URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto III.
Koper, 1. novembra 1949
Štev. 5
VSEBINA
ODREDBA INŠPEKTORATA PTT VOJNE UPRAVE JA
Odredba štev. 9 o izdaji priložnostnih znamk za 75 letnico ustanovitve Svetovne poštne zveze.
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
37.	Odredba o kategorizaciji gostišč v Istrskem okrožju.
38.	Odredba o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni.
39.	Odredba o osebnih izkaznicah.
40.	Odredba o vzdrževanju in ohranjevanju melioracijskih naprav.
41	Odredba o prepovedi lova ptic na limanice.
42.	Odredba o višini odškodnine, invalidnine in denarne pomoči predvidenih v odloku o popravi krivic bivšim političnim preganjancem.
43.	Odredba o plačah zasebnih delavcev in nameščencev.
44.	Odredba o spremembi uredbe IOLO o pravici delavcev, nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni, nezgode ter o dopustu žen pred porodom in po porodu, z dne 8. I. 1948., Uradni list štev. 3/48.
i
45.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prepovedi klania telic z dne 18. maja 1948. Uradni list štev. 4-5/48.
46.	Odredba o pravici učiteljev osnovnih šol do brezplačnega stanovanja in kurjave.
47.	Odredba o spremembi temeljnih plač uslužbencev in pripravnikov prosvetno-znanstvene stroke.
48.	Pravilnik o poviških temeljne plače po službenih letih, o položajnih dodatkih in premijskih dodatkih ter o hono‘-rarjih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke.
49.	Odredba o popustu na vožnjah ob priliki letnega dopusta.
50.	Odredba o tarifah za babice.
OGLASI IN OBJAVE
Odredba Inspektorata PTT Vojne uprave J. A.
ODREDBA štev. 9
o izdaji priložnostnih znamk za 75-letnico ustanovitve Svetovne poštne zveze.
Ob priliki proslave 75-letnice ustanovitve Svetovne poštne zveze v Bernu bo Inspektorat PTT z odobrenjem Vojne uprave J.A. izdal priložnostno serijo znamk v vrednotah po 5 din in 12 din.
Znamke je izdalo Ministrstvo pošte FLRJ v Beogradu in jih pretiskalo z nadpisom v rdeči barvi: VUJA - STT. Znamke so bile pretiskane v Zavodu za izradu novčanica v Beogradu.
Znamka v vrednosti 5 din, ki je tiskana v svctlo-modri barvi, predstavlja: poštno kočijo, železniško lokofnotivo, iznad njiju kroži avion, na desnem robu je pismo. Znamka v vrednosti 12 din, ki je tiskana v svetlo rujavi barvi, predstavlja globus, okrog katerega kroži avion; pod globusom so ladja, železniški vlak ter pisma.
Naklada znamk je 30.000 serij.
Znamke bodo v prometu od 8. oktobra do 8. novembra 1949, a za frankiranje bodo veljavne do 8. januarja 1950.
Koper, 5. oktobra 1949.
Inspektor: Rupnik Andrej
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
37.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o kategorizaciji gostišč v Istrskem okrožju
1.	člen
Vsa gostišča v Istrskem okrožju se razvrščajo v kategorije A, B, C in D. Glede na čas obratovanja se delijo gostišča v celoletna in v sezonska gostišča.
Prav tako se uvrščajo v ustrezne kategorije menze, delavsko uslužbenske restavracije, domovi, kolonije oddiha in podobno.
2.	člen
Vrste gostišč so:
1.	a) hoteli
b) prenočišča
2.	a) restavracije b) gostilne
3.	kavarne
4.	bari
5.	bifeji.
Hotel je obrat z najmanj 15 sobami in 22 gostinskimi posteljami.
Prenočišče je obrat z največ 14 sobami in 21 gostinskimi posteljami.
Restavracija je obrat z večjim udobjem.
Gostilna je obrat s skromnejšim udobjem.
Kavarna obratuje lahko tudi kot slaščičarna.
Bar in bife sta obrata s pretežno samopostrežbo. Izletniški hoteli imajo lahko manjšo zmogljivost.
3.	člen
V	prednjem členu navedena gostišča se razvrščajo takole: Hoteli v kategorije A, B in C.
Prenočišča v kategorije C in D.
Gostilne v kategorije C in D.
Kavarne v kategorije B in C.
Bari in bifeji v kategorije B, C in D.
Posamezna gostišča se uvrščajo v tisto kategorijo, za katero izpolnjujejo pogoje iz 6. člena.
4.	člen
V	kategorijo A se smejo uvrstiti samo posebna gostinska podjetja večjega pomena.
5.	člen
' Če ima podjetje več gostinskih obratov, se vsak gostinski obrat kategorizira posebej.
Letna doba obratovanja je lahko različna pri objektih istega obrata in pri obratih istega podjetja.
6.	člen
Pogoji za razvrstitev v posamezne kategorije so tile:
Kategorije: I. Hoteli in prenočašča:	A	B	C	D
SPLOŠNO UDOBJE:				
a) higijena	vsi prostori	higijenski, zračni	zaščiteni pred	bucilonosci
b) razvrstitev prostorov, zunanje in notranje				
lice, oprema 		izredno udobna	prav udobna	udobna	primerna
c) vratarska loža, družabni prostori ....	ie	ie	je	je
d) stranišča 		po 2 angleški (m. ž.) na 20 sob, z umivalnikom, ogledalom in brisačo		po eno v nadstropju	v stavbi
e) možnost garažiranja 		ie	i e	ni	ni
f) dvigalo za tretje nadstropje		ie	ie	ni	ni
UDOBJE V SOBAH:
g)	v zimskih objektiv - vsaj v enem nadstropju
h)	umivalniki, voda .......................
i)	kopalnice: zasebne skupne (ali prhe)
j)	električna razsvetljava...................
k)	telefon .................................
l)	električni signali iz vseh sob . . . .
m)	apartmani (spalnica, salon, kopalnica)
centralna kurjava
navadna kurjava
umivalniki s tekočo toplo in hladno vodo po vseh sobah		umivalniki s tek. hi.- vodo v polovici vseh sob i na hodnikih	voda v
po 1 na 4 sobe	ni	ni	ni
po t na 10 sob	po 1 na 15 sob z izjemo	eno zdravilišč	• ni
po sobah in na po sobah, ugaslji nočnih omaricah va s postelj		po sobah	ni
v apartmanih in pri vratarju	pri vratariu	v neposredni bližini stavbe	ni
svetlobni	zvočni	zvočni	ni
po 1 na 30 sob	ni	ni	ni
stavbi
Kategorije:	À	B	C	D
II. Restavracije, gostilne, bifeji, kavarne, bari:
SPLOŠNO UDOBJE:
a)	higiena.................................
b)	razvrstitev prostorov, zunanje in notranje
lice, oprema....................... . . . .
c)	ventilacija ......................... . . .
d)	električna razsvetljava ...................
e)	stranišča ....................._...........
f)	telefon ......................................
JEDILNICA:
g)	vseh obratov:
—	ločena od kuhinje ......................
—	ločena od točilnice ....................
—	jedilnik . . ...........................
—	v zimskih obratiti......................
h)	restavracij in gostiln .....................
KUHINJA, TOČILNICA itd.:
i)	zdrava pitna voda, lug. posoda, posebna
shramba in klet.............................
j)	hladilne naprave ...........................
k)	ločena poinivalnica ........................
vsi prostori higijenski, zračni zaščiteni pred bacilonosci
luksuzna	sodobna	povprečno	primerna
(izredna)		sodobna	
ie	i e	ie	ni
je	ie	ie	ni
po 2 angl. (m. ž.	) z umivalnikom,	eno	ena
ogledalom in brisačo			
na 50 sedežev	na 100 sedežev	—'	
in ločene za osebje			
ie	ie	le	ni
ni	ie	ie	ni
ie	ie	ni	ni
jedilnik in list pijač		jedilnik in cenik pijač	cenik
centralna kurjava		navadna kurjava	
prednja soba, glavna in posebna jedilnica		prednja soba in jedilnica	jedilnica
ie	ie	ie	ie
hladilnik	(ledenica)	ledenica	ni
je	ie	ni	ni
Pripomba: V novogradnjah hotelov kategorije A in B naj se predvidevajo balkoni (verande) v številu 1-4 vseh sob.
7.	člen
Gostišča razvrsti v kategorije komisija, sestavljena praviloma iz treh članov, katere imenuje oddelek za turizem IOLO. V komisiji mora biti en zastopnik pristojnega okrajnega ljudskega odbora.
Komisija se izpopolni še z enim članom, kadar gre za kategorizacijo gostišč krajevnih ali mestnih ljudskih odborov, gostišč množičnih organizacij, zadružnih in nepridobitnih gostišč. Tega člana komisije imenuje organ odnosno organizacija, kateri gostišče pripada.
8.	člen
Gostiščem, ki ne ustrezajo vsaj pogojem kategorije D, se vzame pravica obratovanja in to na predlog oddelka za turizem IOLO.
9.	člen
Oddelek za turizem IOLO izda po predlogu komisije za kategorizacijo odločbo o razvrstitvi. Oddelek za turizem lahko določi, če to zahtevajo interesi gostinske mreže, rok, v katerem nuj se gostišče izpopolni, tako da bo ustrezalo vsem pogojem svoje kategorije. Po preteku tega roka se gostišče znova pregleda in kategorizira ali pa izloči iz gostinstva.
Proti odločbi o kategorizaciji je dovoljena pritožba v 8 dneh po prejemu odločbe na Izvršilni odbor IOLO.
10.	člen
Vsai enkrat letno bodo organi oddelka za turizem IOLO ugotovili, ali gostišča v Istrskem okrožju ustrezajo svojim kategorijam, ter ukrenili potrebne spremembe: novo razvrstitev, prevedbo ali izločitev.
Operativno vodstvo oziroma lastnik novega gostišča mora še pred otvoritvijo zaprositi oddelek za turizem IOLO za razvrstitev po tei odredbi.
11.	člen
Ta odredba stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu. S tem dnenr prenehajo veljati vse dosedanje določbe in odredbe o razvrstitvi gostinjskih podjetij Istrskega okrožia.
» Koper, dne 22. junija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Julij Beltram
38.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
živali, živalske proizvode in druge predmete, s katerimi se utegnejo prenesti živalske kužne bolezni v notranjem prometu, pri uvozu, izvozu in tranzitu.
2.	člen
Na podlagi te odredbe in po smernicah oddelka za kmetijstvo IOLO odrejata ukrepe za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih, bolezni izvršilna odbora okrajnih ljudskih odborov jiii organizirata in izvajata preko svojih kmetijskih odsekov, v sodelovanju s krajevnimi in mestnimi ljudskimi odbori.
Živali, ki imajo* kužno* bolezen ali za katere se sumi, da so obolele za kužno boleznijo, zdravijo veterinarji oziroma veterinarski pomočniki.
3.	člen
Zaradi zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni se lahko lastnikom ali čuvarjem živali, živalskih proizvodov in drugih predmetov, s katerimi se utegnejo prenesti živalske kužne bolezni, naložijo obveznosti ali omejitve glede gibanja, uporabe ali prometa živali, živalskili proizvodov in omenjenih predmetov.
Ce je nujno potrebno, se sme odrediti, da se ubijejo posamezne živali ali večje število živali oziroma uničijo živalski proizvodi ali predmeti, s katerimi se utegnejo prenesti živalske kužne bolezni.
IOLO priznava pravico do odškodnine lastnikom živali, ki iih je bilo treba ubiti ali ki so poginle zaradi varnostnih ali previdnostnih ukrepov, kakor tudi lastnkom živalskih proizvodov in drugih predmetov, ki jih je bilo treba iz istih razlogov uničiti.
4.	člen
Pri izvajanju ukrepov za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni se smejo dovoliti izjeme zaradi znanstvenega raziskovanja in pouka.
5.	člen
Po določbah tc odredbe se zatirajo in preprečujejo tele živalske kužne bolezni:
1)	slinavka in parkljevka — Aphthae epizoticae, •
2)	vranični prisad — Anthrax,
3)	smrkavost — Malleus,
4)	steklina — Lyssa,
5)	prašičja kuga — Pestis suum,
6)	tuberkuloza domačih živali — Tubercolosis.
7)	1 ovčje osepnice — Variola ovina,
8)	spolna kuga konj — Exanthema coitale paralyticum
9)	šuštavec — Gangraena emphysematosa.
durina,	f
10)	garjavost kopitarjev, ovac in koz — Scabies,
11)	nalezljiva malokrvnost koni — Anaemia infectiosa equorum,
12)	svinjska rdečica — Rhusiopathia suis,
13) nalezljiva ohromelost —• Meningo-encephalomyelitis enzootica suum.	\
14)	goveja kuga — Pcstis bovina,
15)	pljučna kuga goved — Pleuropneumonia contagiosa bovum,
16)	hemoragična septikemija pri govedu in divi jačini — Pasteurellosis bovum,
17)	mehurčasti izpuščaj pri konjih in govedu — Exanthema coitale vesiculosum,
18)	perutninska kuga — Pestis avium,
19)	perutninska kolera — Cholera avium,
20)	kužne bolezni čebel in kuncev,
21)	malteška mrzlica.
6.	člen
Kot živali so po tej odredbi mišljeni: kopitarji (konji, osli, mezgi in mule), parkljarji (govedo, bivoli, ovce, koze in prašiči) in perutnina (kokoši, race, gosi, purani in druga domača perutnina).
Po predpisih te odredbe se zatirajo in preprečujejo tudi kužne bolezni kuncev, psov, mačk in čebel.
II. UKREPI ZA ZATIRANJE IN PREPREČEVANJE KUŽNIH BOLEZNI
a)	Zatiranje kužnih bolezni
7.	člen
Ce se pojavi katera izmed kužnih bolezni, navedenih v 5. členu te odredbe, ali če se pojavijo znaki, ki utemeljujejo sum, da so živali obolele ali poginile za kako kužno boleznijo, mora lastnik, posestnik, oziroma čuvar živali, pa tudi vsak prebivalec, ki za to izve, to takoj prijaviti krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru, v nujnem primeru lahko tudi okrajnemu ljudskemu odboru.
V takem primeru mora lastnik oziroma posestnik živali oddeliti obolele ali sumljive živali od zdravih in jih držati ločeno. dokler pristojni organ ne odredi potrebnih ukrepov.
8.	člen
Ko prejme KLO oziroma MLO prijavo (7. člen), mora nemudoma in po najkrajši poti obvestiti izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, da se ie pojavila kužna bolezen, oziroma, da je utemeljen sum zanjo*, sam pa mora takoi odrediti prve potrebne ukrepe, da se prepreči širjenje kužne bolezni in da se ta zatre.
Brž ko je izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora na tak ali drugačen način obveščen o pojavu kužne bolezni oziroma o sumu, da se ie pojavila, pošlje takoj uslužbenca veterinarske stroke, da žival pregleda.
9.	člen
Dokler traja nevarnost, se zaradi zatiranja in zaščite pred živalsko kužno boleznijo glede na njeno vrsto in naravo ukrene tole:
1.	bolne in sumljive živali ter tiste živali, na katere bi se utegnila prenesti kužna bolezen, se popišejo, zaznamujejo, izločijo in opazujejo:
2.	bolne, pa tudi sumljive živali se zdravijo in njih zdravljenje nadzira;
3.	živali se zapro v staje, dvorišča, na pašnike ali kake druge ograjene prostore, iz katerih se ne smejo pustiti: prepove se goniti živali na pašo, skupno napajanje in kopanje, bodisi sploh ali samo iz okuženih dvorišč, ter goniti jih po tistih poteh, po katerih se gonijo zdrave živali; omeji ali prepove tudi promet ljudi v tem območju;
4.	prepovedo se živinski sejmi, razstave, licenciranje, trgovina in promet za vse vrste živali ali pa po potrebi samo za posamezne vrste;
5.	bolne ali sumliive živali pa tudi črede se zakoljejo ali pobijejo, če se upravičeno pričakuje, da se bo s takim ravnanjem kužna bolezen zatrla;
6.	odredi se zaščitna aktivna ali pasivna imunizacija živali, na katere bi se utegnila prenesti kužna bolezen;
7.	na neškodljiv način se odstranijo trupla, njih deli, živalski proizvodi in odpadki, stelja ter gnoj bolnih ali sumljivih živali ter opravi čiščenje in razkuževanje;
8.	prepove oziroma omeji se uporaba in izkoriščevanje bolnih in sumljivih živali, njih surovin in predmetov, k so bili z njimi v dotiku, kakor tudi predmetov, s katerimi bi se utegnile prenesti kali kužne bolezni.
Poleg navedenega se lahko ukrene še kai drugega, kar utegne prispevati k zaščiti pred kužno boleznijo in k njenemu zatiranju.
ф
10.	člen
Okrajni izvršilni ljudski odbor mora o ugotovitvi živalske kužne bolezni obvestiti ljudske odbore sosednjega okraja in vseli krajev ali mest, ki mejijo na tisti krai ali mesto, v katerega območju je bila kužna bolezen ugotovljena, kakor tudi vse druge krajevne ljudske odbore, javna posestva za rejo živali, pošte ter luške kapitanije pristanišč, kjer se živali nakladajo in razkladajo, ki so v njegovem območju, ter jim sporočiti veterinarsko-sanitarne ukrepe, ki jih je odredil, da bi se kužna bolezen zatrla.
Obenem mora izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora obvestiti o pojavu kužne bolezni IOLO — oddelek, za kmetijstvo.
Veterinarsko-sanitarni ukrepi, ki so bili odrejeni zaradi zatiranja in preprečevanja posamezne živalske kužne bolezni, se prekličejo, brž ko niso več potrebni, za kužno bolezen pa se razglasi, da je prenehala. O prenehanju kužne bolezni obvesti okrajni izvršilni odbor vse tiste organe in ustanove, ki jih ie obvestil, ko se je kužna bolezen pojavila.
11.	člen
Ce se pojavi živalska kužna bolezen, ki se prenaša tudi na ljudi, je treba obvestiti tudi organe pristojne sanitarne inšpekcije.
Ce se tako bolezen ugotovi pri ljudeh, morajo organi sa-nitarno-higijenske službe obvestiti o tem pristojne veterinarske organe.
b)	Preprečevanje kužnih bolezni.
12.	člen
Živali, ki so obolele ali se zanje sumi, da so obolele za kako kužno boleznijo ali pa je podan sum, da so okužene, se praviloma ne smejo pustiti v promet, razen z dovoljenjem in ob posebnih previdnostnih ukrepih.
13.	člen
Lastnik kopitarjev ali parkljarjev, ki so namenjeni za promet ali zakol ali ki menjajo bivališče, mora imeti živinski potni list ter potrdilo o lastništvu, izvoru in zdravju zadevne živali.
14.	člen
Živinski sejmi in razstave se sinejo prirejati samo na predpisano urejenem in od pristojnih organov odobrenem kraju ter pod veterinarskim nadzorstvom.
15.	člen
Živali za trgovino, pitališča, skupna paša in napajališča, javni hlevi in zavetišča za živali, promet z nepredelanimi kožami, skladišča surovih kož in usnjarne so pod veterinarsko-sanitarnim nadzorstvom.
16.	člen
Prevoz kopitarjev, parkljarjev in perutnine, po potrebi pa tudi drugih živali, je pod veterinarskim nadzorstvom.
Za prevoz živali se ne smejo uporabljati prevozna sred-stva. ki niso bila poprei očiščena in razkužena.
Ce se živali gonijo po kopnem, morajo organi narodne zaščite nadzirati, ali so živinski potni listi in veternarsko-sanitarne spremne listine v redu.
17.	člen
Pregled klavnih živali ter pregled mesa, mesnih izdelkov in drugih živil živalskega izvora opravljalo veterinarski organi. Sanitarno nadzorstvo nad tem spada v področje organov sanitarne inšpekcije.
Pregledane morajo biti pred klanjem in po njem vse živali, katerih meso je namenjeno za javno potrošnjo.
IOLO, oddelek za kmetijstvo, lahko odredi, da morajo živali pregledati pred klanjem in po njem tudi tedaj, če je njihovo meso namenjeno za zasebno potrošnjo.
Bolne živali morajo biti vselej pregledane ne glede na to, ali je njihovo meso namenjeno za javno potrošnjo ali za same lastnike.
18.	člen
V krajih, kjer je klavnica, se smejo velike živali (govedo, bivoli, kopitarji) klati samo v klavnici. V takih krajih se morajo klati v klavnici tudi manjše živali (ovce, koze in prašiči), če so namenjene za javno potrošnjo.
19.	člen
Vsak kraj ali več manjših krajev skupaj mora imeti določeno mesto ali napravo za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov.
c)	Ukrepi v obmejnem prometu.
20.	člen
Uvoz in tranzit živali, živalskih delov, surovin, izdelkov ter predmetov, na katerih utegnejo biti kali živalskih kužnih bolezni, je dovoljen samo ob veterinarsko-sanitarnih pogojih, ki jih predpiše IOLO, oddelek za kmetijstvo, in sicer preko okrajnih mejnih postaj, ki se določijo po potrebi.
Prepovedan je uvoz in tranzit živali, ki imajo kako kužno bolezen ali pa se sumi, da so obolele ali da so morda okužene, ter uvoz in tranzit pošiljk, za katere se sumi, da so na njih kužne kali. •
Uvoz živih povzročiteljev živalskih bolezni se sme dovoliti znanstvenim ustanovam in zavodom, ki se bavijo s proizvodnjo cepiva.
Ce se pojavi izven Istrskega okrožja kaka živalska kužna bolezen in grozi, da bi se zatrosila v Istrsko okrožje, sme oddelek za kmetijstvo omejiti ali prepovedati uvoz iz tistih krajev in tranzit skozi Istrsko okrožje vseh živali, živalskih surovin in izdelkov ter predmetov, s katerimi bi se utegnila prenesti taka kužna bolezen.
Ukrepi, določeni v tem členu, se lahko uporabljalo tudi za take vrste živali, ki niso omenjene v tej odredbi.
III.	ODŠKODNINA
21.	člen
Za žival, ki se zakolje ali ubije po odredbi pristojnega organa, za žival, za katero se dokaže, da je poginila zaradi cepljenja, ki ga je odredil pristojni organ, ter za predmete, ki so bili pri razkužitvi uničeni ali poškodovani, da oblast lastniku oziroma posestniku odškodnino.
Odločbo o odškodnini izda Okrajni ljudski odbor, odsek za kmetijstvo. Pri njem more stranka vložiti pritožbo v roku 15 dni po vročitvi. O pritožbi odloča Istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za kmetijstvo.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Kdor uvozi živali ali predmete iz 20. člena te odredbe mimo obmejne postaje in brez veterinarskega pregleda, se kaznuje v denarju do 6.000.— din in z odvzemom prostosti do treh mesecev.
23.	člen
Kdor prepreči, da bi se izvršili ukrepi iz 9. člena te odredbe, ali kdor sam ne izvrši katerega izmed ukrepov, ki so mu naloženi, s e kaznuje z denarno kaznijo od 300.— do
3.000.— din, ali s poboljševalnim delom ali z odvzemom prostosti do dveh msecev. Obenem se lahko odredi izvršitev ukrepa na njegove stroške.
24.	člen
Kdor ne prijavi kužne bolezni, kakor določa 7. člen te odredbe; se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— din, ali s poboljševalnim1 delom do enega meseca.
25.	člen
Kdor prepreči veterinarsko nadzorstvo v primerih iz 14. in 15. člena ali pregled po 17. členu ali se temu izogne, ali pa ravna v nasprotju s 13. ali 18 členom te odredbe, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— din. ali s poboljševalnim delom do petnajst dni.
26.	člen
Kdor namenoma širi kužne bolezni med domačimi živalmi, se kaznuje po kazensko-pravnih predpisih.
27.	člen
Poleg kazni, ki se izrečejo po 22., 23. in 25. členu za prekrške določb 20. člana, 5. in 8. točke 9. člena in 17. člena, se odvzamejo tudi živali, njihovi deli, proizvodi in surovine, predmeti, s katerimi bi se utegnila prenesti kužna bolezen, kakor tudi trupla in njihovi deli.
28.	člen
Kazni po prednjih členih izreka Okrajni ljudski odbor, odsek za kmetijstvo.
V.	PRISTOJNOST
29.	člen
V zadevah glede zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni so krajevni in mestni ljudski odbori zlasti dolžni:
1.	omogočiti in nadzirati izvajanje odrejenih ukrepov iz 9. člena te odredbe in izvršitev tistih ukrepov, ki so dolžnost samih prebivalcev;
2.	pomagati v svojem območju veterinarskemu osebju pri zatiranju in pokončevanju živalskih kužnih bolezni;
3.	voditi evidenco o živalskih kužnih bolezni v svojem območju in poročati o njih okrajnemu ljudskemu odboru.
J
30.	člen
Okrajni ljudski odbor ima glede zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni zlasti tele naloge:
1.	iz lastne pobude ali po navodilih in odredbah oddelka za kmetijstvo IOLO ukrepa vse potrebno za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni;
2.	daje navodila za ukrepe, ki jih izvršujejo ljudski odbori in prebivalci ter kontrolira njihovo izvajanje;
3.	zbira podatke o stanju in gibanju živalskih kužnih bolezni v okraju;
4.	organizira obveščevanje prebivalstva o potrebi zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni in o sredstvih za ta namen.
31.	člen
Oddelek za kmetijstvo IOLO ima glede zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni zlasti tele naloge:
1	vodi vse delo v zvezi z zatiranjem in preprečevanjem živalskih kužnih bolezni v območju Istrskega okrožja in kontrolira izvajanje ukrepov, ki jih podvzamejo ali izvršujejo okrajni in krajevni ljudski odbori ter njihovi organi;
2.	pripravlja, predlaga in izdaja predpise v skladu s to odredbo;
3 ukrepa neposredno in organizira kampanje za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni, po potrebi pa pošilja v ogrožene kraje posebne ekipe za zatiranje kužnih bolezni;
4.	zbira podatke in vodi evidenco o stanju in gibanju živalskih kužnih bolezni ter sestavlja načrt za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni za območje Istrskega okrožja;
5.	skrbi za material, naprave, zdravila in druga sredstva, ki so potrebna za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni;
6.	daje smernice in navodila za pouk ljudstva o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni.
32.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 6. julija 1949.
39.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdaja
ODREDBO
o osebnih izkaznicah
L člen
Vsaka nad 16 let stara oseba, ki stalno prebiva v Istrskem okrožju in je vpisana v imenik stalnega prebivalstva pri enem izmed krajevnih ali mestnih ljudskih odborov tega okrožja, mora imeti osebno izkaznico po predpisih te odredbe.
Osebno izkaznico morajo imeti tudi nad 14 let stare osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, če potujejo preko meja Istrskega okrožja.
2.	člen
Osebna izkaznica je namenjena za ugotovitev istovetnosti stalnih prebivalcev Istrskega okrožja..
Kdor mora imeti osebno izkaznico po 1. členu te odredbe, je mora nasiti s seboj in jo mora na zahtevo pokazati uradnim osebam, ki so upravičene legitimirati prebivalce.
3.	člen
Za izdajanje osebnih izkaznic je pristojen krajevni ljudski odbor stalnega prebivališča tistega, ki mora imeti osebno izkaznico.
Osebna izkaznica se izda na podlagi pismene prijave, ki ji je treba priložiti 4 fotografije.
4.	člen
Osebne izkaznice so trojezične in se izdajajo samo na uradnih obrazcih (9. člen te odredbe).
Osebna izkaznica ima tele podatke: serijsko številko izdaje, registrsko številko, pod katero je izdana, datum izdaje, rok veljavnosti, priimek (za poročene žene tudi dekliški priimek), očetovo ime in ime tistega, ki mu je izdana, dan mesec in leto rojstva, rojstni kraj, poklic, zakonski stan, kraj stalnega prebivališča, stanovanja, osebni opis ter podpis pooblaščene uradne osebe in pečat krajevnega ali mestnega ljudskeg odbora.
Na določenem mestu osebne izkaznice se nalepi fotografija in pritisne suhi žig. Ob prevzemu osebne izkaznice se mora tisti, ki se mu izda, na določenem mestu izkaznice lastnoročno podpisati in pritisniti prstni odtis.
5.	člen
Kdor izgubi osebno izkaznico, se mu izda nova, potem ko izgubljeno poprej javno prekliče.
6.	člen
Dosedanje osebne izkaznice se morajo zamenjati za nove oziroma se morajo nabaviti nove osebne izkaznice po d ■ ločbah te odredbe v roku, ki. ga določi oddelek za notranje zadeve pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
7.	člen
Komur se izdaja osebne izkaznice odkloni, čeprav ima pogoje za to, da se mu izda, se zoper odločbo o tem lahko pritoži v 15 dneh po dostavitvi odločbe. O pritožbi odloči odsek za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru. Njegova odločba je dokončna.
8.	člen
Po odredbi o prekrških in upravno-kazenskem postopku (Uradni list PPNOO št. 5/1946) je kazniv:
1) kdor si ne pribavi ali ne zamenja prejšnje osebne izkaznice
za novo, čeprav bi jo po tej odredbi moral imeti.
2)	kdor uporabi tujo osebno izkaznico ali da svojo drugemu zaradi uporabe,
3)	kdor na zahtevo upravičene uradne osebe ne pokaže osebne izkaznice,
4)	kdor v prijavi za izdajo osebne izkaznice navede netočne podatke ali take podatke kot priča potrdi.
Kazni izreka odsek za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru.
9.	člen
Oddelek za notranje zadeve pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru predpiše natančnejše določbe za izvajanje te odredbe, zlasti obrazec za prijave, obrazec za osebne izkaznice in obrazec za razvid osebnih izkaznic.
10.	člen
Ta odredba velja od dneva objave.
Koper, 15. julija 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Julii Beltram
40.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOÜ za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o vzdrževanju in ohranjevanju melioracijskih naprav
a)	PREPOVEDI
1.	člen
V prostoru med stalnimi bregovi naravnih in umetnih vodotokov, ki spadajo v področje melioracije, kakor tudi na jezovih, nasipih, cestah in pritiklinah melioracije je brez posebnega dovoljenja prepovedano kakršnokoli delo.
, -	2. člen
Zlasti ie na območju melioracije prepovedano:
a)	sajenje dreves v razdalji do 2 m od vznožja jezov, robov nezajezenih kanalov in cest; sajenje živih meja ali kopanje zemle v razdalji do 1 m; zidanje stavb v razdalji do 4 odnosno 10 m, z ozirom na važnost vodotoka;
b)	odpirane kanalov in jarkov ter kakršnokoli izkopavanje ob straneh teh naprav v razdalji, segajoči od vznožja jezov, obrežnih robov ali robov cestnih škarp, ki je manjša od njihove globočine in ki nikakor ne sme biti manjša od 2 metrov;
c)	izkopavanje začasnih ali stalnih jam, v katerih se lahko nabira voda;
d)	postavljanje zatvornic in drugih naprav, s katerimi se spreminja prosti odtok vode v melioracijskih vodotokih;
e)	sajenje rastlin na produ, jezovih, nasipih ali drugih obrambnih napravah;
f)	ribarjenje v vodotokih s kakršnimkoli sredstvom ter plovba z kakršnimkoli plovilom; prehod omenjenih vodotokov ali jezov peš, na konju ali na drug način ter pregon kakršnihkoli živali;
g)	paša in postajanje živine na nasipih, jezovih, obrežjih, škarpah vodotokov ter napajanje živine izven določenih napajališč;
h)	odstranjevanje trave ter drugih rastlin, kakor tudi gramoza, peska in ostalega materijala iz melioracijskih vodotokov. Vsako zadevno dovoljenje se lahko prekliče ali omeji, če bi se izkazalo, da škoduje vodotoku;
i)	vsako drugo dejanje, ki lahko neposredno ali posredno škoduje melioracijskim napravam.
3.	člen
Dovoljenja v smislu 1. člena te odredbe izdaja pristojna melioracijska uprava po predhodnem mnenju oddelka za kmetijstvo IOLO.
b)	OBVEZNOSTI
4.	člen
Posestniki ali zakupniki zemljišč, nahajajočih se v melioracijskem območju, morajo:
a)	skrbeti za stalno dobro čiščenje jarkov, ki delijo omenjena zemljišča, obokov pri mostiščih ter ustii iztokov pri melioracijskih nabiralnikih ;
b)	napraviti pri vsakem odtočnem jarku na mestu, kjer se izliva v glavni odtočni kanal, malo 1 m dolgo, 0.50 m široko ter 0.40 m globoko odcejevalnico;
c)	izkopati vse jarke, ki so potrebni za reden odtok vode, ki se nabira na zemljišču;
d)	izruvati vsaj dvakrat na leto, v aprilu in septembru, vse rastline, ki poženejo v omenjenih jarkih;
e)	skrbeti za stalno čiščenje prekopov in zatvornic;
f)	pustiti ob glavnih in stranskih odtočnih kanalih, ki so skupna Jast, na vsaki strani 1 do 2 m širok pas, kakršna je pač važnost kanala, za odlaganja materijala, ki se izkoplje pri čiščenju in drugem vzdrževalnem delu;
g)	obrezovati veje na drevesih in živih mejah, rastočih ob vodotokih in cestah melioracijskih naprav, ki bi ovirale službo in promet;
h)	vzdrževati v dobrem stanju umetne naprave, ki so v zasebni rabi enega ali več posestnikov ali zakupnikov;
i)	dovoliti melioracijskim uslužbencem prost prehod po obrežju odtočnih jarkov in kanalov, najsi bodo zasebni ali kolektivni.
C) KAZNI
5.	člen
Kolikor ne gre za sodno kazniva dejanja, se prekršitelji predpisov te odredbe kaznujejo po naslednjih členih z vpo-števanjem določil odloka o prekrških z dne 18. julija 1949., Uradni list št. 3/49.
6.	člen
Kdor prekrši predpise 2. člena, se kaznuje, in sicer:
a)	za prekršitve predpisov po točkah a) do c) z denarno kaznijo od 300 do 10.000 din;
b)	za prekršitve predpisov po točkah d) do f), h) in i) z denarno kaznijo od 300 do 600 din;
c)	za prekršitve predpisov po točki g) z derano kaznijo od 100 do 300 din. za vsako žival, toda skupna kazen ne sme presegati zneska 10.000 din. Ta kazen se v ponovnem primeru podvoji.
Poleg denarne kazni se lahko izreče tudi kazen odvzema predmetov, s katerimi je bil prekršek storjen.
Storilec mora tudi postaviti naprave v prejšnji stan in povrniti škodo*. Odločbo o tem izda organ, ki izreče kazen.
7.	člen
Kdor ne izpolni obveznosti iz točke a) 4. člena, se kaznuje z denarno kaznijo 15 din. za vsak dolžinski meter odtočnega jarka, za katerega se ob periodičnih pregledih, ki se izvršijo vsako leto v mesecih marcu in septembru, ugotovi, da ni bil izčiščen.
Za opustitve ostalih obveznosti iz 4. člena se prekršitelji kaznujejo z denarno kaznijo od 300 do 10.000 din.
8.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 3. avgusta 1949.
41.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovenska Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o- pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odrediš na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o prepovedi lova ptic na limanice
1.	člen
Da se zavarujeo ptice, ki koristijo kmetijstvu, se prepoveduje lov ptic na limanice.
2.	člen
Ptice, ki škodujejo kmetijstvu, lahko lovijo samo lovci, ki imajo redno lovsko dovoljenje in orožni list.
3.	člen
Kmetijski oddelek IOLO se pooblašča, da izda navodila, katere ptice, ki škodujejo, se lahko lovijo.
4.	člen
Kršitelji te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 1000.— do 10.000 din.
5.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 10. avgusta 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Julij Beltram
4.	člen
Samo polovico zneska po 3. členu bodo dobivali ti-le politični preganjenci:
1.	ki so uslužbenci, nameščenci, delavci, upokojenci javnih ustanov, zadružnih in drugih javnih in privatnih podjetij in organizacij;
2.	ki imajo od opravljanja kateregakoli samostojnega pridobitnega dela ali drugače stalen čist dohodek v znesku 1.700.— dinarjev mesečno;
3.	ki so nameščeni v invalidskih domovih, kolonijah, bolnicah in drugih javnih ustanovah več nego mesec dni, dokler se nahajajo tam.
Kot čisti dohodek se smatra znesek davčne osnove po odbitku izdatkov za javne davščine.
5.	člen
Mesečna denarna pomoč, ki je predvidena po 13. členu odloka o popravi krivic bivšim političnim preganjencem, znaša:	\
a)	za vdove do 1.200.— din,
b)	za eno siroto do 1.000.— din, za vsako nadaljno še po 200 din,
c)	ako sta uživalca oba roditelja, do 1.200.— din, če pa je uživalec samo en roditelj, do 1.000.— din.
6.	člen
Kakšen znesek se bo odmeril v odločbah o dodelitvi zneskov predvidenih v 3. in 5. členu te odredbe, je odvisno od premoženjskega stanja prizadetih oseb.
42.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje ter Oblastnega odbora NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi 17. čl. v zvezi s 14. čl. Odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora o popravi krivic bivšim političnim preganjencem, izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora izdaja
ODREDBO
o višini odškodnine, invalidnine in denarne pomoči predvidenih v odloku o popravi krivic bivšim političnim preganjencem
1.	člen
Odškodnina, ki jo predvideva 4. člen odloka o popravi krivic bivšim političnim preganjencem, se določa napram zaslužku, ki ga dobiva srednje kvalificiran delavec sedaj, a podatke za višino zneska daje oddelek za delo- IOLO.
2.	člen
Invalidnina, ki je določena v drugem stavku 11. člena odloka o popravi krivic bivšim političnim preganjencem, se določa sorazmerno odstotku nesposobnosti za delo ter se izplačuje mesečno.
3.	člen
Višina invalidnine napram odstotku nesposobnosti za po-
litičnega preganjenca iznaša:
nesposobnega za delo 100°/o 90°/»
80°/o 70°/o 60°/«
50°/o 40°/o 30°/o 20°/o
do Din. 2.000.— 1.800 — 1.600,— 1.300,— 1.100.— 900.— 600.— 500.— 400,—
7.	člen
Dodatek za otroke, pripadajoč političnemu preganjancu ali vdovi, znaša mesečno din 175.—.
Dodatek za otroke pripada do dopolnjenega 17. leta starosti, odnosno če se otrok šola, do dopolnjenega 23. leta starosti. Če pa je otrok popolnoma nesposoben za delo, dokler ta nesposobnost traja.
Otrokom, ki imajo nad 250.— din čistih mesečnih dohodkov, ali ki se nahajajo v kakem zavodu brezplačno, ne pripada otroški dodatek.
8.	člen
Nesposobnost za delo in njen vzrok ugotavlja posebna, za to odrejena komisija za vse osebe, za katere je ta nesposobnost pogoj za uživanje invalidnine odnosno denarne pomoči.
Komisija ie sestavljena od treh članov, od katerih morata biti dva zdravnika, tretji pa delegat Udruženja političnih preganjancev.
Komisijo bo imenoval ter ji dajal navodila za delovanje poverjenik za zdravstvo in socialno skrbstvo IOLO v sporazumu- s predsednikom izvršilnega odbora IOLO.
9.	člen
Oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo IOLO se pooblašča, da v svrho izvedbe te odredbe izda potrebna navodila in tolmačenja.
10.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 10. avgusta 1949.
43.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega liudskega odbora
ODREDBO
o plačah zasebnih delavcev in nameščencev
I.	PLAČE DELAVCEV
1.	člen
Za delavce v industriji, trgovini slednje plače na uro:
Kategorija
a)	nekvalificirani delavci
b)	polkvalificirani delavci
c)	kvalificirani delavci л1) specijalizirani ter preddelavci
2.	člen
Delavcem in delavkam pripada za isto delo in pri istem delovnem učinku ista plača.
3.	člen
Ce opravljeno delo po delavčevi krivdi ne odgovorja določeni kakovosti ali količini, se mu sme plača za tisti čas zmanjšati za največ 20°/o.
4.	člen
Delavcem, ki delajo stalno ob posebno težkih, smrtno nevarnih ali zdravju škodljivih pogojih, se plača poviša za največ 4.50 din na uro.
5.	člen
Delavcem, ki se uvajajo v delo in učinek njihovega dela še ne dosega določene ali običajne kakovosti ali količine, pripada plača ustrezne kategorije, zmanjšana za prve tri mesece za IQ0/», po treh mesecih pa za 5°/o.
6.	člen
Ce se delo prekine brez delavčeve krivde in delavec ne more biti zaposlen pri drugem delu. mu pripada 70°/o ustrezne plače, vendar največ za 8 ur na dan odnosno za 48 ur v enem mesecu.	! ■ ji »j«i
Med prekinitvijo dela mora delavec opravljati druga dela na katera ga razporedi vodja. Čeprav bi bilo tako delo nižje, pripada delavcu vendar njegova dotedanja plača.
Vajencem pripada nezmanjšana plača kljub taki prekinitvi.
II.	PLAČE VAJENCEV
7.	člen
Za vajence, zaposlene v industriji, trgovini in obrti, se določajo naslednje plače:
Učna doba Plača na	uro dinarjev
a) do 8 mesecev	6,—
b) od' 8 mesecev do 16 mesecev	7.50
c) od 16 mesecev do 24 mesecev	9 —
d) od 24 mesecev do 32 mesecev ali	
do položitve izpita za kvalificiranega	
delavca	10.50
c) od 32 mesecev do izpita za kvali-	
ficiranega delavca	12,—
8. člen
Vajencem, ki delajo zaradi narave dela stalno ob posebno težkih li zdravju škodljivih pogojih, se poviša plača za največ
4.— din. na uro.
III.	TEMELJNE PLAČE ZASEBNIH NAMEŠČENCEV
9.	člen
Temeljne plače zasebnih nameščencev znašajo mesečno:
I.	Ekonomsko-komerciialna stroka:
A.
1.	Prodajalec	din	2.670,—	do	3.740,—
2.	Nižji gospodarski pomočnik	,,	3.470,—	M	4.000,—
3.	Gospodarski pomočnik	„	4.130.—	»>	4.550.—
4.	Višji gospodarski pomočnik	»»	4.670.—	„	5.100,—
5.	Gospodarski poslovodja B. Nižji komercijalist	”	5.350.—	»	5.870.—
1.		din.	4.800,—	do	5.580,—
2.	Komercijalist	,,	5.730,—	,,	6.120.—
3.	Višji* komercijalist C. Nižji ekonomist	s»	6.240,—		6.430.—
1.		din.	5.580,—	do	6.000.—-
2.	Ekonomist	,,	6.600.—	,,	7.200.—
3.	Višji ekonomist	„	7.200,—	M	8.400,—
II. Finančna stroka:
A.
1. Števec	din. 3.450.— do	4.260,—
2. Nižji blagajnik	„ 4.260,— „	5.070,—
3. Blagajnik	„ 5.340,— „	6.390,—
B.		
1. Nižji knjigovodja	din. 4.650.— do	5.580,—
2. Knjigovodja	„ 5.970,— „	6.600.—
3. Višji knjigovodja	„ 6.930,— „	7.470,—
C.		
1. Pomožni finančni manipulant	din. 3.750.— do	4.290,—
2. Finančni manipuilant	„ 4.380.— „	5.040.—
3. Nižji kreditni komercijalist	„ 5.040— „	5.580,—
4. Kreditni komercijalist	„ 5.730.— .,	6.120.—
D.		
1. Nižji finančni revizor	din. 5.340.— do	6.000,—
2. Finančni revizor	„ 6.270,— „	6.930,—
III. Tehnična	stroka	
A.		
1. Industrijski laborant	din. 3.720.— do	4.440,—
B.		
1. Pomožni risar	din. 3.990.— do	4.650,—
2. Risar	„ 5.070,— ,.	5.700,—
1.	Industrijski ali gradbeni nadzornik, geodetski pomočnik	din. 4.650.— do 5.340.—
D.
1. Obratovodja (delovodja)	din. 5.340.— do 6.000.—
2.	Višji obratovodja (delovodja) ,, 6.000.— „ 6.930.—
E.
1.	Nižji tehnik (geometer)
2.	Tehnik (geometer)
3.	Višji tehnik (geometer)
F.
1.	Obratni tehnik
2.	Višji obratni tehnik
G.
1.	Nižji inženir (agronom)
2.	Inženir (agronom)
3.	Višji inženir (agronom)
H.
1.	Kmetijski nadzornik
2.	Kmetijski delovodja
3.	Višji kmetijski delovodja
in obrti se določajo na-
Plača na uro dinarjev 15.50 do 17,— 17,— do 19,— 19,— do 21,— 21,— do 23,—
din.	4.920,— do	5.580.—
J»	5.580.— „	6.150,—
»»	6.770,— „	6.930,—
din.	6.000.— do	6.390.—
	6.390,— „	7.650,—
din.	6.000.— do	6.600.—
»»	7.320,— „	7.800,—
»J	7.980.— „	9.000,—
din.	3.330,— do	4.260.—
„	4.260,— „	4.530,—
,,	4.650,— „	5.310,—
IV. Planerska stroka:
X. Hotelska in gostinska stroka:
1. Nižji planer	din. 4.530.—	do	5.070.—
2. Planer	„ 5.340 —	„	6.000,—
3. Nižji planerski ekonomist	„ 6.000,—	,,	6.600,—
4. Planerski ekonomist	,„ 6.600,—	»	7.800,—
V. Statistična	stroka :		
A.			
1. Pomožni statistični manipulant	din 3.720.—	do	4.260.—
2. Statistični manipulant	„ 4.530,—	».	4.860.—
B.			
1. Nižji statistik	din. 4.920.—	do	5.580,—
2. Statistik	„ 5.580,—	»»	6.000,—
C.			
1. Nižji statistični ekonomist	din. 5.580.—	do	6.000.—
2. Statistični ekonomist	„ 6.660 —	„	7.200.—
VI. Pravna stroka:
1. Nižji pravni referent	din	6.000.—	do	7.350,—
2. Pravni referent	,,	6.600,—	»»	7.950,—
3. Višji pravni referent „ VII. Administrativna		7.500.— stroka:		8.400,—
A. 1. Pomožni uslužbenec III. razr.	din.	2.670.—	do	3.060 —
2. Pomožni uslužbenec 11. raz.		3.150,—	,,	3.690,—
3. Pomožni uslužbenec I. razr.	n	3.720,—	?»	4.260.—
4. Pisar II. razreda	»»	3.000.—	,,	3.600,—
5. Pisar 1. razreda	»»	3.720,—	,,	4.200.—
6. Pomožni administ. manipulant	»»	4.260 —	,,	4.380.—
7. Administrativni manipulant		4.380,—		5.040.—
8. Višji administrativ, manipulant	»»	5.340,—	,,	5.940,—
9. Administrator	M	6.000,—	„	
10. Višji administrator B. 1. Strojepisec III. razreda	»	6.600.—	-	
	din.	3.330,—	do	3.990,—
2. Strojepisec II. razreda	,,	4.260.—	,,	4.920.—
3. Strojepisec I. razreda		4.920,—	9 »	5.580.—
4. Stenodaktilograf C. 1. Korespondenčni stenograf	••	3.990,—	-•	4.650,—
	din. 3.990,—		do	4.650,—
2. Debatni stenograf D. 1. Nižji personalni referent	din. 6.000.—		”	6.390,—
	din.	4.650,—	do	6.000.—
2. Personalni referent	,,	6.660,—	»»	7.200,—
3. Višji personalni referent „ 7.320.— VIII. Zdravstvena stroka:				
1. Bolničar medicinski laborant, medicinski higienik, maser, otroška
	negovalka	din. 3.990,—	do	5.310,—
2.	Medicinska sestra (pomočnik)	„ 4.650,—	»>	5.190,—
3.	Višja medic, sestra (pomočnik)	„ 5.310,—	,,	6.000,—
4.	Zdravnik B. Lekarniški laborant	„ 6.600,—	»	8.400,—
1.		din. 3.990,—	do	5.310,—
2.	Farmacevtski pomočnik	„ 4.650,—		6.000,—
3.	Farmacevt „ 6.000.— IX. Stroka pomorske plovbe:		» »	7.980,—
1.	A. Mornar	din. 3.330.—	do	4.200.—
2.	Krmar	„ 4.260,—		4.530,—
3.	Ladijski delovodja	„ 4.500		4.920,—
4.	Poročnik obalne plovbe	. 4.920,—	>»	5.340,—
5.	Kapitan obalne plovbe B.	„ 5.460 —	”	5.850,—
1.	Ladijski strojni pomočnik	din. 3.870,—	do	4.530,—
2.	Ladijski strojni delovodja	„ 4.500.—	»»	4.800 —
3.	Nižji pomorski strojnik	„ 4.920,—	,,	5.340.—
4.	Pomorski strojnik	„ 5.460,—	»»	5.850,—
A.
1.	Prvi kuhar	din.	6.600,—	do	7.200.—
2.	Pomožni kuhar	,,	4.800,—		5.400,—
3.	Pomočnik kuharja	,,	3.900.—	,,	4.500,—
4.	Slaščičar		4.200,—		4.800,—
5.	čistilka	,,	3.000,—	,,	3.600 —
6.	Evidentičar B. Barist	»»	3.900,—	-	4.950.—
1.		din.	4.500,—	do	4.950.—
2.	Pomožni barist Za direktno postrežbo gostov plače 1% dnevnega prometa. C,	99 imajo	3.300.— „ kot dodatek		3.750,— osnovne
1.	Ekonom	din. 4.500		do	5.400,—
2.	Glavni skladiščnik	»»	3.900,—	»»	4.950,—
3.	Pomožni skladiščnik	,,	3.000,—	,,	3.600,—
4.	Težak D.	99	3.000.—	”	3.600,—
1.	Gospodinja	din.	4.950.—	do	6.000 —
2.	Sobarica I. razreda	»»	4.200,—	>»	4.950,—
3.	Sobarica II. razreda	i»	3.600.—	„	4.200,—
4.	Snažilke vseh vrst	99	3.600,—	»»	3.900.—
5.	Garderoberka	99	3.750,—	,,	4.200,—
6.	Vratar (hotela)	99	3.900.—	>»	5.400,—
7.	Vrtnar E. Natakar - šef postrežbe	99	3.600,—	»»	4.800,—
1.		din. 5.100,-		- do	5.400,—
2.	Kvalificiran natakar	,,	4.800.—	,,	5.400.—
3.	Pomožni natakar	,,	4.200.—	,,	4.800,—
Vsi natakarji imajo 2% od njihovega dnevnega prometa kot dodatek k osnovni plači.
XI. Razno:
1.	Telefonist	din. 3.900.— do 4.500.—
2.	Član industrijske	Narodne	Zaščite	„	3.600.—	„	4.260.-—'
3.	Komandir indust.	Narodne	Zaštiče	„	3.750,—	„	4.650.—
4.	Šofer	„	3.600,—	„	4.350,—
IV.	DODATKI
10.	člen
Delavcem, ki so nepretrgoma zaposleni pri istem podjetju, pripada dodatek:
a)	PO	1	letu	zaposlitve	din. L—	na	uro
b)	PO	3	letih	zaposlitve	„ 2,—	na	uro
c)	po	5	letih	zaposlitve	„ 3,-	na	uro
V nepretrgano zaposlitev šteje tudi zaposlitev pri drugem podjetju, če je do spremembe zaposlitve prišlo zaradi premestitve ali prevzema delavca.
Ta dodatek ne pripada delavcu za tisti mesec, v katerem ni izpolnil vsega števila delovnih dni; opravičeni izo-stanki do treh dni v enem mesecu se vštejejo med delovne dneve.
Doba nepretrgane zaposlitve se računa od 1. januarja 1949 dalje.
11.	člen
Delavcem in preddelavcem se lahko dajo posebne premije:
a)	za prihranek na materijalu ob predpisani kakovosti izdelka,
b)	za boljšo kakovost dela,
c)	za posebno prizadevanje in uspeh pri delu,
d)	za poseben uspeh, dosežen pri strokovni povzdigi novih kadrov.
Premije lahko znašajo do 1.500 din. mesečno.
Podrobnejše predpise o določanju višine premij bo izdal oddelek za delo IOLO.
12.	člen
Delavcem in nameščencem pripada poleg temeljne plače še dodatek v višini 50% plače za vsako uro nadurnega dela in dela opravljenega na dan tedenskega počitka. Če dela delavec ali nameščenec na dan tedenskega počitka čez redni delovni čas, mu pripada poleg tega še dodatek za nadurno delo.
Ta dodatek pripada delavcem za one delovne ure, ki jih izvršijo preko števila rednih tedenskih delovnih ur, nameščencem pa preko 200 ur mesečno.
13.	člen
Za vsako uro nočnega dela pripada delavcem in nameščencem dodatek v višini 12.5°/o temeljne plače. Za nočno delo se šteje delo od 22. do 6. ure. Delavcem in nameščencem, ki vršijo nočno delo v rednih izmenah, ta dodatek ne pripada.
14.	člen
Nameščencem na vodilnih in posebno odgovornih položajih se more poleg temeljne plače dati položajni dodatek, ki znaša od 1.000.— do 3.000.— din. Ta dodatek se izplačuje skupaj s temeljno plačo za 1 mesec naprej in pripada nameščencu. dokler je na položaju, s katerim ie ta dodatek zvezan.
■	15. člen
Nameščencem se smejo dati posebni osebni oddatki v stalnem mesečnem znesku v naslednjih primerih:
a)	če daljši čas s uspehom delajo po službeni potrebi čez redni delovni čas,
b)	če njihovo delo zahteva veliko strokovno znanje in izkušenost,
c)	če so v službi izredno prizadevni, če je služba posebno naporna, če hkrati opravljajo več dolžnosti,
d)	če s svojimi posebnimi organizatorskimi sposobnostmi prispevajo k boljši organizaciji dela v podjetju ali ustanovi,
e)	če opravljalo posebno zaupno delo.
Posebni osebni dodatki se smejo dajati v višini od 300 do 2.500 din. mesečno.
Posebni osebni dodatek gre nameščencu, dokler so razlogi, zaradi katerih mu ie bil priznam.
16.	člen
Nameščencem se smejo dajati posebne premije:
a)	za prihranke v denarju, času ali materijalu,
b)	za posebno prizadevanje, obremenitev in uspeh pri delu,
c)	za racionalizacijo in za skupinske uspehe,
-d) za posebne uspehe pri strokovnem dvigu delavcev in nameščencev,
e)	za uspešno izvršitev posebno važnega ali pomembnega dela,
f)	v drugih podobnih primerih.
Te premije se smejo dajati v višini od 300 do 3.000 din. Višje nagrade od 3.00CL— din se smejo dajati izjemoma z odobritvijo oddelka za delo IOLO.
17.	člen
Delavci in nameščenci imajo pravico do dodatka za otroke po posebnih predpisih.
V.	DRUGE DOLOČBE
18.	člen
Plače delavcev in nameščencev določa uprava podjetja ali ustanove, pri kateri so zaposleni, mora pa predhodno pribaviti mnenje sindikalne organizacije.
Pri odmerjanju plač v okviru gornjih predpisov se morajo upoštevati naslednje okolnosti: strokovna sposobnst in zanesljivost, obseg in vrsta nalog, delovni učinek, kakovost dela, pri nameščencih tudi leta službe.
Glede uvrstitve nameščencev v stroke ter glede določanja višine plač se smiselno uporabljajo predpisi odredbe IOLO o prejemkih javnih uslužbencev z dne 30. novembra 1948.
19.	člen
Temeljna plača pripravnikov znaša 10e/o manj kot najnižji znesek temeljne plače naziva, za katerega se pripravljajo.
20.	člen
Oddelek za delo IOLO sme za posamezne vrste del ali za posamezne gospodarske panoge odrediti daljši ali krajši delovni čas, kot je določen z odredbo o delovnem redu.
21.	člen
b)	pri delih, ki se morajo po svoji naravi opraviti brez prekinitve.
c)	če tako zahtevajo izredne potrebe,
d)	če je neizogibno potrebno, da se prepreči okvara ali uničenje pokvarljivih surovin.
Delovni čas se sme v primerih iz točk b) in c) podaljšati največ za 4 ure na dan, vendar skupaj ne več kot za 12 ur na teden.
22.	člen
Prepovedano je nadurno delo in nočno delo delavcev in nameščencev pod 16 letom, nosečih žensk po 4. mesecu nosečnosti in doječih mater do vštetega osmega meseca dojema. Za doječe matere se sme po zdravniškem mnenju trajanje te prepovedi podaljšati.
23.	člen
Ravnatelj podjetja ali druga odgovorna oseba, ki prekrši predpise o višini plače in dodatkov ali pa predpis 22. člena te odredbe, se kaznuje zaradi prekrška z denarno kaznijo od 500.— do 10.000,— din, v kolikor kršitev ne pomeni sodno kaznivega dejanja.
Kazen izreče oddelek za delo IOLO po predlogu inšpekcije dela.
24.	člen
Podrobnejše predpise za izvajanje te odredbe je pooblaščen izdati oddelek za delo IOLO.
25.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo, po njej pa se bo plačevalo od 1. avgusta 1949 dalje.
Koper, dne 17. avgusta 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
44.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o spremembi uredbe I. O. L. O. o pravici delavcev, nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni, nezgode ter o dopustu žen pred porodom in po porodu, z dne 8. I. 1948, Uradni list št. 3/48.
1.	člen
Drugi stavek prvega odstavka L člena uredbe o pravici delavcev nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni, nezgode ter o dopustu žen pred porodom in po porodu, se ukinja ter nadomesti z naslednjim besedilom: Ako taka ovira za delo traja le 3 dni ali manj, jim delodajalci za ta čas niso dolžni plačati mezde. Izjemoma jim delodajalci priznajo za ta čas primerno podporo, če se nahajajo v težkih gmotnih prilikah in če to predlaga njihova sindikalna organizacija.
2.	člen
Tretji odstavek 1. člena zgoraj navedene odredbe se ukinja in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ce ovira za delo (obolenje) traia preko treh dni, pripada delavcu za ta čas le hranarina. Tudi v tem primeru mu delodajalec prizna za čas bolovanja primerno podporo, če se nahaja v težkih gmotnih prilikah in če to predlaga delavčeva sindikalna organizacija«.
3.	člen
Prvi stavek četrtega odstavka 1. člena zgoraj navedene odredbe se črta.
4.	- člen
Ta odredba velia od dneva objave Koper, dne 17. avgusta 1949.
V. d. tajnika:
Sabaz Clemente
45.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, udaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prepovedi klanja telic z dne 18 maja 1948. Uradni list št. 4-5/48.
Citirana odredba o prepovedi klanja telic se spremeni in dopolni ter ie njeno besedilo sledeče:
1.	člen
Do nadaljnjega se prepove klanje telic, ki so stare od 6 mesecev do 2 let.
2.	člen
Dovoljeni so zasilni zakoli ali zakoli za pleme nesposobnih telic, vendar samo s potrdilom živinozdravnika, da je zakol nujno potreben, oziroma, da je telica za pleme nesposobna.
3.	člen
Kršitelji te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od
1.000.— do 10.000.— din.
4.	člen
Oddelek za kmetijstvo IOLO se pooblašča, da izda po-grobna navodila za izvajanje te odredbe.
5.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 31. avgusta 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
46.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi 58. člena odloka o javnih uslužbencih, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
ODREDBO
o pravici učiteljev osnovnih šol do brezplačnega stanovanja in kurjave. 1
1. člen
stanovanja, je krajevni ljudski odbor dolžan vsem učiteljem svojega območja preskrbeti primerno stanovanje in nositi stroške najemnine.
2.	člen
Učitelji osnovnih šol imajo pravico do brezplačne kurjave in’sicer: poročeni do 2m3 drvi ter tono in pol premoga, nep-ročeni do 1 m3 drvi ter pol tone premoga letno.
V kolikor ni na razpolago premoga, dobijo učitelji odgovarjajočo količino drvi.
3.	člen
Učitelji, ki službujejo v mestih, nimajo pravice do ugodnosti, navedenih 1. in 2. členu te odredbe.
4.	člen
Ta odredba velja od dne 1. oktobra 1949. dalje.
Koper, dne 31. avgusta 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
47.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter na podlagi 58. člena odloka o javnih uslužbencih, izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
ODREDBO
o spremembi temeljnih plač uslužbencev in pripravnikov prosvetno-znanstvene stroke.
1.	člen
Temeljne plače za nazive vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj in profesor srednje šole. ki so določene v 3. členu št. XV. odredbe o prejemkih javnih uslužbencev, se spremenijo in znašajo:
A.
Vzgojitelj	4.700.—	din.	s poviški po
			službenih letih do din. 7.200.—
		B.	
učitelj	4.700,—	11	„ 7.200,—
strokovni učitelj.	4.700,—	li	„ 7.200,—
predmetni učitelj	4.700,—	ii	„ 7.200,—
profesor srednje šole	5.600.—	ii	„ 8.100 —
2.	člen
Temeljna plača pripravnikov prosvetno-znanstvene stroke znaša 5°/o manj kakor znaša najnižji znesek temeljne plače/ ki je določena za naziv, v katerega naj bo pripravnik postavljen, ko napravi strokovni izpit.
3.	člen
Ta odredba velja od 1. oktobra 1949. dalje.
Koper, dne 31. avgusta 1949.
Predsednik: Julij Beltram
48,
8. člen
Na podlagi 34. člena odredbe o prejemkih iavnih uslužbencev z dne 30. novembra 1948. izdaja Predsedništvo IOLO
PRAVILNIK
o poviških temeljne plače po službenih letih, o položajnih dodatkih in premijskih dodatkih ter o honorarjih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke
1. člen
Poviški temeljne plače po letih službe obstojajo v pro-svetno-znanstveni stroki za tele nazive: vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni učitelj, proesor srednje škole.
Premijski dodatek se lahko daje uslužbencem prosvetno-znanstvene stroke, ki z uspehom delajo
a)	v oddelkih osnovnih šol z dvema ali več razredi,
b)	v dveh oddelkih osnovnih šol,
c)	v oddelkih osnovnih šol z velikim številom učencev.
d)	v ustanovah za predšolsko vzgojo, dečjih in dijaških domovih z velikim številom učencev,
e)	v šolah in domovih za defektno deco in za teško vzgoj-ljivo deco.
9.	člen
Premijski dodatek odreja za nastavitev pristojni organ na predlog neposrednega starešine.
Premijski dodatek se izplačuje mesečno za nazaj.
2.	člen
Povišek plače za navedene nazive znaša od 300 do 500 din mesečno in se daje v časovnem presledku 3 do 5 let dejanske službe v istem' poklicu.
3.	člen
Poviški plače za poklice iz 1. člena tega pravilnika znašajo: prvi povišek 300, vsak nadaljni povišek 500 din.
Plača z vsemi poviški za poklice, navedene v prvem členu tega pravilnika, ne sme presegati najvišje mere, določene za te poklice v odredbi o plačah.
4.	člen
Cas za podelitev poviška plače v presledku treh do petih let določi organ, ki je pristojen za nastavitev, po poprej dobljenem mnenju starešine organizacijske enote, v kateri uslužbenec dela.
Uslužbenec ima pravico ugovarjati pri organu, pristojnem za nastavitev, če ne dobi poviška plače. To pravico ima tudi sindikalna podružnica.
5.	člen
Funkcijski dodatek se uvede za naslednje položaje: upravnik ustanove za predšolsko vzgojo ali dečjega doma, upravitelj osnovne šole, upravnik dijaškega doma. ravnatelj nižje gimnazije ali druge nižje srednje šole, direktor srednje šole, šef odseka srednje strokovne šole.
6.	člen
10.	člen
Učiteljem osnovnih šol se izplačuje premijski dodatek kakor sledi:
1)	Učiteljem, ki delajo z enim oddelkom:
a)	oddelek se sestoji iz enega razreda z do 40 učenci oddelek se sestoji iz enega razreda
preko 40
b)	oddelek se sestoji iz dveh razredov
z do 4(
oddelek se sestoji iz dveh razredov
preko 4C
c)	oddelek se sestoji iz treh razredov
z do 4(
oddelek se sestoji iz treh razredov
preko 4C
d)	oddelek se sestoji iz štirih razredov
z do 4(
oddelek se sestoji iz štirih razredov
preko 4C
2)	Učiteljem, ki delajo z dvema oddelki poldne), za vsak oddelek, ki se sestoji iz et.ega razreda z do 40 učenci 300 din, preko 40 učencev 400 din:
za vsak oddelek ki se sestoji iz dveh razredov z do 40 učenci 400 din, preko 40 učencev 500 din, za vsak oddelek s tremi ali več razredi z do 40 učencev 500 din, preko 40 učencev pa 600 din.
Učence višjih razredov je upoštevati samo, če se z njimi dela po predpisanem učnem programu.
Pri ugotavljanju števila otrok je upoštevati tiste, ki dejansko posečajo pouk. ne pa vpisane učence.
do 40 učenci		nič
učencev	200,—	din.
1 učenci	300,—	din.
) učencev	400,—	din.
) učenci	500.—	din.
1 učencev	600,—	din.
) učenci	500.—	din.
1 učencev	600,—	din.
mia (dopoldne in		po-
Položaji iz 5. člena tega pravilnika imajo naslednje funkcijske dodatke:
1)	Upravitelj ustanove za predšolsko vzgojo ali dečjega doma 200 do 500 din,
2)	upravitelj osnovne šole z največ 3 učitelji 200 din.
3)	upravitelj osnovne šole s 4 do 5 učitelji 300 din,
4)	upravitelj osnovne šole s preko 10 učitelji 500 din,
6)	upravnik dijaškega doma 300 do 600 din.
7)	ravnatelj nižje gimnazije in tej enakih strokovnih šol ter šol za defektno cieco 200 do 60Ó din,
8)	šef odseka srednje strokovne šole 300 do 500 din,
9)	direktor srednje škole 600 do 800 din.
7.	člen
11.	člen
Uslužbenci prosvetno-znanstvene stroke, ki delajo v dijaških domovih z 51 do 75 gojenci, dobivajo premijski dodatek v iznosu 500 din, če pa delajo z več kot 75 gojenci 700 do 1 000 din. ■
Uslužbenci prosvetno-znanstvene stroke, ki delajo v ustanovah za predšolsko vzgojo z 21 do 30 otroki dobivajo premijski dodatek 500 do 600 din, če pa delajo z več kot 30 otroki 700 do 1.000 din.
Vsi prosvetni delavci, ki delajo in se hranijo v ustanovah, navedenih v tem členu, morajo plačevati hrano po ceni ki je določena za učence.
12.	člen
Višina položajnega dodatka v mejah od najnižjega do najvišjega zneska iz prednjega člena se določi po številu otrok v ustanovi, po številu oddelkov in po vrsti ustanove.
V primeru odsotnosti uslužbenca, ki ima pravico do položajnega dodatka, pripada položajni dodatek njegovemu namestniku, če je odsotnost trajala več, kot mesec dni in če ta namestnik že sam nima določenega položajnega dodatka.
Organ, pristojen za nastavitev, sme odrediti, da se v ustanovah manjšega ali neznatnega obsega položajni dodatek zmanjša, toda ne pod 200,— din.
Osebe ki so zaradi pomanjkanja kvalificiranih uslužbencev nastavljene kot začasni vzgojitelji, učitelji, strokovni učitelji in predmetni učitelji, prejemajo plačo in honorarje, ki so predpisani za nazive, katere vrše.
13.	člen
14.	člen
Honorar za izpite se izplačuje samo članom komisije za višji tečajni izpit (velika matura) in sicer 150 din dnevno.
15.	člen
Kvalificiranim in visoko kvalificiranim delavcem, ki predavajo posebne strokovne predmete, se odredi honorar kakor strokovnim učiteljem, za praktičen pouk pa znaša honorar od ure 40 din.
16.	člen
Strokovnim učiteljem, predmetnim učiteljem in profesorjem srednje šole, ki imajo na lastnem zavodu tedensko več ur. kakor je določeno s posebnimi predpisi oddelka za prosveto o obveznem številu tedenskih ur, se daje posebni osebni dodatek za prekourno delo.
Višina tega dodatka znaša 60 do 70 diii za vsako uro preko obveznega števila ur.
Pri odrejanju tega dodatka v mejah najmanjšega in nai-večjega iznosa se upošteva število nadur, vrsta predmeta ter uspeh in prizadevanje uslužbenca.
17.	člen
2.	člen
Prometna podjetja so- dolžna tem delavcem in nameščencem izstaviti posebne vozne listke. Razliko v ceni poravna vsaka ustanova ali podjetje za svoje uslužbence.
Za delavce in nameščence, ki prihajajo v Istrsko okrožje na dopuste iz inozemstva, poravna razliko- v ceni za vožnjo Istrski okrožni LO pod pogojem vzajemnosti.
3.	člen
Okrožni odbor Enotnih sindikatov Istrskog okrožja izstavi članom, ki potujejo na dopust, poleg predpisane objave poseben formular, ki vsebuje razven osebnih podatkov člana tudi podatke o podjetju ali ustanovi, kjer je dotični zaposlen.
4.	člen
O financiranju kolektivnih izletov, ki so propagandnega, poučnega, kulturnega ali gospodarskega značaja, odloči za vsak primer posebei izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
5.	člen
Ta odredba stopi v veljavo takoj.
Koper, dne '28. septembra 1949.
Učiteljem, ki so uslužbeni na osnovnih šolah in poleg tega predavajo kot predmetni učitelji na srednjih in strokovnih šolah, se daje osebni dodatek v višini, ki se daje predavateljem teh šol za nadurno delo.
18.	člen
Učiteljem, ki poučujejo v krajih, v katerih je službovanje otežkočcno zaradi težav v preskrbi, stanovanju, prometnih zvezah in drugih vzrokih težje narave, se izplačuje posebni osebni dodatek za delo- v posebno težkih okoliščinah. Ta dodatek znaša od 600 do 1.000 din mesečno.
Višino tega dodatka za posamezne kraje določa oddelek za prosveto.
Posebni osebni dodatek se izplačuje vsak mesec za nazaj.
19.	člen
Ta pravilnik velja od 1. oktobra 1949 dalje.
Koper, dne 31. avgusta 1949.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
49.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o popustu na vožnjah ob priliki letnega dopusta
1. člen
Delavcem in nameščencem, članom Enotnih sindikatov Istrskega okrožja, kakor tudi pripadnikom Narodne Zaščite, ki gredo na redni letni dopust,, se prizna 75°/o popusta na vseh vožnjah z rednimi prometnimi sredstvi v Istrskem okrožju za prhod v krai oziroma odhod iz kraja dopusta.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Sabaz Clemente	Beltram Julij
50.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o tarifah za babice
1.	člen
Od 1. oktobra 1949 dalje veljajo na področju Istrskega okrožja tele tarife za delo in pomoč babic:
1.	pregled (obisk) na domu babice	din	50
2.	pregled na domu noseče žene	„	60
3.	pregled na domu izven kraja: din 50.— ter din 10.— za vsak km. ceste.
4.	uporaba irigatorja, katetra (sonde),	klistirja,	masaža	„	50
5.	podkožne injekcije	„	30
6.	pomoč pri normalnem porodu vštevši 8 naknadnih
obiskov	„	650
7.	pomoč pri porodu s posredovanjem	zdravnika	„	700
8.	pomoč pri porodu dvojčkov	„	800
9.	pomoč pri enostavnem splavu	„	400
10.	pomoč v nočnih urah od 22. do 6.: povišek 10"/o
11.	spremljevanje porodnice v bolnico:	potni strošek ter
25.— din na uro-.
2.	člen
Običajni sanitetni material, ki ga babica uporabi, je vštet v tarifo in bab'ca nima pravice, da zahteva za to posebno pristojbino.
3.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 28. septembra 1949.
OGLASI IN OBJAVE
Soc, 40/2
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je v registerski stvari »Riviera Turist Hotela d.d.« — »Albergo R viera Turist SA.« di na predlog iste v seji
sklenilo
V	družbenem registru se dovolijo sledeči vpisi:
Na podlagi zapisnika seje upravnega odbora »R viera Turist Hotela d.d.« v Kopru z dne 20. III. 1948. in v zvezi čl. 31 družbenih pravil se vpiše Martelanc Anton od Antona za ravnatelja družbe s pravico do nastopanja in podpisovanja družbe (čl. 44. pravil).
Okrožno ljudsko sod šče
Koper, dne 19. aprila 1948.
Soc. 40/3
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je v registerski stvari družbe »Riviera Turist Hotel d d.« v Kopru in po predlogu iste z dne 25. IV. 1948.
sklenilo
V	družbenem registru se dovolijo sledeči vpisi:
1.	Na podlagi ustanovne pogodbe družbe »Riviera Turst Hotel d.d.« v Kopru z dne 10. II. 1947. Rep. N. 5256 ter v zvezi sklepa Okrožnega narodnega sodišča v Postojni pod Soc. 40/47-1 z dne 10. II. 1947. se naknadno vpišejo kot člani nadzornega odbora: Ramovš Franc, predsednik, Bidovec Stane n dr. Mirko Adamič, člani 'n namestnika dr. Sajovic Umberto ter dr. Peterin Stanko.
2.	Mahnič Andrej kod predsednik upravnega odbora.
Okrožno ljudsko sod'šče
Koper, dne 30. aprila 1948.
Cons. Ill 255/1
Dne 4. marca 1949. se je vpisala v zadružm register:
Kmetijska Nabavno-prodajna zadruga z o. j. v Novi vasi.
Sedež zadruge je v Novi vasi.
Okoliš zadruge obsega ozemlje KLO Sv. Peter.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati.
Naloga zadruge je:
1.	Neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga in orodja za gospodinjstvo, kmetijstvo ali drugo gospodarstvo.
2.	Odkupovati in prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelane;
3.	dovoljevati članom predujme za blago, ki so ga odstopili zadrugi radi prodaje;
4.	kupiti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, naprave itd. potrebne za ispolnitev zgoraj navedenih nalog;
5.	pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gospodarstvo in v splošnem kmetijstvo ter ustanoviti v to svrho posebne odseke;
6.	skrbeti za izobrazbo svojih članov in razvijati zadružnega duha s prirejanjem predavanj, sestankov iz zborovanj.
Zadružni delež znaša Lir 500.— (petsto).
Redni občni zbor skliče in vodi upravni odbor v roku 4 mesecev po zaključku poslovnega leta.
Vabilo za občni zbor mora biti dostavljeno vsem KLO, na katerih področju vrši zadruga svoje posle in objavljeno na razaglasm deski zadruge, njenih podružnic in poslovnic vsaj 8 dni predno se ta vrši.
Upravni odbor sastoji Iz predsednika,, tajnika, blagajnika in 4 odbornkov. ki so izvoljeni za dobo¡ enega leta. Zadrugo zastopata in podpisdieta 2 člana upravnega odbora, navadno predsednik im tain k. od katerih enega lahko nadomešča eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga zato pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.
Upravni odbor zadruge: predsednik: Pucer Ivan, Nova vas: tajnk: Raci Branko, Sv. Peter; blagajnik: Mahnič Matija, Sv. Peter; članb Pucer Viktor, Nova vas; Frankarli Karel, Padena; Kastelic Henrik, Sv, Peter; Grižop Jožef, Krkavče.
Okrožno ljudsko sodišče.
V	Kopru, dne 4. marca 1949.
Cons. III 252/1
Dne 4. marca 1949. se je vpisala v zadružni register:
Kmetijska Nabavno-prodajna zadruga, Vanganel z o. j.
Sedež zadruge je v Vanganelu, okoliš zadruge obsega KLO Vanganel.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občili zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati.
Naloga zadruge je:
1.	Neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga m orodja za gospodinjstvo, kmetdstvo ali drugo gobarstvo.
2.	skupno prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelanem;
3.	dovoljevati članom predujme za blago, ki so ga odstopili zadrugi radi prodaje;
4.	kup'ti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, naprave itd. potrebne za ispolnitev zgoraj navedenih nalog ;
5.	pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gospodarstvo in v splošnem kmetijstvo ter ustanoviti v to svrho posebne odseke;
6.	skrbeti za Izobrazbo svojih članov in razvijati zadružnega duha s prirejanjem predavanj, sestankov in zborovanj.
Zadružni delež znaša Lin 500.— (petsto), jamstvo članov za obveze zadruge je omejeno na petkratni znesek podpisanih deležev.
Redni občni zbor skliče in vodi upravni odbor v roku 4 mesecev po zaključku poslovnega leta.
Vabilo na občni zbor mora biti dostavljeno vsem KLO,. na katerih področju vrši zadruga svoje posle radi objave ter zadružni poslovni zvezi v Kopru in obenem objavljeno na razglasni deski zadruge, njenih podružnic ter poslovn'c vsaj 8 dni predno se ta vrši.
Upravni odbor sastoji Iz predsednika, tajnika, blagajnika in 4 odbornikov izvoljenih za dobo enega leta.
Zadrugo; zastopata in podpisujeta dva člana upravnega odbora, navadno predsednik in tajnik, od katerih enega lahko nadomešča eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga zato pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.
Obvezne priobčitve članom, se vrše javno s tem; da se pošljejo radi, objave vsem KLO, na katerih področju vrši zadruga svoje posle in objavijo1 na razglasni deski zadruge, nje-n:h podružnic in poslovalnic.
Člani upravnega odbora so: predsednik: Kozlovič Celestin, Čentur: tajnik: Belič Pavel, Sv. Ubald; blagajnik: Belič Pavel, Sv. Ubald; poslovodja: Jakonbn Roman, Bonirii; člani: Belič Ernesta, Sv. Ubald; Fontanot Anita, Sv. Ubald; Kertnac Branko, Vangenel.
Okrožno ljudsko sodišče.
V Kopru, 4. marca 1949.
Cons. III. 257/1
Dne 8. marca 1949. je bila vpisana v Zadružni register:
Kmetijska obdelovalna zadruga v Kampel-Salarl, z o. j.
Sedež zadruge je v Kampel-Salari.
Kokol-iš zadruge obsega področje KLO Kampel-Salari.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali na podaljšati.
Naloga zadruge je povečati donos zemljišča in živine, zmanjšati proizvajalne stroške, povečati svoje dohodke in doseči večjo korist za sebe in skupnost s čim pravilnejšim izkoriščanjem obstoječe delovne sile, oprežne ž vine, strojev 'n orodja.
Zadruga nabavlja vse potrebščine za svoje člane, kakor tudi vse kar je potrebno za skupno obdelavo zemlje in gojitev živine.
Zadruga skrbi za zdravstveno stanje, telesno in umstveno vzgojo svojih članov, predvsem pa za njihovo strokovno 'zpo-poljnievanje.
Vsak zadružnik vloži v zadrugo vso svojo zemljo, razven zemljo okrog hiše z stanovanjsko hišo in gospodarskimi zgradbam', ki so potrebne za njegovo posebno gospodarstvo.
V zadrugo vložena zemlja ostane o lasti tistih, ki so jo vložili v zadrugo.
član, ki niima zemlje plača osnovni delež lir 500.— (petsto). Občni zbor lahko sklene vzemši v obzir njegovo gospo-darko Stanje, da vplača več deležev po lir 500.—.
Za obveznost zadruge jamčijo člani najmanj s petkratnim zneskom vpisanih denarnih deležev.
Upravni odbor je sestavljen iz 5 do 10 članov vštevši predsednika, tajnika in blagajnika.
Za podpisovanje zadruge in izjavo volle sta potrebna dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga u privolitvijo občnega zbora za to pooblasti upravni odbor.
Redni občni zbor sklicuje in vodi upravni odbor najkasneje do 1. februarja.
Priobčitve zadruge se objavljajo na razglasni deski.
Člani upravnega odbora so: predsednik: Čepič Santo, Triban 27; tajnik: Eurlanič Ignacij, Manžan 5; člani; Burjač Mirko, Manžan 7; Černač Karel, Triban 30; Eurlanič Emil, Manžan 6.
Okrožno ljudsko sodišče.
Koper, dne 8. marca 1949.
Cons. III. 258/1
Dne 8. marca 1949. je b'la vpisana v zadružni register:
Kmetijska obdelovalna zadruga v Šmarjah, z o. j.
Sedež zadruge je v Šmarjah.
Okoliš zadruge obsega Šmarje, Sergaše, Kaverljak.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati.
Naloga zadruge je povečati donos zemlj:šča in živine, zmanjšati pro zvajalne stroške, povečati svoje dohodke in doseči večjo korist za sebe in skupnost s čim pravilnejšim izkoriščanjem obstoječe delovne sile, oprezne živine, strojev in orodja.
Zadruga nabavlja vse potrebščine za svoje člane, kakor tudi vse kar je potrebno za skupno obdelavo zemlje in gojitev živine.
Zadruga skrbi za zdravstveno stanje, telesno in umstveno vzgojo svojih članov, predvsem pa za njihovo strokovno izpopolnjevanje.
Vsak zadružnik vloži v zadrugo vso svojo zemljo, razven zemljo okrog hiše z stanovanjsko hišo in gospodarskimi zgradbam', ki so potrebne za njegovo osebno gospodarstvo.
V zadrugo vložena zemlja ostane lastnina tistih, ki so jo vloždi v zadrugo.
član, ki niima zemlje plača osnovni delež lir 500.— (petsto). Občni zbor lahko sklene vzemši v obzir njegovo gospo-darko stanje, da vplača več deležev po lir 500.—.
Za obveznost' zadruge jamčijo člani najmanj s petkratnim zneskom vpisanih denarnih deležev.
Upravni odbor je sestavljen iz 5 do 10 članov vštevši predsednika, tajnika in blagajnika.
Za podpisovanje zadruge in 'zjavo volje sta potrebna dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga u privolitvijo občnega zbora za to pooblasti upravni odbor.
Redni občni zbor sklicuje in vodi upravni odbor najkasneje do 1. februarja.
Pr občitve zadruge se objavljajo na razglasni deski.
Člani upravnega odbora so: predsednik: Markežič Emil. Šmarje 26; tajnik: Pribac Pavel, Šmarje 72; člani: Markežič Aleksander, Šmarje 26; Vesnaver Josip, Šmarje 20; Pribac Simon, Sergaše 6; Glavina Slavko, Šmarje 195; Hrvatin Anton, Šmarje 10.
Okrožno ljudsko sodišče.
Koper, dne 8. marca 1949.
V	izvrševanju sklepa izrednega občnega zbora tt. »RIBA« tržaška ribarska družba in trgovina z ribo družba z o. z., Izola, z dne 20. 4. 1949., s katerim se je ta družba preosno-vala v delniško družbo in je bilo sklenjeno zvišanje delniške glavnice od Din. 270.000.— (Lir 900.000.—) na Din. 3,000.000.— (Lir 10,000.000.—), potom, emisije 9.100 novih delnic po Din. 300.— (Lir 1.000.—) nominalne vrednosti za ceno po Din. 300.— za vsako delnico, se ponudijo v opcijo dosedanjim gospodom družabnikom dosedanje družbe z O', z. delnice nove emisije v razmerju deležev, kakor jih dosedanji družabniki posedujejo.
Opcijska pravica pod pogoji omenjenega sklepa in pričujočega razglasa se lahko uveljavlja tekom petnajst dni od dneva te objave. Družabniki, ki se bodo te pravice poslužili morajo ob podpisu tozadevne pristopne izjave vplačati pri centrali družbe tri desetine nominalne vrednosti podpisanih novih delnic.
Koper, dne 26. oktobra 1949.
Upravni svet
tt. »RIBA« tržaška ribarska družba in trgovina z ribo d. d. - Izola
V	izvrševanju sklepa izrednega občnega zbora tt. »VINO« veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, družba z o. z. v Kopru z dne 25. 4. 1949-, s katerim se je ta družba preosnovala v delniško družbo in je bilo sklenjeno zvišanje delniške glavnice od Din 210.000.— (Lir 700.000.—) na Din
4,500.000.— (Lir 15,000.000.—) potom emisije 14.300 novih delnic po Din 300.—• (Lir 1.000.—) nominalne vrednosti za ceno po Din 300.— za vsako delnico, se ponudijo v opcijo dosedanjim gospodom družabnikom dosedanje družbe z o. z. delnice nove emisije v razmerju deležev, kakor jih dosedanji družabniki posedujejo.
Opcijska pravica pod pogoji omenjenega sklepa in pričujočega razglasa se lahko uveljavlja tekom petnajst dni od dneva te objave. Družabniki, ki se bodo te pravice poslužili morajo ob podpisu tozadevne pristopne izjave vplačati pri centrali družbe tri desetine nominalne vrednosti podpisanih novih delnic.
Koper, dne 15. oktobra 1949.
Upravni svet
»VINO« veletrgovina z alkoholnimi in
brezalkoholnimi pijačami d. d. - Koper
V	izvrševanju sklepa izrednega občnega zbora delniške družbe »Orient - Tabak« veletrgovina s tobakom in tobačnimi izdelki s sedežem v Kopru z dne 26. 5. 1949., s katerim je bilo sklenjeno zvišanje delniške glavnice od Din 150.000.— (Lir 500.000.—) na Din 360.000.— (Lir 1,200.000.—) potom emisije 700 novih delnic po Din 300,— (Lir 1.000.—) nominalne vrednosti za ceno po Din 300.— za vsako delnico, se ponudijo v opcijo dosedanjim gospodom družabnikom dosedanje družbe z o. z. delnice nove emisije v razmerju deležev, kakor jih dosedanji družabniki posedujejo.
Opcijska pravica pod pogoji omenjenega sklepa in pričujočega razglasa se lahko uveljavlja tekom petnajst dni od dneva te objave. Družabniki, ki se bodo te pravice poslužili morajo ob podpisu tozadevne pristopne izjave vplačati pri centrali družbe tri desetine nominalne vrednosti podpisanih novih delnic.
Koper, dne 11. oktobra 1949.
Upravni svet
tt, »ORIENT-TABAK« veletrgovina s tobakom in tobačnimi izdelki d. d.
Koper
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. - Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc
črtomič, Koper. - Tiskala Gradska štamparija v Puli.