SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in znkivo Posamezni listi dob* ■e t tiskarni in pri gospoda Novak-u na velikem trgu po 'P h. Rokopisi sa ne vra- "ajo, neplačani listi se ne sprejemajo. It oznanila se plačuje od navadne vrstice, te se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat 18 h, trikrat 24 h. Kitaj a vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za oelo let« K 5.— ta pol leta „ 2.60 za četrt leta „ L30 —♦— Naročnina se pošilja apravniitvu v tiskarni «v. Cirila , koroške ■lice hitv. 6. List m pošilja do odpovedi. —♦— Deležniki katoL tiskovnega društva do-Mvajo list brez posebne naročnine. -- Štev. 32. Krščanski socialci in mokrači v Mariboru. Povišanje sladkornega davka je vse delavske in delavcem prijazne kroge neprijetno dirnilo. Delavcu in posebno še njegovi družini je namreč sladkor, s katerim si sladi kavo, važna vsakdanja potreba. S povišanjem sladkornega davka se je torej podražila delavcu v sedanjih razmerah neizogibna vsakdanja hrana. Samoumevno je, da tudi naše mariborsko delavstvo ni odobravalo novega davka. Saj ga bo tudi ono občutilo in težko nosilo. V obsojanju tega davka se krščanski socialci niso razločevali od mokraških socijev. Prikladno bi bilo, da.bi se mokrači veselili v tej zadevi enakega mišljenja vseh mariborskih delavcev. Toda ravno nasprotno. Da se je povišal sladkorni davek, to dejstvo so začeli izrabljati v svoje strankarske namene. Mokraški voditelji so izdali geslo: «Krščansko socialna stranka je zakrivila povišanje sladkornega davka, zato prnč s krščanskimi socialci!» In naši mokrači, ki so se že davno odvadili samostalnega mišljenja in slepo sledijo svojim voditeljem, izgovarjali so za njimi te besede, ne da bi pomislili, kako bedastočo in neresnico oznanujejo. Hujskanje se je širilo. Nekaterim krščanskim delavcem se je celo grozilo, da jih ljubeznjivi mokraški sodrugi pomečejo 1. avgusta iz delavnic, ako se istega dne resnično uveljavi zakon o povišanju. Seveda se naši somišljeniki niso ustrašili takih groženj, kajti predobro jim je znano, da so mokrači le pogumni v besedi, a pri kakem dejanju, tam Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) (Konec.) 26. Na otoku Cipru; izLarnakev Trst; dva nauka in sklep. Veseli me preljubi rojaki, da se enkrat lehko spregovorim kratkočasno besedo o svojem potovanju po jutrovskih deželah; a to moje poročilo je pač zadnje ali sklepčno. — Kdor ima zemljevid pri rokah in naše romanje po njem zasleduje, bo hitro uganil, katero slavno deželo smo še hoteli obiskati, ker smo zdaj bili precej blizu nje — otok Ciper; 9. majnika ob 8. zvečer smo odplovili iz Bejruta in ob 6. zjutraj smo že bili na Cipru, ki je bil naša zadnja in kratka, samo 6 ur trajajoča postaja. Ciperski otok je v vzhodno-severnem kotu sredozemskega morja in približno tako velik, kakor kranjska dežela ; prebivalcev šteje 200 000 in sicer večinoma krščanskih; toda katoličanov z Maro-niti vred je samo 1000. Ob Kristusovem času so otoku zapovedovali Rimljani; v srednjem veku so ga dobili v svojo oblast krščanski križarji, pozneje Benečani in nazadnje Turki V Mariboru, dne 10. avgusta 1899. jih ni. Vendar se je zdelo voditeljem krščansko-socialnega gibanja v Mariboru potrebno, da skličejo somišljenike k zborovanju, na katerem se naj jasno pove, kdo je sokriv pri povišanju sladkornega davka in kako stališče zavzemajo krščanski socialci nasproti povišanju Zborovanje se je vršilo v nedeljo dne 6. avgusta v vrtni dvorani hotela «Stadt Wien». Začetek zborovanja se je nastavil na 5. uro popoldne. Dvorana je bila polna delavskega ljudstva. Ker so bili tudi mokrači povabljeni, bilo je tudi precej socijev navzočih, vendar večino so imeli krščanski socialci. Jeden izmed sklicateljev otvori zborovanje, pozdravivši prijazno vse navzoče, ter predlaga volitev predsednika izmed vrste krščanskih socialcev. Socialdemokrati so ponujali svojega kandidata, a so ž njim pri volitvi z veliko manjšino propali. Ko se še določi podpredsednik in tajnik, podeli predsednik besedo g. dr. M. Mateku, da govori o jedini točki dnevnega reda: «Kdo je zakrivil povišanje sladkornega davka?» V tem hipu pa nastane v dvorani divjašk krik. Sociji so zahtevali besedo k opravilnemu redu. Predsednik izjavlja, da bi to dopustil drage volje, ako bi se kdo prej naznanil, a sedaj, ko je dal že referentu besedo, mu to ni več mogoče. Sociji se izgovarjajo, da so se prijavili k besedi, ter kažejo na predsedniško mizo, kjer je res ležal oznanilni listek. Ker pa je listek prišel celo natihoma na mizo, ker se predsedniku ni vročil, niti so ga opozorili nanj, izjavlja, da ga sedaj ne more več uvaževati in povabi g. dr. Mateka, naj prične z govorom. A sedaj je bil ogenj v strehi. Kakor obsedeni do današnjega dne; samo da je bil 1. 1878. Anglež tako dober (?) in je prevzel oskrb-ništvo celega otoka; seveda se pri tem ni bati nikakšne zgube, ker Anglež je prava kramarska duša, ki ne stori ničesar zastonj. Sicer je pa nam to angleško pokroviteljstvo bilo všeč, ker je zdaj vsaj vse lepše urejeno in bolj snažno, kakor v deželah pod turško vlado. Ciperski otok že od nekdaj slovi radi svoje rodovitnosti in radi obilne izvrstne rude, posebno bakrene, ki ima od tod svoje ime (lat. cuprum, nemško Kupfer). Preden je Turek prišel v deželo, bili so ljudje pridni in delavni, pa tudi bogati; takrat je na pr. dobila navadna meščanska nevesta doto, ki je bila več vredna, kakor vse dragocenosti francoskega kraljevega zaklada; a pod Turkom se vse zanemarja, trgovina, poljedelstvo in vinoreja. Seme krščanske vere zasejalo se je na Cipru po tistih kristjanih, ki so bili iz Jeruzalema tu sem pribežali po smrti prvega mu-čenika sv. Štefana; pa vernike potrdila in posamezne cerkve ustanovila sta še le sv. app. Barnabas in Pavel, ki sta na prvem apostolskem potovanju najprej pridgala na tem otoku, kjer je bil Barnabas doma. V djanju apost. (13, 4. 5) beremo: «Ondod sta se po morju peljala "na C per; in ko sta prišla v Salamino, sta oznanovala Božjo besedo po Tečaj XXXIII. so skakali sociji raz prostore ter kričali o nasilstvu, o nepravilnosti in nezakonitosti. Ker to nič ni pomagalo, začeli so s pso-vanjem. Krščanski socialci so pokazali občudovanja vredno hladnokrvnost. S pomilovanjem so gledali razdivjane in razkačene mokrače. Tudi nekateri mokrači so se menda sramovali tega nastopa svojih sodrugov ter izdali parolo, da odidejo. Sedaj so podvojili sociji krik in psovanje ter v ,genzemaršu' odhajali iz dvorane. Krščanski socialci so pričakovali, da jim bodo mokrači s pametnimi razlogi v mirni besedi pojasnili svoje stališče, a mokrači so vedeli, da pametnih razlogov za svoje trditve nimajo, in zato so si pomagali s krikom in psovanjem, kakor je to navada le pri pouličnih barabah. Sedaj šele je mogel začeti g. dr. Matek s svojim govorom: Čudno je, da se je vlada odločila za povišanje sladkornega davka, ki tako občutljivo zadene posebno delavsko ljudstvo. Ce hoče vlada novih davkov, naj jih nastavi na razkošnosti kapitalistov, na športe, na borzo. (Burno pritrjevanje.) Vlada skrbi za kapitaliste, a ne tako za delavce. Ravno na pr. glede sladkorja: sladkornim tovarnarjem daje premij na milijone, da lahko izvažajo v inozemstvo sladkor prav ceno, a doma obdačuje sladkor. V inozemstvu se kupuje avstrijski sladkor za polovico ceneje kakor pri nas doma. Ako bi imeli državni zbor, moral bi se ta davek odobriti v njem, a sedaj ga je izdala vlada s § 14. Gotovo bi ga državni poslanci odklonili. Sokrivci pri tem davku so torej tudi iste stranke državnega zbora, ki so s pretepanjem in raz- judovskih shodnicah. Imela sta pa tudi Janeza (evangelista Marka) v službi.» Razvaline Salaminske kažejo se dandanes blizu mesta Famagosta na vzhodni strani otoka, katerega sta sv. apostola celo obhodila do mesta Pafos (dandanes Bafa) na nasprotni ali zapadni strani. Vsled njune pridige spreobrnil se je rimski poveljnik Sergij Pavel in nekateri menijo, da se je apostel narodov od zdaj naprej imenoval Pavla in ne več Savla, v spomin na ta velevažen dogodek. Nekega tamošnjega čarovnika, ki se je ponašal z imenom sin Jezusov, imenoval je sv. Pavel sina satanovega in ga kaznoval z telesno slepoto, ker je ljudi zapeljeval in utrjeval v duhovni slepoti. Glavno cipersko mesto je zdaj Nikozija, ki je pa daleč proč od morskega brega; zato se mi nismo oglasili v tem, ampak v pomorskem mestu Larnaka, ki je za dobro polovico manjše. Našli smo tu dve katoliški cerkvi, v katerih so še mogli nekateri romarji maševati; oo. frančiškani imajo zavod ter šolo za dečke, sestre sv. Jožefa pa za deklice; tako lepe frančiškanske cerkve kakor je tukaj, še menda dozdaj nismo nikjer videli na jutrovem. V grški cerkvi sv. Jurija kažejo razkolniki drugi Lazarjev grob; pravijo namreč, da se je Lazar nevernim judom tu sem vmaknil, ko ga je bil Kristus od smrti obudil; grajanjem onemogočile redno državnozborsko delovanje. (Pritrjevanje). In med temi strankami se je mimo nemških narodnjakov odlikovala socialdemokratična stranka. (Klici: Tako je, tako je 1) Tudi ona je kričala, divjala ter razbijala v državnem zboru, da je bilo vsako delo nemogoče. S tem se je potisnil vladi § 14 v roke, s katerim se je izdal sedaj novi sladkorni davek. Smešno, neresnično in zlobno je torej, ako social-demokratje razglašajo, da krščansko-socialna stranka je zakrivila sladkorni davek. Socialdemokrate peče zdaj že vest, da so sokrivci na povišanju tega težkega užitninskega davka, zato bi radi sedaj zvrnili krivdo na druge rame. A zaman je njih trud. Krščanski socialci so bili vedno proti povišanju tega davka, kakor so sploh nasprotni vsemu, kar ne pospešuje blagostanja trpečega delavskega stanu. (Dolgotrajno viharno pritrjevanje.) Na to se je še sprejela govorovi vsebini primerna resolucija. Po poročevalčevem govoru nastopili so še nekateri krščanski socialci s kratkimi stvarnimi besedami, a tudi jeden socialdemokrat (nekateri še so ostali pri zborovanju) se je oglasil, a ker še niti ni znal razločevati med krščanskimi socialci in nemško konservativno stranko, se je le popolnoma osmešil. Proti sedmi uri je zaključil predsednik zborovanje in izrazil zahvalo mariborskim krščansko-socialnim delavcem, ki v treznem političnem mišljenju in nastopanju visoko nadkriljujejo razdivjane in razgrajajoče mokrače. v Stajarski slovenski delavci. Od zadnjih državnozborskih volitev se je mnogo storilo za stanovsko združevanje spodnještajarskih slovenskih delavcev. Izmed večjih naših mest zaostaja še le Ptuj, kjer se nič ne stori za delavske kroge. V Celju in Mariboru pa vrlo napreduje delavsko gibanje. Izven mest po deželi je menda najmočneje delavsko družabno življenje po dravski dolini. Upati smemo, da bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah slovensko delavstvo v peti kuriji odločilen faktor. Čeprav še niso delavci po dravski dolini povsodi združeni v posebna društva, vendar so njih čustvovanja (simpatije) na strani krščansko-elovensko delavske organizacije. Nemški krogi ne store za delavce popolnoma nič, ampak jih mirno vestjo prepuščajo židovski socialni demokraciji. Sedaj je zastopnik pete kurije v državnem zboru Nemec, toda če bo tudi prihodnjič, to je veliko vprašanje, kajti tudi delavcem bil je bojda na ciprskem otoku v mestu Citium škof in tudi tukaj pokopan, a njegovo truplo so neki odnesli Benečani. V larnaških krčmah dobilo se je izvrstno sladko ciprsko vino in sicer iz začetka prav po ceni; ko je pa več romarjev prihajalo, se je vino hitro podražilo. Spominjam se, da so si naši ljubi koroški romarji kupili velik vrč dobrega vina z namenom, da ga vzamejo na svoj dom; ker so pa pozneje zvedeli, da bi bilo treba v Trstu mnogo colnine plačati, so ga rajši sami spili; na ladiji so se par večerov slišale vesele pesmi, ker koroški romarji so bili dobre volje. Ker sem že pri Korošcih, naj še omenim, da je bila ta dežela v naši romarski družbi prav dobro zastopana po 7 krepkih možih na pr. gosp. prošt Plešučnik, okrajni glavar Šuster in profesor Koh iz Beljaka. A iz cele Kranjske je bila samo ena ženska, gospa Gšmajdler iz Ljubljane. Kranjci so menda že slutili, da bodo kmalu uprizorili posebno romanje. V torek opoludne bili smo zopet vsi zbrani na krovu našega nam že jako ljubega parnika «Urano;» na njem je zdaj bilo, da se še sklep našega potovanja dobro dovrši, ker celih 5 dni ga nismo več zapustili, dokler namreč nismo stopili na evropska in ob enem avstrijska tla v Trstu. Pri odhodu iz Cipra bili so vsi romarji zelo veseli in sicer prijazni nemški volilci se bodo morali ozirati na slovenske volilce dravske doline. Gole fraze obmejnih Slovencev. V nedeljo dne 6. avgusta so kranjski liberalci zborovali v Starem trgu pri Ložu. Deželni poslanec g. Božič je izrekel v svojem govoru tudi te-le besede: «Pri tej priliki se ne more zamolčati, da so se obmejni Slovenci glede sprave (med liberalnimi in katoliško-narodnimi poslanci) kaj čudno vedli. (Klici: Jako čudno!) Ko se je sprava sklepala, rotili so nas na vse možne načine, naj jo podpišemo, naj jim pomoremo; a ko so klerikalci snedli svojo besedo in poteptali spravo (ker liberalci niso hoteli pretrgati zveze z nemškimi veleposestniki), tedaj niso imeli niti najrahlejše grajalne besede za to početje (Klici: To je značilno!), kar mora napraviti utis, da so bili tudi njihovi obupni klici gola fraza! (Posamezen ugovor: Ne, fraza niso bili. Živahni protiugovori in klici: Božič ima prav!)» Naši obupni klici so torej le gola fraza! Tako more govoriti samo Slovenec, kojega narodnost je postala bankrotna, take izjave more delati le ona slovenska stranka, koji služi beseda narodnost samo v sebične namene. Vemo sicer, da politično obzorje Bo-žičevo ne presega niti mej njegovega volilnega okraja, kamo da li meje kranjske dežele, vendar tudi to je znano, da je Božič poslušen avtomat in pokorno trobilo liberalne stranke. Štajarci si hočemo zapomniti stranko, ki izjavlja po svojih poslancih, da so naši obupni klici le — gola fraza. Avstrijski Nemci. Plačani prusaški agentje in kratkovidni nemški poslanci so vstrajno hujskali nemško ljudstvo proti vladi in Avstriji. Sedaj jim gre setev v klasje. Nemškega ljudstva se je prijel prekucijski in protiavstrijski duh, da se ga zmernejši Nemci sami boje. Zadnji teden je prišlo na pr. v Solnogradu do krvavih izgredov. Reda policija ni mogla več vzdržavati, vojaški bajoneti so morali priti na pomoč. Odločilni krogi bodo kmalu uvideli, če že niso, da so le Slovani zanesljivi avstrijski državljani in le ž njimi bo treba vladati. Wolf jo je skupil. V nedeljo je imel pretepaški poslanec Wolf zaradi neke razžalitve dvoboj z nemškim poslancem Krepekom. Wolf jo je pošteno dobil. Težko ranjen v obrazu mora sedaj ležati, a njegovi pristaši žalujejo, ker je mojster vseh nemških pretepačev našel še večjega mojstra. Nemškemu narodu pa se mora častitati, da ima toliko izbornih pretepačev ! najprej zato, ker nam je dozdaj vse tako srečno steklo in se nam nikjer ni pripetila huda nesreča: v Damasku bila sta sicer dva romarja precej nevarno zbolela; a ko smo mi odhajali, sta se le posilila in se nam tudi pridružila. Veselilo nas je drugič tudi to, da smo imeli že za seboj take kraje, v katerih prebivajo naši sovražniki in kjer se še zelo šopiri satan in njegovo kraljestvo; v Bejrutu in Damasku smo to dovolj čutili in se radi vmaknili mohamedanom nevernikom. Najbolj nas je pa navduševala in osrečevala misel, da se zdaj naravnost peljamo — domu, da je mila domovina naš cilj, kjer naši ljubi že nestrpno čakajo naše vrnitve. Kdor je že bil v daljnih krajih, kjer se govori nam neznan jezik in se nihče ne briga za ubogega tujca, ve, kaj se to pravi, delj časa ločen biti od ljube domovine. Nek tirolski duhovnik mi je na tihem potožil, da še nikdar ni bil tako žalosten kakor zdaj, ko že več tednov ni gledal domačih visokih gora in bujno zelenih planinskih livad. Ogru zopet se pa v tujini tako toži po njegovi žalostni pusti, da zboli samega koprnenja po rojstnem kraju; zares ljubo doma, kdor ga ima. Dež za solncem mora priti, za veseljem žalost biti; tudi na ladiji ni dolgo vladalo veselje, ker že v sredo oglasila se je huda nevolja — morska bolezen. Nekateri so mis- Ruski car ne bo odstopil. Ker je francoski minister zunanjih zadev Delkase pretekle dni obiskal Petrograd, da se je razgovarjal in posvetoval z ruskimi ministri o važnih zadevah rusko - francoske zveze, podtikali so Rusom sovražni listi naj-neumnejše namene Delkasejevemu potovanju. Pisali so, da hoče ruski car Nikolaj odstopiti in Delkase je potoval v Petrograd, da ga pregovori, če še mogoče. Seveda je vse to zlagano. Angleži in Nemci namreč z zavistjo gledajo, kako mogočno in neprestano napreduje velika slovanska država na severu, in zato trosijo najbolj abotne vesti v svet, da bi škodovali dobremu imenu Rusije. Dopisi. Z Murskega polja. (Kmečke zadruge na Murskem polju.) Kdor ljubi kmeta in celi svoj narod, bere z veseljem «Slov. Gosp.», ker nam med drugim prinaša podučljive članke za kmečke zadruge. Povsod se jih veselimo, ker po njih upamo najboljše prihodnosti ter kmečkega blagostanja. Z zadrugami smo si nakopali sicer novih skrbi, vendar bomo jih radi prenašali. Dozdaj so posamezni «špekulanti» gledali, kako bi si pomogli oni in ni jim bilo mar, da je kmet trpel škodo in vedno bolj globoko propadal; zdaj pa bodo začeli «špekulirati» kmetje v svojo korist, a če «špekulanti» ne bodo mogli shajati z dosedanjim kruhom, pa se naj lotijo česa drugega. Sicer pa še ne bodo trpeli tolike škode, kakor se je bojijo. Kruha bo imel dovolj vsak, ki bo hotel in mogel delati. Hvala Bogu, da se pri nas povsod po-maljajo zadruge, kakor globanje po toplem dežu. Nas začetnike še teži ena skrb, namreč kako naj začne novo ustanovljena zadruga delovati ? Blaga dobimo lehko dovolj skoz noč, toda komu ga bomo prodali. Vemo, da so kupci, vendar mi ne vemo, kje da so? Prekupce najdemo že, vendar zadruga nema namena, da bi skrbela prekupcem za blago. To bi bila tudi njena poguba, ampak zadruga mora spraviti blago od kmeta naravnost istemu, ki ga povžije ali porabi. Zato bi bilo treba zadružnih novin. Ne mislim pa, da moramo ustanoviti nove take novine. Kar gre v javnost, to je že do zdaj objavljal naš vrli «Slov. Gosp.» na Štajarskem in «Mir» na Koroškem; na Kranjskem pa bi morebiti za to bil najboljši «Kmetovalec». Če pa kdo ve še za kaki boljši svet v tem oziru, prosim naj blagovoli objaviti. lili, da se jih drugokrat ne bo lotila, Ker so jo že poprej voljno prenašali; a ona se ni zmenila za tako prevdarjanje, ki menda velja le za bolezni na suhi zemlji; 11. majnika je bilo skorej vse boleno in mnogo živeža se je prihranilo, ker k mizi jih ni prišlo toliko, kolikor je prstov na roki. Jaz sem ležal ves ljubi dan kakor v omotici v svoji kabini in sem se zibal z ladijo vred; hujših nasledkov pri meni ni bilo, pač pa je mnogo trpel moj ogrski tovariš; on je tako oslabel, da se nam je vsem v srce vsmilil, a pomagati mu nismo mogli. Čeh pa je znal dobro prikrivati svojo nadlogo; ni stokal in ni nič govoril; samo enkrat je izrekel zelo pomenljive besede: Jaz ne maram več videti tega gnjusnega morja. Z Ogrom sva to dobro razumela in tudi sklepala, da najin češki tovariš ni brez uzroka okoli polnoči dvakrat vun šel in še precej naglo. Najbolj me je to dirnilo in osupnilo, da ko sem zopet k mizi k skupnemu obedu prišel, so me drugi popraševali, kje sem prejšnji dan bil, ali so me zobje tako hudo boleli?! Prve dni se seveda nismo vozili po tistih morskih krajih, kakor poprej v Afriko, ampak mnogo višje; pod malo Azijo in grško deželo plovili smo proti zapadu in skorej ves tretji dan gledali smo otok Kreta in njegova mesta na severni strani. Pri grškem Za notranje gospodarstvo pa, kar ni treba zvedeti prekupcem, naj naznanja Zveza kmetskih zadrug posameznim zadrugam. Zato naj toraj skrbijo dotične novine in «Zveza». Na Murskem polju bi radi zvedeli na-ravnostnega kupca na pr. za jajca in kuretino, potem za zrnje, za surovo maslo, za najboljše tovarne za obleko in ktere so v slovanskih rokah itd. (Iz Lehna pri Ribnici. (Shod podružnice sv. Cirila in Metoda) se je vršil prav sijajno. Volil se je nov odbor, kateri bo, kakor se je to do zdaj zgodilo, z vsemi močmi skrbel za žlahten procvit te podružnice. Nepričakovano veliko ljudij se je zbralo na tem shodu. Odlični gostje so prišli iz Ruš, iz Sv. Lovrenca, iz Marnberga, da celo od Sv. Duha na Ostrem Vrhu prišlo je z gospodom nadučiteljem več navdušenih posestnikov. Tako je prav! Treba nam je, da se združujemo, da se vedno bolj in bolj spoznavamo. Dobre volje je treba in pa združenih moči, da se vrlemu Slovencu nikogar bati ni. Slišalo se je več lepih govorov in med njimi se je odlikoval slavnostni govor dr. Gre-goriča. Koroški Slovenec Poljanec je navdušeno nagovoril navzoče goste, da vsak po svojih močeh blagohotno nekaj daruje za šolo na-Muti. In res, dosegel je lep uspeh. Kako bi pa tudi ne! Saj smo bili vsi vneti za dobro stvar. Veselili smo se pa tudi, ker smo slišali krasno petje mešanega pevskega zbora. Nad vse pa nas je očaral imenitni tamburaški zbor pod vodstvom velezaslužnega gosp. učitelja Breznika. Planinske rože iz Ribnice in Lehna svirale so tako lepo, da je bilo res prav kratkočasno. Da bi le še večkrat in na večih krajih nastopili ti vrli tamburaši v čast in slavo slovenskega imena. Žetale. (Naše razmere.) Motili bi se, ako bi mislili, da v našem mirnem žetalskem kraju nimamo nadlog, ker se nikdo javno ne piitoži. Objavil jih bom samo par, katere nas najbolj tlačijo, morda obudim sočutje ali pa tolažbo; pomoč je skoro nemogoča. Dosedaj nam je trtna uš še prizanašala, pokazala se je le tu in tam; letos pa se je pokazala po svojem pogubonosnem delovanju splošno po vseh naših gričih, tako, da brezdvomno bodo vse trte v dveh letih popolno vničene. Najbrž da je tako topla zima ugajala temu mrčesu. Imamo že sicer nekaj novih nasadov, pa to je še kapljica proti morju starih vinogradov. Kar je pognalo še grozdja, vzamejo pa druge uime; plesnjivec se je že lani v prvič predgorju Matapanu smo prvokrat zopet zagledali Evropo in hitro potem smo bili tudi že na starem tiru, kjer smo jonske otoke pozdravljali kot svoje znance. Pri Krfu smo se seveda ozrli na beli cesarski grad Ahilejon, ki lepo čepi sredi gorovja; bral sem, da so rajno preblago cesarico Elizabeto vedno spremljali morski golobi, kedar se je na ladiji iz Trsta tu sem vozila; pa vsakokrat bil je vmes eden črn galeb in ona je rekla: Ta je moja usoda, ta pomenja mojo smrt! — Kaj nenavadnega se nam ni pripetilo na tej 5dnevni vožnji, ampak se je vse na ladiji vršilo redno; opravljali smo svoje molitve in Šmarnice, duhovniki pa tudi daritev svete maše; sicer smo se pa kratkočasili, kolikor je bilo mogoče. Samo dvakrat smo se bili prestrašili, ko je parnik po noči naenkrat obstal sredi morja; bali smo se, da ne bi bili kam zavozili na kakšno morsko sipino, kakor se to večkrat zgodi v adrijanskem morju. Šel sem na krov, da spoznam ali poizvem uzrok, pa vse zastonj; ladija je stala in se po strani zibala, spodaj pri stroju so pa pomorščaki razbijali, da je bilo kaj; noben človek ni vedel pri čem da smo, pa najbrž se je bilo nekaj pokvarilo. Čez eno uro je parnik strašno strepetal in se začel počasi meziti; polagoma pa je celo okreval in zopet mogočno rezal morske valove. pokazal, letos pa se je že tako udomačil, da nam preti, ako se mu krepko ne branimo, vso trgatev uničiti. Res smo pridno žveplali in škropili. Dne 24. julija je prihrula popoldne strašna nevihta s točo, ter nam pobrala še to, kar je nam obetalo kaj dohodkov. Da bi streljanje točo pregnalo, je popolno prazno delo, tako vsaj smo se pri nas prepričali že lani in letos; ker ravno v obližju strelne postaje toča najhuje pobije. Tudi na kakšen napredek v narodnem oziru pri nas ni misliti, dokler vleče od Rogatca in Slatine nemška sapa. Imamo sicer odličnih mož, pa so preveč mirni, da bi se z nasprotniki borili; ko bi pa bil le kateri, da bi jih vnel, bilo bi vsega tega konec; in mi bi stali na slovenskih nogah med prvimi. Iz Haloz. Čimdalje redkejši postajajo možje, ki so videli našega naroda preporod, ki so s paznim očesom sledili vsem tužnim in veselim dogodkom v domovini, ki so imeli osebne in prijateljske zveze s takratnim majhnim številom navdušenih rodoljubov. Srečni ti sivi starčki, ki se radujejo na večer svojega življenja znatnega napredka Slovencev, če tudi še ne gledajo zaželjene zlate politične dobe! Tak mož je vlč. gospod Škender Sovič, župnik pri Sv. Trojici v Halozah. Obhajal je slovesno dne 27. julija svojo zlato mašo. Mnogo prijateljev mu je prišlo od vseh stranij častitat. Veselili smo se z zlatomašnikom, ker smo ga našli v 79. letu še tako duševno in telesno čvrstega. Občudovali smo njegov živ spomin; strmeli smo, kako gladko še govori latinski, francoski in mažarski. Želeli smo mu iz vsega srca, da bi vžival še mnogo let prijetne spomine na preteklost in zrl mirno v bodočnost z vrhunca svoje starosti; naj ga ne zadenejo besede: senectus ipsa morbus! Črnogorski. Iz ljutomerskega okraja. (Bodočnost naše konjereje.) Naša konjereja, ponos murskega polja, je v veliki in taki nevarnosti, ki jo bode gotovo zelo oškodovala, če ne uničila. Pred nekaterimi leti še so potrebovali naše konje v daljnih mestih, celo v Pariz so jih nekateri prekupci pošiljali. Rabili so je za tramvaj ah konjsko železnico, za gospodsko kočijo in za fijakarja. Kdor pa stopi danes v veliko mesto, vidi, da tramvaj ne potrebuje več konjev in da se tudi gospod vozi že s kočijo brez konja — z avtomobilom. Dne 26. julija t. 1. je neki dr. Stern se peljal s takovim vozom celo čez Štilfsko sedlo na Tirolskem t. j. 2645 m visoko, tako da je dokazano, da se tem novodobnim kočijam tudi strmina več ne upira. Te kočije vozijo po 45 do 50 km na uro. Kakšna brzina Bliže ko smo prihajali Trstu, tem ži-vahneje je bilo na ladiji, pa tudi na morju; srečavalo nas je mnogo velikih parnikov ter manjših bark in cele trume morskih rib t. j. delfinov so nas spremljale in zasledovale; ta riba sme se imenovati morska svinja, ker čaka na kuhinjske in druge odpadke, ki prihajajo z ladije; najbolj čudno zdelo se mi je to, da so celo nad vodo poskočile za našim parnikom; delfini imajo debelo glavo in so dober meter dolgi. V nedeljo 15. majnika smo srečno dospeli v Trst; hvala Bogu, jeruzalemsko romanje je dovršeno. Utrujeni bili seveda smo vsi in mnogi precej slabotni, toda živi smo le vsi ostali. Veliko romarjev odpeljalo se še je isti dan po železnici v svoje domače kraje; nekateri so še ostali v Trstu, drugi pa so romali na Trsat, Mater Božjo zahvalit za njeno pomoč na tem znamenitem potovanju. Ko sem se vrnil v Maribor, me niso skorej več poznali moji najboljši znanci, ker sem bil v licu ves zagorel in zaraščen; kdor namreč na jutrovem nima mustač (rus ali brk), ni gospod in ne velja nič. Le počasi sem se zopet privadil evropskemu podnebju in tukajšnemu življenju; a v duhu sem še več tednov romal po jutrovih deželah. To pa rečem, da v svojem življenju še nisem okusil toliko duhovnega veselja in srčne tolažbe, kakor tiste dni, ko sem bival je to, se vidi, če povemo, da je iz Ljutomera v Radgono 26 km in vlak na tej progi vozi eno uro 20 m. Tudi fijakarjem se žuga, da se bodo povsodi uvedli avtomobili (jeden stane 800—900 gld.) in v Parizu je ena sama akcijska družba postavila na cesto 600 tacih voz, katere goni plin ali bencin. Gotovo je, da danes tudi ti vozovi še niso popolni. Neprijeten duh, ropotanje in tresenje še nekatere gosposke ljudi plaši pred tem vozom. Pa skoro vsaki dan čujemo o novih boljših iznajdbah. V kratkem bode prišlo do tega, da se bode elektrika porabljevala tudi v teh vozovih kot gonilna moč. Potem pa je ravno tako gotovo, da se bode konj rabil samo še pri prav veliki gospodi, za kmetiško delo in za vojake. Toda stoj! Na Angleškem delajo resne poskuse artilerijo tako predelati, da bi tudi topove vozili z avtomobili. V bodoči parižki razstavi se bodejo videli tudi taki topničarski vozovi. Iz tega pa sledi, da mora murski poljanec pravi čas misliti na izpremembo dosedanjega gospodarstva v konjereji. Gledati bode moral na to, da redi le malo, a prav lepih ali pa zelo težkih konj ali pa — kar bode še bolje — da se vrže z vso pridnostjo na govedorejo. V ta namen bode treba skrbeti v prvi vrsti za zboljšanje krme in posebno za osu-šenje močvirnih travnikov. Z veseljem moramo pozdravljati trud kmetijske zadruge na Cvenu, ki je začela v tem oziru skrbeti za temljit poduk. Naši kmetje pa naj se zdaj uče, dokler je čas in po naukih naj ravnajo. Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mariborski krščansko-socialni delavci) napravijo prihodnjo nedeljo dne 13. avgusta izlet v Ruše. Že predpoldan bo tamkaj za delavce služba Božja, popoldne pa prosta vrtna zabava. Delavci in vsi prijatelji krščan-sko-socialnega gibanja se vabijo, da se v obilnem številu udeleže izleta. Krščansko-socialna ideja naj zmagovito nastopa po prekrasni dravski dolini! (Na premnoga vprašanja) odgovarjamo, da bo naš podlistek «Jeruzalemsko romanje» ki se z današnjo številko končuje, izšel kmalu v posebni knjigi. Čisti dohodek knjižice, ki bo jako okusno opravljena, je namenil blagi pisatelj in izdajatelj družbi sv. Cirila in Metoda. Zanimiva vsebina in rodoljubni namen bo gotovo nagnil verne in zavedne Slovence, da se požurijo z nakupo- v sveti deželi in pa zdaj, ko sem Vam preljubi rojaki poročal o svojem potovanju. Mene je sicer romanje mnogo stalo, (blizu 1000 gld.), pa spomina na Jeruzalem in druge sv. kraje bi ne prodal (ako bi mogel) ne za več tisočakov, ker jeruzalemsko romanje je za duhovnika neprecenljive vrednosti. Preden sklenem, naj še povem, kaj sem se na potovanju posebnega naučil. Dva glavna nauka posnamem lahko iz svojega jeruzalemskega romanja. Prvič sem se prepričal, da je ta nekdaj tako lepa in rodovitna judovska dežela z judovskim ljudstvom vred od Boga strašno kaznovana in prokleta. Sicer sem dobro vedel, da je Jehova zapustil in zavrgel izvoljeno izraelsko ljudstvo; nisem pa pomislil, da se kaže jeza Božja na vsakem kosu, v vsakem mestu in na vsakem griču uboge sv. dežele. Spominjam se, da se duhoviti krščanski pisatelji v svojih učenih knjigah pogosto začudeni poprašujejo: Zakaj je neki Bog pripustil turško vero ali zakaj pripušča previdnost Božja, da se kriva Mu-hamedova vera še tako šopiri po svetu ? Ker se ničesar ne zgodi slučajno, zato nam je tudi tukaj iskati modrega namena. Kar se mene tiče, našel sem na svojem romanju povoljen odgovor; Turki so bili poslani kot šiba Božja za neverne jude, da jih kaznujejo in preženejo, njihovo deželo pa posedajo in vanjem. Knjiga bo imela tudi krasne slike, a vkljub temu bo cena jako nizka. Podrobnosti Se naznanimo, ko ko knjiga izdana, kar se zgodi v najbližji prihodnosti. (Iz šole.) Na mestni deški šoli v Ptuju je imenovan stalnim podučiteljem Fr. Miihl-bauer (rodom Prus); podučiteljski suplent pri Sv. Vidu pri Šmarju, Martin Krajnčič je imenovan stalnim podučiteljem; v Remšniku pri Marenbergu je imenovan stalnim podučiteljem Ig. Kaffu; podučitelj F. Zinauer je premeščen od Zgornje Sv. Kunigunde k Sv. Jakobu v Slov. gor. (Umrl) je dne 2. avg. v Kalksburgu pri Dunaju jezuit o. Gvido Ferrari. 0. Ferrari je mlajšim duhovnikom lavantinske škofije dobro znana oseba, ker je 1. 1893. o Veliki noči vodil za bogoslovce duhovne vaje. Priporoča se v pobožen memento! («Adijo, le zdrav nam ostani!») Že dolgo so vadili Slovenjegradčani to narodno pesem, toda še le koncem julija so jo mogli zapeti, ker še le sedaj je odhajal gosp. Zoff. Gospodu Zoffu so odvzeli vodstvo okrajnega glavarstva v Slov. Gradcu ter ga poslali na politično ekspozituro v Konjice. Pravijo, da ta prestava ne pomeni povišanja. Vodstvo okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu se je izročilo c. kr. nadkomisarju g. Capeku iz Ptuja. (Shod volivcev,) ki ga je državni poslanec dr. Lav. Gregorec za zadnjo nedeljo sklical v Slivnico, se iz prej neznanih krajevnih vzrokov ni vršil. (Imenovanje.) Gospod dr. Jožef Povalej je imenovan stalnim finančnim koncepistom za Štajarsko. (Duhovne vaje) za lavantinsko škofijo se vršijo od 21. do 25. avgusta v Mariboru. Vodil bo jih jezuit. (Za kmetijske zadruge.) Kakor čitamo v slovenskih časnikih, povprašujejo kranjska konsumna društva po Hrvatskem za žitne trgovce. Mi jih pa opozarjamo na naše zadruge po žitorodnih krajih. Slišimo, da se bo v začetku septembra osnovala zveza kmetijskih zadrug, ki bo vodila vse kupovanje in prodajanje zadrug. S tem dobijo zadruge še le pravo moč in življenje. (Mariborske novice.) Dne 7. avgusta je umrl dr. J. Štoger, dobroznan mariborski zdravnik. — Dne 6. avgusta so našli v nekem tukajšnjem hotelu nekega gosta iz Serajeva mrtvega v postelji. Zastrupil se je. — V pe-rivoju pred Godelovo hišo se je obesil dne 7. avg. viničar Tomaž Klemensberger. — Dne 9. avg. je branjevka Ana Šole umorila po kratkem prepiru svojega moža, da ga je jo sčasoma v puščavo spremenijo. Mogoče je sicer in verjetno, da imajo mohamedani po Božjem načrtu in pripuščenju še tudi kakšno drugo imenitno nalogo izvršiti, pa zadostovala bi menda že tudi ta, katero sem ravno kar omenil. Druga važna resnica pa, na katero poprej nisem tako pogosto mislil in ki se je zdaj vsled romanja pri meni zelo vtrdila, je ta, da je red sv. Frančiška izvanredno velikega pomena in da so njegove zasluge za sv. kraje in torej tudi za katoliško cerkev ogromno velike. Koliko zasramovanja nadlegovanja in trpinčenja so oo. frančiškani v teku večih stoletij v Jeruzalemu prestali, to le samo ljubi Bog ve; na tisoče jih je rajši prelilo svojo krv, kakor da bi se vmaknili nevernikom in krivovercem; le s silo in zvijačo bilo je drugoverceui mogoče, iztrgati katoličanom nekatere sv. kraje; boljših va-rihov bi sv. dežela ne mogla dobiti, kakor so ti ponižni in preprosti redovniki v rjavi halji. Kako Grki ali Rusi proti njim postopajo, razvidimo iz tegale dogodka; razkolniki so imeli praznik in so prišli prosit frančiškane, da bi smeli na dvorišču malo okin-čati tudi nasprotno steno, ki je katoliška posest in žrebelj v zid zabiti, da se lehko podoba obesi; v svoji dobrohotnosti so jim oo. frančiškani to dovolili; ko pa čez več dregnila z nožem med pleča. Mož je bil pri priči mrtev. Ženo so zaprli. (Iz Petrovč.) Poroča se: dne 4. junija 1.1. na novo enoglasno županom izvoljen Anton Koren iz Petrovč, obč. svetovalci Jurij Pla-ninšek iz Levca, Franc Fridrih iz Kasez, A. Vizjak iz Liboj in Jakob Roter iz Dobrišne-vasi so dne 26. julija t. 1. na poziv slavnega c. kr. okr. glavarstva v Celju storili tamkaj prisego, da bodo zvesto izvrševali občinske posle. Imenovane je itak želja delovati za blagor občine na podlagi gesla: «Vse za vero, dom, cesarja!» — Dne 2. avgusta t. I. je umrl Franc Jarh, mnogoletni marljivi in zvesti cerkvenik slavnoznane romarske cerkve M. B. v Petrovčah. Priporoča se vsem znancem in romarjem te cerkve v blag spomin! (Rok Drofenik,) znani socialni demokrat, je odstopil od socialne demokracije. Spoznal je njene zmote. (Na Teharjih) je bilo zadnje zborovanje zelo zanimivo v raznih ozirih. J. M. Kr-žišnik je govoril o sladkornem davku: da smo zoper njega vsi, a da so ga zakrivili ravno tisti, ki sedaj najbolj hrulijo in krulijo zoper njega. Gospod Karlovšek je razlagal, kedaj in kako se napravi oporoka. Žal, da je bilo poslušalcev sicer mnogo, a več rut nego klobukov. Jako zanimiva je bila igra «Samoglavka». Čuditi se je, kako se kmetiške deklice tako izvrstno nauč6 in ne da bi jih bil kdo kako vadil, same zadenejo krasno svoje uloge. Tudi se nčso dale zmotiti, če prav so bili poslušalci okrog in okrog njih in bili živahni. — (Potres) je bil pretečeno soboto zjutraj blizu pol osme ure v marnberškem okraju. (Velik jok) je nastal pri marnberških Slovencih, ko izvedo, da je gospod Zoff odrinil iz Slovengradca. Jokali pa se niso vsled žalosti ampak vsled nezmernega veselja, da jim ne bo več prepovedaval shodov in ne več meril soban, kakor je to v Vuzenici storil. Radovedni smo, če bo tudi vse Ko-njičane hotel spraviti pod nemški klobuk. (Iz Celja.) Na slovenske paralelke v Celju pride kot profesor g. M. Kožuh, dosedaj na učiteljišču v Kopru. — Gsp. dr. Fr. Mo-horčič, sodni pristav v Gornjem gradu se je zadnji ponedeljek poročil z gospico Milico Baševo, hčerko notarja g. Lovra Baša. (Tiskovna svoboda.) Zadnjo številko «Domovine» zaplenilo je celjsko okrajno glavarstvo zaradi novice «Iz Mihalovec,» kjer se pripoveduje o neki ondotni nemčurski go-stilničarki ter nasvetuje otvoriti tam narodno gostilno. Wolfovi pristaši po Spodnjem Šta-jarju poskakujejo veselja, ker se slovenski | listi pridno zaplenjajo. dni vidijo, da še žrebelj vedno tiči in ruska podoba na steni visi, se pritožijo pri Rusih; toda ti se jim zoperstavijo rekoč: Kaj pa hočete? ali ne veste, da je stena naša? ako bi vi bili prepričani, da je vaša, bi nam nikoli ne bili dovolili ne žreblja v njo zabiti in ne podobe obesiti; in glejte, na ta način zgubili so katoličani kos dvorišča pri cerkvi Božjega groba. Čast krotkim duhovnim sinovom in hčeram sv. Frančiška! Dovršil sem svoje popotne črtice in želim, da se moji ljubi rojaki, kedar jih prebirajo, udeležijo obilnega veselja, ki ga je meni povzročilo jeruzalemsko romanje. Spominjal sem se na Božjem grobu in na Kal-variji dobrega in vernega slovenskega ljudstva in zato tudi prosim Vas verni Slovenci in pobožne Slovenke, da se spominjate mene včasi v svojih molitvah; bojim se namreč, da ko drugim pripovedujem o Jeruzalemu, ne bi sam zgrešil nebeškega Jeruzalema. «Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa in ljubezen Božja, in deležnost sv. Duha bodi z Vami vsemi. Amen» (II. Kor. 13, 13). Smešničar. Jasen odgovor. Sodnik: «Kako dolgo ste že vdova?» Vdova: «Odkar mi je umrl mož.» (Nova zadruga.) Kmetijsko društvo pri Sv. Emi bo imelo 13. t. m. svoj izvan-reden občni zbor in sicer ob 3. popoludne v čitalniških prostorih. Posvetovalo se bode, kako nam je treba nadalje postopati, da bo dosegla zadruga v resnici svoj namen, namreč pomagati ubogemu kmetu iz neznosne revščine in ga obvarovati nadaljnjega zadolževanja, ob enem pa tudi vplivati na njegovo izomiko in značajnost. Res, da deluje za njegovo oliko čitalnica, in da mu prihaja v denarnih zadregah posojilnica na pomoč, a vendar navedena zavoda ne moreta zadostovati vsem potrebam svojih udov, še manj zadostujeta vsem stanovalcem, ker jih ne moreta vsprejeti med svoje ude. Kmetijsko društvo pa je na podlagi pravil, katera je izdala Gospodarska zveza v Ljubljani, tako osnovano, da bode v zvezi s čitalnico in posojilnico pri modrem vodstvu lahko zadostovalo vsaki navadni potrebi tukajšnjih stanovalcev. Lahko bodo pristopili reveži, ker je delež majhen, bogatinom se ne bo treba sramovati, ker lahko vložijo več deležev, ustrezalo bode revežu, ker bo razprodajalo na drobno kakor konsumna društva, pa tudi premožnejšim, ker bode kupovalo in prodajalo na drobno in debelo, kakor kmetijske zadruge. Poslovanje meni pričeti, ako ne bode posebnih zaprek, 15. avgusta t. 1. Zanimanje za ta zavod je veliko po celem okraju in že sedaj šteje nad sto udov. (Gospodarski shod v Gornji Radgoni.) Na Veliko Gospojnico pride veliki prijatelj kmetskega stanu, gosp. Ivan Kač iz Žalca, v Gornjo Radgono, da bode tudi šent-peterskim poljedelcem razložil potrebo in korist gospodarskih zadrug, kakor je to storil že v Ljutomeru, v Križevcih, v Radencih in v Ivanjcih, kjer so si že povsod osnovali take zadruge, katere morebiti edine bodo rešile našega kmeta gospodarskega pogina in mu pripomogle do boljše prihodnjosti. Zategavoljo pa, šentpeterski kmetje, ne ustrašite se daljnega pota, in pridite vsi brez izjeme dne 15. avgusta popoldne v Gornjo Radgono h g. Osojniku; ob 4. uri bo začetek. Ko boste zaslišali za vaš stan tako vnetega g. Kača, kako razumljivo in prepričevalno vam bode vse razložil, boste gotovo vsi želeli imeti tako zadrugo in biti njeni udje, boste gotovo vsi pristopili k tej zadrugi, ki se bode ustanovila za ves gornjeradgonski okraj, zlasti pa za Šentpeterčane. Po tem shodu boste nesli domu upanje boljše prihodnjosti za vas in za vaše otroke. Kdor pa se bode hotel še po shodu kaj pomuditi pri gospodu Osojniku, bode pa videl in slišal, kako znajo gornjeradgonski Slovenci med seboj veseli biti. Za dobrovoljo in kratek čas se bode že skrbelo. Na ta velepomenljivi shod so tudi povabljeni vsi prijatelji slovenskega kmeta od blizo in daleč. Torej na svidenje! (Napad na hišo družbe sv. Mohorja.) Tudi v Celovcu so pretekle dni prusaki ro-govilili zoper §" 14. Navrelo je k zborovanju mnogo razne sodrge, a kmalu je vladin zastopnik moral društvu prepovedati, da dalje zboruje, ker je v dvorani postalo prevroče. Nato se je druhal izlila na cesto ter kričeč: «Pogin farjem, pogin Slovencem!» se valila iz ulice v ulico in na potu pobijajoč šipe takih hiš, ki so ali bivališče duhovnikov ali lastnina Slovencev in sploh konservativnih oseb. Pri tej priliki se je pokazalo, da ljudem te vrste posebno v oči bode lepa hiša naše Mohorske družbe; pred njo so besneli kakor peklenščaki, in šipe so se drobile, kakor bi kdo izsipaval. Mestna policija pa se je porogljivo posmehovala ter na pozive, naj kaj stori, odgovarjala, da ji ni mogoče. Sicer se vsikdar tako vede, kadar prusaki kak «jubel-zug» uprizorijo. (Griža) vlada med tukajšnjim konjištvom. Vojaki in konji so okuženi. Nalezljivost pov-spešuje in posreduje bržkone voda, zaradi česar je vojaštvo zapustilo vojašnico ter kampira sedaj pod milim nebom na Tezni. Umrl še je dosedaj samo jeden vojak na griži, kojega so včeraj v mraku pokopali. (Utopil) se je dne 2. avgusta v Ptuju orožnik Lešnik, ko se je kopal v Dravi. Prišel je na nevarno mesto, kjer je kopanje prepovedano. (Cerkvene zadeve.) Pri Sv. Magdaleni v Sav. dolini je dobila cerkev krasno izdelan, nov veliki oltar, delo g. J. Cesarja in dobro ubrane nove orgije, delo gosp. Fr. Nareksa. Blagoslovljen je bil 23. julija. Ličen cementni tlak je položil znani narodnjak g. Mursa iz Krapja v cerkvi Sv. Benedikta v Slov. gor. Tem potom prav toplo priporočamo imenovanega gospoda slovenskemu občinstvu: Svoji k svojim! (Kmetijska drnžba in kmet.) Že večkrat smo omenjali, da naša c. kr. kmetijska družba ne skrbi mnogo za kmeta, posebno še za slovenskega ne. Zopet jeden vzgled! V Ptuju so se na zadnjem zborovanju kmetijske podružnice razdelile poselske premije poslom gospodov Selinschegga, Seidla, Schul-finka in gospe Sime. Mi iz srca privoščimo dotičnim poslom dobljene premije in smo tudi prepričani, da jih zaslužijo. A to se nam zdi čudno, da premije dobavljajo samo posli nemške mestne gospode, posli slovenskega kmeta pa ne. Ali se tudi našim kmetom ne zdi to čudno? Kmetijska družba skrbi za nemško gospodo. (Petindvajsetletnica prve dijaške „Besede") slavila se bo v Žalcu v nedeljo dnč 13. t. m. Pri tej priliki se bodo zbrali gg. celjski osmošolci iz 1. 1874 in mnogobrojni drugi udeleženci iste prve Besede slovenskih •dijakov, kakor tudi slovenski stenografi. A povabljeni so sploh vsi rodoljubi in rodoljub-kinje od blizu in od daleč, da praznujejo skupno z jubilanti to redko slavnost. Na vsporedu je: ob 9 uri sv. maša, ob 10 uri stenografsko zborovanje, a ob 5 uri veselica z zanimivim vsporedom. Sodeluje žalski moški zbor, dijaški tamburaški zbor in Celjska narodna godba. (V Konjice!) Torej 15. avgusta v Konjice! Kakor je iz vsporeda, ki smo ga že zadnjič objavili, razvidno, bode mnogo raznovrstne zabave. Cela slavnost je velikanskega pomena za narodno probujenje v dravinjski dolini ter je obenem največja letošnja slavnost na Spodnjem Štirskem. Ker je za pošteno postrežbo, za varnost itd. itd. oskrbljeno, upamo, da bodo Konjice dnč 15. avgusta zbirališče vseh Štirskih Slovencev. (Divjačina na Štajarskem.) Po uradnih izkazih so minolo leto na Štajarskem po-strelili 3997 jelenov in košut, 10.834 srn, 2339 divjih köz, 68.617 zajcev, 1952 divjih petelinov, 1196 ruševcev, 2825 leščerk, 225 snežnih jerebic, 20 skalnih jerebov, 25.963 fazanov, 32.770 poljskih jerebic, 3912 prepelic, 2338 kljunačev, 329 kožic, 207 divjih gosk, 2567 rac, 816 tun, 1516 dihurjev, 3517 lisic, 78 vider, 755 divjih maček, 564 jaz-becev, 16 orlov, 348 uharic, 8444 sokolov in 3424 sov. (Matere sodnice.) Kakor se poroča iz .Newjorka, se pripravlja ondi zakonski načrt, ki določa za pregreške otrok, ki še niso stari 12 let, sodišče, katero bode sestavljeno iz samih mater. (Kako visoko lete ptiči?) Zvezdo-slovec West je opazil s svojimi aparati ptice selivke, ki so letele v neverjetni višini. Izračunal je, da so se nahajale 8000 do 15.000 metrov nad zemljo. Ta števila pa najbrže niso pretirana, ker Newton trdi, da se selivke že mnogo višje vzdigujejo. (Cena žitu) na dunajski borzi dne 8. avgusta je bila za 100 kilogramov: Pšenica za jesen 8 gld. 49 kr. do 8 gld. 51 kr. Pše-1 niča za pomlad 8 gld. 76 kr. do 8 gld. 78 kr. Rž za jesen 6 gld. 96 kr. do 6 gld. 98 kr. Rž za pomlad 7 gld. 20 kr. do 7 gld. 22 kr. Turšica za septembra-oktobra 5 gld. do 5 gld. 2 kr. Turšica za majnika-junija 5 gld. 8 kr. Y Dopisnice razglednice (Ansiclitskarten) izdeluje podpisana prav lično, hitro in po ceni. Kdor želi založiti kako razglednico mora doposlati fotografijo dotičnega kraja. Za obila naročila se priporoča Tiskarna sv. Cirila Maribor Koroška ulica št. 5. \|/ >-----' Vi/ w v vv vTv w \7N7W W V V W V/ V/ S/ \7?/ w 9 9 9 (> 9 9 9 9 9 9 9 9 o v/ n/ s/ vv v/v wwwwwwvsww > 9 Umetno stavbarsko-klesarski obrt Murnikovih naslednik. 1 $ 1 ^eoeoooooowoeoooooeoeoé Kaiserstr.-The-atergasse št. 18. Obstoji že 42 let. v Mariboru. Izdelujejo se umetelni altarji, prižnice, krstni kameni, kipi, mavzolpji, grobišča itd. po lastnih in tujih načrtih. Velika zaloga gotovih nagrobnih kamenov od mramora, granita in sienita. Priznano nizke cene. Tožiije karte in tovorni listi y Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antierpna naravnost y . Novi Jork in Filadelfljo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star Linie, Dunaj IV., Wiednergürtel 20, ali Julij Popper, Bahnstrasse 8, Innsbruck. 23 Zaloga in posojilnica glasovirjev Berte lfolckmar, državno izknšane učiteljice na glasovirju t Mariboru, Gornjih gosposkih ulicah št. 54, v pritličju nasproti c. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zalogo novih glasovirjev in pijanin (s križnimi strunami, z orehovo polituro, črni in ameriški orehov les) kakor tudi a i* m o n i j po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po tovarniških cenah. 2—12 J^gT Glasovipji „Ehnbar"! Jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo. Posojila po najnižji ceni. Janez Schindler, t Dunaj III., Erdbergstr. 12, pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 300 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje, kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prekupci se iščejo. Janez Schindler, c. kr. 8-18 lasinik l£xf privilegij. IDunaj III., Erdbergstrasse Lepe podobice s črnini okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni Izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropllnloe proti peronoapori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumpnravanje lozov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. \W Slamoreznice jako lahko za goniti in po fM—«^ ¿r - zelo zmernih cenah Stiskalnice za seno in slamo ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Heller na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. 10-20 ME* Zastopniki se iSčejo. — Ceniki brezplačno. _ Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. _ U/ Tiskarna sv. Cirila v Mariboru $ priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sv. obhajilo kos od i do 10 kr, Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. „Naša Straža" z malo gotovino bi se lahko naselil Usnjarski mojster v večjem trgu na slovenskem Stajarskem na zelo ugodnem mestu. Slovenskemu narodnemu zdravniku iLnu™iXupse v velikem, bogatem trgu na Spodnjem ¡stajarskem, kjer bo imel sigurno zelo lepo prihodnjost. V ravno tem kraju aSrsEfE venska gostilnica v najem; gostilna je jako dobro obiskana, ker v njo zahajajo vsi narodni kiogi iz trga in okolice. 5-5 Kdor želi kaj natančneje izvedeti, naj se obrne do „Naše straže" v Ljubljani. Kdor še vedno ni ud «Naše straže» naj pristopi; udnina znaša 1 K. na leto, ustanovnina pa 50 K — : Prodajalka z dobrimi spričevali želi dosedajno službo premeniti, najrajši na Šta-jarsko. Naslov: Marica Leber, firma Jelene, Tržič, Gorenjsko. nove ki je proračunjena na gl. 18.978 97 se bo oddala dražbenim potom dne 17. septembra 1.1. ob 3. uri popoludne v Polenšaku pri Ptuju. — Načrti, proračun in stavbinski pogoji ogledajo se lahko pri šolskem vodstvu na Polenšaku. Krajni šolski svet na Polenšaku pri Ptuju, dne 30. julija 1899. 1-2 Arni Vrbnjak, trgovec v Križovci priporoča vsakovrstne kmetijske stroje, kakor: slamoreznice, stiskalnice, mlatilnice itd., nadalje: kolesa (velocipede) rabljena in nova in tudi vse dtle koles po nizki ceni. 1-3 Na prodaj novozidana hiša in mala švicarska hiša v novi «Schmidtgasse» proti gostilnici «Josefstadt» in železniški delavnici se prodati ali obe skupaj, ali vsaka posebej pod prosto roko. 4-5 V Studencih pri Mariboru, št. 108. Julija Fras, pocestnica. Izvrstno olje iz kostij za šivalne stroje, kolesa, kakor tudi izvrstno olje za svetljavo, ki se ne kadi, za kolesne svetilke, iz tovarne olja iz kostij H. Moebius &. FiIs, Basel (Švica). Dobi se pri: Jan. Erhartovih naslednikov R. Strassmayer, puškar. Francu Neger, trgovina za šivalne stroje in kolesa. Herm. Prosch, trgovina za šivalne stroje in kolesa. 26-26- Na prodaj posestvo pri Ruškem brodu v Spod. Selnici okoli 16 oralov njiv, travnikov, itd. s hišo vred (3 zidane sobe) se proda po jako nizki ceni. Več se izve pri Lastniku Anton Volmayru v Selnici. 2-2 Avtonomna past za množico živalij. Za podgane gl. 2, za miši gl. 120. Vlovi v eni noči, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duba in se stavi sama. Past za ščurke (grile) „Eolipse", polovi v eni noči po. 1000 ščurkov ali grilov. Stane gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem. 2-12 M. Feith, Dunaj, II., Taborstrasse 11/b. Službo cerkovniki želi nastopiti Ferdinand Bračko krojač na Teznu poleg Maribora št 105. KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Zr#Ar##!fi.f blagorodnemu gospodu dr. Karolu Chloupek, okrajnemu zdravniku v Šoštanji. Podpisani se prisrčno zahvaljujem, da ste me velespoštovani g., zopet ozdravili. Le samemu Bogu in Vaši spretnosti ter požrtvovalnemu trudu imam se zahvaliti, da sem pri hudi in nevarni bolezni ne samo ostal pri življenju, marveč tudi primeroma naglo ozdravel. Bog Vas blagoslovi in ohrani v blagor trpečih. Podgora pri Pakt 6. avgusta 1899. Vinko Steblovnik, posestnik in lesotržec. Venček cerkvenih pesmi za šolarje je sedaj izšel v VI. popravljenem natisu. Komad velja 10 kr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld 80 kr. proti predplači. "M Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 15 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Opomba. Pripravlja se tudi izdaja s sekiricami, t. j. spremljevanjem za organiste. Naznanja se Vam, da se v novi žganjariji v barvarski ulici 7, v Ptuji, (v hiši kjer je poprej prodajalnica Martina Murštca bila) prodaja naravno domače žganje po zelo nizki ceni. — Posebno se priporoča za delavce droženka, tro-pinsko in slivovka, katero tam v vsaki meri in po jako nizki ceni dobite. Poskusite in prepričali se bodete, da je tam resnično dobro kupiti in da bo vsaki z žganjem zadovoljen. Al. Mir. 1