CELJE, 7. OKTOBRA 1982 - ŠTEVILKA 40 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC XLJUB TOČI DOBRA LETINA Tako kot pri drugih pridelkih letošnje letine, velja tudi za grozdje. Kjer toča le ni prehudo oklestila trsov, si je ta žlahtna rastlina kar dobro opomogla. Naš posnetek je nastal na Vrenski gorci, kjer so obiralci v vzornem vinogradu Jožeta Ramorja trgali modro frankinjo, laški rizling ter ža- metno črnino in ugotavljali, da bo tudi letošnji letnik vinca lak, da si ga bo vredno zapomniti POZIV K VARČEVANJU Ljubljana, 3. 10. 1982 - Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na izredni seji obravnaval zaostrene razmere v oskrbo- vanju z motornim bencinom v Sloveniji. Ocenil je, da zaradi zmanjšanih dobav motornega bencina iz rafinerij in iz uvo- za, ni bilo mogoče drugače zagotoviti enakomernejše oskrbe z gorivom kot z v teh dneh uveljavljenimi začasnimi ukre- pi. Hkrati je ugotovil, da oskrbovalne organizacije niso storile vsega, da bi vsaj delno omilile sedanje razmere. Da bi zagotovili v naslednjih dneh vsaj omenjeno ter čim bolj enakomerno oskr- bo z gorivom so uporabili najnujnejše količine motornega bencina iz blagovnih rezerv. Hkrati je izvršni svet ponovno predlagal, da zvezni izvršni svet takoj sprejme ustrezne ukrepe za organizirano omejeno, a redno in enakomerno upora- bo motornega bencina v celotni državi z uvedbo bonov. S tem bo po mnenju izvršnega sveta skupščine SR Slovenije edino moč v sedanjih razmerah zagotovi- ti čim bolj enakomerno oskrbo z gori- vom. Vsako odlaganje takih ukrepov bi sedanje razmere le še bolj zaostrovalo, spodbujalo nemir in negotovost ter dru- ge neželene pojave. Ob tem, ko bo izvršni svet vztrajal, da se čimprej uveljavi tak sistem oskrbe z motornim bencinom, hkrati poziva vse delovne ljudi in občane, da kar najbolj varčno trošijo gorivo, organizacije zdru- ženega dela in vse druge družbene dejav- nike pa, da sprejmejo resnejše ukrepe kot doslej za varčevanje in smotrno rabo vseh naftnih derivatov ter jih tudi dosle- dno in učinkovito izvajajo. RUDARJI POVIŠALI LETNI PLAN Velenjski rudarji so v sep- tembru delali 25 delovnih dni in v tem času nakopali 404 tisoč ton premoga ali poprečno na dan 16 tisoč 160 ton. S tem so presegli osnovni načrt za skoraj 5 odstotkov, delovnega pa za več kot odstotek. Sicer pa so velenjski rudarji v letoš- njem letu do začetka okto- bra že delali 210 in eno tret- jino delovnih dni ter v tem času nakopali 3 milijone 690 tisoč ton (poprečno na dan 17 tisoč 544 ton). Plan za oktober: po osnovnem načr- tu naj bi izkopali 405 tisoč 270 ton, po delovnem pa 413 tisoč 560 ton. Poleg tega so se velenjski rudarji odločili in povišali letni izkop pre- moga za 200 ton. Namesto 4,7 milijona ton bodo nako- pali 4,9 milijona ton. Kdor pa pozna velenjske rudarje pa ve, da bodo startali na lanski dosežek, ko so v več kot stoletni premogovni tradiciji nakopali prvič več kot pet milijonov ton pre- moga. T. VRABL Daleč je že 12. oktober leta 1942, daleč prva večja oborožena akcija Pohorskega bataljona na območju občine Slovenske Konjice, v Boharini nad Zrečami. Daleč, a tesno spet z današnjim dnem, z letošnjim praznovanjem občinskega praznika. Borba za svo- bodo, za neodvisnost, za lepši jutri - to so mogočne korenine našega življenja, naše borbe za razvoj samou- pravnih odnosov, za delovanje organov družbenopoli- tičnega, samoupravnega in delegatskega sistema, za KONJIŠKE PRAZNIČNE KORENINE stabilizacijo in boljše gospodarjenje. Tako kot bitke v času narodno osvobodilne borbe delovni ljudje in ob- čani konjiške občine tudi bitke današnjega dne uspešno bojujejo. V zadnjih petih letih so dosegli na vseh področjih zavidljive uspehe. Res bodo v obdobju sedanjega sred- njeročnega plana glede na ekonomski položaj naše družbe uspehi manjši, a boljši kot v večini slovenskih občin. V preteklem srednjeročnem obdobju so dose- gali kar 43 odstotno letno rast izvoza, v sedanjem načr- tujejo le 10 odstotno. Zavzemali pa se bodo, da bodo do konca tega srednjeročnega obdobja izvozili vsaj četr- tino celotne industrijske proizvodnje. Ob tem se zave- dajo, da brez surovin in reprodukcijskih materialov ni dela, ni zaposlitve in ne izvoza, zato bodo vsa razpolož- ljiva sredstva vlagali v pridobivanje surovin in repro- dukcijskih materialov. Ne le industrija, tudi vrsta drugih dejavnosti dobiva v občini vse večji obseg in pomen. Borba za obdelavo vsakega koščka zemlje, za pridobivanje novih zemljišč z melioracijo in vrsta drugih ukrepov vzpodbujajo vse večjo proizvodnjo hrane. V občini se razvija turizem, ki pljuska z Rogle tudi na druge kraje v občini. Razvijajo se naselja in krajevne skupnosti v celoti. Letos se bodo krajani odločali za uvedbo že četrtega samoprispevka v občini. Z dosedanjimi so s solidarnostjo rešili mnoge, desetletja pereče potrebe. Z novim, če se bodo zanj odločili, bodo še izboljšali komunalno ureditev, šol- stvo in varstvo, kulturo in telesno kulturo. Ob skupni odločitvi, ob zavzetem delu vseh in vsakogar, smo lahko prepričani, da . bodo uspeli. Da začrtano store, dokazujejo tudi ob letošnjem občinskem prazniku, ko bodo izročili namenu številne pridobitve. To pa je tudi najlepša čestitka k prazniku, čestitka, ki se ji tudi mi pridružujemo. ^ MILENA B. POKLIC PRED PROGRAMSKIMI KONFERENCAMI SZDL Opredelitev, v kolikšni meri je socia- listična zveza kot frontna organizacija sposobna koordinirati in izpeljati ključne naloge, ki so povezane s sploš- nim družbenim razvojem, mora biti v ospredju priprav na programske kon- ference krajevnih organizacij SZDL, ki bodo zaključene do 15. oktobra. Ob tem pa bi morale programske konfe- rence dokončno razčistiti še z nekate- rimi vprašanji delovanja socialistične zveze v krajevni skupnosti. Najprej, kako delujejo vsi samoupravni organi- zmi v krajevni skupnosti. Dalje, kako se delovno povezujeta vodstvi krajev- ne skupnosti in krajevne konference SZDL. Marsikaj bi bilo treba na pro- gramskih konferencah dejati okoli de- lovanja delegatskega sistema, o kate- rem smo pred volitvami toliko raz- glabljali, se malodane zaklinjali, kaj vse bomo storili, sedaj pa znova ugo- tavljamo, da nam ključni problemi ostajajo taki, kot so bili. Nenazadnje bi morale programske konference posta- viti tudi planiranje v krajevnih skup- nostih na realna tla in končno preseka- ti z miselnostjo, da je mogoče tudi mi- mo dogovorov, posebej pa mimo de- janskih sredstev planirati izgradnjo teh in onih objektov v krajevnih skup- nostih. In končno, programske konfe- rence bi morale biti tudi priložnost za to, da bi v socialistični zvezi obnovili aktivistično delo. Kajti če kdaj, potem v tem trenutku najostrejše bitke za go- spodarski in družbeni razvoj v zaostre- nih razmerah gospodarjenja potrebu- jemo ljudi, ki bodo hrbtenica dela so- cialistične zveze na terenu in ki bodo znali ljudem odgovarjati tudi na nepri- jetna vprašanja, če bo to potrebno. Skratka, na terenu potrebujemo akti- viste, ugledne, osveščene in obvešče- ne ljudi, ki bodo pomagali tej frontni organizaciji izpeljati naloge, ki jih da- našnji zahtevni gospodarski in družbe- ni trenutek postavlja pred njo. DS 100-LETNICA MUZEJA V prostorih Stare grofije v Celju bo 12. oktobra ob 18. uri proslava ob 100-letnici muzeja. Muzej je do osvoboditve vodilo muzejsko društvo, leta 1946 pa je postal profesionalna institucija. Leta 1965 je bil preimenovan v Pokrajinski muzej. Začeli so se formirati posamezni oddelki, v katerih se je do danes zbralo več kot 36.000 eksponatov. Ze dolga leta pa je bila prisotna težnja po obnovi Stare grofije, ki je zdaj, ob jubileju, uresničena. Stalne zbirke so razstavljene na 2000 kvadratnih metrih, delavci muzeja pripravljajo tudi občasne razstave in preda- vanja ter skrbijo za organizirano vodstvo po muzeju. Z zakonom o kulturni dediščini in usmerjenem izobraževa- njem pa je bila delavcem v muzeju naložena nova obvez- nost, ki jo dosledno uresničujejo. METEJA PODJED SPET NESREČA V DVIGALU V bloku, v Skapinovi ulici v Celju, se je med vožnjo z dvigalom spet poškodoval otrok, V IV. nadstropje se je peljal 9-letni MATJAŽ SETNIKAR. S seboj je imel manjšo žogo, ki se je skotalila med dvigalo in zunanja vrata. Deček jo je lovil, pri tem pa mu je potegnilo v špranjo desno roko in jo zmečkalo. Komisija je ugotovila, da je bilo omenjeno dvigalo 13. septembra pregledano in novo opremljeno z napisi o varni vožnji - med njimi tudi s prepovedjo vožnje otrokom do 14 let, brez spremstva. Ta nesreča je nov, grozljiv opomin za vse starše in prebi- valce blokov, v katerih so dvigala, da še skrbneje nadzoru- jejo njihovo uporabo. SEKUNDARNE SUROVINE Za jutri so celjski sindikati pripravili problemsko konferenco na temo o sekundarnih surovinah. Tema je vsekakor zelo aktualna v sedanjih energetsko in suro- vinsko težkih časih, njeno težo pa povečuje še dejstvo, da smo pri zbiranju in izkoriščanju sekundarnih suro- vin ter njihovem vračanju v industrijo kot reprodukcij- ski material še sila nespretni, da ne rečemo kar nespa- metni. UM RAZSTAVA INOVACIJ V počastitev 10. kongresa slovenskih sindikatov bo v Celju pripravljen tudi pregled inovacijske dejavnosti v občini. Razstavo pripravljajo občinski svet Zveze sin- dikatov Celje, občinska raziskovalna skupnost in Raz- vojni center Celje. Razstavo bodo odprli v torek 12. 10. ob 12. uri v avli Razvojnega centra, odprta pa bo do 16. oktobra. BR ANDREJ MARINC MED CELJSKIMI KOMUNISTI Včeraj je bil na delovnem obisku v Celju predsednik Centralnega komiteja ZKS Andrej Marine. Dopoldne se je sešel s komunisti osnovne šole Frana Roša v Celju in zatem še s komunisti Cinkarne, zgodaj popoldne pa se je udeležil tudi razširjene seje Občinske konference ZKS Celje. Na njej so komunisti razpravljali o ugotovi- tvah delovne skupine CK ZKS, ki je 31. avgusta in 1. septembra obiskala občino Celje, ter sprejeli usmeri- tve za nadaljnje delo. DS 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. ŽELEC: VEČ ZA OSEBNE DOHODKE V prvih šestih mesecih letošnjega le- ta so v gospodarstvu in tudi v nego- spodarstvu žalske občine izplačila sredstev za osebne dohodke in skupno porabo presegla z družbenim dogovo- rom dovoljeno povečanje. V gospodar- stvu je od določil družbenega dogovo- ra odstopalo štirinajst organizacij združenega dela, v negospodarstvu pa deset. Kršitelji v gospodarstvu so to- varna nogavic Polzela, Sigma Žalec, Mik Prebold, Sip, Juteks, Hmezadova Notranja trgovina, Kmetijstvo, Kme- tijska zadruga Savinjska dolina, Go- stinstvo-turizem, Gradnja Žalec, Ga- rant Polzela, Avtoprevoz Šempeter in Komunala Žalec. Kršitelji v negospodarstvu so Vzgoj- noizobraževalna organizacija, Center za usmerjeno izobraževanje, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Zdrav- stveni dom Žalec, posebna delovna skupnost pri Obrtnem združenju, upravni organ skupščine občine Ža- lec, stanovanjska skupnost, kmetijska zemljiška skupnost ter dom upokojen- cev Polzela. V večini primerov gre za upravičena odstopanja, ponekod pa je narava dela takšna, da rast dohodka v prvi polovici leta zaostaja za rastjo OD, vendar se ta odstopanja v drugi polovici leta zmanjšajo in do konca leta uskladijo. Tudi sicer bodo kršitelji do konca leta uskladili rast OD z dohodkom. JANEZ VEDENIK TEDEN OTROKA - OPOMIN ZA VESTI! Zavedajoč se odgovornosti, ki jo nosi celotna družba za srečno otroštvo in dobrobit slehernega otroka, da je to naša največja naložba, ki terja od slehernega odraslega človeka veliko posluha, od družbe pa veliko skupnih in načrtovanih akcij, smo se v Jugoslaviji odločili posvetiti mednarodnemu dnevu otroka ves teden dni najširše pozornosti. • Koordinacijski odbor za teden otroka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije poziva v teh dneh vso slovensko javnost in opozarja, da je letošnji dan otroka in jugoslovanski teden otroka čas, ki ga posvečamo skrbi za otroke v mestih, v industrijskih središčih, kjer ni več prostora za zelene livade in sproščeno otro- kovo igro, kjer so otroci prikrajšani za lepote in zanimivosti narave. Najbolj zaskrbljujuče a je dejstvo, da so ti otoci prikrajšani tudi za ljubezen. Ne sicer prav vsi, čeprav je vsakodnevna bitka za materialmi dobrinami v marsikateri družini žal postala moto življenja. Se bomo vsaj ob tednu otroka zamislili? KOMENTAR KDO ZAVIRA IZOBRAŽEVANJE? Delavska univerza je v zadnjem času večkrat poslala delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim va- bilo s programom za delegatsko šolo. Od okoli 24o naslovov so se odzvale le za delegatsko šolo. Od okoli 240 naslovov so se odzvale le štiri delovne organizacije Tudi na telefonsko opozarjanje in pozive, da delovne organizacije vendarle pošljejo svoje delegate v šolo, ni bilo pričakovanega odziva. Kdo je torej v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih odgovoren, da seznani delegate s programom delavske univerze? Kdo je tisti, ki zavira izpolnjevanje skupno sprejetih obveznosti do izobraževanja delegatov na vseh ravneh in iz vseh delovnih in življenjskih okolij? Ob teh podatkih, vključno z dejstvom, da je v občini 15.000 delegatov in da je to šolo v prvih mesecih tret- jega delegatskega mandata opravilo le-130 delegatov, ne moremo tudi mimo odgovornosti tistih, ki so za to najbolj neposredno zadolženi. To pa so družbenopoli- tične organizacije v občini in v posameznih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Kaj so v tem času storili sindikat, socialistična zveza in kaj počnejo komunisti, katerih ena osnovnih nalog mora biti izo- braževanje delegatov - nosilcev odločanja? Dejstvo, da nas krizno gospodarsko stanje odvrača od marsikaterih nalog, ki nimajo neposrednega eko- nomskega učinka, še ni opravičilo, da ob rob družbene dejavnosti izrinemo tako pomembno - tudi politično- poglavje v našem razvoju kot je družbenopolitično izobraževanje delegatov. Prav tistih, ki smo jim aprila zaupali, da v imenu delegatske baze (vseh delovnih ijudi in občanov) odločajo o ključnih vprašanjih na- šega družbenega in ekonomskega razvoja. Preveč bi bilo pričakovati, da bi vsak posameznik - delavec ali občan-delegat - poleg svojega delovnega področja poz- nal in obvladal vsa obsežna in medseboj prepletena družbena gibanja. Zato smo se kot družba odzvali, da sprejmemo nase obveznost in odgovornost, da delega- tom ponudimo priložnost, da se usposobijo za svojo dejavnost, zato, da bomo v njihovo delo še bolj zaupali. Le delegati s svojo delegatsko bazo lahko krepijo in uresničujejo cilje sistema socialističnega samouprav- ljanja. Tudi v težkih časih gospodarske stabilizacije. In končno je od moči delegatskega odločanja, odvisno, kako bomo v zaostrenih pogojih ohranili in razvijali temeljne odnose, ki smo si jih zapisali v ustavi leta 1974. Očitno pa je, da so nekateri na to pozabili ali pa morda mislijo, da temu ni tako. VIOLETA V A TO VEC-EINSPIELER AŽURNOST PA TAKA Čeprav je že čas za polaganje računov, kako smo gospodarili v devetih mesecih tega leta, pa bodo dele- gati vseh treh zborov občinske skupščine v Celju, na seji 14. oktobra, obravnavali rezultate polletnega go- spodarjenja v luči uresničevanja resolucijskih ciljev. Ker bistveno ne bodo mogli vplivati, da bi se polletno stanje izboljšalo, bo zato ta točka dnevnega reda bolj informativnega značaja, kajti vse kar je bilo potrebno, so tudi brez soglasija delegatov že morali ukreniti. LAŠKO: OB TEDNU OTROKA Pri občinski zvezi društev prijateljev mladine Laško so v času tedna otroka pripravili poseben program aktivnosti, ki jih izvajajo strokovnjaki v okviru vzgojno varstvenega za- voda občine Laško in osnovnih šol v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah. V tem tednu ima prost vstop v vrtec sleherni ciciban. Tisti otroci, ki ne obiskujejo vrtca, se lahko pridružijo svojim vrstnikom v igri in pri učenju vsak dan od 9. do 11. ure. Prihajajo seveda v spremstvu staršev, ki se tako seznanjajo z delom in življenjem otrok v otroškem vrtcu. Za vse predšolske otroke in šolarje do 4. razreda so ves teden na ogled lutkovne igrice, v soboto pa bo na programu osrednja in najbolj množična prireditev ob Tednu otroka. Otroci se bodo ob 9. uri zbrali pred železniško postajo, nato pa bodo skupaj krenili proti bližnjemu hribu, Šmihelu. Med potjo bodo nabirali gozdne sadeže, na cilju pa bodo nabrano »blago« rastavili. Na Šmihelu bo tudi kulturno-zabavna pri- reditev ob Tednu otroka. M. A. NAJLEPŠI KONJIŠKI TRG - TITOV TRG Z aplavzom so pretekli teden na seji vseh treh zborov skupščine občine Slovenske Konjice delegati potrdili poi- menovanje osrednjega trga v mestu Slovenske Konjice v Titov trg. S tem se je izpolnila velika želja vseh delovnih ljudi in občanov, da se ustrezno oddolžijo in počastijo naj- večjega sina jugoslovanskih narodov in narodnosti. Predlog za poimenovanje osrednjega dela mesta v Titov trg ie pod- prla tudi Republiška konferenca Socialistične zveze, za ob- čane pa to pomeni tudi obvezo, ta bo ta del mesta po urejenosti dostojen velikemu spominu. Delegati so sprejeli tudi druga poimenovanja, preimeno- vanja cest in ulic in priključitve delov naselij v občini. Tako se priključuje del naselja Blato Slovenskim Konjicam, turi- stično-rekreacijski center na Rogli se frnenuje naselje Rogla, v Slovenskih Konjicah se podaljša Liptovska cesta na izgra- jeno obvoznico, cesta, ki poteka od Vešeniške ceste do mostu čez potok Bezino se imenuje Ob potoku, v naselju Zreče pa se s priključitvijo dela Borka podaljša Jamniška cesta. Poleg nekaterih odlokov s področja davčne zakonodaje so delegati sprejeli dvoje pomembnih dokumentov: predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o teme- ljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje in osnutek odloka o razpisu referenduma o samoprispevku. Ob sprejemu predloga dogovora so sprejeli že nekatere amandmaje, med drugim tudi odločitev, da naj rastejo osebni dohodki v skladu z gibanjem produktivnosti, med- tem ko je bila v predlogu ohranitev realnih osebnih dohod- kov iz začetka srednjeročnega obdobja. Pri osnutku odloka o razpisu referenduma, ki predvideva, da bo referendum 22. ' novembra, so delegati Obrtnega združenja občine opozorili, da bodo njihove obveznosti večje kot obveznosti drugih občanov. Njihovo pripombo bodo do oblikovanja predloga proučili. MILENA B. POKLIC ODLIKOVANCI KOVINOTEHNE Na včerajšnji slavnostni seji delavskega sveta delovni organizacije Kovinotehna Celje so štirim delavcem podeli državna odlikovanja. Red dela s srebrnim vencem je pred sedstvo SFRJ podelilo Albinu Razpotaiku za delo v poslov niči za visoko legirana in kakovostna jekla, saj je z njegov prizadevnostjo povezan uspeh delovne organizacije, daj postala ena poglavitnih oskrbovalcev vseh porabnikov črni metalurgije v jugoslovanskem prostoru. Red dela z bronastim vencem je prejel Stane Berglezz svoje brigadirsko in mentorsko delo, za družbenopolitični aktivnost in za odgovorno uresničevanje mnogih družbeno političnih nalog v delovni organizaciji in izven nje, medtefl ko sta dobila medalji zasluge za narod Marjan Verdev i Milan Levpušček. ID IRENA MULEJ Teden otroka je najbrž čas za srečanje s člove- kom, ki dobršen del živ- ljenja preživi z otroki, ki jih opazuje, spremlja nji- hovo delo in napredek, iz njihovih besed, dejanj in čustvenih reakcij pa mar- sikaj spoznava in ima za- to najbrž p}a v v tem času kaj povedati. Irena Mulej je učiteljica na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. Po prvih letih službovanja na podružnični šoli v Bre- zah in na Reki, so ji zau- pali odgovorno in težko delo s prvošolčki. »Spominjam se besed ravnatelja na neki osnov- ni šoli, ko sem iskala prvo zaposlitev. Prijazno meje odslovil rekoč, da si ne zna predstavljati »ele- mentarke«, ki bi ne bila mati. Zdaj vem, da je imel še kako prav, da ti moji »čmižeki« potrebujejo ve- liko topline in potrpežlji- vosti. Toplina pa je tista, ki vse bolj uhaja iz naših domov, družin, starši imajo za svoje otroke ve- dno manj časa. Postali smo nezadovoljni z vsem, vzpenjamo se za standar- dom, kupujemo ljubezen lastnih otrok. Verjamem, da so Jolly barvice boljše od domačih, ne razumem pa, zakaj starši kupujejo škatlice s 24. ali celo z 32. barvicami!« Ireni ljubezen do otrok sije iz oči, ko govori o njih. Zresni se, ko govori o napakah, ki jih delamo pri vzgoji otrok. Govori o veliki doti, ki jo lahko da- mo otrokom za življenje, o travi, ki jo mestni otroci pogrešajo, o pretirani am- bicioznosti nekaterih staršev, na koncu pa se ji obraz razvedri ko reče: »Pa saj niso vsi starši sla- bi. Veliko je takšnih, ki jim ni kaj očitati. To se na otrocih pozne.« Irena Mulej je aktivna tudi pri občinski zvezi društev prijateljev mladi- ne Laško, kjer je predsed- nica sveta pionirjev. Ko se je odločala za poklic, je nihala med igralskim in učiteljskim. Mislim, da se je kar prav odločila. Doma pa vzame v roke iglo ali pletilko, rada gre v naravo, v hribe, zbira otroške pesmice, včasih pa katero kar sama spe- sni, potem pa jo pri pou- ku ponudi svojim učen- cem. »Škoda da je časa za razvedrilo in sprostitev vedno premalo«, še po- toži. MARJELA AGREŽ ZA VREČI FORMALNE RAZPRA VE Med 11. in 13.pktobrom bo v Ljubljani 10. kongres Zve- ze sindikatov Slovenije, na katerem bodo delegati iz vseh krajev naše republike ocenili aktivnost organizacij sindikata in opredelili smer- nice nadaljnjega delovanja. Bolj ko se bliža začetek te- ga širokega zbora, bolj so v ospredju nekatera vpraša- nja, na katera bo treba odgo- voriti. Med njimi pa je naj- bolj izraženo prav vprašenje, ali bo sindikat znal in zmogel vnesti v svoje kongresne do- kumente in kasneje v vsako- dnevno prakso stališča kon- gresov Zveze komunistov in ali bo znal ponuditi dovolj udarnih dolgoročnih rešitev za številne nakopičene pro- bleme in težave. Dejstvo je namreč, da padanje življenj- skega standarda delavcev navaja mnoge ljudi na zgre- šeno razmišljanje o sindika- tu kot organizaciji, katere glavni smoter naj bi bila kla- sična socialna zaščita zapo- slenih. A tako, k sreči, ne ra- zmišljajo vsi. Vse bolj se v sindikatih namreč uveljavlja zavest, da brez odločnih eko- nomskih in .političnih reši- tev, ki bodo krepile tudi sa- moupravni položaj delavcev, ni mogoče reševati proble- mov in odpraviti težav. Bodo v tej diferenciaciji mnenj prevagala slednja? Morajo i kajti vsi drugačni pristop11 pa naj se skrivajo še za tak11 mi socialnimi cilji, so le kraf! koročne narave in bolj šk"1 dijo, kot koristijo dolgor^1 nim ciljem. Sicer pa so predkongres'*r priprave postavile v osp^11 dje tudi odgovornost do ^ ' la, a ne samo pri sindikali^ * aktivnostih, temveč pri članih sindikata. Pokazaj . so, da bi bilo treba odločni . izražati mišljenja, stališč^ ^ predloge sindikatov o vs^ { kar zanima delavce in kar ( nanaša na njihovo aktivfl0^ in njihovo delo. Nenazadtf ^ pa so poudarile - in to nedvomno izraženo tudi kongresu samem - da ba končno prekiniti z doje, letno prakso Zgolj forrnal^ razprav in spodbuditi nje rešitev za čim boljš° . ganiziranost sindikata in govo uspešnejšo politi aktivnost. jJflj DAMJANA STAMEJ*-' DELEGATI ZA SINDIKALNI KONGRES ŽALEC: Anton Rode (GG Žalec), Jerica Cretnik (KIL), Jožica Eberlinc (Sip), Vili Vi- dali (Nama), Ivan Vodlan (Kmetijstvo), Erna Savinek (Export-Import), Leon Pa- der (Ferralit), Velimir Stepa- nov (Gradnja), Vera Salezin (Juteks) in Terezija Kos (MIK). MOZIRJE: Jože Jamnik (Kovinarstvo Ljubno), Franc Golob (Glin) in Leopoldina Copar (Elkroj). * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 3 \UpEČE: loKER frAZNIK prireditve ob krajevnem ^iku Radeč in sosednjih Revnih skupnosti so se pri- u v soboto, 25. septembra jj nadaljevale skozi ves te- ^trtkovo popoldne je bilo ,znamenju športa. Popoldne je na kegljišču gostišča Ja- ' n v Radečah odvijalo tek- movanje ekip osnovnih orga- ■zaCij sindikata, zvečer pa je ^a v Domu svobode projek- ta slovenskega filma Deseti prat- Tradicionalni nočni tek za ^al Marjana in Milana je udi letos, v petek zvečer, pri- številne občane na ulice fadeč, bodisi kot udeležence jglca ali kot opazovalce. Deževna sobota je marsiko- mu prekrižala načrte. Kljub dežju pa se je ob 14. uri pričel jrientacijski pohod članov pjevne organizacije ZRVS Radeče in organizacije ZSMS Kadeče. Dežju je kljubovala judi godba na pihala Papirni- tar Radeče in mažoretke iz Ljubljane z nastopom na »lavnem trgu pred Pošto. Od- padla pa je zaključna priredi- tev, ki naj bi se pričela ob 17.30 uri v centru Radeč. Pre- stavljena je na soboto, 9. ok- tobra. Takrat bo razvil svoj prapor moški pevski zbor Pa- pirnice Radeče, organizacija ZRVS Radeče pa bo na ta svečan dogodek počakala do 22. decembra, dneva JLA V primeru slabega vremena bo osrednja prireditev v Domu svobode v Radečah. M.A., 8. OKTOBER - PRAZNIK VELENJSKE OBČINE TUDI NOVI OBJEKTI BODO V Topolščici odkritje treh spominskih obeležij Jutri, 8. oktobra, praznu- jejo v velenjski občini svoj praznik v spomin na noč iz 7. na 8. oktober leta 1941, ko je skupina partizanov v do- bro izpeljani akciji za nekaj ur osvobodila Šoštanj. To je bilo takrat prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Tudi ob letošnjem prazni- ku bodo pripravili po Šale- ški dolini celo vrsto priredi- tev. Največ jih bo v Šoštanju, kjer jih pripravljajo krajevne organizacije. Tako so že or- ganizirali gobarsko razstavo, mladinski teniški turnir, promenadni in zabavni kon- cert (godba na pihala Zarja ter narodni ansambel Plani- ka), nastop harmonikarjev in turistično predavanje z dia- pozitivi. Današnji dan, četr- tek," pa je namenjen osrednji proslavi 80-letnice Turistič- nega društva Šoštanj, tabor- niki in mladinci pa bodo na Pustem gradu zakurili kres. V petek bo ob 16. uri ko- memoracija pred spomeni- kom talcem, nato odprtje dveh obnovljenih krajevnih cest in ob 17.30 slavnostna seja s podelitvijo OF priz- nanj v Kulturnem domu. V soboto bodo nastopili na šo- štanjskem jezeru še ribiči, v nedeljo v organizaciji TVD Partizan pa še ostali šport- niki. V Titovem Velenju pa so že pripravili strelsko tekmo- vanje lovcev ter razstavo fo- tografij Fotokluba iz Titove- ga Velenja. Jutri bo v Tito- vem Velenju otvoritev raz- stave čistopasemskih doma- čih živali in sicer v podhodu trgovine Standard. Ob 17. uri bo v Galeriji kulturnega cen- tra Ipavčev večer, kjer pri- pravljajo likovno razstavo Josipa Ipavca. Ob 18. uri bo rudarska godba na pihala pripravila promenadni kon- cert pred Domom kulture. V soboto zjutraj (7.30) bo zbor brigadirjev na Titovem trgu, ob 8.30 orientacijsko tekmovanje planincev na Paškem Kozjaku, ob 8. uri pa slavnostna seja skupščine občine Velenje v Domu kul- ture. Po seji bo zaključek de- lavskih športnih iger in otvo- ritev Doma gasilcev ter kra- janov v Bevčah. Ob 11. uri bo proslava v Topolšici, kjer bo- do odkrili tri spominska obe- ležja Matevžu Hacetu, Stane- tu Dobovičniku-Krtu in Pe- tru Stantetu-Skali. Ob 17. uri bo še otvoritev sistema da- ljinskega ogrevanja v KS Ša- lek-Gorica. Prireditve v nedeljo, 10. oktobra: ob 8. uri start avto relija »Spomini na NOB« na Trebeliškem, ob 10. uri tova- riško srečanje ob 35-letnici Lovske družine Titovo Vele- nje na Lokah, ob 13. uri ja- dralna regata na Plevelovem jezeru ter ob 14. uri moto kros za nagrado Titovega Ve- lenja. TONE VRABL Srebrni grb občine Vele- nje prejmejo: MARTIN PRI- MOZIČ-BRANKO iz Šošta- nja, ERNES RAHTEN iz Ti- tovega Velenja in DO GIP VEGRAD Velenje. Nagrado »8. oktober« prejmeta: JOŽE KOVAČ iz Titovega Velenja in DO MO- DNI SALON Velenje. Nagrado Karla Destovni- ka-Kajuha prejmejo: KA- REL CRETNIK in DRAGO SEME-KAREL iz Titovega Velenja ter MARTA SCHMIDT BRINA iz Ljub- ljane. NE NAZAJ, NAPREJ MORA BITI UPRT POGLED V vsebinskem smislu 3. seja CK ZKJ ni mogla do- dati kaj več k razpravam o nalogah in ciljih gospodar- ske stabilizacije, ki so tehtno in kritično zvenele že na letošnjih partijskih kongresih. Tudi ni bil njen namen, da le doda kopico sklepov k onim, ki so bili že sprejeti. 3. seja CK ZKJ je bila sklicana namreč z namenom, da poenoti še različne poglede in stališča komunistov ter jih zlije v skupno akcijo za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Kajti pokazalo se je, da je aktivnost ko- munistov po kogresih nekolikanj zastala in da se go- spodarski rezultati niso pokazali taki, kot smo jih pri- čakovali. Od dvanajstih sklepov, ki jih je sprejel CK ZKJ na 3. seji, se prvi nanaša na planiranje. Treba je revidirati in spremeniti srednjeročne razvojne načrte za obdobje med letom 1981 in 1985, pravi sklep. Ti morajo teme- ljiti na realni podlagi ter v celoti izhajati iz sklepov, ki jih vsebujejo dokumenti dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije in iz osnov samoupravnega družbenega načrtovanja. In ni slučajno, da je bilo v vseh razpravah in v sklepih v ospredje postavljeno vprašanje planiranja našega razvoja, pa doseganje izvozno uvoznih planov ter usklajevanje vseh oblik porabe z ustvarjenimi možnostmi Prav na teh področ- jih so namreč še velika odstopanja, tu še vedno nismo storili vsega, kar bi morali in nemara tudi mogli. To so ključna torišča bitke za stabilizacijo. In še nekaj bi veljalo poudariti, ko je beseda o plani- ranju. Tudi gospodarske dosežke, pa kakršnikoli so že, bi morali končno primerjati s planiranimi. Sedaj se namreč še velikokrat dogaja, da dosežke primerjamo s tistimi, ki smo jih zabeležili lani, ali pa pred tremi, šestimi meseci. Le redko primerjamo rezultate s ti- stimi, ki smo jih planirali v razvojnih načrtih. Pa bi morali to storiti, kajti prav odsev teh primerjav nam bo pokazal, kje so še naše rezerve in kam bo treba poslej usmeriti akcijo komunistov in delavcev za doseganje dogovorjenih razvojnih ciljev. DAMJANA STMEJCIC IROJLERJI SPET l MERXU Ni še dolgo, ko smo poro- li o težavah rejcev brojler- ir, ki so združeni v celjsko jnetijsko zadrugo. Pro- lem je nastal zaradi previ- se cene oziroma razlike v sni pri deviznem nakupu rmtinih komponent. Izre- no neugodna cena dolarja a svetovnem trgu, je one- logočila nadaljnjo dobavo rmil in je začasno prevzela iskrb farma v Zalogu. Pri !erxu so zagotovili, da bo to ■ajalo le do konca letošnje- « leta. Trenutno ekonom- ta gledanje ni naklonjeno iščančjereji zaradi preveli- ih razlik v ceni, vendar ne iže upoštevati samo tega idika, sicer bomo ostali še rez tega mesa. NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Obstojajo krajevne skupnosti, kjer v krajevnih kon- ferencah SZDL niso med letom razvili nobene od re- dnih oblik dela, recimo tudi sekcijskega. Ko te dni potekajo v celjski občini pogovori v krajevnih skupno- stih, celo nekateri najodgovornejši izjavljajo, da niso čutili potrebe po sprožanju akcij v posameznih komisi- jah, odborih itd. Toda razgovor v svojem razpletu pro- blematike v krajevni skupnosti razkrije vrsto proble- mov, ki terjajo skoraj vse oblike delovanja SZDL kot frontno organizirane sile za razreševanje najrazličnej- ših težav. Tako problemi sami po sebi kličejo ustanav- ljanje sekcij za urejevanje okolja, prostorsko načrtova- nje v krajevni skupnosti, o oblikovanju celodnevne šole, o informiranju, o kmetijski politiki, kar je v zad- njem času še kako aktualno in potrebno. Še bi lahko naštevali, pa ne bi končali spiska. Torej, na voljo imamo še mnoge neizkoriščene mož- nosti. Ne zavedamo se jih dovolj. Da je to res, dokazu- jejo tudi realna stanja v krajevnih skupnostih, kjer ne moremo biti povsod enako zadovoljni s političnim vzdušjem, formalna poročila v mapah pa so varljiva in kažejo na drugačen položaj. Socialistična zveza mora biti z vsemi svojimi elementi in širino delovanja vedno v akciji, to pa pomeni, da mora nenehno delovati celo- ten samoupravni ustroj v krajevni skupnosti, da pa to lahko deluje, je treba razvijati vse možne oblike dela, ki jih ni malo. D.M. SEJA O K ZSMS CELJE NA ČELU JE MLADINKA Irena Novak, nova predsednica OK ZSS Celje S poročilom o delu občin- ske konference ZSMS Celje in njenih organov, ki ga je podal Darko Končan, pred- sednik občinske mladinske organizacije Celje, se je v sre- do, 29. septembra, pričela re- dna programsko-volilna seja občinske organizacije ZSMS Celje. Da se vloga in pomen mla- dinske organizacije v občini Celje krepi, da je bila le-ta kos številnim pomembnim in zahtevnim nalogam na najrazličnejših področjih življenja in dela mladih, bi bile najbolj skope ocene dvoletnega dela mladih v nji- hovi organizaciji. In še oce- na, da je bilo delo mladih bo- lje organizirano in boljše v izobraževalnih osnovnih or- ganizacijah ZSMS in krajev- nih skupnostih kot pa v osnovnih organizacijah v združenem delu. Predstavniki mladih iz združenega dela, krajevnih skupnosti in šol so preteklo sredo izvolili tudi novo vod- stvo občinske mladinske or- ganizacije Celje, novo pred- sedstvo in sestav njegovih organov. Prvič v zgodovini celjske občinske mladinske organizacije je bila za pred- sednico izvoljena mladinka. Mladi so izrekli zaupanje Ire- ni Novak iz Celja, funkcijo sekretarja OK ZSMS pa bo še nadalje opravljal Pavli Platovšek. Potem, ko se je udeležen- cem programsko-volilne seje OK ZSS Celje predstavila novoizvoljena predsednica in ko so mladi sprejeli akcij- ski program OK ZSMS za enoletno obdobje, se ja razvi- la bogata razprava, v kateri so delegati opozorili tudi na težave in napake v mladinski organizaciji ter nakazovali poti k izboljšanju rezultatov dela. Predsedstvo OK ZSMS je na zadnji seji izreklo tudi priznanja ter podelilo knjiž- ne nagrade najaktivnejšim mladincem ter nekaterim najbližjim sodelavcem ob- činske mladinske organiza- cije. M. AGREZ ZLETNIK CELJE VOVO VODSTVO •eopold Pere prevzel novo dolžnost V delovni organizaciji celj- ega Izletnika imajo od pr* 8a oktobra dalje novega ivnega direktorja oziroma rektorico. Po odhodu Leo- lda Perca v Ljubljano, jjr je prevzel mesto pred- nika republiškega odbo- sindikata delavcev prome- 'n zvez, je to mesto po lePu delavskega sveta de- 'He organizacije zasedla Jovanovič, doslej direk- r'ca finančno-računovod- ega sektorja v kolektivu. ^opold Pere je bil na čelu letnika polnih dvanajst let. tem času se je v kolektivu ^"sikaj spremenilo. To ne samo za količinsko in ^ovostno spremembo av- i Usov, saj se je njihovo šte- ? kar podvojilo, od 150 na ^ kot 300, marveč tudi za Pehe na drugih področjih. lvi avtomehanični delav- Cl so pred kratkim dodali ^ovo kleparsko in ličar- 0 delavnico, Izletnik je v J1 času zgradil štiri nove ^busne postaje, in to v ■ K Žalcu, Slovenskih Ko- Cah in Hrastniku, poleg tega pa je kupil postajo v Ti- tovem Velenju. Zgradili so novo gostišče v Trebčah, ob- novili hotel Celeio, prav tako planinski dom v Logarski dolini in gostišče v Kozjem, Celjska koča je dobila novo vlečnico itd. Leopold Pere je odšel na novo delovno mesto kot člo- vek, ki dobro pozna proble- matiko delavcev v avtobu- snih kolektivih širom po do- movini, zato vezi s kolekti- vom, kjer je bil dvanajst let kot direktor, ne bodo pretr- gane. Prav tako se ni poslo- vil od Komornega moškega zbora, v katerem je član že dolga leta. M.BOZIC pogled v svet s kovinotehno DOBRA NOVICA IZ NEW YORKA Iz \ew Yorka je prišla dobra novica: zunanji ministri neu vrščenih drža v so se sporazumeli ne samo o kraju, marveč tudi o datumu sedmega sestanka šefov držav in vlad neuvrščenega gibanja. Kraj je že dalj časa znan: indijska pre- stolnica New Delhi. O datumu smo do- slej slišali bolj ali manj določne namige, da bi vrh utegnil biti prihodnje leto v začetku marca. Zdaj je datum znan: delo bodo začeli 7. marca 1983. Crnogledneži bodo nemara rekli: dan manj kot šest mesecev zamude. Zamude sicer ne gre podcenjevati, toda pred- vsem je res, da se je članstvo gibanja neuvrščenih - blizu sto držav - ne samo sorazmerno hitro sporazumelo o novem kraju in datumu sedmega vrha, marveč je ta proces usklajevanja stališč, ki spri- čo tolikšnega števila udeleženih držav sam po sebi nt lahak, potrdil zmožnost gibanja, da prebrodi težave. V tem primeru so težave nastale zara- di iraško - iranske vojne, ker bi bil vr- hunski sestanek s količkaj možnostmi na uspeh v prestolnici ene od vojskujo- čih se držav kratko malo nemogoč. Na žalost so dogodki zadnjih dni in tednov potrdili pravilnost sicer težavne odloči- tve o prestavitvi sedmega vrha. Vojna se je po dvomesečnem relativnem zatišju spet razdivjala, tokrat prvič na osred- njem delu fronte in, kar je še pomembne- je, na območju komaj dobrih sto kilome- trov oddaljenem od iraškega glavnega mesta Bagdada. To je privedlo do nove eskalacije spopada med dvema neuvr- ščenima državama in zato bo v pripra- vah na vrh v Delhiju seveda potrebno pospešiti in okrepiti prizadevanja neu- vrščenih za mirno poravnavo spora. Ministrski sestanek neuvrščenih v New Yorku pa je bil posvečen že tudi vsebinskim vprašanjem. V sedanjem mednarodnem položaju, po pretežnem mnenju najbolj zapletenem po koncu druge svetovne vojne, so neuvrščeni ne samo pri dogovoru o sedmem vrhu, mar- več tudi sicer izpričali, da so jih udarci, ki jih je v zadnjih mesecih doživela stvar miru in varnosti na svetu, marsi- kaj naučili. Opaziti je izrazito večjo str- njenost okrog izvirnih načel gibanja, njegovega zunajblokovskega, neodvi- snega značaja. Očitno namreč zori spoz- nanje, da sedanja svetovna politična in gospodarska kriza prizadeva v gibanju neuvrščenih včlanjene države ne glede na naravo njihove notranje ureditve: o tem zgovorno priča seznam zadolženo- sti. Vse države, vsi narodi zlasti še tisti na nižjem delu lestvice bogastva ali vi- soko na lestvici revnih (to pa je velika večina članstva gibanja) so v celem ena- ko izpostavljeni vojnim grožnjam od zu- naj, predvsem pa so spričo zapletenih, konfliktnih mednarodnih odnosov prisi- ljeni že tako kopneče denarje izdatneje namenjati krepitvi lastne obrambe. Upati je, da se bo v nadaljnjih razpra- vah in dogovorih pred sedmim vrhom ta občutek solidarnosti, zavesti, da smo vsi v istem čolnu in da se lahko rešimo le s složnim delom in prizadevanjem - še okrepil. Z drugimi besedami, to pomeni, da se je velika večina neuvrščenih pri- pravljena dogovoriti o skupnem nasto- pu v dobro miru, varnosti vsakogar in vseh skupaj, o nastopih zoper vsiljeva- nje nadvlade, imperialističnih, hegemo- nističnih rešitev, torej v boju za osamo- svojitev posameznih držav in vseh sku- paj. Izziv silovite svetovne krize v vrstah neuvrščenih torej ni zbudil malo- dušja, marveč voljo, z lastnimi močmi in solidarno prispevati vsaj k ublažitvi krize, če že ni možna njena razrešitev v bližnji prihodnosti. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK____Št. 40 - 7. oktober 193. Z BONI PO BENCIN? Najbrž nikogar ne preseneča, da se je moral sloven- ski izvršni svet zbrati na izredni seji in na njej obravna- vati zaostrene razmere v oskrbovanju z motornim ben- cinom v Sloveniji. Omejitev nakupa na 15 litrov super bencina oziroma za 600 dinarjev, ki je začela veljati 2. oktobra, je sicer presenetila voznike, bila pa je najbolj vidna posledica začasnih ukrepov. Z njimi želimo ublažiti resne motnje v oskrbi z gorivom, saj so se dobave motornega bencina iz domačih rafinerij in iz uvoza strahovito zmanjšale. Izvršni svet republike je takoj predlagal uvedbo bo- nov za nakup bencina, ki naj bi veljala po vsej Jugosla- viji in to čimprej, kajti tudi pomanjkanje si moramo takoj pošteno razdeliti in predvsem enakomerno. Da so glavne kulise za sedanjo bencinsko igro odplačila naših dolgov v tujini, je jasno. Prav tako je jasno, da bomo zaradi zadolženosti letno do 1985. leta še kar plačevali po okrog 5 milijard dolarjev, kar so velike vsote, ki bodo od nas zahtevale izredne napore, zlasti, da bi z izvozom zaslužili prepotrebne devize - tudi in predvsem za nafto. Lagodnost in zapravljivost sta pojma, ki si ju bomo morali Jugoslovani vendar že dokončno izbiti iz glave in svoje zavesti, pri tem pa spraviti v možganske vijuge varčevanje povsod in na vsakem koraku. Če smo pomanjkanje kave še obravnavali s svojim značilnim humorjem, nam ta humor ob pomanjkanju bencina in drugih energetskih zagatah ne bo mogel več pomagati. Vsako treznenje je boleče, ali vsaj neprijetno: o tem se bomo lahko spet prepričevali zaradi posledic izre- dne letošnje vinske letine, ki je povsem razveseljivo dejstvo, ampak sedanjega jabolčnega, niti vinskega mošta tudi po Martinu ne bomo mogli točiti v bencin- ske rezervoarje. Torej: boni nam ne bodo dali več bencina, le točenje omejenih količin bomo uredili na bolj pameten način in odpravili dolge vrste pri prednostnih črpalkah (po Petrolu!). Pri tem pa se postavlja še nekaj praktičnih vprašanj: Kako bi onemogočili »špekulacije« z boni, kako, do uvedbe bonov (če bo ta slovenski predlog sploh prodrl?!) z ustreznejšo organizacijo in evidenco odpraviti že sedanje špekulacije, ko se nekateri bistri vozniki vedno zpova postavljajo v vrsto pred bencin- sko črpalko, kako preprečiti točenje v razne pomožne bencinske posode, kako vnaprej preprečiti ustvarjanje zalog, kajti, roko na srce, potrošniška mrzličnost je nesmrtna. In končno! Kako lepo bi bilo, ko bi se naučili varče- vati vsi in bi vsaj srednjeročno postali varčna družba. MITJA UMNIK SIMPOZIJ O NARAVNIH ZDRAVILNIH SREDSTVIH Od 1. do 3. oktobra se je v zdravilišču na Dobrni odvi- jal 3. jugoslovanski simpozij o uporabi naravnih zdravil- nih sredstev. Preko sedemdeset medi- cinskih strokovnjakov z ra- zličnih področij medicine je izmenjale številne bogate iz- kušnje in izsledke pri zdrav- ljenju bolnikov z naravnimi faktorji kot so sonce, zrak, toplota, morje, voda itd. 3. simpozij o uporabi na- ravnih zdravilnih sredstev na Dobrni je organizirala sekcija za fizikalno medicino in rehabilitacijo pri zvezi zdravniških društev Sloveni- je, skupaj s slovenskimi na- ravnimi zdravilišči, pokrovi- teljstvo pa je prevzela tovar- na zdravil Krka. M. A. TOPER, KONFEKCIJA ŠMARJE BUNDE ŠIVAJO V GASILSKEM DON Proizvodnja v novih prostorih naj bi stekla v letu 1983 Devetdeset delavcev Toprove temeljne or- ganizacije Konfekcija iz Šmarja pri Jelšah že vrsto let opozarja na nemogoče delovne prostore, ki so utesnjeni v stavbi, ki jo je leta 1974 močno prizadejal potres. Prav zaradi prostorskih problemov, ki se seveda odraža- jo v počutju in delovni storilnosti zaposle- nih, v tej temeljni organizaciji ne morejo opravljati zaključne proizvodnje, temveč konfekcijske izdelke zgolj šivajo, likajo pa jih v celjskem Topru. Prostorski problemi tega šmarskega tozda pa so dobili drugačne razsežnosti v zadnjem času, ko je na vidiku preusmeritev te temelj- ne organizacije iz izdelovalca lahke v izdelo- valca športne konfekcije. Za takšno preu- smeritev pa so potrebovali nove šivalne stroje, ki sp jih naročili pri tujem izdeloval- cu. Rok dobave bo kmalu iztekel in že v novembru bodo dobili delavci te šmarske temeljne organizacije uvožene šivalne stro- je, ki pa jih v sedanjih prostorih nimajo kam postaviti. Kaj torej storiti, da bi stroji lahko s polno paro pričeli delati in da bi tudi ta temeljna organizacija z njimi stopila na pot nove usmeritve v športno konfekcijo, ki naj bi jo popeljala tudi v stabilnejše in bolj go- spodarno poslovanje? Rešitev so v Topru našli v tem, da so prosili za pomoč Gasilsko društvo iz Šmarja pri Jelšah. Zaradi omejitve negospodarskih naložb je namreč društvo ustavilo dokonč- no izgradnjo novega gasilskega doma, ki pa je že pod streho.. Tako bi bilo mogoče za dogovorjeno vrsto let preseliti proizvodnjo temeljne organizacije Konfekcija Šmarje pri Jelšah v te prostore, ki pa jih bi bilo trebi prej ustrezno urediti. Predlog je zanimiv; di zato, ker bi bilo mogoče proizvodnje novih prostorih zaokrožiti s tem, da bi na izdelke, to so smučarske hlače in bunde prihodnje lahko tudi likali in embaliral Šmarju. Pogovori v zvezi s preselitvijo Topro temeljne organizacije v še nedokonfo prostore šmarskega gasilskega doma so! že opravljeni in naleteli na podporo vs zainteresiranih. Kot kaže, bodo kmalu pn li urejati bodoče proizvodne prostore ti tozda, tako da bi lahko nova proizvod športne konfekcije na novih šivalnih sta stekla že v prihodnjem letu. RADEČE BOLJŠI ČASI ZA »KORO« Investicija, ki pomeni izboljšanje pogojev dela Po večletnih pripravah so v Konfekciji Kora Radeče pričeli s pomembno investi- cijo, ki naj bi predvsem izboljšala pogoje dela zapo- slenih delavcev in doprine- sla k večji produktivnosti in, ne nazadnje, k boljši prodaji Korinih oblačil za naše naj- maljše, - tudi na tuje. Pri Korini investiciji gre pravzaprav za nadzidavo na starih temeljih, kjer je bila do sedaj šivalnica. Adaptacija objekta je bila prvotno zamišljena tako, da bi se z nadzidavo in prizida- vo preselila na Njivice celot- na dejavnost, skupaj s skup- nimi službami. Glede na zao- strene pogoje gospodarjenja pa se je kolektiv kasneje od- ločil, da obdrži poslovne pro- store v centru R^ieč in se na Njivicah odreče prizidavi. Na osnovi te odločitve je bil nato izdelan investicijski ela- borat, gradnja pa se je pr če- la 6. septembra. Investicija na Njivicah je za delavce Kore velikega po- mena. Gre za prepotrebnih 750 dodatnih kvadratnih me- trov delovnih površin v pro- izvodnji, ki je bila do sedaj utesnjena, gre za spodobne sanitarije in ostale pomožne prostore ter potrebna skladi- šča. Poleg boljših pogojev dela bo z novim objektom dana tudi možnost za boljšo, ustreznejšo organizacijo de- la, ki bo prinesla tudi večji obseg dela z nižjimi stroški. Najpomembnejše za sedanji ekonomski trenutek pa je "dejstvo, da bo Konfekcija Kora Radeče v novih pogo- jih dela sposobna proizvai i tudi za izvoz. Kljub neštetim težavam : danes otežujejo takšne in! I dobne gradnje, je delo i kolektiv trden v odločitvi) je treba začeto delo tudi I konca izpeljati. Pripravi1 se je marsičemu odreči ir1 je tudi že dokazal: z udai S škim delom, s prostovotc mi delovnimi dnevi itd. V času adaptacije tečel y rina proizvodnja v telovac ci TVD Partizan Rade ( Kljub težjim pogojem <■1 produktivnost skorajda upadla. Ob koncu pa jetf , še dodati, da kolektiv K 1 Radeče uživa vso podpo^ ) razumevanje v občini La- ob tem pa se zaveda, & , mora opreti predvserfl ( lastne sile. ,« MARJELA AGP Udarniška sobota Korinih delavk. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 5 DILEMA MLADINSKE IZKAZNICE 0aj naj bi pionir postal mladinec: ali ,edmem ali že v šestem razredu osnov- L šole? posedanja praksa, ko smo mladega ■t0veka vključili v Zvezo socialistične mladine Slovenije v sedmem razredu snovne šole je pokazala, da je to prepoz- no. Zakaj? Ob koncu sedmega razreda postane pionir mladinec in je torej »zelenec« v vrstah mladinske organizacije. Potem tfhteva mladinska organizacija od nje- $ da se čimprej izkaže, tokrat kot mla- dinec v organizaciji, ki ji, glede na član- •tvo, pripada. Ampak ta mladinec je po- \em v osmem razredu ves zbegan in pre- zaposlen z (zmotno) »osnovno dejavnost- jo«. Je vse leto pod pritiskom ocen, ki pu neusmiljeno krojijo startno osnovo ia nadaljnje izobraževanje, je pod nene- hflim pritiskom poklicnega usmerjanja jn odločanja oziroma izobraževanja - skratka - nekdanje »obdobje male matu- re« je danes za našega osmošolca mnogo težja življenjska preizkušnja kot je bila nekdaj. Zato se mladinec tudi na začetku srednjega usmerjenega izobraževanja v mladinski organizaciji ne (znajde in da od sebe toliko kot bi lahko, če bi se za dobrega mladinca »kalil« že od šestega razreda osnovne šole dalje. Ker pa ni tako, imamo skoraj na vseh osnovnih šolah močno in dobro pionirsko organi- zacijo, medtem ko je mladinska komajda zaznavna. • Mladi iz občine Celje so se preteklo sredo, na programsko-volilni seji občin- ske organizacije ZSMS Celje enotno opredelili za ranejši vstop v mladinsko organizacijo, torej že v šestem razredu osnoven šole. Ker pa smo na isti seji slišali, da temu nasprotuje Zveza prijate- ljev mladine Slovenije češ, »saj nam bo- ste vzeli najaktivnejše člane pionirske organizacije«, se človek nehote vpraša: Za koga naj bi ti mladi ljudje pravzaprav delali: za organizacijo (to ali ono, takšno ali drugačno), ali pa morda za naše skup- ne cilje, za koristi, ki jih družba od mla- dega človeka pričakuje! In spet smo pri tistem, ko. nam gre bolj za obliko kot pa za vsebino. Kaj ko bi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, pa tudi v mladinski organiaciji, razmišljali tudi o boljšem so- delovanju obeh organizacij? MARJELA AGREŽ PONOS MLADIH VRTNARJEV V torek, 29. septembra, je bila v Pionirskem do- mu v Celju zaključna pri- reditev Hortikultura 1981/82. Pionirji, mladin- ci celjskih osnovnih šol in cicibani iz VVZ Zarja so pripravili kratek kulturni program, člani komisije pa so podelili priznanja mladim vrtnarjem. Prvo mesto so zasedli: PŠC Ce- lje, OŠ Franja Vrunča in FVZ Anice Cernejeve. frtnarji PŠC, OŠ Franja frunča in OŠ Frana ranjca so prejeli še ko- kcijo semen, ki jim jih i podarila Semenarna Ljubljana. Predsednik komisije je v svojem go- voru poudaril velik po- men urejenega okolja. Predlagal je, da bi mladi vrtnarji ob vsakem pro- blemu, na katerega nale- tijo pri svojem delu, ■Mjučilo vsako leto več ?kip, ki bi skrbele za sdravo in urejeno okolje, Omagale kmetom pri de- "na poljih in zbirale star "apir ter druge odpadne novi. Za prisrčno vzduš- e ob koncu prireditve so [oskrbeli cicibani VVZ '■arja, ki so s cvetlicami v °kah in ob spremljavi Jasbe simbolično zaklju- či podelitev. V.Š., M. H. NOVO VODSTVO MLADIH Prejšnji teden je bila v Mozirju volilna programska konferenca občinske konference ZSMS Mozirje. Mladi iz te občine so tehtno in kritično ocenili dejavnost na vseh področjih dela in življenja v prete- klih dveh letih. Spregovorili so o problemih in težavah ter sprejeli vrsto nalog. Ko so obravnavali uspehe, niso izgubljali preveč časa, deležni pa so bili precej pohval, ki so jih na račun njihove uspešnosti izrekli predstavniki družbenega in političnega življenja občine Mo- zirje. Dejstvo je namreč, da so mladi v zadnjem obdobju močno okrepili sodelovanje z njimi in s številnimi društvi v dolini in ga še želijo razširiti. Izboljšati bodo morali tudi sodelovanje med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami ZSMS. Na področju organi- ziranosti so sicer dosegli znaten napredek, vendar se s tem ne name- ravajo zadovoljiti. Mladi mozirske občine so se seveda seznanili tudi z vsemi konkretnimi akcijami, ki so jih uspešno izvedli v minulem obdobju, na koncu pa so sprejeli tudi programske smernice za delo- vanje občinske konference in njenih organov do leta 1984. Za pred- sednico občinske konference ZSMS Mozirje so izbrali Ninko Naglič, sekretar pa bo Milan Venek. T. TAVČAR ELJE: KUPŠČINE IS DRUŽBENIH S JAVNOSTI ^času od 25. oktobra do 3. 'embra bodo seje skup- U samoupravnih intere- " skupnosti družbenih ^vnosti občine Celje. Na ? bodo med drugim odlo- 1 o spremembah in dopol- ^h sporazumov o teme- 1 Planov SIS v tem sred- inem obdobju, o izho- dih programov za prihod- leto, o kandidatnih listah ^v samoupravne delav- 1 kontrole v posameznih besnih skupnostih pa tu- 0 Uresničevanju sporazu- 0 združevanju sredstev pospeševanje izvoza ter o Obenem dogovoru o obli- čju in izvajanju kadrov- ; Politike v celjski občini, 'fadivo za te seje bo ob- 'teno v 17. številki Dele- ovega poročevalca, ki bo J* delegati v začetku pri- lega tedna, razen tega v izvlečkih v 9. številki Infomacij. * MB MLADINA V VELENJSKI OBČINI BRIGADE, TUDI RAZPRAVE Ne samo urejevanje volišč, temveč mnogo več Pred 11. kongresom slo- venske mladine smo se ustavili tudi v prostorih Občinske konference ZSMS Velenje v Titovem Velenju, da bi spoznali njihov pri- pravljalni in ustvarjalni utrip na kongres ter njiho- vo letos opravljeno in še predvidevano delo. Sogo- vornika sta bila predsednik Občinske konference MI- LAN KRITIČ, sicer zapo- slen v DS SOZD Gorenje in DUŠAN JERIHA, sekretar Občinske konference. Občinska konferenca ima trenutno 133 osnovnih orga- nizacij, od tega jih je 26 po vseh krajevnih skupnostih in 15 na osnovnih ter sred- njih šolah, ostale pa so po delovnih organizacijah. V or- ganizacijo je trenutno vklju- čenih okoli 10.000 mladih do 27 leta starosti, med njimi pa je okoli 1000 komunistov. Na kongresu v Novem Me- stu bodo imeli pet delegatov. Ocenili so tudi vse prispevke javne razprave o kongresnih gradivih v osnovnih organi- zacijah. Pripravljene imajo tri prispevke za razpravo še posebej radi pa bi govorili o problemih prostega časa mladega človeka, ki je speci- fičen za Titovo Velenje, ki je Jugoslavija v malem. Prisot- ni bodo tudi v drugih razpra- vah, ki pa jih po razdelitvi pripravljajo mladinci iz osta- lih občin slovenskega pro- stora. Seveda pa vse to ne pome- ni, da velenjska mladina v tem trenutku razmišlja samo o kongresu. KRITIC in JERIHA: »Mi- nili so časi, ko je bila mladi- na sposobna le, vsaj tako so jo in jo še tudi danes mnogi, ocenjujejo, da lahko počisti okolje in uredi volišča ter raznosi letake, vabila, izobe- si zastave, zakuri kresove itd. Mladina se danes vse bolj načrtno in globje vklju- čuje v prizadevanja celotne družbe.« V letošnjem letu so bili mladinci velenske občine še posebej uspešni pri delovnih brigadah. Bili so na Krasu in Slovenskih Goricah, brigadi Titovih mest, pa pobratenih mest, pionirski brigadi, bri- gadi elektronikov Jugoslavi- je... Letos je v različnih bri- gadah sodelovalo 30 odstot- kov več mladih kot lani. K temu je treba prišteti še šte- vilne lokalne delovne akcije, ki naj bi postale naša stalna praksa. Prihodnje leto pri- pravljajo večjo lokalno de- lovno akcijo v KS Konovo pri izgradnji toplovoda, ka- mor bodo vključili zlasti ti- ste, ki niso šli na zvezne ali republiške akcije in pionirje. V sklopu letošnjega ob- činskega praznika in 11. kongresa ZSMS bodo usta- novili 50 člansko stalno MDB, ki bo vedno priprav- ljena pomagati, ko bo to po- trebno. Dobiti morajo tudi čimveč mladih, ki bodo na različnih akcijah sodelovali ob sobotah in nedeljah. Pomembno delovno po- dročje je tudi priprava mla- dih za odhod v JLA ter sode- lovanje v SLO in DS. Vsako leto evidentirajo mlade pro- stovoljce, ki se usposabljajo na različnih pohodih. Ob praznikih jih nato sprejmejo v enoto prostovoljcev TO. Ob teh in drugih delovnih področjih resnično lahko za- pišemo, da je velenjska mla- dina svojo funkcijo sodelo- vanja v naših skupnih priza- devanjih kvalitetno oboga- tila. Tekst: TONE VRABL Foio:LOJZE OJSTERŠEK tednikov intervju ČAR ODRSKIH DESK Pred dvema desetletjema je prišla Mira Furlan v Ce- lje iz Borovnice pri Ljublja- ni. Že tedaj je bila v njej igralska žilica, ljubezen do odrskih desk, do lepe bese- de. Še vedno z radostjo go- vori o svojih prvih nasto- pih, brez katerih si danes skorajda ne zna več pred- stavljati ritma svojega živ- ljenja. Vsaka nova predsta- va, pa če v njej sodeluje, ali ne, jo bogati. V dopoldan- skem času vestno opravlja dela v knjigovodstvu pri Elektrosignalu v Celju, zve- čer pa je često zdoma. Tako pač, kot večina njenih ama- terskih kolegov. Ko je prišla v Celje, se je takoj vključila v ljubitelj- sko skupino nekdanjega De- lavskega odra v Celju, ki se je kasneje združil s štor- skim društvom. Tako je zdaj AG Zelezar Celje-Štore tisti oder, ki ga je Mira Fur- lan vzljubila in ki bi ga po- grešala, če bi kar na lepem ne stala več na njem. NT: Kaj vam osebno pomeni biti amaterska gledališka igralka? MIRA FURLAN: »Vse skupaj se je pričelo tako spontano, z manjšimi nasto- pi še v ranem otroštvu, da danes sploh ne razmišljam o tem, da bi lahko bilo kdaj drugače. Preprost odgovor bi se glasil: rada igram, rada sodelujem v ansamblu, kakr- šen je naš, kjer vladajo prist- ni, tovariški in delovni zano- si. To mi veliko pomeni in od tod dalje se da graditi.« NT: Ste kdaj, pred leti, razmišljali o tem, da bi postali profesionalna igralka? MIRA FURLAN: »Zelo odkrito moram priznati, da ne. To, kar delam, mi zado- stuje in me hkrati osrečuje.« NT: Najbrž pa so bila in še prihajajo obdobja krize, ko sami sebi reče- te, da boste naredili ko- nec z igranjem, da je bilo dovolj. MIRA FURLAN: »O, takš- nih trenutkov je bilo že veli- ko! Prepričana sem, da se pojavljajo v vsakem izmed nas, ki nam takšna aktivnost ne reže kruha. Ampak čisto potihoma, kot se prikradejo v nas, tudi izginejo. Ni iz trte izvit pregovor o tem, da zna- jo odrske deske človeka za- strupljati. V takšnih trenut- kih je tudi pomembno, da si drug drugemu vlivamo volje in poguma in se potem z no- vim elanom lotevamo dela.« NT: Veliko je torej odvisno od klenosti an- sambla samega, najbrž pa tudi od domačega okolja. Vi ste ob svojem rednem delu in »konjič- ku«, ki ga imate radi, tu- di mati in žena. Kako vse to usklajujete? MIRA FURLAN: »S polno mero razumevanja družine, bi lahko rekla. Še pred leti je bilo precej teže. Zdaj sta otroka odrasla, moža pa sem pritegnila k delu v društvu. Pred leti pa je bil mož zvečer velikokrat za »varuško«, am- pak nikoli s slabo voljo. To mi je veliko pomenilo in zato sem vse to zmogla, kajti v vseh teh letih sem bila zve- čer velikokrat zdoma. Tu so bile vaje, predstave in tudi gostovanja.« NT: V vsem tem tempu je potrebno velikokrat kakšno težjo vlogo, in teh niste imeli malo, štu- dirati tudi doma. MIRA FURLAN: »Tekst je seveda potrebno osvojiti, če je daljši, tudi doma. Vse gre, če človek hoče. Toda, v pre- težni večini so vaje na odru dovolj, saj letno pripravimo eno, največ dve predstavi.« NT: Kaj najraje igrate? MIRA FURLAN: »Bolj všeč so mi karakterne vloge in teh sem največ odigrala.« NT: Vam je katera od njih ostala še posebno v lepem spominu? MIRA FURLAN: »Rada se spomnim na Jero iz Mrtvega kurenta. Predstavo je režiral Juro Kislinger, z njo pa smo se predstavili tudi na zvez- nem srečanju v Prizrenu. Mi- slim, da mi je dobro uspelo upodobiti tudi lik Katarine in Reze v Kozakovih treh enodejankah. S Kozakovo Vrnitvijo se bomo 6. novem- bra predstavili tudi na odru SLG Celje, kjer smo nazad- nje gostovali pred 10. leti.« NT: Kako pa je z gosto- vanji nasploh? Si ama- terski odri izmenjujete predstave? MIRA FURLAN: »Zaen- krat še premalo. Na zadnjem srečanju amaterskih gledali- ških skupin pa smo se ven- darle domenili, da moramo to vrzel čimprej nadoknaditi. Res je škoda, da posamezne gledališke skupine z delom, v katerega je vloženo toliko truda in tudi prostega časa, uprizorijo ,komad' enkrat, dvakrat, potem pa gre v po- zabo. Z izmenjavo predstav bi bile dvorane bolj polne, kulturni utrip v krajih pa bolj živahen.« NT: Za svoje amater- sko delo na igralskem področju ste pred leti do- bili najvišje priznanje - Linhartovo plaketo, pred tem pa še Linharto- vo značko. Kaj vam to pomeni? MIRA FURLAN: »Vsako priznanje, tudi aplavz občin- stva, je vzpodbuda. To je ti- sto, kar žene naprej, ali pa prisili k razmišljanju v tre- nutkih krize, o kakršnih sva govorili malo prej.« NT: Pri AG Zelezar Ce- lje-Štore je več igralcev s približno tako dolgim stažem, kot je vaš. Kako pa z vami raste mladi rod igralcev? MIRA FURLAN: »Mladi znajo biti delovni in priza- devni. Vsako leto se nam kdo na novo priključi. Pri nas so pogoji dela dobri, se- veda pa mladi potrebujejo pomoč. V nas, starejših igral- cih morajo čutiti hrbtenico.« NT: Kaj menite, kako bi se amaterska gledali- šča bolj odpirala občin- stvu? MIRA FURLAN: To sicer ves čas poskušamo. Ena izmed možnosti bi bile igre na prostem, saj se mnogi, tako igralci kot gledalci, še vedno radi spominjamo uprizoritev na celjskem gradu. Tu so še odprte mož- nosti. O tem bomo morali razmišljati in obrestovalo se nam bo.« MATEJA PODJED OSNOVNOŠOLCI OBIRAJO SADJE Pred vrati je oktober, z njim pa tudi glavna sezona za obiranje različnega sadja. Da bi se le-tega ^im več obra- lo, so se kemtijske zadruge in kmetje povezali z osnovni- mi šolami. Učenci udarniško pomagajo predvsem ob so- botah in nedeljah, pa tudi po pouku. Najbolj je ta poveza- va zaenkrat uspela osnovni šoli Veljko Vlahovič in osnovni šoli Primož Trubar- Laško. Prva se je povezala z Mirosanom, kjer teče obira- nje jabolk, v Laškem pa učenci sodelujejo s kmetij- sko zadrugo in pridno poma- gajo po končanem pouku. Osnovna šola Hudinja je sklenila dogovor s KS, ki jih sproti obvešča o morebit- nem delu. Ze mnogokrat so pomagali kmetom in starej- šim občanom. Podobno so se dogovorili s kmeti tudi osnovnošolci iz Dobrne. Po- moč kmetom je bil eden izmed sklepov njihove pio- nirske konference. Osnovna šola Frankolovo je opravila že dve akciji. 21. septembra so obirali sadje, 27. septembra koruzo. Šole v Kompolah, na Svetini, Oš I. celjske čete in celodnevna osnovna šola Frana Roša, se bodo v kratkem povezale z zadrugami, oziroma z bližnji- mi kmeti. Pri obiranju bi z veseljem pomagali tudi osnovnošolci s Polul. Ko so se o tem pogovarjali s Hme- zadom, so jim povedali, da osnovnošolcev zaenkrat ne sprejemajo, ker lomijo veje in puščajo drevesa neobra- na. S podobnimi težavami se srečujejo tudi na osnovni šo- li Vojnik, osnovni šoli Ivan Kovačič-Efenka in na osnov- ni šoli Slavko Šlander. Učenci bodo priskočili na pomoč vsakič, ko jih bodo kmetje ali zadruga potrebo- vali, tako da obira1 cev ne bo zmanjkalo. V.Š., M. H. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. f- \ »ZLATA ZIBIKA« Organizator sejma »Vse za otroka« ter Izvršni od- bor sejma sta podelila skupnosti otroškega var- stva Slovenije priznanje »Zlata zibna« za standar- dni zavitek za novoro- jenčka. Priznanje je bilo podeljeno na predlog po- sebne žirije, ki je ocenje- vala predmete za otroke. Ta zavitek pomeni za starše mnogo več kot sa- mo materialno pomoč ob rojstvu otroka. S tem, ko prejmejo z zavitkom vse najnujnejše, kar za novo- rojenčka potrebujejo od ležišča do pive simbolič- ne igrače, jim z usmeri- tvami in nasveti neprisi- ljeno pomagamo k racio- nalno porabi in nakupu le kvalitetnih izdelkov za otroka. Vsebina zavitka, ki je bila razstavljena na sejmu »Vse za otroka« v Celju, si je ogledala komisija UNI- CEF in ugotovila, da je zavitek zelo primeren za izvoz, tako v razviti svet, kot tudi v dežele v raz- voju. , Z.S., PRAZNIK KS POLZELA ŠOLA, TELOVADNICA Odkrili doprsni kip Vere Šlander V soboto so na Polzeli s slav- nostno sejo skupščine krajevne skupnosti in otvoritvijo novega prizidka k osnovni šoli, kjer. je tudi velika telovadnica, ter z od- kritjem doprsnega kipa Vere Šlander, po kateri se imenujejo OŠ na Polzeli, zaključili enote- densko praznovanje krajevnega praznika. Osrednji govor na slav- nostni seji je imel predsednik skupščine KS Polzela Ivan Pote- ko. Ko je govoril o načrtih kra- jevne skupnosti, je poudaril, da bodo morali razširiti telefonsko omrežje ter zgraditi mrliško vežo in gasilski dom. Prav tako se bo- do morali v kratkem odločiti, kaj napraviti s staro osnovno šolo. Zob časa jo je močno načel, toda ne bodo smeli dopustiti, da bo propadala. Potem je predsednik Hortikulturnega društva Polzela, Cveto Pavline, podelil petnajst priznanj posameznikom za ureje- no okolje v šestih zaselkih kra- jevne skupnosti. Zaradi slabega vremena je bila svečanost ob otvoritvi prizidka k osnovni šoli v novi telovadnici. Zbranim je spregovoril predsed- nik režijskega odbora za izgrad- njo prizidka Rudi Divjak in med drugim povedal, da je z izgradnjo prizidka šola pridobila 13 novih učilnic s pripadajočimi kabineti, knjižnico s čitalnico, prostor za svetovalne delavce, večnamen- ski prostor, prostore za šolsko ambulanto, sodobno kuhinjo, potrebne sanitarje, garderobe, zaklonišče za 400 učencev, pro- store za oddelek glasbene šole in sodobno telovadnico s pripada- jočimi garderobami. Stroški iz- gradnje in zunanje ureditve so znašali nad 74 milijonov din, po- kriti pa so bili pretežno s sredstvi občinskega samoprispevka. No- ve prostore je simbolično odprl Milan Gerželj, ki je na Polzeli ravnateljeval 30 let in je tudi čast- ni krajan Polzele. Ključe je izro- čil predsednici sindikata šole Ol- gi Hočevar (na sliki), ki se je nato v imenu kolektiva zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri izgradnji. Pred šolo so postavili doprsni kip skojevke yere Šlander, o nje- ni junaški poti pa je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZB NOV Žalec Anton Kotnik, ki je doprsni kip, delo akademske- ga kiparja Marjana Dreva iz Smartnega ob Paki, odkril. T. TAVČAR Ob krajevnem prazniku so po- delili tudi krajevna priznanja, ki so jih prejeli: Franc Jelen, Marijan Sever, Vili Vybichal, Milko Medvešek in Dani Pfeifer. MARIJA REKA: TELEFONSKA ZVEZA $ SVETOM Ob vrsti pridobitev, ki jih je prebivalcem krajevne skupnosti Prebold prinesel letošnji krajevni praznik, ve- lja prav gotovo izpostaviti te- lefonsko povezavo s svetom za prebivalce hribovske vasi Marija Reka. Gre za po- membno delovno zmago šir- še družbene skupnosti, ki se kaže v preko 7 kilometrov dolgi telefonski liniji in petih telefonskih priključkih. Za 1 cestnimi povezavami so pre- bivalci te odmaknjene vasice dobili še telefonsko poveza- vo s svetom. O pomenu te pridobitve nam je povedal nekaj besed predsednik va- škega sveta Marija Reka, Jo- že Zupan. »Vsi prebivalci Marije Re- ke sifio nad to pridobitvijo navdušeni. Pomeni nam okno v svet, lepše življenje in vnovično vzpodbudo na- šemu hribovskemu človeku, ki vidi, da ni pozabljen in da družba računa na njega. Prav to spoznanje, ki se je zakoreninilo v zavesti naše- ga človeka po povezavi naših kmetij s cestami in sedaj še s telefonsko linijo, nas navda- ja z optimizmom in pogle- dom v lepšo in perspektivno prihodnost. Pri vsem tem pa nosijo velik delež preboldski planinci, ki so s svojim pla- ninskim domom prinesli v naše odmaknjene kraje nov utrip življenja. Nekdanji hram učenosti se je tako spremenil v pomemben družben objekt, ki nam omo- goča uspešno delo na vseh področjih dela in življenja vaške skupnosti. Brez druž- bene pomoči tega ne bi ime- li. Tudi o telefonu bi lahko le sanjali, če ne bi imeli široke družbene podpore. Sami smo opravili preko 1500 pro- stovoljnih delovnih ur, dali drogove in opravili še vrsto drugih del, vendar vse to bi bilo premalo, če nam finanč- no in z delom ne bi priskočili na pomoč ostali dejavniki. Velika zahvala velja zlasti Občinskemu štabu za Terito- rialno obrambo, ki je s svoji- mi enotami opravil izkop jam in vrsto drugih težkih del. Finančno pa so nam ve- liko pomagale SO Žalec, TT Prebold, KS Prebold, PTT in mnogi drugi kolektivi in or- ganizacije. S petimi priključki je kon- čana le prva faza razvoja tele- fonije v Mariji Reki, zato so prebivalci živo zainteresira- ni, da dobi telefonski priklju- ček še kakšna kmetija na dru- gi strani ceste Prebold-Tr- bovlje. D. NARAGLAV INDOK CELJE: PRVI STATUT V središču pozornosti šeste redne seje skupščine ustanoviteljev Indok centra občine Celje ni bilo samo poročilo o delu centra v prvem letošnjem polletju, marveč tudi rezultati ankete »Ocena Indok informat cij«, o kateri smo v našem tedniku že pisali, in ne nazadnje sprejem prvega statuta. Skupščina, tudi njeni gosti in med njimi Marica Zvar kot predstavnica republiškega Indok centra, so izrekli polno priznanje celjskemu Indok centru za njegovo delo. Center je po zaslugi svoje samoupravne organizi- ranosti močno okrepil konkretno sodelovanje z delov- nimi organizacijami, skupnostmi in delegati v občini. Tako se je tudi zaradi tega dela okrepila vloga delovnih ljudi in občanov, pa tudi virov informacij za odločanje. Sicer pa Indok center uspešno razvija poleg svoje in- formacijske še dokumentacijsko, izobraževalno in strokovno organizacijsko dejavnost. Delegati skupščine so sprejeli tudi predlog statuta Indok centra, ki je, kot vse kaže, tudi prvi v Sloveniji. Z njim so opredeljene pravice in odgovornosti ustano- viteljic in samega centra. M. BOŽIČ NOVO V CELJSKEM DOMU JLA VKLJUČENI V MESTO Za temeljit prispevek k 10- Tednu domačega filma Dom JLA v Celju je tisti prostor, kjer domala ni dne- va v letu, da se ne bi kaj pomembnega dogajalo. Pri tem pa ne gre samo za stal- na ali občasna srečavanja ljudi, ki so zaposleni v ra- zličnih službah JLA ali vo- jake, ki v Celju služijo voja- ški rok, ampak gre tudi za sodelovanje vseh ostalih, od rezervnih vojaških stare- šin, mladine do občanov. Po končanem poletju, ko je bilo - razumljivo - tudi v prostorih celjskega Doma JLA nekoliko zatišja, se je življenje znova razživelo v polnem sijaju. Tako so že pripravili predavanje za vo- jaške starešine in osebe, ki so kot civili zaposleni v JLA. Predaval je predsednik Me- dobčinske gospodarske zbornice Janez Lenasi in si- cer o »Izhodiščnih osnovah dolgoročnega planiranja ekonomske stabilizacije«. Poslušalci so si bili enotni, da je bilo to predavanje izje- mno zanimivo. V Domu JLA imajo že ne- kaj časa ustanovljeno šport- no sekcijo, kjer je predvsem aktivna nogometna, ki tre- nutno premočno vodi v II. občinski sindikalni ligi v ma- lem nogometu (8 točk pre- dnosti), kar pomeni, da bo prihodnjo sezono igrala med najboljšimi v prvi ligi. Ustanovili so sekcijo za Družbeno aktivnost žensk. Prvi sestanek je uspel, zdaj pripravljajo drugega, kjer bodo članice te sekcije spre- jele delovni program. Aktivna je tudi planinsko - smučarska sekcija v okviru Doma JLA,. obstoja že dve leti, vodi jo Zivko Nikolov, vključena pa je v Planinsko društvo Železničar Celje. Pod »pokroviteljstvom« ali v organizaciji Doma JLA pripravljajo tudi oglede de- lovnih organizacij na širšem celjskem območju, da bi ta- ko vojaške starešine spozna- le tudi to področje. V začetku septembra so obiskali žalski Hmezad pred- vsem zaradi celotnega po- stopka okoli obiranja in pre- delave hmelja, zdaj načrtuje- jo obisk Pivovarne Laško, novembra ali decembra pa Mure v Murski Soboti ali Varteksa v Varaždinu. Med glavnimi nalogami za delovanje v jesenskem ob- dobju pa je načelnik Doma JLA v Celju Sreten Džešnič omenil naslednje: »V naših vrstah poteka ši- roka in temeljita akcija za volitve v organe Zveze ko- munistov v JLA na vseh ravneh. Druga izredno po- membna naloga so priprave na tekmovanja pred bliž- njim Dnevom JLA, kjer po- leg vojakov sodeluje tudi vsa ostala mladina. Zaklju- ček bomo opravili z ustrez- no proslavo. Na delovnem področju je želja, da čimbo- lje uspejo Vaje naših voja- kov in starešin na terenu ter da tako znova dokažemo svojo visoko borbeno in mo- ralno politično pripravlje- nost. Ena vodilnih nalog Doma JLA z vsemi ostalimi v gar- niziji Celje pa je, da bomo tudi tokrat uspešno sodelo- vali pri organizaciji jubilej- nega, desetega Tedna doma- čega filma, kjer vedno da- mo svoj prispevek.« To pa še zdaleč ni vse, kaj- ti, kot smo zapisali v uvodu, skoraj ni dneva, da bi bili prostori v celjskem Domu JLA nezasedeni. Tako so re- snično vključeni v mesto in njegovo življenje. TONE VRABL V BESEDI IN SLIKI SREČANJE OSTARELIH OBČANOV V ŠTOp V petek, dne 1. 10. 1982, je bilo v osnovni šoli J organizirano srečanje občanov nad 70 let. Teh je v jevni skupnosti Štore 237, za srečanje, pa se je prjjj 108 ostarelih občanov. Namen srečanja je bil izkazati pozornost in zah • ostarelim občanom. Slavnostni govornik je bil pre<} nik skupščine KS Roman Zapušek, v kulturnem gramu pa so sodelovali učenci osnovne šole Štore. ' In kaj mislijo udeleženci o srečanju: Jože (73 let) in Julijana Zajber (71); »Srečanja se ud žujeva že tretjič in vsako leto nama je tukaj lepo,- j\j Godunc (74): »Na srečanju sem že četrto leto in sem; zadovoljna.« Ivan Košec (71): »Letos sem že drugičtt in upam, da bom zdrav in bom lahko še prišel.« M Jager: (86): »Tukaj se počutim dobro, predvsem pa so prisrčni mali šolarji s svojim programom.« Jože P] (80): »Vsako leto se udeležim tega srečanja, kjer sedi počutim in želim, da bi mi, starejši, prišli še večkra leto skupaj.« Fani Kavka (80): »Prireditev mi je izrj všeč. Tu sem že tretjič, lani pa se srečanja nisem m udeležiti, ker sem morala v bolnišnico.« M. H. - PREŠE SO PRIPRAVLJENE... Preše so pripravljene za letošnje grozdje. Zal je na( skem in Bizeljskem toča obrala trto že v poletnih m htah, zato bodo v marsikaterem vinogradu letos, k pričakovani slovenski rekordni vinski letini, nasiffl obiralcev bolj kisli. MITJA UMI GASILSKA PREVENTIVA V VEPLASU V velenjskem Veplasu so minuli teden pripravili- kovno predavanje o požarni varnosti in gašenju po^ združeno z demonstracijo. Na sliki: Prikaz gašenja P01 na dvorišču hale Galip v Titovem Velenju. ^ RADEČE: ZA BOLNE IN OSTARELE it Ob krajevnem prazniku, ki ga skupaj praznuje p61 jevnih skupnosti: Radeče, Jagnjenica, Svibno, Vrho^j Zidani most, je pomembno, predvsem pa humano? opravila socialna komisija pri KK SZDL Radeče, ^ skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa Ra obiskala 113 bolnih in nad 80 let starih občanov ^ , obdarila s skromnimi paketi. Obenem je komisij3 , skala vse matere padlih borcev na območju petih k1^, nih skupnosti, fantom, ki so na odsluženju vojaškeg3 pa poslala skromno vsoto denarja za »žepnino«. V času praznovanja krajevnega praznika Radeče l/1^ lice je krajevna organizacija ZZB NOV Radeče obisj^ grobove talcev in padlih. Ustavila se je na Frankol0 na Polskavi, v Framu in Miklavžu. .) * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 7 ERIKA HORVAT NA SCENI BUILDERJEV PLAVA KRI JE ZNAK NEZDRAVEGA ŽIVLJENJA Iz vsakega giba mora dihati telesna struktura Najbrž vas bo marsikaj v pričujoči reportaži začudilo. Tudi sama sprva nisem prav vedela, na katerem koncu naj se lotim stvari. Vsekakor je bilo treba najprej navezati stike z Eriko Horvat. Že tu se je večkrat zataknilo, kajti Erika je Mariborčanka in je v Šentjurju, kjer sem jo iskala, v glavnem v popoldanskih urah. Končno mi je uspelo, da sem jo našla. Onkraj telefonske žice se je oglasil nežen, droban in prijazen glasek. Domenili sva se za pogovor. Erika Horvat se ukvarja z body buildingom. Nenavadno za dekle, boste rekli. Vidite, pa ni res! Erika je krhko, 25-letno dekle, ki meri v višino 164 cm in ji tehtnica pokaže največ 51 kg. Tudi sama sem mislila (Erika mi bo prav gotovo oprostila), da bom tistega dopoldneva, ko sem jo na Glasbeni šoli v Šentjurju zmotila pri pouku harmonike, uzrla pred seboj veliko, močno, mišičasto in v trikotnik oblikovano sogovornico. Pa je stopilo predme dekletce v mini krilcu, me povabilo v svoj dom, ki je kar v Glasbeni šoli in me skozi pogovor poučilo o vsem, kar je v zvezi s tem, pri nas še ne tako uveljavljenem športu. BALET IN GLASBA Glasbo ima Erika nadv- se rada. Zato se je tudi odločila za ta študij in najprej končala srednjo glasbeno šolo v Mariboru in nato Pedagoško akade- mijo. Ampak, še ni bila zadovoljna s seboj. Čutila je, da zmore še kaj, da zna še več. Začela je obisko- vati zasebno šolo solo petja. Rada bi postala pevka, s čemer se je sicer na nekaterih manjših izvenabonmajskih kon- certih v Mariboru že prei- skusila. O tem, da bo uspela, skoraj ni dvoma, kajti Erika se ne loteva stvari, za katere že v na- prej sluti, da ji bodo spod- letele. Drugače je bilo le z ba- letom, ampak tega je pu- stila zaradi spleta drugač- nih okoliščin, bolj nak- ljučno. Njena brata sta namreč pri TVD Partizan Maribor vadila v body- buildingu in stanovanje doma je bilo vedno polno različnih uteži. Pogovor je velikokrat nanesel na to temo, pa si je Erika mi- slila, zakaj pa ne bi po- skusila tudi sama. Konec koncev je to atletska gi- mnastika - košček baleta s koščkom atletike in to utegne biti zanimivo, si je dejala Erika in poskusila z vajami za skladno grad- njo telesa. Na Vzhodu uporabljajo za ta šport izraz kulturistika, kar bi pravzaprav najbolj ustre- zalo početju teh športni- kov. Kajti ne gre samo za skladno telo, ampak tudi za lastno osvobajanje in za popolno čutenje in ob- vladanje samega sebe. To je pot h polnokrvnosti. »Moški vadijo drugače, kot ženske , pripoveduje Erika. Razen tega pa smo v klubu samo tri de- kleta. Vsi pa smo med se- boj izredni prijatelji. Vadi nas Davorin Dugolin. Za ta šport so potrebne po- sebne uteži m čisto speci- fične vaje za krepitev po- sameznih mišičnih sku- pin. Literature, s katero bi si lahko pomagali, *je zelo malo. Kdaj pa kdaj izbrskamo kaj iz tujih re- vij, saj je ta šport zunaj zelo priljubljen. Nisem navdušena nad mišičasto postavo, zlasti pri žen- skah ne. Kar je preveč, je preveč. Meni gre le za skladnost in za občutek, ko znaš čutiti lastne miši- ce. Drugače je pri mo- ških, ki izgrajujejo tudi mišično maso. Noto oseb- nosti vsakega posamezni- ka pa daje poziranje. Ko požiram, moram biti to jaz in ne slabo imitirani vzorniki, kot na primer: Erika Mes, Lisa Lyon ali Rachel Mc Lish ... Iz vsa- kega giba mora dihati te- lesna struktura. Pri izbiri najboljših poz (nastajajo pred ogledalom), je po- trebna elementarna sa- mokritičnost. Za pozira- nje je potrebno imeti čvrst program, saj je na- pačno improvizirati poze pred publiko ali sodniki. Gibi morajo biti logično vkomponirani v celoto, začeti pa je potrebno s po- zami čelno proti publiki, šele nato sledijo bočne poze in na koncu hrbet. Vselej mora iz vsakega gi- ba žareti moč in dinami- ka. Nismo skulptura, temveč atleti, katerih mi- šice so pripravljene za ak- cijo. Večina dobrih »buil- derjev« se v eni pozi ne zadržuje več kot tri se- kunde.« PTICA V ZRAKU Ko Erika pripoveduje o svojem športu, ji izraz na obrazu hkrati pripovedu- je, da se ga je lotila resno in vztrajno. Da poti nazaj ni. Na vaje se vozi v do- mači Maribor. Pot do te- lovadnice preteče, potem pa se disciplinirano loti vaj. Malo vadi tudi doma. Ko je pred dvema letoma prišla v Šentjur, so jo kar malce začudeno gledali pri teku po stadionu. Am- pak Erika se ni zmenila za opazke, ker je vedela, da izvirajo iz nepoznavanja. Program treningov je v njej krepko zasidran, ka- kor tudi pravilna prehra- na, ki je sestavni del te dejavnosti. Za gradnjo mišičevja je prav hrana, z veliko proteinov, zelo po- membna. Ribe, jajca, sir, mleko, grah, orehi, zele- njava in sadje sestavljajo njen jedilnik, čeprav se tu in tam ne more upreti kakšnemu koščku slad- karije, ki jih ima silno ra- da. Vsak šport prinaša s seboj nekaj odpovedova- nja. Na nastopih in de- monstracijah je vse po- plačano z dobro oceno so- dnikov. Erika se je udele- žila nekaterih tekmovanj v Mariboru, v Ljubljani, v Novi Gorici, na Bledu, čez mesec ali dva pa bo odšla celo v Verono. V dnevnik si skrbno za- pisuje vso o body-buil- dingu. V njem je tudi ne- kaj umnih pregovorov, kot na primer tale: »Pol- nokrvnost je več kot zdravje. In če je zdravje ptica na zemlji, je polno- krvnost ptica v zraku. Ci- viliziranci, še posebno meščani, pa živijo celo kot ptica s strtimi krili.« Ali pa: »Plava kri je znak nezdravega življenja.« In najlepši dokaz za to, da polnokrvnost skupaj z zdravjem prinaša človeku tudi ustvarjalni zagon, je Erika Horvat sama. MATEJA PODJED Pri ženskah gre predvsem za skladnost telesa in ne za mišično maso, kakor pri moških. Na fotografiji, ki je nastala na Bledu, je Erika Horvat skupaj z »builder- jem« Fikretom Hodiičem iz Bosne, ki se bo udeležil svetovnega prvenstva v Belgiji. Glasba je sestavni del Eriki nega življenja in jo spremlja tudi pri športu. Mali Marko iz Primoža pri Ponikvi, ki ga Erika poučuje harmoniko, je priden učenec. PRAPOR ZB POLZELA Dan pred praznovanjem krajevnega praznika 2. oktobra je krajevna organizacija Zveze borcev NOV Polzela pripravila slovesnost z razvitjem obnovljenega prapora, ki je bila v spominskem parku pri spomeniku NOV. Zbranim je spre- govoril predsednik KO ZB NOV Milko M^dvešek, ki je obudil spomine na težke dni naše revolucije in govoril o težavah s katerimi se srečujemo danes, v času gospodarske krize in boja za stabilizacijo. V nadaljevanju je sledil kul- turni program, ki. so ga pripravili upokojenski pevski zbor Polzela, učenci osnovne in glasbene šole ter mladinci. Po razvitju prapora je predsednik KO SZDL Danijel Pfeifer prebral protesno pismo s katerim so obsodili pokol v zaho- dnem Bejrutu. t. TAVČAR GOTOVLJE: KOSILA JE SMRT Kar precej let je tekla beseda, da je treba s pokopališčem nekaj ukreniti. Zmanjkalo je prostora in je često prišlo do težav, kam pokopati umrlega. Še posebej je bil problem za priseljence, ki niso imeli »svojih« grobov. Nujno je bilo treba zgraditi mrliško vežo. Kako? S krajevnim samopri- spevkom! Skupščina krajevne skupnosti je pod vodstvom pokojnega predsednika Staneta Vasleta pametno ukrepala. Urejen je bil odkup zemljišča, postavljena je bila veža. Usoda se je grdo poigrala. Prva sta v novozgrajeni mrliški veži ležala v letalski nesreči smrtno ponesrečena predsednik Stane in njegova žena Ida. V Gotovljah lep čas ni bilo smrti. Zadnje štirinajst dni pa kar štiri! Najprej MIHAEL RITOVŠEK. Blagajnik krajevne organizacije RK, ki je svojo funkcijo z vso resnostjo oprav- ljal. Agilen pa je bil tudi pri upokojencih. Bil je tudi izkušen tesar in je zložil nič koliko ostrešij. Bicikel je poganjal kot kak mladenič. IGNAC COLIG je prišel z družino iz lendavskih krajev. S trudom, samoodrekanjem, z vero v prihodnost sta si pri Jedrti s pokojno ženo ustvarila domek. Težavna je bila njegova služba v celjski klavnici. Zgodaj zjutraj z biciklom od doma, vračal se je proti večeru. Ob vsakem vremenu, šihta ni zamudil; da, Ignac je bil pošten in delaven proleta- rec. VILI RAMŠAK. kmet z vsem svojim poštenim srcem, je bil prvi odbornik, ki je pri občinski skupščini zastopal Go- tovlje. Bil je izredno razgledan in med prvimi je dvignil glas, kako je treba čuvati plodno zemljo in izenačiti kmeta s tovarniškim delavcem. Res je: pokojni Vili je bil - in bo najrž tudi ostal - vzor in zgled mnogim poznejšim odborni- kom, delegatom. JANI CREMOŽNIK je izhajal iz proletarske družine, kije dala kar tri borce za svobodo. Ko so po svobodi v Gotovljah pevci znova zapeli, zaigrali v Zrnetovi dvoranici ljudske igre, spet oživeli telovadno društvo, je bil med prvimi, kije vneto sodeloval. Bil je izkušen monter velikih tehtnic in velik ljubitelj nogometa. V času štirih smrti pa je bila v kraju prostovoljna akcija: lepo število mladih in tudi starejših krajenov je urejalo novi del pokopališča Veliko je bilo postorjenega, lažja dela pa bo prostovoljno opravila šolska mladina. __ -dk- VEČ ZA SAMOZAŠČITO V žalski občini družbena samozaščita še ni zavestno in v celoti prisotna pri vsako- dnevnem delovanju delov- nih ljudi in občanov v TOZD, KS in drugih samou- pravnih organizacijah in skupnostih. Da je temu res tako, potrjuje tudi podatek, da se je samo kriminaliteta v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem podvojila. Družbena samo- zaščita še ni dovolj uspešna tudi pri delovanju društev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organi- zacij. Tudi v žalski občini ugo- tavljajo, da se v praksi poraja neenotnost pri programira- nju nalog, usposabljanju de- lovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog na področ- ju SLO in družbene samoza- ščite, pri financiranju in nu- denju strokovne pomoči združenemu delu ter krajev- nim skupnostim. Redki so tudi primeri, da bi varnostno problematiko obravnavali vsaj enkrat na leto na zborih delovnih ljudi in občanov. Tudi samoupravna delavska kontrola ne daje pravih re- zultatov, saj o njenem delu ne vedo ničesar niti delavci v posameznih sredinah. Prav bi bilo, ko bi več pozornosti tej problematiki dajali tudi v vzgojnovarstvenih zavodih in v osnovnih šolah. Občinski sekretar za notra-* nje zadeve Jože Kučer meni, da je dan še premajhen pou- darek zaščiti samoupravnih pravic, imovine, požarni var- nosti, zaščiti zraka in okolja ter zaščiti delavcev pri delu in borbi proti kršiteljem za- konskih in družbenih norm. JANEZ VEDENIK KOVINAR ŠIRI DELAVNICO Kovinar iz Vitanja, obrtno kovinsko podjetje, gradi ključavničarsko delavnico. S tem bodo povečali delovne prostore za 360 kvadratnih metrov in tako zagotovili boljše delovne pogoje delav- cem, omogočili pa bodo tudi, da bodo lahko vso ključavn- čarsko dejavnost opravljali na enem mestu. Delavnico grade z lastnimi sredstvi, do- končali pa jo bodo do pomla- di leta 1983. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. XXI. ZBOR SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV ZGODOVINOPISJU VEČ POZORNOSTI Počastili so tudi jubileje celjskih kulturnih institucij Trideset let je poteklo od prvega zbora slovenskih zgo- dovinarjev v Celju. Letos so se v mestu ob Savinji zbrali vnovič in s svojimi prispevki dodali viden delež k razvoju zgodovinske stroke pri nas. S svojo prisotnostjo pa so obeležili tudi jubileje kultur- nih institucij v Celju: tako 100-letnico Pokrajinskega muzeja, 25-letnico Zgodo- vinskega arhiva in 20-letnico samostojnega delovanja Mu- zeja revolucije. Srečanje zgodovinarjev je potekalo predvsem v delov- nerrt vzdušju, saj so se že prvi dan po otvoritvi in ogle- du razstave publikacij o Zgo- dovini Celja, ki je še vedno odprta v knjižnici Edvarda Kardelja, zvrstile prve zani- mive razprave. Strokovnjake s področja zgodovine pa je pritegnila tudi razstava z naslovom: Preteklost Celja v arhivskih dokumentih, ki so jo pripra- vili delavci Zgodovinskega arhiva Celje in z njo obeležili svoj srebrni jubilej, ki pred- stavlja zgolj simbolično po- stavljanje stoletne dejavno- sti v časovne meje. Ustanovi- tev Zgodovinskega arhiva sega namreč v čas, ko je bilo ogroženo še tisto malo, kar je občasna arhivska dejavnost preteklosti ohranila. Bil je to čas po veliki poplavi leta 1954, ki je prinesla še zadnje razdejanje v že tako načeto arhivsko dediščino. Razstava je razdeljena v tri zanimive dele: razvoj uprave od leta 1451 do 1941, gradbe- ni razvoj in razvoj šolstva. Ravnatelj Zgodovinskega arhiva Celje Franc Sedmak je ob otvoritvi, ki jo je z Malo nočno glasbo popestril Celj- ski godalni orkester, zaželel dobrodošlico slovenskim zgodovinarjem in vsem dru- gim obiskovalcem. Še pose- bej prisrčno pa je pozdravil dr. Janka Orožna, prvega ravnatelja Zgodovinskega arhiva. MATEJA PODJED XXI. srečanjev slovenskih zgodovinarjev, ki je potekalo v Celju od 29. septembra do 2. ok- tobra, je potekalo v delovnem vzdušju. Okrog 100 strokovnja- kov s tega področja pa si je z zanimanjem ogledalo tudi neka- tere razstave in kulturno-zgodo- vinske znamenitosti v mestu. Prvi dan srečanja je zbrane v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pozdravil in zaželel obi- lo delovnih uspehov predsednik skupščine občine Celje, Edvard Stepišnik. V imenu CK ZKS pa je Ivan Križnar poudaril, da je potrebno zgodovinopisju name- njati še več pozornosti. Raziska- ve slovenskih zgodovinarjev so še premalo prisotne v širšem ju- goslovanskem prostoru. Delovni program prvega dne srečanja pa je nato uvedla rav- nateljica Pokrajinskega muzeja v Celju, Vera Kolškova. PREJELI SO PREŠERNOVO NAGRADO Moški pevski zbor Kulturno umetniškega društva »Anton Bezenšek iz Frankolovega je mlad zbor. Tako po času svojega delovanja, saj obstaja šele sedem let, kot tudi po starosti pevcev. Povprečna starost pevcev namreč ne presega trideset let. Zbor je nastal na pobudo nekaterih ljubiteljev petja v tem kraju. Mladi pevci so z veliko volje pričeli z delom in že dve leti kasneje so nastopili na regijskem srečanju odraslih pevskih zborov v Rogaški Slatini. Merjenje moči in znanja na tej prvi preizkušnji jih je utrdilo v prepričanju, da lahko samo z vztrajnim in doslednim delom upravičijo svoj trud in družbeno veljavo. Skupaj z zborovodjem prof. Marjanom Lebičem, ki dela z zborom od samega začetka, se trudijo dvigovati tehnično in umetniško raven svojega petja. Temu pa prilagajajo tudi svoj repertoar pesmi, ki obsega predvsem domače narodne in umetne pesmi. Kako jim to uspeva, povedo uspehi na občinskih revijah, kjer so se uvrstili v drugo jakostno skupino. Največje priznanje pevcem in zborovodji pa pomeni Prešernova nagrada občine Celje, ki so jo za svoje delo prejeli pred dvema letoma. Zbor nastopa na vseh prireditvah v kraju, na organiziranih revijah, občinskih praznikih, raznih drugih priložnostnih srečanjih in na gostovanjih v drugih krajih. F. P. 10. TEDEN DOMAČEGA FILMA EROTIKA V DOMAČEM FILMU Erotika v domačem filmu in mladi - tak bo naslov delovnega posveta, ki ga bodo v okviru jubilejnega Tedna domačega filma v Celju sklicali poleg organiza. torja manifestacije še republiški zavod za šolstvo zveza kulturnih organizacij Slovenije. Tematika je aktualna, saj je na primer letošnji PU]j do potankosti razkril prozorne namene filmarjev producentov, kadar se odločajo za erotične in sek- sualne kadre. Skorajda ni jugoslovanskega filma, ki ne bi s prav malo posluha poskušal s pikantnejšimi, a umetniško brezbarvnimi scenami povečati gledalčev interes za filmsko delo. Res pa je, da to ni samo poseb- nost domačega filma. Prav zato bo celjsko posvetova- nje o tej temi nadvse koristno. Poleg filmskega nasilja sta bila prav filmska erotika in seks vsaj nekaj časa med filmsko industrijo. Časi se zdaj spreminjajo, kakor ugotavljajo kritiki in'filmski planerji. Vendar pa je vsebina posveta o erotiki v do- mačem filmu s stališča filmske vzgoje in osveščanja gledalstva izjemno aktualna. Uvodni razpravljalci, pro- fesor Milan Rankovič iz Beograda, profesor Marjana Borčič in psiholog Bogdan Lešnik, oba iz Ljubljane, bodo strokovne razprave povezali tudi z učnim načr- tom umetnostne vzgoje v usmerjenem izobraževanju. Posvet naj bi potemtakem ne ostal le pri opisovanju pijava na filmskem platnu, ampak želi z različnih vidi- kov osvetliti problematiko s pedagoškimi delavci, ki na šolah skrbijo za filmsko vzgojo ali pa jo poučujejo. Udeleženci posveta bodo predavatelji umetnostne vzgoje na srednjih šolah in slavisti osnovnih šol, pa tudi vodje filmskih krožkov in klubov. Tisti torej, ki se z mladimi vsakodnevno srečujejo v debatah o vredno- stih posameznih filmskih stvaritev. Na šolah upravi- čeno tožijo, da je za umetnostno vzgojo premalo živih in metodično premišljenih strokovnih srečanj, ki bi pripomogla k izboljšanju filmskovzgojnega dela na šolah. Celjsko posvetovanje, ki ga pomaga pripravljati republiški zavod za šolstvo, bo vnovič potrdilo vsebin- sko, delovno in kulturnopolitično usmeritev Tedna domačega filma. Za udeležence posveta, ki bo v so- boto, 6. novembra, pa je pomembno, da bodo prejeli tudi vsa pripravljena gradiva. Posvet bo tako res lahko vsebinsko bogat, saj bodo udeleženci že doma, na šo- lah spregovorili z mladimi o temi, ki jih kot najštevil- nejše obiskovalce kinodvoran nedvomno zelo zanima. Posvet Erotika v domačem filmu in mladi bo zanimiv tako za pedagoge kot za mlade in za filmske kritike. KINO SEKCIJA VOJNIK: KALIJO MLADE Pod okriljem kulturno prosvetnega društva France Prešeren Vojnik deluje tudi kino sekcija. Člani le-te so pričeli s svojo ljubiteljsko dejavnostjo pred tremi leti. Vodja sekcije je Gvido Be- lak, ki si skupaj z ostalimi prizadeva, da bi prostor na filmskem platnu našli kar najboljši filmi in da bi bili ti hkrati primerni za vse struk- ture gledalcev. Zato posebno pozornost namenjajo izboru mladinskih filmov, s kateri- mi kalijo novi rod gledalcev. Ti filmi so na sporedu vsakih 14 dni in pritegnejo v dvora- no veliko mladih in najmlaj- ših. Vse filme, tudi za odra- sle, pa redno dobivajo od celjskega Kinopodjetja. Sprva so jih vrteli ob sobo-, tah in nedeljah, zdaj jih pre- dvajajo le še ob nedeljah, ker so bile sobotne projekcije manj obiskane. Srečujejo pa se ti filmski amaterji predvsem s tehnič- nimi problemi, saj so apara- ture, ki so jim na voljo, stare že več kot 20 let in se večkrat pokvarijo, kar zmoti še tako dobro projekcijo filma. Škri- pajo pa ne samo aparature, ampak tudi slaba oprema v dvorani, oziroma stoli. Nas- ploh prostori kličejo po po- sodobitvi že vrsto let. Sanita- rije so zdaj končno urejene, do polovice tudi streha. Predvsem bo potrebno ob- noviti še fasado in notranje prostore ter razsvetljavo. Društvo seveda nima na vo- ljo toliko denarja, zato je prošnjo naslovilo tudi na ZKO Celje in na številne obrtnike v kraju, ki so se prvi odzvali prošnji za pfr moč. Prav s pomočjo obrtniko ve so lahko pri kino sekciji Vojnik izdali filmski listič z natančno predstavitvijo mla- dinskih filmov, s predstavi tvijo filmov od meseca maja do decembra. Na njem naj- demo kvaliteten izbor filmov za mlade in najmlajše. Taki- no skrb za mladega gledate gra vsekakor pohvaliti, ka kor gre pohvaliti razumeva nje in podporo vseh tistih, fc so z gmotnimi sredstvi pod prli skrb kino sekcije za mla- di rod. Kino sekcija Vojnik pase je že lani vključila v manifr stacijo Tedna domačega ffl ma. Eno premiero s predsta vitvijo ekipe so začrtali tud za letos. MATEJA PODJED SPOMINI NA SKLADATELJE IPAVCE NAJVEČJI GLASBENI USPEH Josip je otroštvo in mladost preživ- ljal v svetu glasbe. Postal je zdravnik in tudi dober glasbenik. Med bivanjem v Grazu je Josip s pantomimo »Možiček« dosegel svoj največji uspeh, saj nobeno njegovo poznejše delo ni doživelo toliko poh- val in laskave kritike v tisku kot prav to. Takoj f>o premieri se je v Grazu zvrstilo še sedem predstav, ki so bile potem uprizorjene še v Celovcu, No- vem mestu in na Dunaju. V naslednjih letih je bila pantomima predstavljena še občinstvu v Ljubljani, Celju, Mari- boru in Kamniku. Povsod so jo spreje- mali z nadušenjem. Po končanih študijih leta 1904 je Jo- sip sprejel službo vojaškega zdravnika na Dunaju, nekaj mesecev kasneje pa so ga prestavili v Zagreb, kjer je ostal do leta 1907. Takrat se je vrnil v Šent- jur z namenom, da nadaljuje tradicijo zdravnikov in skladateljev Ipavcev. RAZOČARANJE Že kot študent je Josip spoznal Maro von Berks, ženo avstrijskega poslanca Huga von Berksa in nemško pisatelji- co, ki je živela na gradu Blagovna. Bila je hčerka avstrijskega oficirja Antona Copa, ki se je po demobilizaciji naselil na Hrvaškem, kjer je Mara preživljala otroška leta. Zelo dobro je poznala živ- ljenje Ciganov, kar ji je omogočilo pi- sanje kvalitetnih prispevkov o tem na- rodu. Kot ambiciozna ženska je takoj opazila, da bi jo sodelovanje z Josipom verjetno izvleklo iz finančnih težav, v katerih se je znašla. Ker je Josip takrat že razmišljal o kakšnem večjem delu, ga je Berksova spretno pripravila do tega, da je sprejel njen libreto pod na- slovom Princeska vrtoglavka. S po- godbo se je obvezal, da bo za ta tekst napisal glasbo. Josip je na tej opereti delal več kot štiri leta, ker ni bil prepri- čan v kvaliteto teksta. Kasneje se je tudi izkazalo, da je bila glasba dobra, besedilo pa nemogoče. Začele so se žolčne debate med Berksovo in Josi- pom, ki je smatral, da so v tekstu po- trebne korenite spremembe ali celo za- menjava celega libreta, kar je Berkso- va trdovratno zavračala in pritiskala na Josipa, da poskusi še na Dunaju. Toda Josip se je odpravil na Dunaj šele po Marini smrti leta 1910, in sicer z namenom^ da poišče dobrega libreti- sta, ki bi popravil tekst. Toda kompo- nist, ki mu je to obljubil, mu je poslal le eno stran libreta, potem pa se ni več oglasil. Med tem časom je Josip malo kom- poniral, saj je po očetovi smrti leta 1908 imel veliko dela kot zdravnik. V Šentjurju pa so leta 1910 začeli široko akcijo za postavitev spomeni- kov Benjaminu in Gustavu Ipavcu. Član odbora je bil tudi Josip. Agitacija in zbiranje denarnih sredstev sta pote- kala ne le med Slovenci, temveč tudi med Cehi in Hrvati. V začetku leta 1911 je bila zbrana vsota 1077 kron, kar je bilo v vsakem primeru premalo. Tri leta kasneje je Glasbena matica v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union organizirala dva koncerta v spo- min na umrla skladatelja. Spomeniki skladateljem - Gustavu, Benjaminu in Josipu so bili postavlje- ni šele 16. septembra leta 1972, po za- slugi novega odbora za postavitev spo- menikov. Letos, ob 10-letnici odkritja spomenikov, pa so v Zgornjem trgu v Šentjurju odprli še spominski sobi tem velikim možem. KONEC ZA PETNAJSTLETNI TRUD PRIZNANJE DOMAČINOV Štirje mladi možje so se kdo ve kolikič ta večer rahlo priklonili v zahvalo za burno ploskanje od katerega je bu- čala velika telovadnica fran- kolovske šole. V svetlobi ža- rometov, v pisani barvitosti cvetja, se jim lesketajo oči. Redek dogodek, zlasti pri Slovencih, ki smo tako radi zvesti latinskemu reklu: »Non propheta in patria sua!«, kar bi veljalo tudi kot, v domačem kraju se ne pro- slaviš. Člani kvarteta »Fran- kolovčani« so se. Njihov ju- bilejni koncert ob 15 letnici je prišlo poslušat in jim s ploskanjem čestitat, kakšnih štiristo soobčanov; mlado in staro, od blizu in dlje. Štefan Zvižej, ki je prišel izročiti Galusova priznanja v prave roke, je kot s kladivom pribijal besede, ko je dejal: - »Brez pravih, aktivnih članov, Zveze kulturnih or- ganizacij ne bi bilo. Pravi so nadarjeni in vztrajni. Dn1 gačni, tisti občasni, ne sp°z' najo občutkov jubileja, k"1 je tale. -« To je bilo treba povedi vsem neučakancem, ki slijo, da je sloves mog ustvariti čez noč. Kot že rečeno, jubil# koncert pred občinstvom je poslušalo njihova PllV prepevanja, je bil izjemno j0, pel in ob vsej slovesnosti $ mačen. Krajevna skupn°s jim je bila pokrovitelj, nm vi dolgoletni »Dobri znanji pa v gosteh. Srebrna Galu^j va odličja sta prejela V^1 Podjavoršek in Tone gore, bronasti pa Edi Šit>aIl in Rado Pinter. Priznaj domačega kulturnega dr^ tva pa so dobili Jože Kor šec, Ferdinand Semenj Metod Jakop in Franc ™ ner, vsak za svoj del poti petnajstletni stezi ^ uspešnega kvarteta. ^t JURE KRASOM * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 9 CELJSKA FOLKLORNA SKUPINA NA GOSTOVANJU | Celjska folklorna skupina, ki uspešno deluje v sklopu *pp France Prešeren Celje, se je vrnila z gostovanja v audvi, kjer se je mudila kot gost tamkajšnje folklorne sku- jne Kanjoš, ki je v sodelovanju s Kompasom pripravila Svljanom pet nastopov. Člane skupine, posebno pa umetniškega vodjo in koreo- 2rafa Eda Gaberška, je na pot vodila želja, da se mlajši del ^upine skupaj s starejšimi člani pripravi in utrdi za nastope . naslednjem letu, ki bo za celjsko folklorno skupino deseto, ;ubilejno. In ravno ti, mlajši člani skupine, so dokazali, da lahko ob pomoči svojega vodje ustvarijo zdravo jedro, ki iahko zadovolji še tako zahtevnega poslušalca in gledalca. Skupina je krenila na pot v petek, 17. septembra, v nedeljo jn ponedeljek pa je že odplesala na budvanskem trgu in oSnovni šoli svoja prva dva koncerta s plesi iz Prekmurja, Gorenjske, Posavine in z nemim kolom iz Glamoča v Bosni in Hercegovini. V ponedeljek zvečer so gostitelji svoje goste odpeljali na ogled črnogorskega bisera - na otok Sv. Štefan, kjer so imeli Celjani kasneje tudi koncert za tamkajšnje goste. Za plesalci je ostalo pet uspešnih nastopov in veliko no- vih, prijateljskih spoznanj v bratski republiki, ki je posa- meznike navdušila tudi s svojo lepoto in gostoljubnostjo. JERNEJA NENDL PODOBE MLADENA JERNEJCA V Likovnem salonu v Celju razstavlja svoja dela slikar Mladen Jerneje. V njegovih delih lahko odčitamo predvsem željo po obvladovanju slikovnega polja z materialno otiplji- vimi posegi. Slikarjeve poteze so izvedene direktno z roko na platno. Njegovi značilni barvi sta modra in zelena. Barvni nanosi šo lazurni ali debeliplastični in se srečujejo z nalep- ljeno valovito lepenko. Vsi ti različni materiali živijo na nosilcih s svojo strukturo, zgoščeno ali razredčeno, povzro- čajo svetlobne učinke in ustvarjajo nasprotje barvnega giba- nja. Tako oblikujejo celoto posamezne slike Mladena Jer- nejca notranja gibanja barvnih prvin do kolažiranih dodat- kov, razčlenjevanja slikarskega polja na minimalni barvni proces do nasičene kompozicijske enote. Morda je ravno strah pred praznino ali monotonostjo slike privedel Jernejca do bogatih kreativnih procesov, ki zahte- vajo predvsem poznavanje različnih materialov in odnos barv do le-teh. Tako slikar doseže globinsko gibanje in daje občutek določenega prostora, ki ga ne omejuje okvir slike, temveč se širi in zopet vrača nazaj. Čeprav je slikarstvo Mladena Jernejca odtrgano od tradicionalne vezanosti na predmet, so določeni simboli v njegovih slikah le opazni. Prav v tem pa je mikavnost njeg9vih podob. ALENKA DOMJAN DELEGATI ZA MLADINSKA KONGRESA CELJE Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Celje: Jasna Mirnik, Ja- nja Romih, Pavel Grabner, Voj- ko Kocman, Pavli Platovšek, de- legat za 11. kongres ZSMJ: Do- minik Bovha. ŽALEC Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Žalec: Ivan Pungart- nik, Srečko Plešnik, Darinka Ba- sle, Mojca Turk. Delegata za 11. kongres ZSMJ bodo izmed dveh kandidatov, Irene Terglav in Alojza Terglava, določili na pro- gramski konferenci sredi okto- bra. MOZIRJE Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Mozirje: Milan Venek, Tomaž Marolt, Ana Kokovnik, Veronika Voler, Minka Naglič, delegat za 11. kongres ZSMJ: Izi- dor Matko. LAŠKO Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Laško: Milko Škober- ne, Drago Zupane, Konrad Zem- Ijič, Marjan Salobir in Saši Pešec. ŠENTJUR Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Šentjur: Damjan Pečar, Polona Debelec, Boris Pušnik, Jože Artnak in Zdravko Zidar. ŠMARJE Delegati za. 11. kongres ZSMS iz občine Šmarje: Hinko Zekar, Brigita Babič, Marko Ratajc, Bo- ris Firer, Slavko Javorič, delegat za 11. kongres ZSMJ: Milko Do- brave. SLOVENSKE KONJICE Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Slovenske Konjice: Herbi Lešnik, Erih Ošlak, Janko Petelinek, Slavica Rabič, Anica Vehovar, delegat za 11. kongres ZSMJ: Božidar Punčuh. TITOVO VELENJE Delegati za 11. kongres ZSMS iz občine Titovo Velenje: Milan Krtič, Gosto Trifunovič, Jelka Jašinsky, Mitar Popovič, Marija Godec. BESEDA DELEGATA Zdravko Zidar iz Alposa v Šentjurju je eden izmed petih izvoljenih delegatov iz občine Šentjur, ki se bo udeležil mladinskega kon- gresa v mesecu oktobru. Za- stopal bo področje mladin- skega prostovoljnega dela, saj ima na tem področju kot udeleženec ZMDA Kozjan- sko in član stalne brigade Miloš Zidanšek Šentjur, največ izkušenj: »Prav je, da bomo na kongresu namenili cas tudi mladinskemu pro- stovoljnemu delu. Ce izha- jam iz izkušenj, moram reči, da brigadirsko delo ni pov- sod enako vrednoteno in da ponekod zanj celo nimajo pravega posluha. Vzemimo za primer lokalne delovne akcije, ki se jih lotevajo mla- dinci v delovnem ali življenj- skem okolju: često se rado zatakne pri skromni vsoti denarja, ki bi bila potrebna za to ali ono ureditev. Pa tudi mladi se ponekod pri udelež- bi radi izmaknejo popoldan- skemu krampanju in lopata- nju. Bolj bi se morali vklju- čevati v skupne akcije in res na prostovoljni bazi, pa naj si gre za lokalne ali zvezne ak- cije.« MP RAZSTAI/A V MUZEJU REVOLUCIJE »Preteklost Celja v arhivskih dokumentih«, je naslov radvse zanimive-razstave, kf so jo pripravili delavci Zgodo- vinskega arhiva v Celju. Bogato gradivo bo na ogled še do 10. oktobra, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. MP MILENA ŽOLGAR Dan za ten;, ko je uga- snila svetloba v njenih očeh, bi napolnila 42 let. Tako iznenada se ja med njene življenjske in de- lovne načrte, ki jih je bila prepolna, da bi lahko na skrivaj pomislila, da jih ne bo izpolnila, prikradla zahrbtna bolezen. Hči klenega trbovelj- skega rudarja Ivana Pik- ša in mame Terezije, ki je rodila pet otrok in ostala vdova padlega partizana, je klonila pred smrtjo. Spominjam se je iz šol- skih dni na Srednji vzgo- jiteljski šoli v Ljubljani. Bila je skromna, tiha, za- držana, a vendar tovari- ška in poštena. Povsem pa se je razživela ob delu z otroki. Njene oči so po- stale živahne, njen glas je bil bolj vesel. Izbrala si je poklic, ki mu je ob vseh naporih ostala zvesta do konca. Zvesta tudi svoje- mu rojstnemu kraju je najprej službovala v Tr- bovljah, vendar jo je srce odpeljalo za možem v Li- boje, nakar sta si skupaj ustvarila dom in družino v Celju. Tu je v poletu ustvarjalnosti ob vzgaja- nju najmlajših generacij otrok v Vzgojno varstveni organizaciji Zarja, živela od 1969. leta. S pedago- škim čutom do otrok, z blagodejno umirjenostjo, zbranostjo v medseboj- nih odnosih v kolektivu in do staršev, je pridobi- vala na spoštovanju in zaupanju. Svojo osebno zrelost je odsevala v vseh krogih. Ljudje so jo imeli radi in so ji zaupali. Zato se je naenkrat znašla ne le pred strokovnimi, ampak tudi zahtevnimi družbe- no političnimi nalogami. Zavedala se je, da vloge komunista ne dokazuješ le z izkaznico. Na sestan- kih ni veliko govorila, po- vedala pa je mnogo. Vsa- ka njena misel je imela za seboj izkušnjo in lastno prepričanje. Najprej kot vzgojitelji- ca, nato vodja organiza- cijske enote WO Zarja, je naredila zrelostni izpit o sposobnostih vodenja otrok in kolektiva. Zato jo je kolektiv WO Tonč- ke Cečeve, ko se je njiho- va dotedanja ravnateljica Vilma Štucinova upokoji- la, povabil, naj jo nasledi. Veliko priznanje, vendar odločitev ni bila lahka. Prevzeti odgovornosti ravnatelja delovne orga- nizacije s 180 ljudmi in več kot 1500 otroki, pose- jano z oddelki od Dobrne do Štor, ni enostavna stvar. Septembra 1980. le- ta - prav v obdobju, ki je prineslo v družbeni raz- voj mnogo sprememb in negotovosti, je prevzela naloge ravnateljice. >Dokler bomo imeli polne vrtce, se nimamo česa bati,« je optimistič- no ugotavljala. S svojo umirjenostjo je delovala kot balzam. Tako so jo občutili tudi njeni de- lavci. Od kod ta njen mir in trdna volja? Se je morda napajala z voljo in energi- jo kot planinka. zvesta ljubiteljica narave, ki ji ni bila težka nobena tran- sverzala? So jo umirjali njeni pridni otroci, mož...? Tega od nje ni- smo izvedeli. Prezgodaj nas je zapustila. ANA CETKOVIC Šentpavelski samostan je imel v Fali svojo gospoščino do 1782, ko je bila ustanova ukinjena. Fala je ta- krat postala državna last, kar je osta- la do 1820. Takrat jo je erar prodal Martinu Liebmannu, ki si je 1831 pridobil plemiški predikat Rast. 1857 je kupil graščino Kuno baron pl. Kettenburg, za njim 1860 rimski grofje Zabeo. Med obema vojnama jo je posedoval P. Glanšnik. Danes so v že hudo zdelani stavbi stanova- nja. Prvotna graščina, kakršna je stala v 16. ali nemara že v 15. stoletju, je bila sorazmerno skromna stavba, kot razberemo iz njenega opisa v ur- barju iz 1638 in iz Clobucciaricheve skice iz o. 1603. V poznejših letih so jo preuredili in povečali ali celo na novo pozidali, tako da v poznem 17. stol. lahko govorimo o kompleksu stavb, kakršnega opazimo na Visc- herjevem bakrorezu - ta že kaže bi- stveno razširjeno stavbno zasnovo. Stavbni razvoj objekta še ni pre- učen, razvidni pa so številni arhitek- turni elementi, katerih nastanek lah- ko postavimo v 17. stoletje. Današnja graščina je sestavljena iz dveh funkcionalno ločenih, a arhi- tektonsko povezanih enot, gospo- skega in gospodarskega dela. Go- sposki del sestavlja skupina hetero- geno koncipiranih stavb, delno nad- stropnih, delno enonadstropnih, ra- zvrščenih okoli pravokotnega dvori- šča z zasuto cisterno in novejšim ba- zenom. Del vzhodnega trakta je v pritličju zaprt z arkadnimi okni, v nadstropju pa so prave stebriščne arkade s križnimi oboki na hodniku. V vzhodni trakt je kot samostojna stavba vpeta baročna kapela s stol- pičem, kritim s čebulasto kapo. Ka- pela razpada; obok v njeni notranj- ščini je že sesut. Na zahodni strani je dvorišče zaprto z visokim zidom; vrh stilno indiferentnega portona je na notranji strani vzidana heraldič- na opečna rozeta Petra Kettenburga iz konca petdesetih let 19. stoletja. V nišah zidne ograde sta na dvoriščni strani tudi dve klasicistični opečni ženski figuralni plastiki v naravni velikosti. Na severni in zahodni zu- nanjščini severnega trakta so na oknih prvega nadstropja kovane mreže iz 17. stoletja, okna v pritličju pa so predelana - ta trakt je na dvo- riščni strani le pritličen. H gosposkemu kompleksu se na južni strani prislanja gospodarski del graščine. Pravokotno dvorišče obdajajo enonadstropne gospodar- ske stavbe z nekdanjimi stanovanji za graščinski personal. V pritličju na južni zunanjščini in v nadstropju se- vernega stanovanjskega trakta so ohranjena okenca s pravokotnimi renesančnimi kamnitnimi okviri; druga okna so predelana. V ta del stavbnega kompleksa vstopimo sko- zi obokano vežo, ki je imela nekdaj na zunanji strani rustičen renesanč- ni portal. Od njega je ostala le pre- klada - podboja so v novejši dobi zaradi razširitve vhoda razbili. Sredi precej uničenega parka stoji razpadajoč klasicističen paviljon pravokotnega tlorisa, pozidan kot antični tempietto, s štirimi okrogli- mi stebri pred prednjo fasado. GROMPERK (Grunberg), grad Vrh strmega hriba nad naseljem Kočno pri Zgornji Polskavi. Občina Slovenska Bistrica. Na Koroškem sta v srednjem veku obstajala dva gradova enakega ime- na, zato so interpretacije virov več- krat tvegane. Wolfgang Gromperški - Wolfgangum seniorem de Gruo- nenberch - nastopa 1142 kot uradni zastopnik grofa Bernarda Maribor- skega ob sprejemu cistercijancev v vetrinjski samostan. 1198 je še živel - bil je eden najstarejših koriških ministerialcev. Njegov istoimenski sin je izpričan 1201. Nekega Frideri- ka Gromperškega - Fritel de Grue- nenberch - srečamo 1164 v maribor- skem gradu kot pričo, ko je štajerski mejni grof Otokar podelil šentpavel- skemu samostanu neke posesti. 1307 je Maerchel - Markvvart Grom- perški prodal studeniškemu samo- stanu neka posestva, 1318 pa se v dednem sporu, ki je nastal po Mark- wartovi smrti, grad Gromperk prvič izrecno omenja kot vest Gruenen- berch. Tedaj je bil v posesti Alrama Feistritzerja (Feistritz pri Iltzu), po tem letu pa so ga prek sto let pose- dovali Alramovi dediči. Kako so si ti razdelili dediščino in ali je grad tudi poslej ostal v skupni lasti, iz virov ni razvidno. Ce je, potem je imel značaj ganerbnega gradu, kar bi, sodeč po skici na Vischerjevem zemljevidu iz 1678, ne bilo presenetljivo. Poslednji Feistritzer, ki je izpričan kot lastnik Gromperka, je umrl 1437, njegovo dediščino pa sta prevzela Walter Saf- ner in Erazem Viltuški. Albert Saf- ner je posedoval grad kot cesarski fevd še 1463. Za njim sta, kot se zdi, priposestvovala Gromperk Hans in Martin Kleh - Klocher, izpričana 1471 kot oskrbnika Zbelovega in Ke- bla. Hans, ki je posedoval tudi Sliv- nico, je po smrti svojega brata 1492 dobil njegove zajme. Hans Kleh se poslednjič omenja 1493, ko je usta- novil dvor v Spodnji Polskavi. Po njegovi smrti so si posest razdelile njegove štiri hčere. Gromperk je do- bila Helena, poročena s Hansom Ai- glom. Fala, graščina okoli leta 1830 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. Z OBISKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI SPODNJE GRUŠOVJE MALI SO IN RAZKROPLJENI Ko gre zares, pa so enotni in močni Tako majhen kraj kot so Spodnje Grušovje, nima skoraj ničesar, s čimer se krajevne skupnosti rade po- našajo. Na ozemlju med kra- jevnimi skupnostmi Tepa- nje, Jernej in bistriškimi Prelogami ni delovnih orga- nizacij, ni trgovine, ne šole, ne gostilne, ne telefona, še strnjenega naselja ne. Njiho- ve gore so griči in reke mali hudobni potoki, ki se zlivajo iz svojih strug in namakajo že tako prezamočvirjeno zemljo. Pa je bilo tod življe- nje že v davni preteklosti. Pravijo, da še prej kot v Slo- venskih Konjicah, da so prav tu stale prve Konjice. Da, ta- krat so kraj Ragando poznali daleč naokoli, danes za Spodnje Grušovje skoraj ne vedo. So pač kraj, kjer ljudje žive in delajo ter se utapljajo v drobnih življenjskih tego- bah in uspehih. Zunanja razdrobljenost se je bolj ali manj razrasla tudi v odnose med ljudmi v kraju a ne pri vseh in ne vedno. Kadar je treba pljuniti v ro- ke, zagrabiti za delo, zbrati denar in narediti tisto, kar v kraju resnično potrebujejo, takrat velikih besed ni treba, takrat se razkropljenost kar izgubi. Takrat nastopijo Spodnje Grušovje kot čvrsta krajevna skupnost z jasnimi cilji, ki je zanje pripravljena resničnb veliko narediti. Takšni KS pa tudi druge v občini priskočijo na pomoč, tako kot so ji s sredstvi tret- jega samoprispevka, da so lahko svoj res skromni plan kar štirikrat presegli. OD VODOVODA DO CEST Res so si v Spodnjih Gru- šovljah od nekdaj pomagali pri delu in se, kot še danes, zbirali na kožuhanju in po- dobnih skupnih opravilih, popravljali poti in ceste, a prva velika, organizirana ak- cija je le bila šele ureditev vodovoda. Leta 1974 je to bi- lo, krajani pa so s pridnim delom uredili vodovod na- mesto za predvidenih 350.000 dinarjev za 150.000 dinarjev. Pa so tudi takrat bi- li v Grušovju nejeverni To- maži, ki niso verjeli, da bi voda navzgor tekla in so se raje držali kar svojih rezer- voarjev. Večina pa se je le priključila na vodovod, ki so ga potegnili od Jerneja, del pa na priključek iz Prihove. Potem so si akcije sledile - leta 1975 so zgradili trafo po- stajo in v celoti zamenjali električno napeljavo, pri če- mer je vsaka hiša sodelovala tako z delom kot z drogovi, naslednje leto so se spet re- sneje lotili popravljanja cest, leta 1977 pa so pridobili ose- menjevalnico. Kolikor so ce- ste popravljali, toliko ni nič zaleglo. Jam in blata se kar ni bilo mogoče rešiti, dobr- šen del krajanov pa se je le vozil na delo. Odločili so se za asfaltiranje in ker se niso mogli dogovoriti, katera ce- sta bi naj imela prednost, so se lotili obeh naenkrat - ti- ste, ki vodi iz Prihove v Pe- rovec in tiste, iz Prelog v Jer- nej. Sami so zbrali kar 400.000 dinarjev, k temu so pridružili še sredstva samo- prispevka in solidarno po- moč drugih krajevnih skup- nosti. Lani so tako dobre tri kilometre cest prevlekli z grobim asfaltom in če bo vse po sreči, bodo še letos dobili fino asfaltno prevleko. Tako jim od velikih želja ostaja neuresničena še tele- fonski priključek, čeprav le eden v javni govorilnici in pa melioracije zamočvirjenih zemljišč, ki jih je v kraju 20 hektarjev. Telefon je zaen- krat še v megli, odtočne jar- ke pa so že lani pričeli urejati in slej ko prej bodo na vrsti za pravo melioracijo. ZAGNANOST V VALOVIH Ne potekajo le delovne ak- cije v Spodnjih Grušovljah v valovih, življenje je tako. Krajevna organizacija Socia- listične zveze resno zagrabi za delo ob volitvah, pripra- vah na referendum in po- dobnih velikih rečeh, druga- če pa je ni kaj dosti opaziti. Zgodi se, da tudi na zbor kra- jevne skupnosti ne pride več kot deset ljudi, udeležba na sestankih delegacij tudi ni blesteča. Prave volje za sode- lovanje ni, pravijo. Mladina je nekaj časa ka- zala trdno voljo, da bo sama ravnala bolje, bolj organizi- rano. Z veliko vnemo so pred nekaj leti naredili lese- no barako - svoj mladinski dom in sploh edini skupni prostor v krajevni skupnosti. Delali so, služili tudi denar - da bi barako nadomestili z zidanim domom, s čimer bi razrešili najbolj perečo teža- vo krajevnega življenja. Pa niso dobili dovoljenja, tako kot ne marsikdo, ki bi rad tod zgradil novo hišo. Po le- tu 1950 so menda v celem kraju zrasle le tri nove hiše ob nadomestnih. Tako bo ostalo, tako so se odločili v vseh občinskih planih. Spodnje Grušovje niso pre- dvidene za zazidavo. Marsi- komu se je to zamerilo, tudi mladincem, ki jih je kar vsa volja minila. Je pa zraven tu- di nekaj smole. Ko so letos resno mislili odkupiti zemljo za manjše športno igrišče, primernega v kraju ni bilo. Mladi vseeno igrajo nogo- met, starejši se tudi brez skupnega prostora sestajajo in čeprav malo godrnjajo, naredijo, kar so se nakanili. MILENA B. POKLIC S t rojenega naselja v Spodnjih Grušovjah ni. Mladinski dom, v katerem so igrali tenis, plesali in organi zirali prireditve, že dve leti samuje. Silvo Brumec, predsednik KO SZDL: »Ureditev cest je bila pri nas nuja. Eno leto že vozi tudi delavski avtobus, ki pripelje s Križnega vrha in pelje delavce in šolarje v Slo- venske Konjice.« Angela Brumec, tajnica KS »Takšne zagnanosti, kot jt bila pri urejanju vodovoda ii transformatorja ni več. Tisti prave volje za sodelovanji manjka, pa še tako raztresen smo.« Jurij J a vornik je eden izmed šestih članov Zveze borcev v kraju. Bil je v 1. padalskem bataljonu: »Ka- dar pride sila, smo zelo slož- ni, vedno pa si radi pomaga- mo. V kraju se je veliko nare- dilo.« Jože Pliberšek je opravljal že vrsto funkcij v krajevni skupnosti, izredno dobro pa pozna tudi njeno preteklost: »Ime je kraj verjetno dobil po hruškah (gruške). Nedav- no so posekali meter de- belo. « Milan Brglez je napredei kmet, letos dobitnik občin ske nagrade 12. oktobei »Štirje kmetje imamo dobn strojno skupnost, tare pa na močvirnata zemlja - letos si že skopali 1,5 kilometn odvodnih jarkov.« TAM JE BILO... Na ravnici v Spodnjih Grušovjah so odkrili naselbino iz 3. in 4. stoletja. »Ze v Čžj? Avstroogrske so vedeli, da tu zemlja marsikaj skriva. Ljudje so našli cele lonce denarja- so pred desetimi leti raziskovali, so našli ostanke temeljev, napeljavo centralne kurja}™ ostanke lesa, poslikano steklo... Tudi sam sem že našel žensko zapestnico, ki sem jo ® muzeju. Po vsej verjetnosti je bila v rimskih časih tod poštna postaja. Ne, zdaj ne mor^j ničesar videti, saj so vse prekrili z zemljo - menda ni šlo vse gladko z odkupom zemlji^.. Pa tam z globljim plugom ni mogoče orati. Poleg stvari, ki so našle mesto v muzeju, je ^ tu skopana tudi kamnita miza, ki sedaj stoji pri cerkvi na Prihovi. Baje je tu blizu bilo tu pokopališče. Tega še niso odkrili,« je povedal Jože Pliberšek. * fV KRAJEVNI ^ SKUPNOSTI JE: - 200 prebivalcev, med njimi 130 volilcev, 7 čistih kmetov in okoli 60-70 de- lavcev, ki se vozijo na de- lo v Slovenske Konjice in Zreče - otroci hodijo do četr- tega razreda v šolo na Pri- hovo, potem v Slovenske Konjice - predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Brglez - predsednik KO SZDL Silvo Brumec - tajnica krajevne skupnosti Angela Bru- mec - predsednik OO ZSMS Jože Gumzej - vodja delegacije za zbor KS Maks Kranj c - delegacija za SIS skupna s Tepanjem - najstarejša krajanka Roza Žižt, rojena leta ^1896_ jO - 7. oktober 1982 j *- NOVI TEDNIK - stran 11 NJIHOVIH 30 LET Iz delavnice v strojegradnjo in plastične izdelke Avtomatsko sušilnico za napenjanje kož so izdelali delavci Stojegradnje. Prvi začetki delovne organizacije KOSTROJ segajo že v leta neposredno po osvoboditvi, ko je bila v okviru tovarne usnja KONUS v Slovenskih Konjicah usta- novljena mehanična delavnica za popravila usnjarskih strojev. Ta delavnica je sčasoma prerasla v usnjarski ; remont, ki se je leta 1952 osamosvojil, ter postal samo- stojno podjetje TOVARNA USNJARSKIH IN ČEV- LJARSKIH STROJEV. Temu datumu so sledila leta izredne volje in napo- rov, ki so privedla KOSTROJ do zavidljivega položaja, ki ga zavzema doma in v tujini. Njegov razvoj je bil hiter in konstanten. Četudi je bil ustanovljen z name- nom, da opravlja remontna popravila usnjarskih stro- jev, se je kmalu pokazalo, da je tako začrtan proizvodni program preozek, i Na osnovi skromne dokumentacije, a velikega zna- nja in izkušenj na področju usnjarstva, so pričeli sami izdelovati stroje za potrebe jugoslovanskega usnjar- stva. KOSTROJ se je tako tehnično in kadrovsko usposobil za proizvodnjo celotnega izbora usnjarske industrije in doseženi rezultati ter razvoj so narekovali izgradnjo novih prostorov. S pridnostjo in požrtvoval- nim delom si je kolektiv leta 1964 zgradil nove proiz- vodne prostore in se preselil na novo lokacijo ob To- varniški cesti. Nenehni razvoj proizvodov je Kostroju omogočil, da se je z izdelki vključil na zunanja tržišča dežel v raz- voju in zgradil dve usnjarni v Sudanu in SSSR, eno v Alžiriji in Somaliji, izdelal opremo za usnjarni v Indiji in Jordaniji, s posameznimi proizvodi pa je prisoten na vseh svetovnih tržiščih razen v Avstraliji. Hitro so namreč ugotovili, da je jugoslovanski trg s svojimi omejenimi možnostmi in neprestanimi nihanji preozka osnova, na katero bi se lahko naslanjala dejav- nost take širine, kot jo zavzema KOSTROJ. Izvoz je bil in je ostal osnovna usmeritev Kostroja, f. saj se zavedajo, da v sedanji gospodarski situaciji le z izvozom lahko zagotovijo nemoten razvoj in ustrezno kvaliteto. Soočanje s konkurenco razvitega sveta je tisto gibalo, ki jih sili, da vedno znova preverjajo poslo- vanje in iščejo nove rešitve. Pri tem ugotavljajo, da morajo svojo dejavnost še močneje razviti, da se mo- rajo še bolj usposobiti za nudenje celovitih objektov in, da se je potrebno še močneje vključevati v medna- rodne finančne tokove ter jih še bolj obvladati, kot doslej. Na ta način bo KQSTROJ zadržal oziroma t izboljšal svoje mesto v svetovni konkurenci. KOSTROJ pa ni znan le po strojih za usnjarsko industrijo, ampak je vedno močneje prisoten na jugo- slovanskem tržišču kot proizvajalec izdelkov iz PVC. Leta 1974 so namreč zgradili nove proizvodne prostore za izdelavo plastičnih izdelkov, ki so v glavnem name- I njeni gradbeništvu. Izdelujejo PVC okna, vrata, pre- | gradne stene, navojnice in drugo za individualno sta- novanjsko gradnjo ter gradnjo športnih in drugih go- spodarskih objektov. Znani izdelki pa so tudi PVC obcestni stebri, elementi za belo tehniko, razne cevi idr. Ko se Kostrojčani ob 30-letnici ozirajo na prehojeno pot, ocenjujejo današnji trenutek in preverjajo smer- nice za bodočo usmeritev, so lahko mirni in polni vere vase. Rezultati iz preteklosti krepijo samozavest, saj vedo, da je to, s čimer se danes ponašajo, zraslo iz težav in naporov. Zato tudi problemi, ki so pred njimi danes, ne jemljejo poguma. Vedo, kako se jih morajo lotiti in vedo tudi, kako jih bodo obvladali. Jasna je tudi pot naprej, na kateri želijo svojemu Kostroju veliko uspeha. Stavbno pohištvo na hotelu Dobrna je nastalo v Kostroju, v temeljni organizaciji Tovarne plastičnih izdelkov. OB 30-LETNICI KOSTROJA ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELA VCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZUNANJIM SODELAVCEM, NAŠIM UPOKOJENCEM IN VSEM DRUGIM, KI SO KAKORKOLI PRIPOMOGLI K IZGRADNJI IN RAZVOJU NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE. 12. stran - NOVI TEDNIK_Št. 40 - 7. oktober 193. TRADICIJA USPEŠNEGA POSLOVANJA Položaj in razvoj delovne organizacije v letu 1982 Gospodarsko leto 1982 je v pogledu pogojev in problemov ekonomske politike Jugoslavije v mnogočem različno od prejšnjih. V tem letu so se nagrmadili in bolj izposta- vili nekateri problemi predvsem kot posledica neusklajenosti ekonom- skih zakonitosti iz prejš- njih let. Delovna organizacija Konus pa ocenjuje, da bo v tem letu kljub vse težjim pogojem poslovanja in vse večjim restrikcijam pri uvozu in drugim ome- jitvam, ki so bile uzako- njene s sistemskimi zako- ni, realizirala zahtevne na- loge, ki si jih je zadala z gospodarskim načrtom. Značilnost tega leta je tu- di dokončna zaokrožitev večletnega procesa preu- smeritev in širitve novih proizvodnih programov. Proces prestrukturiranja se je v prvi fazi pričel v letu 1971, nadaljeval v le- tih 1974-75 in v tretji fazi 1979-82 tudi zaključil, z vlaganji v vse TOZD no- silke prestrukturiranja in širitve proizvodnje. V ta proces je sodila tudi izlo- čitev TOZD Krznarstvo Maribor z 28 zaposlenimi iz sestave DO Konus, saj tovrstna proizvodnja ni več sodila v koncept na- daljnjega razvoja delovne organizacije kot celote. Tako so se delavci te te- meljne organizacije z refe- rendumom odločili, da stopijo v sestav TOZD Konfekcija Utok Kamnik, kot njihova delovna enota. MANJŠE NALOŽBE Letos bo v Konusu rea- liziranih investicij za 149,000.000 din in sicer: - rekonstrukcija v Us- njarni Ljutomer, - dokončanje investicij pri TOZD nosilkah pre- strukturiranja proizvod- nje, - izgradnja skladišča surovin in pomožnih ma- terialov, - izgradnja skladišča vnetljivih tekočin, - izgradnja čistilne na- prave v TOZD Tehnična konfekcija, - rekonstrukcija rege-- neracije v TOZD Koterm, - priprava projektov za rekonstrukcijo energet- skih postrojenj in za iz- gradnjo centralnega skla- dišča gotovih izdelkov, - odkup zemljišč in iz- delava projektov za kon- signacijska skladišča pri blagovnih hišah Celje, Beograd in Novi Sad, - dokončanje obrata družbene prehrane in ostalih vlaganj v družbeni standard. Za financiranje naštetih naložb so bila angažirana lastna sredstva in le 2 mi- lijona din tujih sredstev. Pri tem pa je pomembno, da so istočasno ob^ado- vali tudi tekočo likvi- dnostno situacijo delovne organizacije. IZVOZ - EDINA MOŽNOST Tako kot je za republiko Slovenijo in vso Jugosla- vijo veljala prioritetna na- loga v letu 1982 povečati izvoz na konvertibilno po- dročje, je veljalo tudi za DO Konus, da je potrebno na tem področju napraviti še več. Delavci DO Konus se zavedajo, da povečanje izvoza ni »samo patriot- ska dolžnost«, ampak edi- na možnost, da si ustvari mo pogoje, da v polni me- ri izkoristijo obstoječe ka- pacitete, predvsem na no- vih področjih proizvod- nje. Zaradi obveznosti Slovenije v plačilni bilan- ci Jugoslavije in zaradi lastnih potreb, so se ukre- pi in povečanje izvoza zaostrili že v začetku go- spodarskega leta. Ob sprejetju »junijskega« zveznega deviznega zako- na, ki je močno zaostril odgovornost za vračilo anuitet na ravni republike in federacije, pa so se po- goji gospodarjenja bistve- no poslabšali. Zaobvlado-' vanje nastale situacije so se v delovni organizaciji ustrezno organizirali. For- mirani so bili »stabilizacij- ski štabi« za izvajanje do- datnih stabilizacijskih programov na ravni TOZD in DO z halogo, da s svojimi ukrepi obvladu- jejo nastalo situacijo v lastnih sredinah. Z nene- hnim poglabljanjem sa- moupravnih odnosov in z Na osnovi teh rezulta- tov ocenjujejo poslovno leto 1982 kot eno uspeš- nejših v gospodarjenju delovne organizacije. So- dobna tehnologija, izvir- nost novih programov in dobrim političnim delova- njem, ter ob velikem an- gažiranju strokovnih služb menijo, da so ob ta- ko zaostrenih pogojih go- spodarjenja ter ob še ve- dno veliki recesiji na sve- tovnem trgu, vseeno dose- gli zadovoljive rezultate: - konvertibilni izvoz so povečali za 25%, - konvertibilni uvoz so ob povečanju fizičnega obsega proizvodnje pove- čali samo za 6%, - na področju tehnolo- ških postopkov in tehno- logije so izvedli mnoge za- menjave uvoženih mate- rialov iz konvertibilnega področja z domačimi ali uvoženimi iz klirinškega področja, - ob povečanju fizične- ga obsega proizvodnje so znižali porabo tekočih go- riv v primerjavi z letom 1981 za 10%. prizadevanja vseh zapo- slenih pa jim bodo omo- gočala premostiti tudi se- daj nastajajoče težave in tako nadaljevati s tradici- jo uspešnega poslovanja zadnjih let. UGODNO POSLOVNO LETO Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja pa ocenju- jejo, da bodo, primerjalno z letom 1981, dosegli še na- slednje rezultate: - fizični obseg proizvodnje se bo povečal za 106% - celotni prihodek ob podpoprečnem povečanju cen za 145% - dohodek 133% - čisti dohodek 138% - akumulacija 150% - število zaposlenih 102% Iz temeljne organizacije Tehnična konfekcija. Iz temeljne organizacije Lahka obutev Majšperk Konusova usnjena konfekcija sodi v kakovostni vrh. Vedno večja je izbira ne t kanih materialov. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 13 Podoba Zreč se spreminja - vse bolj so vabljive tudi za turiste. Med biseri Pohorja so Lovrenška jezera, kamor pot izletnike kar sama privabi. ZIMZELENA ROGLA BOGAT UNIORJEV SAD Nove vlečnice, ležišča in asfaltirana cesta do vrha Rogla je vse bolj tisto, za kar so se pred leti v zreškem Uniorju odločili, da bodo ustvarili - turi- stični in rekreacijski cen- ter z bogato ponudbo v zimskem in poletnem ča- su, s številnimi vse bolj iz- koriščenimi možnostmi sredi čudovite narave Po- horja. Ne le Rogla, ne le Pohorje, cela zgornja Dra- vinjska dolina je v zadnjih letih doživela presenetljiv razvoj, razvoj, ki mu tudi v Uniorju še ne vidijo konca. Pa so letošnje pri- dobitve resnično bogate - v Zrečah in Rogli, med njimi pa je, kot nadaljeva- nje obvoznice v Zrečah, urejena asfaltirana cestna povezava. NOVO NA ROGLI Z leti bo zanimanje za Roglo enako ne glede na letni čas, kar so že zadnje poletje pokazali gostje, ki so jih privabili pohorski gozdovi in njihovo boga- stvo. Kljub temu pa so bi- le letos priprave najbolj žive za zimsko sezono, za % smučanje. Zanj je name- njenih pet novih vlečnic, za katere so proge odlično pripravljene in tako bodo skupne zmogljivosti vleč- nic že 8000 smučarjev na uro, s čimer se tudi pribli- žujejo srednjeročnemu ci- lju - 15.000 smučarjev na uro. Ob tem pa bo dovolj tudi ležišč - tako v hotelu Planja kot v bungalovih, tako dražjih kot cenejših za mladinski turizem. Le- tos se bo občutno poveča- lo število ležišč v bungalo- vih, saj se bo lani zgraje- nim petim pridružilo še štirideset bungalovov. Da samo ležišča in smu- čišča še niso vse, se v Uniorju zavedajo, zato bo- do letos na Rogli pričaka- le goste tudi številne drobne novosti: poprav- ljalnica smuči, povečanje restavracijskih zmogljivo- sti, teptalni stroji, parkiri- šče - tudi posebno za av- tobuse, urejena prodaja kart, pa tudi do trgovine in mehanične delavnice ni več daleč. Skratka ponud- ba, s katero bodo lahko uspešno nastopali tudi izven meja. Seveda je ob letošnjih pridobitvah še veliko na- črtov. Med njimi je tudi ureditev športnih igrišč na Rogli in še bolj kvali- tetna smučarska ponud- ba. Smučišča, ki jih bodo verjetno uredili na Jurgo- vem, ustrezajo tudi pogo- jem za prireditve FISA. CELOVITA PONUDBA Čeprav se Rogla ponaša s tolikšnimi pridobitvami, pa ob tem pomen Zreč za razvoj turizma ni nič manjši, kvečjemu še bolj bogati ponudbo Pohorja. S hotelom Dobravo, s športnim stadionom, s te- nis igrišči, bazenom, trim stezo in številnimi priredi- tvami so Zreče že same vse bolj turistično bogate, ob tem pa širijo ponudbo Pohorja. Zamisli, ki jih bodo v Uniorju gotovo izpeljali, pa bodo dale še drugačno podobo turizmu na tem območju. Tako namerava- jo v Zrečah urediti manjše jezero na Koprivnici ob Novi Dobravi, kjer je tudi topla voda (možnost po- kritega kopališča!). Jezero bo spremenilo podobo kraja, primerno pa bo tudi za šport in gojenje rib. Ze ribe bi pomenile dodatno turistično ponudbo, prav tako pa predvidene ureje- ne zidanice sredi vinogra- dov, kamor bi lahko pova- bili turiste. Skratka, mož- nosti, ki jih narava ponuja in ki jih nameravajo v čimvečji meri izkoristiti, je kar neštevilno. Njihovo vključevanje v turistično ponudbo pa se bo slej kot prej odrazilo tudi za življe- nje pohorskega človeka in vse občine. Domačini na Pohorju bodo tako imeli vedno večje možnosti za- služka s kmečkim turi- zmom in drugimi oblika- mi ponudbe, prav tako pa mu bodo dostopna delov- na mesta v bližini doma. Z razvojem turizma pa hodi- jo v korak tudi potrebe po več hrane - možnosti za njeno pridelavo pa v obči- ni imajo. Ob hotelu Dobrava v Zrečah je tudi bazen, tenis igrišča... SMUČANJE IN SANKANJE BO DOSTOPNO Na Roglo se lahko odpravite tudi bez smuči, saj si jih boste lahko sposodili. Enako velja tudi za sanke, pa tudi avtomobila ne potrebujete, ker bo prevoz z avtobusi na Roglo zagotovljen. Za tiste, ki bi se radi naučili smučanja, bodo poskr- bele šole smučanja in tečaji, za zabave željne ansambel ali filmske predstave. Ob vsem tem pa bodo tudi cene dostopne. Tedenska karta za vlečnice (kar devet jih bo, od najlažjih do res zahtevnih prog), bo na primer veljala 980 dinarjev za odrasle za otroke 800 dinarjev. Dnevne karte bodo čez teden za odrasle 210 din in za otroke 160, čez soboto in nedeljo pa za odrasle 230 dinarjev. Polovične karte pa bodo čez teden za odrasle 150 din in v sobotah in nedeljah 170 din, medtem ko bodo za otroke vedno 130 din, za šolo v naravi pa bodo veljale karte 120 dinarjev. Na Rogli pri hotelu Planja skrbijo tudi za razvedrilo. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. 80 LET TD ŠOŠTANJ V počastitev visokega ju- bileja turistično olepševalne- ga društva Šoštanj, ki je bilo ustanovljeno 1902. leta, se bo v Šoštanju zvrstilo več ra- zličnih prireditev. Za uvod tega častitljivega jubileja je bil nedeljski promenadni koncert domače godbe Zarja in nastop harmonikarjev ter zanimivo turistično predava- nje z diapozitivi s popotova- nja po skandinavskih deže- lah. V četrtek 7. oktobra pa bo ob 18. uri v domu kulture osrednja proslava ob 80-let- nem jubileju. Najprej bo Fra- njo Mašek, dolgoletni član upravnega odbora, predvajal barvni film o mestu Šoštanju in izgradnji šoštanjskih ter- moelektrarn ter drugih mestnih zanimivostih. Slav- nostni govornik bo predsed- nik društva Stane Dolar, ki bo 20. turističnim delavcem, nekaterim družbenopolitič- nim organizacijam in šolam podelil zlate plakete z grbom mesta Šoštanj v znak zahva- le za dolgoletno delovanje pri razvoju kraja in turizma. Za zaključek bodo nasto- pili še člani folklorne skupi- ne kulturnoprosvetnega društva iz Šmartnega ob Pa- ki z glasbo, narodnimi plesi in ljudskimi običaji, ki že iz- ginjajo iz današnjega življe- nja. V. K. OBISK IZ PLIBERKA Minuli petek so bili na obi- sku v SOZD Merx pliberški kmetje zadružniki. Ogledali so si živonorejsko in perutni- narsko farmo v šentjurski občini kot gostje Kmetijske- ga kombinata Šentjur, po- poldan pa zaključili na Ko- njiškem. Žal je kislo vreme zmotilo ta njihov izlet, ven- dar so se nazaj na Koroško vrnili z lepimi vtisi. UM TRGALI SO TUDI FAJSOVI Tudi Fajsovi iz Zgornjega Gabernika so v nedeljo pričeli s trgatvijo. V vinogradu na Pečici so skupaj s sorodniki in prijatelji, ki so jim šli za trgače, nabrali 2500 kilogramov grozdja. Gospodar Ivan je sicer z obžalovanjem govoril o toči, ki je močno zmanjšala pridelek, a vino iz zelenčka in rizlinga bo kljub temu dobro, ker je v grozdju dovolj sladkorja. Slastne grozdne kapljice bodo pri Fajsovih naprešali okoli 200 litrov. Foto: S. MESTINŠEK KNJIGA 0 KRAJEVNI SKUPNOSTI VRB JE Letošnje slovesnosti ob prazniku občine Žalec so prinesle poleg nekaterih ma- terialnih dobrin tudi zanimiv zbornik člankov, razprav in prispevkov o krajevni skup- nosti Vrbje. Za od 1975. leta naprej si zelo uspešno priza- devajo vsakokratni priprav- ljalni odbor za prireditve ob občinskem prazniku pa ob- činska kulturna skupnost ter krajani območja, kjer so osrednje prireditve občine, za izdajo monografij o posa- meznih krajevnih skupno- stih. Knjiga o naselju Vrbje, ki predstavlja zaokroženo območje z lastno krajevno samoupravo, je namreč že sedma v zbirki monografij o krajevnih skupnostih žalske občine. Vsebina zbornika o Vrbju je zanimiva in raznovrstna ter predstavlja dragocen pri- spevek k poznavanju enega izmed zelo značilnih ter go- spodarsko in socialno razvi- tih kmečko-delavskih naselij v Celjski kotlini. Daljši pri- spevki so namenjeni pred- stavitvi krajepisnih in zgo- dovinskih orisov. Zelo po- drobno so prikazane oblike in dejavnosti predvojnega naprednega delavskega gi- banja. Nadrobno je pred- stavljena kronika dogajanj v času narodnoosvobodilnega gibanja ter v letih po zadnji vojni. Več prispevkov je na- menjenih predstavitvi prete- klih in današnjih gospodar- skih razmer v naselju ter nje- govemu razvoju in spre- membam. Posebno skrbno sta osvetljena nastanek in razvoj kmetijske obdeloval- ne zadruge »Slavko Šlan- der«, ki je bila med prvimi na Slovenskem in je v tiska- ni obliki izdajala tudi svoj »žepni časopis« v letu 1947. S krajšimi prispevki je orisa- na podoba vaškega kultur- no-.prosvetnega, telesnovz- gojnega in drugega društve- nega življenja. Posebna član- ka sta namenjena prikazoma vrbenskih rojakov - pisate- lju D.Debiču in akad. slikar- ju V.Tomanu. Posebej je treba še naglasi- ti, da so večino člankov napi- sali domačini - Vrbenci. Knjigo, ki obsega 132 strani večjega formata, je jezikov- no pregledala Meta Rainer, uredil pa ing. D. Debič. M. NATEK Zgledov za takšno neu- spešno trgovanje ni manjkalo, saj so imeli nekateri splavarski gospodarji tolikšne iz- gube, da so ta posel opustili. Ni pa izpriča- no, da bi bil kdo prišel zavoljo neuspešne splavarske lesne trgovine ob vse premože- nje. Pogosto je šla dejavnost splavarskih gospodarjev iz kolena v koleno, tako da so mladi splavarski gospodarji že kmalu spoz- nali to delo. Ali pa so se posamezni splavar- ji na vožnjah do te mere seznanili z dejav- nostjo splavarskih gospodarjev, da so po- stali dovolj zmožni začeti na svoje, če so jim to omogočali prihranki in osebna podjet- nost. Splavarje (»flosarje«, »flosarske hlapce«, »hlapce«) smo opredelili kot delojemalce splavarskih gospodarjev, kot voznike nji- hovih splavov. Izvirali so skorajda iz vseh tamkajšnjih družbenih skupin. Sporočen je izrek, da so šli v zgornji Savinjski dolini in Zadretju, kadar »je bila voda« (zavoljo zve- čine nizkega stanja vode je bilo mogoče splavariti le, če se je topil sneg ali po za- dostnem dežju), na splave vsi razen župni- ka ali vsi razen župnika, trgovcev in občin- skega tajnika. V resnici lahko rečemo, da so v različnem obsegu splavarili v stari Jugo- slavtji tako rekoč vsi moški prebivalci v zgornji Savinjski dolini in Zadretju. To splošno ugotovitev pa moramo razčleniti, $aj bi sicer izzvenela premalo natančno. Pri vožnjah savinjskih splavarjev je treba upoštevati tri etape. Prva je obsegala pot od doma do Celja, kjer so, kot je izpričano tudi že v 19. stoletju, zavoljo večje vode zvezali po dva in dva splava v enega; od tam se je vrnila polovica splavarjev. Na Rugvici, vzhodno od Zagreba, so nato, kot vemo deloma prav tako že za 19. stoletje, zopet zavoljo ustrezno široke reke zvezali vse splave, ki so bili last enega gospodarja, v en splav, na katerem je ostalo po dva do šest splavarjev. Tisti, ki so vozili do Celja, so bili »Celjani«, tisti, ki so šli do Rugvice (savinj- ski splavarji so pravili temu kraju »Rogli- ca«), so bili »Rogličani«, tisti pa, ki so šli od tod še naprej, so bili »Mitrovčani«. Ime »Mitrovčan« izvira iz časa približno pred sredo 19. stoletja, ko je bila Sremska Mitro- vica, zvečine najbolj oddaljen kraj, do kate- rega so vozili savinjski splavarji. »Rogličani«, zlasti pa »Celjani« so bili iz vseh družbenih skupin. Ko »je bila voda«, se pravi predvsem spomladi in jeseni, ko so številni splavarski gospodarji precej istoča- sno vozili les na jugovzhod, so šli na splave dejansko vsi, ki so to hoteli. Splavarski za- služek je bil razmeroma dober, pa tudi vož- nja do Celja in Rugvice ni trajala dolgo: iz Celja se je splavar vrnil domov največkrat še isti večer, iz Rugvice pa čez dva ali tri dni. Vrh tega je lahko bil zadnjek do Celja do malega vsak; tudi za zadnjeka do Rugvi- ce ni bila potrebna kaj večja splavarska izurjenost. Drugače je bilo z »Mitrovčani«. To so bili izbrani splavarji z odgovornejšimi naloga- mi. Ti so vozili od Rugvice naprej marsik- daj v težavnih razmerah ves les splavarske- ga gospodarja in od njih je bilo odvisno, ali bo prišel tovor ves in nepoškodovan na cilj. Pa tudi dlje časa so trajale »mitrovške« vož- nje: do Beograda so vozili, če je šlo vse po sreči, vsaj 14 dni, potlej pa jih je čakalo še razkladanje tovora in vožnja z vlakom na- zaj. Medtem ko je do Celja in Rugvice lahko šel tudi srednji in večji kmet, saj je izgubil v tem primeru na vožnji navadno le po dva ali tri dni, kaj takega pri »mitrovških« vož- njah pogosto ni bilo mogoče, zakaj kmečki gospodarji zvečine niso mogli najmanj po 14 in več dni ostajati s posestva, celo pa ne po večkrat na leto. ' Zato so bili »Mitrovčani« večidel naje- mniki, kočarji in manjši kmetje, ki so jim posestne razmere dovoljevale, da so po ne- kajkrat v letu ostajali zdoma po dva do tri tedne (ali tudi še več). Za te družine je sporočeno, da so zavoljo števila svojih čla- nov zmogle domače delo za takšno obdobje tudi brez gospodarja. Ob vsem tem naj box omenjen še podatek ohranjenega ustnega izročila, po katerem so bili marsikateri splavarji, ki so bili sinovi večjih in srednjih kmetov in ki niso dedovali, manj zahtevni glede plačila ipd. in da so jih glede tega splavarski gospodarji rajši najemali kakor splavarje, ki so izvirali iz manj premožnih družin in bili zahtevnejši. Spričo takšne členitve med splavarji ni mogoče določiti njihovega natančnega šte- vila. Lahko ponovimo samo to, da so v obravnavanih krajih bolj ali manj pogosto splavarili malone vsi moški prebivalci. Šte- vilo najemnikov in kočarjev je bilo med splavarji naslednje: v navedenih krajih je bilo 292 kočarjev (ob Savinji 224 ali 76%, v Zadretju 68 ali 24%) in 213 najemnikov (ob Savinji 190 ali 89%, v Zadretju 23 ali: odstotkov). Splavarski gospodarji so skušali najeffj ti za »Mitrovčane« po možnosti iste splava je. Toda to je bilo mogoče samo delotf zakaj splavarji so v poglavitnem vozili p tistem gospodarju, ki jim je prvi ponu^ delo. Pač pa so imeli splavarski gospod«-' na splošno bolj ali manj stalne krmaniže krmarje), ki so jim poverjali skrb za t »mitrovški flos« ali »mitrovčana« (to im£i istega izvira kakor ime »Mitrovčan" P splavarjih) kakor tudi posebnejše naloi pri pripravah za vožnjo. Krmaniži so bl podobno kakor (drugi) »Mitrovčani« ^ večkrat najemniki, kočarji ali manjši ki^ je, redkeje tudi tisti sinovi srednjih in v'e kih kmetov, ki niso dedovali. Sčasoma ' so skorajda vsi krmaniži prišli do manj$ posestev. Kot smo zvedeli že za 19. stoletje, so: začeli splavarji uriti v tej dejavnosti najP gosteje še kot šolarji. Kot zadnjeki so vo*j do Celja. Podobno kakor pri splava^ gospodarjih je tudi pri splavarjih delo P1 gosto prehajalo od očeta na sina. Ni pa bila splavarska dejavnost spl^j* jem edini vir dohodkov ali edini po^ Deloma so živeli od posestev, deloma Pa( drugega dela, saj je bilo splavarjenje no le na določene mesece in tedne v >e Samo v tem, slednjem obsegu so sestawj splavarji s splavarskimi gospodarji no družbeno skupino (ki je predmet Prl joče obravnave). Merila, po katerih so splavarski darji sprejemali splavarje na delo, so do neke meje posredno že nakazana, r dar jih velja ugotoviti tudi še v nadro^j stih. - Ko »je bila voda«, t. j. ko so skorJJ hkrati odhajali na pot splavi malone % splavarskih gospodarjev, je bilo povp^ vanje po splavarski delovni sili najv'etj tako da je prišel za »Celjana« v pošt^ malega vsak, ki ga je le bilo mogoče * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 15 f/ILEČNA RESTAVRACIJA / CELJU V štev. 34. Novega tednika ;e bilo objavljeno pismo dr.Ervina MEJAKA o pro- blematiki ponudbe mlečnih jedi in napitkov. V zvezi s perečim vprašanjem želimo odgovoriti naslednje. V preteklosti so bili v Ce- lju štirje poizkusi mlečnih restavij. Zaradi nizke aku- mulativnosti in neustrezne- ga povpraševanja so morale prepustiti dejavnost dono- snejšim programom. Zave- dajoč se pomembnosti zdra- ve prehrane, smo v preteklih letih nekolikokrat poizkusili zagotoviti ustrezno lokacijo za mlečno restavracijo. Zahtevni higiensko teh- nični normativi niso dovolje- vali, da bi v te namene preu- redili katerega od manjših lokalov. Da bi kliub temu za- dovoljili potrebe po zdravi prehrani, smo pripravili pro- gram preusmeritve slašči- čarne in kavarne Mignon v zajtrkovalnico s pestrim in kvalitetnim programom po- nudbe, ki jo Celjani že tako dolgo pričakujemo. Aktivno- sti, ki so v teku zagotavljajo, da bo nam mlečnih jedi želj- nim Celjanom zadoščeno v pričetku "prihodnjega leta. SOZD »MERX < CELJE PREPRODAJA STANOVANJ Tov. Marjan Rošer je vzel kar dvakrat pravico v svoje roke. Najprej, ko je v letu 1975 za 15.000 din »odkupil« stanovanj- sko pravico na družbenem stano- vanju, potem pa, ko je po izselitvi po lastni presoji »oddal« družbe- no stanovanje novi stanovalki, ki ni na prednostni listi upravičen- cev do stanovanj iz splošnega stanovanjskega fonda pri stano- vanjski skupnosti, v katerem se nahaja sporno stanovanje. Nje- govo ravnanje je seveda v hudem nasprotju z načeli, za katere se ogreva, in z njegovim odnosom do takih pojavov, ki iih tako neu- smiljeno biča. Iz vsebine in stila pisanja tudi izhaja, da ima tov. Rošer dvojna merila, kar se tiče spoštovanja zakonitosti in sicer zase zelo tolerantna, za druge pa zelo nepopustljiva. Tov. Rošer je 26. 12. 1975 skle- nil s takratnim imetnikom stano- vanjske pravice na stanovanju v Aškerčevi 5 podstanovalsko po- godbo, s katero mu je imetnik stanovanjske pravice oddal sobo z delno souporabo kuhinje, sani- terij in kleti. Dne 15. 1. 1979 pa je tov. Rošer vložil zahtevo za pre- nos stanovanjske pravice. V takšnem obsegu je takratni imet- nik stanovanjske pravice dejan- sko uporabljal stanovanje, ni bilo Popolnoma jasno. Iz podstano- valske pogodbe pa je nedvou- mno izhajalo, da je šlo le za delno oddajo stanovanjskih prostorov v spornem stanovanju. Pri stano- vanjski pravici na tem stanova- nju je vseskozi vztrajal tudi imet- nik stanovanjske pravice, ki je Po vrnitvi iz zapora ostal brez strehe nad glavo, ker se je med- tem tov. Rošer z družino razširil na celo stanovanje. Sledilo so °sebne in pisne intervencije Cen- tra za socialno delo v Celju in samega imetnika stanovanjske Pravice, da naj se mu omogoči \Tnitev v stanovanje, na katerem •fiu še ni bila odvzeta stanovanj- ska pravica, ali pa, da naj se mu dodeli drugo primerno stanova- nje. Glede na opisano dejansko stanje in glede na to, da je tov. ftošer kategorično vztrajal pri Prenosu stanovanjske pravice, Hu je bilo predlagano, da naj v smislu 51. člena Zakona o stano- vanjskih razmerjih vloži pri Te- meljnem sodišču v Celju zahte- vo, da to izda sklep, s katerim se v nepravdnem postopku nado- mesti stanovanjska pogodba, če je prepričan, da je pridobil stan- ovanjsko pravico na tem stano- vanju. Tako pravno mnenje mu je posredoval tudi Družbeni pra- vobranilec samoupravljanja. Spomladi leta 1981 so se v želji, da bi dokončno rešili stanovanj- ski status tov. Rošerja, sestali predstavniki delovne organizaci- je NIVO Celje, kjer je bil takrat še zaposlen, in stanovanjske skupnosti. Na skupnem sestan- ku je bilo soglasno ugotovljeno, da bi bilo v tem primeru potreb- no najprej v posebnem postopku ugotoviti, da je imetniku stano- vanjske pravice prenehala stano- vanjska pravica, kar bi bilo seve- da treba dokazati. Z morebitnim prenehanjem stanovanjske pra- vice imetniku stanovanjske pra- vice pa bi v skladu z 80. členu Zakona o stanovanjskih razmer- jih prenehala tudi pravica tov. Rošerja, da kot podstanovalec uporablja stanovanjske prostore v tem stanovanju. V tem primeru bi se štelo, da tov. Rošer nezako- nito uporablja stanovanjske pro- store in bi v skrajnem primeru morala slediti tudi prisilna izseli- tev. Z velikim obojestranskim ra- zumevanjem do stanovanjskega problema tov. Rošerja je bilo na tem sestanku dogovorjeno, da bo delovna organizacija NIVO Celje s svojo službo pravne pomoči po- magala tov. Rošerju pri vložitvi zahteve pristojnemu sodišču, da to s sklepom nadomesti skleni- tev v stanovanjske pogodbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Tov. Rošer takega zahtevka do danes ni vložil. Medtem je tudi prenehal z delom pri delovni or- ganizaciji NIVO Celje in se izselil iz spornega stanovanja. Zal smo šele v njegovem pi- smu Novemu tedniku dokončno izvedeli, da je tov. Rošer dejan- sko »kupil« stanovanjsko pravi- co za 15.000 din podstanovalska pogodba, ki jo je sklenil z imetni- kom stanovanjske pravice, je bi- la torej le navidezna in je glasila na znatno nižji znesek. Znesek 15.000 din pa je leta 1975 pred- stavljal že najmanj tri nadpov- prečne mesečne osebne dohod- ke. Edina napaka, ki jo je stano- vanjska skupnost zagrešila v pri- meru tov. Rošerja, je bila torej v tem, da ni, ko je bil še čas, zahte- vala njegovo izselitev iz stanova- nja. S tem pa bi se njegov stano- vanjski problem pravzaprav re- snično šele začel. O tem, kdo bo ostal v stanovanju v Aškerčevi 5, pa seveda ne bo odločal tov. Ro- šer. Pismo tov. Rošerja pa nam je bilo kljub vsemu vendarle do- brodošlo. Z njim namreč na last- nem primeru nehote načenja ve- dno bolj perečo problematiko preprodajanja družbenih stano- vanj in nezakonitega vseljevanja v družbena stanovanja ter prido- bivanja znatnih protipravnih premoženjskih koristi. Zato smo tudi veseli pobude uredništva Novega tednika, da bi ob tej in ob primerni drugi priložnosti te- meljiteje spregovorili o takih in podobnih izredno aktualnih družbeno negativnih pojavih. Stanovanje je temeljna eksi- stenčna dobrina vsakega člove- ka, ki jo znajo še najbolj ceniti tisti, ki nanjo čakajo dolgo in po- trpežljivo. Zato je stanovanjska pravica mnogokrat preveč, sta- novanje kot pomembna mate- rialna dobrina osebnega in druž- benega standarda pa premalo za- ščitena. To prispeva tudi k poja- vom preprodajanja stanovanjske pravice, pridobivanja protiprav- nih premoženjskih koristi in raz- nih drugih oblik nezakonitega razpolaganja z družbenimi stano- vanji. Zal je take pojave težko odkrivati in še težje dokazovati. Se bolj žalostno pa je, da ima tudi okolje do njih mnogokrat preveč toleranten odnos. Družbena sa- mozaščita na-'tem področju še ni zadovoljivo zaživela. Prodajanje in nezakonito pre- našanje stanovanjske pravice se skriva za raznimi navideznimi skupnimi gospodinjstvi, navi- deznimi prijavami stalnega biva- lišča, navideznimi podstanoval- skimi pogodbami in za raznimi drugimi oblikami špekulacij. Pridobivanje protipravnih pre- moženjskih koristi pa se odraža v visokih denarnih nagradah, ki se običaj'no merijo le v starih milio- nih, in ki se često skrivajo za na- videznimi posojili, odkupi pohiš- tva za večkratno vrednost, sim- boličnimi zneski v navideznih podstanovalskih pogodbah ali v raznih osebnih uslugah. Omenje- nim in drugim pojavnim obli- kam pridobivanja protipravnih premoženjskih koristi so se pri- družile tudi denarne in druge na- grade ob sicer zakonitih menja- vah družbenih stanovanj. Imet- niki stanovanjske pravice na več- jih stanovanjih, katerih površina presega njihove potrebe, često iz- koristijo stanovanjsko stisko družin v pretesnih stanovanjih in ob menjavi zahtevajo visoke na- grade, ki jih običajno tudi dobijo. Na ta pojav smo postali pozorni ob dejstvu, da prihaja skoraj pra- viloma do menjav le med tistimi imetniki stanovanjske pravice, ki si sami najdejo parterja zame- njavo, in skoraj nikoli takrat, ka- dar poveže dva interesenta za za- menjavo strokovna služba stano- vanjske skupnosti, ki vodi evi- denco o vseh, ki želijo iz kakrš- nihkoli vzrokov zamenjati stano- vanje. Prav je, da se o takih pojavih končno tudi javno spregovori brez sramežljivosti, saj jim sicer ne bo mogoče dokončno stopiti na prste. Pri tem velja še pouda- riti, da sta vredna enakega obso- janja oba, tisti, ki stanovanjsko pravico »prodaja« in tisti, ki jo »kupuje«, saj s tem na najbolj grob način posegata v pravice ti- stih, ki v težkih pogojih discipli- nirano čakajo, da bodo prišli na vrsto za stanovanje. Posebno javno pozornost bi bi- lo treba ob priliki posvetiti tudi drugim špekulativnim oblikam razpolaganja z družbenimi stano- vanji. Med njimi je vredno omembe neupravičeno prenaša- nje stanovanjske pravice v dru- žinskih, sorodstvenih ali prija- teljskih krogih, špekulativno za- drževanje praznih stanovanj, pri- dobivanja stanovanjske pravice na večih družbenih stanovanjih, oddajanje družbenih stanovanj podstanovalcem za oderuške na- grade in še kakšno drugačno zlo- rabljanje stanovanjske stiske. Tudi o tem se govori med ljudmi. V vsakdanjem življenju je mar- sikomu nejasno, kdo lahko odda- ja prazno družbeno stanovanje. Stanovanje lahko oddajajo le sta- nodajalci, to so stanovanjska skupnost in organizacije združe- nega dela, ki so imetniki pravice uporabe in stanodajalci na posa- meznih stanovanjih. Te pravice pa nimajo hišni sveti, še najmanj pa sami stanovalci. Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja, ki so bila zgrajena s sredstvi družbene pomoči v sta- novanjskem gospodarstvu in sta- novanja, ki spadajo v tako ime- novani splošni stanovanjski fond ter stanovanja, ki so bila zgrajena s sredstvi, ki jih organizacije združenega dela združujejo za za- dovoljevanje stanovanjskih po- treb delavcev, ki opravljajo dela in naloge širšega družbenega in- teresa, ki jih združujejo delavci, zaposleni pri samostojnih obrtni- kih, in ki jih združujejo upoko- jenci v okviru stanovanjske skupnosti. Ostala stanovanja pa so v posesti organizacij združe- nega dela, ki so jih zgradile ali kupile za potrebe svojih delav- cev, in ki jih tudi same oddajajo. Seveda pa lahko vsi stanoda- jalci oddajajo stanovanja le v skladu z ustreznimi samouprav- nimi splošnimi akti, s katerimi urejajo stanovanjska vprašanja, in v skladu s prednostnimi lista- mi, ki jih sprejmejo v skladu s temi akti. Nikomur, ki ni na pre- dnostni listi stanodajalca, se ne bi smelo dodeliti družbeno sta- novanje. V vsakdanji praksi ugo- tavljamo, da so mnogi o tem še precej slabo poučeni in da mar- sikdaj ne vedo, da so predvsem z angažiranjem lastnih sredstev in dela ter skupaj s svojo organiza- cijo združenega dela dolžni reše- vati svoje stanovanjsko vpraša- nje ter spoštovati vrstni red pri- čakovalcev stanovanj. Za Samoupravno stanovanjsko skupnost Celje IVAN PFEIFER ZAHVALA ŠOFERJU Društvo upokojencev Do- brna je za svoje člane 9. sep- tembra pripravilo izlet skozi Kamnik, Veliko planino, Černivec, Gornji grad in Mo- zirje. Prevoz s 50 sedežnim avtobusom je pravilo podjet- je Izletnik Celje. Na izlet smo odšli vsi tisti, ki sicer preživ- ljamo bolj enolične dneve naše jeseni. Nestrpno smo čakali avtobus in smo bili nemalo presenečeni, ko ga je pripeljal svetlolasi mladenič. V marsikateri sivi glavi je ta- krat vzniknilo nemo vpraša- nje - se bomo srečno vrnili? Krenili smo na pot in družba je kmalu postala glasnejša. Vrstile so se šale, znak zado- voljstva in dobre volje. Za- četno nezaupanje mladeni- ču, vozniku je kmalu izgini- lo, saj se je izkazal, da zna spretno rokovati in odlično upravljati avtobus. Vključil se je v našo družbo vse do večera, ko smo se mu ob slo- vesu hvaležno zahvalili za varno vožnjo. Ne vemo njegovega imena, zato se javno in toplo zahva- ljujemo z željo, da bi imel Izletnik še več takšnih in po- dobnih voznikov. Društvo upokojencev Dobrna, ANTON SMRECNIK BRIGADIRJI J A VITE SE! Po dvajsetih letih bi se radi sestali brigadirji mladinske delovne brigade Karel Destovnik-Kajuh, ki je od 4. 9. 1962 do 30. 10. 1962 gradila avtocesto na odseku Lapovo-Maje- vica. Sestavljala jo je delavsko kmečka mladina predvsem iz Šmarja, Rogaške Slatine, Žalca in Šempetra v Savinjski dolini. Pripravljalci srečanja prosijo vse takratne brigadirje, da sporočijo svoje naslove KNEZ LOJZKI, Občinska skup- nost socialnega skrbstva, Celje, Gregorčičeva 5a. Za lažje prepoznavanje pa objavljamo tudi fotografijo dela brigadir- jev. Odkupujemo vse vrste starega zlata in srebra. Nova odkupna cena za en gram zlata je 615,60 din za en gram srebra pa 20 din. Po tako visoki ceni odkupujemo samo določen čas oziroma, dokler ne bomo odkupili zadostno količino starega zlata in srebra. Stranke pa prosimo, da svoje izdelke, ki so jih dale k nam v popravilo in so pri nas že več let, dvignejo vsaj do 31. 12. 1982. Zlatarstvo Kragolnik Vili Zidanškova 6 Celje PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure, obiskovalci pa si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa je od- prta razstava Celje v luči arhivskih dokumentov, ki jo je pri- pravil Zgodovinski arhiv Celja. Razstava bo odprta do sobote, 9. oktobra. LIKOVNI SALON CELJE V prostorih Likovnega salona je odprta razstava likovnih del Mladena Jernejca. Razstava bo odprta do 9. oktobra. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V avli osrednje knjižnice na Muzejskem trgu v Celju je odprta razstava Delež celjskih avtorjev v slovenskem zgodovi- nopisju. Razstava bo odprta do 29. oktobra vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 10. oktobra ob 17. in 19.30 uri jugoslovanski film Kiklop. KINO ŠMARJE V kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes ob 19. uri za četrtkov filmski abonma in izven jugoslovanski f.lm Dve polo- vici srca. Prva jutrišnja predstava bo ob 16. uri za šolski abonma. Predvajali bodo izbor sovjetskih in poljskih risanih filmov z naslovom Pisani otroški program risank, ob 19. uri pa bo na sporedu italijanska komedija Posodi mi ženo. V soboto ob 19. in v nedeljo ob 18. uri bo na sporedu ameriška drama Poštar zvoni vedno dvakrat, v sredo, 13. oktobra ob 19. uri pa hongkonški akcijski film Petelinji udarec. KINEMATOGRAFI V CELJU UNION: Do nedelje, 10. oktobra ob 16. in 18. uri francoska komedija Kralj zvodnikov, ob 20. uri jugoslovanska drama Kiklop Od 7. do 13. oktobra bo na sporedu italijanska groz- ljivka Skrivnost zapuščene hiše, od 11. do 13. oktobra pa ameriška drama Zvezda je rojena. METROPOL: Do nedelje, 10. oktobra ob 16. in 18. uri franco- ska komedija Topli bratje, ob 20. uri ameriška drama Grški ladjar. Od 11. do 13. oktobra pa bo na sporedu italijanska drama Zapeljevanje. V soboto, 9. oktobra ob 10. uri MATI- NEJA: ameriški pustolovski film Na lovu za Stagnerjem. DOM: Do nedelje, 10. oktobra hongkonški film Zmaj proti tihotapcem mamil, od 7. do 10. oktobra ob 15. uri ameriške risanke Kje sta Tom in Jerry. NARODNI DOM V dvorani Narodnega doma bo v sredo, 13. oktobra ob 19.30 uri prvi abonmajski koncert v letošnji sezoni. Predstavil se bo London Bach Orchestra. DVORANA GOLOVEC Z novo koncertno sezono pričenja tudi Zavod Golovec. Prvi koncert bo Večer športa in glasbe v nedeljo, 10. oktobra ob 19. uri. Predstavili se bodo nekateri jugoslovanski športniki, zaba- vali pa bodo pevec Andrej Šifrer, ansambel Pepel in Kri, Meta Močnik, ansambel 12. nadstropje s pevko Romano in narodno zabavni ansambel Mihe Dolžana. Za humoristični del bo skrbel Moped show. TOMŠIČEV TRG CELJE V počastitev 10. kongresa ZSS in 9. kongresa ZSJ bo v soboto, 9. oktobra ob 10. uri na Tomšičevem trgu promenadni koncert pihalnih orkestrov DO Emo in Železarne iz Stor. NARODNI DOM V ponedeljek, 11. oktobra ob 19.30 uri bo v dvorani Naro- dnega doma nastop pevskih zborvo OZD na temo revolucio- narna in delavska pesem v sodelovanju recitatorjev ter s pro- glasitvijo najboljših tematskih spisov osnovnih in srednjih šol. RAZSTAVNI SALON MEBLO V razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici je odprta raz- stava slikarja amaterja Viktorja Rožanca, ki se predstavlja z olji in akvareli. Razstava bo odprta do 18. oktobra. AVLA POSLOVNEGA CENTRA INGRAD V avli Poslovnega centra Ingrad na Lavi je bila danes otvori- tev razstave ročnih in likovnih del delavcev Ingrada za izborno občinsko razstavo v Likovnem salonu. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava slikarskih del Zivoslava Mijatoviča-Zileta. RAzstava bo odprta do 21. oktobra. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE ČETRTEK, 7. okt. ob 18.30: AMADEUS. Abonma tehniška šola in izven. »Zdravilišče Rogaška Slatina. TOZD Zdraviliška dejavnost razpisuje dela in naloge tehničnega direktorja gostinstva Pogoj: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, s 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v gostinski dejavnosti. Dodatna znanja: aktivno znanje nemškega in pasivno znanje italijan- skega jezika Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na Zdravilišče Rogaška Slatina, kadrovsko socialna služba do 22. oktobra 1982 « 16. stran - NOVI TEDNIK_Št. 40 - 7. oktober 193. OSEBNA IZKAZNICA OBČINE SLOVENSKE KONJICE • Občina Slovenske Konjice obsega 222 kvadratnih kilometrov in zajema gornji del Dravinjske doline, južno po- bočje Pohorja, Vitanjsko kotlino ter Ko- njiško goro z dolino in z naseljem Špita- lič. • Od skupne površine občine odpade 53,9 odstotka na gozdove, obdelovalne površine za kmetijsko dejavnost pa zav- zemajo 33,7 odstotka. Na območju obči- ne živi 20570 prebivalcev in to v 83 nase- ljih ter v 22 krajevnih skupnostih. • Politično, kulturno in gospodarsko središče občine je v mestu Slovenske Konjice, ki ima 4600 prebivalcev. Večja naselja, ki predstavljajo tudi območna središča, so še Zreče, Loče in Vitanje. • Po gospodarski moči spada občina med srednje razvite industrijsko-kmetij- ske občine ter je po ustvarjenem naro- dnem dohodku na prebivalca na 22 me- stu med občinami v Sloveniji. • V letu 1980 je ustvarjeni družbeni proizvod dosegel 2,6 milijarde dinarjev. V tem je udeležena industrija kot nosilec gospodarskega razvoja občine s 66,1 od- stotka. Delež kmetijstva je znašal 7,6 od- stotka, gozdarstva 1,6 odstotka, gradbe- ništva 5,8 odstotka, trgovine 10 odstot- kov, gostinstva in turizma 2,5 odstotka, obrti 4,6 odstotka in ostalih dejavnosti 1,8 odstotka. • Na območju občine je v združenem delu in v samostojnem osebnem delu zaposlenih skupno 7340 delavcev, kar pomeni, da je skoraj vsak tretji občan zaposlen. Od skupnega števila prebival- cev občine jih je 35,7 odstotka zaposle- nih. Delež zaposlenih žensk znaša 41,4 odstotka. GOSPODARSKI TRENUTEK OBČINE USPEŠNO VKLJUČEVANJE V IZVOZ Gospodarstvo občine Slo- venske Konjice se uspešno vključuje v vsa družbena pri- zadevanja za gospodarsko stabilizacijo, v okviru tega pa tudi v izvozno dejavnost. To jim omogoča tudi intenzi- ven gospodarski razvoj obči- ne v preteklem desetletju ta- ko glede gradenj novih zmogljivosti, prestrukturira- nja proizvodnje kot osvaja- nja proizvodnje novih proiz- vodov. Pomembno vlogo je odigralo tudi širše vključe- vanje v mednarodno delitev dela. Dinamičen razvoj je bil zlasti na področju kovinsko- predelovalne industrije, ke- mično-usnjarske industrije, industrijske predelave neko- vin in lesno-predelovalne in- dustrije. S teh področij so tu- di največje izvoznice, po- membno pa je, da uspevajo pri izvozu svojih izdelkov tu- di tiste delovne organizacije, ki so se šele lani vključile v izvoz. Konjiško gospodarstvo le- tos nima izgub, pač pa nekaj manjših delovnih organiza- cij posluje na meji rentabil- nosti. Pri teh oblikujejo pro- grame, ki bi naj z uresničeva- njem izboljšali njihov polo- žaj. V okviru splošnih prizade- vanj za povečanje in razširi- tev ekonomskih odnosov s tujino, se je konjiško gospo- darstvo dokaj uspešno vklju- čilo v izvozno dejavnost. V primerjavi s preteklim letom so izvoz povečali v celoti za 18 odstotkov, pri tem pa znatno bolj na konvertibilno področje. Izvoz na konverti- bilno področje je tako za do- brih 28 odstotkov večji kot lani, na klirinško področje pa se je zmanjšal za 16 od- stotkov. Sicer pa predstavlja izvoz na konvertibilno po- dročje 83 odstotkov vsega izvoza, na klirinško pS izvo- zijo 17 odstotkov. Ob tem so v občini uvoz zmanjšali za 19 odstotkov. Tako je razmerje med izvozom in uvozom 71:29 v korist ižvoza, kar po- meni 250 odstotno pokritje uvoza. Zal pa se je ob tem devizni priliv manj povečal kot devizni odliv. V občini ocenjujejo, da se delovne or- ganizacije vključujejo v izvozna prizadevanja tudi na račun manjšega prihodka. Čeprav je fizični obseg proizvodnje letos skoraj enak lanskemu, so na po- dročju proizvodnje nastopili nekateri kakovostni premi- ki, usklajeni s prestrukturi- ranjem, s katerim dosegajo večje vlaganje dela in manj- še vlaganje materiala. Takš- no prestrukturiranje pogoju- jejo tudi težave pri oskrbi z materiali. Te se odražajo tudi na tako imenovanem sezon- skem poslovanju delovnih organizacij, ki so prisiljene kupovati materiale takrat, ko jih lahko dobe. Ravno za- radi prestrukturiranja zaen- krat v konjiških delovnih or- ganizacijah ni bilo zastojev. K temu je pripomogla tudi dokaj normalna preskrba z energijo. K temu so delovne organizacije same doprine- sle z delno preusmeritvijo s tekočih na bolj dostopna go- riva, v občini pa že delajo analize o potrošnji, ki bodo osnova za morebiten pro- gram oskbe s s plinom v kra- ju Slovenske Konjice. Da so prizadevanja v obči- ni resnično usmerjena v raz- voj gospodarstva, dokazuje- jo tudi naložbe. Kar 90 od- stotkov jih je bilo v gospo- darstvu in le 10 odstotkov v negospodarstvu. Največ na- ložb posodablja tehnološke procese v delovnih organiza- cijah, pa tudi delež naložb v energetiko ni majhen. Po- membne pa so tudi naložbe v kmetijstvu, zlasti meliora- cije in naložbe v turizmu. ODLIKOVANJA, PRIZNANJA ZA OBČINSKI PRAZNIK 1982 Nagrade 12. oktober prejmejo: Martin Pukl iz krajevne skupnosti Loče, Marija Furman, učitelji- ca iz Jerneja in Milan Brglez, napreden kmet iz Spodnjih Grušovelj. Plakete občine Sloven- ske Konjice prejmejo: Krajevna organizacija ZRVS Zreče, Delovna or- ganizacija Kostrojob 30- letnici ter delovna organi- zacija Unior Zreče. Priznanja občine Slo- venske Konjice prejme- jo: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Duša- na Jereba iz Slovenskih Konjic, Obrtno združenje občine Slovenske Konji- ce, Jože Košir iz Uniorja Zreče, Marjana Košak iz Konusa Slovenske Konji- ce in Drago Klima iz Co- meta Zreče. Melioracije v Dravinj3ki dolini KMETIJSTVO LETOS MELIORACIJE NA 110 HEKTARJIH Oskrba z vsemi potrebni- mi materiali za pridobivanje hrane je bila v tem letu ena glavnih skrbi v temeljni združeni organizaciji koope- rantov. Z vsestransko pod- poro družbe je bila oskrba z umetnimi gnojili, škropivi in pogonskimi gorivi zadovolji- va, medtem ko je bilo še ve- dno močno prisotno po- manjkanje rezervnih delov. Tudi oskrba s potrebnim de- ležom krmil v občini ni bila dobra. Govedoreja tako za meso kot za mleko, je v občini osrednja kmetijska proiz- vodnja. Da bi takšna tudi ostala, so že pretekla leta, zlasti pa letos, usmerjali na- ložbe v pridelavo osnovne krme na domačih zemljiščih, krme na travnikih in na nji- vah, kjer je glavna kultura za krmo koruza. Letos so na ob- močju občine zagotovili ka- kovostno seme za okoli 600 hektarjev koruze, od tega za 200 hektarjev silažne. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je seme rodilo tudi izredno lep pridelek. Seveda so isto- časno zagotovili tudi posoji- la za urejanje silosov, tako da imajo že na okoli 300 kmeti- jah urejen sistem siliranja krme. V letu 1982 je bila tudi v konjiški občini uspešno iz- peljana akcija pridobivanja krušnih žit. S Kmetijsko za- drugp je sklenilo pogodbe 261 kmetov za pridelovanje pšenice na 120 hektarjih, za kar so se kmetje zavezali, da bodo oddali 240 ton pšenice. Program so za nekaj ton pše- nice celo presegli. V tem ča- su še sklepajo pogodbe za pridelavo pšenice za prihod- nje leto. Seme je priskrblje- no, gnojila naročena, ostalo pa bodo skušali zagotoviti pceko zime. V kooperacijski« govedo- rejski proizvodnji v občini dosegajo predvidene plan ske zadolžitve, v odkupu pa ne, ker gre del vzrejene živi- ne zaradi neusklajenih cen v prodajo mimo Kmetijske za druge, pretežno na Hrvaško Tudi v prireji mleka bodo dosegli približno lanske re- zultate. Pri naložbah za kooperant- ske dejavnosti je zadruga oskrbela denar po planskih predvidevanjih in zagotovila sredstva za vse naložbe. Le- tos so uspešno izvedli tudi akcijo uvajanja intenzivnih manjših pridelovanj pri bu- čah za seme in pri jedilnem fižolu. V temeljni organizacij' Lastna proizvodnja je obseg proizvodnje manjši kot pre- teklo leto, na kar je vplivi izpad 23 hektarjev vinogra- dov, ki so v obnovi, in občut no manjša rodnost sadovnja- kov. Tako bodo letos pride- lali 130.000 litrov vina in 1 milijon kilogramov jabolk Tudi letos pa bodo del jabolk izvozili kljub izredno težki111 pogojem prodaje na zahodu0 evropsko tržišče. V okviru izboljšav zemlji so letos končno pričeli z me" lioracijami na 110 hektarji'1 deloma družbenih in delotf1* zasebnih zemljišč (na fo*0' grafiji), ki bodo usposobijo na do pomladi 1983. Z meli°" racijami bodo• nadaljevali tU; di prihodnje leto, tako da c naj bilo v njem skupno usp° sobljenih 240 hektarjev zen1' ljišč. Skladno z melioracij3 mi bodo potekale tudi koma sacije zemljišč. KRAJEVNE SKUPNOSTI PRED NOVIM SAMOPRISPEVKOM Ze trikrat so se v konjiški občini soglasno odločili za samoprispevek, prihodnji mesec se bodo odločali četr- tič. Dosedanje priprave na četrti refe- rendum kažejo na veliko pripravlje- nost vseh občanov, da ponovno glasu- jejo »za«, ker so iz izkušenj minulih samoprispevkov prepričani, da le na ta način hitreje napredujejo v razvoju svojih krajev. Občani, delovne organizacije in sa- moupravne interesne skupnosti so s samoprispevki v sedanjem III. refe- rendumskem obdobju zbrali preko 322 milijonov dinarjev. Poleg po- membnih objektov drubenega stan- darda so v tem času pridobili v 15 kra- jevnih skupnostih 50 kilometrov kra- jevnih cest, velika pridobitev pa so tu- di v tem času asfaltirane republiške ceste. Pred tem so imeli razen centrov Konjice, Loče, Zreče in Vitanje asfalti- ranih le nekaj krajevnih cest ali posa- meznih odsekov. Nič manj pomembno ni, da je bilo izredno veliko narejenega za izgradnjo in posodobitev šol v Slo- venskih Konjicah, Zrečah, Vitanju, Zi- čah, Špitaliču ter pri izgradnji oziroma dograditvi vrtcev v Slovenskih Konji- cah in Zrečah. Težnja po razvoju vseh krajev v ob- čini je pri krajanih močna, kar se bo gotovo odrazilo pri glasovanju za nov samoprispevek, saj bi bilo več kot po- lovica z njim zbranih sredstev name- njenih za komunalno urejanje krajev, ostala sredstva pa nadaljnjemu raz- voju otroškega varstva, osnovnega šol- stva, kulture in telesne kulture. Tudi v tem letu so v krajevnih skup- nostih veliko naredili. Vsega kar ni mogoče našteti, saj so urejali avtobu- sne postaje, domove družbenopolitič- nih organizacij, pokopališča, telefon- ske napeljave, predvsem pa so komu- nalno urejali kraje. V Slovenskih Ko- njicah so med drugim pripravljali stavbna zemljišča in jih komunalno urejali, v Zrečah se pripravljajo na za- četek gradnje nove kotlovnice, v Lo- čah so razgrnili zazidalni načrt, za Vi- tanje so ga naročili, v Tepanju poteka- jo pripravljalna dela za nov kompleks zazidave. V nekaterih manjših krajih gradijo vodovode in transformatorske postaje ter urejajo ceste, pripravljajo se na regulacijo Polenšice in izgradnjo cestne povezave med Škalsko cesto in starim delom mesta Slovenske Ko- njice. Večnamenski dom krajanov Bezine bodo odprli 16. oktobra. S srečanjem krajanov bo zaključeno tudi praznovanje letošnjega občinskega praz- nika. Makadamska cesta Lenartači-Artan v Zgornjem Breznu bo omogočila boljši dostop višinskih kmetov najbolj oddaljenega kraja občine do več- jih središč. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 17 interesne skupnosti IZBOLJŠUJEJO KAKOVOST Omejevanje skupne pora- be se je odrazilo v tem letu n3 doslej hitrem razvoju družbenih dejavnosti. Res je v tem času zaživel Dom kul- ture v Slovenskih Konjicah, toda letos sredstev za nove naložbe ni bilo. To se najbolj boleče odraža na področju otroškega varstva, zlasti v Slovenskih Konjicah. Po dveh letih odlaganja so sicer pričeli z izgradnjo prepon trebnega otroškega vrtca, to- da pomanjkanje sredstev onemogoča, da bi ga zgradili v celoti, zato bodo najprej usposobili le oddelek jasli. V redno organizirano varstvo je vključenih 25 odstotkov predšolskih otrok v občini. Z izgradnjo šolskih objek- tov so v preteklih letih uspešno reševali probleme osnovnega šolstva, toda le- tos se že odraža pomanjka- nje sredstev. Prizidek k osnovni šoli Loče kasni, vse bolj pa se veča velika pro- storska stiska v osnovni šoli Edvarda Kardelja v Sloven- skih Konjicah. Vse šole, tako centralne kot podružnične, ki so imele prostorske pogo- je, že imajo celodnevno osnovno šolo, v katero je le- tos vključenih 33 odstotkov šolskih otrok. Pogoji za zagotavljanje zdravstvenega varstva so v občini izredni - tako prostor- ski kot kadrovski. Glavni do- prinos k temu je dal nov zdravstveni dom v Sloven- skih Konjicah, s katerim so pridobili tako nove dejavno- sti kot nov način dela - di- spanzerski. Potrebe po širi- tvi zdravstvene službe so ta- ko le v Zrečah, kjer zdrav- stvena postaja ni bila predvi- dena za takšno rast prebival- stva. Sicer pa: tako kot je zdravstveni dom v Sloven- skih Konjicah rešil večino potreb po zagotavljanju zdravstvenega varstva v ob- čini, je to nalogo na področju socialnega skrbstva opravil dograjen Lambrehtinov dom. Kvaliteten premik je opa- zen tudi na področju telesne kulture v občini. Niso prido- bili velikih športnih objek- tov, izboljšali pa so pogoje in "kvaliteto dela pri množičnih športih in uspešno razvili se- lektivne športe, zlasti nogo- met, košarko in delno atle- tiko. Ob tem pa so na področju zaposlovanja vse večje teža- ve. Število nezaposlenih, zla- sti strokovnih kadrov nara- šča in jih je bilo konec avgu- sta 120, očitno pa je, da ob- stoječe združeno delo vseh ne bo moglo zaposliti. Na po- dročju stanovanjske izgrad- nje letos kasnijo, komunalna dejavnost je bogata, a pestre so tudi potrebe. Precej pa je letos opravila Kmetijsko- zemljiška skupnost. Poleg melioracij v Dravinjski doli- ni, so letos usmerjali delo v ustanovitev pašne skupnosti na Rogli in ugotavljanje ob- delanih in neobdelanih zem- ljišč. DOM KULTURE V SLOVENSKIH KONJICAH ZAŽIVEL Dom kulture v Slovenskih Konjicah je najporfiembnejša pridobitev na področju kulture v tem letu. Res ni nov, kot so prvotno predvidevali, a tudi obnovljen lahko v polnosti služi svojemu namenu. V njem so tudi urejeni prostori za knjižnico. Pravo življenje pa se šele sedaj seli v Dom, saj je minilo kar nekaj mesecev, preden se je konjiška Delavska univerza odločila in Dom v celoti prevzela v svoje okrilje. Sicer pa na področju kulture v občini pogrešajo več skrbi in sodelovanja ter vzpodbujanja dela v društvih. Tako uspešno delujejo le društva, ki imajo dolgoletno tradicijo. Dograjen Dom teritorialne obrambe v Slovenskih Konjicah Pri srednji šoli kovinarske usmeritve v Zrečah so uredili specializirane učilnice. STANOVANJSKA IZGRADNJA ZAOSTAJANJE BODO NADOKNADILI V tem srednjeročnem ob- dobju naj bi v občini Sloven- ske Konjice zgradili 804 sta- novanja, od tega 404 v druž- beni lastnini in 400 indivi- dualnih stanovanjskih hiš v zasebni lastnini. Takšen je bil dogovor, potrjen s sa- moupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti. Drugo leto srednjeročnega obdobja se že izteka, v tem času pa so namesto predvi- denih 170 zgradili le 130 sta- novanj in 16 samskih sob. Gradnja stanovanj torej zao- staja za planirano, razloge, ki so to povzročili, pa bo še moč premagati. V tem letu bo zgrajenih manj stanovanj predvsem zaradi zakasnitve pri prido- bivanju zemljišč za gradnjo družbenih stanovanj na Pre- vratu. Zaradi tega se je tam Pričela gradnja dveh stano- vanjskih objektov s približ- no sedemmesečno zamudo. To pa seveda pomeni, da bo Prihodnje leto zgrajenih več stanovanj, kot so predvideli v planih. Namesto 40 bo v tetu 1983 zgrajenih 63 druž- benih stanovanj. Skupno bo tako do prihodnjega leta ^grajenih v občini 246 druž- benih stanovanj in 24 sam- skih sob, kar pa pomeni tudi Uresničitev plana za prva tri 'eta srednjeročnega obdobja. To so ocene, ki so odvisne od uspešnega poslovanja konji- škega gospodarstva, od pre- skrbljenosti tržišča z gradbe- nim materialom in seveda od izvajalcev in njihovega spo- štovanja dogovorjenih rokov izgradnje. Družbena stanovanja bodo torej očitno kljub letošnjim zamudam zgrajena v predvi- denem številu. Manj obetav- no pa je pri individualni sta- novanjski izgradnji v zaseb- ni lastnini. Ocenjujejo, da bodo v letih od 1981 do 1985 zgradili namesto 400 stano- vanjskih hiš največ 300, na kar vplivajo zaostrene go- spodarske razmere in manj ugodni bančni krediti. Ne glede na zaostajanja pri stanovanjski izgradnji v tem letu stanovanja v občini niso pereč problem. K temu so v preteklih letih veliko dopri- nesle tudi delovne organiza- cije, ki sq namenjale znatna sredstva za družbena stano- vanja delavcev in za njihovo individualno izgradnjo v obliki kreditov. Neskončnih seznamom čakajočih na sta- novanja tako rekoč v nobe- nem delovnem okolju ne poznajo, to pa je tudi ena izmed prednosti občini moč- no izražene skrbi za delavce in občane, za njihove delov- ne in življenjske pogoje. TURIZEM NA POHORJU Ugodni naravni pogoji in zavzetost Uniorja za razvoj go- stinske in turistične dejavnosti so dali svoj pečat izgradnji turistično-rekreacijskega centra na Rogli. Idealni pogoji za zimski in letni turizem, prenočišča, urejene smučarske proge z žičnicami, bazen in vrsta pridobitev, ki pestrijo turistično ponudbo, zagotavljajo nagel razvoj turizma na Rogli, in v celi zgornji Dravinjski dolini. Razvile so se Zreče, razvil se je kmečki turizem, zlasti pa Rogla. Zato je še posebnega pomena tudi v celoti asfaltirana cesta, ki vodi iz Zreč na Roglo in je bila v teh dneh dokončana skupno s parkirnimi prostori. Na fotografiji: Vlečnico Ostruščico so uredili lani, letos pa so smučarsko progo še bolje uredili. \ PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU 12. oktober je dan, ki ga v konjiški občini praznujejo kot svoj praznik v spomin na prvo večjo oboroženo akcijo v času NOB na območju občine. V spomin na Boharino in na prvi Pohorski bataljon, v spomin na leta, v katerih so bili zgrajeni temelji in na leta gradnje mogočne razvojne zgradbe. Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku se bodo pričele že jutri, v petek 8. oktobra, ko bodo v Domu kulture v Slovenskih Konjicah odprli razstavo »Kulturno-prosvetna društva na Štajerskem.« Isti dan bo ob 19. uri slavnostna akademija, prav tako v Domu kulture. Slavnostna seja zborov občinske skupščine in vod- stev družbenopolitičnih organizacij bo v soboto, 9. oktobra ob 11: uri v Hotelu Planja na Rogli. Pred tem si bodo ogledali rekonstruirano cesto Zreče-Rogla, nato pa izgradnjo Rekreacijsko-turističnega centra Rogla. V nedeljo bodo ob 9. uri odprli avtomatsko strelišče za zračno orožje. Takrat bo tudi meddružinsko tekmo- vanje z zračnim orožjem in medmestni šahovski turnir v prizidku Doma teritorialnih enot v Slovenskih Konji- cah. Prireditve se bodo nadaljevale tudi prihodnji teden. V ponedeljek bodo ob 16. uri odprli asfaltirano cesto Zbelovo-Zbelovska gora-Dol, v torek ob 11. uri spe- cializirane učilnice srednje šole kovinarskih usmeritev v Zrečah, v sredo ob 12. uri cesto v makadamski izvedbi Lenartič-Artan v Zgornjem Breznu, v četrtek pa bo ob 10. uri ogled novozgrajenih delovnih in skla- diščnih prostorov Pekarne in slaščičarne Rogla v Slo- venskih Konjicah. V petek, 15. oktobra bo ob 15. uri ulični tek po Slovenskih Konjicah, popoldan ob 17. uri pa bo v Domu kulture prireditev Mladi občini Sloven- ske Konjice in XI. kongresu ZSMS. Prireditve ob le- tošnjem občinskem prazniku bodo zaključene v so- boto, 16. oktobra. Takrat bo ob 9. uri mladinska športna olimpiada pri Osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah, popoldan ob 14. uri pa ogled rekonstruirane ceste in odprtje večnamenskega doma krajanov v krajevni skupnosti Bezina s srečanjem kra- , janov. i 18. stran - NOV? 7r.DN!K Št. 40 - 7. oktober 19; INGRAD - GRADBENA OPERATIVA SLOV. KONJICE VPETI V OBČINO Samoupravna in druž- benopolitična povezanost ter gospodarski stiki so eden izmed doseženih na- menov Ingradove temelj- ne organizacije gradbene operative v Slovenskih Konjicah. Zato je tudi ra- zumljivo, da pretežno ve- čino dela opravljajo prav v konjiški občini, izven nje pa predvsem pri grad- nji mostov, ki je njihova specializacija. Razvoj temeljne organi- zacije je tesno povezan z razvojem občine. Skla- dno z rastjo delovnih or- ganizacij, s stanovanjsko izgradnjo in gradnjo objektov družbenega standarda se je razvijala tudi temeljna organizaci- ja. Tako so dokončali re- konstrukcijo v Konusu, zgradili objekte v Lipu, Uniorju, Cometu in Ko- stroju, med pomembnimi pridobitvami v zadnjem obdobju pa izstopata tudi Zdravstveni dom v Slo- venskih Konjicah in Bla- govnica v Zrečah, izredno pomemben pa je tudi In- gradov delež pri razvoju Rogle. Ker letos v konji- ški občini manj grade, za Ingradovo temeljno orga- nizacijo ni toliko dela, za- to si prizadevajo za dela tudi izven občine. Naj- večji objekt, ki so ga letos dogradili, je Uniorjev obrat v Starem trgu. - Delo v gradbeništvu ni lahko in vse premalo mla- dih se odloča za poklice v njem. Zato so tudi v In- gradovi temeljni organi- zaciji vezani na delo de- lavcev iz drugih republik, pri tem pa so v zadnjem letu zares dobro rešili nji- hov družbeni standard. Kupili so stari Zdravstve- ni dom in v njem poleg poslovnih prostorov ure- dili še samske sobe za 50 dolgoletnih članov kolek- tiva. Delavci temeljne Ingradove organizacije v Sloven- skih Konjicah so zgradili tudi blagovnico v Zrečah in 140-poslovno stanovanjski blok v Slovenskih Ko- njicah. VEČ DOBRIH KEKSOV Delavci Pekarne in slaščičarne Rogla v Slovenskih Konjicah so v preteklih letih vložili v razvoj preko 15 milijonov dinarjev, ob tem pa so pridobitve znali tudi polno izkoristiti in so se tako njiho- vi izdelki uvrstili v sam jugoslovanski kakovostni vrh. Za obsežno delo niti de- lovni niti skladiščni prostori niso več zadoščali, zato so letos s sodelovanjem občine, delovnih organizacij v njej in drugih vložili 1,3 milijona dinarjev v raz- širitev delovnih in skladiščnih prosto- rov. Prvi del gradnje so že zaključili, z njim pa so pridobili 143 kvadratnih me- tov delovnih in prav toliko skladiščnih površin. Novi prostori in nekaj nove opreme jim bo omogočilo kar za 100 odstotkov večjo proizvodnjo keksov, ki so jih do- slej naredili okoli 450 kilogramov na dan. Proizvodnja kruha bo ostala ne- spremenjena, torej 5000 kilogramov dnevno, povečali pa bodo že sedaj pe- stro izbiro. Kljub povečani proizvodnji bodo lah- ko opravili delo s skoraj enakim števi- lom delavcev kot sedaj in ker tudi s prodajo gotovo ne bo težav, bi se to moralo odraziti tudi na rezultatih poslo- vanja. Novi delovni in skladiščni prostori KONGRAD V SKRBI ZA DELAVCE Gradbena in obrtna dela v občini Kongrad je izrazita občinska delovna organizacija, saj 176 delavcev v dveh te- meljnih organizacijah Gradbeništvo in Obrtna dela opravlja dejavnost pred- vsem v občini Slovenske Konjice. Tu je najbolj izrazit njihov delež pri vzdrževal- nih delih v delovnih organizacijah, grad- nji objektov družbenega standarda, adaptacijah... Izven občinskih meja so se uveljavili predvsem pri gradnji silo- sov. Gospodarska stabilizacija se odraža tu- di na področju gradbeništva, saj ne gra- dimo več tako intenzivno, kot smo v zad- njih letih. Tako je tudi v občini Sloven- ske Konjice, zato so za Kongrad dragoce- ne vezi, ki so jih stkali v občini v prete- klih letih. Izredno dobro so razvili sode- lovanje s Kovaško industrijo Unior iz Zreč, s katero sodelujejo neprekinjeno že 14 let. Zanje opravljajo vzdrževalna dela, zgradili so novo halo. Poleg tega so v Zrečah zgradili prizidek h Kovinarski šoli, Petrolovo črpalko in most na obvoz- nici. Na Rogli gradijo 21 bungalovov, v Slovenskih Konjicah so zgradili Dom te- ritorialne obrambe, še letos pa bo vseljiv stanovanjski blok na Milenkovi cesti. Za to leto dela torej še ne bo manjkalo. Mor- da še bolj kot negotovi obeti za priho- dnost v zaostrenih pogojih prizadevajo Kongrad dokaj ostre zahteve po ponudbi na funkcionalni ključ. Te je težko spreje- mati, saj se pogoji, zlasti pa cene, v dalj- šem obdobju nepredvidljivo spremi- njajo. Obe Kongradovi temeljni organizaciji se medsebojno dopolnjujeta, saj delavci v Obrtni dajavnosti opravljajo vsa zak- ljučna dela razen elektroinštalacij in mi- zarskih del. Zaradi širokega obsega de- javnosti sodelujejo tudi kot kooperanti z drugimi delovnimi organizacijami, še zlasti pa pri objektih, ki jih v občini gradi Ingradova temeljna organizacija v Slo- venskih Konjicah. Kljub omejitvam na področju gradbe- ništva v Kongradu še dosegajo zadovolji- ve rezultate, vendar je njihova bodoč- nost v veliki meri odvisna od rezultatov vseh drugih v občini in njihovih vlaganj v razširjeno reprodukcijo. Zaostreni po- goji gospodarjenja pa niso edina ovira pri njihovem razvoju. Se vedno se sreču- jejo s pomanjkanjem strokovnih delav- cev, saj je interes mladih za poklice v gradbeništvu resnično skromen. V Kon- gradu skušajo to reševati tudi s štipendi- ranjem - letos imajo 16 štipendistov, naj- več za proizvodne poklice. Skrb za delavce in njihovo varno delo je v Kongradu izrazita. V zadnjem letu so za vse delavce na vseh gradbiščih uredili toplo prehrano. Za oddih imajo delavci na razpolago kočo na Rogli in prikolice ob morski obali. Stanovanjske probleme sproti rešujejo - tako s pomočjo pri indi- vidualni gradnji kot z nakupom lastnih stanovanj. Zadnja leta pa so precej storili tudi za varno delo. Tako so bile letos v prvi polovici leta le štiri izrazito lažje poškodbe pri delu, bolniški stalež pa ne presega treh do treh in pol odstotkov. Za stalen, poglobljen nadzor nad zdravjem Kongradovih delavcev pa skrbi sedaj tu- di obratni zdravnik v Zdravstvenem domu. V teh časih v Kongradu ne razmišljajo o širitvi dejavnosti, načrtujejo le boljšo drobno tehnično opremo, s katero bi lah- ko enako števiio delavcev opravilo več dela Ob skrbi, da bo to delo dobro opravljeno, tudi ne bi smelo priti do več- jih težav. V Kongradu gradijo vse od stanovanj, šol, tovarniških hal, mostov, silosov, do mrliških vežic. Zgradili so tudi bencinsko črpalko v Zrečah. Zrečah so že veliko zgradili - med drugim tudi most na obvoznici. * 40 - 7. oktober 1982_ ____N0V| TEDNIK - stran 19 COMET ZREČE VSE BOLJ JIH IŠČEJO KUPCI Celovita ponudba na tujih tržiščih Odvisnost delovne organizacije Comet iz Zreč od uvoza je vse manjša, ob tem pa njihov izvoz strmo narašča. Proizvodnja surovin v lastnih te- meljnih organizacijah, predvsem pa polnil in ar- matur, je omogočila, da v izdelke namesto prvot- nih treh četrtin vgrajujejo le 40 odstotkov uvože- nih surovin. Tako kljub povečevanju proizvodnje ostaja uvoz nespremenjen, ob tem pa so v zadnjih štirih letih kar trikrat povečali izvoz. V primerjavi s preteklim letom bo letos višji za 30 odstotkov, kar pomeni, da bodo izvozili za najmanj 3 mili- jone dolarjev izdelkov. Comet ostaja zvest svoji pionirski poti - tako kot so pri nas pričeli s proiz- vodnjo brusov so pričeli tudi s proizvodnjo suro- vin zanje, svoje znanje in tehnologijo pa so prene- sli tudi v neuvrščeno in prijateljsko Malto, kjer deluje mešana firma Coflex Ltd. že tri leta. IZKUŠNJE Z MALTE Cometov pionirski korak na Malto je bil uspe- šen. Tehnologijo, ki so jo nanjo prenesli, so v celoti ustvarili v Cometu, pri tem pa ves čas tudi s prenosom znanja niso skoparili. Medsebojno do- polnjevanje in dograjevanje je kar pravilo, kakor je tudi njihov skupni nastop na tujih tržiščih. Pri tem so v celoti uspeli, manj zadovoljni pa so s prodorom preko Malte v sosednje severno afriške dežele, čemur so botrovale predvsem nestalne razmere na teh področjih. Ker ni šlo na ena trži- šča, so prodrli na druga - zlasti na evropska. Pri tem je mešana firma na Malti pomembna za pro- dor v dežele, v katerih Malta nastopa kot kupec, med temi pa ima še zlasti veliko menjave s Sov- jetsko zvezo. Kamor bo prodrl brus z Malte, bo prodrl tudi brus iz Zreč, saj je proizvodnja na Malti znatno ožja od proizvodnje v matičnem Co- metu. Cometov prodor na Malto pa ni pomemben le za to delovno organizacijo. S kakovostnim vra- ščanjem v to neuvrščeno deželo in z razvitimi oblikami sodelovanja ustvarja Comet s svojimi izkušnjami tudi velike možnosti za prodor drugih naših delovnih organizacij na to tržišče. ČE NI - NAREDIMO! Veliko odvisnost od uvoza surovin so v Cometu zmanjšali sami, ker se s proizvodnjo potrebnih surovin v Jugoslaviji pač ni nihče ukvarjal. Tako je sčasoma postala regeneracija odpadnih brusov dejavnost temeljne organizacije Conek, izdelava armatur oziroma impregniranje steklene tkanine pa temeljne organizacije Opekarna Loče. Tako že tri leta s polnili, ki jih dobe pri regeneraciji odpa- dnih brusov, v celoti nadomeščajo uvoz, ki je predstavljaj 10 odstotkov uvoza v Cometu. Z re- generacijo korunda pa so še bolj povečali izkori- stfek odpadnih brusov in znatno zmanjšali porabo originalnih materialov. V Opekarni Loče po lastni tehnologiji impreg- nirajo stekleno tkanino, pri čemer je že tudi tka- nina domače proizvodnje, le smola je še iz uvoza. Sicer pa so v tem času že dosegli nekaj pozitivnih rezultatov pri poskusih z domačo smolo. Proiz- vodnja v lastni temeljni organizaciji v Ločah na- domešča kar okoli 30 odstotkov celotnega uvoza, zato res ni čudno, da ostaja ob vse večji proizvod- nji uvoz nespremenjen. TUDI STROJEGRADNJA V IZVOZ Najmlajša Cometova temeljna organizacija, ki je zaživela šele ob začetku tega leta, se že vklju- čuje v izvoz. V njej izdelujejo stroje, na katere se nameščajo brusi in stroje ter naprave za potrebe proizvodnje v Cometu. V izvoz bodo posegli s stroji, na katere se montirajo brusi. Letos jih bodo izvozili že kar 1000. S tem so že opravičili obstoj svoje temeljne organizacije, sicer pa poleg izde- lave strojev skrbijo tudi za vzdrževanje strojev in naprav v Cometu. Polavtomatska stiskalnica v Coflexu omogoča za 50 odstotkov večjo produktiv- nost kot klasična, delo pa tudi za ženske roke ni pretežko. V najmlajši Cometovi temeljni organizaciji Strojegradnja bodo letos za izvoz izdelali 1000 strojev, na katere se montirajo brusi. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE SLOVENSKE KONJICE V SKRBI ZA OBRTNIKE IN DELAVCE Tudi tečaji varstva pri delu, sistematski pregledi, šport in rekreacija Obrtno združenje občine Slov. Konjice v tem letu uspeš- no uresničuje naloge, ki so si jih zastavili v programu dela zdru- ženja in srednjeročnem progra- mu malega gospodarstva za ob- dobje 81-85 kot prednostne, to- rej tiste, ki zagotavljajo hitrejši in bolj stimulativen razvoj drob- nega gospodarstva in obrti. Pri tem so se enako zavzeto lotili tako organizacije enote avtopre- vozniške zadruge in knjigovod- skega servisa, kakor tudi obrtno nabavne prodajne zadruge, ka- tere člani bodo imeli vrsto več- jih ugodnosti, med katerimi so tudi nabava repromateriala, boljša kooperacija in še bolj po- membno to, da bodo imeli lah- ko člani preko te zadruge mož- nost prodaje svojih izdelkov v tujino. Pri tem so se enako zav- zeto lotili pridobivanja poslov- nih prostorov za storitveno in proizvodno obrt. Prizadevanja za stimulativno davčno politiko ostajajo prednostna naloga, ki se odraža pri konkretnem sode- lovanju pri oblikovanju občin- skih odlokov glede sprememb davkov in prispevkov. Enako velja za spremljanje cen in po- gojev kreditiranja, za razvoj kooperantskih odnosov, za so- delovanje z delovnimi organiza- cijami in družbeno političnimi organizacijami, zlasti s sindika- tom v občini, za informiranje, in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem pa ne pozabljajo na zdravje in varno delo obrtnikov in de- lavcev zaposlenih pri njih, na sodelovanje na sejmih, na šport- ne in družabne prireditve, ki tu- di prispevajo svoj delež k med- sebojnem poznavanju, razume- vanju in še boljšem skupnem delu. PROSTORI SO IN NISO Vsi novi zazidalni načrti v ob- čini vsebujejo tudi cone za obrt, prav tako dosedaj ni bilo večjih problemov za lokacije. Kljub te- mu pa ravno na organizacijo knjigovodskega servisa, poslov- ne enote avtoprevozniške za- druge v Slovenskih Konjicah in obrtno nabavno-prodajne za- druge vplivajo poslovni prosto- ri. V kolikor bodo sredstva, ki se še zbirajo, zbrana v letošnjem letu upajo, da bodo z delom vseh treh organizacijskih oblik, za katere je veliko zanimanje, pričeli že z novim letom. Sodelovanje med Obrtnim združenjem in družbenopolitič- no skupnostjo ter družbenopoli- tičnimi organizacijami je živo. To je dokazal tudi skupen de- lovni razgovor o razvoju in pro- blematiki obrti, avtoprevozniš- tva in gostinstva v občini. Na njem so razrešili marsikako ne- jasnost in našli skupno pot za nadaljnje uspešno reševanje te- žav. Takšen pogovor je predvi- den še letos, takrat bo namreč mogoče oceniti, koliko dogovo- rov je bilo realiziranih in kaj je še v teku. Ce pogledamo samo dve obli- ki sodelovanja: čeprav so števil- ni obrtniki s kooperantskimi pogodbami vezani na organiza- cije združenega dela v občini, še niso izkoriščene vse možnosti. Prav tako je zelo tvorno sodelo- vanje z Občinskim sindikalnim svetom. Na tej osnovi so rešili že vrsto problemov med delavci in obrtniki, zaradi česar pritožb delavcev skoraj ni več. Seveda so pomagali tudi tistim delav- cem, ki niso člani sindikata, teh pa je še vedno med delavci pri obrtnikih nekaj in pomeni nji- hovo vključevanje eno izmed pomembnih nalog v bodoče. Delo sindikata delavcev v za- sebnem sektorju ni lahko, ker so delavci lokacijsko daleč nara- zen, a je vedno boljše. Tudi to ugodno vpliva na razmerja med obrtniki in delavci, prav tako pa tudi prizadevanja združenja pri uresničevanju določil kolektiv- ne pogodbe. ZA VARNO DELO Za varno in zdravo delo po- membnih akcij so se letos lotili 'v obrtnem združenju - sistemat- skih zdravstvenih pregledov in tečajev iz varstva pri delu. Na sistematske preglede so napotili 214 delavcev, od katerih so jih že spomladi 140 pregledali, osta- le bodo, tako kot prvo skupino pregledali v konjiškem zdrav- stvenem domu še to jesen. Prav tako pa so spomladi v sodelovanju s Skladom za do- polnilno izobraževanje delavce na Delavski univerzi pripravili tečaje iz varstva pri delu za de- lavce, ki so zaposleni pri obrtni- kih. Tečaj je obiskovalo 110 de- lavcev, na njem pa so se sezna- nili tako s kolektivno pogodbo kot s pravnimi predpisi iz var- stva pri delu, tehničnimi osno- vami varstva, požarno varnostjo in zdravstvenim varstvom ter prvo pomočjo. Tudi te tečaje bo- do to jesen ponovili. Organizira- na bo tudi služba kontrole de- lavcev zaposlenih pri obrtnikih, kateri so v bolniškem staležu saj se često dogajajo nepravilno- sti, ki bi jih radi odpravili. SODELOVANJE NA TEKMOVANJIH Člani Obrtnega združenja če- sto sodelujejo na tekmovanjih - tako strokovnih kot športnih. Letos so sodelovali na občin- skem tekmovanju kovinarjev; na 4. športnih igrah obrtnikov v Celju je sodelovalo kar pet ekip, pri organizaciji 5. veleslaloma obrtnikov in delavcev Slovenije »Rogla 82« pa so opravili velik del organizacijskih priprav in se seveda tudi sami pomerili v ve- leslalomu. VOLITVE SO PRED VRATI Tako resno in zavzeto kot so se v Obrtnem združenju pripra- vili na pomladanske delegatske volitve v občini, tako resno se že sedaj pripravlajo na volitve de- legatov v organe Obrtnega zdru- ženja in zveze Obrtnih združenj Slovenije. Res je do volitev še nekaj mesecev časa, toda od pri- prav nanje je odvisno, kako hi- tro bodo organi z novimi delega- ti v polnosti zaživeli in nadalje- vali s svojim zahtevnim delom. Ob premišljenem evidentiranju in kandidiranju do premora po volitvah ne bo prišlo, tudi zato ne, ker se tako obrtniki kot de- lavci pri njih vse bolj zavedajo, da je od njihove lastne aktivno- sti pri reševanju problemov skupno z drugimi, odvisen nji- hov položaj in nadaljnji razvoj malega gospodarstva in obrti v občini. Tudi sodelovanje na športnih in drugih prireditvah prispeva k večjemu povezovanju in boljšemu delu. Na letošnjem Celjskem sejmu obrti je razstavljalo tudi petnajst članov Obrtnega združenja občine Slovenske Konjice. Predstavili so se s ključavničarskimi izdelki, kovinpolastiko, lahko obutvijo, papirno galanterijo, steklarstvom, kovaštvom, orodjarstvom, kleparstvom in predelavo plastičnih mas. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 21 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. SIS ZA HRANO IN PRESKRBO S POL SAPE... Za mleko, meso, moko... 33 mio Ob začetkih »obratovanja« območne samoupravne inte- resne skupnosti za pospeše- vanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva dobi človek neprijetno asociacijo na križe in težave naše prve nuklearne elektrarne v Krškem. Pa vendar, pesimi- zem ni na mestu, saj je SIS za hrano in preskrbo od 1. julija dalje že začela financi- rati nekatere agroživilske ak- cije na območju, ki so svojo obliko in vsebino dobile v delovnem programu. Iz tega programa je razvi- dno, da se bo območna SIS spoprijemala z letošnjimi 33 milijoni dinarjev predvsem na nekaterih področjih. Med njimi so najpomembnejša: odkup mleka, kjer bo SIS za- gotavljala 0,5 din po litru od- kupljenega mleka v družbe- ni in organizirani zasebni mlečni proizvodnji. Ti regre- si bodo znesli okroglih 10 milijonov dinarjev do konca tega .leta. Subvencioniranje mlade pitane govedi in oskr- ba s svinjskim mesom sta naslednji nalogi, pri čemer bo za prvo nalogo šlo po dva dinarja pri kilogramu žive te- že za oddane junce nad 500 kilogramov in oddane telice nad 430 kilogramov, za dru- go nalogo - pa bodo pri vsa- kem odkupljenem prašiču s težo nad 90 kilogramov sub- vencije znašale 500 dinarjev. Zagotovljena so tudi sred- stva za premiranje odkuplje- ne pšenice za približno koli- čino 2000 ton - gre za »regij- sko« žetev in odkup tržnih viškov, posebej pa so na- mensko določena sredstva za sofinanciranje nakupa pšenice izven območja oziro- ma iz drugih republik. Naložbe za povečanje go- veje črede na območju sodi tako v kratkoročni kot dol- goročni program območne SIS: kratkoročna naloga je povezana s premijami za po- večanje stojišč oziroma no- vih privezov krav plemenic. Letošnja premija oziroma delež SIS za privez je 5000 dinarjev, vendar bo rejec do- bil ta znesek le, če bo oddal govedo območnemu tržišču mesa. V delovnem programu pa so svoje mesto našle še nalo- ge pri urejanju višinskih paš- nikov, MITJA UMNIK MLINARIČEVA KMETIJA V VRBNEl[ LJUBIJO KONJE Od nekdaj so bili pri hiši konji Na travniku, tik ob glavni cesti, ki vodi proti Šentjurju, se velikokrat paseta lepa ko- nja. Človeka zamika, da bi stopil bliže in ju potipal, če sta sploh prava ter se prepri- čal, ali se ne bosta vzpela na zadnje noge in v diru planila na cesto. Seveda je kotiček, kjer se paseta, ograjen s tanko žico, če pa se jima zahoče svobo- de, se lahko po mili volji pa- seta v voglajnski dolini. Tako so mi povedali na kmetiji Mlinaričevih v Vrbnem 13, ko sem jim ra- zložila vzrok mojega obiska pri njih. »Konji so bili od nekdaj pri naši hiši«, je pove- dala zgovorna 71 letna Ana »Zato bi rada, da to tradicijc mladi nadaljujejo.« Mlad? dva, Karla in Ivan, sta tud vzljubila konje in čeprav imata nekatere poljedeljske stroje, so konji v tem času energetske krize velika p0. moč pri delu. Na 10 ha obdelovalne zern- lje gospodarijo Mlinaričevj in pridelajo vsega po malem. Zemlja je slaba, močvirnata, kmetija pa ujeta med cesto, železnico in Voglajno. Zato pridelajo ravno toliko, da imajo dovolj zase. Tudi krmo za živino za zimo pripravijo doma, čez leto pa je na prosti paši. V hlevu pri Mlinariče- vih je poleg obeh kobil - Cvetke in Branke, še šest krav, trije bikci in teliček. Je pa najbrž to ena redkih kmetij, ki ni usmerjena in ni- ma koperantskih odnosov s Kmetijskim kombinatom. Verjetno bodo o tem pri Mli- naričevih morali začeti ra- zmišljati, saj bi bilo potem gospodarjenje bolj donosno, najbrž pa bi ostajali tudi tržni viški hrane. Kmetijo bo potrebno nekoliko posodo- biti, saj se je vanjo že dodo- bra zajedel zob časa, in se povezati s kmetijskimi stro- kovnjaki. Ze zaradi rinkice, ki zdaj hodi v drugi razred in se že zanima za kmetovanje. MATEJA PODJED OBČINA CELJE BOLJ CENJENA ZEMLJA Jasna usmeritev kmetijske politike v občini Smeri razvoja kmetijske politike v celjski občini so trdno začrtane in upo- števane v vseh razvojnih programih. Največji poudarek je na intenziviranju obstoječih obdelovalnih površin, saj za širitev, oziroma iskanje novih, ni veliko možnosti. Sicer pa je sploh Slo- venija tudi pred takšno odločitvijo: čimveč iztržiti iz obstoječih površin in kmetijsko proizvodnjo čimbolj inten- zivirati. Tak je bil tudi dogovor pred dnevi v celjski Kmetijski zadrugi, kjer so nje- ne delavce obiskali predstavniki celj- ske občinske skupščine in družbeno- političnih organizacij v polnem sesta- vu in z željo, da bi s kritičnim in kon- struktivnim razgovorom opozorili na obstoječe probleme, ki bi jih skupaj reševali. Mnogo problemov, ki pestijo celjsko kmetijsko zadrugo, sloni na dejstvu, da nima lastne kmetijske pro- izvodnje in da vse njene oblike dela živijo na kooperantskih odnosih in v trgovinski dejavnosti. Ta je včasih de- ležna večje pozornosti kot bi jo potre- bovala, a je na trenutke donosnejša. To seveda ni prav, saj mora biti osnovna dejavnost kmetijske zadruge usmerje- na v primarno kmetijsko proizvodnjo. Vsega bi lahko pridelali več, če bi bile cene na trgu bolj urejene, če bi imela zadruga močnejšo in učinkovitejšo strokovno službo, predvsem so tu miš- ljeni pospeševalci in drugi strokovni delavci. Tudi v zadrugi so opozorili na zapleteno kalkulacijo cene pšenice. Zaradi zavlačevanja z izplačili bodo nastali problemi že pri jesenski setvi in seveda pri rezultatih žetve v nasled- njem letu. Kmetje poudarjajo, da bi sicer morali postopki biti v kmetijstvu enostavnejši in še dosledneje bi morali odstranjevati ovire, ki so še napoti zau- panju med kmetom in kmetijsko poli- tiko naše družbe. Torej, v kmetijstvo v celjski občini bo treba vlagati še več strokovnega znanja, zato tudi spremeniti štipendij- sko in izobraževalno politiko na tem področju, obstoječe zmogljivosti in pridelek, ki nastaja, pa ponujati na ustreznejši način kot doslej. V kmetij- ski zadrugi so izrazili zadovoljstvo nad razvojem kmetijske politike v celjski občini v zadnjih letih, ki se je bistveno spremenila v prid boljšega vrednote- nja kmetijstva in njegovih rezultatov. D. M. PIONIRJI DOPISNIKI V AJDOVŠČINI TUDI BODOČI NOVINARJI Dobili smo že prva pisma naših »delegatov« Tri dni je bilo v Ajdovščini veselo, kajti to prijetno me- sto je napolnilo nekaj sto pionirjev iz vse Slovenije. Tokrat je šlo za XIV. sreča- nje pionirjev dopisnikov. To je tistih, ki se že v mladih letih odločajo, da bodo s pi- sano ali govorjeno besedo sporočali ostalim, kaj je no- vega v kraju, življenju, de- lu... Največ pa mladi dopi- sniki seveda pišejo o šoli in šolskem življenju! Ajdovski pionirji so sku- paj z učiteljskim zborom do- bro pripravili srečanje, pa čeprav je bilo tudi nekaj zati- kov, ki bi jih z malce več iz- najdljivosti lahko odpravili. Novi tednik in Radio Celje sta imela na letošnjem zboru štiri predstavnice: Damjano Teržan iz OŠ Fran Roš v Ce- lju, Smiljano Adamič iz OŠ Veljko Vlahovič v Stranicah, Magdo Rožej iz OŠ Anton Aškerc v Rimskih Toplicah in Mojco Ivačič iz OŠ Marija Broz v Bistrici Ob Sotli. Poleg Damjane Teržan se nam je že javila tudi učenka 3. razreda SMILJANA ADA- MIČ iz Stranic: »Na srečanje pionirjev do- pisnikov me je povabilo ure- dništvo Novega tednika. Srečanje je bilo v Ajdovšči- ni, kjer sem prenočevala na Colu. Moji gostiteljici je bilo ime Marta in obiskuje četrti razred. Spala sem zelo do- bro, zjutraj pa tudi dobro jedla. Peljala me je v Ajdov- ščino, kjer smo si ogledali to- varno Tekstina, Pilonovo ga- lerijo in razstavljena glasila. Naše glasilo je bilo med na- grajenimi. Dobili smo tretjo nagrado - pisalni stroj. Odšli smo še v Vipavo in videli marsikaj novega. Z Marto sva se držali za roke in hodili zraven Irene. Ko sva se zad- nji dan razšli, mi je bilo zelo žal. Za darilo mi je dala gu- galni stolček. Zelo sem bila vesela, da so bili tako dobri z mano in nikoli jih ne bom pozabila. Zdaj ji bom pisala o svojem kraju.« Tako Smiljana Adami^ Poleg srečanja zaradi dopi' sovanja so takšna drobna človeška srečanja, ki prera- ščajo v prijateljstvo, največ vredna. In tudi to je del sre- čanja pionirjev dopisnikov. TONE VRAB^ »Ekipo« Novega tednika in Radia Celje je na XIV. sreča- nju pionirjev dopisnikov v Ajdovščini tokrat zastopala štiriperesna deteljica (zadaj stojita od leve proti desni): Damjana Teržan (v zadnjem trenutku je zamenjala Si- mono Arenšek) in Magda Rožej, spredaj pa Smiljana Ada- mič in Mojca Ivačič. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 23 JAVNA RADIJSKA ODDAJA V NAMI V LEVCU GLASBA, MODA IN RADIO V NAMI Po radijski oddaji je bi! še ples, na katerem so igrale Žabe Prejšnjo soboto smo pripravili javno radijsko oddajo v restavraciji pro- dajnega centra Nama v Levcu. Pred mikrofoni radia Celje se je zvrstilo kar precej nastopajočih, ki so s svojim nastopom očarali obiskovalce. Ena tistih, ki vedno navdušu- je s svojim petjem je bila tudi pevka Ditka Ha beri, ki sedaj živi v Mariboru. Sicer pa pravi, da je to ne ovira in čeprav ni v Ljub- ljani, oziroma v središču dogajanj v naši zabavni glasbi, ima ponudb za na- stope kar precej. * * * Vodja prodajnega cen- tra Name v Levcu Anica Ilovarjeva je v razgovoru z novinarjem Janezom Vedenikom povedala, da v Levcu dobro poslujejo, da pa tudi njo samo jezi, ker občasno zmanjka ne- katerih izdelkov, še zlasti bele tehnike. V levški Na- mi se že pripravljajo na zimo. Torej obisk ne bo zaman. * * * Pevko Ditko Haberl je spremljal celjski plesni orkester Zabe, ki ga vodi Franc Kapus. Z Žabami je zapel tudi njihov član dr. Jože Zaveršnik. Zno- va smo se lahko prepriča- li, da ni samo dober zdravnik, pač pa tudi do- ber pevec. V prvem delu nastopa je ansambel Veseli hme- ljarji, ki letos praznuje 20- letnico obstoja, igral brez vodje Vilija Ograjenška. Bil je namreč na vojaških vajah. Za drugi nastop pa se je med Veselimi hme- ljarji že pojavil. Nekdo je pripomnil, da Vili ni sa- mo dober glasbenik, pač pa tudi dober vojak. Zapi- šimo še to, da ob koncu leta vabijo Vesele hme- ljarje na turnejo v Zdru- žene države Amerike. Srečno pot! * * * V Levcu je nastopil tu- di zmagovalec tekmova- nja za zlato harmoniko na Ljubečni Miro Kline, ki je sicer član narodnozabav- nega ansambla Savinj- skih sedem. Potem ko je na diatonični harmoniki sam zaigral tri pesmi, se mu je pridružil še harmo- nikaš Veselih hmeljarjev Ivan Zalokar in skupaj sta zaigrala slovensko na- rodno pesmico. Miro Kline je po nastopu v Levcu takoj odšel na pot v italijansko mesto Sau- ris, kjer je v nedeljo kot zmagovalec z Ljubečne nastopil na mednaro- dnem ^ tekmovanju har- monikarjev. Igralka SLG Celje Na- da Božičeva se je tokrat predstavila z Domačo za- bavo, delom poljske pisa- teljice Zbulske. Nada je tudi tokrat navdušila, po- žela lep aplavz in ljudi spravila v smeh. * * * Za pravo narodno pe- sem so tokrat poskrbeli člani okteta Studenček z Ostrožnega, ki bodo te dni napravili studijske posnetke za Radio Celje. Da znajo lepo zapeti, so se lahko prepričali v nedeljo dopoldne tudi poslušalci ob radijskih sprejemni- kih. V Nami so po oddaji pripravili še ples. Tokrat so za dobro voljo poskr- bele Zabe, vrli natakarji in kuharji Name pa so se tudi tokrat izkazali z od- lično postrežbo in dobro kuhinjo. * ♦ * Nama je za pet obiskoval- cev pripravila lepe nagra- de. Prejeli so jih tisti, ki so se prijavili za tekmova- nje o tem, kdo bo naštel več oddaj radia Celje. Ena izme poslušalk je iskreno povedala, da radia Celje ne posluša, ker njen sin ves čas posluša Oster- reich drei. Največ tekmu- jočih je poznalo oddajo Družbeni pravobranilec samoupravljanja svetuje, takoj za to oddajo pa so se uvrstile Osmrtnice. Upaj- mo, da Rudi Peperko ne bo zameril. Anica Ilovarjeva je kot vodja prodajnega centra Name v Levcu predstavi- la ta trgovinski objekt, ki je med največjimi pri nas. Miro Kline je takoj po končanem nastopu odbr- zel v Italijo, kjer je na- stopil na mednarodnem tekmovanju harmoni- karjev in zasedel prvo mesto. Ditka Haberl pogosto nastopa s plesnim orke- strom Žabe. Modno revijo, ki so jo pripravili ljubljanski mane- keni in manekenke, je povezovala Milanka Bavcon. Oktet Studenček se je predstavil kot odlična vokalna skupina. Veseli hmeljarji se letos pripravljajo na 20-letnico svojega obstoja. Jože Za vršni k je pevec in pozarnist pri CPO Žabe. LEDENIŠKI TEČAJ POD GROSSGLOCKNERJEM Tako kot vsako leto, smo tudi letos organizirali začetni ledeniški tečaj na ledeniku Pasterza pod 3798 m visokim Grossglocknerjem v Avstriji. V Hofmannovi koči smo imeli rezervirana ležišča v posebnem prostoru, tako da smo tukaj lahko opravili teoretični del tečaja. Tečaja se je udeležilo 16 tečajnikov in pripravnikov celjskega alpinističnega odseka, vodili pa so ga 4 alpinistični inštruktorji- Obsežen program smo kljub slabemu vremenu dokaj uspešno izpeljali, odpa- del je samo načrtovan vzpon na vrh Grossglocknerja. Name- sto tega pa smo opravili turo po ledeniku, kjer so se tečajniki naučili osnov hoje in plezanja po ledeniku, ostalo pa je seveda veliko več časa za prektične vaje kot so: ledeniško navezovanje, reševanje iz ledeniških razpok, plezanje in va- rovanje v strmem ledu ipd. Tečajniki so snov dobro obvladali, tako da smo se kljub dežju zadovoljno vrnili domov. A. S. V CELJU: ALPINISTIČNA ŠOLA Pri alpinističnem odseku v Celju že po tradiciji prično vsako jesen vzgajati mladi rod, ki bo nadaljeval tradicije dosedanjih. Takšna alpinistična šola se prične tudi danes in sicer ob 18. uri v prostorih Planinskega društva v Celju. Vabljeni so vsi, ki se žele naučiti te veščine. PLANINSKI VEČER NA HOMU Ze drugič se je zbrala skupina planincev Savinjskega MDO. ki skupno hodi po posebej označenih planinskih poteh, ki jih radi poimenujemo kar »transverzale«. V tem letu so prehodili Slavonsko gorje spomladi in poleti Velebit in Paklenico. Velebitska planinska pot se pričenja na Zavi- žanu, pri najvišji hrvaški vremenski opazovalnici in botanič- nem vrtu. Drži se grebena po znani Premužičevi poti čez Alan, Stirovačo. Oštarije, Visočico. na najvišji vrh Velebita - Vaganski vrh, na Sv. Brdo in z njega se spusti v Paklenico k Borisovem domu. Paklenička planinska pot se drži grebe- nov nad Malo in Veliko Paklenico. Petkov večer je minil v prijetnem kramljanju ob podelitvi spominskih značk poti in gledanju diapozitivov, ki so obu- jali spomine na hojo in neprespane noči, ker ni večjih pla- ninskih koč. Obe poti je končalo nekaj nad 40 planincev. Par diapozitivov je bilo tudi z edine planinske poti po otoških hribih - Kornatske planinske poti, ki jo je prehodilo in preplovilo nekaj naših planincev. Za naslednje leto smo sklenili obiskati nekaj Bosansko-hercegovskih gora. B. J. DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC DODATNO RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1982/83 V: 1. šok> za keramike in emajlirce (skrajšani in srednji program) 2. šoto za kovinarje (skrajšani in srednji program) 3. šoto za konfeketonarje (skrajšani in srednji program) 4. tečaj za strojnike centralnega ogrevanja 5. tečaj za tuji jezik (nemščine in angleščine) 6. tečaj šivanja in krojenja (začetni in nadaljevalni) 7. strojepisni tečaj (začetni in nadaljevalni) Izobraževanje v vseh oblikah poteka dvakrat teden- sko v popoldanskem času in je prilagojeno tudi tistim, ki deta/o izmensko. Pogoj« za vpis v šolske oblike so ustrezne delovne izkušnje ter 8 razredov osnovne šole ali popolna osemletka s prilagojenim programom za skrajšani program za srednji program pa popolna osnovna ioia Kandidati se lahko prijavijo osebno ali skupinsko preko mofii detovnin organizacij na Delavski univerz! Zatec in s»cer vsak dan. fazen sobote, od 6. do 16. ure. Zadnjt rok pnjav je 20. oktober 1962. 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. OTROŠKI VRTILJAK Dragi prijatelji! Že smo skočili v oktober, na naš naslov pa še prihaja polno prispevkov, v katerih nam pišete, kako ste preživeli počitnice. Tokrat smo za objavo izbrskali še enega med njimi, potem pa bomo na počitnice počasi pozabili. Upam, da mladi pesniki niste prezrli razpisa v prejšnji številki. Pohitite! Najlepše jesenske pesmice zbiramo do 20. oktobra. In še na nekaj vas moram opozoriti. Pretekli konec tedna so se v Ajdovščini zbrali mladi dopisniki iz vse Slovenije. Na srečanju so bili tudi štirje prijatelji z našega vrtiljaka. Več o tem pa preberite na 22. strani. Vaša Nadja BIL SEM V PREKMURJU Neki četrtek smo šli v Prek- murje. V Prekmurje smo šli gle- dat žago. Ta žaga je bila velika. V nedeljo pa smo šli na stadion. Tam smo gledali nogomet. V po- nedeljek, torek in v sredo smo se šli kopat. Plavati se nisem naučil. V četrtek smo šli domov. V Prek- murju je bilo lepo in ves teden je bilo lepo vreme. JOŽE GACNIKAR, 4. b OŠ ZREČE KONEC POČITNIC Šola se je že začela, oj, kako sem spet vesela! V torbi zvezke bom nosila, pridno se učila, da bosta atek in mamica vesela mojega dela. SERGEJA CVEFLER. 2. r. OS STRANICE MOJA PRIJATELJICA Sest let je minilo od najinega prvega srečanja. Spoznali sva se kot novi sosedi v pravkar zgraje- nem bloku. In prav to sosedstvo je med nama spletlo trdnejše pri- jateljske vezi. Postali sva neraz- družljivi prijateljici, tako da sva med novimi prijatelji nekaj časa veljali za sestri. Ona je povprečno dekle šest- najstih let in prijetnega videza. Ima daljše, temne, skoraj črne la- se in nosi očala. Je bolj športen tip, saj je le redkokdaj v krilu. Sama misli, da ima nekaj kilogra- mov preveč, zato me večkrat po- vabi s seboj na večerni tek. Obi- skuje drugi letnik naravoslovno matematične šole v Celju in se zelo dobro uči. Tudi doma rada priskoči na pomoč. Mami poma- ga v gospodinjstvu, očetu pa pri delu na vrtu in raznih drugih opravilih Tudi meni večkrat pri- skoči na pomoč z raznimi nasve- ti. Pri pogovoru je včasih prav prijetna, drugič pa se z njo sploh ne morem pogovarjati. Goji tudi več športov. Dobro igra odbojko, pa tudi v teku je hitra. Je strastna plavalka, pozimi pa veliko smu- ča. Se bi jo lahko hvalila in kara- la. A vendar jo bom pogrešala, ko bo po končanem štiriletnem šo- lanju odšla v Maribor ali v Ljub- ljano. BRANKA VIDMAR, 7. a OS Bratov Juhart ŠEMPETER NA PAŠI Proti večeru je prignal Sandi iz hleva štiri krave. Gnali smo jih na pašnik. Krave je pasel Dam- jan, z bratom pa sva šla po drva. Ogenj je kmalu zagorel. Jaz sem šla po koruzo, Sandi pa po palč- ke, na katere smo jo natikali. Krompir je nakopal Damjan. Ka- rina je najprej spekla koruzo. Ko je ogenj pogorel, smo v žerjavico naložili krompir. Takoj smo ga zavohali. In čisto smo pozabili na krave, ki so medtem šle v travo, ki je še nismo pokosili. Za kazen so morale v hlev, mi pa smo brez skrbi pojedli krompir. KSENIJA PODGRAJŠEK, 3. r OS STRANICE DELOVNE POČITNICE Moje letošnje počitnice so bile zelo delovne. Ze takoj na začetku sem pričel obirati ribez. Ko pa sem ugotovil, da mi gre delo od rok, sem nadaljeval z nabiranjem lisičk. S sestrico sva tako zasluži- la več kot po štiritisoč novih di- narjev. Seveda nama je pri delu pomagala tudi mamica, zato pa sem ji moral potem pri delu po- magati tudi jaz in še atiju v hlevu, tako da je bilo prostega časa bolj malo. Zato skoraj ne vem, kdaj so počitnice minile, tako kratke so bile. ROBI JEREB, 3. r. OS FRANKOLOVO KAJENJE ŠKODI ZDRAVJU V naši družini nihče ne kadi. Ne bi rada, da bi kdo kadil, ker to škoduje zdravju. Kadilci tudi onesnažujejo okolje. Ce ljudje ne bi kadili, bi bili veliko bolj zdravi. ANDREJA VAHTER, 3. c OS ZREČE ISKALI SMO ČAROVNICE V JESPI Lepo septembrsko nedeljo smo se odpravili na Menino pla- nino. Seveda nismo bili pravi planinci, saj smo se na Menino odpeljali z avtom. Ko smo se vzpenjali, smo imeli lep pogled na okoliške griče in na Savinjske Alpe. Toda... Nekje na sredini poti smo spregledali smerokaz in namesto da bi zavili na levo, smo se odpeljali naravnost. Na koncu ceste smo srečali pridne nabiral- ce malin in jih vprašali, kjer je dom na Menini. Obrniti smo se morali. A ko smo prepeljali nekaj metrov, je počila guma. Očka jo je hitro in spretno zamenjal, nato pa smo nadaljevali pot. Ko smo prišli na vrh so bili stara mama, stari ata in sestrična že v skrbeh. Povedali smo jim, kaj se nam je zgodilo, potem pa smo poiskali primeren prostor za malico. Ko smo se okrepčali smo se odpravili po okolici. Pogled je bil imeniten. Najvišja točka na Me- nini planini je Vidovnik, visok 1508 metrov. Odpravili smo se tudi v jamo Jespo. Menina ima nadvse veliko kraških pojavov, kot je jama Jespa, jezero Biba in veliko vrtač. Jespi pravijo doma- čini tudi ledena jama. Ta naziv je utemeljen, saj je v Jespi vse leto led. Stara pravljica pravi, da so nekoč v Jespi prebivale čarov- Ker nas je čas priganjal, smo odšli nazaj k domu. Med potjo smo srečali mnogo kmetov, ki so poleti pripeljali živino na Meni- no, zdaj pa so jo gnali v dolino. Gornjegrajska pašna skupnost ima na Menini lepo brunarico. Ko smo prišli k domu, smo bili žejni kot žolne. Odžejali smo se, potem pa smo se odpravili do- mov. Bila je nedelja in morali smo v Celje, saj je naslednji dan začel nov delovni teden. KSENIJA ULAGA, 7. b COS Fran Roš CELJE V GOZDU Ko sem šla k stari mami, sem srečala veverico. Bila je temno rjave barve. Veverica me je vide- la, ter splezala na drevo, potem pa je skočila na vejo in tako na- prej. Pri stari mami pa sem krmi- la srne. Doma sem potem pripo- vedovala o veverici in o srnah. MATEJA PODGRAJŠEK, 3. c OS ZREČE NARAVNI POSEBNEŽ* »LETEČE RIB£< Ali bi verjeli, če bi , kdo rekel, da je videl lf ribo? Najbrž ne. Toda \ takšne ribe so. Golšariea živi v sladkih vodah Srec in Južne Amerike, zna snično leteti. Ko se požer, vode utripa z močno raz\ mi prsnimi plavutmi, j bolj znana med »letečim! bami« pa je morska last ca. Ta sicer ne zna prav \{ ti, ampak le jadra nad rr sko gladino. Lastavica s veliko hitrostjo požene iz de in jadra tri sekunde tem času naredi 45 met dolgo pot po zraku. Tr< »leteča riba« pa je dom; tropskih morjih ob vzhoi obali Afrike. Tudi ta (kot stavica) le jadra, njen let je dolg dva metra. NASMEJIMO SE TANJA BOLE iz 7. razreda OS bratov Letonje v Smart- nem ob Paki nam je pisala, čemu so se nasmejali v nje- nem razredu: Imeli smo uro zemljepisa. Govorili smo o puščavi. To- varišica je razlagala snov, Matjaž pa ni poslušal. Ko ga je vprašala, kako imenujemo privide v puščavi, je ves zme- den odgovoril: »Fotosinte- za!« (namesto fatamorgana). Vsi smo se mu morali sme- jati. PREŠTEJ! Pri tokratni uganki bo treba malo bolj napeti možgane, a ker ste briht- ne glave, vam menda ne bo delala težav. Sprašuje- mo vas: 1. Koliko trikotnikov je v kvadratu? 2. Koliko kvadratov vi- diš? Oba odgovora nam pošljite na dopisnici do pone- deljka, 11. oktobra 1982. Izžrebali bomo dobitnika na- grade, ki jo poklanja tovarna AERO. Pravilna rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke je: JABOLKA. Nagrado pa bo tokrat dobila: Brigita Pe- trovič, Pucova 2, Celje Ta teden v prodajalni »MELODIJA«: kitare, pianina PETROF, FORSTER, LINA, harmonike, pihala, godala, violine, orgle, kasete, gramofonske plošče in albumi, velika izbira notnega materiala in strokovne literature. Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. Ves omamljen je bil zaradi minulih trenutkov. V prsih ga je nenavadno ostro zabolelo. Presunila ga je kratka bolečina. Previdno se je premaknil narahlo dvignil. Napenjal je možgane. Ni vedel, kaj se je v resnici zgodilo. Nastavljal je ušesa. Vendar so prestregla samo tišino. Videl je praprot, ki je bila z vsakim trenutkom bolj podobna kupom črnega blaga. Ni slišal več nobe- nega streljanja, ne pasjega laježa. Palček je imel mešane občutke. Bolela so ga ramena. Pritiskalo ga je k tlom. Kot bi ga kdo otovoril. Tišina mu je godila, vedno gostejša tema pa še bolj. Zajel ga je občutek olajšanja. Odločil se je, da se bo vrnil. Tja pod hrast. »Kaj, za vraga, se je pravzaprav zgodilo?!* Pritegnil si je vezalke na desnem čevlju. Previdno se je spustil vglobel. Zastal je ob dvometrski smreki. Otipal je svetlo zelene vršičke. Dva si je dal v usta. Nato se je počasi premikal od drevesa do drevesa. Napenjal je oči. Blažen mir. » Tako je mirno, da je preveč mirno!« Spet je bil kot lovski pes. Česar ni zaznal s pogledom, je zaduhal. Zato pa je bil med vojno tako dober kurir. Zanesljiv. Nihče ni nikoli pomislil, da se ne bi vrnil z akcije. Vedno se je vračal. Čez nekaj časa je zaslutil rob gozda. Potegnila je sapa in zaduhal je seno. Spomnil se je Miloševih besed o koscih. Nekje v bližini so res morali kositi. »Tudi posušilo se je dobro danes. Bil je sončen dan.« Palček je ostro pomislil. »Saj res, kakšen dan pa je bil današnji dan? Od jutra smo spali. Kot zaklani. Dokler ni zaropotal rafal.« Pred seboj na robu gozda je zagledal kup hlodov. »Mimo teh so šli sinoči.« Bolj v desno mora, če hoče do hrasta. »So pustili zasedo ?« Banda se je na kraj, od koder so jo pregnali, le izje- moma vračala. »To vedo. Tega so vajeni.« Mir. »Če je bil Miloš ranjen, ga imajo. Velika trofeja. Ko- mandant križarjev ujet. Ranjen. Ubit?« Palček se je spretno gibal. V čevljih je začutil mokroto. Naposled se je priplazil do hlodov. Gladki so bili in mokri. Počenil je za njimi. »Če bi ga čakali, bi tale kup lesa izkoristili. Prima zaklon!« Kolovoz proti hrastu, kolikor ga je lahko zaobjel s pogledom, je bil slab. Opazil je grude ilovice in globoko sled koles. Hitro je krenil nazaj v gozd. Pod hrast je odšel po isti poti, kot so zjutraj prišli. Poznal je pot. Nič ni bilo sumljivega. Tišina. Noč kot noč. Do hrasta je imel še kakšnih stopetdeset metrov. »Mogoče pa me le čakajo. So se potuhnili! So spreme- nili taktiko?« ga je zbodlo. „Zastal je in se prižel k tlom. Prekrila ga je praprot. »Rudi in Ciril sta jo pobrisala. Najbrž. Rudi je komaj čakal Kaj pa, če so ju ujeli? Potem sploh slavijo. Tri muhe na en mah. Ne samo dve, če so tudi Miloša, on je vsaj brencelj.« Palček je položil brzostrelko predse, se naslonil na roki in obmiroval. Počakal bo in poslušal Slišal pa je samo gozd in noč. Čez čas se je začel plaziti med praprotjo še globlje v gozd, nakar se je obrnil in se začel približevati hrastu. Njegovo deblo je bilo dobro vidno. Kakšna dva metra v višino. Plazil se je hitro. »Če bi bil kdo tukaj, bi ga zaduhal! Pa tudi on bi že mene!« Dosegel je grmičasti roo pred hrastom. Njegovo vejo bi lahko že dosegel tako daleč se je stegovala proti njemu. Polagoma se je dvignil Z brzostrelko v rokah se je spet počutil močnega. Tudi bremena na ramah ni več čutil. Na drugi strani debla je zagledal Miloša. Ležal je tam. kjer ga je videl zjutraj obležati. Palček je gledal radovedno. Se vedno ni bil z vsem svojim bitjem, z vsemi čutili tukaj pod hrastom. Še vedno je vlekel na ušesa, če bi zaslišal kakšen nenava- den šum. Gledal je ravnodušno. Brzostrelko je upiral proti Mi: lošu, kot bi mu od njega grozila največja nevarnost. Stopil je bliže k njemu. Miloš je ležal na boku in se z rokama krčevito oklepal svojega orožja. Njegova brzostrelka je bila pripravljena na strel Pozorno je pogledal njegovo razcefrano obleko. Miloš je dobil rafal od kolka do glave. Palček je gledal truplo brez posebne prizadetosti. Pre- cej časa je stal ob njem. Nekajkrat je pomislil da bi sega dotaknil da bi natančneje pogledal njegove rane. Pa se je premislil Truplo je hotel obrniti, da bi ležalo vznak, tako kot leži vsak mrlič. Pa tudi tega ni storil Usedel se je na drugo stran in se naslonil na hrast. Z Milošem sta si kazala hrbta. Globoko je zajel sapo, zadržal jo je v sebi. kot bi želel da bi ga prečistila, prevetrila, nato pa jo počasi, poti- homa izpihnil. Noge je močno stegnil Utrujen je bil kot pes. Čedalje več stvari mu je drezalo v živce. Sunki so se vrstili vse bolj pogosto, bili so vse globlji. Zabadali so se mu v glavo. Občutil je vsakega posebej. A ko so ga zadeli, so polagoma minili. Tisti, ki so se oglašali v predelu želodca, so bili hujši. In niso popuščali. Spreha- jali so se po njem. Ujeti so bili v njem in ga mrcvarili. Glodali so ga. Čutil je na stotine drobnih in skeleči h ugrizov. Ob mrliču je ležala čutarica. Bila je odprta in prazna. Dišala je po žganju. Palček si jo je podržal pod nosom, nato pa jo zagnal v grmovje. Bolečine, ki so ga spreletavale, je poznal To sta bila tesnoba in strah. Zavedal se je nevarnosti, pa ni vedel, s katere strani preži nanj. V nogah ni občutil toliko moči, da bi se premaknil * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 25 0EJ NA LEDU 01AMONIAKA IN PALIC ysoboto že prva tekma? Medveščak zaprosili za odlog ysako leto so imeli prve a,, j aktobra celjski hokejisti a ledu najmanj trideset dr- iii^nih dni in vsaj deset tež- ,| S, tekem za Karavanški po- nj Lj ter več prijateljskih sre- tf^j z najboljšimi moštvi Avenije. Letos pa v Celju 'it ig riimamo ledu in niti enega »'i ^nega treninga na ledu ce- ' otnega moštva. Toda v so- li; jpto, ob 18.30 uri, morajo Ce- ■i ,:ani že odigrati prvo tekmo ^ novo prvenstvo v I. zvezni Vse pa kaže, da do tega "t srečania ne bo prišlo. Prvič tj ^radi tega, ker pri objektu v i Ustnem parku nimajo do- i:v0lj amoniaka s katerim bi 1 ohladili bodočo ledeno plo- [ skev in drugič ker nimajo dovolj hokejskih palic za igro. Celjsko moštvo nima opreme in vse do pretekle srede se ni vedelo ali bodo sploh tekmovali v I. zvezni ligi ali samo v medrepubliški ali celo republiški ligi. Na zadnjem delovnem sestanku vodstva kluba in po dogovo-" ru z družbenopolitičnimi or- ganizacijami ter ZTKO Ce- lje, je bil sprejet sklep, da bodo tekmovali v najvišjem razredu. Toda s tem niso re- šene težave okrog opreme, ki je letos ohromila delo v mar- sikaterem hokejskem klubu v Jugoslaviji. Celjanom gro- zi, da v soboto ne bodo mogli na led ravno zaradi pomanj- kanje palic. Zato so sicer za- prosili trenerja Medveščaka, sicer Celjana, Ivana Rateja, da bi to srečanje preložili. Upamo, da bodo Zagrebčani ugodili želji Celjanov in s tem omogočili, da bodo Ce- ljani do prve prvenstvene tekme imeli vsaj nekaj tre- ningov na ledu. In kakšno bo letos moš- tvo? Po izjavi tehničnega vodje Ivana Zorka bo tudi' letos moštvo močno, pa čeprav je prišlo do nekaterih spre- memb. Trener Albin Felc je prevzel moštvo Jesenic, Voj- ko Bratec se je pri igranju malega nogometa težje po- škodoval in je zanj športna kariera končana, nekateri igralci pa so odšli v JLA! No- vi trener ekipe bo znani dr- žavni reprezentant in bivši igralec Olimpije Tomaž Lep- ša, ki bo tudi igral za celjsko moštvo. Ob njem bodo še Prusnik v vratih, ker je Rado Komadina odšel v JLA ter Silvo Poljanšek in Franci Zbontar. Iz mladinskega moštva bodo okrepili prvo moštvo Sodja, Bulatovič, Fe- licijan, Weissenbach, Zu- pane in Strašek. Ob njih pa so še ostali preizkušeni igral- ci Audič, Filipovič, Grabler, Sendelbach, Bernjak, Les- jak, Vrtovšek, Zorko, Man- čec, Perčič in verjetno tudi Savič iz Olimpije. J. KUZMA BOLJŠI POGOJI ZA SKAKALNI ŠPORT V CELJU Ze lani jeseni so se zopet po dvajsetletni prekinitvi zbrali ljubitelji smučarskih skokov v Celju, da ponovno oživijo skakaJno sekcijo pri smučarskem društvu Toper. Še isto leto so pričeli z iz- gradnjo 30 metrske smučar- ske skakalnice na Gričku. Zgradili so jo in že v pretekli zimi so pripravili prve skoke na nji. Ker so pa večinoma zime muhaste in v bližnji okolici Celja ni vedno dovolj snega, so se odločili, da s po- močjo ZTKO Celje, TKS Slo- venije in seveda s prostovolj- nim delom samih skakalcev zgradijo 30 metersko skakal- nico prekrito s plastiko. Z gradnjo so pričeli letos julija, te dni pa potekajo še zadnja dela na nji. Ze v prvi polovici tega meseca nameravajo or- ganizirati otvoritveno tek- mo. Istočasno pa končujejo izgradnjo tudi 15 metrske skakalnice s plastiko, ki bo služila predvsem šolanju najmlajših - cicibanov, teh je vključenih v skakalno sekci- jo kar lepo število. G. F. (KEGLJAŠ KI POKAL Jutri (petek) dopoldne ob 8.30 uri se bo pričel na deset- steznem kegljišču Golovca že 14. moški in 10. ženski evropski pokal najboljših ekip, državnih prvakov raz- nih dežel Evrope. Organizatorju, kegljaške- mu klubu Celje, se je prija- vilo devet moških in sedem ženskih prvakov iz Čehoslo- vaške, Madžarske, Švedske, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Francije, Italije, Romunije in seveda naša dr- žavna prvaka Medveščak pri moških ter Reka pri žen- skah. Zagrebčani branijo naslov prvaka, ki so ga osvojili lani v Italiji. Reka pa je bila četr- ta. Jutri in v soboto bo pred- tekmovanje v katerem na- stopajo vse ekipe. V nedeljo pa se bodo prve štiri ekipe pomerile za končni naslov zmagovalca. ^ J. KUZMA^ ROKOMET V SOBOTO PROTI KRIVAJI Po tretjem kolu še vedno prvi Rokometaši Aera Celje so znova potrdili, da lahko s svojo izredno hitro in duho- vito igro nadomestijo odsot- nost odličnih zunanjih igral- cev in strelcev. V srečanju 3. kola so namreč pred 600 gle- dalci v športni dvorani Golo- vec premagali trdo in žilavo ekipo Zameta iz Reke s 30:23 (14:10). Bila je to težka tekma, v kateri so gostje le v prvih dvajsetih minutah držali ko- rak z gostitelji. Zlasti je delal preglavice celjskim napadal- cem njihov vratar Škara, ki je ubranil v začetnih minu- tah kar 4 sedem metrovke. Toda pri rezultatu 8:7 so se Celjani popolnoma razigrali, si priborili prednost štirih zadetkov in zmagovalec je bil znan. V celjski ekipi so se odlikovali Miha in Vlado Bo- jovič, Ivezič in Ščurek. Strelci za Aero: Vlado Bo- jovič 11, Ščurek 6, Ivezič 5, Miha Bojovič, Kleč in Raz- gor po 2 ter Selčan in Man- ček po en zadetek. Na lestvici Celjani vodijo in imajo 6 točk. V soboto igrajo v Zavidovičih proti Krivaji, ki je na lestvici dru- ga in zaostaja za eno točko. VI.B ženski zvezni ligi so igralke Velenja presenetljivo izgubile doma proti Olimpiji iz Ljubljane z 19:21 (9:9). V prihodnjem kolu gostujejo v Koprivnici proti Podravki. Mlada ekipa Aera je v re- publiški ligi osvojila novi par točk. Tokrat je premaga- la Prule s 35:29 (17:9), med- tem ko je Minerva izgubila v Tržiču proti Peku s 26:34 (9:15). Na lestvici je Aero peti in Minerva šesta. Obe moštvi sta zbrali po 6 točk. V pri- hodnjem kolu igrajo med se- boj v Grižah. V ženski ligi je ekipa Šmartnega izgubila proti Peku s 17:20 (11:8). Na lestvici je Šmartno osmo in igra v prihodnjem kolu do- ma proti Burji. J. KUZMA ŽOGA JE OKROGLA V republiški ligi je končan prvi del jesenskega prvenstva v nogometu. Štirinajst ekip je odigralo 7. kol, naša predstavnika pa vsaj doslej nista upravičila zaupanja o favoritih v tej ligi. To velja za bivšega člana II. zvezne lige Rudarja iz Titovega Vele- nja, kot tudi za ekipo Šmartnega, ki je že vrsto let med najbolj- šimi v republiki. Letos pa je prav ta ekipa pokazala celo vrsto nihanj v formi, saj je po dveh, treh, občutnih porazih bila v stanju dvakrat visoko zmagati, potem pa ponovno izgubiti. Velenjski Rudar je v Duplici samo remiziral s Stolom 1:1, gol pa je dosegel Boškovič. Šmartno je doma premagalo Triglav 3:1, strelci pa so bili Prašnikar, Kopušar in Hren. Na lestvici je Rudar peti (za vodečim Slovanom zaostaja tri točke), Šmartno pa osmo (zaostaja šest točk). 8. kolo: Šmartno gostuje pri Nafti, ki je deveta, Rudar pa igra doma z Muro, ki je tretja. V vzhodni ligi še vedno vodi celjski Kladivar, ki je v 6. kolih oddal samo eno točko in še to v uvodni tekmi proti novincu Dravinji na Glaziji. Zdaj je premagal Elkroja iz Mozirja 2:1, medtem ko se je drugi lokalni derbi v Rogaški končal s pre- pričljivo in tudi malce presenetljivo zmago Steklarja proti Dravinji 4:1. Vodi Kladivar (enako število - 11 - točk ima tudi Ojstrica), Dravinja je četrta, Elkroj šesti in Steklar deveti. 7. kolo: Dravinja gostuje pri Dravi (deseta), Steklar pri Ljuto- meru (enajsti), Kladivar pri Fužinarju (osmi), doma pa bo igral samo Elkroj proti Ojstrici (druga). T. VRABL HIMALAJSKA IZVIDNICA JE ODŠLA Ta teden sta krenila na pot Slavko Cankar in Jože Zupan, ki predstavljata izvidnico za celjsko himalajsko alpinistično odpravo. Njuna pot ju bo peljala preko Dunaja, nato z avionom do New Delhija in Kathranduja v Nepalu. Odšla sta z nalogo, da pripravita vso potrebno dokumentacijo v zvezi z celjsko odpravo, ki bo šla na pot drugo leto v jeseni. Poleg tega bosta proučila tudi možnosti dostopa do gore Gaurišankar in vzpona preko njene južne stene, ki je tudi cilj celjske himalajske odprave. BREZ METKE IN LOJZKE Letošnje polfinalno kegljaško prvenstvo Slovenije ni prineslo pri- čakovanih rezultatov celjskemu ženskemu kegljanju. V finale se je namreč uvrstila le peterica in to štiri tekmovalke iz Celja in Lojzka Bajde, dve izvrstni kegljavki v pretekli sezoni. Ljubljansko kegljišče vsekakor ne odgovarja tema tekmovalkama. Vrstni red celjskih predstavnic v polfinalu: 2. Šeško 849, 7. Gobec 831, 13. Ludvik 818, 16. Pečovnik 817, 26. Kranjc 790, 32. Lesjak 782, 39- Bajde 770, 42. Zimšek 763 (vse Celje) ter 11. Kuder (Hmezad) 821 ^gljev. ČETRTO IN SEDMO MESTO V soboto in nedeljo je bilo v Celju sklepno tekmovanje najboljših 24 kegljavk Slovenije. Zal celjsko kegljišče ni prineslo uspeha celj- skim tekmovalkam. Zmagala je Zoretova iz Kranja, ki je v Celju d°segla drugi najboljši rezultat 902 keglja, druga pa je bila Beletova 12 Kamnika z izrednim rezultatom 918. kegljev. Jožica Šeško je z drugega mesta padla na četrto in je porušila 1700 kegljev ali v Celju ®5l kegljev, Tanja Gobec pa je ostala na sedmem mestu s 1680 keglji ali rezultatom v Celju 849 kegljev. Obe tekmovalki sta se uvrstili na državno prvenstvo, medtem ko to uspelo Evi Ludvik in Tončki Pečovnik, ki se nista uvrstili med Najboljših petnajst. OSTALA LE KAČIČ IN VANOVŠEK V soboto in nedeljo bo v Medvodah in Ljubljani sklepni nastop za ^oško kegljaško republiško prvenstvo. Zal pa sta med najboljšimi tekmovalci le dva predstavnika naše kegljaške regije. To je Lu- vik Kačič, ki vodi pred Steržajem ter Viki Vanovšek na osmem "testu. Zanimivo je, da je Kačič član Hmezada, Vanovšek pa Ingrada ^ da močni KK Celje nima niti enega predstavnika in s tem tudi ne ^ imel nobenega na državnem prvenstvu. J. KUZMA NA KRATKO KADETKINJE LIBELE V POLFINALE Mlade košarkarice Libele so dosegle nov uspeh. Kadetinje, ki so najboljše v svojem tekmoval- nem okrožju so se uvrstile v pol- finale, kjer se bodo borile za fina- le. Te dni so dosegle še eno viso- ko zmago. Premagale so Šmarje 128:32. Najboljše so bile Bozovi- čar 33, Jošt 32, Ferme 20, Piber- nik 15 in Zumer 10 košev. Mladinke Libele so v vzhodni republiški ligi druge. Zmagala je ekipa Pomurja. S tem uspehom si delijo tretje in četrto mesto v republiki. Te dni pa so v zadnji preizkušnji prepričljivo prema- gale ptujsko Dravo s 95:54. Strel- ke so bile Koželj 24, Cencelj 18, Bozovičar 12 in Križaj 10 košev. J. K. 4. IGRE SPRETNOSTI v organizaciji Partizan Gaberje so bile na celjskem zimskem ba- zenu Golovca igre spretnosti. Na- stopilo je šest ekip, končni vrstni red: 1. Partizan Gaberje 38 točk, 2. Merx (lanskoletni zmagovalec) 32, 3. Cinkarna 31, 4. Železarna Štore 22, 5. Partizan Štore 19 in 6. Partizan Pod gradom 12 točk. Vsi so nastopili v šestih panogah. MEDOT TREBICNIK ŠTIRINAJST EKIP V TENISU Končano je tekmovanje v okvi- ru sindikalnega ekipnega prven- stva v tenisu 82, kjer je nastopilo štirinajst ekip s preko 70 tekmo- valci. Ta oblika tekmovanja bo prav gotovo izboljšala kvaliteto tenisa v našem mestu. Končni vrstni red: Aero, Obrtniki, Zla- tarna, Razvojni center, Nivo, Družbene dejavnosti, DPO, To- per, Sodišče, Zdravstveni center, Klima, HDK Cinkarna, Kovino- tehna in Cinkarna. Zmagovalna ekipa je prejela pokal Občinske- ga sindikalnega sveta, naslednjih pet ekip pa diplome TTCS Celje. S takšno obliko tekmovanja bodo nadaljevali tudi v prihodnje, ven- dar bodo ekipe verjetno po kvali- teti razdelili v dve ali celo več lig. Pričakujejo pa tudi sodelovanje tistih, ki jih letos še ni bilo zra- ven. TV DOBRA PRIPRAVLJENOST KARATEISTOV V Zagrebu je bil četrti turnir medrepubliške lige v semi con- tactu za vse kategorije. Na njem je nastopilo tudi osem članov Ka- rate kluba Slavko Šlander iz Ce- lja. Trije člani so pokazali trenut- no najboljšo pripravljenost in so premagali vse svoje nasprotnike: Vlado Koželj v kategoriji do 67 kg, H. Ibrič do 75 kg in Jani Špiljak do 79 kg. Tretji mesti sta osvojila Vlado Zec do 71 kg in Stane Špiljak do 84 kg. Ostali člani so se uvrstili slabše. Na- slednji turnir bo konec oktobra v Celju. D. SNEDIC KARATEISTI TUDI V LAŠKEM Karate sekcija Partizana Laško je pripravila tekmovanje, kjer je nastopilo dvanajst ekip iz različ- nih krajev Slovenije. Pokal La- škega je osvojila ekipa Kamnika. ANDREJA STOPAR CELJANI PONOVNO NAJBOLJŠI V Rečici pri Laškem je bilo tra- dicionalno medobčinsko tekmo- vanje z malokalibrsko puško - leže od 400 možnih krogov. Ob zaključku sezone s tovrstnim orožjem so ponovno zmagali tek- movalci strelske družine »CE- LJE«: Ervin Seršen 324, Mladen Petrovič 340, Tone Jager 358 in Jože Jeram 361 krogov. Ostale ekipe: Laško, Zreče, »Kovinar« Štore, Griže, Zagorje, Žalec in Sevnica. Najboljša desetorica med posamezniki: Jože Jeram 361, Tone Jager 358, Jože Kovše (republiški prvak v tej disciplini) 350, Roman Matek 348, Vinko Lavrinc 345, Ivan Kočevar 343, Mladen Petrovič (lanskoletni prvak na tem tekmovanju) 340, Boris Planine 338, Aleksej Pe- klar 338 in Darko Turnšek 338 krogov. Kot že tolikokrat doslej so se Rečičani tudi to pot izkazali kot odlični organizatorji in gosti- telji. T. J. LIK SAVINJA DRUGA V Celju so bile v odlični organi- zaciji športnih delavcev organi- zacije združenega dela LIK Savi- nja prve letne športne igre delav- cev sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales. Nastopilo je 20 ekip s preko 400 tekmovalci. Prvo mesto so dosegli športni- ki Bresta iz Cerknice, ki so zbrali 412 točk, toda LIK Savinja je bila takoj za njimi na drugem mestu s 360 točkami. Zlasti odlične so bi- le njihove tekmovalke, ki so osvojile kar tri prva mesta in to v odbojki, kegljanju in streljanju ter četrto v šahu. Fantje Savinje pa so dodali drugo mesto v malem nogometu in četrto v odbojki. KROS DELA V LAJŠAH Republiški štab za krose pri Atletski zvezi Slovenije je že ob- javil razpis za XVII. jesenski kros občinskih reprezentanc za pokale uredništva »Dela«. Ta bo 17. oktobra ob 10. uri v Titovem Velenju oziroma na kros stezi na letališču Lajše pri Šoštanju. Organizacijski odbor pri ZTKO in AK Velenje se je že ne- kajkrat sestal, naloge so porazde- ljene in dela za pripravo te naj- množičnejše športne manifesta- cije v Sloveniji že potekajo! Pred športnimi, družbenimi in delov- nimi organizacijami ter posamez- niki v Titovem Velenju so za- htevne naloge, saj terja izvedba tako množičnega tekmovanja ve- like napore. Ker pa v Titovem Velenju niso brez tovrstnih izku- šenj, lahko pričakujemo dobro organizacijo. Pri izvedbi tekmo- vanja bo pomagal tudi Zbor at- letskih sodnikov AD Kladivar iz Celja. O zanimivostih v zvezi s tem tekmovanjem bomo še poročali. V. VIDMAR REPUBLIŠKA PRIZNANJA ŠŠD V VELENJSKI OBČINI Na tekmovanju za najbolj množično in samoupravno orga- nizirano šolsko športno društvo, ki se ga je letos udeležilo 300 dru- štev iz vse Slovenije, so se zelo dobro odrezala tudi velenjska. Tako so prejela srebrno plaketo šolska športna društva na osnov- nih šolah Anton Aškerc, Veljko Vlahovič, Miha Pintar-Toledo iz Titovega Velenja ter Biba Ročk in Karel Destovnik-Kajuh iz Šo- štanja, bronasto plaketo ŠŠD na osnovnih šolah Gustav Šilih in Bratov Mravljak iz Titovega Ve- lenja, priznanja pa ŠŠD Bratov Letonja Šmartno ob Paki ter Ru- darskega šolskega centra in ve- lenjske gimnazije. Posebej pa velja omeniti zlato plaketo, ki jo je v kategoriji osnovnih šol s prilagojenim pro- gramom prejelo šolsko športno društvo »Projekt« na osnovni šo- li XIV. divizije v Titovem Vele- nju. Tako skorajda ni presenečenje, sploh pa ne za poznavalce, da je mentorica tega društva Rozika Frankovič prejela zlato značko za mentorje SŠD. VLADO VIDMAR 26. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 27 Steklenica na delovnem mestu Od 2U00 zaposlenih jc leta 1980 priznalo kar enajst očT šiolko\ delavcev, da v pisar- nah jl< /a strojem vsak član piicio alkoholne pijače. M7* nistrstvo tako ugotavlja, da stanje že zbuja skrb. kajti ni- kakor ne bi smel biti alkohol, cigarete ali pomirjevalna sredstva to. kar naj bi ljudje uporabljali v bitki proti stresu na delovnem mestu. Zlasti očitna je zveza med večjo ob- remenitvijo in uživanjem al- kohola Le štirje odstotki de- lavcev. ki niso zelo obreme- njeni. in kar 23 odstotkov zelo obremenjenih ima na delo- vnih mestih steklenico alko- hola 17 odstotkov pa je lak nih. ki na leden /aužijejo v- > 200gramov alkohola. I/ n liiro\ piva ali tri d' NO, NIKAR SE NE BOJTE, DA JE KDO RAZKRIL VAŠO SKRIV- NOST - TI PODATKI VELJAJO ZA ZR NEM- ČIJO! SEJA NA VISOKI RAVNI Svečana seja občinske skup- ščine in družbenopolitičnih or- ganizacij konjiške občine bo res na visoki ravni - dejansko na najvišji ravni. Udeleženci se bodo namreč zbrali v hotelu Planja na Rogli. OPOZORILO Opozarjamo vse občane, ki se odločajo za gradnjo objektov na črno, naj se pri delu le malo bolj zgledujejo po gradbenih organiza- cijah. - Če bi namreč gradili tako kot oni, potem bi jih inšpektorji še lahko pravočasno odkrili. OPRAVIČLJIVO - A veš, da je Mar- jan Cajnar stopil svo- jemu direktorju ostro na prste? - Ja, česa ne po- veš? Pa si je upal? - Tega pa ne vem. Vem le, da mu je hu- do stopil na prste. - Ja, za kaj pa je šlo? - Ne vem, za kaj je šlo. Vem le, da mu je stopil na prste v avto- busu, ker je bila veli- ka gneča! KAKO NE BI IMELI TEŽAV Z ENERGIJO, KO PA JE PRI NAS TOLIKO NEENERGIČNIH LJUDI! BUČE IN BUČNICE Joj, koliko delegatskega gradiva na enem samem mestu! ZA DEVIZE IN DINARJE Pri nas smo letos precejšnji del leta lahko kupovali neka- tere predmete le za devize. Blagor jim, ki so jih imeli! Tujci pa so pri nas v velikem številu leto- vali za dinarje. Niso jih težko kupili! FUNKCIONAR JANEZ (Lahko si ob branju tudi pojete pesem Jaz sem pa en fajn gospod) Vedno sem občudoval Janeza Pomembnika. To ti je tovariš, ki ve, kako je treba stvari urediti, da tečejo tako, kot je treba. Nekdo bi rekel, da zna stvari pošlihtati. Glejte, Janez Pomembnik ima precej funkcij: tako v krajevni skupnosti, delovni organizaciji pa še v nekaterih društvih. Nisem jih preštel, pa verjamem, da jih ima najmanj pet. Se zavedate, kaj pomeni imeti pet funkcij - pa vendar imeti vseeno še dovolj prostega časa za otroke, ženo in še koga. Dolgo nisem vedel, kako mu vse to uspeva, pred dnevi pa sem le zvedel. Lahko bi rekel, da sem Janeza Pomembnika našel na spa- nju. Nekaj so praznovali v kolektivu, potem pa je to praznovanje nadaljeval še v pomembni zasebni gostilni. Nekoga je čakal - saj končno ni po- membno koga - pa sva to priložnost izkoristila za kratek klepet. Alkohol premaga marsikatero pre- grado in previdnost spremeni v neprevidnost. Pa mi je takole počasi razodel besedo za besedo. - Ja, tovariš, treba je znati. Glej! Jaz imam v delovni organizaciji dve pomembni funkciji. Pa delam tam? Nimam časa. Vedno, ko je kaj, rečem, da sem polno zaseden v krajevni skupnosti. Veš, tudi tu imam dve pomembni funkciji. Pa se takrat, ko bi moral kaj delati, zgovorim, da imam neod- ložljivo družbenopolitično delo v organih v delov- nih organizacijah. Podobno je v društvih, kjer imam tudi nekaj pomembnih funkcij. Tako lepo plavam med temi funkcijami, ne da bi mi bilo treba delati. Ker sem menil, da je Janez Pomembnik že precej okajen, sem si seveda dovolil in ga vprašal, zakaj potem vse te funkcije sploh sprejema, če pa noče delati. - Ja, kolega, mi je odgovoril, zakaj jih ne bi. Pri nas je vendar za kadrovsko napredovanje po- membno, koliko funkcij imaš. Ne pa, kako jih opravljaš. ZDRAVILNE RASTLINE ZELJE Zelje (Brassica oleracea L.) je vsem dobro znana rastlina, raste po vrtovih in njivah. Zato podroben opis zelja ni potreben. Ogledali pa si bomo zdravil- ne učinke zeljnih listov. Vsebujejo mnogo vitamina C, mineralnih snovi in žveplove heterozide. Razen za hrano se uporablja tudi kot zdravilo. Surovo je zdravilnejše kot je kuhano. Sveže in surovo ali kislo zelje preprečuje skor- but, zdravi sluznico prebavnih orga- nov, posebno še želodčno sluznico, ter pospešuje zdravljenje razjed v želodcu in dvanajsterniku. Zaradi obilice celu- loznih vlaken pospešuje prebavo. Žve- plove spojine v zelju delujejo antisep- tično in ljudska modrost priporoča uživanje zelja takrat, ko razsaja griža, tifus ipd. Čisti zeljni listi se lahko daje- jo na opekline, rane, ture. Zveplove spojine v zelju lajšajo bolečine pri rev- matizmu, zato se kot zdravilo lahko uživa v neomejenih količinah, če le želodec prenese. Če nas tare išijas ali lumbago, vzamemo zeljni list, izreže- mo debelo žilo in ga hitro prelikamo z vročim likalnikom, da dobi svilnat iz- gled. Toplega položimo na obolelo me- sto, pokrijemo z gazo in dobro zavije- mo. Na obolelem mestu pustimo tak ovitek čez noč. Bolečine kmalu popu- stijo. Enako postopamo tudi, če nas mučijo krčne žile in sicer se obloge dajejo od gležnja proti kolenu. Obloga se menja dvakrat na dan. Bolnik kma- lu občuti veliko olajšanje, hude boleči- ne se omilijo. . Zelje vsebuje zelo veliko kalcija. Ce zelje kisamo in ga pri tem le malo ali nič solimo, dobimo razsol, ki je zelo zdravilen in sicer ga priporočajo pri zdravljenju mehčanja kosti. Kalcijev fosfat je raztopljen v mlečni kislini in je takšna oblika tudi lažje prebavljiva. Tudi rdeče zelje je zdravilno. Ce izti- snemo iz njega sok in ga pomešamo z medom, dobimo sirup, ki blagodejno deluje na pljuča. Čisti bronhije pri kro- ničnem kašlju in ga priporočamo zlasti kadilcem, da si sčistijo pljuča. BORIS JAGODIC 2. REPUBLIŠKO SREČANJE UPOKOJENCEV-GOBARJEV Minulo soboto, dne 2. 10. 1982 seje z zborom 28 ekip iz 28 občin iz cele Slovenije v Domu upokojencev Celje začelo 2. republiško srečanje upoko- jencev-gobarjev Slovenije. Po uvod- nih pozdravnih predsednika DU Ce- lje Ludvika Zupanca, predsednika ZDUS Avgusta Batagelja in zastop- nika pokrovitelja občinskega sindi- kalnega sveta, Mira Medveda ter po okusni malici - gobji juhi in ajdovih žgancih, ki sta jih pripravili zvesti gobarki Štefka Prezelj ter Milka De- beljak, so se podali z avtobusi na gobje terene v Ivenco pri Vojniku. Po dveh urah je sodniška komisija že tehtala in ocenjevala gobjo bero, ki so jo upokojenci že zalivali z dobrim moštom. Nato so v dvorani Doma upokojen- cev v Celju - v prelepi jedilnici, ne- strpno čakali na rezultate. K doseže- nim uspehom sta jim naprej čestitala društveni predsednik Ludvik Zu- pane in predsednik ZDUS Avgust Bagatelj, ki je zaželel, da se tudi dru- go leto dobijo na podobnih srečanjih ter da sklenejo mnoga nova prija- teljstva. Nato je vodja tekmovanja Kari Šmauc razglasil rezultate tek- movanja. Prvo mesto je zasedla eki- pa Društva upokojencev Celje v po- stavi Milka Šuster, Slavica Perme in Ivan Suster, dosegla je 111 točk ter prejela pokal iz rok predsednika ZDUS in pokal Občinskega sindikal- nega sveta. Druga je bila ekipa tek- movalcev iz DU Slovenska Bistrica s 101 točko, tretja pa ekipa iz Sevnice s 97 točkami Druga ekipa Celja pa si je z ekipno iz DU Medvod razdelila četrto mesto. Vsaka od sodelujočih ekip pa je prejela lična priznanja. Po- sebno priznanje je prejela tekmoval- ka, ki je našla najlepšega jurčka- To je bila prizadevna članica Društva upokojencev Celje Julijana Krušič, ki se ji je nasmehnila sreča, da je našla ajdovčka, ki je tehtal 41 dkg. Gobja bera je bila obilna, bilo je jurčkov, borovih gliv, cigančkov možkov, ježkov, golobic, lisičk, si- rovk, dežnikaric. Najpomembnejše pa je bilo to, da so se zbrali iz različ- nih krajev Slovenije, da so vsi tovari- ši, da ljubijo naravo in lepo domovi- no. Dokler bodo lahko, se bodo vide- vali na takih srečanjih ter tako utrje- vali svoje bratstvo in enotnost, so za- trdili ob slovesu. KARL SMAUC BOGASTVO ŠMARTINSKEGA JEZERA Šmartinsko jezero privablja vsako poletje več obiskoval- cev in to ne samo iz naše ožje domovine, ampak je dobro znano po ribah daleč prek državnih meja. Največjo dolžino in težo dosežejo v jeseni somi, ščuke, beli amurji, smuči in krapi. Ribiška sreča in uspeh se zelo naglo menjata iz kraja v kraj, saj lovijo v tej vodi ribiči iz različnih mest in krajev. Vsakoletni ribji vložek je zelo velik in drag. Ribiške prigode so tod različne, kot so različni ribiči, ribe in njihovi značaji. »PROFESORICA« SE JE PRENAGLILA Proti koncu ribiške lovne sezone, se je član RD Celje Avgust Tihole podal na Šmartinsko jezero z namenom, da prelisiči kako lepo ribo - roparico. Da mu je bil krajši čas. je vzel s seboj tudi ženo Dragico, ter ribiškega kolega Toneta. Jesen je že močno zagospodarila po naši deželi, ko so naši trije športni ribiči pričeli ponujati roparicam vabo. Dolgo ni bilo nobenega prijema, zato so se začeli zaradi mraza presto- pati z noge na* nogo in ker se je pričelo že tudi mračiti, so počasi pospravljali odvečno ropotijo v prtljažnik avtomo- bila. . / Takrat pa je usekalo v ribiško vrvico, kot z jasnega neba. Ribič Gusti je še v zadnjem trenutku zgrabil ribiško palico in zategnil. Pri utrujanju »profesorice«, ki se je v življenju . prenaglila zadnjikrat, sta presenečenemu ribiču pomagala oba prisotna kolega, ter zatem na travi namerila ščuki 95 cm in težo 8 kg. SANDI UDERMAN 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. 4. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI Velik del kulturnega človeštva se 4. okto- bra spominja živali. Prav bi bilo, da bi se vsaj na ta dan zamislili nad tem, kako na različne načine človek muči živali. Nekateri to počno namerno, drugi iz malomarnosti, nevednosti, za zabavo ali iz koristoljubja. Skratka, če pogledamo v svetovnem meri- lu, trpi in umira na milijone živali vsak dan. Ozrimo se na nehumane transporte klav- ne živine v vagonih, ki so poleti pravi kre- matoriji; transporte perutnine, prašičev in ovac pozimi, ko pride žival iz toplih hlevov na platoje nepokritih kamionov, ki potujejo tudi več kot deset ur. Poglejmo še v moder- ne mučilnice klavne živine: intenzivne far- me za belo meso, kjer od rojstva do zakola (3 mesece) nepretrgoma stoji mlado tele ob enolični hormonski hrani. Potem perutnin- ske baterijske farme, kjer od rojstva do za- kola trpi perutnina, noč in dan pod žareči- mi žarnicami, brez počitka in nepretrgano krmljena, da je čimprej godna za zakol. Ta perutnina nikdar ne vidi sonca, trave, pe- ska, lastnih piščet... Pretresa nas dejstvo, da še v 20. stoletju za šport in zabavo zlorabljajo vse vrste živa- li; ali lahko v tem sodobnem času gledamo pobijanje mirnih gozdnih živali, ali lahko lov in ribolov štejemo med športne discipli- ne? In dirke s konji ter preskakovanje viso- kih ovir, pohabljanje dirkalnih konj? In še bi lahko naštevali. • Da bo takšnega in podobnega mučenja vsak dan manj, bi morali skrbeti vsi: lastni- ki živali, ki bi skrbeli za omejeno razmnože- vanje nezaželjenih živali, starši, ki svojim otrokom ne bi kupovali domačih živali le za igračo, saj so te potem največkrat zavržene, pa tudi Društva proti mučenju živali, ki bi s primerno vzgojo mladine, s terensko kon- trolo, s predlogi sodnikom za prekrške, predvsem pa z izgradnjo azilov za zavržene in brezdomne živali. EVA LEA MULLER TAJNO DRUŠTVO HERKULES V enem od večjih kra- jev v šmarski občini - za- bičali so nam, da njegove- ga imena zaenkrat še ne smemo povedati - deluje nenavadno društvo z ime- nom Herkules. Zaenkrat je vanj vključena le pešči- ca članov močnejšega spola, a po zanimanju so- deč se bo ta neformalna združba moških kmalu okrepila. Dva od članov, ki sta že praznovala šest- deseti rojstni dan, sta že dobila naziv Herkulesov, ostali, ki so srečali le Abrahama, pa so zaen- krat samo kandidati za Herkulesa. Tajno društvo Herkules ima tudi svoja pravila, po katerih se rav- na, ko gre za pomembne življenjske jubileje ali uspehe članov, v njem pa razmišljajo še o nekaterih dopolnitvah osnovnih pravil, ki jih terjajo tudi manj prijetne življenjske situacije. CELJSKA TRŽNICA - SKROMNA Res, skromna v založenosti, razen z jesen- skimi pridelki, pa bogata v cenah. Pri tem mislimo zlasti na astronomsko ceno gob, ki so po 500 dinarjev, pred štirinajstimi dnevi pa so jih prodajali po 600 dinarjev. Pa tudi pri gobah izbra ni velika. Ob zadnjem obi- sku nas je navdušil samo prečudovit ajdov- ček, ki je tehtal 36 dkg in je bil natanko tak kot prototip za hranilnik Ljubljanske ban- ke. Zdrav, debel, a kaj ko je bilo treba v njega zatakniti skoraj 250 dinarjev. Nekaj lisičk je še bilo naprodaj po 250 dinarjev in nekaj medvedjih tačk po 200 dinarjev. Kupovati pa se je dalo to dragoceno bla- go, ki čudovito nadomesti teletino, tudi po komadih in ne samo po kilogramu kot je bilo alarmantno prenešeno v naše uredniš- tvo. Morda je bila zjutraj res kakšna izjema, a ker nismo vsega verjeli, smo preverili in ugotovili, da se »trofeje« lahko kupijo tudi posamezno. Vedno manj pa je že naprodaj ozimnice, kar kaže, da so se ljudje z njo že pravočasno založili. Kot hrčki letos zgodaj vlačimo sku- paj, za hude čase, pravijo ljudje. Pa le zato, ali pa je vmes tudi nekaj potrošniške mr- zlice. Z.S. RECEPT TEDNA POLNJENI PARADIŽNIKI Sestavine: (za štiri osebe): 20 dkg kuhanih drobnih testenin, 8 velikih in ne prezrelih paradižnikov, nekaj žlic paradižnikove mezge, strok če- sna, nekaj bazilike, olje, sol, poper v zrnu. Paradižnikom vodoravno odreže- mo vrh, da lahko odstranimo seme- na, nato jih obrnemo, da steče iz njih voda in jih delno izdolbemo. V posodi temeljito pomešamo te- stenine, beziliko in prav drobno se- sekljan česen, tri žlice paradižnikove mezge, ščepec soli in sveže zmlet po- per. Paradižnike in pokrovčke razme- stimo po deski, jih poškropimo z o- jem, nekoliko osolimo in jih do dveh tretjin napolnimo z mešanico teste- nin. Razporedimo jih drugega ob drugem v naoljen pekač, pokrijemo vsak paradižnik s pokrovčkom in če želimo, jih zalijemo še s paradižniko- vo mezgo, razredčimo z nekaj juhe ali vode. Pečemo v vroči pečici pri- bližno 40 minut. Postrežemo kot samostojno jed, s kozarcem refoška. IZURJENE GASILKE Industrijsko gasilsko društvo Tovar- ne nogavic na Polzeli deluje že 36 let. Ima moške in žensko desetino, ki v tovarni skrbi za protipožarno varnost, nastopajo pa tudi na raznih tekmova- njih. Bolj uspešna je ženska desetina, ki je bila že večkrat prva na občinskem in tudi na republiškem tekmovanju gasilskih desetin tekstilne industrije. Do lani je desetino zelo uspešno vodila Majda Križej, na sliki skrajno desno. Predsednik društva je sedaj Drago Ri- bič, podpredsednik Avgust Palir, po- veljnik Franc Tevžič, tajniška dela pa opravlja Sonja VOLK. T. TAVČAR Komisija za delovna razmerja hp Pivovarne Laško razpisuje naslednja prosta področja del in nalog: 1. pet transportnih delavcev - voznikov viličarja Delavec, ki nima opravljenega preizkusa za viličarja, se bo lahko usposobil ob delu v delovni organizaciji Pogoj: dopolnjenih 18 let starosti 2. osem delavcev - pomožna dela v proizvodnji piva. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v roku 8 dni od dneva razpisa na naslov: hp Pivovarna Laško Komisija za delovna razmerja „ 63270 Laško HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA objavlja naslednja dela in naloge 1. Vodenje oddelka vijakov in okovja 2. Pomoč pri vodenju oddelka vijakov in okovja 3. Prodaja blaga na oddelku vijakov, okovja in gradbenega materiala 4. Čiščenje prostorov v popoldanski izmeni Pogoji: pod 1. in 2. - končana poslovodska ali srednja komer- cialna šola. Dve leti delovnih izkušenj na ustreznih delih železni- narske stroke. Poskusno delo dva meseca. pod 3. - končana šola za prodajalce in dve leti ustrez- nih delovnih izkušenj. Poskusno delo dva meseca, pod 4. - končana osemletka Poskusno delo dva meseca. Pismene ponudbe z dokazili pošljite Kadrovski službi Hmezad Notranja trgovina, Celjska c. 7, v roku 15 dni po objavi. HMEZAD KZ Savinjska dolina ŽALEC TZO PREBOLD Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodenje kmetijske preskrbe TZO * 2. vodenje HKS (hranilno-kreditne službe) in blagajne TZO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1: - da ima srednjo kmetijsko ali poslovodno šolo - da ima vsaj 1 leto izkušenj na ustreznih delih in nalogah - da ima odslužen vojaški rok Pod 2: - da ima srednjo ekonomsko izobrazbo - vsaj 1 leto potrebnih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: HMEZAD KZ Savinj- ska dolina Žalec, Žalskega tabora 1, 63310 ŽALEC. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po prejemu prijav. HMEZAD KZ Savinjska dolina ŽALEC TZO BRASLOVČE Na predlog razpisne komisije razpisuje Zadružni svet TZO Braslovce dela in naloge: individualnega poslovodnega organa- upravnika TZO z izpolnjevanjem sledečih pogojev: 1. da je državljan SFRJ 2. da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo 3. da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 4. da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene uredi- tve, ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po razpisu na naslov: HMEZAD KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1, 63310 ŽALEC. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. AFRIŠKA KOBRA V ŠENTJURJU Pretekli teden se je med ljudmi bliskovito razširila, vest: šentjurski lesarji so iz Afrike pripeljali skupaj s hlodi tudi strupeno* kobro! In to ne takšno majhno kobrico, ki bi rekla samo sk, sk, in pobegnila. Pravo kobro velikanko so pripeljali s seboj, dolgo celih osem metrov! Novico je bojda razširil tudi celjski radio, ki je ljudi, posebej tiste, ki radi zaidejo v hosto po gobe, posvaril pred kačjo pošastjo iz Afrike. Pa ni bilo ravno malo ljudi, veste, ki so nasedli govoricam o afriški kobri, ki se je zvila med šentjurski les in se tako prešvercala v naše vrle kraje. Tudi takšni argumenti, da prvič, kobre sploh ne živijo v Afriki, drugič, da ne zrastejo osem metrov dolge, tretjič, da bi bile med dolgim prevozom iz Afrike v naše vode lačne in bi morale pokukati ven iz varnih hlodov in četrtič, da bi jim bilo v koprski luki verjetno topleje kot v šentjurskem gozdu, jih niso mogli omajati v njihovi sveti veri, da se kobra nesramno in nekaznovano plazi po bližnjih gozdovih in ogroža njihov mir. Res, človeška domišljija, da ji ne rečemo ravno neu- mnost, nima meja. V tem primeru je še dobro blažilo za dušo vnetim gobarskim nejevernežem, ki lahko mirno in brez strahu, da jih bo kdo prehitel, nabirajo gobe po jesenskih hostah. A tudi njim bo kmalu odklenkalo. Kajti ljudje že vedo povedati, da se je iz pohorskih gozdov priklatila v dolino huda medvedka s svojim mladičem. Ta pa jim bo ugnala strah v korist, če jim ga že kobra ni mogla! DS DRUŽBENO IN PRIVATNO V GLAVAH LJUDI Kot blisk se je po dolini raznesla novica: »Spet so kradli. Tokrat na privatnem!« Pregovor pravi: Dober glas seže v deveto vas. Ce bi bilo to res, potem se ne bi razvedelo daleč naokoli, da je ugleden krajan s pomočjo domačih hotel »odnesti« kar lep kupček lepo dozorene koruze. Sosedu izpred nosa! Zgolj slučajno je šla lastnica mimo njive, kjer je nekaj med koruzo sumljivo šelestelo. Brž je poklicala pomoč in seveda tudi može po- stave s šolanim psom, ki je odcopotal naravnost pred vrata tatiča. Seveda je nastal vik in krik, kdo da je kriv in kdo ni; resnica je bila na licu mesta potrjena. In tako je šlo od ust do ust: »Pomislite, na privatnem!« Kar dostikrat pride do nesoglasij (med vplivnimi in manj vplivnimi občani), katera lastnina je več vredna: privatna ali družbena. To se često pokaže že pri otrocih, ki se ob storjeni škodi z nekakšno olajšavo izgovarjajo: »Saj sem na držav- nem!« Dobro bi bilo takšne (velike in majhne) tatiče soočiti z delavci na družbenih njivah, ki pridelke gojijo z vso ljubez- nijo in si s tem služijo kos vsakdanjega kruha. Oni bi vedeli povedati, še kako enakovredni sta družbena in privatna lastnina. In ne samo na njivah, travnikih, tudi v gozdovih. Spominjam se dogodka, ko je bila veselica ob velikem družbenem travniku. Tu, na pokošenem, privatnem, muzika in ples, po »državni« travi pa so se podili otroci. Pa je vstal visok, koščen in že kar v letih možak ter s palico zažugal v travo: »Marš ven!« Otroci nazaj: »Saj je državno!« Možak še glasneje: »Ven sem rekel! Kdo pa je država? Mi vsi!« Z veseličnega prostora se je slišal glasen smeh, otročad pa je kljub temu zbežala iz trave. Res je: država smo vsi! * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 29 MOČNE CVETKE 0 Doslej še neznani občan se nikakor ni mogel sprijazni- tl z dejstvom, da bi moral za 15 litrov dragega bencina ča- kati v dolgi vrsti pred bencin- skimi črpalkami, vznemirile pa so ga tudi govorice o ben- cinskih bonih. V noči s petka na soboto je tako v krajevni skupnosti Dolgo polje,, v Nu- šičevi, Tkalski in Vrunčevi ulici vlomil v več osebnih av- tomobilov Zastava 750. Pre- pričal pa se je, da imajo tudi drugi, pošteni občani bencin- ske težave, saj je le v enem bencinskem tanku našel toli- ko goriva, da se ga je splačalo ukrasti. Miličniki še iščejo neznanega zlikavca. • Robert K. je opravljal prakso v celjski Zlatarni, iz- koristil ugodno priložnost (vsaj zdelo se mu je, da je ugodna) in izmaknil za 10.000 dinarjev zlata. Ni pa bil sez- nanjen, da so v tej delovni organizaciji zelo stroge kon- trole, tako da so tudi njegovo krajo kmalu opazili. Pri prei- skavi so miličniki našli zlato pri njemu in mu ga odvzeli, odvzeli. • Delavci celjskega Elek- trosignala, ki so delali v DO Cinkarna, so si privoščili majhen odmor in skočili na kavico. Očitno pa se jim je tako mudilo na požirek oma- mnega črnega poživila, da so pozabili pospraviti orodje. Ko so se vrnili, so opazili, da jim je nekdo ukradel vrtalni stroj. • Silvester S. je v ponede- ljek zvečer v restavraciji Kla- divar v Celju pregloboko po- gledal v kozarec. To se mu večkrat zgodi, pa tudi nada- ljevanje je bilo tokrat na las podobno prejšnjim pivskim pohodom: začel je razbijati, prišli so miličniki in ga odpe- ljali na treznenje v »Stari pi- sker«, kjer se Silvester počuti že kar »domače«. S.Š. SOJENJE F. BRENCETU ZASLIŠALI NOVE PRIČE Brence ne verjame, da se je ruval s pokojno Prislanovo Pred sodiščem v Titovem Velenju se je nadaljevalo so- jenje 28-letnemu Francu Brencetu iz Celja, Cesta v Laško 2, ki je obtožen, da je lani, 3. decembra na Velikem vrhu pri Šmartnem ob Paki umoril 72-letno Karolino Pri- slan. Brence se je doslej zago- varjal, da se dogodka oziro- ma umora na Velikem vrhu ne spominja, ker se je tisti dan (sam zatrjuje, da je bilo 2. in ne 3. decembra, kot je napisano v obtožnici) precej opil in pojedel nekaj tablet proti glavobolu. Prislanovo je spoznal že prej, ko sta sku- paj s Francem Okornom po- pravila streho njene domači- je, 2. decembra pa se je od- pravil k njej, da bi izterjal plačilo še za neko delo, ki ga je opravil. Ker denarja ni do- bil, naj bi Prislanovo umoril. Izvedenec medicinske stroke je povedal, da so pri obdukciji odkrili številne poškodbe pri Prislanovi, vse pa je zadobila pred smrtjo. Usodne so bile poškodbe vratu, izvedenec pa je tudi menil, da je ruvanje trajalo precej dolgo, nekatere po- škodbe pa pričajo, da se je Prislanova branila. Brance je tokrat dopolnil zagovor in povedal, da ne verjame, da se je ruval s Pri- slanovo. Zakaj, če bi starko enkrat udaril, se zagotovo ne bi" mogla več braniti. Sodni- kom je tudi povedal, da je vedel, da Prislanova prejema 1.800 dinarjev kmečke po- kojnine. Brence naj bi na Velikem vrhu zaspal poleg mrtve Pri- slanove in se zbudil in po- begnil šele naslednje jutro. Del poti do Celja naj bi opra- vil tudi z avtostopom. Pred sodniki je tokrat pričala tudi Gabriela Likep, kmetica z Velikega vrha, ki je Brenceta takrat peljala del poti proti Titovem Velenju. Povedala je, da se spominja, da je Brenceta vzela v avto 2. de- cembra, ni pa se več spomni- la, kako je bil obtoženec oblečen. Nekaj prič tokrat ni prišlo na obravnavo, sojenje pa se bo nadaljevalo prihodnji to- rek, ko bo sodišče med dru- gimi zaslišalo tudi izvedenca psihiatra. S.ŠROT PROM. NESREČE PREHITEVANJE V KRIŽIŠČU Iz smeri Vojnika je do Arclina pripeljal voznik avtobusa IZI- DOR TONJKO, 29. iz Frankolo- vega in tu zavijal v levo, ne da bi nakazal spremembo smeri vož- nje. V tem trenutku ga je pričel prehitevati (kljub polni črti v kri- žišču) voznik osebnega avtomo- bila FRANC STANTE, 27, iz Podgorja pod Cerinom, zato je prišlo do trčenja. Pri nesreči so se težje poškodovali voznik Štan- te ter dva njegova sopotnika, škode pa je za 300.000 dinarjev. PREHITRA VOŽNJA TOVORNJAKA Voznik tovornega avtomobila JANEZ ŠTIMPF, 21, iz Zg. Ko- strivnice je vozil iz Golobinjeka proti Lesičnemu. Zaradi nepri- merne hitrosti pa ga je v naselju Gostinca začelo zanašati. Zape- ljal je na bankino in trčil v mosti- ček. Pri nesreči se ni nihče tele- sno poškodoval, na tovornjaku pa je škode za 160 000 dinarjev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Voznik osebnega avtomobila FRANC MAROVŠEK, 30, iz Ste- nice je pripeljal z lokalne ceste iz Crnove do regionalne v Vinski gori in z izsiljevanjem prednosti povzročil prometno nesrečo. Vanj se je namreč zaletel voznik osebnega avtomobila ANTON CAKŠ, 33, iz Petrovč, ki je vozil proti Titovemu Velenju. Pri ne- sreči se je hudo poškodoval voz- nik Marovšek, tudi njegov sopot- nik VLADO MAROVŠEK ima težje poškodbe, škode pa je za okoli 100.000 dinarjev. NI NAKAZAL SPREMEMBE SMERI Po lokalni cesti iz Podvina pro- ti Podgorju se je peljal s kolesom na pomožni motor ERNEST JE- LEN, 71 iz Polzele. Nenadoma pa je zavil v levo, ne da bi prej naka- zal spremembo smeri vožnje in to v trenutku, ko ga je pričel pre- hitevati voznik osebnega avto- mobila VINKO BERDNIK, 30. iz Malega Vrha. Kolesa* je padel in se.težje poškodoval. ZVEZNI ZAVOD Za MERE IN PLEMENITE KOVINE BEOGRAD Ul. Mike Alasa 14 KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN CELJE RAZPISUJE za nedoločen čas prosta dela in naloge v Kontroli meril in plemenitih kovin Celje, Tkalska ul. 15 KONTROLORJA ZA MEHANSKA MERILA Razen splošnih pogojev po čl. 318 Zakona o osnovah sistema državne uprave in o ZIS ter Zveznih organih uprave (Uradni list SFRJ št. 23/78 in 21/82), morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - morajo imeti končano Srednjo tehnično šolo stroj- ne smeri ali pa IV. stopnjo srednje usmerjenega izo- braževanja strojne stroke. Sprejeti kandidat bo moral opraviti v določenem času na Zavodu strokovni izpit. K prijavi za razpis je treba obvezno priložiti dokumen- te o končani srednji šoli, potrdilo o državljanstvu SFRJ, izpisek iz matične rojstne knjige, opis doseda- njega dela, (življenjepis). Kandidati, ki niso zaposleni, pa priložijo potrdilo o zdravstveni sposobnosti za delo. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi v časopisu, na naslov: KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN CELJE, TKALSKA ULICA 15. Razpis velja do zasedbe delov- nega mesta. Po preteku prejema prijav bodo kandidati obveščeni o kraju, dnevu in uri, ko bo razpisna komisija Zvezne-* ga zavoda za mere in plemenite kovine Beograd zače- la reševati prispele vloge. KOVINOTEHNA Celje TOZD Skladišča in transport Mariborska c. 17 63000 CELJE OBJAVLJA javno licitacijo za odprodajo tovornega vozila TAM 550 z reg. št. CE- 909-08, leto izdelave 1976. Inventarna številka vozila je OS 00053-1, št. motorja 1000300212, št. šasije 674950006. Licitacija bo dne 15. 10. 82 ob 10.00 uri na parkirišču avtoparka na Zgornji Hudinji, Mariborska c. 162. Ogled vozila je mogoč eno uro pred pričetkom pro- daje. Izklicna cena vozila znaša 90.000 din. Kupci morajo pred pričetkom licitacije plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene, prometni davek plača ^uPec- Licitacijska komisija pravniki za bralce ŠE 0 HRANI! Primer iz ene od prejšnjih številk No- vega tednika s pokvarjenimi pečenicami bomo popestrili tokrat še s podobnim. To zlasti zato, da bi povdarili cilj in na- men tega pisanja - vzpodbuditi samoza- ščitno ravnanje potrošnikov in občanov nasploh, v smeri preprečevanja tovrst- nih škodljivih ravnanj posameznikov in delovnih organizacij. V prvem primeru gre prizadetemu go- stu zasluga, da se je med sojenjem ugoto- vila vrsta pomanjkljivosti in nepravilno- sti, ki so kaznive po Zakonu o zdravstve- ni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Ta občan si je v manjšem gostišču na našem območju naročil kra- čo, ki mu jo je natakarica postregla in na kateri ni bilo nič posebnega. Potem, ko je kračo pospravil, je hotel obrati še kost. Takrat pa je opazil, da nekaj leze po njej. Šlo je za takoimenovane mesne črve. Gost je natakarici pokazal kost, nato pa jo je odnesel sanitarnemu inšpektorju. V kazenski postopek je prišla kuharica, ki se je zgovarjala, da je našla te krače v pekaču, bilo jih je pet. Eno je prijela in poduhala, opazila ni nič posebnega, na- kar je vse skupaj odnesla v shrambo. Hladilnik je namreč bil pokvarjen, hla- dilna skrinja pa polna. Res je, da je vod- stvo gostišča obvestila o okvari hladilni- ka, to pa je bilo tudi vse. Ko je gostu stregla s to nesrečno kračo, se ji ta ni zdela prav nič nenavadna. Seveda je po- tem vse ostale krače vrgla proč. Kuhari- ca se je čudila, kako da je prejšnja izme- na krače sploh spekla, če je vedela, da je hladilnik pokvarjen. Med sojenjem se je tudi pokazalo, da je sanitarni inšpektor že prej bil prepovedal začasno poslova- nje tega gostišča zaradi umazanije in pokvarjenih hladilnih naprav. Sojenje je tudi pokazalo, da so bile te krače pečene najmanj 3 dni, preden je naš gost eno od njih obral do kosti. Sodišče je ugotovilo težjo obliko krivde, saj je bilo očitno, da gre za vrsto malomarnosti in površnosti. V želji da prepreči podobna dejanja je sodišče delovni organizaciji izreklo 80.000 din kazni, odgovorni osebi pa 4.000 din. Podobno, vendar ne tako hudo, je bilo v primeru domačih keksov, sadnih so- kov in medenega kolača. V eni od trgo- vin na našem območju je tržni inšpektor našel takšne stvari pri kontrolnem pre- gledu, tem stvarem je rok uporabnosti pretekel celo že pred 3 meseci. Poslo- vodkinja in delovna organizacija sta se sklicevali na to, da je bilo premalo delav- cev glede na obseg dela in da niso mogli kontrolirati roka uporabnosti. Sodišče zagovora ni upoštevalo, saj je bila dolž- nost poslovodkinje, da poskrbi za kon- trolo neoporečnosti živil v prometu. V primeru zmanjšanja zaposlenih bi mora- la za to še bolj skrbeti in je tudi v tem primeru bila ugotovljena težja oblika krivde. Ravno zaradi preprečitve prome- ta s pokvarjenimi in neuporabnimi živili ter vpliva na storilce je sodišče izreklo 60.000 din denarne kazni delovni organi- zaciji, odgovorni osebi pa 3.000 din de- narne kazni. Takšnih in podobnih primerov je prav- gotovo preveč. Sodili smo tudi primer, ko je gost v gostišču našel v pleskavici levkoplast in kos gaze. Tuda ta je v svo- jem ogorčenju pleskavico s tem »ocvir- kom« odnesel takoj inšpektorju. Po- membno je ob vsem tem, da ne gre samo za hrano, gre za vse vrste izdelkov, kjer naš zakonodajalec skrbno ščiti potrošni- ka, najbrž pa je krivda na nas občanih, če se tega varstva in zaščite ne poslužujemo in se premalo vključujemo v preprečeva- nje tovrstnih postopkov. Res je, da po- sledice pri teh prestopkih niti niso tako hude, hudo je takrat, ko se pa takšne malomarnosti odgovornih ljudi kopičijo in pripeljejo do kaznivih dejanj, kjer se posledice pokažejo tudi v množični za- strupitvi ljudi. Vsaka pomoč in opozori- lo sta dobrodošla organom nadzora - inš- pektorjem, ki lahko takoj ukrepajo in pripravijo vse potrebno za učinkovit ka- zenski pregon. Iz opisanih primerov pa vidimo, da za takšno uslugo samemu se- bi niti ni veliko potrebno: to kar sta na- pravila občana, ki sta kost oziroma ple- skavico zavila in jo odnesla inšpekciji. V vseh občinah so inšpekcije dosegljive, pripravljene poslušati naše težave in tu- di pripravljene takoj ukrepati. Morda gre res za navidezne malenkosti, vendar pa je to tisto, kar bi moralo postati del naše vsakodnevne in splošne družbene kon- trole ter samozaščite. BRANKO VITEZ OBISK V GASILSKEM DBUŠTVU ŠKOFJA VAS ZMERAJ POPLAČAN TRUD Dobra pripravljenost nudi večjo varnost Gasilsko društvo Škofja vas je eno izmed najaktivnejših na celj- skem območju. Ustanovljeno je bilo leta 1905 s pomočjo Gasil- skega društva mesta Celje. Da- nes šteje 111 članov, od tega je 64 aktivnih članov, 20 žens&, ki ak- tivno sodelujejo, 5 mladincev in 22 pionirjev. Predsednik društva je Rudi Ravnak, poveljnik gasil- cev pa Alojz Vincl. Gasilsko društvo Škofja vas je enota I. kategorije v občini Celje. V primeru večjega požara skup- no z Gasilskim društvom Gaber- je daje pomoč poklicni enoti v Celju. Oprema se nabavlja glede na obremenitev požarnega rajo- na, v zadnjih letih pa precej fi- nancira Požarna skupnost. Tako imajo gasilci eno komandno vo- zilo, dve orodni vozili (za gašenje požarov in na težje dostopnih te- renih), kombinirano gasilsko vo- zilo (jurišno vozilo) in specializi- rano vozilo S-1000 na prah, ki ga uporabljajo za gašenje požarov v tovarni TVO in Etol. Poleg vozil uporabljajo za reševanje z višin prte in lestve, zadnja leta pa se je precej izboljšala tudi osebna za- ščitna tehnika. Kupili so kom- plet za razsvetljavo delovnih pro- storov v nočnem času. Prvi gasilski dom je bil zgrajen leta 1912; kasneje so v letih 1949/53 zgradili novega, ki je bil za takratne čase največji v okoli- ci Celja. Leta 1980 so bili prisilje- ni zgraditi garaže, vendar pa so ti prostori namenjeni zdaj tudi za enote CZ v Krajevni skupnosti. Dom je gradilo društvo s pomoč- jo občanov in DO. V načrtu je gradnja poligona, ki bi bil name- njen vsem Gasilskim društvom celjskega območja. Društvo aktivno sodeluje tudi z drugimi Gasilskimi društvi v Sloveniji in izven nje. Leta 1979 se je pobratilo z Gasilskim druš- tvom Rodine v Beli krajini, v le- tošnjem letu pa z najstarejšim društvom v Jugoslaviji - z gasil- skim društvom Varaždin. Druš- tvo je zelo aktivno, povezuje se tudi z gasilskimi ekipami iz Spli- ta, Begunj, Oplotnice in Sloven- skih Konjic. Vodstveni kader se usposablja v okviru Občinske gasilske zve- ze. Imajo strokovno močan ka- der, saj delujejo v društvu trije višji častniki, deset častnikov in veliko nižjih častnikov. Tekmovalnemu delu so se za- čeli posvečati pred tremi leti in od vsega začetka dosegajo lepe rezultate. Trikrat so se udeležili tudi tekmovanja v Avstriji. Imajo precejšnje število dobrih uvrsti- tev. Med njimi naj omenimo le delitev prvega mesta v kategoriji tujih ekip, republiško tekmova- nje s strani Socialistične zveze in • priznanje II. stopnje Gasilske zveze v Sloveniji. Pomembno pri tem pa je, da lepe uspehe dosega- jo vse ekipe v društvu; zadnje čase presenečajo predvsem pio- nirji in ženske. Gasilsko društvo igra po- membno vlogo v KS. Pomaga pri vseh akcijah, ki jih KS izvaja in večina zelo aktivnih delegatov KS prihaja prav iz gasilskega društva. Društvo skrbi za požar- no varnost in pripravlja v mese- cu požarne varnosti akcijo skup- no s CZ. Gasilci žele v kratkem pridobi- ti še avtomobilsko cisterno. Pri svojem delu se povezujejo z OŠ Vojnik in OŠ Franja Vrunča s Hudinje. Pomembno je tudi so- delovanje občanov. Ti se vklju- čujejo predvsem v akcije za izboljšanje preventivne varnosti. Ob uspešnem delu pa večkrat naletijo na manjše težave, a jih s pomočjo KS in občanov sproti odpravljajo. Vse to pa zagotavlja večjo varnost v Škofji vasi, pa tudi na širšem celjskem ob- močju. M. H 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 7. oktober 193. * 40 - 7. oktober 1982 N0V| TEDNIK - stran 31 ČAS JESENSKIH PRIDELKOV Oktober je čas, ko naše njive, sadovnjaki in vinogradi oživijo. Ljudje pobirajo vse tisto, kar bodo potem spravili v kašče, da bomo zimo lažje preživeli. Med posebnimi kmeč- kimi običaji je še vedno ličkanje ali kožuhanje, ki pa se žal vse bolj poredko pojavlja in ohranja. Takšno klasično kožu- hanje so v družinskem in tovariškem krogu opravili tudi v Selcah nad Dobrno pri Jeseničnikovih. Zvečer so se zbrali vsi sorodniki ter med kožuhanjem tudi kakšno prijetno rekli ter zapeli. Naslednji dan sta Roman (danes že vojak.) in Marija vse skupaj spravila na »varno«, da se bo lepo posu- šilo. Vsi pa so si enotni v tem, da pravega veselja ob takšnih kmečkih praznikih, kot so kožuhanje, trgatev, peka kosta- nja, luščenje bučnic, kasneje tudi koline, ni več. Mladi iz mesta samo še pridejo po pridelke, delo pa je prepuščeno osamelim v domovih po naših obronkih... CITRE ŠE ŽIVIJO Citre so instrument, ki počasi tone v pozabo. Redki so tisti, ki še znajo igrati nanje. Med njimi je tudi tovarišica Slavka Agreževa, ki prebiva skupaj z možem v prijetni hišici na Polulah. Obisk sva ji že vnaprej napovedali, zato naju je prisrčno sprejela. Pripovedovala nama je o svojem težkem življenju in o tem, kako se je učila igrati na citre. Osnovo za igranje je dobila v meščanski šoli, učila pa se je predvsem sama, s tem ko je opazovala brata pri igranju. K igranju pogosto sede. Precej časa je ime- la tudi učenko, ki se je pridno učila. Slavka Agreževa igra različne skladbe, predvsem za hobi, med ostalim tudi angleški valček. Poprosi li sva jo, da nama je zaigrala nekaj skladb in ugotovili sva, da urno in spretno ubira strune, pri tem pa izvablja iz citer prelepe zvoke. Naše skupno spozna- nje pa je bilo, da citre preveč tonejo v pozabo in njihova tradicija umira. Zahvalili sva se ji za prije- ten razgovor in ji zaželeli še mnogo lepih ur ob citrah. V. S. - M. H. KOREN - VELIKAN Narava se je poigrala tudi s posevkom rumenega korei na njivi Marije Lorber iz Šentjungerta v Šmartnem v R« dolini. Še nekaj plodov je bilo tako velikih kot je ta, na sli ki je poleg vsega še zanimivo oblikovan. Še najbolj spomii na kitajsko zdravilno rastlinico ging-seng, ali človeško ž Ijenje, samo da je tale koren - velikan mnogo večji od ni MATEJA PODJ1 BODICE • Letošnji september je bil tako topel najbrž zato - ker temperaturo dviguje borba med SDK in športniki. • Olje se je verjetno podražilo zato - ker ga odgovorni ljudje s svojimi potezami preveč prilivajo na ogenj. • Namesto nagrajevanja po delu, se pri nas vse bolj uveljavlja nagrajevanje po stolčku. • Imeli bi lahko boljše ceste, če bi odgovorni ljudje tako hitro iskali luknje v asfaltu kot iščejo - luknje v paragrafih. MARJAN BRADAČ AMADEUS POROČA _' ■ _- Lepo je v naši domovini biti mlad... bo zamenjal malce drugačen refren: Lepo je v naši domovini biti »nič kriv«... Gotovo tudi nihče ne bo nič kriv pri (ne)izvajanju resolucije. Tiste, o razvoju, mislim... Poraba je po naši stari navadi lepo in prav izkori- ščena, pardon koriščena, do maksimuma, pa še malce nad njega. Porast družbenega proizvoda pa šepa in izgleda, da se še ne bo kar kmalu rehabilitiral... O tistih planiranih štirih procentih lahko le še sa- njamo... Tam še vedno obstajajo tri- je sloji ljudi. Plemiški se imenuje Tokapua. Nosijo dolge lase in posebne turba- ne. Zaposleno imajo svojo služinčad. Plemičev je okoli 5 odstotkov od vseh Torad- žev in imajo velika posestva, na katerih delajo »navadni« ljudje, imenovani Tobuda. V isti sloj ljudi spadajo tudi manjši kmetje. Srednji sloj sestavljajo trgovci in more- bitna administracija. Sloj Tomokaka šteje 25 odstot- kov Toradžev. Stara vera Toradžev se imenuje Aluk Todo, kateri sledi še okoli 50 odstotkov prebivalstva. Drugih 45 od- stotkov se je oprijelo krščan- ske vere in ostalih 5 musli- manske. Zanimivo, zakaj so imeli krščanski misijonarji več uspeha od musliman- skih razširjevalcev vere. Za- to, ker imajo Toradži tako ra- di svinjsko meso, da ga ne bi mogli pogrešati in so se odrekli Alahu in šli raje h Kristusu. Stara religija Aluk Todo uči, da je »vse« posledica medsebojnega učinkovanja nasprotij. Vesolje ima dva nasprotujoča si pola, to sta zgornji in spodnji svet. Med tema svetovoma leži svet To- radži. Zgornji svet povezuje- jo z dnevom, življenjem, do- broto in moškostjo, vendar so v njem tudi bogovi in du- hovi noči, smrt, zlo in žen- skost. Podobno je tudi s spodnjim svetom. Čeprav je povezan s temo, smrtjo, zlom in ženskostjo, so v njem tudi svetli bogovi in duhovi, to je nasprotje. Prvi so začeli ljudstvo To- radžev resnq proučevati ni- zozemski duhovniki. Takrat so imeli Toradži številne »specialiste«, ki so se pose- bej ukvarjali s stikom z nad- naravnim. Delitev dejavno- sti v nadnaravnem svetu je temeljila na spolni osnovi. Odrasli moški so bili lovci na glave in dolžni da redno, bfez prestanka pobijajo so- vražnike. Če podobno kot Toradži pojmujejo življenje kot nasprotje smrti, potem se razume, da eno ne more bivati brez drugega. Ljud- stvo je bilo prepričano, da sta zdravje in rodnost odvi- sna od prilaščanja glav. Lov- cem na glave je pomagala skupina duhov prednikov, ki so živeli v vaških templjih, okrašenih s spolnimi simbo- li. Možje so se ukvarjali s smrtjo in s predniki, žene pa z živimi ljudmi in pri tem so jim pomagali duhovi iz zgor- njega sveta. Ženske so bile šamani. Nji- hova osnovna dolžnost je bi- la, da gredo v zgornji svet po duše novorojenčkov in da najdejo duše bolnikov, ki so za blodile v vesolju in jih pri- vedejo nazaj. To so počele ta- ko, da so ponoči pošiljale svoje lastne duše na druge svetove. Svoja potovanja na te svetove so opisovale v dol- gih pesnitvah v svetem jezi- ku. Pri tem so se zapirale v poseben šotor. Ljudstvo Toradžev še da- nes veruje, da ima vsak člo- vek dve duši: smrtno dušo, ki človeka pripelje do svoje- ga vnaprej določenega kon- ca in življenjsko dušo, ki tvo- ri bistvo življenja in posa- mezno osebnost. Ko človek umre, izgine njegova živ- ljenjska duša, pojavi se pa nova smrtna duša. V skladu s to teorijo na- sprotij so prepričani, da mr- tveci počnejo vse nasprotno kot pa živi ljudje. Hodijo z glavo navzdol, govorijo jezik Toradža, toda nazaj, njihova letina je uspešna takrat, ko letina živih propade... Tana Toradži je osupljiva zaradi dveh stvari. Prvo je naravna lepota pokrajine in drugo so pogrebne svečano- sti, kar je nekaj edinstve- nega. V naslednjih stavkih bom opisal pogreb Toradža, kot bogate etnološke zapuščine zgodovine. To vrsto pogreba si lahko privoščijo le dovolj premožne družine. Meseci julij, avgust in sep- tember so zelo živahen in slavnosten del leta v vaseh med zelenimi riževimi polji. V tem času se vrsti prvi del pogrebnih svečanosti. Na- mreč, človek, ko umre, ima razdeljen pogreb na dva de- la. Prvi del je tridnevna poje- dina in zabava, šele nato pri- de čez naslenjih enajst mese- cev do pokopa. V glavnem mestu pokraji- ne Rantepao mi je uspelo zvedeti, da se bo v nasled- njih dneh v oddaljeni vasi Tokesan začela odvijati po- grebna prireditev. Po slabi cesti me je pripe- ljal lokalni kombi do vasi Sangala. Od tod me je vodila pot po pobočju nad zeleno dolino. Terasasta riževa po- lja so spominjala na podobo z otoka Balija. Ob poti so bile osamljene hiše, domačini so me vabili, da vstopim. Kljub temu, da nismo znali skup- nega jezika, smo se sporazu- meli. Pogostili so me s peče- nimi bananami in kozarcem dobre kave. Kavine grme imajo po potrebi posajene kar za vogalom hiše. Ko grozdi kave dobe temno rde- čo barvo, jih potrgajo in pu- stijo dozoreti na soncu. Zu- nanjo črno lupino odstrani in imajo zrna nepraženek ve, vrste Arabika. Pred g, stom jo prepražijo in jo možnarju zdrobijo. Skuha ti natočijo v velik kozare zraven pa še dodajo neko i šavo odličnega okusa. Ko ti ljudje vedeli, kaj mi zc pijemo pod imenom kava, se zamislili. Poleg bananinih pai imajo za svoje potrebe nas jene grme kakava in drug sadežev. Na podeželju i poznajo piva in drugih alk holnih pijač. Narava jim k sama ponudi boljše. Nami*, z drevesnega soka sladkor, palme delajo rahlo omami; joče vino »balok«. V det palme zarežejo zarezo, iz k tere se izceja sok v pritrje: bambusovo posodo. Iz tQ soka naredijo sladko, ms sladko ali pa rahlo greni palmovo vino, ki ga točijo bambusove steklenic Takšna steklenica je kar ro ter in pol dolgi kos bami sovega trsa s predrtimi t tranjimi izrastki, razen s po njega. Zanimivo je sreči domačina z dvema na pai1 privezanima steklenicah1 kako se maje domov. Iz tai ne bambusove steklenice ga človek še težje sam na| je. Vedno rabiš nekoga,1 mu na ramo nasloniš steJd nico, malo počepneš in nar diš požirek. PIŠE: STANE ŽILNIK Palmovo vino flaširajo v posode iz bambusovega trs* NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2aleC ' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOŽD in gl. urednic Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjet Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni^ Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cen3 dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105