X. letnik. V Gorici, dne 18. decembra 1902. 51. številka. lovensKo ljudstvo (ii f Dr. Josip Pavlica P K Izdajatelj iti odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ,.Narodna tiskarna“ (odgov. J. Marušič) v Gorici. Narofnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SetneniSka ulica 5.10 Posamezne Številke se prodajajo v toba kantah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSčn nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se račtinijo po petlt vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večni at po pogodbi. '——' | na papirju, ako bode po besedilu načrta ! deželna oblast smela za posamezne občine, ki so bolj razsežne, zaslišavši mnenja občine in sporazumno z deželnim odborom izjeme dovoliti. Ako naj bodo prodajalna za žganje ob nedeljah, praznikih in ob dnevih, ko se običajno mezda izplačuje, zaprte, ima zopet pravico odločevati deželna vlada sporazumno s trgovsko zbornico. Nujno potrebno bi bilo, da državni zbor že v zakonu določi, da ob nedeljah in praznikih morajo žganjarne biti zaprte. Ako bodo odločevale deželne vlade, bode prav malo pomagano, kakor je glede nedeljskega počitka. Kdor da očividno pijanemu ali otroka opojne pijače za denar, čaka ga po novem zakonu zapor od 3 dni do treh mesecev ali denarna globa od 20 do 1000 kron. Dolga, ki ga je naredil pivec za pijačo, upnik ne more iztirjati, ako ob času, ko je dolžnik naredil ta dolg, kakega prejšnega dolga za pijačo istemu upniku ni plačal. Poroštva in zastave, da se bo tak dolg gotovo plačal, so neveljavne. Kdor bi zahteval in prejel pismeno zagotovilo, da bo s pijačo narejeni dolg gotovo plačan, zapade kazni od treh dni do treh mesecev zapora ali od 20 do 1000 kron globe. Kogar bo v teku pol leta na očitnem kraju večkrat pijanega videti, čaka ga kazen zapora od enega dne do štirih tednov ali globa od 10 do 500 kron. Kdor se upijani, kadar ima vršiti kako delo, katero je — če se v stanu pijanosti opravlja — nevarno življenju, zdravju, ali telesni varnosti koga dru-zega, zapade zopet kazni od treh dni do treh mesecev ali od 20 do 1000 K. Kdor stori samo na sebi kaznjivo dejanje v stanu popolne pijanosti, čaka ga kazen za pijanost in sicer, če je do-tično dejanje zločin, zapor od 3 dni do 6 mesecev, če pa je prestopek, zapor od 1 dneva do 3 mesecev ali v denarju globa od 10 do 1000 K. To so glavne določbe novega zakonskega načrta, ki če tudi ni popoln, bode vendar kolikor toliko pripomogei k omejitvi pijančevanja. Samo to še pristavimo, da naj zakon določa tudi najvišje število gostiln ne samo žganjarne, tudi krčme so mesnice človeškega rodu. Kjer uživanje žganja pada, rase uživan. vina in piva. Naši poslanci naj preudarjo Tudi to ter skušajo v tem pogledu načrt spopolniti in koristili bodo mnogo svojemu ljudstvu. Načrt pa naj postane prej ko prej zakon. Dopisi. Iz Cerkna. — Županske volitve se zopet bližajo. Neutrudljivi Gorenjec leta in se vozi okrog po dnevi in po noči. In zakaj ne — on bo župan, če skozi ne pade in tedaj — blažena cerkljanska vas, naprednjaški pel bo bas. Prvi podžupanje, kot kandidat seveda še le, Kafol v Ravneh. Tudi možl Tajnik bo potem bržkone Andrejc Blažkov, in potem bo dr. Tama koj častni občan. Edina rešitev slovenskega napredka je iskati še v zmagi cerkljanskih naprednjakov pri teh volitvah, tako se je baje glasil glas oberna-prednjaka goriškega Drejca. Sedaj še na delo, in zmaga bo naša. Klerikalni zmaj je potem po tleh. A škoda, da ta ni še ob vso moč. Naši zavedni možje bodo pač volili po svojem prepričanju, bodo trdni kot skala. Res, da se begajo naši volilci na vse načine z lažmi in zavijanjem. A oni poznajo avoje ljudi in vedo, l/ltaja vsaki Oelrtck ul) II uti dopoldne. Rokopisi so ne vin-čnjo. Nciiankovaiia pisma sc ne sprejemajo. Cena list" znaSa za celo leto 4 krone, jr;1 pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije rt K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv Hilaii a Uev. 7 i— j Zakaj moramo delovati proti slabim časnikom. poslanci bi gotovo prav mnogo dobrega storili, ako bi v državni zbornici predlagali, naj se tudi o tem zakonskem načrtu nujno . razpravlja in naj se prej ko prej uveljavi. Prodajalcem tega človeškega strupa seveda ta zakon ne bode po volji, ali kaj je dobiček pojedincev nasproti gmotnim in duševnim koristim milijonov prebivalcev. Čitatelje našega lista hočemo z določbami tega zakonskega načrta nekoliko natančnejše seznaniti. Najprej hoče zakonski načrt preurediti in določiti obrtno pravico prodajanja in točenja žganja. V tem oziru razločuje tri vrste razpečavanja: 1. Prodajo na debelo v zaprtih posodah, ki drže najmanj pet litrov. 2. Koneesijonirano pravieo, točiti žganje gostom v nezaprtih posodah čez | začele zavedati te svoje dolžnosti. Zdaj , skoraj ni države, ki bi se ne bavila z vprašanjem, kako bi se organizirala vojska proti alkoholizmu. Za drugimi državami pricapljala je tudi avstrijska vlada, ki je do sedaj bore malo storila zoper to kngo. Pri nas se namreč preveč boje, da ne bi omejitev pijančevanja zmanjšala državnih in deželnih dohodkov. Saj se je dogodilo celo to, da so n. pr. v Galiciji javne oblasti prepovedale duhovnikom bojevati se zoper žganje. Naša vlada je v zadnjem času predložila državnem j zboru zakonski načrt, ki ima namen uži-i vanje opojnih pijač, ako ne popo>noma preprečiti, pa vsaj zdatno omejiti. Državni ulico, ter prodajati v zaprtih posodah v poljubni množini. 3 Koneesijonirano prodajo na drobno v zaprtih posodah od ene osminke litra višje. Žganjetoči naj bodo od drugih obrti popolnoma ločeni. Načrt nadalje določa, da se v prostorih, kjer se žganje toči, ne sme izvrševati nobena druga obrt. Ta določba je pomembna, ker se s tem zabrani, da se v prodajalnah, kjer si morajo ljudje kupovati živila, ne daje prilike, uživati žgane pijače. Glede najvišjega števila žganjarn je v načrtu določeno: na vsakih 500 prebivalcev ena koncesija za žganjetoč in ena za prodajo na drobno. Vendar ostane ta določba samo Liberalni časnikarji pogosto v svojih pogubnih listih napadajo posebno one dnhovnike, ki bodi v cerkvi bodi zunaj cerkve svoje vernike svare pred slabimi, liberalnimi časniki. Po njih trditvah duhovniki „grešijo,“ — menda proti ljubezni do bližnjega — ako zatirajo slabe časnike in ljudstvo v cerkvi svare. Kakor oni trde, je to „nov greh,u ki so ga iz-tuhtali duhovniki : naročevati in brati ", slabe časnike. Seveda gospodje napred->* njaki bi jVafi. hoteli, da bi duhovnik hodil k njim po nauke, da bi učil le, kar oni milostljivo dovolijo. A poglejmo nima li duhovnik sveto dolžnost svariti pred slabimi časniki in knjigami. Okoli 6000 let je, kar je Bog dal naravno postavo: varuj se hudega, torej tudi sredstev, ki pripeljejo v slabo. Okoli 3300 leta je kar je Bog dal 10 zapovedij še posebej. Okoli 2000 let je, kur je Bog učil : nas ne vpelji v skušnjavo, in pa: če te pohujšuje • tvoja roka itd., odueci jo in vrzi jo od sebe. Blizo toliko let je, kar jo učil sv. Pavel, ki ga še luteran imenuje največjega moža v zgodovini, sv. vrro v Efezu, in vsled tega so prinesli Efežani skup za 15.000 guld. vrednih slabih knjig ter jih zažgali. Šest let je, kar je papež izdal določbo, v kateri je le povzel gornje resnice: „Dnevni listi in v gotovih obrokih iz-davane knjižice, ki vero in nravno življenje namenoma in trajno napadajo, naj se imajo kot prepovedane, ne samo po naravnem, ampak tudi po cerkvenem pravu. Skolje naj poskrbe, da o pravem času opominjajo o nevarnosti in škodljivosti takega berila, kjer je potrebno11. Sest let je, kar je rajni nadškof izdal okrožnico, v knleri je le ponovil zgornje nauke: „Če pa oni časniki, kar Bog odvrni, in upamo, da ne bo, obstanejo pri svojem sklepu in so ne poboljšajo : tedaj naj vedo vsi verni kristjani naše nadškolije in tudi svetni ljudje, da je vsem pod smrtnim grehom prepovedano, te časnike na kakoršenkoli način podpirali, brati ali ohraniti-1. Letos je naslednik rajnega takratnega nadškof izjavil, da še vzdržuje to okrožnico v vsej veljavi. Da se pa namišljeni časniki od tega 'asa niso poboljšali, ampak nasprotno 2*lo poslabšali, razsodi lahko vsak, ki še trer.no in samostojno sodi. Sveta dolžnost torej veže duhovnika, a sv&rt prej slabimi listi, sveta dolžnost vernega kristjana je, da ne sprejema v niso liberalnega gnoja, tudi če mu ga zastonj pošiljajo. Kdor ima kaj vesti in ljubezni do ljudstva, mu pač ne bo priporočal listov, ki hvalijo one, ki ne hodijo k spovedi ki pravijo, da je vse eno, ali i i -.l 1 Protestantovske ali raz- kolniške vere, kakor sploh ne listov in ističev, ki blatijo duhovščino, zasmehujejo <^rkey in nje naprave. Priporočal in m« vj bode dobre kakoliške liste, ki vera1 v DČe in blažij°- To Pra* katoličana sveta dolžnost. Boj alkoholizmu. Nov znkou proti pijančevanju. kakor cerkev more seči drla n i 0 vP,iv» na srce. Toda alkohol oslnhi ^ “ č,oveško strast; in str/ t , vo!j° in ,nu vzame tudi vin n SO(^nost- Odtod prihaja, da prači pijancem ne pomagajo niti pretres- j ljive pridige, svarila in opominij niti naj-1 jasnejša znanstvena dokazovanja. A državi so na razpolago sredstva, s katerimi more državljane prisiliti, da se pokore njenim naredbam. Njena dolžnost je, da izdaje take nnredbe, s katerimi se omejuje zlo alkoholizma. Namen države je časni blagor državljanov. Ni ga po večjega morilca časne sreče od alkolola, in zato mora država tudi nanj obrniti vso pozornost. Te svoje dolžnosti bi se imele države že davno prej zavedati. A ker imajo pri davkih na žgane pijače ogromen dobiček trpijo to žiti,, ki razjeda dfžav-ljanom krr in možeg. V ndvejših^asih^ToTŽe bolj kake vrsto napredek bi jih čakal pod vodstvom liberalcev. Na Bukovem čujemo, da cvete naprednjaštvo in da bodo vsi Bukovci za napredno stran. Ne verjamemo, saj so tudi med Bukovci možje, ki poznajo naše naprednjake. En mož Bukovec je pa pravil, da oni sploh ne marajo za politiko, za volitve, ker se njih uči, da so za politiko le politiki. Iz Cerkljanskega. — Lasce, podružnica Otaležke fare, je dobila pred kratkem po vspešnem delovanja preč. gosp. župnika J. Vestra in obeh ključarjev omenjene podružnice, vrlih krščansko značajnih mož, lep kras v svojo lično cerkev. Znani domači umetnik Josip Grošelj, kipar v Selcih pri Škofjiloki, je za podružnico Lasce izdelal glavni oltar posvečen sv. Jurju. Delo dela čast svojemu mojstru. Oltar je izdelan v lepem pravilno izvedenem renesanskem stogu, podobe sv. Jurij, sv. Rok, sv. Jakob in v nastavku relief sv. Ane so izdelane z umetniško natančnostjo. Gosp. Grošelj — čegar ime slavi preko slovenskih meja — je pri tem delu pokazal, kaj zmore krščanski umetnik, ako išče vzorov za svoja dela v vzvišenih naukih naše svele vere. Gospod župnik Otaležki pa je tu kakor ob vsakej priliki pokazal, da njemu velja geslo: „Vse za višjo čast Božjo !u Lepa župnijska cerkev z njeno krasno notranjščino, za katero se je velečastiti gosp. župnik stekel nevenljivih zaslug, priča, da je v dosego toli lepih uspehov potreba tako nenavadno čilega, delavnega duha kakor je gosp. župnik, kateri naj bode uverjen, da mu „Gospodw, čegar slavo in češčenje on tako vsestransko pospešuje na tem svetu, onostran groba gotovo ne bode odrekel zasluženega plačila. Iz dežele. — V čem obstoji vendar ta napredek, o katerem toliko govoriš, vprašal sem priprost kmet enkrat hudega agitatorja napredne narodne stranke. I nu — hm — v tem, da also napredujemo v svobodi, prostosti od farškega jarma. Kaj nam bodo hudiča ti preklicani farji komandirali, kaj nas oni lovili k maši, kaj k spovedi. Mi vemo sami česa nam treba, naš učitelj ta zna. On ti farja najprej grdo pogleda, on ti gre k maši samo ob cesarščib dnevih on hodi k spovedi mari le v Rim vsakih dvajset let enkrat, kaj bo domačemu farju pravil svoje grehe, kaj so tistemu mari. On je naročen na »Slovenski Narod," kjer se farji kuhajo in pečejo, on je svoboden, verjame le kar sam hoče, ne kar nunci pridigajo. Ob nedeljah vzame bicikl in gre na frai luft. Še moji otroci gledajo za njim ob nedeljah, ko gredo k maši, on pa pit, in študirajo, če morda hodi k maši popoldan ali po noči, ker jim seveda lega ne smem povedati, da sploh ne gre. To ti je zaupnik naprednjaške zvez j. Bu a tako mislil sem si — učitelj naprednjak — tak — in hvalil Boga, da imamo mi še učitelja ne — naprednjaka. Bog nas varuj takega napredka. Iz Pečin. — Bridko nas je zadela novica, da je premeščen nam priljubljeni gospod vikar Bogomil Nemec. Imeli smo v njem res vzornega dušnega pastirja. Skrb mu je bila posvečena posebno olepšanju naše cerkvice, ki je sedaj z novim križevim potom okrašena, res malo a lično stanovanje Božje. Trudil se je v šoli navzlic svojega slabega zdravja z našo mladino in jej skušal vcepiti pravo versko nravno podlago v srce. V cerkvi je bil neumoren. Zato mu LISTEK. je srečal Bilo je sredipostno nedeljo. Pri nas je bila zbrana večja pivska družba, katera pa je vsa tiščala k peči. Ta se je mogočno raztezala v kotu sobe, pobirajoč skoro četrti del prostora. Zunaj je padal sneg, burja je tulila okoln voglov, da je včasih zaškripalo celo gori v podstrešju. Jaz sem čepel lepo gori na peči ter se veselil, da sem tako na gorkem, med tem ko je zunaj tako hud mraz. Toraj okolu in na peči smo sedeli, ko je vstopil še stari Dolinčer. Bil je to dobrodušen človek, poštenjak od nog do glave. V svojem življenju se je bil že dosti trudil, sedaj si je pa včasih rad privoščil kak kozarček božje kapljice. — O ti hudobnik ti, je sopihal otresajoč si sneg z domače suknene obleke. Takega pa še ne. Veter je zunaj tak, da ne pamtim takega, snega pa toliko, kakor ono leto, ko sem bil volka srečal. Jaz sem nategnil ušesa. — Ja, ja tako je, oglasil se je Ja- kličemo žalostni v slovo: Bodi Vam sreča v novi službi, naš Hpomin Vam ostane. Gabrovčanom pa čestitamo, du dobe tako vzornega dušnega pastirja. Hvaležni Pečani. Dobili pa smo že novega dušnega pastirja. Zahvaljujemo se preč. ordina-rijatu da nas v tem zimskem času ni pustil brez duhovnika. Vam pa, novi č. g. vikarij, kličemo, dobrodošli, bili srečni in zadovoljni med nami. Politični pregled. Državni zbor. — Zakon glede krošnjarstva je zbornica nadalje razpravljala. Zbornica jo sprejela več predlogov kranjskih poslancev v prilog kranjskim krošnjarjem. Sprejeta je bil predlog dr. Šušteršiča, da naj se kranjskim domačim krošnjarjem izdajo potni listi za vse avstrijske dežele, dočim je bilo v načrtu določeno, da bi smeli prodajati samo v svojem okraju in deželi. Istotako je bil sprejet Šušteršičev predlog, naj bodo za kranjske domače krošnjarje potni listi kolekov prosti. Nadalje se je v § 16 tega zakona imenoma navedlo, da smejo krošnjariti prebivalci v okrajih Kočevje in Ribnica, dalje*iz sodnega okraja Bovec in občine Trnovo na Goriškem. Obveljal je tudi predlog dr. Šušteršiča, da je v § 16. izvzetim krošnjarjem dovoljeno za prenašanje blaga posluževati se tudi šoli odraslih, a še ne 24-let starih oseb. Mesto ljudi je tudi dovoljena uporaba tovorne živine. Novi dež. glavarji In njih namestniki. Za deželne glavarje in njih namestnike imenoval je cesar sledeče deželne poslance in sicer: Za deželnega maršala za Spodnjeavstrijsko prošta Fri-gijana Schmolka, za njegovega namestnika dr. Josipa Strohbacha; za deželnega glavarja za Zgornjeavstrijsko Alfreda dr. Ebenhocha, za njegovega numestni Emila dr. Dierzerja pl. Traunthal; *za He želnega glavarja za Solnograško Alberta Schumacherja, za njegovega namestnika Alojzija Vinklerja, stolnega kapitularja; za deželnega glavarja za Štajerskoftajnega svčtnika Edmunda grofa Attemsa, za njegovega namestnika dr. Frančišeka Jurtelo; za deželnega glavarja za Koroško (tajnega svetnika Zena grofa Gočssa, za njegovega namestnika Gustava viteza Metnitza; za deželnega glavarja za Predarelsko Adolfa Rohmberga, za njegovega namestnika dr. Josipa Prera; za deželnega glavarja za Moravsko tajnega svčtnika Feliksa Vetterja von der Lilie, za njegovega namestnika dr. Ivana Začeka; za deželnega glavarja za Šlezijo tajnega svčtnika grofa Larisch-Moennich, za njegovega namestnika kardinala in knezoškofa bre-slavskega Jurija Koppa. Interpelacije. — Dalmatinski po-slanec Vukovič je interpeliral vlado radi dogodkov na balkanskem polotoku. In-terpelantje vprašajo, dali je vlada pripravljena na ministerstvu za vnanje zadeve delovati na to, da bode isto v družbi z drugimi vslastmi irecno sililo, da se uvede red na balkanskem polotoku in izvedejo upravne preosnove. — Dr. Šušteršič je interpeliral radi postopanja liberalnega predsednika kraj. šolskega sveta v Trnovem pri Bistrici proti ta-mošnjemu nadučitelju, ki noče liberalno voliti. Državni zbor ima danes zadnjo sejo pred prazniki. Ako vlada ne doseže sporazumljenja in ji zbornica ne dovoli proračunskega provizorija, bode vlada zasedanje zaključila. In začel bo peti zopet § 14. V tem slučaju bode moral državni zbor še enkrat se posvetovati o vseh predlogah in zakonskih načrtih, ki grovec, ti si že dosti poskusil, že moraš vedeti. Na, pa pij, da se malo segreješ. Ker ti pravim, dobra kapljica je to, in lake pijače Zavetnik že dolgo ni imel pod svojo streho. — Zavetnik, pa še meni eno merico, dejal je na to Dolinčer, ter sedel Jagrovcu nasproti k debeli javorjevi mizi. In moj oče je že zletel v klet in v hipu je bil nazaj ter postavil na mizo. — Na, pa natoči si, pa pij, ker če ti ne piješ od mene, tudi jaz ne pijem v tvoji hiši. Potem je natočil sebi kozarec in trčila sta z Jagrovcem, da je steklo za-žvenketalo. Jaz sem le čakal, kaj bo z volkom. Oh ta volk! Ves sem bil že tam v gozdu. Videl sem ga že, kakč se mi reži nasproti, a Dolinčer le še ni hotel nič povedati. Poprosil sem očeta, naj spomni na to Dolinčerja, — in sreča mi je bila mila. Dolinčer je začel tako-le: Veste pred pedesetimi leti je bilo volkov tu še zelč dosti. Človek, ne žival ni bila varna pred njimi, ker ta hudobnik ja bil enkrat calč pastirja raztrgal. še niso dognani ali niso dobili najvišjega potrji nja. Tudi državnozborsko predsed-ništvo in vsi odseki se bodo morali z nova voliti. Zato se min. predsednik na vse kriplje trudi, da bi še v zadnjem hipu pridobil Čehe za to, da bi odnehali od obstrukcije. Češko -nemška sprava gre tudi polževo pot, vzrok temu je pač neiskrenost nemških zastopnikov. Pododsek mlado-češkega kluba je izgotovil odgovor Čehov. O njem sklepa sedaj izvrševalni odbor, potem pa klubi Mladočehov, veleposestnikov in agrarcev. Ogcrski državni zbor je sprejel proračunski provizorij, ker je opozicija opustila obstrukcijo, Trgovinsko pogodbo z Italijo naša vlada, kakor poročajo listi, ne odpove. Skušala bode glede vinske klavzule doseči sporazumljenje, da se vsaj deloma zviša carina na uvoz italijanskega vina. Da bi le bilo res I Vojno proti Venezueli se začeli Nemčija in Anglija. V Venezueli je divjala revolucija. Oškodovani so bili mnogi nemški in angleški podaniki: Zato ste obe državi zahtevali 1.700.000 frankov odškodnine. Ker se pa Venezuela in odzvala, napadle so nemške ladije venezuelske bojne ladije in so tri pogreznile v morje. Hočejo se namreč Nemci polastiti carinskih uradov ter vleči dolične dohodke do pokritja svojih zahtev. Nemci pač znajo varovati svoje koristi. Novice. Današnja številka ima podobo pok dr. Jožefa Pavlica. S tem činom „Prim. List1' hoče izkazati dolžno čast nepozabnemu pokojniku ter upa, da je ustregel njegovi rn pjjajfjjem^nancejp- ovanjc. -f NJ. V^cesaf^^' podelil nSmestništvenemu svetniku in voditelju okrajnega glavarstva v Gorici gospodu grofu Henriku Attemsu naslov in značaj dvornega svetnika. Umrl je v noči od nedelje na pon-deljek v Šempasu pri župniku in deželnem poslancu preč. gosp Grči bivši vikar v Logeh, v Kobaridskem dekanatu, preč.gOBp. Frančišek Guzelj po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik sejo porodil v Sestranski-vasi pri Škofjiloki na Kranjskem dne 13. novembra 1. 1866. V mašnika je bil posvečen 27. maja 1893. Bolehal je že delj časa, a pri vsem tem opravljal je svojo službo. Letošnje poletje pa je postala njegova bolezen tako nadležna, da je moral popustiti svojo službo. Podal se je najprej v bolnišnico v Kandiji pri No-vemmestu, kjer je ostal delj časa. Od ondot se je podal, ne da bi se mu bilo zdravje kaj zboljšalo, v svojo domačo vas na Gorenjsko. Ko je pa začela pritiskati zima, je prišel zaradi milejšega podnebja v Gorico, kjer je stanoval nekaj časa na nekem zasebnem stanovanju. Minuli četrtek pa je prišel po opravkih v Gorico preč. gosp. župnik Grča, kjer sta se v gostilni pri »Treh kronih" slučajno sešla s pokojnikom Hkratu zaželi pokojnik, da bi se rad peljal z gosp. župnikom Grčo v Šempas, kjer je svoječasno kapelanoval, ter, da bi pri njem ostal do včerajšnjega dne. No, Božja providnost hotela je drugače. Pokojnik, mesto, da bi se včeraj iz Šempasa povrnil v Gorico zatisnil je tam mirno oči. Pogreb se je vršil v torek ob treb urah popoludne. Blag mu bodi med nami spomin in večna luč naj mu sveti! Smrtna kosa. — Dne 2. t. m. je stari dobro znani kurat, nabrežinski zla- In jaz grem enkrat tam dol po Strganji proti Lužam. No, vi ne veste, pa takrat je bilo vse zaraščeno, klade so bile, da se je kar temnilo. In takrat je bila ravno taka zima, le veter je bil malo manjši. Pot je bila ozka, drugače povsod snega do pasu in še več. Pa nesem jaz koš na hrbtu pa nekaj osov-nikov notri, pa ti mislim tako-le o slabih časih malo. Bil sem že skoro blizo go-ljave, še jeden korak in glej hadabnika — ravno proti meni pripiha volk. Siv, stegnjen kakor grabljišče. — H6v, je zatulil in jaz tudi zau-pijem na vso moč: h6v! In glej ga hudobnika, obrne se in zdirja čez pot proti gošči — jaz pa jo pihnem in letim naravnost domov. Izgubil sem bil celč klobuk, a ga iskati bi ne bil šel za ves svet več. — — Ej sedaj pa se ga več ne boj volka, pravi Jagrovec, na pa pij, da si preženeš strah. In pila sta oba. Meni pa so lasje lezli vedno bolj po konci. Strah me je bilo in Bkoro, da bo nisem razjokal. Še cel teden potem sem sanjal v samih volkovih. — Gorski. tomašnik č. g. Janez Marušič oči zatisnil za ta svet, tor preselil se iz kratkega časnega počitku v večen pokoj v visoki starosti 82-let. — Rojen je bil v Lokvici pri Opatjemseiu 14. junija 1820, bil v mašnika posvečen 22. septembra 1844 in preživel večino svojih službenih let v Nabrežini, kjer je od leta 1864 do 1900 nosil duh. pastirsko skrb za izročene mu nabrožinske ovčice. Blagi pokojnik naj mej njimi v miru počiva. Imenovalce. — Za stalnega risarskega asistenta na tukajšnji višji realki jo imenovan gosp. Ivan (jossar. Odlikovanje. — Slavna češka akademija cesarja Franca Jožefa I. za znanstvo, beletristiko in umetnost v Pragi je podarila gospodu Jos. Prochazki, skladatelju, virtuozu za klavir in učitelju „Glasb. Matice" v Ljubljani na podlagi predloženih novih njegovih skladb jako pohvalno priznanje in častni honorar 800 kron. Snnkcijonirani zakon. — Njegovo Veličanstvo cesar je potrdil načrt zakona, sklenjenega v dežf luem zboru goriškem o priredbi in vzdrževanju dovoznih cest k železniškim postajam. Nadomestna deželnozborska volitev. — Tržaško namestništvo razpisuje nadomestno deželnozborsko volitev za furlanske kmečke občine, ki je postala potrebna vsled smrti poslanca Michielli-ja, na dan 29. t. m. Deželni zbori. — Uradna „Wiener-Zeitung" objavlja danes cesarski patent vsled katerega je sklican gorlfikl dež. zbor na dan 22., t. m., istrski pa na dan 27. t. m. Sklicani so vsled te patente tudi drugi dež. zbori in sicer: nižjeavstrijski na 19., moiavski na 20., gorenje-avstrijski na 22. češki, gališki, štajerski, solnograški in šlezijski na daiu29.. tu m,w , 8$ J 6 uri zvečer občni zbor. Društveniki ,.Čitalnice" — te matere vseh slovenskih društev v Gorici —■ naj se ga blagovole udeležiti v polnem številu I Silvestrov večer v »Čitalnici".-— Zadnji dan leta priredi tukajšnja »Čitalnica" v svoji dvorani običajno veselico. Prizori so kratka gledališčna igra, zastopana bode vokalna in instrumentalna glasba, i. t. d. Dotične pevske vaje č i-talničnega pevskega zbora so že pričele. Za gorkoto v dvorani bode kolikor mogoče priskrbljeno. Literarna zapuščina f dr. Josipa Pavlice. — Med zapuščino f dr. Josipa Pavlice sti knjižici 1. ftatio meditandi, ki jo je pokojnik izdal 1. 1896 in 2. Sum-marium scientiae catechiticae, ki jo je izdal 1. 1898. Obe knjižici sti na prodaj pri upravništvu »Primorskega lista," prva po 20 vin. (po pošti 3 vin. več), druga po 40 vin. (po pošti 6 vin. več), čisti dohodek je namenjen za slovensko siratišče v Gorici. Za »Alojzi,jevišče“: Na shodu kat. * del. društva pri Gorjancu zbrali delavci 6 K; N. N. 5 K; preč. g. Jak. Pirih 20 K; Vipolžanski Občinarji 10 K; med Solkanci nabral preč. g. župnik Jan. Ev. Kolavčič 210 leg turšice, 389 leg krompirja, 48 kg ječmena, 193/4 leg ajde, 14 kg fižola, in v denarjn 87 08 K; in sam preč. g. župnik Solkanski daruje 20 K v spomin r. dr. Jož. Pavlice. Bog stotero povrni I Naj bi vrle Solkance posnemale druge okoličanske občine I Za zastavo »slov. kat. delavskega društva v Goricl“ so še darovali: P. n. Anton Krušič, krojaški mojster 2 K, Anton Tomšič 40 v, Franc Kuštrin 80 v, Štefan Frelih 1 K, Luka Gorjup 50 v. C. kr. poštni in brzojavni um’ na tukajšnji železnični postaji nrm piše, da se bodo od 18. pa do 24. {/ m. na istem vsprejemale vozne poftljatve, denarna pisma, kakor tudi poftne nakaznice in hranilne vloge P« 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Odlikovanje ranjenega vojaka. — E. Toso iz Rude se je bojeval na Kitajskem ter bil ranjen na desni strani ter na levi roki. Odlikovan je bil z vojno svetinjo. Od naše vlade ima na mesec 18 K. pokojnine. Sedaj pa mu je došel od kitajske vlado dar 2000 K. Nakup hiš. — V petkovi seji/e sklenil mestni svet goriški, da se kvPJJ0 za mesto tri hiše in sicer: jedna J 8le' diški ulici, ki je bila dosedaj Ust Bou-netova, druga na Studencu, katere lastnik je bil Zuccoli in tretja y ulici sv. Klare, katero je pred par leti od Levi-jevih dedičev kupil neki Chiurlo. Vse tri hiše stanejo 226.000 K. Pozor volilci v zavarovalnico proti nezgodam. — Slovenskih vohlcev stroga dolžnost je udeležiti se volitve. Ako kdo še ni dobil glasovtiioe, naj jo reklamira. Volilci naj ne izročajo glasovnic nikomur nepoznnnemu, murveč naj jih pošiljajo političnemu društvu „Edino9t“ v Trstu. Brezobzirno«!. ~ v »oholo pop. okolu 2. ur se jo peljala v svoji kočiji po semoniški ulici proti Placuti baronica X. Konji tekli so jako naglo. V istem času jo šla na pol gluha 60-letna Lucija Čuferin čez ulico vefleč s seboj 15 mesečnega vnučiča. Nesreča je hotela, da je prišla vboga starka pod voz, dočim je vnučič odletel v stran. Voz je starko prevrnil na tla in jo tudi hudo poškodoval. Konje pa je vstavil neki gospod, ki je ravno prišel iz svoje hiše ter videi ta prizor. Dama, ki je sedela v kočiji vkazala je kočijažu hlndnokrvno, naj vozi dalje. Zgorej omenjeni gospod, vžaljen nad to brezobzirnostjo reče dami: Ne naprej, marveč vzemite raje vbogo starko v kočijo ter prepeljite jo v bolnišnico. Se ve, da se ni dama za ta opomin nič zmenila, marveč odpeljala se jo naprej. Vbogo starko nesli so na dom, od ondot pa so jo prenesli v bolnišnico. Res plemenita dama je bila to. Izgubljeno. — V sredo izgubil je nekdo na potu semeniške ulice na ,,Mont“ in od tod do »Centralno posojilnice11 mošnjiček z denarom. V mošnjičku bil je tudi ključek male skrinjice. Oni, ki bi bil našel mošnjiček, naprošen je, da ga prinese v naše uredništvo; kjer dobi postavno nagrado. Izpred sodnije. — Pred sodnijo je stal Jožef Žitko, uslužbenec pri Vipavski železnici, obtožen, da je zakrivil smrt delavca Petrovčiča, ki je padel z vlaka, in vsled padca umrl. Sodni dvor je zatoženca oprostil, češ, da ni on zakrivil smrti, ker je bilo dano znamenje za odhod in ukaz sesti. Nesreča pri zidanju. — V ulici Leoni sta v torek kakih 8 metrov globoko padla dva zidarja. Eden se je poškodoval tako nevarno, da so ga odnesli v bolnico. Kolesar tat. — V noči od soboto na nedeljo je ustavil redar Kumar kolesarja, ki je vozil po mestu brez luči. Ker se mu je zdel sumljiv, pozval ga je, naj gre ž njim na policijo. Ko sta dospela na Travnik, je hotel kolesar ubrati pete, ali redar Kumar mu to zabrani. Na policiji je povedal kolesar, da se zove Geza Czopko in da je bil leta 1884 rojen v Lactschau na Ogerskem. Priznal je, da je poleg kolesa ukradel tudi dva para vol-natih nogovic, ter tri bele rute. Ko so ga preiskali, našli so pri njem tudi jedno letvo. Povedati pa ni hotel, kje je vse to ukradel. Ukradeno kolo je „Styria“ in ima št. 673. Tatvina. — V nedeljo popoludne od 3. do 6. ure je odnesel neznan vz-movič dekli Alojziji Leban stanujoči v Nunski ulici iz nje spalnice v podstrešju uro in srebrno verižico vrednosti 26 K, jedno zlato zaponko vrednosti 16 K, jeden zlati prstan vrednosti 10 K in 9 K 70 vin. v gotovini. Poziv. — V goriških in tržaških listih čitati je bilo, da pripade od čistega dobička, katerega je dala javna veselica, ketero je priredilo minulo poletje „bral-no in pevsko društvo v Rihenbergu44 znesek 40 kron tudi „delavskima podpornima društvoma v Ajdovščini in v Lokavcu44. Ta svota pa ni še do danes došla omenjenima društvoma, ako ravno se je po nji že 8krat pismeno povprašalo. Na vsa ta vprašanja pa je došel jeden sam odgovor in sicer od zanesljive strani namreč, da je bila razdelitev dobička zgorej omenjene velike veselice v Rihenbergu poverjena gosp. Maksu Ličenu iz Rihenberga. Vsled tega se je gosp. Maksa Ličena trikrat pismeno opozorilo na to, ali za-fronj, kajti imenovani gospod ni na vsa fPI pisma niti odgovoril. Vsled tega torej zaradi letošnjega društvenega račun-skega sklepa pozivljeva podpisana onega gospod^ ki je poročal v liste, da dobiti raši društ^ zgorej omenjeno svolo, da ali v najkrajšem času poskrbi, da pride ona vsota na namenjeno mesto, ali pa da izjavi v liBtih, v katere je o tej svoti poročal, da je bilo njegovo poročilo izmišljeno. J. B u d i h n a, predsednik ajdovskega del. podp. društva. A. Kovač, Predsednik lokavškega del. podp. društva. Liberalci o detomorilkah. — in p0 njem "Soča“ poročata, mn -It obsojena v Novemmestu detomorilca, katera je krstila svojega otroka. . 7 Je am°rila otroka, se jim še ne zdi greh, ampak glavno zločinstvo vidijo tem, da je morilka otroka krstila. In k™!!!” 80 Pr‘^aK seveda izbruhe na du-ov Cino. Ta morilka je vendar imela še oio vesti, da je otroka vsaj krstila. n^dy- lz°bražena, seveda liberalna i ejica umori svojega nekrščenega seveda liberalci ne pišejo napredni gospodi41, marveč otroka, tedaj 0 »izobraženi, pridejo isti liberalci in ji izkazujejo svojo simpatije, ker je oproščena kazni, tor ji kličejo: Dravo! No, pa saj „Woll',‘ ne pozna sramoto I Iles „libernlno“. — V Trnovem, v političnem okraju postonjskem, se imajo vršiti v kratkem občinske volitve. Nasproti si stojita dve stranki, namreč katoliško - narodna in slovensko - napredna stranka. V prvem volilnem razredu pa ima volilno pravico tudi gosp. nadučitelj Ravnikar. Ta pa namerava voliti kandidate katoliško-narodne stranke. Predsednik krajnega šolskega sveta neki Urbančič, ki je pristuš slovensko - napredne stranke, hotel je v resnici na »liberalen44 način vplivati na g. nadučitelja, da bi ne volil katoliško - narodnih kandidatov. Čujte kako?! Krajni šolski svet je sklonil, da se učiteljevo stanovanje nekoliko popravi. Mizar, kateremu je bilo izročeno to delo, začel je že z dotičnirni popravami. Med tem časom pa, prideta učiteljeva soproga in predsednik krajnega šolskega sveta Urbančič skupaj. Med pogovorom vpraša Urbančič učiteljevo soprogo, kako da bode njeni mož volil. Ko mu ta pove, da nje mož ne bode volil liberalcev, jej predsednik krajnega šolskega sveta Urbančič povč, da se bodo nameravane poprave v učiteljevem stanovanju opustile, ako bi hotel njeni mož pri občinskih volitvah glasovati za katoliško-narodne kandidate. Pripomnil je še, da je tako zaukazal izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Ako še dostavimo, da so se potem, ko niso Urban-čičeva žuganja ničesar izdala, dolične poprave res ustavile, povedali smo vse. Ali ni res to „liberalno44 ? I Nakup posestva. — Obširno posestvo na Vogerskem je kupil od grofa Coroninija-Cronberg J. Naglos iz Kormina za 260.000 K. Vabilo k božičnici, katero priredi društvo „Olroški vrt44 v Solkanu v nedeljo dne 21. decembra 1902. v dvorani g. Alojzija Mozetič-a. Vspored: 1. Petje „Naša zvezda44 poje moški zbor; 2. Veseli pastir, Božična, Pri jaslicah (petje), Cvetlice tri, Jabolko na veji spi: prizori iz otroškega vrta; 3. „Dela dobil44. Igrokazni prizor; 4. ,.Na valovih jadranskog mora44 svirajo tamburaši; 5. „In na zemlji mir ljudem44 Podoba iz kmečkega življenja; 6 „Božično drevo44; 7. „Krivica in dobrota44 Igra v treh dejanjih; 8. „Sreč-kanje44. Začetek točno ob 6. uri. Vstopnina za odrasle 40 vin. za šolske otroke 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen vzdrževanju otroškega vrta v Solkanu, se radodarnosti ne stavijo meje. Odbor. Veselica deklet ..Marijine družbe v Podgori44 se je v nedeljo vrlo dobro obnesla. Prav gladko in ubrano so se izvajale pevske točke, za kar gre posebna hvala gospodu učitelju Justinu. Isto tako dobro je vspela igra, dasiravno so igralke pri ti priliki prvikrat nastopale. Vsa čast gospodični učiteljici Urbančič, ki se je mnogo trudila pri poskušnjah. Udeležba pri veselici je bila izvanredno mnogoštevilna, čemur v dokaz služi dejstvo, da se je pri nizki vstopnini po 20 v nabrala lepa svota 62 K. Z ozirom na to, da si je družba napravila za predstave poseben oder, se je nadejati, da se bodo take veselice še večkrat prirejale. Občinstvo je bilo s predstavo prav zadovoljno in želi, da se igra ponovi. Zato se bo v nedeljo 21. t. m. „Lurdska pastarica44 zopet igrala ter par slovenskih narodnih zapelo. Ljudstva se bo obilno vdeležilo. Onih par demokratov ali demokratinj pa, ki so zadnjič dekleta žalili naj bi doma ostalo. Na svidanje toraj I Novo podružnico »Slomškove zveze44 so ustanovili v Kranju za kranjski in radoljiški okraj. Priglasilo se je 22 svetnih učiteljev in učiteljic. Nogo si je zlomil v Kožbani neki 20-letni mladenič, ko se je prevrnil voz nanj. V bolniSnico so pripeljali 8-letnega Ant. Brankoviča, iz Černič, ki je pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo ter dobil več ran po telesu. Na Ovčjidragi je pogorelo neko poslopje. Iz Ponikve pri Tolminu nam pišejo, da je že dobršen kos nove občinske ceste od Ponikve do Bače dodelan. Nad polovico ceste je že izdelane, ter je izpeljana po solnčni strani, trdem svetu in ima prav malo strmca. Treba še izgotoviti ostali kos od baških senožeti do državne ceste. Ker pa je ta kos zelo oddaljen od vasi, in so Ponikovčani mnogo storili z robstami, prosijo še na-daljne podpore za prepotrebno cesto. Zahvaljujejo se gosp. deželnemu poslancu, zemljemercu Lapajnu, ki jim je cesto izmeril in načrt brezplačno napravil, kakor tudi dež. odboru in tolminskemu cestnemu odboru za izdatne podpore. , Iz Brji pri Rihemberku smo prejeli dva dopisa, katera radi ojetrosti ne moremo priobčiti. Oba dopisnika se bavita z nekom na Drjah, ki menda dopisuje v „Sočo44 in doma dela zdražbo, ki pa ima, kakor pravita dopisnika, dovolj posla v domači hiši. Pišejo tudi o veselici „Bralnega in pevskega društva44, ki se je vršila v takem redu, da jih je žandar-marija razpodila. Drzna tatvina. — Minoli teden udrli so tatovi v stanovanje mesarja Franc. Venpziani-ja v Trstu. Veneziani je bil takrat v gledališču. Tatovi so dvignili marmornato ploščo z umivalnika in s silo odprli Skrinjico v levem predalu, iz katere so pobrali okoli 10.000 K denarja. Radi dvojezičnih napisov na postajah nove istcrske železulce. — Odbor političnega društva „Edino8tu imel je v soboto zvečer sejo v kateri je sklenil odposlati železniškemu ministru protest proti poskusom laškega političnega društva za Istro, da bi se na postajah nove isterske železnice uveli samolaški napisi. »Cecilija44 cerkvena pesmarica. — Te dni je izdala družba sv. Mohora drugi popravljeni natis drugega dela cerkvene pesmarice „Cecilija“, katerega je uredil znani glasbenik Anton Foester. Nova izdaja druvega dela „Cecilije44 je prirejena po istih načelih kakor ponatis prvega dela ter obsega: I. Obhajilne pesmi. II. Marijine pesmi. III. Pesmi k svetnikom. IV. Razne pesmi. Petinosemdesetletnica dr. Rle-ger-ja. — Dr. Ladislav Rieger je praznoval v sredo svojo 86 letnico. Več čeških listov je izšlo tem povodom v slavnostni obliki. Plače dnin ob petkih. — Z ozirom na gibanje, da bi se v vsej državi uvel popolni nedeljski počitek, je gremij dunajskih trgovcev doposlal centralnemu društvu industrijalcev na Dunaju spomenico, v kateri priporoča, naj bi se izplačevanje tedenskih plač vršilo ob petkih mesto ob sobotah, da bi imele tako delavske družine priložnost nakupili si ob sobotah, kar potrebujejo tekom tedna. Izdatno sredstvo proti pijančevanju je iznašla danska policija. Določila je, da tisti gostilničar, ki da pijanemu človeku zadnji kozarček, mora plačati pijančev transport v stanovanje in da mora tudi povrniti škodo, ako pijanec doma kaj razbije, ali ako se telesno poškoduje. Moč zgleda. — Sinovec burskega generala Bothe, Tomaž Addis Emmett, ki Be-je bojeval v Afriki je prestopil v katoliško vero. K temu ga je nagnilo to, ker je videl, kako so njegovi katoliški sobojevniki vsako nedeljo hodili v 3 in pol angleške milje oddaljeno cerkev. To ga je nagnilo, da je želel bližje spoznati katoliško vero in se je slednjič izpre-obrnil. Kako je koqj, na katerega je voznik pri pijači pozabil, vendar prišel do pijače. — Neki dan popoldne minolega tedna peljal se je z vozom neki voznik, ki je bil hudo pijan. Ko je konj privlekel voz in voznika blizo Gradašce in je zagledal vodo, jo je krenil proti Gradašci. Voz se je zaletel, se prevrnil in podrl konja na tla, voznik pa je padel z voza in obležal. Konj je bil tako zamotan, da ni mogel vstati, voznik pa tako pijan, da se ni mogel vzdigniti. Dobri ljudje so obema pomagali na noge. Ko so konja izpregli, je takoj tekel k vodi in se napil. Voznik je namreč samega sebe napojil, na konja pa pozabil. Ker je bil voznik tako pijan, da ni vedel, odkod je doma, peljali so ga v »prežon44, kjer se je prespal. Konj pa je čakal v hlevu, da se je njegov gospodar iztreznil. Znarnei^je zapeljivcu. — Hčer nekega topilca stekla zapeljal je v Pnrizu bogat grof. Hči je morala na povelje očetovo pisati zapeljivcu, naj jo še enkrat obišče. Grof je res prišel. Oče je planil nanj ter ga s pomočjo dveh delavcev zvezal, nato je pa s pripravo z tovarne užgal grofu na čelo besedo: »Zapeljivec44. Poročajo, da so zdravniki izjavili, da grofo ne morejo izbrisati raz čela te besede. To je grofu kaj neprijetno, ker se je hotel poročiti z neko bogato gospo, a sedaj iz poroke ne bo nič. Grof je pobegnil v neki svoj grad na deželo. Strel iz kanona preko Himalgje. — Za obrambo New-Jorka ho dobili velikanske topove. V enem kanonu je 298 kg. hrezdimnega smodnika. Nese visoko preko 9596 m. Strel iz tega topa bi nesel celo preko Himalaje (8810 m.), ki je najvišja gora na svetu. Strel iz tega topa nese torej še preka one višine (9160 m.), katero je doslej dosegel zrakoplovec Berson. 49 let In 4 mesece v ječah. — Redarstvo v Zagrebu je nedavno uprizorilo gonjo na postopače. Potem je nale- telo tudi na Ivana Polonščuk-a iz Skarico, jako nevarnega za tuje imetje. Mož jo bil rojon I. 1804 in ima sedtj 98 lot. Od teh 98 let jih je preživel 49 let in 4 mesece po ječali, torej nad polovico dolgega svojega življenja. Odlikovau^ katoliški redovnik. — Angleški kralj‘Edvard je podelil patru Hechtu iz reda Marijinih oblatov red sv. Mihaela in sv. Jurija, ki se podeljuje samo princem in najvišjim dostojanstvenikom. 5 tem je odlikovan red za požrtvovalnost v južno-afriški vojski. ‘250.000 kron za kuhinjsko šolo. — V Velikem Varadinu je umrl 70 letni odvetnik Frančišek Botto, ki je zapustil vse svoje premoženje 260.000 kron za ustanovitev kuhinjske šole, „ker44, pravi oporoka, »mnogo mož se ogiblje zakona, ker dandanašnja dekleta so slabe kuharice.44 Zadnji pozdrav! — Pri zadnji povodnji na Francozkem porušila je voda tudi poslopje očetn več otrok. Pri tej nesreči zdrobilo mu je obe nogi do kolen. Obvisel je z rokama, klicaje na pomoč, na oknu. Jokajoča bliža se mu žena v čolnu, da bi ga rešila. Toda predno se revi to posreči, omahne mož z okna in se utopi. Zapustile so ga moči. In kaj je zaklical mož ženi v slovo? »Z Bogom, Marija! skrbi da mi otroke dobro vzgojiš!44 Reveža ni nič tako skrbelo, kakor dobra vzgoja otrok, dobro vedoč, da le ta napravi iz otrok poštene in pametne ljudi. Znslužena kazen! Francoski list „Petit Bleu44 bil je te dni obsojen na 2175 frankov globe in na vse sodne stroške, ker je lažnjivo in obrekljivo pi sal čez neki samostan. Tako je I Taki in enaki listi tudi pri nas pišejo to in ono čez samostane, vero in dušne pastirje. Ali je res ali ne, to jim ni mar. Da se le ljudstvo pohujša! Pač res! — Neki slavni zdravnik rekel je v neki družbi: »Zoperno je, kedar morajo ljudje kašljati, ko jim kaj nepravega pride v grlo; ako bi pa morali tudi tedaj kašljati, ko jim kaj nepravega gre iz grla, bi kašlja ne bilo ne konca ne kraja!44 Ozdravljena žaba. — Nek gospod, z imenom Lipert pri Berolinu je imel pred večimi leti rego ali žabico, ki se mu. je zelo priljubila. Nesreča je hotela, da je nekega lepega dneva ta žabica šla s svojim gospodom na sprehod. Med potoma je po neprevidnosti stopil Lipert na njo, da je nežni trebušček počil. Ker še je bilo življenje v nji, prinesel jo je gospod na živinozdravniško šolo v Berolin, kjer se je v resnici posrečilo zelenega suknjača obdržati pri življenju. Rana se je pravilno zašila in hitro celila. Svoje nagnenje in umnost pa je kazala svojemu lečitelju. Kakor hitro se je ta kje pokazal, legla se je pametna živalica na hrbet in kazala rano, da jo namaže z zdravilnim mazilom. Preveč božjega blagoslova. — V italijanskih listih beremo, da je neka Magdalena Gravetti v Napolju v 19 letih zakona rodila 62 otrok in sicer 59 sinov in tri hčere. Napoljsko meščanstvo je zbralo 39.000 podpisov za prošnjo na italijansko vlado, da tej plodoviti ženi podeli pokojnino letnih 1800 lir. Prošnja ostane skoraj gotovo neuslišana, ker ima Italija itak dovolj siromakov, in je žena le njihovo število pomnožila. Meščani bi pametneje naredili, da bi siromašni ženi zbrali mesto 39.000 podpisov toliko tisoč lir. Kathreinerjev koledar za leto 1903, ki nam je bil prijazno doposlan, je letos mičen, eleganten stenski koledar, ki ga bo vsaka prija-jateljica Karthreinerjeve kave rada obesila blizu svoje mizice. Na sredi ima umetniško izvrženo sliko, ki se ji utegne vsakdo všečno nasmehniti. Brhka, prijazna kmetiška deklica dviga čašo Ka-threlnerjeve kave; prikupni vonj te pijače ji rnenda zbuja prijetno pričakovanje in že sedaj vesela tega užitka, se poredno smehljaje obrača na stran, kakor bi hotela reči: »Pijača pa takal« Ta veseli vsklik je tudi za geslo postavljen pod sliko. Kakor čujemo, daje firma Kathreiner ta lični koledar odjemnikom brezplačno razdeljevati po vseh trgovinah, kjer se prodaja njena svetovno znana Kathreiner-Kneippova sladna kava. Za kratek Sas. Kaznovani bahač. — Ko je ruski car Peter Veliki nekoč v Dancigu poleg mestnega župana sedeč prisostoval službi božji in se je od daleč oglasil zvonček na cerkveni mošnjici, segel je župan v žep in položil cekin pred se. Car pa je položil dva; župan, to videč, tri, car Peter šest in tako je tekmovanje naraščalo, dokler ni pred vsakim ležal čeden kupček cekinov in žepi bili izpraznjeni. In že se je približal mož z mošnjo seveda najprvo velerodnemu gospodu županu, ki je ves denar vrgel v mošnjo. Ko je za njim prišel na vrsto car Peter, položil je v možnjo samo jeden zlat iu ostale norce zopet spravil ▼ žep. Peter Lukman priporoča slavnemu občinsvtu krojaško delavnico v Gorici na K or n ju št. 9. skoraj nov popolnoma nepokvarjen se proda po znižani ceni Trst, ulica Molin piccolo št. 1. I. J. K. ooo Krojaška mojstra U čufer r postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Kleparski mojster Karol Pipan, v Preserjih pri Komnu sprejema vsakovrstna kleparska dela rri novih ‘■tavhuh, kakor tudi popravila pri starih poslopjih pml ugodnimi pogoji. — Nadalje izdeluje tudi raznovrstne pohišne in vrtne posode. Priporoča se za mno-gobrojna naročila. Cebelno-voščene sveče 5?« jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. 11. občinstvu. Sveče zn pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga mčdu pitanoc in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem _ v svefcar v Gorici, ulica sv. Antona. s.-*i Domača tvrdka, ustanovljena L 1806. Tvorniška zaloga usnja, >0000000 Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >o Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Trave ruske galoše OOOOOOOOO J* Druforfesk, Gpsriaa glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >000000000000 000004 Gorica, Raštel 3 >0000 jOOOOO< Komen >00000000 OOOOCX Sežana >00000000 ® ® ® Telefon St. 62 ® ® ®I® ® $ ® ® ® ® ® ® ® Prosiva zahtevati listke! A a> t) e3 h bo a d o d o £ o d W u o M O h k Največja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe pciporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v z&logi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. w _ Pocinkana žica aa vinograde po jako aniaanih cenah 1 i Pozori Eno krene nagrade izplačava vsab^l?^>r dokaže s potrdili najine nove umerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. HH Prosiva zahtevati listke * TJ o M O 9 O ff o d o g s p p- i Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga44 Gorica, Gosposka ulica št. 7 Prlporoča. sc v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanle, Tennls, Oksford, plquč luknjasti. Možka sukna po vsaki i bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, la. ruskega platna Kneippovega platna, ombaievln, žepnih rut Itd. ir/. ceni v veliki Izberi. Nadalje ima bogato zalogi blaga za mobilje, platna, Chlffona, ruskega p hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, ooml Gospoda opoaarja na iiborno perilo, katero ae rasprodaja pod oeno, dokler je ke aaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajco z barvanimi oprsnlkl, ovfatmkl, zapestnice, nogavice, srajce aa hribolazce itd. Vse po najnšžjih in stalnih cenah! Na željo se raspofiiljajo uzorci poštnine prosti.