ki ste ga objavili v Vašem dnevniku dne 19. t. m. Vas prosim, da objavite v nedeljski številki sledeče pojasnilo:
1. Ni bil in ni moj namen izkoriščati Vaš dnevnik za razpravljanje o zadevah, ki jih obravnava sodi-šče, še manj pa prerokovati izide. Javnost bo seznanjena o teh stvareh, kakor hitro bodo objavljene razsodbe. Dovoljujem si pa predo-čiti, da trditve dr. Floridana niso v skladu s tozadevnimi sodnimi akti in spisi ter z mojim že objavljenim pojasnilom. 2. Moje pojasnilo k Vašemu poročilu od 15. t. m. o kazenskem procesu proti g. Pitto-niiu, je bilo potrebno, ker sem želel pojasniti Vašim cenjenim čitate-ljem kar ni izhajalo iz Vašega članka in sicer: da je sodna oblast ovadbo dr. Floridana ocenila kot kazensko neosnovano in jo ovrgla že dne 24. maja 1966.
Ce upoštevamo: da se Je obtoženi Pittoni, kakor ste dobesedno poročali, na široko skliceval — ko Je bil zaslišan na procesu, v zvezi z govorom, ki ga je imel na javnem zborovanju v Dolini dne 1. februarja 1966 (na katerem je bil prisoten tudi sam dr. Floridan) — na težko ovadbo dr. Floridana; ter, da je celo «... pojasnil občinstvu, upoštevajoč njegovo raven juridične iz-obrazbe, pojem nezakonitega prisvajanja tuje lastnine...« (in to čeprav g. Pittoni ni Jurist!); in končno, da je bila omenjena težka ovadba dr. Floridana tudi drugače neverjetno reklamizirana in razbobnana; je bila, ne samo moja dolžnost temveč tudi pravica precizirati, da jo je pristojna sodna oblast ovrgla.
Z odličnim Spoštovanjem Dr. JOŽE 6KERK I.r.
Trst, 25. aprila 1967
Jutri bo slavila svojo 90-letnico
GIOVANNA RESCHITZ Ob tej priliki ji prijatelji čestitajo in ji želijo mnogo zdravja!
Gledaljšča
Verdi
Labodje Jezero
V četrtek bo v gledališču prva predstava baleta «Labodje jezero« Čajkovskega v izvedbi London’s Festival Balleta, ki bo s svojimi štirimi nastopi zaključil operno sezono gledališča Verdi.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za vse štiri predstave. Prva predstava Je za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah ln balkonih. Koreografija Jack Carter, Petipa In Ivanov. Orkester gledališča Verdi dirigira Michael Moores.
Danes ln jutri bo blagajna gledališča zaprta.
Simfonična sezona
Blagajna gledališča Verdi sprejema do 31. t.m. nove abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki se bo pričela 6. aprila in se zaključila 1. junija. Vseh koncertov bo 14. Za študente so predvideni posebni bolj ugodni abonmaji. Blagajna gledali, šča, ki je danes odprta do 13. ure, je na razpolago za vsa pojasnila.
Teatro Stabile
Danes ob 17. url in jutri ob 17. uri v Avditoriju uprizori igralska I skupina Gtulip Bosetti-Giulta Ljzza-rTfty pDslfitrui? igro »Tista čudna ži. val«, ki Jo Je pp novelah Čehova priredil Gabriel AVout.
GLASBENA MATICA Trst
V soboto, 1. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu
koncert pevskega zbora Glasbene matice iz Lj*ubljane
Dirigent Igor Laurič
Rezervacija In prodaja vstopnic od 30. marca dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
O S M I C A
Silvester Glavina, Lonjer, št. 253, Je odprl osmdeo in toči Izvrstno domače belo in črno vino in nudi pristen domač pršut.
tiMiiMiMHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj-danes
ttojbiVA, aA1U11 in UUHOKL | i<n uradnica Blanca De Rosa, delavec
Dne 25. marca se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo Je U oseb.
UMRL SO: 86-letna Elisabetta Rut-tar por, Morandi, 22-letni Nereo Gam-bo, »t-ietna Margherlta Grzetič vd. Llplzer, 83-letna Maria Novak, 62-letni Vtrgilio Vlohl, 67-letni Carlo Kanobel, 58-letnI Albino Vecchlet, 70-letna Maria Fettemer vd. Tamburltni, 664etn,i Albino Rise h, 72-letna Mar-gherita Denich vd. Frank, 83-letna Olga Stoka vd. Galvani.
OKLICI; barist Pietro Savron ln gospodinja Sonla Sattln, delavec Li-vio Flora ln prodajalka Laura Babu-dri, uradnik Flavlo M im in uradnica Anna Maria Monti, upokojenec Giuseppe Castellano m gospodinja Santa Zanni, pristaniški delavec Domen leo Moretti ln delavka Lucia Gre-zar, težak Angelo Gramenia in gospodinja Rosa Dalto, mehanik Vlrgi-lio Vegiilack in gospodinja Teresa Črtama«, varilec Severlno Schiff in šivilja Gabrielu Gazzola, policist Vito Giannlno In gospodinja Llcia Ber-toli, podčastnik Luigi Cariddi in gospodinja Antonia De Vito, mehanik Vittorio De Pase in gospodinja Ltata Žaro, uradnik Gianfranco Mordo in uradnica Marina Delta Torre, delavec Stelio Bidussi ln uradnica Ni vi a Lo-redan, kapitan Luciano Polesel In gospodinja Luciana Udtni, mehanik Luigi Bizzotto in uradnica Nad ta For. tuna, elektrotehnični izvedenec Roberto Serri mn tkalka Mana Grazia Larghi, karabinjer Agostino Rossi m gospodinja Anna Delto Stritto, elen-tncar Sergio Frausin in frizerka Maria Grazia Bedin, delavec Giordano Cosmini In uradnica Ardea Calliga-ris, podčastnik karabinjerjev Luciano Toti in gospodinja Llcia Verdu-ra, frizer Francesco Amato ln šivi. Ija Maria Suraci, državni uradnik Francesco Alolsi de Larderel In dr književnosti Vtttoria Buffa, tehnični asistent Fabio Barlnl In šivilja Ma rta Siclllano, kapitan Ottavio Piccl-ni in računovodkinja Alba Furlan, uradnik Diego Topolovec in prodajalka Vanda Nardini, delavec Giorgio Parovel ln gospodinja Sonia Parisa-to, brivec Benlto Marsiglia in šivilja Rosaria Belnome, trgovec Pasqua-le Atnzara in gospodinja Eleonora Caprlnl, uradnik Lucio Pagan In u. radnlca Clelta Cebron, zdravnik Fabio Fanna in uradnica Annamaria Ruzzier, upokojenec Mario Scaparro
Enzo Meneghini in banstka Angela Moecati, sedlar Mario Cherin in so spodinja Ltliana Semerano, pomorski oficir Ello Tomin 1 in prodajalka Lu dana Norbedo, pleskar Giorgio Marin in prodajalka Giovanna Mellilo, železničar Gennaro Castellano ln prodajalka Cristiana Tolusso, VVolfgang Ber.sch in Anita Courir, Jetnlški paznik Angelo Gentile in gospodinja An. tonletta Drittanl, natakar Salvatore Santisi in gospodinja Geraldlna Hoe-ben, uradnik Pierpaalo Rupena in vrtnarica Marina Marši, policist Giuseppe Čampa in gospodinja Maria Pompea Lezza, elektromehanik Ser gio Con telil In delavka Nadia Vot-pis, mehanik Mario Giorglni in delavka Giovanna Valente, inženir Ren-zo Vittur in dr. fizike Paola Caruso, uradnik Carlo Austrla in uradnica Grazlella Bossi, zdravnik Guido Mian ln učiteljica Edda Vaslerl, Calogero Zammuto ln gospodinja Carmela Li. cata, delavec Nerlno Buzzai in po strežnica Anna Marta Braico.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernlnl 4: Godina AHTGEA, Ul. Glnnastica 6; Al Llo.vrt Ul. Oroioglo 6 — Ui. Diaz 2; Spon za. Ul. Montorslno 9 (Rojan).
nočna služba LEKAHN
tod 19.30 do 6 30)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossettl 33; Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Er ta di S. Anna 10.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
(Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih
Prevod; SMILJAN SAMEC Scenograf: UROŠ VAGAJA Kostumograf:	ANJA DOLEN-
ČEVA
Režija:	J02E BABIC
DANES, 26. t. m. ob 16. uri
V	ponedeljek, 27. t.m. ob 16. uri (abonma nedeljski popold. in okoliški) — Prosti prostori brezplačno na razpolago za svetovni dan gledališča.
V	sredo, 29. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma)
V	četrtek, 30. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 2. aprila ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265.
Vozni red avtobusov za pone-deljski okoliški abonma:
I.	avtobus: Prečnik 15.05, Mav-hinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vitovlje 15.20, Sesljan 15.25, Nar brežina 15.30.
II.	avtobus: Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30.
III.	avtobus:	Sempolaj 14.50,
Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15.00, Salež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, Mali Repen 15.15, Briščiki 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA (Komisija za doraščajočo mladino) priredi v petek, dne 31. marca ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 predavanje
Otrok v domačem okolju
Predaval bo profesor peda-gike Milojko Vidmar iz Ljubljane.
Vljudno vabljeni vsi, ki jim je pri srcu vzgoja otrok.
S PD Trst vabi na srečanje z gori-škiml planinci, ki bo na velikonočni ponedeljek popoldne v Mavihinjah. Zbirališče pred glavnim vhodom železniške postaje, po možnosti z osebnimi avtomobili, ob 14. uri.
Mali oglasi
Nazionale 15.00 »Grand Frlx» Metro-color. James Garner, Eva Mar. Saint, Yves Montand, Franco Hardy, Antonio Sabato, Toshiro Mifune.
Excelsior 14.30 «La bisbetica doma ta« Technicolor. Richard Burton Elizabeth Taylor.	,
Fenice 14.30 «11 ritorno dei MaS"‘ c' Sette« Technicolor. Yul ner, Robert Fuller.
Eden 14.30 «Come rubare ta coron d’lnghilterra» Technicolor. Domin que Boscnero.
Grattacielo 15.30 «La Bibbla« Technt color. Michael Parks, Ulla Bergri John Huston, Stephen Boyd,
Httz (Ulica San Francesco 101 14.00 «Non stuzzicate la zan^a.r?v Technicolor. Rita Pavone,
Reno, Gtulietta Mašina.
Alabarda 15.00 «La contessa dl HOn* Kong« Technlcolo . Zadnji Chap nov film. Sophia Loren, Mario' Brand0-
FllodrammaUco 15.00 «Come ruBa. un milione dl dollari e vivere J lici« Technicolor. Audrey Hepburn. Peter 0'Toole.	.
Moderno 14.00 «Batmam» Techmcoioi. Adam West, Cesar Romero, Burgr Meredith.	,
Cristallo 15.00 «Due assl netla ma"‘ ca« Technicolor. Virna Lisi, Tony
Cuptis-	. .a*
Garibaldi 15.00 «1 pirati di TortuSa» Fied Richardson. Technicolor.
Aurora 15.00 «Tre uominl ln fuga*-
Capito! 14.00 «The Eddye ChapmaO* story» Technicolor. Cristopher P|u mer, Romy Schnayder, Yul Bryn-ner.
Impero 15.00 «L’areidiavolo». __
Vittorio Veneto 15.00 «Khartoum» Technicolor. Richard Johnson.
Ideale 14.30 «Le spie vengono dal se-mifreddo« Technicolor. Franco Fran chi, Cicclo Ingrassia.
Astoria muca zorutn fllobus št ■ 14.00 «1 giovanl leoni« Technicolor Jutri ob 14.00 «1 due toreri« Tech" nicolor, Franco Franchi, Clccio I”' grassia.
Astra 15j00 «FBI operazione Batt®’’
Abbazia 15.00 «1 combattenti detla notte« Technicolor, Kirk DouglaS’ Yul Brynner, Senta Berger, Fran« Sinatra, John Wayne.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Ant na Maverja darujejo Vilko B»t 1000, Pierlna Pečar 1000 in Amalij* Cok 1000 lir za Glasbeno matico.
V počastitev spomina nepozabnega Klavdija, ob tretji obletnici snif ’ darujeta teta Marta in stric Rafa 2000 lir za Športno društvo «Zarja v Bazovici.
Ob peti obletnici smrti Valerije Si love daruje hčerka Milena 1000 1 za Dijaško matico.
SOŽALJE
Prosvetno društvo in Zveza P»r’ tizanov «Lonjer • Katinara« izrekala družini Maver globoko sožalje 0 izgubi njenega dragega očeta.
ORfClNALN! nadomčsftif 'zr -go-
spodinjske stroje. Via Mantegna št. 3 — tel. 734221, skladišče.
.CITROEN* — Samaritan) In Miceu
— Servis v Ulici Klttmayer 4-a. Razstava ln prodaja avto potrebščin v Ulici Glulla 41.
TRGOVINA pohištva Puzzl, Ul. Pa
scoli 5 Ima na Izbiro: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, omare, shrambe, sprejemnice Itd. Dobri pogoji. Obiščite naši
ELEKTRIČNI gospodinjski stroji, —
pralni stroji, hladilniki, štedilniki, lestenci. Izredni popusti. RADIO STEL-LA. Ul. Foscolo 5.
PRODAM zemljišče 2200 kv. m v bli žini Rižarne. Naslov na upravi nista Ul. S. Francesco 20.
KUPIM zemljišče za eno ali več vil na Krasu — v okolici mesta. Ponudbe pisati na upravo lista, Ul. S. Fran cesco 20 pod šifro «Kuplm».
URADNICO s popolnim znanjem slovenščine, stenografije in strojepisja sprejmem takoj v službo. Pismene ponudbe z življenjepisom (navesti šolsko izobrazbo) poslati na upravo lista «PD», Ulica S. Francesco 20 pod «Uradnica».
LESNA TVRDKA Išče uradnika, po možnosti diplomiranega knjigovodjo, prostega vojaške službe. Pisatt na naslov; Trst, Casella postale 51.
Pet let Je odkar mu je plemenito srce in nas je nenadom* za večino zapustil naš nepozabni
Ivan Lisjak Lisisani
Z neutolažljivo žalostjo se ?* spominjata žena Kristina n* * Emllio.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo VS??L’ ki so z nami sočustvovali in spi mili na zadnji poti našega P* dragega
Jordana Tula
Posebna zahvala preč. g. župnij vsem, ki so nam priskočili na P°j moč v tej težki nesreči, pevskem** zboru ter darovalcem vencev *" cvetja.
žalujoča DRUŽINA Tl#'
Mačkovlje, Križpot, 26. marca 1®^
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dni gega zdravnika, je treba telefoni rati na štev. 90-235.
Vsem soborcem iz antifašistične borbe sporočamo, da je nenadoma umrl v Rimu, dne 19. t. m. naš dragi
ARTURO ZANONI
državni podtajnik sindikata italijanskih železničarjev — CGIL — dosledni antifašist, bivši borec osvobodilne borbe v Španiji in gibanja za osvoboditev Francije
Pogreb je bil v Veroni, v njegovem rojstnem mestu, dne 22. t. m.
Žalujoči DRUŽINI ZANONI in RESCHITZ Verona, Trst, 26. marca 1967
i,AH V ALA
Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne matere
ANTONIJE BERDON vd. FABRIS
Enaka zahvala č. g. župniku, zdravnikom in osebju drugega medicinskega oddelka, pevskemu zboru «Slavec», darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine: FABRIS, KURET in OTA
Ricmanje, 26. marca "1967
LOTERIJA
BARI	18	32	9	40	79
CAGLIARI	81	71	83	31	61
FIRENCE	87	4	61	20	76
GENOVA	«2	17	5	19	46
MILAN	38	2	16	50	56
N KAPELI	79	45	75	25	3
PALERMO	14	37	9	64	87
RIM	41	27	59	24	46
TURIN	55	61	75	40	32
BENETKE	86 35 ENALOTTO		33	31	37
12 2 2	X 2	1 X	X	2	X	1
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo nepozabno
KATARINO MASTEN por. ČUK
Enaka zahvala pevskemu zboru, godbi, prosvetnemu društvu Prosek-Kontovel, FC ((Primorje«, darovalcem cvetja, znancem in prijateljem ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI OSTALI
Trst - Prosek, 26. marca 1967
KUPO-PRODAJNE POGODBE ZA NEPREMIČNINE NA TRŽAŠKEM
V prvih dveh mesecih 697 pogodb za vrednost 4,287 milijarde lir
V okoliških občinah je bilo 45 kupo - prodajnih pogodb za skupnih 699 milijonov lir
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je Mio tržaško tržišče z nepremičninami še vedno aktivno. Ta ugotovitev velja posebno za januar. Za dejavnost na tem področju je značilno, da je prišlo do številnih prehodov lastništva na tržaškem Krasu.
Gibanje kupno-prodajnih pogodb nepremičnin, je bilo v dvomesečju januar-februar 1967 naslednje:
	TRST	
mesec	štev. pogodb	milijarde
januar	343	2,210
februar	309	1,378
dvoraesečje	652	3,588
OKOLIŠKE OBČINE		
mesec	štev. pogodb	milijoni
januar	24	536
februar	21	163
dvomesečje	45	699
Skupno je torej bilo v preteklem dvomesečju 697 kupno-prodajnih pogodb v skupni vrednosti 4,287 milijard lir.
Kar se tiče prehodov lastništva v mesecu februarju, se zadevne številke nanašajo na tri prehode lastništva: zemljišča v Gabrovcu v skupni površini 21.000 kv. m, za 14,5 milijonov lir; zemljišče s površino 988 kv. m, skupaj s cesto s površino 373 kv. m v Kjadinu za 12,2 milijona lir ter gradbeno zemljišče v Kjadinu, s površino 1959 kv. m, ki je veljalo 8 milijonov lir.
Prejšnji mesec so zabeležili več kupo - prodajnih pogodb premičnin na tržaškem Krasu ter v okoliških občinah. Tu navajamo nekaj cen: vinograd pri Sv. Jerneju (541 kv. metrov) za 400.000 lir; pašnik pri Sv. Jerneju (1914 kv. m) za 500.000
tako dragoceno. Spominjam se, ko
ANTON MAVER
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 26. t. m. ob 16. uri Metro barvni film:
JOHNNY ORO
Igrajo: M. DAMON, V. FABRIZI, E. MANNI in drugi
V ponedeljek, 27. t. m. ob 16. uri barvni film:
LA STORIA DEL DR. WESSELL
(ZGODBA DR. VESSELLA)
Igrajo: GARY COOPER, LORAINE DAY, DENIS 0'KEEFE
Vsem obiskovalcem želimo vesele praznike!
lir; nekaj kupo - prodajnih pogodb v Gabrovcu: hiša z dvoriščem in zemljiščem (1788 kv. m) za 1,2 milijona lir; gozd (5899 kv. m) za 240.000 lir; Boljunec: dva vinograda (1960 oziroma 507 kv. m) za 2,97 milijonov, oziroma 340.000 lir; Padriče: gozd (1626 kv. m) za 813 tisoč lir ter en pašnik (2549 kv. m) za 968.000 lir; zemljišče ob cesti, ki pelje proti Sežani (2231 kv. m) za 600.000 lir; zemljišče na Greti (3400 kv. m) za 10,2 milijona lir; zemljišče v Velikem Repnu (2350 kv. m) za 128.000 lir; zemljišče v Mačkovljah (3863 kv. m) za 2,38 milijonov lir; zemljišče pri Spodnji Magdaleni (2059 kv. m) za 11,2 milijona lir.
Najpomembnejša kupo - prodajna pogodba v februarju zadeva zemljišče v Dolini, ki jo je prodala ustanova industrijskega pristanišča družbi za naftovod za 96,83 milijonov lir.
V mestu samem je bila prodana stanovanjska hiša v Ul. Mazzini za 10 milijonov lir; tri sobe z raznimi pritiklinami v ulicah XXX. oktobra, Carducci in na Trgu Ober-dan so bile prodane za vsaka po 9 milijonov lir; štiri sobe s pritiklinami v Ul. Ghirlandaio so M-
Jth w na m
WMIh
ponovitev danes, 26. t. m. ob 15. uri filmi
Mi vedrai tornare
(VRNIL SE BOM)
Igra in poje: G. MORANDI, E. WU, N. TARANTO, VIANEL-LO in S. MONDAINI
V ponedeljek, 27. t. m. ob 15. url Metro barvni film:
MfcTRO-GOLDWYN-MAYER
ELVIS
PRESLEV

MARY AN N MOBLEY FRAN JEFFRIES MICHAEL ANSARA
scritto da
GERALD DRAYS0N ADAMS
diretto da
GENE NELSON
M
iMGM'
MGM
(DOGODIVŠČINA NA VZHODU)
Vsem obiskovalcem želimo vesele velikonočne praznike
KINO «1111«» PROSEK
ponovitev danes, 26. t. m. ob 16. uri Technicolor film:
MAR) POPPINS
Film je prejel 5 nagrad «OSCAR»
Igrajo: JULIE ANDRETOS.^mC^VAN DYKE, DAVID TOM-
V ponedeljek, 27. t. m. ob 16. uri barvni film — briljantna komedija:
BOEING - BOEING
Igrajo: TONY CURTIS, JERRY LEWIS in DANY SAVAL
želimo vsem vesele praznike!
IS
incrvi^pi2u
predvaja danes, 26. t. m. ob 16. uri Panavision Metrocolor film:
PEK SEMPRE CON TE
(ZA VEDNO S TEBOJ)
Igrajo: CONNIE FRANCIS, DANY ROBIN, RICHARD LONG In PAULA PRENTISS
V ponedeljek, 27. t. m. ob 16. uri Cinemascope Metrocolor film:
I TRECENTO DEL FORT CAMBY
(TRISTO IZ FORT CAMBVJA)
Igrajo: RICHARD BOONE, GEORGE HAMILTON, LUANA PATTEN in ARTUR O’ CNNELL
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem
KOLESARJI
— V nočnih urah je njihova varnost odvisna od učinkovitih rdečih lučk.
le prodane za 7 milijonov lir; 6 sob s pritiklinami v Ul. Battisti je bilo prodanih za nekaj več kot 6 milijonov lir; neka stavba z vrtom v Ul. Piccardi pa je veljala kar 47 milijonov lir (skupno 655 kv. m); sledijo potem še razna stanovanja v Ul. Beccaria, na Trgu Promon-torio, na Trgu Goldoni itd.
V zadnjih dnevih meseca februarja je prišlo še do naslednjih prodaj: pašnik v Gabrovcu (3802 kv. m) za 380.000 lir; zemljišče v Sa-ležu (4235 kv. m) za 1,2 milijona lir; zemljišče v Devinu (16.339 kv. m) za 80 milijonov lir; gozd v Mav-hinjah (1550 kv. m) vštevši hotel Corona (435 kv. m) za 45 milijonov lir.
Hipotekarno tržišče je bilo prav tako zelo aktivno. Obrestna mera je nihala med 4 In 8 odst. Najvišje posojilo Je znašalo 16 milijonov lir. Večje število posojil pa je bilo med 11 in 12 milijoni.
V kulturnem in prosvetnem delovanju v Lonjerju je vedno večja vrzel, saj drug za drugim odhajajo marljivi domačini, ki so se aktivno udejstvovali in bili stebri prosvetnega življenja v vasi. Med temi je bil tudi Anton Maver, po domače «Tone Čebrov«, ki je umrl v ponedeljek, 20. t. m. K večnemu počitku so ga spremili svojci in številni prijatelji ter znanci v sredo. Tone Čebrov je umrl v starosti 69 let, po poklicu je bil zidar in je delal pri raznih podjetjih, zadnja leta pa je užival zasluženi pokoj. Bil je zaveden Slovenec in je od svojih mladih let marljivo sodeloval v prosvetnem društvu, kakor tudi njegova žena Marija, ki je pred kratkim umrla. Imela sta tri sinove, ki so vsi še živi, ter sta jih vzgojila v zavednem slovenskem duhu; dva sta se borila v partizanih.
Za slovo od pokojnega Toneta je njegov velik prijatelj In pobratim takole napisal:
«Dragi Tone. Bilo nas je osem trdnih, zvestih prijateljev, osem po bratimov: Dalko, Karlo, Maks, Veste, Giovanin, Naudo, Ti in jaz. Ko sva pred nedavnim spremljala v prerani grob Giovanina, si dejal: «Vsi so še prezgodaj odšli, Dalko mlad. Veste mlad mož, tako tudi Karlo in Maks, zdaj pa še Giovanin. Nando je daleč, ostaneva sa ma. Kdo bo spremljal drugega? Tam gor zdaj lahko zapojejo, manjkal jim je bas, a Giovanin ne bo zmogel sam in jim bo treba pomagati. Koliko smo prepeli po vsej naši okolici po Krasu in gor do Svete Lucije, Tolmina in Idrije: «Pobra-timija, Vasovalec, V hribih se dela dan, Žabe, Noč trudna in nešteto drugih naših pesmi, škoda, da današnja mladine■ ne ljubi več
tako tega, kar nam je bilo v ča-
sih ko nam je bilo prepovedano,
sem bil bolan in ste mi prišli pet pod okno «Noč trudna molči« in me je Dalko nesel iz sobe v kuhinjo, da sem se v toplini našega prijateljstva in pesmi pogrel.
Tako si mi govoril in podzavestno si čutil, dragi Tone, da te naš zborček tam gor potrebuje, a hudo je meni, ko me puščaš samega. Sam ne morem peti. Naj bi naša mladina sledila vašemu zgledu in pela, v veselju in žalosti. To naj bo, dragi Tone, moje zadnje slovo od tebe. Naj ti bo domača gruda ljubeča mati, da boš v njenem objemu mirno počival.
Tvoj pobratim».
FERNETIČI
boru v Vidmu in bi moral k vo-
jakom.
Staršem, bratu in sestri izrekamo globoko sožalje, dragi Boris pa naj mimo počiva v domači zemlji.
PRAPROT
Vprašanje občinske ceste pri Trebčah
ZOFIJA LUPINC
BORIS RENČELJ
Predzadnji torek so ljubljanske žale sprejele v svoje naročje 72-letno Zofijo Lupine poročeno Škrk. 2e davno se je naselila v Ljubljano, kjer je imela trgovino z zelenjavo. Ko so to po vojni poza-družili, je tudi ona bila nnamešče-na v zadrugi in pred nekaj leti upokojena. Pred tremi leti se je kot dolgoletna vdova omožila z Gracijanom Škrkom, rodom iz Ter-novice (Bajta). Vedno krepkega zdravja je nenadoma zbolela za pljučnico in vsa skrbna nega v domači oskrbi je bila zaman.
Pokojna je bila doma iz znane, zelo stare in trdne kmečke hiše Lupine, po domače Lupinčji. Kot nadarjena žena se je v vsakem poslu takoj znašla in ga vršila, z vso vestnostjo in čutom odgovornosti. Ta skrbna in varčna gospodinja je znala vrednotiti delo in pravilno obrniti težko prislužen denar.
Na zadnji poti so jo razen mnogoštevilnega sorodstva spremili sta. novski tovariši in znanci. Naj mirno počiva v matični zemlji. Sorodstvu izražamo naše sožalje.
Občinski svetovalec KPI Padovan je ponovno predložil odborniku za javna dela Mocchiju vprašanje glede ograje ob občinski cesti, ki povezuje Trebče s trbiško cesto.
To vprašanje se vleče že od leta 1958, ko je občinska uprava začela širiti in asfaltirati omenjeno cesto. Tedaj se je občina obvezala in zagotovila lastnikom zemljišča, ki so odstopili del svojih parcel za razširitev ceste, da bo po končanih delih sezidala zidove ob cesti in tako zavarovala travnike in njive prizadetih lastnikov.
Od tedaj je minilo že skoraj deset let. Kljub dosedanjim zahtevam svetovalca Padovana in zahtevi, ki jo prizadeti lastniki zemljišč
Tragična usoda je utrgala nit življenja komaj 20-letnemu Borisu Renčlju od Fernetičev štev. 12, ki se je preteklo nedeljo smrtno ponesrečil pri Mestrah. Njegove posmrtne ostanke so pripeljali domov in v sredo popoldne ga je ve liko število domačinov in sosedov ter znancev in prijateljev iz mesta spremljalo k večnemu počitku, ker so ga vsi imeli radi.
Boris Renčelj, po domače »Petrinov« se je z'dvema svojima prijateljema vračal z avtom iz Mode-ne, kjer so bili na motornih dirkah. Pri Mestrah sta trčila tovornjak in avto in ubogi Boris je pri tem izgubil življenje. Zelo se je zanimal za šport, zlasti pa za avtomobilske in motorne dirke in to ga je gnalo na motorne dirke v Modeno. Njegov oče, ki je pomorščak, se je vrnil domov z morja v nedeljo zvečer, naslednje jutro pa je zvedel za nesrečo. Oče, brat Guido in prijatelji so se takoj odpeljali v Mestre in uredili vse potrebno, da sa Borisove posmrtne ostanke pripeljali domov. Dva tedna pred nesrečo je bil Boris na na-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI V LJUBLJANO
Lepa priložnost za ogled nastopa ansambla narodnih plesov iz SZ
MACKOVLJE
JORDAN TUL
pismeno poslali občinski upravi, občina doslej še ni ogradila svoje ceste. Leta 1961 je tedanji odbornik za javna dela zagotovil, da bodo te zidove sezidali delavci SE-LAD. Doslej pa še niso naredili ničesar in so zato travniki in njive Trebencev «odprti za vsakogar«, kar povzroča lastnikom vsako leto precejšnjo škodo. Zato svetovalec Padovan zahteva, da občina konč-izpolni svojo obljubo.
Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja
Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane in tildi druge, ki so zainteresirani, naj se nemudoma zglasijo v uradih Združenja za izpolnitev davčne prijave.
Letos davčna uprava ne pošilja tiskovin na dom, zato naj jih prizadeti ne čakajo, ker so tiskovine na razpolago v naših uradih.
Nastop bo 7. aprila ob 20. uri v veliki dvorani v Tivoliju Vstopnice na razpolago samo v torek na sedežu SPZ v Ul. Geppa 0
Sedmega aprila pride v Ljubljano gostovat 150-članski ansambel narodnih plesov in pesmi iz Sovjetske zveze. Ansambel «Nemunas» je iz Kaunasa v Litvi in v okviru praznovanj 501etnice obtobrske revolucije gostuje po Evropi.
Ansambel «Nemunas» si je zaslužil naziv «Zaslužnega kolektiva SZ« in je v zadnjih letih z uspehom gostoval v 10 sovjetskih republikah, razen tega pa še v Nemški demokratični republiki, Romuniji, Poljski. Madžarski, Finski, Turčiji, Grčiji, Italiji In — pred dvema letoma — tudi v Jugoslaviji. Vodja ansambla je «zaslužni umetnik SZ« Aleksandras Buzis. V Ljubljano bodo gostje dopotovali iz Beograda, kjer bodo nastopali 6. aprila. Preden pa so prišli v Jugoslavijo, so nastopili že v Gdansku, Varšavi, Pragi, Berlinu, Dunaju in Budimpešti.
V Ljubljani bodo ostali litvanski umetniki dva dni, nastopili pa bodo ob 20. uri v veliki dvorani v Tivoliju, ki lahko sprejme okoli tri tisoč gledalcev. Njihov ansambel je razdeljen v dva dela; okoli 80 nastopajočih pleše, ostali pa sestavljajo orkester In pevski zbor. Tudi program vsebuje dva dela: v prvem delu predstavijo litvanske narodne plese in pesmi, v drugem pa predvsem atraktivne narodne plese republik SZ in evropskih na rodov. Nastope plesalcev poživljajo ljudske pesmi, ki jih izvajata zbor in orkeste.
Slovenska prosvetna zveza sporoča ljubiteljem folklornih prireditev, da si lahko nabavijo vstopnice (po 300 lir) za omenjeni nastop samo v torek v uradnih urah na sedežu zveze Ul. Geppa 9 — tel. 31119 in zvečer v Slovenskem klubu.
Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi.
realnih licejih in na učiteljiščih in ki bodo spremljali dijake in študente na obisku galerije sodobne umetnosti.
Prof. Sergio Molesi bo govoril o umetniških strujah v XIX. stoletju ter v začetku tega stoletja. Prof. Giulio Monteverde, konservator muzeja, pa bo obravnaval nekatere metodološke probleme. Na začetku prireditve bodo predvajali dokumentarni film dr. Maria Berceta o osebnosti Pasqualeja Revoltelle.
Srečanje so priredili upoštevajoč dejstvo, da je obisk muzeja neob-hodno potreben samo za dijake višje srednje šole, in sicer le za tiste iz ktasičnih šol. če pa bo pobuda uspela, bodo potem srečanja razširili tudi na vse ostale šole od osnovnih do vseučilišča. Na vsak način pa se bodo lahko prihodnjega srečanja udeležili vsi, ki so jim pri srcu ta vprašanja.
godno priliko, da je bilo neko okno uradnih prostorov, ki so na pol pod zemljo, delno odprto za prezračevanje. Imeli so lahko delo. Po opravljeni tatvini so se nemoteno oddaljili.
Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedla uradnica ACI 31-letna Maria Pia Marcolin z Reške ceste 67. Zglasila se je na komisariatu v Kolonji in tatvino prijavila. V teku je preiskava.
Svojce, prijatelje, znance in vse vaščane je pretresla vest o tragični smrti 47-let.nega Jordana Tula iz Mačkovelj 53, ki se je v sredo popoldne smrtno ponesrečil s kmetijskim strojem pri oranju. Na zadnji poti so ga v četrtek popoldne spremili številni vaščani in sosedje in bližnjih vasi. Pokojnega Tula, ki je bil marljiv kmet in dober gospodar ter je rad vsem pomagal, so imeli vaščani zelo radi. Skrbel je za družino in neutrudno delal na kmetiji. Nekaj dni pred smrtjo je odšel v Furlanijo in naročil razne dele za frezo, da bi lažje obdeloval zemljo. Sam je v sredo popoldne' delal v1 njivi ■ in nihče ne ve, kako je moglo priti do nesreče. Sosedje so mu priskočili na pomoč, da bi ga rešili, pritekel je njegov sin Slavoj, ki je z obupom odvijal vijake, da bi rešil očeta, prihitela je žena Slava, ko je bil že v nezavesti in se mučila, da bi mu pomagala, toda vse je bilo zaman.
Pokojni Jordan je od mladih let delal na domači kmetiji, razen pet ali šest let, ki jih je prebil v vojski, v «Battaglione speciale«, na Sardiniji in nato v Franciji v zavezniški vojski. Zapustil je ženo, dva sinova ter mater.
Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje, Jordanu pa naj bo lahka domača gruda.
S seboj naj prinesejo:
1. Izvleček poslovnih stroškov za leto 1966:
znesek nakupljenega blaga, ki je razviden iz računov in faktur;
plače uslužbencem (uradniki, delavci, vajenci); prispevki za socialno zavarovanje:
prispevki za zavarovanje proti nezgodam:
redna popravila, najemnina prostorov;
pisarniške potrebščine, telefon.
luč, ipd.;
prevozni stroški:
odpis in raba inventarja;
splošni upravni stroški.
3. Izkupiček iz poslovanja preteklega leta.
VAŽNO ZA LASTNIKE NEPREMIČNIN
Lastniki zgradb morajo letos prijaviti poleg morebitne najemnine ki jo prejemajo za zgradbe, tudi KATASTRSKI DOHODEK (RED DITO CATASTALE AGGIORNA TO), po zakonu 23.2.1960 čl. 2, št 131.
Ti podatki so na razpolago na Okrajnem davčnem uradu, Trg E-vangeiica, III. nadstropje, soba 124 ali pa na Tehničnem uradu (Uffi-cio Tecnico Erariale), Corso Cavour, I III. nadstropje. Prizadeti naj se izkažejo z davčnimi karte-lami.
Znano je, da vsak ljubitelj glasbe najraje posluša to, kar je že slišal in da človek pri vsakem ponovnem poslušanju še bolj uživa in neprestano odkriva v znani skladbi nove zanimivosti, nove lepote. Gotovo je marsikomu žal, da ne more večkrat slišati npr. zaključnega kola iz opere «Ero» ali pa nekaterih pe-mi, ki jih izvaja Slovenski oktet ali kak drug kvaliteten ansambel.
Vendar si človek lahko pomaga na drug način. Dobro izdelane plošče nam lahko nadomestijo koncert. Tržaška knjigarna v Ulici S. Francesco 20 ima na primer na razpolago plošče ljubljanskih madrigalistov, katerih bo vesel marsikateri ljubitelj zborovskega petja. Take plošče, v izvedbi visoko kvalitetnih pevcev in dirigentov bi sploh priporočali našim pevovodjem in zborovskim pevcem. Iz njih bi se pevci seznanili z vzornimi interpretacijami in bi poslušanje teh plošč posredno vplivalo celo na kvaliteto raših zborov.
Na plošči z narodnimi pesmimi lahko poslušamo že znane motive kot na primer Tam za vaškim gričem, Zagorski zvonovi, Jaz mam pa konjča, Soudaški boben ’ i druge. Poleg teh so ljubljanski madrigalisti pripravili tudi ploščo samih Gallusovih skladb. Danes, ko se zanimanje za renesančno glasbo še vedno dviga, bodo ljubitelji glasbe to ploščo sprejeli še s posebnim veseljem.

J
Tatovi v servisni postaji ACI
Tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli v uradne prostore servisne postaje ACI v Ul. Cumano 2 in odnesli nad 140.006 lir v gotovini, nekaj praznih faktur in uradniških pritiklin. Neznanci so izkoristili u-
Samomor v avtomobilu
Agenti letečega oddelka policije niso še mogli ugotoviti, kakšni so bili razlogi, ki so 50-letnega delavca Amedea Simeonija iz Ul. Valdirivo 22 privedli do tega, da se je od ločil za usodni korak in se zastrupil z zdravili v notranjosti svojega avta. Simeoni je zelo verjetno včeraj ponoči zapeljal svoj fiat 600 TS 22698 v Ul. Bonaparte in ga parkiral v neposredni bližini bivšega protiletalskega zaklonišča. Zaklenil se je nato v notranjost avta, zaužil razna zdravila in počakal na smrt.
Mrtveca v avtomobilu so nekateri mimoidoči zagledali včeraj zju traj in obvestili bolničarje RK in policijo. Nesrečnikovo truplo so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
lll■lllllllllllllllllll■lllll■lllllllllllllllltllllll■llll^l|flllltll||||l||||lll|||||||||||||l|||||||l||lllllllllllllmmllll||||||
Koristna pobuda muzeja Revoltella Srečanje s profesorji ob «Tednu muzejev»
Na predlog mednarodne ustanove »International Council of Museums* je ministrstvo za prosveto sklenilo, da se bo od 2. do 9. aprila vršil «10. teden italijanskih muzejev«.
Ministrstvo je ugotovilo, da se je
večkrat zgodilo, da so ob priliki obi-‘	"	:T< ‘
skov muzejev v dnevih «Tedna muzejev« skupine šolarjev in študentov poškodovale, včasih zelo hudo, predmete, ki so razstavljeni v mu zejih. Opazili pa so tudi, da se to dogaja često zato, ker imajo ti obiski bolj značaj izletov kot pa študijske namene. Na drugi strani pa so opazili tudi, da je bil uspeh takih obiskov nepomemben, čeprav so bili vodiči strokovno podkovane osebe. To je treba pripisati predvsem suhoparnosti in pretiranemu tehničnemu podajanju snovi.
Upoštevajoč te ugotovitve, je vodstvo mestnega muzeja Revoltella sklenilo, da priredi 1. aprila 1967 ob 21. uri v veliki dvorani muzeja v Ul. Diaz 27 (2. nadstropje) sreča nje s profesorji, ki poučujejo zgodovino umetnosti na klasičnih ter
VAŽNI UKREPI DEŽELE ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE
SESLJAN
£
v«
jS
M
AUDIOVISION
[li
M
TRST — UL. TAR ABOCCHIA 10
TEL. 95-830
PRALNI STROJI — HLADILNIKI — STROJI ZA PRANJE POSODE — ŠTEDILNIKI — RADIO TV PO ZELO UGODNIH CENAH — OBROČNO ODPLAČEVANJE DO 24 MESECEV
u
Novo nakazilo 400 milijonov za večji razvoj živinoreje
Naše »male Ricmanje« so tudi letos jožefovale le v spominu na ta praznik deželnega patrona pred pol stoletja. To je nova doba za-, brisala. Kar se tiče starih običajev in navad pa je Sesljan na posebnem prepihu. Tujski promet kraljuje nad vsem dejanjem in nehanjem prvotnega Sesljana in usmerja miselnost starih in novih va. ščanov. Nekam vase uprti sovaščani ezulskega naselja vodijo svoje oddvojeno življgnje in častijo svoje cerkvene praznike. To dvoje in nagel skok v novo civilizacijo, ki je poteptala tradicije, so odpravili nekdanji seslianski shod na Jožefovo, ko so se z godovniki vred zbrali vaščani iz okoliških in bolj oddaljenih vasi.
Marec je sicer še daleč od turistične sezone, a naši gostinci in ostali Sesljanci merijo čas s turi-stičhim bračem in si pripravljajo vse, kar bi moglo pospešiti ta promet. Upajo, da bo naval tujcev letos še večji od lanskega. Želimo, da bi se v tem ne vračunali, saj pomeni ta »trgovina« brez predhodne pogodbe dobro mošnjo. In za to — in, žal, samo za to — se Sesljan lovi.
Največ bosta dobila videmska pokrajina in pordenonsko okrožje
V politični dejavnosti dežele ima kmetijstvo že dalj časa precejšnjo važnost, medtem ko so in ko bodo v deželnem svetu razpravljali o
dveh važnih zakonih, to je o za konu za razvoj kmetijstva, ki so ga že odobrili, ter o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kme-tijstva, je deželni odbor na zadnjih sejah na predlog odbornika Comel-lija odobril številne sklepe za izplačilo skupne vsote 400 milijonov lir na podlagi državnega zakona 404 in državnega zakona 454 (tako imenovani zeleni načrt).
Poseg dežele je bil možen s prispevkom ministrstva za kmetijstvo in gozdove istoimenskemu deželnemu odborništvu.
Na torišču živinoreje se tičejo prispevki kmetijskih in gozdarskih inšepktoratov v deželi, ki bodo dajali pobudo za napredek živinoreje. Predvsem bodo podprli središča za umetno oplojevanje ter živinorejce, ki imajo bike za skok. Nadalje bodo inšpektorati prirejali razstave živine, dajali nagrade za zakol živine, ki boluje za jeziko in brucelozo, za izboljšanje hlevov in staj, za rejo izbrane goveje živine in svinj itd.
Kar se tiče razdelitve denarja, je deželni odbor sprejel načrt odbornika Comellija, po katerem bodo dali 164 milijonov za posege v živinoreji pokrajinskemu inšpektoratu v Pordenonu, skoraj 30 milijonov inšpektoratu v Gorici in okrog 8 milijonov inšpektoratu v Trstu.
Pri tem je treba poudariti, da je dežela že ugodila delu zahtev gori-škega in tržaškega inšpektorata s tem, da jim je nakazalo kredit ministrstvo za kmetijstvo.
Odbor je tudi odobril razdelitev 50 milijonov lir gozdarskim inšpektoratom v Vidmu, Pordenonu in Trstu za utrditev bregov potokov in hudournikov, za pogozdovanje ter vodna dela v zaščito obljudenih središč.
Za uresničenje zakona o zelenem načrtu je odbor sprejel tudi predlog odbornika Comellija, da razdelijo 10 milijonov lir inšpektoratom, ki so najeli posojila za zemljiška izboljševalna dela. Skupno znašajo torej prispevki skoraj 400 milijonov lir, kar je toliko bolj važno, če upoštevamo, da je deželna uprava izdala v preteklih mesecih že mnogo denarja za razvoj kmetijstva in živinoreje v naši deželi.
Trčenje avtov
Na vogalu Ul. De Bachino in Scale Sante se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranila 23-letna Adriana Maria Timoteo iz Ul. Calvola 3, ki se je peljala v avtu «austin A 40« TS 61590, ki ga je šofirala njena 26-letna sestra Maria Luigia. Na omenjenem vogalu je prišlo do trčenja z avtom «giulietta» TS 27714, ki ga je vozil 27-letni Antonio Domio iz Ul. Roiano 1. Zaradi sunka je Ti moteova z glavo udarila v vetrobran in se pobila po čelu in levem kolenu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek, , morala zdraviti 8 dni.
J
kjer se bo
Zastrupil se je s slaščicami
Včeraj zjutraj so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico in spre-jall na četrti medicinski oddelek 57-letnega krojača Spartaca Genti-loma iz Ul. SanfAnastasio 6, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi lažje zastrupitve s hrano. Gentilomo je povedal, da je okrog ene ure ponoči bil v baru Impero na Trgu Libertš, kjer je pojedel slaščico.

Odšel je nato domov, toda ponoči so ga napadli hudi želodčni krči. Spočetka je mislil, da ne bo hudega, ker pa bolečine niso prenehale, je okrog 5.30 v bolnišnici zaprosil zdravniško pomoč.
TRST — TRIESTE Y> SETTE^ONTANE 62 CORSO ITALIA Via MADOKNINA
KAKOVOST
CENA
UGODNOST
Posebna prodaja rabljenega in novega pohištva v paviljonu «F» na tržaškem velesejmu — Odprto delovne dni od 8. do 12. ure in od 11. do 17.
ure.
RAZSTAVA P O H I T V A V ULICI SETTEFONTANE BO ODPRTA TUDI V PONEDELJEK, 27. t.m. OD 9. DO 13. URE.
H
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH
IN INOZEMSKIH
PHOIZVAJALCEV
DOBITE
PRI...
CIA NO
TRST • VIALE XX SETTEMBRE 38-b

CZ			Si	■fr	jj
n		F M			
sw
NEDELJA, 26. MARCA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja . 9.00 Mata - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 Velikonočne pesmi - 11.15 «Mož, ki ni znal odpustiti«, mladinska igra - 11.50 Ringaraja -
12.00	Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Trobentač E. Calvert - 15.00 Spomladanski napevi - 15.30 «Ograd», zgodba, na-pisal Janez Jalen - 16.50 Slovenski motivi - 17.15 Obisk v diskoteki -
18.00	Koncert v miniaturi - 18.30
Alojz Rebula: »Zamenjava« - 1R.50 Glasba zo dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Slovenski oktet, - 20.00 Šport - 20.30 Lelja Rehar:	«Krišteš je uod smrti
ustou« - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu -22.10 Sodobna glasba - 22.30 Ansambel kitar . 22.45 Antologija jazza.
Trst
9.30 Kmetijska oddaja - 11.30 Za prijatelje cvetja - 12.20 športni pregled - 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
PONEDELJEK, 27. MARCA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar . 8.30 Godalni orkestri - 9.00 V prazničnem tonu - 10.00 Velikonočne jedi - 10.15 Rossini in Šostakovič - 11.00 Vokalni trii in kvarteti - 11.30 Zabavali vas bodo - 11,50 Slovenski ansambli - 12.10 Liki iz preteklosti: ((Srečko Kumar« - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -	14.45 «Zecchino d’oro
1967» - 15.00 Tržaški, istrski in furlanski motivi - 15.30 ((Naši ljubi otroci«, veseloigra - 17.00 Solistični koncert - 17.45 Plesna čajanka . 18.30 G. Gershwin: Rapsodija v modrem - 18.45 Melodije iz operet - 19.10 Finžgar: «Velika noč« - 19.30 Zaploskajmo jim -20.00 Šport - 20.30 Ital. pentagram - 21.00 Kulturni odmevi - 21.25 Repertoar 1967 z orkestrom - 21.45 Poje Alenka Pinterič * 22.10 Mali jazz ansambli - 22.30 L. Skrita: Sonata za violončelo in klavir - 22.50 Južnoameriški odmevi.
12.05 «Le tigri« - 12.25 Tretja stran - 13.15 Ansambel Russo -13.40 Knjižne novosti • 14.45 Zbor «Tita Birchebner«.
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.00 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Orkester String - 10.00 Prenos RL -10 JO Pesmi - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi -
11.15	Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 13.30 Sosedni kraji in ljudje
-	14.00 in 14.45 Glasba po željah -
15.30	Domače pesmi - 16.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 športna nedelja - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja 9.30 Mozartove Skladbe - 10.00 Schubertova sona-tina št. 1 - 10.45 Nove plošče -11.10 Na sporedu Scarlatti - 11.15 Maša - 12.15 Bachov koral . 13.28 in 16.00 Milva - 14.30 Lahka glasba
-	15.10 Toscanini, Walter itd. -17.45 Simfonični koncert - 19.10 Pisana glasba - 21.05 športni dnevnik - 21.15 Pianist Emil Ghilels -
22.00	Plesna glasba.
II.	program
7.30	, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 Veliki variete - 11,35 Juke box - 12.00 športna prognoza -
12.15	Zbori z vsega sveta - 13.00 Radijski kviz - 13.45 Revijski spo-red - 14,30 Teden aktualnosti -
15.00	Oddajali smo - 16.30 Klakson
-	17.00 športna nedelja - 18.35 Lahka glasba - 20.00 Glasba po željah
-	21.00 Z mikrofonom v Modeni -21.40 Gledališke orgle - 22.00 Glas-beno-govomi spored.
III.	program
18.30	Lahka glasba - 18.45 Kulturne zanimivosti - 19.15 Koncert
-	20.30 A. Bennet: «Morte, fuoco e vita« - 21.00 Elektronska glasba -
22.30	Schubert, Schumann itd.
Koper
Slovenija
6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Veseli tobogan -
9.05	Naši poslušalci čestitajo -
10.00	Še pomnite, tovariši.,.: D. Suhi: Blanka - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Lepe melodije -
11.00	Turistični napotki - 11.15 Nedeljski koncert - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 14.00 športno popoldne - 15.30 Humoreska tedna: St. Grod-zaenska: Srečanje z mano - 17.05 Operetne melodije - 17.30 Radijska igra: I. Bergman: Divje jagode - 18.44 Bach: Sonata za violino in čembalo - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice . 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Jugoslovanski o-pemi pevci - 22.10 Za ljubitelje zabavne glasbe - 22.25 Mozaik jazza - 22.50 Literarni nokturno -
23.05	I. Stravinski: Italijanska suita, arija iz Tarantelle, Oktet za pihala.
Ital. televizija
10.25 Kmetijska oddaja • 11.10 Maša - 15.30 Plavalne tekme v Milanu -16.45 Spored za mladino -
18.00	Settevoci - 19.00 Dnevnik -19.10 Polčas nogometne tekme -19.55 športne vesti in ital. kronike . 20.30 Dnevnik - 21.00 «11 tappabuchi« - 22.15 športna nedelja - 23.10 Dnevnik.
II. kanal
16.55 Evropsko prvenstvo v moški telovadbi, prenos iz Finske -18.30 Simfonični koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 Bizet: «Carmen».
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — 7.15 Jutranja glasba - 8.00 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester - 10.45 Lahka glasba -
11.00	Otroški kotiček - 11.30 Da-
našnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Plošče - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke - 15,45 Ansambel Pleško - 16.00 športno življenje na Primorskem -	16.20
športni ponedeljek - 16.30 Neznani jazz - 17.00 Jugoslavija v svetu
-	17.10 Duo Viezzoli-Kostoris -
17.40	Orkester . 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.15 Kvintet Mann-Most
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.45 , 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Neapeljske pesmi - 10.30 Lisztova Madžarska rapsodija - 11.23 Zdravnikovo mnenje - 11.30 Catalani, Verdi, Puccini - 13.28 Pesmi brez besed -
14.40	Plošče - 14.55 Nogometna tekma Italija-Portugalska - 16,50 Komorna glasba - 17.10 Lahka glasba - 17.30 H. de Balzac: «Gli Chouans« - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park . 20.20 Orkestri - 21.05 Koncert - 22.30 Jazz.
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 19,30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.35 Pisana glasba - 11.42 Pesmi desetletja -
13.00	Športne vesti - 14.00 Juke box . 14.45 Glasbena paleta - 15.00 Izbrane plošče - 15.15 Pianist A. Uninski - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.00 Glasba in šport -
18.00	Ital. pesmi - 18.35 Orkester Soffici - 20.50 «New York 67» -
III.	program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert -20.30 N. Ginzburg: «Ti ho sposato per allegria« . 22.30 E. Neumann: Pesmi sonca - 23.00 Revija revij.
Slovenija
6.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže . 9.10 Twist, bossa nova, surf in beat 9.45 Cicibanov svet - 10.15 D. Škerl: II. simfonija - 10.35 D. Popescu:: Trije dnevi in tri noči -
11.00	Turistični napotki - 11.15 Mozaik zvokov - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Slovenski pevci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Tuji pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Akademski pevski zbor - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Operni koncert
-	18.00 Aktualnosti - 18.15 Izbiramo popevke - 18.45 Pota sodobne medicine - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zagrebški solisti - 22.10 Ponedeljkova srečanja - 22.30 Zabavni zbori - 22.50 J. Udovič: Pesmi - 23.05 Jazz v noči.
Ital. televizija
14.55 Nogometna tekma Italija-Portugalska - 17.00 Giocagib - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti - 19.15 Zemlja naš dom - 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.00 športni tednik - 22.40 Film: «Sreč na družina« 23.05 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Tečaj angleščine • 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: «Prigode ka pitana Hornblowra» - 23.00 Filmske in gledališke kronike.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 26. III. DO 1. IV.
NEDELJA, 26. marca
8.40	Poročila - 8.45 Kmetijska
jddaja - 9.30 Veseli hribovci - 9.55 Rezerviran čas - 11.00 Tisočkrat »kaj -	11.45 Nenavadni konj
Champion - 12.15 Nedeljska TV konferenca - 15.00 Ponavljamo za iras - 15.25 Poročila - 15.30 Tekmujte z nami — Ljubljana-Mari-bor - 16.55 in 18.50 Tampere: Evropsko telovadno prvenstvo za moške - 18.00 Oaza — film - 20.00 Dnevnik - 21.05 Zelje — glasbena oddaja - 22.05 Smučarski skoki za memorial Janeza Polde - 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 27. marca
9.40	in 11.40 TV v šoli - 10.40 Ruščina - 14.55 Rim: nogomet Italija-Portugalska - 17.20 Poročila -17.25 Mali svet - 17.4» Risanke -17.55 TV obzornik - 18.15 Licenca ali domač patent - 18.50 Počasnost pri šolarju - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 Aktualna tema -20.00 Dnevnik - 20.30 Rezerviran čas - 20.50 Avatar — poljska komedija - 21.40 V. d'Indy: Fantazija za oboo in orkester - 21.55 Perspektive - 22.15 Posnetek s svetovnega hokejskega prvenstva.
TOREK, 28. marca 18.25 Poročila - 18.30 Ansambel Boruta Lesjaka - 18.5p Svet na zaslonu - 19.30 TV obzornik in hokej Kanada-SZ - 19.50 Založništvo v Sloveniji - 20.30 Rezerviran čas - 21.00 Zgodba z naslovne strani -22.30 Poročila.
SREDA, 29. marca 9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35 in 15.45 Angleščina - 1100 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.00 Poročila - 17.05 Drejček in trije
Marsovčki - 17.30 Ekspedicija film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Reportaža - 19.30 Beograjski festival kratkega filma - 20.00 Dnevnik 20.30 Rezerviran čas - 21.07 S svetovnega hokejskega prvenstva: švedska-Kanada - 21.10 Groenlan-dija - 21.50 Po sledovih plesnih korakov - 22.00 Kulturna panorama
-	22.40 Poročila in posnetek hokeja SZ-CSSR.
ČETRTEK, 30. marca 9.40, 14.80 in 16.10 TV v šoli -11.00 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila
17.10	Zapojte z nami - 17.25 Pionirski TV studio - 17.55 Obzornik
-	18.15 še en korak - 18.35 Pet notnih črt - 19.05 Dežurna ulica
19.40	in 20.15 Madrid: košarka Real-Olimpija - 20.05 Obzornik 20.50 Alžir - 21.10 Operna scena -
21.40	Poročila.
PETEK, 31. marca 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.25 Poročila - 17.30 Oddaja za otroke . 17.55 Obzornik - 18.15 Aktualna tema - 18.35 V. Hugo: Nesrečniki
-	20.00 Dnenvik - 20.37 Joči, ljubljena dežela — film - 22.00 Poročila.
SOBOTA, 1. aprila 9.40 in 14.50 TV v šoli - 16.10 Poročila - 16.15 Nogomet Zagreb-Reka - 18.00 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Zaplešite z nami . 19.00 Srečanje z Eldo Vier - 19.15 Človek in kultura - 20.00 Dnevnik
-	20.30 Glasbena oddaja -21.20 Ben Casey — film - 22.10 Finalna košarkarska tekma v Madridu
23.10	Poročila.
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA PTU
Povečan deželni prispevek za turistične pobude na Goriškem
Udeležba PTU na sejmu v Milanu in cvetlični razstavi v Trstu Tekmovanje zborov bo v septembru - Nagrada reškemu dnevniku
Pred nekaj dnevi se je sestal u-pravni odbor Goriške pokrajinske turistične ustanove (F.PT); sejo je vodil predsednik Mario Del Ben. Sestanka so se udeležili člani u-pravnega odbora dr. Gregorr, Mau-ro, De Marcp, inž. Lodatti in Wal-tritsch. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje, da je deželna uprava povečala svoj prispevek goriški turistični ustanovi in predsedniku so poverili nalogo, naj se zavzame, da se la prispevek še poveča v Skladu s turistično važnostjo, ki jo ima goriška poikrajiria,
Nato so odborniki v glavnem o-dobrili porazdelitev denarja, ki ga bo EPT letos dal raznim ustanovam in organizacijam za prireditve in manifestacije s turistično vsebino. Sprejet je bil nato načrt prireditev v tem letu; seznam bo v kratkem izšel tiskan v lični bro-šurici, kot se je že napravilo v prejšnjih letih.
Dodeljene so bile prve podpore nekaterim organizacijam. Z zadovoljstvom so odborniki sprejeli na znanje, da bo letošnji mednarodni natečaj pevskih zborov v priredbi zbora «Seghizzi» že septembra in da bodo nanj povabili ne le zbo-iiz Italije, Jugoslavije in Avstrije, marveč tudi iz drugih držav. Odbor je potem sklenil finansirati nekatere propagandne manifestacije v korist goriškegu turizma. Med drugim naj omenimo, da bosta EPT in Turistična ustanova iz Gradeža letos prvič prisotni na velesejmu v Milanu s svojim kioskom. EPT bo sodeloval tudi na cvetlični razstavi, ki bo v kratkem v Trstu. Pozdravljena je bila pobuda reškega dnevnika «La Voce del Popolo» o natečaju za spoznavanje jugoslovan ske in italijanske obale na Jadranu: nakazali so temu dnevniku nagrado s katero bosta dva jugoslovanska turista preživela svoje počitnice v Gradežu.
Danes, velika noč:	vse trgovine
v pokrajini bodo zaprte ves dan.
Jutri, 27. marca:	vse trgo-
vine bodo zaprte ves dan, vštevši mesnice ln trgovine s sadjem in zelenjavo. Odprte bodo samo pekarne, mlekarne In cvetličarne in sicer od 8. do 13. ure.
Pokrajinska umobolnica v Gorici dobro deluje
Pokrajinska svetovalca Menichino in Seličeva sta poslala predsedni ku pokrajinske uprave pismo, v- katerem predlagata naj bi pokrajinski svet na svoji bližnji seji obsodil interpelacijo, ki Jo je misov-ska skupina predložila v deželnem svetu v zvezi z delovanjem pokrajinske umobolnice v Gorici.
Podpisnika ugotavljata, da je interpelacija žaljiva za pokrajinski svet, ki je vložil znatna finančna sredstva za obnovo ln moderniza cijo te bolnišnice in ki tesno sodeluje z vodstvom te ustanove in z zdravniki.
Urnik trgovin za veliko noč
DRAMSKA SKUPINA
PROSVETNEGA DRUŠTVA cIVAN CANKAR»
bo kot gost Slovenske prosvetne zveze gostovala v nedeljo, 2. aprila ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 z dramo v dveh dejanjih Sergeja VERČA
KOCKE V KOCKI
Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Asooli 1. — Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane.
Objavljen seznam kandidatov za stalne učitelje
Na šolskem skrbništvu v Carduc-cijevi ulici v Gorici je objavljen seznam 100 učiteljev, ki so uspešno opravili pismeni izpit v letu 1966-67; kandidati so pripuščeni k ustnemu izpitu.
Škoda je neznatna.
Ob 15.15 pa so morali iti odpirat vrata v Ul. Parini 1, v drugem nadstropju, ki jih je veter zaprl za stanovalcem Giponijem, da se ni mogel vrniti domov. Gasilci so vlomili vrata in tako uredili zadevo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sestanek Kmečke zveze v torek v Doberdobu
V torek, 28. t. m. z začetkom ob 20. uri bo v društvenih prostorih v Doberdobu sestanek Kmečke zveze, na katerem se bodo pogovorili o pripravah na volitve v kmečko bolniško blagajno. Pogovorili se bodo tudi o pokrajinskem natečaju za izboljšanje hlevov. Sestanka se bo udeležil tudi pokrajinski odbornik Marko Waltritsch.
RAZVESEU1VA VEST ZA KRAŠEVCE
Letos asfaltiranje ceste Doberdob-Poljane-Devetaki
Sprva so sodili, da bodo mogli urediti samo prvi del ceste
še letos bo asfaltirana celotna ce- j ročill pokrajinskemu tehničnemu u-sta Doberdob-Poljane-Devetaki. Tak-1 radu, naj čimprej izdela ustrezne
Gasilci na delu
Goriški gasilci so imeli včeraj popoldne dva posega v mestu. Prvič so jih klicali nekaj po 12. uri v Ul. Duca d’Aosta 66, kjer so se v stanovanju Gennara Zeme vnele saje v dimniku. V pičli pol ure so očistili dimnik in vse je bilo v redu.
šen sklep je sprejel na svoji zadnji seji goriški pokrajinski odbor. Odbornik za javna dela Danilo Disette in slovenski odborniki Marko Wal-tritsch sta o odločitvi pismeno obvestila doberdobskega župana Andreja Jarca.
Kot je našim bralcem že znano, je pokrajina najprej nameravala letos asfaltirati samo pot med Doberdobom in Poljanami, šele prihodnje leto pa preostali odsek Poljane - Devetaki. V pokrajinskem proračunu pa so našli sredstva za izvedbo celotnega dela ter so na-
načrte. Tako bo že letos Doberdob povezan z Gorico z lepo asfaltirano cesto.
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimii
NA GORIŠKEM ZA PRAZNIKE
Sile javne varnosti mobilizirane za urejevanje povečanega prometa
Pri Rdeči hiši se je včeraj razvijal promet brez prevelikih zamud
V okviru kampanje za reden promet po cestah ob priliki velikonočnih praznikov, so tud] v Gorici in pokrajini mobilizirali vse razpoložljive sile cestne policije, karabinjerjev In drugih, ki imajo nalogo steftčfcUpa WDo,„vp&}jo Jb brzdati tiste, ki se jim preveč mudi tudi pa nevarnih pretihih.
Pri goriški In tržiški sekciji cestne policije so mobilizirali skupno 15 izvidnic, od katerih so nekatere opremljene z radarjem in merilci za hitrost vozil. Po izkušnjah v zadnjem času so ugotovili, da so te priprave žeto koristne pri ure jevanju cestnega prometa in so z njihovo pomočjo znatno zmanjšali število prometnih nesreč.
Tudi poveljstvo karabinjerjev v
Gorici je sprejelo vse potrebne ukrepe ter dalo svoj prispevek v ljudeh in pripravah za nemoten potek prometa v času kampanje ob praznikih, ki se bo zaključila v nedeljo, 2. aprila.
Medtem se Je včeraj zlasti popoldne začel razvijati živahen promet. To je bilo zlasti,.razvidno na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, kjer so se odvijale kolone avtomobilov, gorišklh v smeri proti Sloveniji in jugoslovanskih, ki so prihajali v Gorico. V večernih urah je bila smer enih in drugih obratna, vendar pa se je promet odvijal še precej naglo, ker so tudi tu ojačili število financarjev in prometnih policistov, katerim so pomagali tudi mestni stražniki.
■iiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiuiiiii
SKLEPI NADZORNEGA ODBORA
Za obnovo Rimskih toplic potrebujejo 64 milijonov
Pokrajinska uprava naj uredi turistično važne občinske ceste
Pokrajinski odbor za kontrolo nad krajevnimi ustanovami v Gorici je imel v preteklem tednu tri seje, na katerih je proučil 220 raznih zadev.
Med drugim so ugodno rešili predlog nekaterih občin, ki so pristale na to, da bo pokrajinska u-prava poskrbela za ureditev tistih občinskih cest, ki jim je priznana večja važnost za turizem. Tak pristanek so dale občine: števerjan, Gradež, Zagraj, Krmin, Farra, Ka-priva, Škocjan, Foglian in Moša.
Odbor je tudi proučil tri važne sklepe občinskega sveta iz Tržiča, ki se tičejo obnove Rimskih toplic pri Tržiču. O tem problemu je v zadnjem času pisalo tudi časopisje. S prvim sklepom je občinski svet imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo proučiti ta problem in v glavnih obrisih izdelati program ter način za obnovo naprav tega kopališča; ostala dva sklepa pa se tičeta zahteve deželnega prispevka za skupnih 64 milijonov lir, ki so potrebni za hidrološka raziskavanja ln Izvedbo minimalnega programa obnove kopaliških naprav.
Ugodno so ocenili ln odobrili tudi sklep občinske uprave v Zagra-
Iz tržiške bolnišnice
Pri padcu na cesti se je ranila včeraj 50-letna Marija Valenti iz Ronk. V tržiški bolnišnici so jo pridržali za mesec dni na zdravljenju ker sl je zlomila levo roko v ramenu.
Pri prometni nesreči v Tržiču pa je bil ranjen na lobanji ln po obrazu 51-letni Giordano GiacometU iz Tržiča, Ul. Galilei 2. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Na delu v podjetju Italcantieri se Je ponesrečil 49-letni Luclano De Martini iz Ronk, Ul. Cascata 14. Zdravniki so mu dali prvo pomoč za rano na lasišču. Okreval bo v tednu dni.
POČASNA VOZILA Držati se moraj‘o kolikor mogoče na desni, zlasti na ovinkih.
ju, za postavitev spomenika padlim.
Ob koncu so proučili še ugotovitve, ki jih je predložila občinska u-prava iz Starancana v zvezi z občinskim proračunom za 1967, v okviru akcije občin tržiškega področja, da bi opozorili pristojne organe na težak gospodarski in finančni položaj krajevnih ustanov na Goriškem. Pokrajinski odbor ni mogel potrditi svojega prejšnjega sklepa v tej zadevi.
iimiiiiiiHiiiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiniiifiiiimmmiiiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
PO NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU
Novi odbor goriške SPD je začel s svojim delom
Za novega predsednika izvoljen Slavko Re-l»ec, za podpredsednika pa Karlo Kumar
Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni odbor Slovenskega planin, skega društva na prvi seji. Ob tej priliki so si odborniki porazdelili delovna mesta in pri tem je bilo
1, nedeljskega občnega zbora Slovenskega planinskega društva v Gorici, katerega so se udeležili tudi predstavniki PZS iz Ljubljane ter zastopniki planinskih društev iz Trsta in Nove Gorice. Dosedanji predsednik Karlo Kumar podaja svojo poročilo
nekaj sprememb.
Po daljši debati in številnih različnih predlogih so odborniki soglasno izvolili za novega predsed nika društva Slavka Rebca, po tem ko je dosedanji predsednik Karlo Kumar izjavil," da ne more več v bodoče in iz tehtnih razlogov vršiti te funkcije; pač pa je Kumar sprejel mesto podpredsed nika.
Za tajnico je bila ponovno izvoljena Uožica Smetova. V ostalem so ostali odborniki na tistih mestih, ki so jih imeli že v prejšnjem odboru. Izjemo tvori Karel Nanut iz Štandreža, iki je odbor nik in obenem predsednik mladinskega odseka SPD. ki je bil zopet ustanovljen da bi še bolj povezal mladino v sklopu društva. Nov od bornik je tudi Andrej Saksida iz Gorice, ki je postal namestnik blagajnika in pa Zdenko Vogrič, ki je preglednik računov.
Na seji so se pogovorili tudi o bodočem delu društva zlasti v bliž. nji poletni sezoni in o povezavi z drugimi sorodnimi društvi, za več ji razmah planinstva.
PISMO UREDNIŠTVU
Zapisujmo si domača krajevna imena
Spoštovano uredništvo, prejšnji dan sem zasledil v vašem listu skrb za ohranjevanje pristnih slovenskih krajevnih i-men. Omenili ste kraj Malnišče pri Rubijah. Prav gotovo je takšnih ipnen še precej ter gredo v pozabo, ker jih izpodrivajo vsiljena italijanska imena Kako lepo bi bilo, če bi na primer za «stra-dalto» poiskali slovensko ime, ki bi prav gotovo moralo biti. Tudi po drugih vaseh in občinah obstajajo pristni domači nazivi, ki bi jih morali ljudje zapisovati, sporočati našemu listu in prosvetnim društvom, ki naj bi sestavila zemljevid domačega kraja, označenega s pristnimi slovenskimi imeni. Naselja, se širijo, stara imena se izgubljajo. Kdo ve, če se bodo čez nekaj desetletij Sovodenjci še spomnili, da kraju, kjer se začenja va®i danes in skorajda od nekdaj pravimo •Pr;, kamnu-!
(bledi podpis)
V nedeljo, 2. aprila bo v prostorih prosvetnega društva «JEZERO» v Doberdobu nastopila dramska skupina p. d. PROSEK - KONTOVEL z Linhartovo dvodejanko
ŽUPANOVA MICKA
Priporočamo udeležbo!
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza sporoča vsem lastnikom kmetijskih strojev, da zapade 31. marca t. 1. rok za prijavo lanskoletne potrošnje goriva ln za letošnjo zaprositev.
Isto tako morajo do 31. marca vložiti prošnje na pokrajino vsi oni, ki se želijo udeležiti nagradnega natečaja za izboljšavo živinskih hle. vov in kurnikov.
Zainteresirani kmetje naj se obrnejo na sedež Kmečke zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, kjer jim bodo v uradnih urah nudili vso potrebno pomoč.
Gorica
VERDI. 14.00; «La notte dei generali«, Peter 0’Toole in Omar She-rif. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 14.30, 18, 21.30; «11 dr. 21-vago», Omar Sharif, Julle Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film.
MODERNISSIMO. 14.45; «Vinny Puh«, Walt Disneyeva dokumentarna risanica v barvah. Ameriški film.
CENTRALE. 15.15: «Rideral», L.To-ny, M. Solina in R. Vianello.
VITTORIA. 15.00:	«Pochi dollari
per Jango«, A. Steffen In Gloria Osuna. Kinemaskope v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14—22: «La resa dei conti«, L. Van Kleist in T. Mil-liam; kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 14—22; «The Chap-man story», J. Brynner.
EXCELSIOR. 14—22: «Parigi bru-cia«, K. Douglas in G. Ford ter An Delon.
R Olike
EXCELSIOR. 15.00:	«La caduta
delle aquile», G. Peppard, R-Schneider in J. Mason.
RIO. 15.00:	«Da un momento
all’altro», J. Seberg in H. Black-man; barvni film.
Odbojka v Gorici
Jutri, v ponedeljek ob 9. uri dopoldne, bo v telovadnici na Trgu Medaglie d'oro v Gorici odbojkarska tekma med goriško ekipo Olim-pia in ekipo Acegat iz Trsta. Tekma velja za prvenstvo kategorije C.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 19. do 25. marca se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 18 oseb, oklicev Je bilo 8.
ROJSTVA: Luigi Vecchiet, Claudia Chebar, Aldo De Luca, Aieš Markovič, Luca Clapis, Alfonso Calliga-ris, Raffaele lug, Alessandro Ian-nuzzi, Paola Žago, Glorgio Scozzai, Stefan« Paracchini, Karin Martinel-li, Marco Di Gioia, Elena Monta-nar, Stefano Sclauzero, Marko Vrto. vec, Massimiliano Cabras, Laura Caggiari, Claudia Selva, Emanuele Boniafzi, Michele Toffoli, Nicola Feresin, Nella Tucci, Antonella Maur, Antonio Rosiello, Francesca Conte, Michele Polez.
SMRTI: gospodinja 88-letna Antonia Stranich, vd. Stranich, delavec 62-letni Stefano Rejic, gospodinja 73-letna Florinda Bressan, vd. Orus, zdravnik 73-letni prof. Ettore D’Qsvaldo, upokojenec 72-letni Er-menegildo Cecchih, 14 dni star Steno Picelli, upokojenka 70-letna Ali-da Kosmač, vd. Grignetti, upokojenec 81-letni Luigi Leupuscek, upokojenec 78-letni Augusto Podgornik, gospodinja 49-letna Virginia Grion, por. Šanson, kmetovalec 64-letni Luigi Brumat, upokojenka 93-letna Maria Iakin, vd. Bregant, gospodinja 89-letna Letizia Cociancig, vd. Rizzi, upokojenka 77-letna Giusep-pina Volčič, vd. Malghi, gospodinja 85-letna Teresa Mucic, vd. Ma-russi, 85-letna Caterina Filippigh, vd. PaUssa, gospodinja 87-letna An-na Adelaide Leban, vd. Vecchiet, u-Jokojenka 59-letna Lydia Pizzul, vd. Persa.
OKLICI: gasilec Franco Marini in šivilja Ivana Tolloi, študent A-drio Rupeni in učiteljica Fede-rica Ballaben, frizer Francesco A-mato in šivilja Maria Suraci, fizik Franco Calligaris in študentka El-sa Orsini, geometer Roberto Fratta In študentka Silvia Visintini, računovodja Paolo Paruzzi in uradnica Silvana Rossi, agronom Bruno For-tunato in uradnica Annamaria Golob, geometer Gianni Castenetto in Nadja Makuc.
Prošnje za maturo
šolsko skrbništvo za Goriško sporoča, da je ministrstvo za šolstvo odredilo podaljšanje roka za vložitev prošenj za pripust k maturi od prvotno določenega 31. marca do 8. aprila t.l.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna «Alla stazio-ne« dr. Matittl — Vermegliano — Viale Garibaldi 3 — tel. 75046.
LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla salute«, dr. Fah-bris — Panzano, Ul. Cosulich 103, tel. 72-480.
RESTAVRACIJA
<W*»*»J* m
GRAVNER
GROJNA, tel. 87428
i	il
JESTVINE IN PEKARNA
PAVLETIČ
ŠTANDREŽ, tel. 3768
AVTOBICAMBL
di SAMUELE P. G0RIZIA-G0RICA - Trg Municipio št. 4, tel. 2601
VELIKA IZBIRA PREVLEK «NUVOLAN» — PREPROG TER PRIBORA ZA AVTOMOBILE FIAT — ALFA ROMEO — NSU — FORD — SKODA — VOLKSVVAGEN — RENAULT
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega moža in očeta
Alojzija Kavčiča
se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala pogrebcem, darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so mu stali ob strani v. zadnjih urah.
Žalujoča žena Marija, hči Marica in sin Cvetko z družino
Peč, 26. marca 1967
PREVLEKE «NUVOLAN» so moderne in kvalitetno zajamčene
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«MEBL0»
KIDRIČEVA, v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE
v trgovini « M E B L O » v NOVI GORICI
NAPOVEDI «FUTUROLOGOV» O ŽIVLJENJU V LETU 2.000
mm i raketami h M i Mtatnik nesi
Umetna srca bodo takrat že serijsko izdelovali in odkrili bodo tudi lek proti raku - Del prebivalstva se bo preselil na Luno in na planete
Na pragu 21. stoletja ima človeštvo možnost, kot nikdar doslej, da si samo izoblikuje svojo prihodnost. Pri tem pomislimo npr. na Julesa Verna, ki je v svojih številnih romanih opisoval stvari in dogodke, ki so bili takrat zares fantastični, a se je pozneje mnogo tega uresničilo. Atomska energija, vesoljski poleti in številna odkritja v medicini nam že sedaj kažejo približno sliko za leto 2000, kar pa nas navda z veseljem in s strahom obenem.
Angleški pisatelj Herbert George Wells, avtor številnih utopističnih romanov je rekel, da obstoji za človeštvo le «strmi vzpon ali strmi padec«. Medtem pa je nastala prav iz pisateljskih vizij nova znanost — futurologija.
Kako torej sodijo tile novi znanstveniki, «futurologi», o letu 2000?
Njih izhodišče so vsekakor že znana odkritja sedanje znanosti in sociologije. In tile izsledki so nekako takile:
Po večjih mestih, ki imajo vsa že klimatično ogrevanje, bodo vozili samo avtomobili na električni pogon in prevozna sredstva, ki bodo imela namesto koles zračne blazine. Ta prometna sredstva bodo vzdrževala zveze tudi med bližnjimi kraji. Zveze med celinami pa bodo opravljale velike pot-
niške rakete, ki bodo tako hitre, da bodo dosegle že v 40 minutah sleherni kraj na Zemlji. Potovanje na Luno in v kolonije na drugih planetih bodo prav tako redno vzdrževale velike raketne zračne ladje.
Ker se bo do leta 2000 število ljudi na Zemlji močno povečalo, se z vprašanjem prehrane tolikšnega števila ljudi ukvarjajo posebni strokovnjaki že sedaj. In tako delajo poskuse, kako bi gojili riževe nasade tudi v krajih, kjer se je zdelo do sedaj to izključeno, na primer na slanih lagunah. Na »planktonskih pašnikih« na morskem dnu pa bodo gojili orjaške ribe in posebno plodne vrste rakov in rakovic. Žetev bodo opravljali po potrebi s posebnimi orjaškimi električnimi napravami, a s pomočjo fotosinteze bodo spremenili doslej neužitno pragozdno rastlinje v užitno.
Za primer, da bi na našem planetu zmanjkalo prostora za vse te prebivalce, mislijo znanstveniki že sedaj na to, kako bodo ta višek preselili na Luno, Mars, Jupitra, Venus in še katerega. V načrtu je gra-
bodo prevažale na bližnje kolonialne planete vse, kar bodo tamkajšnji naseljenci potrebovali: hrano, razno gradivo, orodje in drugo. Zemeljske prebivalce bodo naseljevali bodisi na sedanjih planetih ali pa na umetnih Zemeljskih satelitih. «Futurologi» so že izračunali, da bodo lahko naselili okoli milijon ljudi na posameznem 30 kilometrov dolgem in 15 km širokem umetnem planetu, na katerem bi bila tudi umetna jezera, u-metni travniki in umetna polja.
Toda po mnenju strokovnjakov ne bi niti to ublažilo prenaseljenosti na Zemlji in vseh posledic, ki iz tega izhajajo. Zategadelj vidijo rešitev edinole v kontroli rojstev. V ta namen bi mogli uporabiti posebno kontracepcijsko sredstvo «IUCD», ki bi ga zakonci mogli nabaviti bodisi po zelo nizki ceni ali pa kar zastonj. S tem bi dosegli, vsaj za določeno dobo, primerno biološko ravnotežje na Zemlji.
Učenjaki tudi upajo, da bodo do leta 2000 našli zanesljiv način, s katerim bo moč
...	• ... napovedati vreme. Od tega bi
no in bi marsikakšno nesrečo preprečili ali pa jo vsaj ublažili.
Ameriški strokovnjaki pa
ladij na atomski pogon, od ka- j terih bi vsaka mogla odnesti j s seboj okoli 10.000 ljudi. Posebne tovorne zračne ladje pa
KRIŽANKA
r	T~	3	r	r		J	5	6	7	8	9	10	iTl
vf~			Z	13	y	TTi							
iT"					16				■	T~			
19				19			.“j	1	■	20“			
21		22	23		24			25 —	26	■	27		
3	v«			29			30“			31		32	
	3	33						34~				C	L.
m	37		38			39		40“				41	
L?		ir		44			45		■	46“			47
ir			49			50			51			52“	
ir					54					55	56		
ir				58				n	W				
60“				__	si				r		3	61				
VODORAVNO: 1. ovitek za risbe ali spise, 5. svetilka s steklenim ohišjem, 12. antimilitaristični roman francoskega pisatelja Bar-bussa, 14. stebrišče, s stebri obdano dvorišče, 15. oporoka, 17. prekanjenka, navihanka, 18. osebni zaimek, 19. barva igralnih kart,
20.	turško mesto ob ustju Marice,
21.	vrsta paralelograma, 24. italijanski trobentač, avtor popularne «Tišine» (Nini), 27. ptica severnih morij, 28. angleški pisatelj (Charles, 1814-1884), 30. nedotakljiv predmet pri nekaterih primitivnih plemenih, 32. tuj dvoglasnik, 33. vojaški pratež, 34. iglavci, 36. kratica za »delavski svet*, 38. preprosta vodna rastlina, 40. lesen plug, 47. danski otok v Baltiku, 44. zrast kristalov jajčaste oblike, 46. angleški plemiški naslov, 48. glasbeni znak, 50. tropsko drevo z iskanim črnim lesom, 52. avtomobilska oznaka Turčije, 53. ženin brat, 54. prebivalci ZDA, 57. lepenkar, 59. pred-rimska železna doba, 60. srebrno bela kovina, ki se uporablja v tiskarstvu, 61. grobnica.
NAVPIČNO: 1. pogonski stroj, 2. trojanski junak, 3. zvesta domača žival, 4. pripadnik staroslovanskega rodu, 5. delomrznost, 6. ime ameriškega humoristične-
ga pisatelja Buchvvalda, 7. kemični znak za titan, 8. stara italijan-
ska plemiška rodbina, 9. visok gorski vrh, 10. tuje moško ime, 11. ozemlje ZDA severno od Kanade (orig.), 13. tibetansko govedo, 14. pisalna ali risalna potrebščina. 16. blago za moške obleke, 26. ograda, 29. slovenski dnevnik, 31. mejno gorstvo med Evropo in Ameriko, 35. glina, 36 držgva v zahodni Evropi, 37. pri padnik velike evropske narodnost ne skupine, 39. španski književ nik, Cervantesov sodobnik (Ma teo), 41. razvaline gradu pri Ribnici na Dolenjskem, 43. začetek tekme, 45. pripadnik starodavnega naroda na Pirenejskem polotoku, 47. reka v Bosni in Srbiji, 49. uradni spisi, 51. afriški veletok, 54. češka pritrdilnica, 55. mik, prelest, 56. oče, 58. znamka težkih italijanskih kamionov in avtobusov.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Kovič, 6. Pivka, 11. Trdina, 12. tovarne, 14. omika, 15. Riva, 16. Aar, 17. tiča,
18. telo, 19. lina, 20. Alarcon, 22. dninar, 24. LO, 25. Enns, 27. Ares, 28. kos, 30. et, 31. par, 32. prst, 33. srna, 35. AK, 37. prelat, 39. andante, 42. Tomo, 43. rasa, 45. lila, 46. ime, 47. takt, 48. Tivat, 49. čeljust, 51. Rubens, 52. Tjaša, 53. Olint.
napovedujejo, da bodo prebivalci ameriškega kontinenta živeli leta 2000 takole:
Američan bo delal le štiri dni na teden in bo imel poleg tega dva tedna ali pa tudi štiri, dopusta na leto. Njegovi povprečni letni dohodki bodo okoli 2500 dolarjev.
V neki študiji o življenju povprečnega državljana v letu 2000 pa je napisano: «Ko se zjutraj prebudi iz trdnega spanja použije najprej 200-kalorični zajtrk v obliki tablete, zatem se odpelje s svojim električnim avtomobilom na delo. 7 in pol ure pritiska na razne gumbe in opazuje številne merilne naprave v tovarni brez prahu, brez plinov in brez ropota. Tako popolna bo takrat avtomatizacija.«
Ljudje bodo prebivali v o-gromnih stanovanjskih stolpih, ki bodo povezani med seboj in z zunanjim svetom s premičnimi stopnicami, z dvigali in s podzemeljskimi vlaki. Zrak v mestih pa bodo ogrevali s posebnimi atomskimi reaktorji. Ponoči pa bodo mesta razsvetljevali s pomočjo zrcalnih satelitov, od katerih se bo odbijala bleda sončna svetloba.
Za vsa hišna dela pa bodo skrbeli roboti: za čiščenje stanovanja in opreme, za kuhanje in serviranje, za prinašanje potrebščin iz trgovin in
za odnašanje smeti in drugih odpadkov. Seveda bodo kuhali na radarskih štedilnikih. Obleka se bo pa tako kar avtomatično čistila v omari in sicer z ultra kratkimi žarki.
Velik napredek bo do tedaj tudi v zdravilstvu. S cepivom bodo preprečili vse bakterijske in virusne bolezni. Do takrat bodo že tudi serijsko izdelovali umetna srca, a tudi za mnoge druge organe bodo že imeli umetne nadomestke. Razume se, da bodo leta 2000 že tudi odkrili lek proti raku.
Se zdijo morda vse te napovedi fantastične, utopistič-ne? Težko bi mogli trditi, da je vse to nemogoče, saj imamo marsikaj že sedaj. Morda ne v taki meri, vendar pa ni težko napovedati, da se bo
še mnogo tega močno izpopolnilo. Najbrž se ne bo še vse, kar napovedujejo ti futu-rologi, tako brž uresničilo, morda česa tudi sploh ne bo moč rešiti, toda večina bo pa prav gotovo izvedena.
Le glede tega, kako bo človek leta 2000 preživljal svoj prosti čas si strokovnjaki niso edini. Prav tako se njih mnenja razhajajo glede političnega položaja na svetu.
Življenje bo torej čez petdeset let brez dvoma lažje. Toda, ali bo tudi lepše in srečnejše? Verjetno bi marsikdo, ki živi sedaj brez vsake vrste avtomatov in podobnih iznajdb dejal, da daje življenje, ko se mora človek truditi, da doseže uspeh, le več zadoščenja.	S. A.
mm
Pogled na znani londonski dvižni most «Tower Bridge» z nabrežja Temze pred slavno utrdbo
aiii«iat«iiii«iiiiiiiiiiaiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiMiMfifaMfl«iiiiiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiiiMiiaiiiiiiiiiiiiiM«miiiiifiiiii««im«i«lit«tiiifi*fi>Mitii>iiMii*iii>i>ii****i|*i**iiii>i*i«i*«*ii>*i|||ll,,BI>*llll>ailiailllllllllllllalllllllliaill>l>ll*a>
PABERKI S TURISTIČNIH SPREHODOV PO LONDONU
City je natrpan samo ob delavnikih Tower zbuja spomine na grozotne dni
V zadnjem mojem članku o sprehodu po Londonu sem na široko opisal življenje na Piccadil-ly cirkusu, središču tega kaotičnega mesta, ter veselo in pikantno življenje v Sohu, zloglasnem delu Londona. Seveda skoraj ni turista, ki ne bi obiskal te razvpite mestne čerti.
Pa pustimo pri miru kraje pregreh in greha. Tokrat bi hotel na kratko opisati še druge dele svetovljanskega in zelo zanimivega velemesta 11 milijonov prebivalcev, kjer srečuješ ljudi vseh narodov in družbenih plasti,, ver in političnih prepričanj. V tem mojem današnjem opisu, ne bi hotel biti predolg, da ne bi kdo mislil, da sem za to plačan od ne vem katere angleške turistične ustanove. Če pišem svoje vtise o Angliji in posebno o glavnem mestu, pišem zato, ker je res to mesto največje v Evropi in eno izmed najbolj zanimivih in najlepših na našem kontinentu. Pišem še zato, ker so njegovi prebivalci, zelo olikani, resni, potrpežljivi, mirni, vljudni in gostoljubni ljudje v pravem smislu «gentlemeni», o čemer se prepričaš šele, ko jih od pobliže spoznaš.
To velemesto ima dve lici in se deli v dva različna dela, in sicer West End in East End, ki se še delita v razne okraje. V prvem delu mesta so najbolj znani okraji. Tu so krasni parki, bolj ali manj umetniško zgrajeni spomeniki, znamenite cerkve.
Pogled na osrednje poslopje londonskega «Towerja»
muzeji, palače in hiše, tu lahko rečemo, stanujejo privilegirani ljudje in tisti, ki so obogateli po vojni in se hočejo izkazati. V drugem delu pa je staro mesto s svojim pristaniščem in manjšimi in revnimi hišicami,
A
R
G
O
N
A
V
T
I
kjer stanujejo pristaniški delava, težaki itd. Med enim in drugim delom teče in se vije kot siva kača umazana reka Temza. Londončani seveda, kot vsak narod na svetu, so ponosni na svoje mesto in logično tudi na tisti del mesta, ki je na zapadnem delu. Na severnem delu poleg že opisanega Soha in Piccadillyja je nešteto lepih širokih ulic, kjer so največje, najmodernejše in najbolj elegantne trgovine v Evropi kot Regent, Oxford, Bond Street ter še Leicester, Trafalgar Squa-re, Whitehall, WeStmihster, Bu-'Čkitighafn" palače ter ogromni prekrasni parki kot Regenfs, Hy-de, St. James in Green oark.
Na jugu je «City», kjer imata sedež znana londonska borza, velikanska palača angleške banke ter veliko pristanišče, ki s svojimi 70 km pomolov in kanalov nima konca ne kraja.
V «City» je vsakdanje življenje zelo živahno. Ulice so vedno polne ljudi in avtomobilski promet je skoraj nemogoč, medtem ko je ta del mesta ob nedeljah prazen in mrtev. «City» je srce ne samo Londona, temveč srce vse Velike Britanije. Za navadnega človeka je vhod v «City» zelo preprost in brez nobene komplikacije in ceremonije. Ko vstopi na vaden človek v «City». je bolj srečen, kot sama angleška kraljica, kajti če hoče kraljica Elizabeta stopiti v City. mora imeti dovoljenje londonskega županu. Prav pri «Temple Bar* na Stran du jo ustavi mestna straža in ji najprej izroči mestni meč. nato se pojavi župan ki ji izroči ključe v roke, da lahko prestopi mejo. Tako se leta in leta še ohra-
jih Angleži zajeli v bitki pri Wa-terlooju in je tehtal več kot enajst ton.
V tem delu mesta je tudi zelo znani londonski stolp Tower in normanski grad, ki spadata med najstarejše zgradbe Londona. To-wer je dal zgraditi normanski kralj Viljem Osvojitelj leta 1078 in je pozneje služil kot zapor za bolj važne in imenitne jetnike, ki so jih tu mučili in ubijali. V tej ječi je celica, ki so jo imenovali «Little Ease», ki pomeni mala tolažba, v kateri ni mogel ubogi jetnik ne stati ne sedeti ne ležati. V tem stolpu kažejo kolo, S katerim so mučili jetnike. Leta 1546 je bila s tem kolesom mučena Anne Askew v prisotnosti lorda Chancellorja, ki je z velikim veseljem in zadovoljstvom sam vrtel in pritiskal na dvižnik, dokler ni razkosil na dva dela telo te uboge ženske. Pred leti so odkrili v tem gradu več metrov glook vodnjak, ki je bil skoraj do vrha poln človeških kosti. V tej ječi so bili med drugimi umorjene zelo znane osebnosti, kot na primer sir John Oltcastle, katerega so umorili zaradi tedanjega različnega verskega mnenja, Roberta Dudleya in grofa Essexa, oba ljubimca kraljice Elizabete 1. Drugi se je ponašal, da je bil s kraljico v postelji in zato ga je seveda dala zapreti in umoriti. Tudi državnik in filozof sir Tho mas Moore, ki ga je katoliška cerkev proglasila za svetnika, je bil v tem kraju zaprt in obglav ljen. Na dvorišču se vidi tudi ka men, kjer je dal Henrik Vlil umoriti svoji dve ženi Ano Bole
ni' ta stara navada, kajti Angleži. n0 in Katarino Hovvard
kot znani stari konservativci, še živijo od sto ali tisoč let starih tradicij in navad in pri tem u-živajo.
V	«Cityju» je tjdi svetovno znana »Fleet Street*, kar v angleškem jeziku pomeni hitra ali lahka ulica. Niso Angleži zaman dali takšnega imena tej ulici. Tu imajo sedeže in uredništva skoraj vsi angleški in svetovno znani časopisi in tiskovne agencije. Po mnenju Angležev so novice in besede novinarjev zelo »lahke in hitre*. Ker so novinarji vedno žejni, je v tej ulici nešteto «pubs», tavern in značilnih lokalov, kjer se zbirajo ne samo angleški časnikarji, temveč tudi vsi tisti dopisniki iz raznih tujih držav, ki so tu akreditirani. V bližini je tudi londonska katedrala svetega Pavla, ki je ena izmed največjih cerkev na svetu. Zgradili so ju po načrtu znanega angleškega arhitekta Wrena. Dokončana je bila leta 1710, ko je bil arhitekt Wren star že 80 let. Dolga je 150 metrov, cerkvene ladje so široke 37 metrov.
V	tej ogromni katedrali je mnogo spomenikov zaslužnim in zelo znanim Angležem. Med mnogimi spomeniki naj omenim spomenik vojvodi Wellingtonu, ki je leta 1815 premagal Napoleona v bitki pri Waterlooju, za kar so ga proglasili za narodnega heroja. Vojvoda je umrl leta 1852 in je bil njegov pogreb eden izmed najbolj veličastnih pogrebov v Londonu, če izvzamemo angleške kralje, seveda. Mrtvaški voz je bil zgrajen in pripravljen iz topov, ki so
HORO
SKOP
Veljaven od 26. marta do 1. aprila

h
k'
t
a
fi-
i>
it.
• H t,
')

it
______ OVEN (od 21. 3. do
20’ 4) V 'j1****"1
I	] bodo vaši napori na-
) grajeni. Neko novo \______/ srečanje bo spreme-
nilo vaše duševne občutke. Na delu bodo neke osebe pritiskale na vas in vam skušale vsiliti svojo voljo. Upirajte se temu. Kar se zdravja tiče, pazite na svoje živce. Svetujemo vam, da spregovorite ob pravem času.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V čustvenih zadevah bodo neke novosti in nepričakovani sestanki. Neko staro prijateljstvo vam bo pomagalo še bolj utrditi čustvi- vezi. Na delu boste uresničili neki stari načrt. Seveda pa boste morali biti pri tem vztrajni. Glede zdravja bo nekaj manjših nevšečnosti.
DVOJČKA (od 21. S. do 20. 6.) V ljubezni pride do sporov zaradi ljubosumnosti in nesporazumov. Na delu bodo podprli in valorizirali vaše načrte. Toda pazite, da ne boste napravili napačnih korakov. Zdravstveno se boste izvrstno počutili, in sicer duševno in telesno. Pojdite sami na neko potovanje.
RAK (od 21. 6. do
22.	7.) Čustveno živ-ljenje se bo srečno l	J razvijalo. Ravnajte
V ‘ 1J se po nasvetih ne-S kega iskrenega prijatelja. V trgovskih poslih bosta vladala gotovost in stalnost. Pazite na svoje sodelavce. Zdravje se vam bo popolnoma t, popravilo. Pazite se pred sorodniki, ki preveč zahtevajo. ji LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezen- ; r C .. A skih zadevah boste > J preživljali trenutke apatije. Neki nepri-čakovani obisk pa vas bo konec tedna zelo raz- j1 veselil. Na delu boste zmagali ( v borbi, ki ste jo začeli, vendar . boste morali premagati nezaupanje vase, ki vas preganja. Zdravje se bo izboljšalo.	‘f
DEVICA (od 23. 8. '!, do 22. 9.) V ljubezni J), je čas zelo ugoden. ^ Morate pa se izogni- ■ ti nerodnim diskusi- j. jam. Na delu vas j bodo vaši predstojniki zelo spo-štovali in vam šli tudi na roko. D Izboljšali boste tudi svoj gmot- f ni položaj. Zdravje se vam bo , po dolgotrajnem zdravljenju izboljšalo. Postali boste močni. 1 • TEHTNICA (od 23. I"
9.	do 23. 10.) Dolgo | se boste pričkali in ljubljena oseba vas bo tudi obtoževala. Toda bodite velikodušni. Vse nesporazume boste pojasnili in vse se bo vrnilo v normalni tir. Na delu boste imeli položaj, ki vam bo omogočil uresničiti mnogo starih načrtov. Boleli vas bodo zobje.
ŠKORPIJON (od 21
10.	do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah boste pojasnili v sebi neko dvoumnost in dosegli končno
duševni mir. Sorodniki se ne bodo strinjali z vašimi pobudami r.a delu. Zelo boste zdravi, seveda če ne boste pretiravali z delom. Priporočamo vam malo več miru.
Najbolj slavni del stolpa je ta ko imenovan «Biuody Tower», tu ime pomeni krvavi stolp in ima zelo znano zgodovino Nekateri jot niki so se v tem delu ječe po 'čutiii kar dobro, kot na primer sir Walter Ralleigh, znani gusar, ki je bil tu zaprt celih 13 let. Oblasti so mu dovolile, da je živel skupaj z ženo kar sedem let. V ječi inu je rodila sina Car reya. Sir Ralleigh je v ječi spre jemal stranke in pisal «History of the World», zgodovino sveta.
V londonskem Tovverju so lira njeni in zelo čuvani dvorski dra gulji, ki so bili v starih časih v »Martin Tovver*. kjer jih je polkovnik Thomas 3ioi ukradel. Ko je prišel do »Trailoris Gate* (vra ta izdajalcev), so ga stražniki prijeli in seveda zaprli. Namesto da bi bil polkovnik kaznovan so mu oblasti za to pogumno dejanje še podelili kraljevsko pokojnino, pač kot je v zgodovini zapisano, ker je polkovnik Blod ukradel dragulje ne zase, temveč za tedanjega kralja Karla II., ki je bil brez «ficka».
«Tower» je bil v starih časih, in sicer od vsega začetka, kraljevska rezidenca, nato pa ena najbolj strahovitih in krvavih ječ. Danes je Tovver muzej, ki kaže del grozovite zgodovine angleških kraljev, park pa krasno sprehajališče mirnih Angležev. Pred gradom na velikem trgu prav ob Temzi se s starimi topovi igrajo otroci, ki ne vedo, kaj vse se je dogajalo na tem kraju pred mnogimi leti.
Mario Magajna
1“
'r
i
STRELEC (otl 22. II do 22. 12.) V ljube zenskih zadevah bodite bolj diplomatlč-ni. Ta čas je zelo kočljiv. V kratkem bodo vse stvari pnjas-d»lu se bo vniivna oseba zanimala za vas Zdmvje bo naravnost od’!č.no V odnosu do drugih nadzirajte vsako svojo gesto.
(od 23.
12. do 20. 1 ) V čustvenih zadevah je .‘as za odločitve Bodite iskreni in se ne boste kesali. Pazite se pred osebami, ki so rojene pod znamenjem raka Na delu bo liolj mrtvo in ne boste ničesar dosegli. Pazite se pred prevelikimi napori Bodite vedno dobre volje pa se bo vse dobro končalo.
!>,
in vas dogaja.
VOPNMI <nd 21. 1, do 19.	2.) Bodite
bolj ekspanztvni do osebe, ki vas ima rada. Sicer pa je ta oseba zelo iskrena ne vara, kot se Cesto Na delu boste precej napredovali, ker boste polni novih zamisli. S primernimi zdravili vas ne bo več mučil revmatizem. Razvedrite se.
RIBI (od 20 2. do 20. 3.) V čustvenih zadevah se ravnajte bolj po razumu kot po srcu. Tako boste razumeli, da ljubljena oseba ne zasluži vaše ljubezni. V poslovnih zadevah pospešite razne kupčije in pripravite se na poslovno potovanje. Pazite na zobe. Ne bodite pre-ošabni.
; s:
!i
PO ZAKLJUČKU MEDNARODNEGA KMETIJSKEGA SEJMA V VERONI
Zanimiva in koristna posvetovanja za rešitev problemov kmetijstva
Skoraj milijon obiskovalcev - Letošnji uspeh presegel vse dosedanje
Tudi letošnji kmetijski veron- nem salonu veronskega velesej-1 druge zanimivosti bi bile vred-
ma preteklo nedeljo. Izvaja-1 ne, da jih človek omeni, že
njem strokovnjakov so s posebnim zanimanjem prisluhnili zlasti italijanski industrijci, ki proizvajajo kmetijske stroje, in ki morajo nujno upoštevati razvoj m težnje kmetijske mehanizacije, če se hočejo uveljaviti v konkurenčnem boju s številnimi proizvajalci iz Italije in tujine.
Strokovnjaki so ob okrogli mizi razpravljali o marsičem; tako na primer o povprečni «starosti», ki jo lahko doseže posamezni stroj, kdaj se splača kupiti in kdaj se splača vzeti nek stroj na posodo, koliko stane posamezni stroj, koliko njegovo vzdrževanje, koliko gre za gorivo, koliko časa efektivnega dela opravi neki stroj na dan (ste kdaj pomislili, na primer, da rabi traktorist, ki ima priklopljen stroi za nakladanje in razkladanje gnoja, 10 odst. vsega delovnega časa za trošenje gnoja, 36 odst. za prevoz gnoja na 300 metrov oddaljeno njivo in kar 54 odst. za nakladanje gnoja na voz?). Tudi
zaradi povezave z zanimivimi poiskusi v kmetijstvu. Tako so na primer strokovnjaki ugotovili, da je dovolj, če delce kemičnega prahu, ki ga je treba raztrositi na liste rastlin, predhodno naelektrimo, da ne bo takega prahu izpral noben dež (za to rešitev pa moramo resnici na ljubo povedati, da se velik del strokovnjakov ne navdušuje) ; poiskusi pri pobiranju sadja s tem, da se sadje najprej sklati na tla in nato s tal vsrka s posebnim strojem, niso dali doslej zaželenega rezultata in kdor ima v tej zvezi kako dobro idejo, ima še vedno na stežaj odprta vrata na patentni urad. Glede tega pa naj na koncu povemo še eno možnost za uveljavitev iznajdljivih glav: kljub dolgoletnemu prizadevanju, ni strokovnjakom še uspelo izdelati stroj, ki bi lahko nadomestil človeka pri trgatvi. Tu se mora torej mehanizacija šele začeti.
E. F.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinN
KORISTNI NASVETI ŽIVINOREJCEM
Važnost močnih krmil
ski velesejem je mimo. Po devetih dneh mrzličnega živžava so se vrata razstavišča ponovno zaprla in razstavljavci se zdaj pripravljajo na to, da po-žanjejo sadove svojega prizadevanja. Mnogo razstavljenih strojev so kmetovalci odkupili kar na sejmu, saj so prodajalci priznavali v tem času posebne u-godnosti pri nabavi razstavljenih naprav, mnogo širše pa je poslovanje, ki se vsako leto na sejmu le pričenja, nadaljuje pa se v naslednjih tednih in mesecih.
Po zagotovilih velesej emskega vodstva, so prodaje razstavljenih proizvodov letos znatno presegle vrednost izdelkov in naprav, ki so jih prodali lansko leto. S tega vidika je bil torej 69. sejem bolj uspešen kot prejšnje prireditve. Toda tudi glede obiska so njegovi organizatorji lahko povsem zadovoljni, saj so letos našteli skoraj milijon obiskovalcev, med katerimi so bili zelo številni tudi poslovni ljudje iz vse države in iz tujine. O samem sejmu in o raznih prireditvah, ki so ga ves čas spremljale, smo že spregovorili v našem listu. Tako smo že zabeležili, da je na letošnji prireditvi uradno sodelovalo čez ! 30 držav, kar uvršča veronski kmetijski velesejem med najbolj »mednarodne« gospodarske manifestacije v Italiji. Tudi o posameznih odsekih velesejma mo že nekaj napisali v našem istu; v tej zvezi pa velja pripomniti, da se tudi specializi-ana razstava, kakršna je na >rimer vsakoletni mednarodni velesejem kmetijstva in živinoreje v Veroni, kljub svoji specializaciji pravzaprav dotika to-ikšnega števila pridobitnih dejavnosti in proizvodnih področij, da se tudi prikaz strojev n naprav lahko razširi na zelo obsežno področje, Ce se za tre-utek ustavimo le na splošnem kmetijskem sejmu, lahko vidimo. da je ta obsegal zelo širok zbor proizvodov, od vina do specializiranega tiska, od gradbenega materiala za kmečke gradnje do umetnih gnojil, pa ;opet od obrtniških izdelkov do najrazličnejših vrst sira.
še posebno pozornost pa je etos zbudil pri širokem krogu obiskovalcev in strokovnjakov 20. jubilejni salon kmetijskega "stroja, katerega so se udeleži-a praktično vsa važnejša proizvodna podjetja iz Italije in številne tuje tovarne. Tu smo ahko videli najrazličnejše pluge, brane, trosilce, okopalnice, motorne kosilnice, črpalke, kultivatorje, pršilce, krmilnice, mlatilnice, trosilnice, pa dalje stroje za najrazličnejša poljska dela, za sajenje in izkopavanje krompirja, za trošenje gnoja in umetnih gnojil, za presajanje astlin, za trganje koruznih toržev, za vršičkanje in ruvanje pese, Itd. Kmetijski sejem Veroni skuša vsako leto najti primeren odgovor, in po možnosti celo tudi po več od-'ovcrov, na vsa mogoča vpra-anja, ki se lahko porajajo v iplošnem kmetijstvu in v živinoreji. Vendar se organizatorji redobro zavedajo, da tega ni mogoče doseči le s predstav-janjem raznih strojev v konkurenci med posameznimi proizvajalci, kajti razstavljen stroj, sstane kljub svojim vrlinam le mrtev eksponat, ki ga je treba primerno opisati in predstaviti kmetovalcem s pomočjo strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemi mehanizacije kmetij-tva.
Danes proizvajajo italijanske ovarne nič manj kot 253 raznih traktorjev za kmetijsko porabo. Število obratov, ki se u-kvarjajo s to specializirano proizvodnjo, je že narastlo — do konca leta 1965 — na 52.
Danes se na primer sploh ne postavlja več vprašanje izbire med ročno ali strojno molžo, postavlja se vprašanje, kateri molžni stroj omogoča največji zaslužek. Pravtako se več ne postavlja vprašanje, kako naj kmetje obdelujejo svojo zemljo, s pomočjo živalske sile, ali s strojem; postavlja se le vprašanje, kateri izmed 253 traktorjev omogoča največji zaslužek, odnosno največje skrčenje proizvodnih stroškov. O vseh teh problemih pa so spregovorili strokovnjaki ob posebni okrogli mizi, ki je bila v kongres-
■iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii.nililllimiliiinuiiiiillliiill.HUMI.im.im.......Hlinili........Iillll.Hillu.....illllli...
RAZGOVOR Nfl KMETIJSKEM NADZORNIŠTVU V VIDMU
Kako je s kmetijstvom v videmski pokrajini
Razvoju živinoreje bodo posvečali največjo skrb Višja cena mleka v dobro organiziranih mlekarnah
Pred nekaj dnevi smo bili v Vidmu na Kmetijskem nadzor-ništvu in zaprosili ravnatelja dr. Radilla za razgovor o kmetijstvu v videmski pokrajini. Dr. Radillo, ki ga kmetje na Tržaškem dobro poznajo, saj je bil več let kot strokovnjak v službi na Kmetijskem r.adzor-ništvu v Trstu nas je prijazno sprejel in prikazal stanje ter probleme kmetijstva v videm ski pokrajini.
Videmska pokrajina ima 460 tisoč ha površine, od katerih je 120.000 ha gorskega predela. V gorskem predelu so večinoma gozdovi in je razvita živinoreja, na ravninskem in gričastem področju pa so sadovnjaki, vinogradi, vrtnarije, živinoreja ter svilogojstvo. Tudi na ravninskem področju je zelo razvita živinoreja, saj predstavlja 60% bruto kmetijske proizvod-nie. Dr. Radillo je pri tem pripomnil, da se zlasti v nižinskem področju vedno bolj uveljavlja umno kmetijstvo in je vedno več primerov večjih pa tudi manjših kmetij, ki jih lah-
Pri govedu lahko 1 kg močnih krmil po svoji hranilni vrednosti zamenja približno 2 kg sena. To pomeni, da z zamenjavo 1 kg sena za 1 kg močnih krmil povečamo hranljivo vrednost obroka, kot da bi dodali 1 kg sena; pri tem se pa obseg obroka ni povečal in tudi živalska prebavila niso preobremenjena. To je pri sestavljanju obrokov za intenzivno proizvod, njo zelo važno, sicer ne bi mogli sestavljati obrokov, ki bi po krmilni vrednosti ustrezali, ne da bi bili pri tem preobsežni in jih žival ne bi mogla pojesti.
Močna krmila imajo tudi to odliko, da lahko dopolnjujejo osnovna, doma pridelana krmila in izboljšujejo njihovo izkoriščanje. Ce dodajamo visoko-vredna močna krmila, se prireja navadno poveča celo čez pričakovano mero. Doma pridelana krma pa šele tako dobi polno biološko vrednost. Seveda pa bi morala za pravilno dopolnjevanje osnovnega obroka ž močno krmo sodelovati proizvajalec močnih krmil in živinorejec, ki daje osnovni obrok. Močna krma mora biti po svoji vrednosti prilagojena osnovnemu obroku, da ga res pravilno dopolnjuje, oplemeniti in poveča njegovo vrednost. To je najlaže na velikih obratih, ki imajo lastne mešalnice. Manjši obrati mešanice močnih krmil kupujejo, pri njih je teže, ker je izbira močnih krmil za isto vrsto živali navadno majhna ali pa je sploh ni. Ce Da živinorejec pozna vrednost krme, ki jo ima doma na voljo, in vrednost močne krme, ki jo dokupuje, bo sam ali s • pomočjo kakšnega strokovnjaka že našel pravilno sestavo osnovne in močne krme.
Potrebe za dopolnilni krmili upošteva tudi industrija močnih krmil, ko izdeluje tako ime-
novane superkoncentrate. Ker v prehrani domačih živali največkrat primanjkuje krmil, ki vsebujejo dovolj beljakovin, so superkoncentrati, bogati predvsem z beljakovinami, razen tega pa so bogato vitaminiziranii in oskrbljeni z mikroelementi, tako da tudi s te strani dopolnjujejo obrok.
V zadnjih letih se zelo uveljavljajo mešanice močnih krmil, namenjene živalim v rani mladosti, ko so napake v prehrani najbolj občutljive, hkrati pa prav v tej dobi najbolje izkoriščajo krmo, če je pravilno sestavljena. Tako prevzame industrija močnih krmil nase prehrano živali v obdobju, ko so najobčutljivejše. Lahko rečemo, da se je na tem področju zelo uveljavila in je prav pri prehrani mladih živali rejcem v veliko pomoč. Ce uporabljamo močna krmila, mnogo prej in .bolj...poceni- -zredimo mlade živali.
Kmetovalci teletom že od nekdaj radi dodajajo razna krmila, npr. kuhana žita, juho iz koruzne ali pšenične moke in podobno. Ta krmila so močno škrobnata, škroba pa tele v prvih tednih življenja še ne prebavlja dobro, zato se pri taki prehrani rade pojavljajo driske. Pozneje, kotele škrob že dobro izkorišča, pa pravega uspeha s takim krmljenjem vseeno ni, ker je krmljenje preveč enostransko in teleta ne dobijo dovolj beljakovin. Z uporabo posebnih krmil za teleta in zmernih količin posnetega mleka pa je mogoče prihraniti mnogo polnomastnega mleka, teleta pa se vseeno dobro razvijajo.
Minogi vrednost močnih krmil vse preveč merijo po ceni za 1 kg. Pravilno pa lahko ocenjujemo vrednost le glede na učinek, ki ga z močnimi krmili dosežemo. Računati moramo stroške za 1 kg prirasta, ki od-
padejo na krmo, ti pa so pogosto manjši, če uporabljamo bolj. šo, čeprav dražjo krmo. Vsekakor pa zahteva uporaba močne krme že precejšnje strokovno znanje, da je uspeh res zadovoljiv. Zato se je pred odločitvijo, katero in koliko močne krme bomo uporabljali, dobro posvetovali s strokovnjaki.
Opozorilo živinorejcem
Kakor smo že poročali, je v teku akcija za sanacijo živine z borbo proti brucelozi in tuberkulozi. Ko smo o tem že podrobno pisali, smo opozarjali živinorejce, naj strogo upoštevajo zadevne predpise in naj ne nasedajo špekulantom, da ne bi imeli škode. Vse pa kaže, da nekateri živinorejci tega opozorila niso upoštevali in tako bodo imeli precejšnjo škodo. Nekateri živinorejci (na primer v Briščikili, Medji vasi in Dragi) nistr namreč počakali, da bi posebna pokrajinska komisija ocenila živino, ki je bila določena za zakol zaradi tbc ali bruceloze, in so se pustili speljati na limanice s strani prekupčevalcev, ki so jim plačali živino precej manj kot bi bila ocenjena. Sprejeli so celo na račun denar in si tako onemogočili vsako nadaljnje pogajanje za zvišanje cene.
Zaradi tega pokrajinski veterinar ponovno opozarja živinorejce, naj počakajo, da posebna pokrajinska komisija oceni živino, preden jo prodajo ali sklenejo pogodbo in vzamejo predujem. Pri tem je najbolje, da živino prodajo neposredno mesarjem brez prekupčevalcev. Priporočljivo je tudi, da se pred prodajo zanimajo za ceno ne samo pri enem mesarju. Vsekakor pa opozarjamo živinorejce, naj ne verjamejo govoricam, ki jih širijo špekulanti, da je namreč živina, ki je določena za zakol, manj vredna in da jo zaradi tega morajo prodati po nižji ceni.
ko primerjamo z moderno urejenimi kmetijami v najbolj naprednih evropskih državah. Pri tem prednjačijo zlasti sadjarji, vinogradniki in živinorejci.
Kmetijsko nadzorništvo v Vidmu si prizadeva in bo dalo naj večjo podporo za razvoj sadjarstva in vinogradništva v nižinskih predelih kakor tudi za razvoj živinoreje in vrtnarstva. Pri tem bodo predvsem nudili podpore za gradnjo primernih rastlinjakov, za razvoj živinoreje pa bodo nadaljevali z asa-nacijo, da bodo odstranili tbc in brucelozno živino, podprli selekcijo živine in zadružne oblike --redelave mlečnih izdelkov. V okviru zakona št. 615 so že opravili preglede v vzhodnih predelih pokrajine. Računajo, da bodo s pregledi in asanaci-jo živine zaključili do leta 1969. Pri dosedanjem pregledu približno 20.000 glav goveje živine so ugotovili povprečno 1,26% tbc bolne živine, zelo redki pa so bili primeri bruceloze. Pri tem je treba omeniti, da se ti podatki nanašajo na področja, kjer so bili pred nekaj leti že pregledi živine. Zaradi tega bo na drugih nodročjih, kjer do sedaj pregledov še ni bilo, odstotek bolne živine nekoliko višji.
V Beneški Sloveniji bodo podpirali zlasti razvoj živinoreje v višjih predelih, v nižjih predelih pa vinogradništvo.
Proizvodnja mleka v videmski pokrajini znaša letno nad 3 milijone stotov, od teh gre približno 2 milijona v predelavo v zadružnih in vaških mlekarnah. Mleko plačujejo v videmski pokrajini od 60 do 67 lir liter, v videmski pokrajini in v pordenonskem okrožju deluje zdaj približno 590 mlekarn in sirarn. V mlekarnah, ki imajo večje zaledje in dobivajo večje količine mleka, so proizvodni stroški manjši, težje pa je za manjše mlekarne, ki imajo manjše količine mleka. Zaradi tega prihaja vedno bolj do izraza težnja, da bi manjše mlekarne združili. Na ta način bi se zmanjšali proizvodni stroški in bi mlekarne lahko kupile moderne stroje. Zanimiva je ugotovitev, da živinorejci, ki oddajajo mleko večjim in primerno opremljenim zadružnim ali konzorcijalnim mlekarnam, dosežejo višjo ceno mleka, kot če bi ga prodali za potrošnjo.
A. B.
PRED MEDNARODNO RAZSTAVO CVETJA, SADJA IN ZELENJAVE
Čudovite nove vrste lilij
Strokovnjaki in kmetje si ogledujejo plemensko živino na velesejmu v Veroni
Obisk mednarodnih vrtnarskih razstav je potrdil, da so imeli gojitelji lilij zadnja leta z njimi veliko sreče in da so te nove lepotice res čudovite. Niso se samo množično naselile v le-pe vrtove, kjer so dobile za družbo odlična drevesa in za podrast ustrezne trajnice, ampak so se dobro uveljavile tudi v cvetličarnah za elegantne šopke in kot nepogrešljive darilne lončnice.
Že domače lilije bi mogli bolj ceniti! Tako bi kazalo iz semenja bolj namnožiti turško lilijo in kranjsko lilijo. Obe prebivalki gorskih in alpskih področij smo doslej poznali kot zlati klobuk in zlato jabolko, cvetne liste imata obe zvrnjene nazaj, zato spadata k turbankam, kakor še mnogo lilij, na primer tigrovka, panterka in Henrije-va lilija. Turška lilija je lilasto mesne barve s škrlatnorjavimi pikami, kranjska lilija pa je živo oranžna in težkega duha. Obe liliji sta močni krasilki in obe dobro semenita. V dveh letih dajo semenke že cvet. Najstarejša v kulturi je pač bela lilija, imenovana tudi beli limbar. Njen beli cvet pa je dosti večji in je čačast. Ta lilija ni domačinka, zato je v naravi ne najdemo samorastne, pogosta pa je v kmečkih vrtovih, kjer ji delajo lepo družbo vrtnice. V nižinskih in v gorskih gozdovih pa opozarja nase z živo oranžno čašo tudi brstična lilija. Ime ima od zalistnih brstičnih čebulk, s katerimi se bogato množi. Njej podobna, le brez brstičev, je ognjena lilija. S temi štirimi domačimi vrstami bi bil naš starodavni zbor vrtnih lilij zaključen. Se pred vojno pa so se jim pridružile mnoge lepe nove lilije, tako tigre vka, Henri jeva lilija in kraljevska lilija. Prve dve sta tur-banki in obe večjih cvetov, kot jih imata turška lilija in kranjska lilija. Tigrovka je skoro poldrugi meter visoka in močne rdečeoranžne barve ter po cvetnih listih posuta z očitnimi, za grah velikimi črnimi pikami. Za listi pripravi črnorjave zarodne čebulke, ki se okore-ninijo, ko jih damo v zemljo. Henrijeva lilija pa ima rada prodnato sprstenino, doseže nad dva metra višine, posamezna rastlina ima tudi do 40 cvetov oranžno rumene barve s svetlo zelenim dnom in zelo prijetnim vonjem. Množi se iz semenja in iz novih čebulic, ki se razvijejo v zemlji okoli dna stebla. Ce so vse doslej naštete lilije porabne predvsem za vrt, turška in kranjska lilija pa tudi za skalnjak ali za ozko predhišno gredo, pa je
IllluiiiiiiituiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiuiii
Matičji mleček
Uživanje matičjega mlečka, v ’ ni. In prav zaradi teh vitaminov zdravilne namene, ni več novost, je povpraševanje po matičjem V marsikaterem primeru so za- mlečku tudi v zdravilne potre-beležili njegove zdravilne last- be opravičljivo. Pomanjkanje po. nosti. Vsekakor ima mleček v trebnih snovi povzroča razne neseta nekaj posebnega, kar je prijetnosti, oslabelost in obole-predvsem za razvoj matice nja. Ker je mleček bogat s te-
(kraljice) velikega pomena, oziroma odločilnega pomena.
Iz oplojenega jajčeca, ki ga je matica zlegla na dno navadne celice, se ob navadni hrani ličinke izleže navadna čebela-de-lavka. Zadostuje, da čebele hranijo ličinko enakega jajčeca s posebno hrano, t.j. z matičjim mlečkom, pa nekoliko podaljšajo celico in novorojenček je — matica. (Op. Pri tem pristajam na ugotovitve v strokovnih knji. gah, osebno pa si dovoljujem pridrževati nekaj pomislekov). Torej dejstvo je, da je nadaljnji razvoj ličinke odvisen od hrane.
Matica živi od 3-5 let. Navadno po 3 letih njeno delovanje teži proti padcu, njena splošna prožnost začne pojemati. Navadni čebeli-delavki pa je odštetih le nekaj mesecev življenja. Trot-jo gospodo čebele zapodijo iz panja že ob koncu izdatne paše, kjer jim hladne noči in lakota vzamejo življenje.
Z zaleganjem jajčec (do par tisoč dnevno) ima matica precejšnje, težko in za naraščaj zelo važno delo. Da se matica ob napornem delu ne izčrpa, je prav gotovo ob posebni hrani, s katero so jo čebele hranile še kot ličinko, naužila potrebnih in krepilnih snovi, ki so jo usposobile za težko delo in daljše življenje.
V mlečku so znanstveniki ugo. tovili večje število raznih vitaminov, ki so tudi za vzdrževanje našega organizma potreb-
Kmeclu koledarček m april
V aprilu imamo povsod polne roke dela, moramo pa paziti, da bomo vsa dela na domu, vrtu, polju in v vinogradu opravili najbolj skrbno.
Na domu: Ne smemo pozabiti, da bomo imeli najbolje kokoši (jajčarice), če si poskrbimo v aprilu piske izbranih pasem. Nato moramo dobro očistiti in razkužiti kurnik (če tega nismo naredili že meseca marca). Perutnino pa popražimo med perje s prahom proti kurjicam. Za razkuženje kurni-ka pa je najbolje, da raztopimo v 10 litrih vode 25 gramov «ge-sarola 50» in z nahrbtno škropilnico poškropimo tudi vse kotičke in špranje.
V kleti moramo vino vdrugič pretočiti.
Na njivi: Okopavamo in ple-vemo krompir in vse, kar nam je že dobro pognalo. Ce smo zaradi vremena zamudili lahko še sadimo krompir. Poleg tega pa sejemo še koruzo, fižol in buči-ce. Že v tem mesecu moramo oprezovati za koloradskim hroščem, ki nam lahko povzroči na krompirišču veliko škodo.
Na vrtu: Vrt bi moral biti že popolnoma obdelan. Toda mnogo je ljudi, ki imajo še drugo delo in se včasih lotijo dela na vrtu šele aprila. V tem mesecu sejemo radič in solato, sadimo fižol, bučice in kumarice, presajamo zgodnjo zeleno, solato,
paradižnike, zelje, melancane in poletni por. Razen tega pa sejemo poletno glavnato solato, da jo bomo lahko pravočasno presajali.
V	vinogradu: Potem ko smo trte povezali je zadnji čas, da okopamo in pognojimo. Do srede meseca pa še cepimo trte v glavo.
V	sadovnjaku: Tu se v aprilu pojavi že mnogo škodljivcev Najbolj uspešno sredstvo proti njim je «gesarol», s katerim prašimo ali škropimo pred in po cvetju. Paziti moramo, da ne bomo škropili in prašili med cvetjem, ker bi s tem škodovali čebelam, brez njihovega de lovanja pa ni ploda.
«VALPADANA»
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV
TRAKTORJI MOTORNE KOSILNICE MOTOKULTIVATORJI
NAJBOLJ TRPEŽNI, IZPOPOLNJENI IN UPORABNI STROJI MOTORNA KOSILNICA
Z motorjem Lombardini na petrolej ali nafto (Diesel) — 4 brzine v naprej in 2 v nazaj — Blokaža diferenciala — Priključki: prikolica, sejalnica, brus, žaga. črpalke, grablje itd.
Glavni zastopnik za Jugoslavijo: GENERALTECNICA IMPEX
TRST, Trg S. Antonio 6	GORICA, Korzo Italia 75
OBIŠČITE VZORČNO RAZSTAVO
mi snovmi, so ga začeli uporabljati v zdravilne namene (srčne bolezni, bolezni črevesja, izčrpanost živcev, slabokrvnost, ne množi rdeča krvna telesca, itd.)
Nikar ne mislite, da je mlečka na lonce, kakor medu! Količine pridelka so le v gramih. Navadno urejena družina, ob času rojenja, če se sploh na roj pripravlja, bo dala čebelarju največ do 2 g matičjega mlečka.
Pridelovanje tega zdravilnega pripomočka v nekoliko večjih količinah in v nalašč za to pripravljenih družinah, je združena z odpovedjo pridelka medu. Tudi v tem primeru ostane pridelek le pri gramih. Zaradi pičlega pridelka in zaradi točnosti, ki ga zahteva pridelovanje mlečka, je temu cena precej visoka.
Za večji pridelek mlečka, kakor omenjeno, ki bo še vedno v gramih, je potrebno, da se čebelar odpove medu in da čebele, oziroma družino, prisili k pridelovanju, oziroma k izločanju mlečka. T deček je podoben mleku in postaja gostejši z dozorevanjem, oziroma s starostjo matičje ličinke. Ce je gost, ni več uporaben v zdravilne namene. Najprimernejši je v starosti od 50 do 56 ur, t.j. približno do dveh dni.
Najprimernejši čas, v katerem se čebele «prisilijo» na u-spešno izločanje mlečka je ju-nij-avgust.
Domači čebelarji se ne bavijo s pridelovanjem mlečka, kakor le v poskusnih primerih. V Jugoslaviji, kjer je čebelarstvo v večjem razmahu, je tudi pridobivanje mlečka stalno zastopano. Tudi v Italiji so čebelarji, ki pridobljeno količino mlečka dostavljajo farmacevtskim indu. stri jam, kjer pripravljajo razne preparate z matičnim mlečkom.
Čebelarji, ki se bavijo s prido. tavanjem mlečka v zdravilne namene, ga navadno nudijo že v pripravljenih količinah.
Strjen med je pri tem potreben, sioer bi mleček v tekočem medu splaval na površje in bi ne bil več učinkovit. Uživamo ga po 1 kavino žličko, na tešče; nikakor pa ne smemo takega medu segrevati. Hraniti ga r oramo, če nimamo hladilnika, vsaj v mrzlem in temnem prostoru in v steklenih in temnih posodah. Medu, ki vsebuje mleček, ni priporočljivo hraniti daljšo dobo, ker se sčasoma zdravilne snovi (vitamini) v njem zamorijo in pokvarMo.
A.
kraljevska lilija, ki jo pozna Evropa, komaj 60 let, primerna tudi za šopke, saj ima njen cvet čašo raztegnjeno v lično trobljo, na dnu je kadmijevo zlat, navzen čisto bel, zunaj pa lahno rjavo rdeč. Ta lilija tudi prijetno diši, pri nas dobro semeni in dobro kali. Še daljšo in obenem elegantnejšo trobljo imajo cveti filipinske lilije in dolgocvetne lilije. Sibirska lilija je pravcati pritlikavec med lilijami tako po oranžnih cvetih kot po iglastih listih, zato je ta lilium humile kot nalašč primeren za male in za večje Skalnjake. Ce omenim še lepotico med lilijami, resnično primadono, zlato pasasto lilijo, ki je občutljiva Japonka, in njeno rojakinjo, lepo orhidejno lilijo z belimi cvetovi, rdečimi pikami in rdečimi bradavicami, je s tem naštet ves zbor lilij, ki smo jih pred vojno imeli po zaslugi takratnih uvoznikov. Od tega so ostale pri nas le najbolj trdožive.
Medtem so zlasti Holandci, še bolj pa specialisti za lilije v Ameriki dali vrtovom nove križance. Za križanje so uporabili zlasti turško in tigrasto lilijo pa tudi henrijko in kraljevko, lilium leucanthuni in lilium sul-phureum. Višek gojitvene sreče predstavlja lilija »Black dra-gon«, črni zmaj, ki so jo poslali lani v 500 primerkih iz ameriškega Oregona na veliko razstavo v Hamburg, kjer je osvojila vsakogar in dobila zlato kolajno. V njeni krvi je četvero odličnih staršev, ki so se v več rastnih dobah vkrižavali in ocikrižavali, dokler ni potomec obdržal najboljše lastnosti vseh štirih staršev; močno rast, zdrav list in elegantno obliko cveta. Beli listi te lepotice so v dnu cveta mehko zeleno rame ni, zunaj pa močno purpurni, cvetov je po osem, so 20 cm dolgi in gledajo rahlo navzdol. Cvet seveda ni kovinsko trd in tog, ampak daje občutek, da mu površina stalno nežno valuje. Rastlina ima trdno 180 cm visoko steblo. Njen močen in uspešen, prav tako z zlatim odličjem počaščen tekmec je križanec s henrijevko «Golden splendor«, zlati blišč. V njem je veliko privzetega od troblja-stih lilij. Močna je tudi sorta «Golden clarico«, zlata trobenta, ki je še bolj fina kot tip, barve ni tako temnorumene in zunanja stran tudi nima senčenja, cveti pa so zavihani še bolj nazaj. Te naštete nove lilije so pravzaprav kasne, saj cveto šele sredi avgusta. Dosti pridne j še so križanke holandske lilije, kakor se zdaj imenuje lilium umbellatum, ki je čašasta lilija na gor obrnjenih cvetov. Od njenih križancev so si priborile zlato odličje sorte «Brandywine», ki je rumeno, ranžna z rjavimi progami, dalje lilium »Mega«, ki je kanarčkovo rumena z rdečimi pikami in pa «Fire King«, ognjeni kralj, ki pa ima turbanast cvet temnooranžnordeče barve, postavljen na trdno steblo, ki nosi zdrave liste.
Teh križancev ni tako malo. Zaradi preglednosti je ena skupina označena kot Mid-Century hibridi, torej dosežki izpred 15 let, t. j. sredine tega stoletja, drugo skupino pa predstavljajo Fiesta — hibridi, katerih starša sta lilium amabile in lium da-vidii. V prvi skupini je sorta «Tabasco», nosilka zlate kolajne in izredno sijoče mahagoni-jevo-rdeče barve, ter sorta «En-chantement«, ki je letos stara 19 let, je v Ameriki patentirana in ima veliko odlikovanj. Ta Enchantement, po naše jo imenujmo »očarljivka«, je sijoče o-ranžnordeča, cvet ima 15 cm premera, steblo pa ima do 40 cvetov, domala izza vsakega lista razvije kar po dvoje cvetov. Ti križanci izhajajo iz ti-grovke, in jih je na trgu že 19. V juliju pa zacveto Fiesta hibridi, katerih značilnost je bogata cvetivost. Vsi cvetni listi, pa najsi so zlato-citronasto-bro-nasto ali burgundsko barvni, so
znotraj bogato naškropljeni. S samim opisom pač ni mogoče dobro podati ne oblike cvetov pri novih lilijah ne barve ne duha in ne obsežnosti teh novih stvaritev. Treba bo poskrbeti, da bomo tudi v naše kraje povabili te zapeljive Krasotice. Ce bi se potrudili, da si doma namnožimo tistih čebulnic, ki jih zdaj za velike tuje denarje uvažamo, bi nam ostalo precej deviz za te posebnosti in vrtnarske redkosti. Seveda so vse vrtne rastline tem občutljivejše, čim večje so v kulturi ali čim dalje so po krvi odmaknjene od starih prirodnih vrst. Zato bo treba najprej poznati zahtevke, ki jih lilije postavljajo glede zemlje gnojenja, zlasti pa prezimljanja. Bolezni in škodljivci lilij nas ne morejo zastrašiti, saj imamo na voljo dobra zaščitna sredstva. Tudi miš in voluhar, dva velika prijatelja lilij inih čebulic, ne bi smela biti nepremostljiva zapreka.
Lilije posebno polepšajo vrt takrat, kadar jih posadimo v pravo okolje. Že pri hoji v gozdu ali v planini naletimo na lepe in na napačne zglede. Tako nas lilije na odprtem travniku pritegnejo šele, ko stoje množično. Takrat se postavijo zaradi močne barve, drže in višine nasproti vsej drugi rastlinski družbi. Ce pa so tam skale, voda, zlasti pa grmiči in drevesa ali če jim damo za družbo hkrati cvetoče trajnice, ki se barvno usklajajo z njimi, napravijo lilije močan vtis. Pa tako ni le z lilijami v vrtu, tako je z vsemi vrtnimi rastlinami. O nekaterih lilijah vemo, da poženo iz semena močno srčno koreninico, ki s svojimi krči poteguje mlado čebulico neprestano v zemljo vse do globine, kjer bo čebulica na varnem pred zimskim mrazom. Vse naše domače čebulnice, kar jih imamo, zvončki, nunke, močvirni tulipan in druge so zopet mraz zavarovane, ker leže pod travno rušo. Lilij v vrtu ne upamo pokriti z rušo, niti tulipanov ne, čeprav bi jim to le koristilo. Bojimo se namreč, da bi se čebulice pod rušo dušile in da bi jim primanjkovalo hrane. Današnje vrtne lilije so znesene z vsega sveta, torej s področij z zelo različno zemljo in svetlobo. Že zato vrtne lilije niso trdna bitja in jim moramo pri zaditvi prav postreči. Zemlja, v katero jih damo, mora biti dobra, sprsteni-nasta, brez visoke talnice. POd čebulico in okoli nje damo lilijam dosti peska, da ne trpe zaradi napak pri zalivanju nanje pa pride dobra prst. Iz te dobe rastline hrano s tem, da jim, jo deževnica nese h koreninam, proti katerim prenika. Ce nimamo lilij s čim zavarovati pred dolgo zimo, jih jeseni prenesemo v kleti, kjer pridejo v zemljo. Tu se seveda ne smejo osušiti. Dragocene primerke sadimo kar v ozko okna-ste mreže, da ne bi mogli do njih glodalci.
Obvestilo KZ in Z’?P
Opozarjamo kmetovalce, da J« zadnji čas za prijave Vanoni. Rok zapade 31. marca, a ne čakajte do zadnjega dne.
Prav tako zapade 31. marca rok za prijavo pol rošnje eoriva za kmetijske stroje v lanskem letu in predložitev prošnje za letošnje leto (UMA).
Zamudniki naj se čimprej zglasijo na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da ne bodo zamudili roka.
Tajništvo KZ in ZMP
KALIK (Moretto)
Velika izbira konfekcij . rut dežnih plaščev bundovk - oblek iz dralona in revlona pletenin na debelo in na drobno
TRST, UL. XXX OTTOBRE 6
TRGOVINA ŽE LE Z N IN
TRST — UL.
Sergio
SETTEFONf ANE 36 — TELEFON 732212 Pri nas dobite v veliki izbiri: orodje, obešalnike, opremo in potrebščine za kopalnico, okvire za zavese, pipe, ogrodje za švedsko pohištvo, kuhinjske predmete, ročaje, ključavnice in železnine na splošno
Industria Commcrcio Articoli Iccnici
ANTONIO QUINTAVALLE
NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO
NA DEBELO
TRST - Ulica Battisti št. 4
NA DROBNO
Telefon 36-838
«Volvo 144»: luksuzno, elegantno,
udobno in trpežno vozilo
NOV
IZDELEK
ŠVEDSKE
TOVARNE
Avtomobil doseže nad 175 km na uro - Serijsko vgrajeni varnostni pasovi - Cena milijon 990.000 lir
Letos spomladi je več avtomobilskih tovarn na nedavnem ženevskem salonu predstavilo svoje nove modele. Med temi so obiskov-valci salona občudovali zadnji izde. lek švedske tovarne Volvo, ki je pred kratkim dala na trg novi model «volvo 144» v dveh verzijah in sicer 85 KM in 115 KM z motorjem 1780 kubičnih centimetrov prostornine.
Novo švedsko vozilo ima štiri prestave, na željo tudi avtomatske in dosega nad 175 km na uro. Opremljeno je s štirimi diskastimi zavorami s servo napravo in posebno redukcijsko varovalko, ki pri naglem zaviranju prepreči, da se zadnja kolesa blokirajo pred prednjima.
«Volvo 144» je zelo udobno in elegantno vozilo, pač zaradi svoje enostavne nosilne karoserije s štirimi vrati brez nepotrebnega kiča. Konstrukterji so poskrbeli predvsem za udobnost in varnost, kar Je odločilne važnosti še posebno pri današnjem nasičenem prometu.
Švedska tovarna Volvo je znana po svojih solidnih in do vseh potankostih izdelanih vozilih, zato se ne smemo čuditi, da imajo novi «volvo 144» že ograjene varnostne pasove na prednjih sedežih, potrebna pritiklina v avtomobilu, ki se je izkazala za zelo koristno. Mnoge druge tovarne bi morale posnemati Švede in opremiti svoja vozila z varnostnimi pasovi, kar se doslej ni še zgodilo.
Poleg te serijske pritikline ima novo švedsko vozilo še druge potrebne aparature, ki služijo za u-dobno in varno vožnjo na cestah: z elastično maso prevlečena armaturna plošča, lahko dosegljive komandne ročice za ogrevanje, udobni sedeži s premičnim naslonjalom, skratka luksusna limuzina, ki je hkrati solidna in trpežna, kot vsa vozila Volvo, katerim konstruktorji
posvečajo veliko skrb še posebno pri’ barvanju karoserije s specialnimi preparati proti rji, tudi pod samim vozilom, ki je najbolj izpostavljeno vodi, blatu in snegu. «Volvo 144» stane pri nas milijon
990.000	tisoč lir, verzija 115 KM pa
90.000	lir več.
Avtomobilska c«sta je za neveščega nevarna past
PARIZ, 25.	— Avtomobilska
cesta je zamišljena kot cesta, ki naj avtomobilistu omogoči čimbolj naglo, udobno in varno vožnjo. Zato je avtomobilska cesta brez večjih in še posebej brez nevarnih ovinkov, brez križišč, je široka in ima več stez, tako da more vozač pritisniti «na plin» in pognati, kolikor pač zmore njegov «konjiček»., Toda prav v tem je tudi past, ki jo neveščim vozačem postavlja avtomobilska cesta. Primer nove avtomobilske ceste med Parizom in. Avallonom je klasični primer tega.
Cesta med Parizom in Avallonom je dolga 208 km in predstavlja le odsek 800 Km dolge ceste, ki bo povezovala Pariz z Marse-jem. Prvi odsek so izročili prometu 15. marca. Od tedaj je po njej vozilo nekaj nad 50.000 vozil. Toda med temi vozači je veliko takih, ki jim je žal, da so sploh prišli na avtomobilsko cesto.
V desetih dneh je ob avtomobilski. cesti občepelo zelo veliko avtomobilov in to ne zaradi morebitnih trčenj ali kakih, drugih incidentov, pač pa iz enostavnega razloga, ker jim je motor odpovedal. Nevešč vozač namreč na takšni cesti pritisne «na plin» do kraja in ko opravi 100 ali še
Volvo 144
več kilometrov, bo začelo v motorju kaj bobneti ali ropotati, In ko bo pogledal, kaj je temu vzrok, bo opazil,' da mu ne preostane drugega, kot počasi in previdno «zavleči» do prvega servisa, kajti motor ni zdržal napora, ki ga je od njega zahteval. Tovarne avtomobilov sicer točno določijo brzino vozila, toda ta brzina je maksimalna in jo vozilo zmore le na krajših relacijah. V tem je tudi ena prednosti vozil z večjo kubaturo in večjimi brzi-nami, da zmorejo na daljših razdaljah tudi brzino, ki ni njihova maksimalna, ki pa je še vedno vsaj enaka maksimalni brzini manjšin vozil.
Nova verzij a «S Fordovega «Anglia Torino
Ford «Anglia Torino S»
.....
SPOMLADANSKA KAMPANJA ZA VARNOST NA CESTAH
Pri vožnji bodite previdni in spoštujte cestne predpise
Namen kampanje je opozarjati avtomobiliste na nevarnosti, ki jih
V"
predstavlja velika hitrost - Se vedno preveč cestnih nesreč v Italiji
Te dni so mnogi avtomobilisti pod brisalci na vetrobranih svojih avtov našli oranžne in bele letake, ki so jih opominjali na varnost in previdnost na cestah. Od petka je namreč v teku kampanja za varnost, ki jo je tudi ob teh velikonočnih, praznikih pod geslom ((spomladanska kampanja« napovedal minister za javna dela Mancini in dal nalog vsem prefekturam za njeno izvedbo.
V naši pokrajini so Avtomobilski klub, pokrajinska turistična u-stanova in avtonomna turistična in letoviščarska ustanova prevzela nalog, da so natisnile tisoče opozorilnih lepakov, med temi tudi 30.000 lepakov v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Letake so že porazdelili zadevnim ustanovam, ki so poskrbele za razdelitev letakov avtomobilistom, pešcem in vsem uporabnikom ceste. To delo opravljajo tudi mestni stražniki, ki Jih na semaforskih križiščih razdeljujejo vsem avtomobilistom. Letake v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini pa razdeljujejo na vseh mejnih

Na trgu rabljenih vozil
Orientativni cenik italijanskih avtomobilov
Na splošno željo objavljamo orientativni cenik rabljenih italijanskih avtomobilov, ki so pri nas najbolj razširjeni. Opominjamo, da pri nakupu ali prodaji rabljenega avtomobila ne igrajo velike vloge prevoženi kilometri. Predvsem je važna letnica izdelave avta, stanje mehanskih delov, stanje karoserije in še ena zelo važna postavka: če je vozilo utrpelo kakšno škcdo pri morebitnih trčenjih. Ponavljamo, da so sledeče cene samo orientativne, zato ni mogoče kupiti in prodati za navedene vsote, še posebno, če kupujete avtomobile pri trgovcih z rabljenimi avtomobili, ki morajo imeti tudi določeni profit. Upoštevati je treba, da so lahko navedene cene za 10 % vi šje
Letnica
1961
U'52
l!.t>3
1964
196'
FIAT
Kvotacija 509 D
119.000	-
140.000	-
200.000	—
230.000	-
310.000	-
150.000
180.000
240.000
290.000
350.000
00 1) GIVKIHNll.ItA
1961
1C62
1963
1SS4
lrrii
1961
1962 1903 1' 64 1965
1961
1962
1963 1.064 1965
1964 1935
1965
1931
196?
1961
1962
1963
1964
1965
1961
1962
1963
1964
1965
1961
1962
1963
1964
1965
1964
1965
1963
1964
110.000	-	150.000
150.000	-	190.000
2’0.000	-	250.000
260.000	—	300.000
330 000	-	370.000
«00 D
160 000 - 200 000 220 000 — 260 ono
280 000	-	320.000
340 000	-	380.000
400 .000	-	440 000
600 Mili 1'11’LA
1GII000	-	200 000
200.000	-	240 000
260.000	-	300 000
310 000	-	380 000
420 000	-	460 000
850
420 0 JO -500 000	-
85« COUPE*
700.000	-1100 '03 F,XPORT
200 000	-	240.000
330 000	-	270 000
1100 103 -SPECIAl.
260 000	-	300 000
300 000	-	340 000
1100 o
310.000	-	350000
370.000	-	410.000
460 000	—	500 000
1100 FAMIGLIARIi
460 000 540 000
740 009
pri	nakupu in za	10 % nižje
1965	730.000	- 1800 B	770.000
1962	250.000 —	290.000
1963	380.000 —	420.000
1964	450.000 —	500.000
1965	620.000 — 2300	680.000
1962	310.000	—	350.000
1963	430.000 —	470.000
1964	530.000	-	580.000
1965	750.000	-	820.000
ALFA
Letnica
ROMEO
Kvotacija
	GIULIETTA		
1961	130.000	—	160.000
1962	160.000	—	200.000
1963	230.000	—	270.000
1964	320.000	—	360.000
	GIULIETTA T.l		
1961	160.000	—	200.000
1962	200.000	—	250.000
1963	280.000	—	320.000
1964	370.000	—	410.000
GIULIETTA		SPRINT	
1961	260.000		300.000
1962	330.000	—	370.000
1963	400.000	—	440.000
1964	486.000	—	520.000
	GIULIA	TJ.	
1962	380.000	—	420.000
1963	430.000	—	510.000
1964	530.000	—	600.000
1963 (disk zav.) 530.000			- 570.000
1964 (disk. zav.) 620.000			- 660.000
1964 (cloche)	690.000			- 730.000
1965	780.000	—	820.000
	GIULIA	1300	
1964	580.000	—	620.000
1965	680.000	— '	720.000
pri prodaji rabljenega avta.
AUTOBIANCHI
250 000	—
310 000	-
350 000 —
420.000	-
510.000	—
1300 / 1500 270000	-
320.000	-
390.000	—
480.000	—
600.000	— 1500 C
610.000 —
730.000	— 1500 L
480.000	—
580.000	—
290.000 350 000 390 000
460.000
550.000
310.000
360.000
430.000
520.000
650.000
650.000
770.000
520.000
620.000
GIULIA SPRINT
1962	420.000	-	470.000
1963	480.000	—	520.000
1964	580.000	—	630.000
GIULIA G.T.
1963	680.000
1964	800.000
1965	1.030.000
2600
1962	250.000	—
1963	380.000	-
1964	530.000	-
1965	760.000	—
DAUPHINE
1962	80.000	—
1963	110.000- -1963 (disk. zav ) 120.000
1964	180.000	—
OND1NE
1963	120.000	—
—	720.000
—	850.000
—	1.100.000
—	300.000
—	430.000
—	580.000
—	830.000
120.000
140.000
- 160.000
220.000
160.000
Letnica	Kvotacija	
	BIANCHINA	
1962	120.000 -	160.000
1963	210.000 —	250.000
1964	240.000 —	280.000
1965	280.000 —	320.000
BIANCHINA CABRIOLET		
1961	80.000 —	120.000
1962	130.000 —	170.000
1963	210.000 —	250.000
1964	270.000 —	310.000
1965	330.000 —	370.000
BIANCHINA SPECIAL		
1961	70.000 —	110.000
1962	130.000 —	170.000
1963	210.000 —	250.000
1964	250.000 —	290.000
1965	300.000 —	340.000
BIANCHINA PANORAMICA		
1961	110.000 —	150.000
1962	160.000 —	200.000
1963	210.000 —	250.000
1964	270.000 —	310.000
1965	330.000	— PRIMULA 3 P.	370.000
1965	600.000 -	650.000
	INNOCENTI	
Letnica	Kvotacija	
	AUSTIN A 40	
1961	140.000 —	180.000
1962	180.000 —	220.000
1963	250.000 —	290.000
1964	310.000 —	350.000
1965	380.000 -	420.000
AUSTIN A 40 COMBINATA		
1963	280.000 —	320.000
1964	330.000 —	370.000
1965	400.000 —	440.000
	IM 3	
1963	430.000 —	470.000
1964	520.000 —	560.000
1965	610.000 —	650.000
	I 4	
1964	480.000 —'	520.000
1965	580.000 -	620.000
	LANCIA	
Letnica	Kvotacija	
	APPIA	
1961	220.000 —	270.000
1962	270.000	-	350.000
1963	350.000 — FULVIA	380.000
1963	500.000 -	600.000
1964	550.000 —	650.000
1965	700.000 — FULVIA 2 C	750.000
1965	850.000 —	900.000
prehodih tujim avtomobilistom, ki so te dni preplavili naše ceste.
Kaj je pravzaprav kampanja za varnost prometa. Take kampanje, ki jih prireja ministrstvo za javna dela in ki navadno sovpadajo z velikimi prazniki, so namenjene prvenstveno avtomobilistom. Ti naj bi vedno imeli pred očmi cestne predpise in se previdno obnašali na cestah, da bi se tako zmanjšalo število cestnih nesreč.
V Italiji Je žal vsak dvajseti avtomobil zapleten v cestno nesrečo in vsakdo ve kakšne so potem posledice. Vse to bi se dalo preprečiti, če bi bili avtomobilisti in pešci bolj previdni in se držali pravil cestnega zakonika. Vsi bi se morali zavedati, da je avtomobil le sredstvo za delo in razvedrilo, ne pa morilno orodje In da se s previdno vožnjo lahko prepreči marsikatera nesreča ter prihrani gorje Zalo so podobne kampanje za var nost prometa, potrebne. Stalno o pominjanje in svarjenje nekaj ven darle zaleže, čeprav se še vedno naj dejo taki ljudje, ki se za to ne brigajo in šofirajo svoje avtomobile, kot bi bila cesta samo njihova.
((Spomladanska kampanja« je v polnem teku in gesla te kampanje svarijo avtomobiliste naj vozijo s primemo hitrostjo, držeč se na skrajnem desnem robu in naj se pri prehitevanju prej prepričajo, da je cesta pred njimi prosta. Letaki in opozorila se nanašajo tudi na pešce pozivajoč jih, naj prečkajo samo na zebrastih prehodih, kar se pri nas zelo malo upošteva. Pri hoji na cesti, naj pešci hodijo po levi strani cestišča samo tako lahko vidijo prihajajoče avtomobile; napačno pa je hoditi po desni, še posebno ponoči na temnih cestah.
Kampanja bo trajala do 2. aprila in pričakovati je, da se bodo avtomobilisti, ki v teh prazničnih dneh zapuščajo svoje domove in se v družbi sorodnikov, prijateljev in znancev podajajo na krajše ali daljše izlete, držali predpisov cestnega zakonika In vozili previdno. Samo tako bo kampanja popolnoma uspela in se bodo prazniki zaključili v veselju, brez prelivanja krvi na cestah.
Med potekom kampanje so angažirane vse policijske sile. Policijske patmlje so razpostavljene na vseh najbolj prometnih žilah, da kaznujejo kršilce prometnih predpisov, istočasno pa bodo dajale pomoč in opozarjale nedisciplinirane avtomobiliste.
In še ponovno opozorilo: bodite previdni, ne dirkajte na cestah in držite se predpisov, samo tako boste brezskrbno preživeli praznike.
V ZDA nameravajo zmanjšati dopustno brzino
NEW YORK, 25. - Znano je, da imajo v ZDA najboljše ceste na svetu. Hkrati je tudi znano, da je njihova cestna mreža tudi v raz merju s številom vozil, največja. Kljub temu imajo na ameriških cestah razmeroma veliko nesreč, saj so samo v lanskem letu zabeležili kar 57.000 mrtvih, da ne govorimo o ranjenih. Zato se v državni ustanovi za varnost prometa začenjajo ukvarjati z vprašanjem, ali bi ne bilo pametno in primemo, omejiti največjo dopustno brzino na vseh torej tudi na avtomobilskih cestah Ker pa gre za zelo občutljiv problem, saj so vozači na vseh cestah sveta enaki, se ta ustanova loteva tega problema z anketo, ali je Američanom sploh potrebna brzina 160 kjn na uro, kot znaša brzina števil nih avtomobilov sedanje ameriške proizvodnje.
Ta problem je prišel že tudi pred ameriški senat, kjer je pred senatnim odborom za trgovino senator Haddon rekel, da je pri sedanjem nezadovoljivem stanju cest nesmiselno izdelovati zelo nagla vozila
Avtomobil s štirivaljnim motorjem tisoč kubikov, doseže 135 km na uro s porabo samo 6,2 litra goriva na 100 kilometrov - Okretno vozilo v mestnem prometu in udobno pri vožnji na avto cestah
Avtomobilski trg se Je v zadnjem mesecu obogatil še z novim modelom Ford. Gre za novo verzijo avtomobila «Anglia Torino», ki ima oznako «S». Novi model se dosti ne razlikuje od navadne verzije. Ima štirivaljni motor s 997 kubičnih centimetrov prostornine z 52 KM pri 5200 obratih na minuto. Motor je vodno hlajen. Novo vozilo ima štiri prestave, dosega maksimalno hitrost 135 km na uro in porabi samo 6,2 litra goriva na sto kilometrov.
Karoserija se dosti ne razlikuje od prejšnje, v notranjosti pa je prostora za pet oseb. Armaturna plošča je opremljena z vsemi potrebnimi pritiklinami in avtomobil kot tak, daje videz luksusnega vozila. Novi model «Anglie Torino« je ekonomičen avtomobil, zelo prikladen za mestni promet kot za dolge vožnje po avtomobilskih cestah. Ima zelo «živahen» motor, ki dopušča hitre pospeške — od 0 do 100 km v samih 21 sekundah — kar je bistvene važnosti pri hitrih prehitevanjih.
«Anglia Torino« je torej avtomobil, ki je lahko dosegljiv Stane samo 895.000 tisoč lir, ima pa oblike avtomobila srednje kubature, saj je tudi vožnja v njem zelo udobna in neutrudljiva. Skratka «Anglia Torino« je avto za vsakogar, ki si želi udobno, okretno, ekonomično in istočasno lepo vozilo.
Po senatorjevem mnenju je možno rešiti ta problem tako, da bi tovarnarjem ((priporočili«, naj izdelujejo vozila z manjšo brzino. Hkrati pa se je vprašal, kdo bi se teh ((priporočil« držal, kajti avtomobilske tovarne, ki bi pristale na izdelovanje vozil z manjšo brzino, bi bile na slabšem, ker bi jih konkurenca tistih, ki se tega ne bi držali, kmalu spodnesla. Ker bi torej ta ukrep ne zalegel, ne preostane drugega kot, da se vsem tovarnam enostavno zapove, da ne smejo izdelovati avtomobilov, ki bi zmogli večjo brzino, ki je z zakonom določena. Po njegovem mnenju bi bila brzina 135 km na uro kar «znosna».
ti*cnr riDMlf
Tovarna avtomobilov v Gorkem: pet milijonov tovornjakov
MOSKVA, 25. — Kakor poroča a-gencija «Novosti» je tovarna avtomobilov v Gorkem pred dnevi izdelala 5-milijonti avtomobil. Na hladilnik tovornjaka so pritrdili številko «5.000.000». Avtomobilska tovarna v Gorkem je začela delati leta 1932 in je torej doslej izdelala pet milijonov avtomobilov najrazličnejših vrst, prvenstveno seveda tovornjakov.
Tovarna avtomobilov v Gorkem se tudi pripravlja na proslavo 50-lec-nice oktobrske revolucije. Za to priliko pripravlja tovornjak «GAZ-53-A», za katerega trdijo, da bo resnično dobro vozilo in da bo jamčilo 120 tisoč kilometrov vožnje brez večjih popravkov.
Ker so se obnesla bodo v Franciji «cestna sodišča» ponovno uvedli
PARIZ, 25. — Ker so se lani ta ko imenovana «cestna sodišča« obnesla, jih nameravajo v Franciji uvesti ponovno. »Cestna sodišča« so uvedli lani med najhujšo poletno prometno sezono, to je v tednu okoli velikega šmarna. V enem samem tednu so ta sodišča kar na mestu odvzela vozniška dovoljenja kar 354 vozačem.
Ker se je torej ta praksa obnesla, bodo v teh dneh na določenih posebno, »kočljivih« mestih ob cestah stala «cestna sodišča« in kar na kraju samem «sodila» kršilcem cestnega zakona. Ta sodišča sicer niso pri vozačih priljubljena, so pa zelo koristna, ker varujejo normalen, torej varen promet, ker posredno zavarujejo trezne vozače pred tistimi drzneži, ki s svojo neprevidnostjo spravljajo v nevarnost tudi njihova življenja.
Kdo pa sestavlja ta sodišča?
Sestavljajo ga častniki žandarme-rije, poseben delegat departmaja, predseduje pa jim prefekt, za katerega je obvezno, da ima na sebi uniformo. Tako sestavljena sodišča se po navadi prikrijejo na kakem zelo nevarnem ovinku ali križišču in čakajo. Brž ko se pojavi kak vozač, ki se ne ozira na cestni zakon, mu na kraju samem «sodiJo» in v hujših primerih mu odvzame jo vozno dovoljenje.
Autoaccessori PIPAN
Prtljažniki in vse avtomobilske potrebščine ter nadomestni deli najboljših znamk in kakovosti.
POSEBEN POPUST ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
Velik parkirni prostor	Takojšnje montiranje
TRST - UL. SETTEFONTANE 34
Autogomma RUPENA
PRODAJA PNEVMATIK CENTRIRANJE AVTOMOBILSKIH KOLES
TRST- PIAZZA FORAGGI 8
(Pri nebotičniku v neposredni bližini predora na
cesti proti Kopru)
s.PA. A. REJNA
TRST — UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 — TEL. 36094
NAJVECJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE
« F.R. A.M. A
T R S T
Piazza Dalmazia 3 • Tel. 31-766
»UBIJ E BELK IN
VSE ZNANE OHII.INAI.NE
•	CARELLO	•
•	FRAM	•
•	STARS	•
•	ROLF - PIRELU	•
•	KUTZ	•
•	MULTIVOX	•
NABOMES I NE PO IKEBŠČINE
PLRELAJ
PRIČO
CHAMPION
AGAPRES - PIRELU
FACET
VLF
AUT0ACCESS0RI0 — CORTELLI —
TRST - UL. LOCCHI 26-2 - TELEFON 94 238
0 Prevleke in preproge raznih znamk za vae avtomobile
0 Najpopolnejša izbira nadomestnih delov v službi vozača
ZELO UGODNE CENE S POSEBNIMI POPUSTI 0 Prikladen parkirni prostor
AUT0 NAUTICA
DEMARCHI
NADOMESTNI DEU AVTO PRITIKLINE
POSEBNI POPUSTI
F.I.A.R.
TOVARNA AMOHTI/TKJFV \M VRNI
HIŠI - Ul Jacnpn Csvalll 7 - Tel OH-SSS
ZASTOPSTVO
Šlomeo’
S. A. V. R. A
Dl REMO ANGELI

HITER SERVIS IN POMOČ SPECIALIZIRANO OSEBJE ORIGINALNI NADOMESTNI r TLI IN GUME K I. E B E R - C O l. O M B E S
POTREBŠČINE
TRST UL. F.
SEVEKO III .
(ob 'estl r <*
TEL.
96802
nreti .nestu)
Sam» 29.900.- lir
bos tv potrošili za namestitev avtoradia
C AUT0V0X
v svoj avtomobil
J
Zastopstvo in servisna postaja
RADIO ROSELLI
TRSI, Via Tor San Piero 2 Tel. 31294
I

> noi mm
NAJMOČNEJŠE VOZILO 1000 ccm
v verzijah «S» in navadna od Ur 895.000 dalje
motor 998 ccm, 5 sedežev, brzina nad 125 km/h prometna taksa 18.000 lir na leto
Informacije — Poskušnje — Prodaja pri
Zastopniku Ford:
dott ing. BRUNO SERC A S
UL S. FRANCESC0 60 - TEL. 35958 61686 ULICA R0MAGNA 6 - TELEFON 36095
Najboljši pogoji za obročno odplačevanje
k
•H
I
!§
ii'
■;)
m*'
Vi
ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
TRST — ULICA DANNUNZIO St. 25 — TELEFON St 95-929
I1*
ii
;i I ii
b
!.<
v
P nni or $K*<fne v ink
- 10
26. marca 1967
Z MEDNARODNEGA KROSA BORA
ZMAGOVALCEM ZA ALBUM
_ _.. ... ....__
l^iARASCAJNIKI NA ZMAGOVALNEM ODRU: 1. Angelino (Acegat), L. Petrello (CSI Trst), 3. Kuhar (Triglav, Kranj). Sledijo Ilovar j (Kladivar, Celje), Donno (CSI, Trst), Eržen (Kladivar, Celje).
mcrv
IjdLADINCI: 1. Graf (ASKo, Beljak), 2. Božič (ŽAK, Ljubljana), 3. ljraj (Triglav, Kranj), 4. Peres (CSI, Trst), 5. Brečko (Kladlvftr, Jj	Celje), 6. Svet (Kladivar, Celje).
■JI: 1. Žuntar (Kladivar, Celje), 2. Štros (2AK, Ljubljana), 3. liani (Italcantieri, Tržič), 4. Danelutti (Libertas, Videm), 5. Ivančič (2AK, Maribor), 6. Cervan (Kladivar, Celje).

DUNAJ, 25. — Prvi dve tekmi današnjega dne svetovnega prvenstva v hokeju na ledu sta dali naslednja izida:
SKUPINA A ZDA — V. Nemčija SKUPINA B Italija — Madžarska (2:3, 1:1, 1:0)
0:0
4:4
NA PODLAGI ZAKONA ŠT. 23 Z DNE 29.10. 1965
Deželno podporo tudi slovenskim društvom!
Deželni svet je že 29. oktobra 1965 izglasoval zakon št. 23, ki v svojem prvem členu pod točko 6 a predvideva dodelitev podpor in nagrad raznim ustanovam, društvom in organizacijam. Med njimi tudi športnim društvom, ki imajo izključno amaterski značaj.
Vsako društvo lahko napravi prošnjo na predsednika deželnega odbora in prosi za dodelitev podpore. Zakon ne predvideva nobenega točnega časovnega roka za vložitev take prošnje. Toda prosilec ima več možnosti, če tako prošnjo vloži čimprej, ker prošnjo obravnavajo že na eni izmed prihodnjih sej deželnega odbora.
Če deželni odbor ugodi prošnji ter dodeli društvu ali organizaciji podporo, mora ta organizacija predložiti predpisano dokumentacijo.
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da namerava deželni odbor kmalu pričeti s proučevanjem prošenj. Zato mislimo, da bi bilo pravilno, če bi vsako naše športno društvo vložilo na Predsedstvo deželnega odbora čimprej prošnjo, da se mu v smislu deželnega zakona št. 23 z dne 29. oktobra 1965, čl. 1 točka 6 a dodeli podpora.
Za vsa potrebna pojasnila je naša športna redakcija na razpolago vsem tistim, ki se za to zanimajo in to vsak dan od 11. do 13. ure.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
Dolarska mrzlica evropskih nogometašev
POKAL TURINSKEGA MESTA
Bolgarija 2 Avstrija 0
TURIN, 25. — V prvi tekmi turnirja za pokal turinskega mesta je mladinska reprezentanca Bolgarije premagala avstrijsko z 2:0 (1:0). Kotov je bilo 5.3 za Avstrijo.
SD BREG
javlja, da bo odhod avtobusa na Vogel ob 4,45 od Domja prek Boljunca, Boršta in Bazovice.
Ford: »Reklama je duša trgovine* S tem načelom se severni Američani lotijo vsakega trgovskega dela. In tudi nogomet je za «nekatere» Američane obilni trgovski posel, katerega je bilo treba izkoristiti. Torej na delo — so menili ameriški milijonarji. Proračun kaže še kar dobro: samo v New Yorku živi približno milijon Italija-
3 MARKET
Turisti, izletniki največ}o izbiro blaga za vaše izlete imajo P - MARKETI v
<» KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
•	PREHRAMBENO BLAGO
•	BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
•	SPOMINKI
•	TRAVEL PAKETI
•	BIFE
•	MENJALNICA
•	K) % POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
•	ODPRTO NEPRIKIN JKNO OD 7. DO 2«. URE OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
F E R N M I C I
KOPER
REHRANA
nov, prav toliko je tudi drugih ev ropskih prebivalcev v tem mestu. Tudi v Chicagu je stanje enako, v Detroitu isto itd. In v vseh teh izseljencih je pustil domači nogomet neizbrisno sled. ki je niso ne ba-sket ne baseball ne rugby odpravili. Tega se zavedajo ameriški milijonarji in so zato letos presenetili ves svetovni nogometni svet z novico, da se bo 14. aprila začelo tudi v ZDA nogometno prvenstvo profesionalne lige. V začetku je marsikdo v Evropi nezaupljivo gledal na to pobudo, med njimi tudi «veliki vezir nogometa* sir Stanley Rous.
Toda Američani so mislili in mislijo resno. Začeli so s tako reklamo, ki si je v Evropi sploh ne moremo zamisliti. S tako n.pr.: gledaš film in pri najlepšem prizoru — prekinitev, nato pesem ansambla The Beach Boys z ogromnim napisom: FOOTBALL - 14th MARCH. Zjutraj vstaneš in z mlekom dobiš poleg steklenice nogometno žogo, greš v lekarno in z zdravilom ti darujejo nogbhfčtrie čevlje itd. Tako približno. Kar pa je najbolj presenetilo tudi svetovne politične kroge, je bilo to, da je celo «Life», bet-seller med ameriškimi revijami, letos prvič izšel s platnico, na kateri je bila slika črnca, in sicer Peleja. Torej tudi rasistične razlike so klonile pred ljubeznijo do... denarja.
Ko pa so ameriški magnati krepkeje stopili na prste evropskim skeptikom in sicer s tem, da so si hoteli v domovini nogometa »nabaviti* (je prava beseda) celo vrsto dobrih nogometašev, je na mah nastala huda polemika.
Stanley Rous, predsednik FIFA: «Kdor sprejme ameriške ponudbe, ga bomo izključili iz članstva FI FA.»
Po Rousovem razgovoru z ameriškimi «milijonarji» je »veliki vezir nogometa* zmanjšal ostrost svojih besed. Omejil se je: «Beh (ndr), ni prav, da naši nogometaši zapustijo domovino zaradi denarja. Poleg tega zelo tvegajo, ker bodo lahko tudi morali v Vietnam.*
Odgovor Američanov: «Nihče ne pojde v Vietnam. Tudi mi imamo pravico, da gojimo najpopularnejšo športno panogo na svetu — nogomet.*
Trenje se nadaljuje. Kdo ima prav? S pristnega športnega vidika nihče, iz profesionalnega gledanja pa je ameriška zahteva povsem upravičena. Denar «deluje» v angleškem, italijanskem, španskem nogometu, denar bo »deloval* tudi v ameriškem nogometu. Rousova
ljenje posameznih narodov, državo. Goreči južnjaki so znani zaradi svoje burne fantazije, omamnih preigravanj itd., hladnokrvni Angleži zaradi premišljenih podajanj, agonizma itd., vzhodnjaki zaradi svoje korektnosti, skupne in premišljene igre itd.
V ZDA ne bo nič podobnega. Bo le zmes vsega tega, nekako popačenje. Organizacija bo brezhibna (morda bomo videli na stadionu tudi povsod prisotno «girl* v značilni prekratki obleki z vedno prisotnim zabojem Coca-Cole. Vse bo avtomatično, strojno. Morda bomo pogrešali tudi polemike po tekmah, ! polemike, ki navsezadnje dajejo nogometu posebno’ barvo.
Robot se bo ponovno uveljavil j nad tradicijo: usoda, pač, moder- j nega sveta.	—edson— 1
zaletavanja so zato povsem smešna.
Kot opravičilo je sir Stanley izjavil, da hoče braniti evropski nogomet pred propadom. Veliko število nogometašev je namreč že sprejelo ponudbo «dolarskih stricev*. Med najvidnejšimi imeni sta Szymaniak in Brunnenmeier pa tudi marsikateri angleški, italijanski in jugoslovanski nogometaš se je že ogrel za ameriško devizo. Bojazen pred splošno izselitvijo je že zajela celinske predsednike društev.
Prav tiste predsednike, ki gotovo niso dajali patetičnih izjav, ko so enostavno oropali brazilski in argentinski nogomet (Sivori, Angelil-lo, Amarildo, Jair, Locatelli, Mas-sei, Vinicio, Germano, Nene, Cane itd.).
In objektivno vzeto je skoraj smešno, da športna velesila, kot so ZDA, ne pozna nogometa. Hoče ga uvesti. Ima vse pravice. Dobro, izbrala pa si je najmanj, športno pot za uveljavitev — denar, pretirano propagando. -Vendar-je • edina 1 put,‘ s katero se lahko kaka nqvost uveljavi v ZDA.
Pri tem se pojavi vprašanje, če se bo tudi v prihodnosti obdržal trenuten zanos Američanov. V ZDA bravijo, da se bo ohranil. Morda jse bo, toda manjkala mu bo posebna folklora, ki označuje vse druge nogometne šole, brazilsko, angleško,
.vzhodno. Folklora, ki je morda naj-lepša posebnost pri nogometu, ker
označuje različno psihologijo, miš- ’ BIELLESE — UDINESE
iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
DOMAČI ŠPORT
hotki, sum i,,iiiisi,j/im/i
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM O KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
SPLOSNA PLOVBA P! RAN
vzdržuje s svojimi lovurnn potniškimi ladjami;
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOSN A PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 In na naše agenta po vsem svetu.
Te!exi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiii
INOUOMKT l)AM:S
Na stadionu «Erezar» Triestina- Verbania
A SKUPINA
c:
TRIESTINA
Pilotto
BIELLESE -
VERBANIA
MET
Ob 10.30 v UNION —
Ob 10.30 v S. SERGIO
III. kategorija Danes Boljuncu
S. ANNA * * *
ROSANDRA Z. • * *
Ob 11. uri v Ul. Flavda,
VIANI — PRIMORJE * * •
Ob 15. url v Nabrežini
VESNA — GRETTA * • *
Ob 15. url v Boljuncu
BREG — MUGGESANA * • *
Jutri
Ob 15. url pri Sv. Alojziju
PRIMOREC — LIB. PROSEK * * •
Jutri
ženska B liga Ob 10. url v Gorici
AGI — BOR
• * *
Ob 10. uri na stadionu «Prvi maj»
ZARJA — SOKOL * * *
Odložena tekma Corridonl - Sokol bo v soboto 1. aprila ob 16.30.
» * *
Obe tekmi Brega sta bili odloženi na sredo 29. t.m.
* * *
Moška C liga
Jutri
Ob 10.30 v Turjaku
TURRIACO — KRAS * * *
Ob 10.30 v Gorici
OLIMPIJA — ACEGAT
Crlsta
CRDA — PRO PATRIA Messinese
ENTELLA — COMO De Marco
LEGNANO — RAPALLO Trinchteri
MESTRINA — CREMONESE Ghettl
MONZA — MARZOTTO Pfiffner
PIACENZA — TREVISO Aloisl
TREVIGLIESE — SOLBIATESE Campanini
(8. povratno kolo)
ALESSANDRIA — MESSINA Vltullo
CATANIA — SAMPDORIA Carmlnati
CATANZARO — LIVORNO Nencionl
GENOA — POTENZA Possagno
MODENA — AREZZO Motita
PADOVA — SAVONA Gonella
PIŠA — PALERMO Camozzi
REGGINA — VARESE Sbardella
SALERNITANA — NOV ARA Schlnetti
VERONA — REGGIANA Vacchini
TURISTIČNI KOLEDARČEK
driutna mtja
4 IHUBIDANA
PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34
STOP — trgovina moške in ženske konfekcije, Ul. Carducci 39
LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49
S ROSSONI — glasbila in elek-trogospodinjski stroji — Ulica Carducci 15
C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati, Ul. Genova 14
DELOVNI CAS TRGOVIN
od 8.30 do 12.30 ter od 15,30 do 19. ure.
Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte.
Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice. MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA	621
Kanadski dolar	566
švicarski frank	143,5
Francoski frank	125
Belgijski frank	11,90
Nemška marka	156
Angleški šterling	1738
Avstrijski šiling	23,9(1
Dinar	43

CARLO LEVI
MM SO KAHNI
Ko je moj sin prispel domov, je bil vznemirjen in medtem ko je jedel, tukaj, ob tej mizi, se je s pestjo tolkel po glavi, tako, z rokami, toda govoril ni, samo rekel je: «Ne bodo me mogli prepričati.« Toda bil je bled kot mrtvak. Pojedel je samo dve žlici testenin in nehal jesti. «Mar nočeš povedati svoji materi, kaj se je pripetilo?« Ni hotel. Toda potem mi je pripovedoval o tem.
Toda ni mi povedal njegovega imena. Rekel mi je, da ga bo javno povedal v nedeljo na sestanku. Toda v nedeljo sestanka ni bilo, ker so ga prepovedali zaradi praznika svetega zaščitnika, v ponedeljek zjutraj pa so ga ob zori ubili.
«Kdor ubije mene, ubije Jezusa Kristusa,« je ponovila Francesca. Toda dobro je vedela, da temelji njena cerkev vsa na tleh (če umre menih, samostana še ne zapro). In ta oblast, ta zemeljska cerkev, ki jo ohranja živo, ki ji je posušila solze, ki ji je razvezala jezik, ji je dala pravo govorico. To ni pesniška govorica lukanske matere, ki pripoveduje o življenju mrtvega sinu: to je jezik uveljavljanja pravic, ,o je govorniški jezik, jezik razpravljanja, akti obtožbe, to je jezik stranke. Tudi njeni pojmi so zveneli v narečju | novo in nenavadno: pravni in politični pojmi, zakon, reforma, šestdeset in štirideset, borba, organizacija, oportunisti in tako dalje. Toda v njenih ustih postaja ta jezik, konvencionalen m monoton strankarski jezik, spričo smrti herojski jezik kot
prvi način uveljavljanja svojega lastnega obstoja, to je suhi spev besa, ki obstaja v novem svetu že od prvega dne. Novi obstoj se je rodil v obliki tragedije, ki je temačna, nadrobna, temna in divja. To je bilo pravo razodetje v gledališču sodišča zavesti in na resničnem sodišču v Palermu; točka resničnosti, ki je prispela tako daleč, da je podelila življenje in gibanje vsem stvarem in gre naprej, se ponavlja, ne da bi se utrudila v nekem poslej zelo ustaljenem pripovedovanju, ki se ne izgublja več, kakor se ni izgubila dosežena gotovost. Sinova smrt ji je odprla oči, storila iz nje popolnoma novo in drugačno osebo, ki je postala zelo močna, brezbrižna do drugih, vzvišena nad vsemi stvarmi, ker je tako gotova v svoj novi obstoj. Sprva je bila ženska, kakršne najdeš vsepovsod, uboga kmečka ženska, tujka tod v Sciari, ki jo je mož zapustil, zginil in kasneje umrl. Sem je prišla s pet mesecev starim sinom in morda so jo spočetka slabo sprejeli, ker je bila tujka in sama.
«Hodila sem na delo, da bi kaj zaslužila za tega malega sinka, potem pa je zrasel, hodil je v šolo, toda bil je še vedno majhen, in tako sem morala opravljati raznovrstne posle, da bi ga vzdrževala. Hodila sem nabirat olive; ko je bilo konec z olivami, sem nabirala grah; ko pa je bilo konec z grahom, so prišli mandelji; in ko se je končalo z mandelji, sem spet pričela z olivami, žela sem, kosila travo, ker je potrebna za krmo živini in žela žito za nas, včasih se mi je posrečilo dobiti delo pri okopavanju, kajti tukaj je bil otrok in nisem hotela, da bi trpel, nisem želela, da bi ga kdorkoli preziral, niti moja lastna družina ne. Po vse dneve sem morala delati In otroka sem prepustila svoji sestri. Očeta ra imel in za kako leto ga je vzel moj svak, da bi se privadil delu na polju. V šolo sem ga poslala vse do petega razreda, končal jo je, hodil na dnino, in trudili smo se vse življenje, da bi nekaj zaslužili, dokler ni odšel k vojakom.
Tako je Salvatore zrasel brez očeta in moral premagati že od otroka sem svojske razmere, ki so težji od razmer
drugih kmečkih otrok, in zrasel je ves poln ponosa. Dvakrat je poskusil, da bi se izvlekel iz tega tesnega sveta: odzval se je na razpis za sprejem k policiji, kjer pa ga niso sprejeli zaradi kazni v nravstvenem spričevalu nekega strica in drugič, da bi postal vojaški šofer, pa je zaradi zakasnitve pri iskanju dokumentov prekoračil starostno dobo. Ni bil eden tistih, ki bi sprejeli suženjske pogoje in s kmečkim gibanjem se je izognil individualnemu ugovoru in banditskemu uporu; in postal je sindikalni organizator. Mati mu takrat ni sledila, ker je bila še povezana s starimi navadami.
«Ko so bile prve volitve,« je pripovedovala Francesca, (dakrat v Sciari ni bilo nobene stranke in Salvatore mi je rekel: Mati, ali bi hoteli dati glas za Garibaldija, nikakor se ne moreš zmotiti, to je tisti s čepico, saj ga lahko razpoznaš, ne pozabi na to.»
«Ne, ne bom pozabila nanj.« Prosil me je, naj mu to obljubim. Toda ko sem šla na volitve in videla tam našega blagoslovljenega križanega boga, sem pomislila: «Tega boga poznam. Kako bi ga lahko izdala za nekoga, ki ga ne poznam?« In zapisala sem znak na križ. Njemu nisem nič povedala: toda glasov za Garibaldija je bilo v vsej vasi samo pet in stvar se ni izplačala. Salvatore se je razjezil. Bil je malce živčen: postal je pravi hudiček. Toda jaz mu nikoli nisem povedala, kako sem glasovala. Potem, ko so tod, v Sciari, ustanovili stranko, sem tistega večera, ko je pristopil k njej in stopil na njeno čelo kot tajnik, izbruhnila v jok. «Sinko, zadal si mi poslednji udarec z nožem, nikar si tega ne spravljaj na glavo. Dala bom glas zanj, toda nikar si ne spravljaj tega na glavo, sam vidiš, da je Sciara nesrečna in prgišče malopridnežev, vedi, da si drugačen zato, ker si brez očeta in delati moramo.« Toda odgovoril mi je, da je bilo tam toliko tovarišev in naj se nikar ne bojim. Jaz tega nisem hotela; toda poslej sem bila mati socialista, kaj naj bi pa storila?«
Tako se je pričelo politično delo mladega kmeta, ki je
temeljilo na občutku nekakšnega novega zakona in njegovega svobodnega preudarka; in istočasno se je pričel boj proti mafiji, njenemu laskanju in njenim, tolikokrat ponovljenim grožnjam. Toda mati takrat še ni bila takšna, kakršna je zdaj, ni se še bila odtrgala od starih navad in starodavnega strahu. Teta, ki je zdaj stopila v hišo, je še danes'ostala na strani tistih od prej. Vsedla se je v našo bližino in ni govorila, toda razumel sem, da se ni mogla otresti starega mnenja, da je bil vzrok nečakove smrti njegova politična delavnost. Bila je mlajša od svoje sestre, imela je bolj človeški obraz in oči bolj vlažne od čustva. Tudi ona je bila mati temu otroku in z njeno pomočjo je rasel, medtem ko je sestra delala na poljih; in zdelo se je, ko si jo gledal v njenem užaloščenem molku, da je bolj z drobovjem povezana s tem mrtvim in da je bolj brez moči kakor ranjena žival. Toda Francesca ni prenehala govoriti, pripovedovala je o sinovih otroških letih, o prvih bojih, o dveh letih, ki jih je bil prebil v Montevarchi. («Preklet naj bo dan, ko sem ga poklicala nazaj«), o njegovih dejanjih, o njegovih odgovorih oblastnikom in o njegovem delu med tovariši-kmeti. Kadar pripoveduje o sinovih besedah, o njegovih velikih in vzvišenih frazah (kakor takrat, ko je nekemu karabinjerskemu poročniku, ki je nanj naperil pištolo, medtem ko se je na konju z zastavo vračal z zasedanja zemlje, rekel: ((Streljaj! Jaz sem tukaj samo zaradi časti ljudstva«, in tisoč podobnih fraz, ni pačila resnice zavoljo teatralnega okusa, toda če jih je takrat uporabil prvikrat, je bilo že v tein dovolj, da je dal frazam vzvišenost in veličino. Njegov govor je bil kot Evangelij, ubožni, policajski evangelij resnice, pričevanje resničnosti. In samo to je zanjo nekaj veljalo; med njenim pripovedovanjem se je iz bližnje cerkve zaslišalo zvonjenje. Ni prekinila svoje pripovedi, toda, videl sem, kako je na hitro napravila znamenje križa in zamrmrala: «Sveti zvon, priča resnice.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638	- Poštni predal	559 - PODRU2NICA:	GORICA: Ulica	24 Maggio	1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej,
Četrtletna 2.250 tir, polletna 4.40C Ur celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	meseftno 10	din (1.000 starih dinarjev). letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za
SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207. tekoči račun pri	N-- ‘ni banki v	Ljubljani - 501-3-270/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali c.ida« 40 Ur beseda - Oglasi -H-iške m
goritke petkratne se naročajo pri upravi - V/ vseh drugih *> kr«, in Italije pri «Soeiet& Pubbllcitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega r.tsk«. Trst
11 =

.....................................................................iii

:::::::::::::::::::::::::::
VESELE VELMOMOCME IFMZM1CIE




vRjraar
Sari
TRST • Ul. Rismondo 9 Tel. 761884 ■ 761819
Ekskluzivna glavna zaloga;
RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in DRISKA VINA ter KRAŠKI PRŠUT
Pivo;
PUNTICAN! in REININCHAUS


ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu ZLATO ZA ZOBE 32 KAR.
URE najboljših znamk od lir 2.500 dalje
VELIKA IZBIRA zlatih lin srebrnih okrasnih predmetov
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST — VIA ROMA št. 22
PHILIPS
To je nasvet
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji • radio • TV
tvrdke KNEZ VALTER Nabrežina
Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust
TRGOVINA POHIŠTVA
PUPIS
SESLJAN - Tel. 20269
VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA
Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji.
Odprto tudi ob nedeljah.



GOSTILNA
GUSTINČIČ
JEZERO
BIFE’
«J O Ž K 0»
TRST, Ul. Ghega 3 - Tel. 24-780
I
KINO■FOTOGRAFSKI MATERIAL
ŠPORTNA IN KONFEKCIJSKA
TRGOVINA
WANDA

i
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
CORSO
TR1ESTE — TRST
GARIBALDI S - 1EL. »6782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchla)

I unUUMKM
ica
TRST — C.AMPO S. GIACOMO 11 — TELEFON 50-057 je vaš zanesljiv optik
OČALA ZA VID, FOTOGRAFSKE APARATE, NALIVNA TOPLOMERI ITD., VSE PRIMERNI PREDMETI ZA
PERESA,
DARILA
Ure svetovno znanih znamk od 6.000 Ur dalje Zlati ln srebnil okraski za vsako priložnost Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni.
Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe.
JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike.

MEHANIČNA DELAVNICA
LEANDRO CORETTI
TRST — UL. DONADONI 17 - TEL. 733-249 se zahvaljuje cenjenim klientom za naklonjenost.
ŠEGU LIN
TRST, Ul. Mazzini Tel. 733-361
i
MALLARDI & Co. — Mednarodni prevozi
Carinske operacije -Uradi; Ul, Roma 15
vkrcavanje — izkrcavanje — kontrola blaga Tel. 36-370, 37-823/61-082

STOJAN UDOVIČ - FRANC
TRST, P.ZZA PONTEROSSO in P.ZZA VECCHIA 2 - Tel. 29-686
Manufakturna trgovina z blagom — Velika izbira moškega ln ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
!
Vse
za otroško opremo, ,
Velika izbira otroških športnih
vozičkov za dvojno uporabo, posteljic, stajic in spalnih foteljev
Veletrgovina pohištva
F.lli G. & M. ZANCHI
TRST — UL. TARABOCCHIA 6
(blizu glavne bolnišnice)
Dostava do meje brezplačna
PROSEK 551
Vedno dobro založena z najnovejšimi modeli ženske in moške konfekcije ter športnimi rekviziti.
lir		- Hi
I	Trgovina jestvin	1
II!	in tobak arna	III
i	LAURA CAVALLi	i!
I!	ŠTIVAN 12	- iii-
		II!

Telex: 46-078 MALLSPED
J
Pekarna ln slaščičarna
TRGOVINA ČEVLJEV
RIBIŠKI PRIBOR
ŠPORTNA
KONFEKCIJA
$
(S*


Gostilna BLAŽINA - najemnici
ZOFKA In MIRANDA
VIŽOVLJE - Tel. 20-152
«FIORENTINA»
TRST — UL. TARABOCCHIA 2 — TEL. 96-536
Vellika Izbira najnovejših moških In ženskih modelov. Najrazličnejše vrtse copat — Postrežba točna — Cene solidne.

ALBIN MALALAN
PROSEK 160 - Tel. 225-220
Pekama

Mesnica
BRANKO ŽERJAL
BOLJUNEC 41
TRGOVINA
I
OTA
BOLJUNEC 38
I
VELJAK-ŠPORT

TRST, Ul. dellTstria 13 - Tel. 44237
Ulica Geppa 2 TRST
+■
J
MIZARSKA DELAVNICA
V E N I E R
/ni	• ^
Grgič
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
NABREŽINA 2
s\l|4<
)
Zaloga vina ter trgovini jestvin v ZGONIKU in MALEM REPNU
fc
MARIJ RIOLINO
I
TRGOVINA JESTVIN
ZVONKO TERČIČ
SV. KRIŽ (Kržada)
Gostilna
ALLE TRE PORTE

Pekarna in slaščičarna
PRODAJA VSEH VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH - AVTOMOBILOV. NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta
Ura —---USSh- WA3? 1100-(leta- 1960),„FIAT 500 .(leta 1962)i
BIANCHINA FAMIGUARE 500 (leta 1961), FIAT 600 (leta 19$), GIARDINETTA FIAT 500 (leta 1953)

Ima vse potrebno za smučanje ter za druge panoge športa — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah.
VOZNI RED VLAKOV
NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU
TRGOVINA OTROŠKE KONFEKCIJE, IGRAČ IN ŽENSKEGA PERILA
GRAZIA in ANICA ZUCCOLI
PROSEK št. 551
VELIKA IZBIRA '
VSEH ARTIKLOV
Sprejema vsaka popravita avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. — Cene ugodne! Hitra postrežba!
PADRICE- Telefon 226-161
UL. PETRONIO 2, TEL. 725-249
GUSTINČIČ
SV. KRIŽ (Kržada)
GOSTILNA
Gostilna
«PRI OBČINI«
DOLINA 268
JESTVINE
OSKAR
TENCE
KRIŽ
SV.
125
j
VLADI L U X A
PROSEK

::::::::
ŽELEZARNA
T
TRGOVINA CEVIJEV. ,
SILVA BOGATEČ
SV. KRIŽ (Kržada)
Zaloga vina in likerjev
MIRAN KURET
Uvoz — Izvoz
TRST,
Ul. Valdirivo Telefon 28-926
štev. 3
JOSIP TERČON
NABREŽINA 124 - Tel. 20-122
TRGOVINA JESTVIN F. RESINOVIČ
Samopostrežna trgovina jestvin
1
Najemnika GIANNI TAUČER In ATTILIO ČUK
TRST, Trg
S. Francesco 8 — Tel. 761-948

I
GOSTILNA
SOSIČ - VRAMEC
Opčine, Narodna 65
•	Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt ln industrijo
O Italijanski šivalni stroji VI-GORELI I
•	Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
O Stroji za krpanje nogavic VITO J
O Naprave za prevlačevanje kov:nskih gumbov Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnim
9
CVETLIČARNA
IVANKA
GOSTILNA
I
EDVARD GRUDEN
«GAMBERO
TRST — UL. Tel. 24-938
UDINE 37
t
NABREŽINA (Center)
I
ZALOGA PAPIRJA
TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI PREDMETI
MILAN AMBROŽIČ
TRST, Viale Miramare 29
Tel. 29-322
Samopostrežna trgovina jestvin
DANILO LEGIŠA

G U I D O ZIDARIČ
1
TRST, Ul. deiristrla 19 Tel. 95-052

Delponte Pietro & C.
Tel. 90.279
-iii Trst, Ul. Timeus 12
11
Zaloga stavbnega materiala
CELESTE DANEU (DANIELI)
Opčine, Narodna 77 - tel. 221-034

FRANKO
PAHOR
NABREŽINA 106
Tel. 20-232
«'LETTRONlCA» dl MARIO MEOLA
KONTOVEL 134 — Telef. 225-278
SESLJAN, 44 - Tel. 20-153
TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA
ZORA ČOK
OPČINE, Narodna ul. 61 Tel. 221-046
I
i
TRGOVINA JESTVIN
ANDREJ OBERSNEL

Montaža TV anten za skupinske ln Individualne potrebe - lestenci

TRGOVINA JESTVIN
ADRIANO BRAVIN
DEVIN 28 . Tel. 20-844
S
Trgovina z električnimi potrebščinami
ERNEST MALALAN
Opčine, Narodna 128 Tel. 221-189
1
ŽENSKA IN 'MOŠKA KONFEKCIJA
UL.
DREV.
TRST
IMBRIANI, 9 MIRAMARE. ’
I
RIBARNICA
Itd.
TRST, Ul. Malollca 1 Ted. 93-070
I
Trgovina električnih hišnih potrebščin — radio TV
BRUNO BRESCIANI
Opčine, Narodna 47 — Tel. 221-711

MARČELA PERTOT
TRST-Barkovlje, Ul. Perarolo 2 Telefon 28-415

Zaloga domačega vina, terana In pršuta
LUDVIK GUŠTIN
Col 8 - Tel. 227-120 (Repentabor)

Trgovina Jestvin, sadja in zelenjave
ZDRAVKO KANTE
Prosek 152 - Tel. 225-223
GOSTILNA
TOBAKA
IN PRODAJALNA
1
TRGOVINA JESTVIN
KLAVDIJ ULIVETI
MILIČ
BRISCIKl 10
i
RICMANJE 88

u^trfAtetnica,
TRST
TRG GOLDONI 7 Tel 23352, 61119
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega ln kinematografskega materiala
Aparati za mikrofilme, znanstveni aparati, elektronski aparati Popolne opreme materiala za fotomehanlko, za industrijo in za znanstvene zavode
Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET

Trgovina jestvin
VALENTIN SANCIN
BOLJUNEC 62
Jestvine
RADO ŽERJAL
GOSTILNA
JADRAN
TRST-Sv. Jakob • Tel. 44-505

TRGOVINA JESTVIN
HILARIJ CEJ
RICMANJE 111
Zaloga kerosena ln Aglpgas
SERAFINO SINDICI
SV. KRIŽ 193 - Tel. 225-227
t
BAR
METLIKA
BAZOVICA — Center

t
BOLJUNEC 76 — Tel. 97-614
i
Gostilna ln trgovina Jestvin s prodajo proizvodov INDESIT
KRIŽMAN
l
DROGERIJA
ROMAN DANEU
PROSEK 154
Veliki Repen 76 . Tel. 227-115
TRGOVINA JESTVIN
MARTA HUSU
GOSTILNA
U
M E
K
GROCANA
GABROVEC 42
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK
I
*
HOTEL - RESTAVRACIJA
RIOLINO
Manufakturna trgovina
SANCIN - ŠTRAJN
PROSEK • CENTER — TEL. 225-137
L
BOLJUNEC 231 — Tel. 97-645
nudi prvovrstna domača ln uvožena vina, dobro domačo kuhinjo in druge specialitete
f
Zaloga gradbenega materiala
ALDO MAURI
BOLJUNEC

GOSTILNA
LEBAN
BAZOVICA 165 - Tel. 226-129
t
I
Tel. 97-666
I
GOSTILNA
DOLENC
Prosek 3 (Devlnščlna) Tel 225-214
1
TRGOVINA JESTVIN
KAREL KALC
S
Benetke - Milan
Pariz - Rim - Bari
ODHODI
5,43 A 6.10 R
6.40 D
8.52 R
Portogruaro Benetke - Bologna • ! lan (1) - Genova Benetke - Milan • Turin - Rim
Benetke - Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo i 9 32 DD Benetke - Milan - Pariz 10.15 A Portogruaro 13.00 R Benetke
13.30	A Portogruaro 14.45 D Benetke 16.50 A Tržič - Portogruaro 17 28 DD Benetke - Milan L. - Pariz
17.57 A Portogruaro 19.20 a Portogruaro
20.30	D Benetke Rim (skozi
Mestre)
22.25 DD Benetke • Milan-Turin Genova - Ventimlglia Marseille (spalni vozovi In spalni pogradi Trst Genova) MeStre - Bologna - Rim <spalni vozovi ln spalni pogradi Trst - Rim)
1) Samo I. razr. prednaročilom.
z obveznim
PRIHODI
6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro Tržič 8.00 DD Turin Milan Benetke - Rim (spalni vozovi ln spalni pogradi Rim Trst Marseille • Genova)
9.18 D Benetke - Rim 11.36 DD Pariz - Milan - Benetke 13.30 D Bari • Benetke . Bologna
Cervinjan - Tržič Benetke • Milan - Pariz Benetke - Portogruaro Cervinjan Tržič (•*)
Bologna • Benetke (•) Portogruaro • Tržič
19.54	DD Pariz - Milan - Benetke 21.16 R Milan • Rim • Benetke C)
22.55	A Benetke Tržič 23.48 DD Turin ■ Milan Genova
(II) Rim • Bologna Benetke
13.55 A 15.28 D 17.20 D
18.18 A 18.45 R 19.10 A
(*) Samo I. razr. ob delavnikih.
— (••) samo
Videm - Dunaj Salzburg - Miinchen
3.40 A
5.20	A
6.15	D
6.21	A
7.16	D
ODHODI
Trbiž
Trbiž
9.45 A 12 .20 D 12.30 A 14 30 A 16.35 A 17.48 A 19 15 D 19.53 A 20.52 D
22.03 A
Videm Videm Videm Videm Videm Miinchen Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Miinchen Videm
Trbiž Dunaj
Trbiž
Trbiž Dunaj
PRIHODI
1.07 A	Videm	
6.58 A	Videm	
7.50 A	Videm	
8.20 D	Videm	
9.07 A	Videm	
9.25 D	Dunaj Videm	MUnchen • Trbiž-
12.02 A	Trbiž	Videm
15.08 A	Videm	
17.32 A	Videm	
18.55 DD Trbiž		Videm
19.47 A	Videm	
21.05 A	Videm	
22.35 A	Videm	
22.45 DD Miinchen • DunaJ-Trblž-		
Videm
Opčine-Ljubljana-Beograd
ODHODI
0.22 D
7.03 A 9.00 D
Prosek • Postaja — Tel. 225-101
GROPADA, 97
13.40 A 18.05 A 19.00 D 20.14 D
Opčine - Ljubljana Beograd Zagreb • Budim pešta Opčine
Opčine - Ljubljana Zagreb Beograd 11.55 DD Opčine Ljubljana Za greb Reka Opčine Opčine Ljubljana
Opčine - LJubljana-Beo-grad - Atene Istanbul Opčine
20.22 A
PRIHODI
5.30 D
7.12 A 8.30 D
Beograd
Opčine
i"
4'1
- Budimpešta -Ljubljana - Op-
li'
;■)
tl
*
-F
n
ir
t*
M
• l
t
.t
ir
-,i
'i

Beograd Zagreb • čine Opčine Istanbul Ljubljana 9.55 D Ljubljana 16.53 A Opčine 17.03 DD Reka - Zagreb ljana • Opčine 19.58 D Beograd - Zagreb-Ljub-ljana - Opčine 21.40 A Opčine
Ljub-
....,.............I„.as,.............B..ara-....mm....*****...-...h.......a*.ara.......ra....«■»............*****..s...................—......■*..—....
Primorski 'dnevni le
— 12 —
26. marca lW
VESELE VELMOMOČME mZMlE
::::::::::::::::::::
EiiiiiHišriš:
::

BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
D. O.
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000
TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 telefon St. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED
!
tS>XviST*
TRST — ULICA CARDCCCI 15 — TELEFON 29-656
BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, SESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA
GRADBENO PODJETJE
CARLO BAN & Co.
- družba z o. z. -
TRST — UL. MAIOLICA 1/1 — TEL. 9M21
:::::::::::::::


PRALNI
STROJI
HLADILNIKI
PRIZNANIH
ZNAMK
TRST, Piazza S. Giovannl 1
UVOZ — IZVOZ
PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN
P A P V R O S
TRST — UL. F. SEVERO 10 — TEL. 36-453
TRGOVINA JESTVIN
J O S
I P ŠKABAR
OPČINE — NARODNA UL. 42 — TEL. 221-026
MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA
«PR OSEK»
izvršuje vsakovrstna naročila Lastnika
A. PERTOT
in
F. COLJA
PROSEK 1 — TEL. 225-121
KMEČKA BANKA
r. z* z o* z«
GORICA, Ul. Morelli 14 Tel. 2206
TECHNA
I M PO RT
EXPORT
TRST, Ul. Ghega 2 — Tel. 35-907 RONKE (Gorica), Viale SerenIssima 18 Telegr.: TECHNALUIN
VRŠI VSAKOVRSTNE UVOZNE IN IZVOZNE OPERACIJE
UVOZ	IZVOZ
«MERCANTILE»
di MARCO TENZE
T R S T — UL. MACHIAVELLI 17 — TEL. 38-614
« A. M. A. R. »
TRST — Ul. del Bosco 6 - Tel. 41-946 VESPE — LAMBRETE
ter vsi nadomestni deli po najugodnejših cenah
E L HTT KOKARKGT
STRADA VECCHIA I)ELL’ISTRIA 2
RADIO
TELEVIZORJI
JEDILNI
PRIBOR
POSODA
LESTENCI PREDMETI ZA DARILA


METIUIIIEIURIA
DRUŽBA Z O. Z.
IMPORT • EXPORT • PREDSTAVNIŠTVA
—Trst UL Trento, 15-111 Tel. 23-049 - Telegr.: METMIN —

ARETTA
ULTRA T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi
! urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo c L A CLESSIDRAs
Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT l’r°daja na veliko in drobno
Velika izhlra zlatnine po tovarniških cenah! EX! OR / izreden popust — Garancija —
UVAŽA: Marmor — Kvarcm pesen — Kalijev in natrijev feldspat (živec) — Razne minerale itd
IZVAŽA: Abrazijski material — Si-llclum metal železne zlitine Umetne smole — Stroje za marmor - Stroje za soline itd


LESNO PODJETJE
JAZBAR
S. GIOVANNI AL NATISONE (UDINE)
Danes pri Coinu

BAR
«SPORTIVO»
TRST — UL. DELLTSTRIA 10 — TEL. 55-766
I
peracija pomlad v vseh moških oddelkih. To pomeni: lažje obleke, živahne tkanine, nove in spet nove barve. Škotski tweed, žamet beat, klasična obleka ali tudi obleka iz gabardiua, vendar v enostavnem, resnično moškem kroju, daljši jopič, kravata s cvetličnim vzorcem in črtasta srajca. Znamka Brown se ločuje po teh prednostih.
I
Semena in kmetijski stroji
VLADISLAV MARINAC
TRST — STRADA VECCHIA DELLTSTRIA 64 — TEL. 810-211
Trgovina jestvin
DANILO KOS
MAČKO VIJE 25 — TEL. 97-620
Ključavničarska delavnica in trgovina jestvin
ŽERJAL
DOLINA 348 — TEL. 97-643
jV"
I
I
TRGOVINA JESTVIN
HERMAN KRIŽMAN
BAZOVICA 6
Pekarna in slaščičarna
RUDOLF MARC
BAZOVICA 55
GOSTILNA
GRGIČ
PADRICE 36 - Tel. 226-112
TRGOVINA JESTVIN
EDI KALC
PADRICE 71
Pekama in slaščičarna
VIKTOR ŠIRCA
TRST — SRADA VECCHIA DELLTSTRIA 2 — TEL. 812-223
Gostilna
JOŽEFA in ANTON ČEFUTA
DOMJO 36
Gostilna, tobakama in trgovina jestvin
ADAMIČ
DOMJO 205
1
t
TRGOVINA JESTVIN
KAREL PAHOR
TREBČE 111
CVETLIČARNA
NADJA REGENT
PROSEK 142
TVRDKA
GIACOMO VATOVEC Succ.
IMPORT — EXP0RT
TRST. Ul. Torrebianca 19 — Tel. 23-587 — 37-561 Specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov, poljedelskih strojev ter kolonialnega blaga na debelo
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
ADRIANO ŽERJUL
POPRAVILA AVTOMOBILOV VSEH VHKT © HITRA IN DOBRA POSTREŽBA © CENE UGODNE
OPČINE — UL. DEGL1 ALPINI 85/a (blizu zadruge)
Zaloga gradbenega materiala In kuriva
ŠTOKA
VELEBLAGOVNICA
coin
liiiiiiiiiii::!
}
JESTVINE IN PEKARNA
PAVLETIČ
STANDRE2

Telefon 3768
I


PROSEK 307 - Tel. 225 113
DROGERIJA
VASILIJ GULIČ
OPČINE, Narodna 48
Samopostrežna trgovina
DAGO ŽERJAL
BOLJUNEC
KONFEKCIJA
MONCARO
GORICA, CORSO VERDI 113
Bogata izbira oblačil za ženske, moške in otroke Najnovejša spomladanska moda


GORIŠKA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA
RESTAVRACIJA
PRALNI
STROJI
HLADILNIKI
«AL CAVALLINO*
1
	GORICA,	Drevored XXIV. maja 18	1 i
::			:
			1
	TRGOVINA POHIŠTVA		i
	«PRI	7 PALČKIH*	!
II	lastnik KOSIČ		ij
	GORICA, Ul. Oberdan 3	Telefon 3489	s
f?			
GORICA — Ul. Don Bosco 104 — Tel. 26-08
Podružnice: ŠTANDRE2 — SOVODNJE — GABRJE
VRH
adriaimpex
D. D.

j::::::::;::::::::::::::::::;::::;:::::::;:::::::::::::::::::::
Trgovina avtomobilskih nadomestnih delov
IVAN KUMAR
GORICA,
Ul. Arcivescovado 13, Tel. 2114
Kofekcljska trgovina
BOSCO N I
GORICA, Ul. Oberdan 9 (glavna pošta)	Tel. 3135
:::::::::::
ZLATARNA IN URARNA
LUDVIK JERKIČ
Gorica, Ul. Arcivescovado 3 (nasproti Kat. knjigarne)
KAVARNA
BRATUŽ
GORICA
TVRDKA
ELIJA ČUK
GORICA, Trg Cavour 3
Telefon 3535
I
UVOZ
TRST UL
IZVOZ
ZASTOPSTVA
GEPPA 9-111 - TEL
38-770, 29-135
UROF4IME LrT-ZLHTORM
mmhbmiseEHMCIK
TRST vlale xx Settemhre I«
tel 9601«
DRUŠTVENA
PRODAJALNA NA OPČINAH Z. z o. p.
NA NOVO ODPRTA MESNICA
MARINO PREGARC
BOLJUNEC
vabi prijatelje in znance naj ga obiščejo	ji; OPČINE, Alpinska 85 — Tel. 221-054
.................:=M===:nlill"-:Mn-niin;;;j--;--:-!!--i--:i---;i!i;:n::!ii:i;:iiiiiii:iiiiiliiuiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiin^
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA II //V SR EH R M OKRASNI PREOMETI