DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 75
Sobota, 21. septembra 1935
Leto X
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo na univerzi
Minister prosvete je uvedel na ljubljanskem vseučilišču z novim šolskim letom tudi predmet za »Delovno pravo«. Predaval bo o tem znani naš pisatelj iz socijalne zakonodaje, sreski sodnik g. dr. Stojan Bajič, ki je bil obenem imenovan za docenta na univerzi.
Ta dogodek je vsekakor velike važnosti za naše delavstvo in sploh za službojemnike. Potrebno je, da ob tej priliki spregovorimo o položaju našega delovnega prava in naših željah.
Domnevamo, da je s tem imenovanjem ministrstvo samo hotelo povdariti važnost socijalne zakonodaje v današnjem času za državljane, ki jim je ta zakonodaja namenjena, kot tudi za državo samo. Univerza sama, oziroma profesorji pravne fakultete delovnemu pravu doslej gotovo niso posvečali zadostne pozornosti. To je videti dan na dan pri mladih, absolviranih pravnikih, ki prihajajo na sodišča in v odvetniški poklic.
Zanemarjanje socijalne zakonodaje
Službojemniki so seve tega zanemarjenja socijalne zakonodaje v znatni meri sami krivi, ker se zanjo niso skoro nič zanimali, niti delavci, niti nameščenci. Uveljavljanja pravic iz službenih razmerij so bila do nedavnega skoro bele vrane na sodiščih. Zakon o zaščiti delavcev, ki ga imamo že od leta 1922, je bil praktičnim juristom skoro popolnoma neznan in dvomim, da se je o njem sploh kdaj predavalo na univerzi, da ne govorim o zakonu o zavarovanju delavcev iz istega leta.
Šele z novim obrtnim zakonom, z njegovim delovnim pravom iz leta 1932. je prišlo tudi med delavstvo večje zanimanje za njihove pravice. Izkazalo pa se je, da je bila judikatura, (t. je. razsodbe iz tega delovnega prava), ki je skoro dobesedno prevzeto iz avstrijskega o. d. z. in avstr, obrtnega zakona, praktičnim pravnikom povsem tuja. V celi vrsti slučajev so delavci pred sodiščem zgubili svoje upravičene zahtevke, ker ije bila socifalna zakonodaja po svojem pravem bistvu nepoznana mladim sodnikom. Kadar so bili vtoževani zneski le do Din 500, so delavci nepopravljivo zgubili zahtevke in morali plačati še stroške, čeprav so bili v pravici, ker ni bil dopusten priziv na okrožno sodišče. Posebno se je to godilo okrog spora za mezdo v bolezni po § 219 o. z. Podobno se je godilo tudi z drugimi zahtevki, zlasti glede nadurnega dela, zaščite delavskih zaupnikov itd. Neprestano se ponavljajo pred sreskimi in okrožnimi sodišči borbe za priznanje siromaške pravice in vse to je treba običajno iz-vojevati v dolgotrajnih, več mesecev, celo več let trajajočih pravdah v višjih instancah pred starejšimi sodniki proti neugodnim sodbam mlajših sodnikov. Imeli smo seveda tudi častne izjeme.
Sodnike s poznanjem delovnega prava in socijalnih razmer
Ko bo torej stopil pred naše mlade pravnike na univerzi prvi docent, učitelj delovnega prava, sodnik mlajše generacije, želimo, da vnese tej aka-demični mladini predvsem ono zavest, ki jo predvideva na primer češkoslovaški zakon o delovnih sodiščih iz leta 1931, ko pravi v § 5:
»Predsednika in njegove namestnike delovnega sodišča imenuje minister pravde iz poklicnih sodnikov, ki so delavni na sedežu de-
Za 400 milijonov dinarjev znižana kupna mož
Redukcija draginjsklh doklad državnih nameščencev in vpokojencev
Uradno je bilo izdano to-le obvestilo:
Ministrski svet je sklenil znižati prejemke državnim in samoupravnim nameščencem za okoli 1% povprečno. Svoj ukrep utemeljuje s tem, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam tako padle, da morda dra-ginjske doklade sploh niso potrebne. Razen tega so državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z deficitom. Ker zaradi krize ni mogoče misliti na povečanje davčnih bremen, mora vlada izvajati druge nujne ukrepe. Predhodno je tudi že vlada izvršila znižanje materialnih izdatkov.
Vlada se nadeja, da bodo uradniki in vpokojenci razumeli ta ukrep za saniranje državnih financ prav, ker smejo samo v urejenem finančnem stanju pričakovati izplačilo prejemkov ob pravem času in v polni vrednosti.
S 7% redukcijo plač se prihrani okoli 400 milijonov dinarjev. Redukcije prejemkov se ne izvrše pri aktivnih podčastnikih v vojski in starovpokojen-cih, ki so bili vpokojeni pred letom 1923.
Uredba z močjo zakona je izšla dne 19. t. m. ter stopila v veljavo dne 1. oktobra 1935.
*
Plače imajo: ministrski predsednik Din 10.000 in doklade Din 5000 (sedaj Din 4000); minister ali ban Din 8000, doklade Din 3500 (sedaj Din 3000) mesečno.
Prejemki uradnikov, ki so razdeljeni na 10 položajnih skupin znašajo: Uradnik v I. položajni skupini ima plače Din 4000, položajne doklade Din 3500 in nobene draginjske doklade; uradnik v V. položajni skupini ima plače Din 1450, položajne doklade Din 800 in draginjske doklade Din 650 (odslej Din 520); uradnik v X. položajni skupini ima plače Din 475, položajne doklade Din 200 in daginjske doklade Din 775 (odslej Din 680).
Zvaničnik ima plače v I. skupini Din 600, draginjske doklade Din 760 (odslej Din 680); zvaničnik v III. skupini plače Din 280, draginjske doklade Din 760 (odslej Din 680).
Služitelj ima plače v I. skupini Din 425, draginjske doklade Din 585 (odslej Din 520); služitelj v II. skupini ima plače Din 245, draginjske doklade Din 585 (odslej Din 520).
Uradnik-samec zgubi osebno doklado t. j. povprečno Din 140, zvanič-nik-samec Din 60 do 80, služitelj-sa-mec Din 50 do 65.
*
Redukcija draginjskih doklad državnih nameščencev bo pogodila v prvi vrsti oženjene z velikim številom otrok in vpokojence, najmanj pa samce.
Izguba na osebni draginjski dokladi pri uradnikih znaša od Din 85 do Din 200 mesečno, ali povprečno okroglo Din 140; pri zvaničnikih Din 60 do Din 80 in pri služiteljih Din 50 do Din 65.
Poročena žena, državna nameščen-ka tudi po novi uredbi nima pravice do osebnih doklad, ki znašajo n. pr. v nižjih položajnih skupinah (X do VIII in v prvem draginjskem razredu) Din 680.
Ako sta mož in žena državna nameščenca, tudi nimata pravice do rodbinske doklade za otroke, ki je znašala doslej Din 150 na mesec, odslej pa samo Din 110 za vsakega otroka, če ima nameščenec do tri otroke in po Din 120, če ima več ko tri otroke.
Vpokojenci so doslej dobivali za ženo in vsakega otroka, za katerega so morali skrbeti po Din 140 mesečno; odslej pa bodo dobivali po istem principu, kakor aktivni nameščenci.
Uradnik, ki je oženjen in ima tri šoloobvezne otroke, izgubi Din 140 osebne doklade in za vsakega otroka po Din 40, ali skupno Din 260. Zvaničnik izgubi v takem slučaju Din 180
do Din 200, služitelj Din 170 do Din 185.
Uradnik, ki je oženjen z ženo državno nameščenko, ali pa, če je žena državna nameščenka, mož pa zasebni nameščenec ali delavec (ako ni siromašen in nesposoben za delo), izgubi Din 140 mesečne osebne doklade, ako ima tri otroke za vsakega po Din 150. Zvaničnik in njegova žena izgubita v enakem položaju za malenkost manj, takisto služitelj.
Po novi uredbi bo torej najbolje biti samec, imeti malo otrok, ali biti ločen, kajti za ločence (ako sta n. pr. mož in žena v državni službi) omejitve glede rodbinskih in osebnih doklad ne veljajo. Sistem družinskih plač je odpravljen.
Silno prizadeti so državni name-ščenci-stariši, ki imajo več nad 16. let starih otrok v srednjih in višjih šolah.
V	mnogih primerih bo tem otrokom šolanje onemogočeno.
Kaj sedaj?
Ko je francoska vlada izdala slično uredbo o znižanju prejemkov državnih uslužbencev je obenem sprejela tudi številne ukrepe o prisilnem znižanju cen, zlasti tudi
o	prisilnem znižanju najemnin.
Znižanje doklad državnim nameščencem in vpokojencem, ki je prišlo tako nenadno in v trenutku, ko se deca vrača v šole in trka zima na vrata, zahteva sličnih ukrepov tudi pri nas. Državni nameščenci, med katerimi je mnogo takih, ki jim je uredba prekrižala vse račune, to popolnoma opravičeno pričakujejo.
Z državnimi nameščenci pa so prizadeti tudi obrtniki in trgovci ter na-meščenske nabavljalne zadruge: 400 milijonov dinarjev letno manj potrošnje, ni malenkost, ampak za naše razmere naravnost ogromen izpadek.
lovnega sodišča, ozirajoč se na njih poznanje delovnega prava in socijalnih razmer.«
Delovno pravo more prav tolmačiti le oni sodnik, ki ima v sebi vsaj prvine socijalnega čuta in ki bo poznal socijalne razmere našega malega človeka, vso njegovo odvisnost od delodajalca in težave, v katerih živi z rodbino.
Ta socijalni čut bo moral poleg suhih paragrafov vzporedno vzgajati v mladih pravnikih profesor delovnega prava, če hočemo, da bo dosegla socijalna zakonodaja svoj pravi namen v korist državljanov in države.
Le tak sodnik s socijalnim čutom in poznanjem socijalnih prilik bo vodil mezdne pravde tako, da si bosta držali obe stranki — ravnotežje. S tega vidika je že stari civilno-pravdni red pro-S^l spore iz službenih razmerij za počitniške, to je nujne. Tudi obrtni zakon zahteva za razsodniške odbore nujnost, da se morajo razprave razpisati že v 8. dneh. Isto velja v Avstriji in Nemčiji. A češka delovna sodišča morajo imeti prvo razpravo že v 5. dneh in nato pravdo čim preje končati, če le mogoče že s prvo sporno razpravo.
Zavlačevanje mezdnih pravd.
Pri nas pa se dogaja, da se razpisujejo pravde dostikrat tudi šele čez 3 mesece in potem zopet za toliko mesecev preložijo, da traja celo leto, pred-no izide sodba v prvi instanci. Vsaj 1 leto mine zopet, ko končamo spor v daljnih dveh instancah. Imam slučaje, ko trajajo pravde iz službenih razmerij po 3 in še več let, v katerih čakajo na svojo mezdo — brezposelni. Kje sta si tu potem v ravnotežju kot pravdni stranki brezposelni tožnik in toženi delodajalec, — običajno milijonsko podjetje ali morda tudi Državni zaklad? V tisočih slučajih se mora revež upogniti, odreči svoji zasluženi mezdi, da dobi s poravnavo vsaj nekaj, ker mora živeti iz roke v usta. Toda takšno »poravnavanje« ni namen sodišč, nobene zakonodaje in ni v interesu čuta pravičnosti in enakopravnosti pred zakonom, zlasti tudi ne v korist patri-jotizma.
Proč od »upravnih« sodnikov
Marsikdo, tudi strokovne organizacije često zahtevajo čim prejšnjo uvedbo razsodiščnih odborov — ravno radi brezkončnega zavlačevanja pravd pred rednimi sodišči. Toda od tega si
predvsem nimamo obetati hitrejšega postopka, kakor nam to kažejo mezdne pravde iz južnih krajev pred upravnimi oblastmi. Za mezdo nekega natakarja n. pr. čakam že 3 leta rešitve tožbe pred upravno oblastjo v Crikve-nici. Najhujše pa bi bilo z nepristra-nostjo pri takih razsodiščih, ki jih naj vodijo po obrtnem zakonu upravni uradniki, torej ne neodvisni poklicni sodniki. Kako je z upravnim ^ aparatom, smo se žal dovolj razočarali v zadnjih letih diktature. Najbolj zgovorno nam slika uradovanje upravnega uradnika članek »O morali v odgovornosti«, ki ga je prejelo »Jutro« št. 216 z dne 18. septembra t. 1. iz vrst »politično upravnega uradništva«, kjer pišejo:
«Upravni uradniki, nižji in višji, smo pri svojem delu pač odvisni od volje in nalog svojih šefov. Še prav posebno velja to za uredništvo politične uprave.«
^ Kako naj sodi potem takšno uredništvo v tožbah večinoma nasprotno politično orijentiranega proletarijata napram premožnim in družabno »visoko stoječim« delodajalcem? Ti so največkrat v kraju voditelji in repre-7Anfanfi Hriicyf\ recimo vlžldsiOČC’ poli*"
Mussolini hoče
na vsak način vojn®!
Italija hoče anektirati Abesinijo. j
Neprestano izjavlja Mussolini, da j j se sklepom1 Društva narodov, ki pri- ; j pravljajo mirno rešitev spora, ne j : podredi.
Puške se bodo same sprožile, ! pravi Mussolini. Italijanski fašizem je neustrašljiv, bojeval se bo z 250 tisoč vojaki proti 400.000 oboroženih Abesincev. In če je potrebne, bo mobiliziral proti Evropi nadaljnjih deset milijonov mož.
Vzemimo, da se po teh resnih grožnjah ukloni vsa Evropa fašističnemu diktatu. Toda v Angliji ne zbujajo te besede utiska. London zahteva sankcije (kazni) proti napadalcu ...
Delavci hočemo braniti mir!
V italijansko - abesinskem' sporu ne gre samo za spor med dvema državama, ali za sankcije proti Italiji, gre za mnogo več.
Gre za zmago fašizma nad demokracijo, ali za obračun demokracije s fašizmom.
Po govorih Hoaera in Lavala v Ženevi se lahko trdi, da imajo britanska vlada, britanski parlament in britansko javno mnenje enodušno in enotno mišljenje, da se mora z vsemi sredstvi očuvati avtoriteta Društva narodov in da se morajo v slučaju. da Abesinijo Italija res napa- j de, proti njej uporabiti v vsej ostro- I sti vse odgovarjajoče sankcije.
V zadnjih 200 letih je to prvikrat, da ves britanski parlament v vprašanju, ki je od njega odvisen svetovni mir, zastopa isto stališče.
Celo v usodnih dneh leta 1914. jc bil britanski parlament v vprašanju vojne razdeljen v dva tabora.
Po Mussolinijevem odgovoru na govore francoskih in britanskih državnikov v Ženevi se londonski merodajni krogi vprašujejo, kaj bi bilo z ženevsko ustanovo in s svetovnim mirom, če bi Francija in Velika Britanija v slučaju oboroženega napada Italije na Abesinijo ne uporabile učinkovitih sankcij proti napadalcu. Na to vprašanje odgovarja britansko javno mnenje:
Če Društvo narodov razpade, se Italija ne bo zadovoljila samo z Abe-
V Belgiji je zaradi gospodarske krize hotela reakcionarna vlada kljub draginji zniževati plače in mezde, češ, da le taka operacija sanira razmere. Nameri se je upiralo delavstvo in nameščenci in vlada je
Sem z brezplačnimi učnimi predmeti! Visoka kulturna stopnja naroda je ponos vsake države. Pogoj, da postane narod visoko kulturen je pa razvi-
sinijo in Nemčija bo nedvomno potem tudi poskušala »civilizirati« kak manjši narod.
Tako razumevanje položaja dele tudi britanski politični krogi, ki so po upornosti Mussolinija zelo pesimistični glede nadaljnjega razvoja. Na merodajnih mestih v Londonu smatrajo, da bi v slučaju vojne v Abesiniji
samo francasko-angleška bloka-i da Italije mogla ohraniti avtoriteto Društva narodov in svetovni mir.
To stališče britanskega javnega mnenja najbolje prikazuje pondelj-kov govor poslanca in bivšega ministra v delavski vladi, Greenwooda, ki ga je imel v parlamentu. Rekel je med drugim:
»Govori se, da bi uporaba sankcij proti Italiji pomenila vojno. Jaz pa smelo trdim, da so edino sankcije primerno sredstvo, da se prepreči vojna. Če bi se uporabile sankcije, bi se tudi najmočnejša država ne upala spuščati v vojno. Če pa bi se spustila v vojno, bi tudi najmočnejša država bila poražena. Danes je na kocki bodočnost Društva narodov in z njim vsega človeštva in če danes ne bomo odločni, je naš pogin neizbežen. In Grennwood je končal z besedami :
Če danes dopustimo Mussoliniju, da izvaja svoje ekstravagantne načrte, bo za leto dni njegov idejni brat, Hitler, nastopil isto pot.«
Resnične besede. Ne gre samo za Abesinijo, gre tem bolj za ohranitev demokracije in dostojanstva človeka, za ohranitev kulture proti srednjeveškemu barbarizmu. Če se bo Francija tega zavedala, ji ne bo težko voliti.
*
Toda izgubiti ne smemo izpred oči, da je v tem sporu udeležen tudi kapital, ki gotovo ne stoji na stališču: demokracija proti fašizmu. Zato pa ne pustimo, da bi v teh usodnih trenutkih kapitalizem1, ki je slučajno prišel v konflikt s fašizmom, imel končno besedo!
prišla v krizo. V vlado so pa vstopili socialni demokrati z novim gospodarskim in socialnopolitičnim pro-gramorm, tako da je nedavno sklenila vlada, da zviša državnim nameščencem plače za 5 odstotkov.
to šolstvo. Zaradi tega skuša vsaka država svojim državljanom omogočiti šolanje predvsem s tem, da je čim cenejši. ti.	v*4	UufcOii.
V ogledalu
Po čem se najlažje spozna bistvo
fašizma. Lajik fašizem najlažje spozna po tem, da odpravi svobodo tiska in ; govora, ker ne mara, da bi kdo kriti-| ziral njega delovanje, niti pošteno, niti nepošteno. Zabranjuje celo razkrivanje sleparij, — ker bi škodovalo njega ugledu na zunaj.
Če ne, bodo volitve po starem
i	volilnem redu. Zadnjič smo že poro-! čali, da je vlada odločena izvesti nove volitve po starem volilnem redu, ako bi parlament ne hotel sprejeti napovedanih reform političnih zakonov. Tako je razpoloženje v režimr skih krogih. Volitve po starem volilnem redu bi bile jako zanimive, ker bi pri tem spoznali razne kameleone in kameleončke. — Otroci morajo biti vedno pridni, da ne poje šiba!
Poleg nje pa je vprašanje učil, zlasti šolskih knjig! Šolske knjige so pri nas tako drage, da se je čuditi, da jih sta-riši sploh zmorejo. Vzemimo I. razred meščanske šole: predpisanih je 10 šolskih knjig, ki stanejo nove reci in piši 483 dinarjev. Kje zmore kaj takega ubog delavec, pa bodi tovarniški, rudniški, obrtniški ali državni, ki često ves mesec niti toliko ne zasluži. Pa to še ni dovolj: so tu še svinčniki, peresniki, šestila, ravnila, zvezki, dnevniki, risalni papir, barve, razne sirovine za ročna dela — kdo to zmore? In končno še razne članarine, razni prispevki in kdo ve kaj. Tisočak samo za take stvari ni zadosti. In pri tem je meščanska šola ona, čije obisk bi po zdravi prosvetni politiki bilo treba omogočiti slehernemu državljanu.
V	kulturno visoko stoječih državah
i	!) kakor v Švici, na Danskem,
Švedskem ali Norveškem skoro ni člo-
veka mlajše generacije, ki bi ne imel meščanske šole. Pri nas je pa to onemogočeno na tak način kot zgoraj rečeno. :
Spremenite prosvetno politiko, dajte nepremožnemu šolarju ali dijaku učila brezlačno ali vsaj po režijski ceni.
Omogočite narodu prosveto!
Newyorški sodnik: »Kljukasti križ — zastava pomorskih roparjev«. Na
nemškem parniku Lloyda »Bremen« so demonstranti strgali zastavo s kljukastim križem. Pet demonstrantov je prišlo radi te demonstracije pred newyor-ško sodišče, od katerih so bili štirje oproščeni. Mila sodba je razburila Nemčijo, še bolj pa utemeljitev sodnika, ki je sodbo izrekel. Rekel je, da je popolnoma prepričan, da je javno iz-vešanje nacistične zastave opravičeno ali neopravičeno zbudilo pri demonstrantih občutek, da je to ladja pomorskih roparjev, ki je prišla izzivat v pristanišče naroda, ki mu je prej potopila ladjo ponosno s črno roparsko zastavo na jadrniku. (»Sozialdemo-krat«).
Kuga na Kitajskem. Na Kitajskem1, kjer imajo letos izredno velike poplave, se je jela širiti kuga.
Belgijska vlada za uradniStvo
Zvišanje plač za 5 odstotkov od 1. oktobra t. I. dalje.
Doma in po svetu
Grafično delavstvo Javnosti
Zaradi ponovnih razgovorov s podjetji, ki še niso podpisala sporazuma z organizacijo grafičnega delavstva, odpade današnja priloga »Grafično delavstvo javnosti«. O nadaljnjem razvoju spora med grafičnim delavstvom in tiskarnami bomo bravcem še poročali.
Uredništvo.
❖
Dr. Voja Marinkovič umrl. V Beogradu je dne 18. t. m. umrl bivši predsednik vlade in zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Pokojnik je bil rojen v Beogradu 1876. Pripadal je Da-vidovičevi demokratski stranki in je bil nje soustanovitelj.
Draginje ni več. Vladin komunikej
o	znižanju draginjskih doklad omenja, da draginjske doklade vsled splošne pocenitve živil niso več opravičene. V skladu s to konstatacijo odreja uredba, da je treba v vseh določbah, ki govore o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah, besedo »draginjske« črtati.
150 delavcev pojde v Perzijo. V Perziji bodo gradili več cest. Zaposlitev pri teh delih je prevzelo 150 jugoslovanskih delavcev. — Žal, da morajo naši delavci odhajati po svetu in se po krajši dobi vračati zopet domov. V naši državi je dovolj prilike, da bi se vsaj za kmetiško delavstvo malo preštudiral problem domače kolonizacije.
Samomori v Nemčiji. V Nemčiji ni bede, ni nezaposlenosti. Kljub temu je v tem letu izvršilo 3600 Nemcev samomor, in sicer večinoma zaradi nezaposlenosti. Tako pripovedujejo nemška poročila, ki nedvomno ne izdajajo bolj črnih poročil o stanju.
tične stranke in običajno še predsedniki, odborniki ali vsaj podporniki drugih organizacij, v katerih sodeluje tudi upravni uradnik — njihov sodnik.
Mlado pravniško generacijo bo torej vzgajati tudi v tej smeri, da pomaga izgraditi našo socijalno zakonodajo na vse strani in jo dvigniti vsaj do višine v drugih državah, ki niso nič ma-nje napredne, kot naša.
Stol sedmorice, najvišje sodišče v Zagrebu, je že večkrat pravilno po-vdaril. da ima naša socijalna zakonodaja, ki jo je razlagati že po naslovu zakonov v prid gospodarsko slabejših, predvsem tudi socijalno nalogo: pomagati v gospodarski krizi odpravljati brezposelnost. Zato pa rabimo praktičnih pravnikov, sodnikov in odvetnikov, ki bodo pravilno razumevali to zakonodajo.
To pričakujemo in si obetamo od stolice delovnega prava našega vseučilišča!
♦
Država mora seve nuditi vsaj sodnikom tudi takšno plačo, da bodo mogli živeti popolnoma neodvisno od vsakojakih bogatašev ter si nabavljati za splošno izobrazbo in strokovni študij potrebne knjige.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa I. Knjiga	15
Mlajši Pet je sedel h krmilu in buljil predse, neprestano žvečeč gumi.
Stari se jc naslonil na avto in je med neprestanimi kletvami popravljal pipo, ki mu je vsak hip ugasnila, sc zamašila, ki je moral vanjo vsak hip natlačiti nov tobak, čeprav še prejšnjega m pokadil.
Vsa vznemirjenost, ki je stresala farmarja, se je kazala v njegovem ravnanju s pipo.
Ko ni pet minut nihče nič izpregovoril, je Pet nenadoma bruhnil: »Veš kaj, daddy,1H) jaz bi na tvojem mestu plačal, ne da bi izgubljal mnogo besed.«
»Da, ti,« je mr. Shine jezno zaklical, »ti bi plačal. Saj ne gre iz tvojega žepa, potem je pa ,plačan j e‘ prav lahko. Toda odtrgal ti bom od tvojega žepnega denarja.«
»Tega ne boš napravil, daddy, ali pa mi moraš dati tudi nekaj denarja od prodanega bombaža, sicer bi ne bilo pravično.«
»Ho! Da se le od smeha ne razpočim. Denar od prodanega bombaža!? Kaj sem ga že kaj prodal. Rečem vam, mr. Gale, nihče mi ni zanj še
*8) Daddy = očka.
beliča ponudil. In kakšen je tudi letošnji bombaž! Najbolj belo snežinko v Alaski mora biti sram. In le poglejte, mr. Gale,« pri tem je odtrgal sad z rastline, ki je stala poleg njega, ga zmečkal in mi ga pomolil pod nos, »najmehkejši puli je pravcata bodeča žica. — Čujte, recite že vendar kakšno besedo! Ne stojte vendar, kakor bi ne znali govoriti!«
»Toda, saj me vendar to ne zanima,« sem odvrnil.
»Res, to vas ne zanima. Toda vsaj usta lahko odprete!«
Slo mu je samo za to, da bi našel koga, ki bi mu lahko ugovarjal.
Tedaj se je Dick udobneje stegnil in z raztegnjenim besedami prav počasi in premišljeno rekel:
»Čakaj, da ti še jaz nekaj povem, dad —«
»Ti? Ti si mi vprav pravi.«
»No, pa ne. Saj utegnem. Saj ni moj bombaž, nego tvoj.«
Ko pa sc je Dicka zopet polastila trdovratna molčečnost, je stari, ves razjarjen, nenadoma rekel:
»Prekleto, tak govori že enkrat! Ali pa naj morda stojim tu, da ves bombaž zgnije in da ga pojedo črvi?«
»Vidiš, dad, prav na to mislim: da bi ne zgnil. Če delavci odidejo, ne dobimo drugih. Če jih pa
naročimo iz mest, bomo plačali več potnine kakor je vse skupaj vredno.«
»Govori že hitreje!«
»Toda premisliti moram vendar najprej, kar hočem povedati. Pomisli dad, enkrat je že deževalo. In vse kaže, da dobimo prav kmalu; deževno dobo ali pa bo ves teden pršelo. Potem bo ves bombaž uničen, vse bo zbito v blato, potem pa kar najdi tistega, ki bo namesto bombaža kupil pesek. Čim1 preje potrgamo bombaž in ga spravimo na trg, tem boljša bo cena. če bo pa trg že napolnjen, pa smemo biti veseli, da se ga iznebimo z dvajsetimi ali pet in dvajsetimi centavi izgube. To sc pravi, če ga bomo sploh prodali in nam ne ostane na vratu. Doslej smo ga začeli prvi trgati in bomo tudi prvi na trgu.«
»Prekleto, fant, hudičevo prav imaš! Pred štirimi leti sem bil primoran, da sem ga prodal za trideset centavov pri kili ceneje, kakor je bila začetna cena, in vrhu tega sem stal tam še kakor ubog berač, ki mora moledovati za kos kruha. Znorel pa vendarle še nisem, da bi plačal osem centavov za kilo! Preje sem plačeval samo tri, štiri centave! Ne, kar sem rekel, sem rekel: desetkrat ga pustim rajši zgniti, preden bi se vdal.«
Pri tem je udaril z roko po rastlini, kakor bi hotel s to gesto vse polje pobiti.
(Dalje prihodnjič.)
IZ NAŠIH KRAJEiZ
Celje
Velik protestni shod nameščencev. Dne
19. t. m. se je vršil velik protestni shod privatnih nameščencev v Unionu proti nameravani ukinitvi že 30 let veljavnih pravic. Govorila sta ss. Petejan in Pibrovec. Soglasno je bila sprejeta protestna resolucija.
SoStanj
»Delavsko pevsko društvo« vabi vse svoje članstvo na redni mesečni sestanek, ki bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v Zadružnem dom«. Ker je dnevni red zelo važen, naj nihče ne izostane! — Družnost!
Pripravljalni odbor za ustanovitev kolesarskega društva vabi za v nedljo, dne 22. t. mi ob 9. uri dopoldne v Zadružni dom vse že prijavljene člane in one, ki se še mislijo prijaviti k važni seji. Treba je, da že enkrat začnemo in gremo resno na delo! Ob lepem vremenu popoldan izlet z kolesi! — Družnost!
Vse one, ki so v zaostanku z plačilom naročnine za »Delavsko politiko«, prosimo, da jo poravnajo v nedeljo 22. t. m. med 9. in 10. uro dopoldne v Zadružnem domu pri poverjeniškem odboru. Opozarjamo vse delavce, da podpirajo vse one tvrdke, ki so naročene na naš edini delavski list »Delavsko politiko«. Kdor se misli naročiti na list, naj pride v nedeljo v Zadružni dom. — Poverjeniški odbor.
RuSe
Mariborski sodrugi pridejo na obisk.
V nedeljo 22. t. m. bo priredil pevski odsek »Zarja« iz Maribora izlet v Ruše. Prihod s popoldanskim vlakom. Ob tej priliki priredimo družabni sestanek z mariborskimi sodrugi. Vsi prijatelji petja in družabne zabave vljudno vabljeni. Sestanek se bo vršil pri s. Magdiču v Rušah. Pričakujemo mariborske sodruge na kolodvoru ob tri četrt na 2. popoldne. Dolžnost vseh zavednih so-drugov je, da pridejo na družabni sestanek.
Nežica
Shod rudarjev
sklicuje podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije za nedeljo 22. septembra t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani nad konzumom. Dnevni red: Položaj rudarskega delavstva; položaj bratovskih skladnic; slučajnosti.
Trbovlje
. ,z M; skupine Rudarske zadruge. So-
orug Pliberšek Franc je zapustil bolnico, iSm Je .pravil in je zopet prevzel posle načelnika 11. skupine Rudarske zadruge, izredno zanimanje za naša predavanja.
V zadnjem predavanju Zveze rudarjev v Trbovljah o socialni zakonodaji je bilo posebno razveseljivo, da so prišli v precej lepem številu k predavanju celo sodrugi iz Hrastnika, celo iz, rudnika v Hudi jami in iz sodružica je bila med njimi. Pa ne samo iz Hrastnika, celo iz rudnika v Laškem' in iz Zidanega mosta so se pripeljali delavci, da slišijo, kakšne pravice jim garantira že zakon, pa jih delodajalci ne priznavajo. Tako je prav! Kako bomo izvojevali svoje zahteve, če niti ne vemo, kakšne pravice imamo po zakonu in kako šele dosegli izboljšanje!
Stavka v celjski cinkarni
Miti pol odstotka
Z ozirom na članek v časopisu »Delavska politika« z dne 14. septembra 1935, št. 73, na strani 7, drugi in tretji stolpec, ki ima naslov: »Stavka v celjski cinkarni« in podnaslov: »Niti pol odstotka j..«, Vas pozivamo, sklicujoč se na čl. 26 in čl. 27 zakona o tisku, da natisnete v prvi, prihodnji številki, ki izide po prejemu tega poziva, na istem mestu sledeči popravek:
Ni res, da zasluži večina delavcev Cinkarne d. d. po Din 27.— dnevno, temveč je res, da zasluži od 271 zaposlenih delavcev najnižjo mezdo po Din 27.— samo 24 delavcev. To so dvoriščni delavci in postrežno osobje zidarjev, ki ni v nobeni zvezi s produkcijo.
Nadalje je res, da je iznašala povprečna mezda, ki je bila izplačana za mesec avgust 1935, Din 42.70 na 8 umi šiht, kar je podjetje dokazalo delavskimi delegatom pri mezdni razpravi na podlagi uradnih mezdnih izkazov. Izplačano je namreč bilo delavstvu za mesec avgust skupnega zaslužka Din 316.578.43 za 7.413 6/8 storjenih šihtov.
Nadalje je res, da je znašala povpreč-topilnih pečeh in v oddelkih, kjer imajo opravka z' jedkimi snovmi, svojo obleko in obutev, res pa je, da nosijo ti delavci delovno obleko in coklje, ki jih daje na razpolago podjetje.
CINKARNA d. d.
Ugodovitve delavstva
Ni točno, ako trdi vodstvo Cinkarne d. d., da je delavstvo šlo v stavko, preden je sploh odpovedalo kolektivno pogodbo. Ne gre za kolektivno pogodbo, ampak za ureditev mezd, ki v kolektivni pogodbi niso bile določene, pač pa objavljene delavstvu z nekakšnim' razglasom, ki je bil nabit na vratih. Zagotovitev povprečnega zaslužka na delavca in šiht, kakor je to storilo vodstvo Cinkarne, je treba pojasniti tako-Ie:
V	skupni vsoti izplačanih mezd so všteti
vsi akordi, doklade za nedeljsko delo, nadure in pa zaslužek specialistov, ki imajo res po Din 1500 mesečno. Ako sedaj delimo skupno vsoto teh in takih zaslužkov enostavno s številom zaposlenega delavstva, potem seveda dobimo končni rezultat kot ga je priobčilo vodstvo. Resnica pa je drugačna. Za dve tretjini delavcev znaša zaslužek Din 27 do največ Din 37 dnevno. To smo morali ugotoviti, da bo javnost poučena.
Delavska 2ena o stavki
Delavska žena iz okolice Celja nam piše: S. urednik, morami, da Vam napišem par vrstic o stavki cinkarniškega delavstva v Celju. Včeraj, dne 16. t. m. so nehali z delom. Delavci so se hoteli pogoditi zavoljo plače, ali gospodje pravijo, da ne morejo ničesar dati. Trdijo, da so d.elavci itak zadosti dobro plačani in ako so bili doslej zadovoljni, morajo biti tudi poslej, ker se je vse pocenilo. Gospodje menda sami vedo, kako je bilo s to delavcem očitano »zadovoljnostjo«. Kdaj bi bili delavci že stopili na plan, da so bili organizirani. Ne zato, ker so bili zadovoljni, niso stavili nobenih zahtev, ampak ker ni bilo enotnosti med njimi. Sicer pa tudi to ni res, da bi bili delavci šele sedaj stavili svoje zahteve. Mezdno gibanje v cinkarni
je že starejšega datuma. — Delavci so spravili vse to ogromno premoženje, ki ga predstavlja cinkarna, skupaj in že samo to dejstvo govori za to, da niso bili nikdar preveč plačani. Lp povprašajte nas žene, pa boste zvedeli, kako živimo v naših družinah. Delo v tovarni je tako težko kot v malokateril industriji. Delavci prihajajo z dela vsi opečeni; ne samo, da so zgodaj izmozgani in obnemogli, riskirajo tudi svoje zdravje. Da je položaj delavcev neznosen, priča njihov soglasen sklep, da gredo v stavko. Ako bi se jim dobro godilo, ne bi stavkali. Gospodje, jaz’ delavska žena yam pravim, pravičnejše in zaslužnejše je, dati delavcu kar je njegovega, kot pa prižigati sveče gospodu bogu.
Žena cinkarniškega delavca.
Ljubljana Velika Ljubljana vendarle ustvarjena
Stepanja vas. Po tej uredbi bo’ treba čim prej razpisati svobodne in tajne občinske
Izpolnjena je stara zahteva naših delovnih slojev, da se združijo z ljubljanskim mestom vse predmestne občine, v katerih prebiva večinoma delavstvo in uradni-štvo, zaposleno v ljubljanski industriji, obrti in trgovini. Po vladinem ukazu se združijo z Ljubljano občine Moste, Šiška, Vič, južni del Ježice, Polje, Dobrunja in
Umrl je v četrtek, dne 19. t. m. po dolgi in mtučni bolezni v 81. letu starosti stavec v pok. Ivan Pulko. Pokojnik je bil poznan kot velik dobričina, zvest član organizacije in je do pred nekaj leti kljub visoki starosti še izvrševal svoj poklic. Cast njegovemu spominu! Preostalim naše sožalje!
Vpisovanje v II. In III. razred vseh ljubljanskih obrtno-nadaljevalnih šol bo v
volitve, pri katerih bodo morali nastopiti enotno vsi delovni sloji pod Socialistično zvezo delovnega ljudstva, da si tako zagotove, da se bo občinska politika vodila v korist tistih, ki tvorijo večino velike Ljubljane.
nedeljo, dne 22. t. m. od 8. do 12. ure pri vodstvih takih šol na Grabnu, Vrtači, Ledini in pri Sv. Jakobu. Pouk se prične prve dni oktobra ter bodo učenci obveščeni o pričetku pouka pri vpisovanju. Za vajence velja šolska obveznost in je po obrtnem zakonu službodajalec obvezan, da vpiše vajenca v šolo.
Hrastnik
javna občinska seja. V pondeljek, 23. t. m. ob 16. uri se bo vršila v stranski posvetovalnici javna seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je med drugim tudi vprašanje zaposlitve naših brezposelnih pri javnih delih. Tako bo gradila občina cesto v vas Ravne in vodovod na Lopato. Pri teh delih bo povprečno skozi 4 tedne zaposlenih do 30 delavcev. Kako težko stališče ima očinska uprava ravno radi zaposlitve brezposelnih, naj omenimo tole: Že pred meseci je zaprosila bansko upravo za subvencijo za javna dela, a do danes ni odgovora in ne nakazila. Kaj bode banska uprava ukrenila na zimo radi brezposelnih, še ni znano. Občinska uprava je obrazloženo in utemeljeno vlogo že vložila in predlaga, da naj se ustanovi čez zimo kuhinja za brezposelne. Ker je že čas, da se vse potrebno pripravi, mislimo, da bo banska uprava končno določila znesek za ustanovitev te prepotrebne kuhinje. Brezposelni bodo banski upravi hvaležni, ako bodo obvarovani pred najhujšim, t. j. pred gladom.
Znak časa — hlapec fiksira delavca. Nek navaden tekstilni delarec je dobil na-meščenje v neki tovarni, kjer je pa postal — sarža. Da bi ga videli, kako sedaj jaha! Delavke faksira do skrajnosti, če mu ni kakšna bolj k srcu prirasla. Zgodi se celo, da se včasih zmoti in piše ure, ki jih je napravila ena delavka, na dobro druge. Nekaj delavk je že tako očrnil, da jih je vodstvo tovarne odpustilo. Takile domači priganjači so slabši od inozemskih mojstrov. Treba jim bo pristriči peroti.
Jesenice
SK Kovina,r z Jesenic bo gostoval v nedeljo 22. t. m. v Trbovljah ob priliki športnega dne SK Amaterja. Zelja članstva oziroma igralcev SK Kovinarja bi bila in upamo, da bo tudi izpolnjena, da pojdejo z lepšim vtisom' z igrišča ter iz Trbovelj, kakor so pa odšli ob priliki gostovanja z DASKom. Želimo biti gostje ne samo na zelenem polju, kakor je bil to slučaj pri DASKu, temveč tudi izven zelenega polja in tedaj šele bomo smatrali to gostovanje za gostovanje pri sodružnemu delavskemu športnemu klubu. Družnost!
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) veliko filmsko delo »Pesem z neba« z J. Kiepuro in Martho Eggerth v glavnih vlogah. Dodatek poleg dveh prediger še krasen glasbeni film »E. Duchin in njegov orkester«. Sledi: »Revolucija mladine«.
Zagorje ob Savi
Nova epidemija v Zagorju. K
vsem težavami, ki jih morajo naši »purgerji« prenašati, je prišla še politična. Tam od nekod z juga je prišla neka nova muka, ki ji pravimo slovenski Jeruzalem. Ta muka se sedaj oprimelje naših bivših Jeensear-jev tako, da reveži sami ne vedo, kaj so bili, kaj so in kaj še bodo morali biti. Dobro bi bilo, če bi prišel kak predavatelj k nam, ki bi nami predaval »o zmešanih pojmih sodobnega človeka«.
Delovno ljudstvo v Zagorju
za ustanovitev Socialistične zveze delovnega ljudstva
Pripravljalni odbor za ustanovitev socialistične zveze delovnega ljudstva je sklical v nedeljo 15. septembra t. 1. javen politični shod. Na tem shodu je poročal s. A. Sedej, ki je v jedrnatih besedah orisal sedanji politični položaj v državi. Po-vdarjal je neznosne socialne prilike, v katerih živi danes delovno ljudstvo, predvsem delavci in kmetje
(bajtarji). Naglašal je potrebo čim tesnejšega zbližanja vseh slojev delovnega ljudstva v obrambo svojih interesov. Shoda se je udeležilo okrog 400 ljudi. Zborovalci so navdušeno pritrjevali govorniku. Ko sc bo pokrenila stranka, Zagorje ne bo zaostajalo za drugimi industrijskimi kraji, iz katerih prihajajo prav tako ugodna poročila.
Sijajno obiskano zborovanje rudarjev
Velenjski rudarji v samoobrambi
52 novih naročnikov
Steklarji iz vse driave za ohranitev enotne kolektivne pogodbe
Konferenca steklarskega delavstva,zaposlenega v podjetjih Siedinjenih
tvornie stakla!
re, je napravila med drugim tc-le soglasne sklepe:
1. Da se odpoved kolektivne pogodbe s strani Srpske fabrike stakla v Paračinu, izvršene z dopisom z dne 31. avgusta t. I., ne more vzeti na znanje, ker je neutemeljena in ker je bila ta pogodba sklenjena leta 1929. za vsa steklarska podjetja Sjedinjenih tvornie stakla in je še sedaj veljavna z vsemi svojimi dodatki.
2. Konferenca izjavlja, da zahteva de avstvo vseh steklarskih podjetij, da ostane delovno in plačilno razmerje tu-
v bodoče urejeno z enotno, za vsa podjetja veljavno kolektivno pogodbo,
o	čemer je mogoče razpravljati le na razpravi, kateri bodo prisostvovali zastopniki delavskih strokovnih organizacij in delegati delavstva vseh tovarn, ki so v sklopu Sjedinjenih tvornie stakla.
V nedeljo 15. septembra t. 1. se je vršila v Hrastniku konferenca steklarskega delavstva vseh tovarn Sje-dinjenih tvornie stakla v naši državi.
Hrastniško delavstvo so zastopali delegati ss.: Bcutl Franc, Kolner Alojz, Jager Joško; Paračin: Kol-bert Jože in Bauer Jože; delavstvo v tovarni Sv. Križ ss.: Jugovar Fr. 'n Slatinšek Franc; delavstvo steklarne Straža s.: Poš Franjo; centralno upravo Splošne delavske zveze njen tajnik s. Jakomin Lovro, Delavsko zbornico pa s. Joža Gol-majer.
Konferenca, ki je pretresala težko stanje steklarskega delavstva, njegove službene in plačilne razme-
Velenjski rudarji žive že dalj časa poleg svoje bede radi večnega praznovanja še tudi . v novemi strahu, da jih premestijo v drž. rudnik Brezo v Bosni. Bil je že izobešen razglas v rudniku, da se naj samski rudarji prostovoljno javijo za pot v Bosno. Ker pa naši rudarji le predobro poznajo razmere v južnih rudnikih, od koder se navadno vračajo razočarani in celo
i	bosi, se niti eden ni odzval temu povabilu.
Potrebno pa je bilo, da se rudarji o vsem temi in o drugih težnjah zopet skupno porazgovorijo.
Radi tega je sklicala za minulo nedeljo, dne 15. 9., podružnica II. skupine v Velenju rudarsko zborovanje v dvorani hotela Rak in povabila kot govornika tudi s dr. Reismana iz Maribora.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik II. rud. skupine v Velenju s. Polanc J., ki je obenem poročal kot zaupik lokalnega odbora Velenje v zvezi z' intervencijo z dne 11. sept. 1935. V svojem poročilu nam je predočil vso borbo in vse napore rudarjev, da ostanejo vsaj na domačih tleh ter da se prepreči emigracija in negotova življenska eksistenca naših ljudi v bosanskih rudnikih. Ce država sama ne more dvigniti rentabilnosti rudnika, potem ga naj prepusti banovini, a najboljše jam-
stvo za procvit rudnika bi bila — samouprava delavcev.
Nato je predaval s dr. Reisman, katerega so navzoči živahno pozdravljali kot svojega starega znanca še iz uspelega šo-štanjskega zborovanja. V zbranih, a pri-prostih ter prepričevalnih besedah je govornik podal zborovalcem pregled naše socialne zakonodaje, predočil njeno izvajanje v praski ter delavstvo opozoril na vse njegove z zakonom zajamčene pravice. Drž. rudnik v Velenju še sedaj ni vrnil 1 odst. doklade k uslužbenskemiu davku, ki jo je upravno sodišče, pozneje pa še zak. novela proglasila za nezakonito. Naš delavec je visoko državotvoren, kar je že sam neštetokrat dejansko dokazal, a ta njegova državotvornost se ne sme tolmačiti v smislu fašistične nacionalne miselnosti. Zato zahteva delavstvo tudi svojih itak že po nešteto zakonih zajamčenih pravic. Izvajanja so navzoči mestoma burno odobravali.
Po končanem predavanju se je takoj priglasilo 52 novih naročnikov »Del. politike«. Navzoči pa so takoj obljubili, da bodo še vnaprej marljivo agitirali med sodrugi za nove naročnike, pa tudi po gostilnah,1 tiri obrtnikih in trgovinah, kjer puščajo delavci svoj denar.
3.	Ker so dosedanje intervencije organizacij in delavskih zaupnikov zaradi kršitev kolektivne pogodbe pri vodstvih podjetij ostale brezuspešne, zlasti pa je odpoved kolektivne pogodbe za podjetje v Paračinu smatrati kot izigravanje skupne pogodbe, zato ponovno zahtevamo od pristojnih Inšpekcij dela, da s svoim pravočasnim posredovanjem preprečijo tako izigravanje in nepotrebno izzivanje steklarskega delavstva.
Konferenca poziva vse steklarsko delavstvo, da se kompaktno strne okrog
svoje strokovne organizacije in se pripravi na odločen boj za izboljšanje svojih raznMjr in enotne kolektivne pogodbe.
AH sl le poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Maribor
Pred inkorporacijo okoliških občin. Trdi se z vso gotovostjo, da je ukaz o inkor-poraciji okoliških občin že podpisan. Objavljen pa še ni, ker se klerikalci in radikali še niso sporazumeli med seboj zaradi imenovanja občinskega sveta. Zanimivo je, da se v okoliških občinah prav sedaj kregajo, ker bi nekateri radi dosegli pregrupacijo občin. Tezenčani hočejo z Radvanjčani stvorih eno občino, pobreški občinski odbor je proti, zastopniki Radvanjčanov v studenškem odboru pa tudi zagotavljajo, da hočejo ostati pod Studenci. Tega neplodnega prepira bo z inkorporacijo konec.
Še jih ni nazaj. Železničarjev, ki so bili pred zadnjimi volitvami nenadoma premeščeni v južne kraje, kljub raznim obljubam, še vedno ni nazaj. Bodo pa baje vsak čas poklicani zopet na službovanje v Maribor.
Premestitev. Iz Maribora sta premeščena v južne kraje sreska načelnika za levi in desni breg g. dr. Ivan Senekovič, kojega upokojitev je menda s tem preklicana, in g. Milan Makar.
Inž. Dolkovski umrl. Bivši šef delavnice drž. železnic v Mariboru inž. Dolkovski je te dni umrl. Pokopali so ga 19. t. m. ob veliki udeležbi železniških delavcev na Pobrežju. — Pokojnik je bil dober in pravičen predstojnik in je kot tak užival splošno spoštovanje. Zahrbtnosti ni poznal, denun-cijantov ni trpel v svoji okolici, pa tudi pri-ganjaštvo mu je bilo tuje. Ako se je delavcu zgodila krivica, je bil lahko prepričan, da ne bo obveljala. Tudi v nacionalnem oziru ni poznal razlik. Vsak šovinizem mu je bil tuj, zato pa so ga šovinisti sovražili in kar niso mogli pričakati, da bi bil upokojen. Neposredno pred upokojitvijo so ga dejansko napadli in pretepli in ko to ni bilo dovolj, so mu položili na okno njegovega stanovanja peklenski stroj, ki je eksplodiral, vsled česar so popokale vse šipe v bližnji okolici. — Železniški delavci, ki so imeli priliko delati pod njegovim vodstvom, vedo dobro, kaj so izgubili, odkar je inž. Dolkovski odšel s svojega službenega mesta. Čast njegovemu spominu!
Delavsko pevsko društvo »Zarja« v Mariboru bo priredilo v nedeljo 22. septembra izlet v Ruše. Odhod ob en četrt na 2. uro z glavnega kolodvora. Pridružijo se tudi člani »Prijatelja prirode« peki-tambura-ši. Zaprošeno je, da se izletnikom dovoli ogled tovarne za dušik. Kdor želi, se lahko pridruži!
V Markuzzijevem procesu je bila razglašena te dni še ena oprostilna razsodba. Ana Markuzzijeva, ki je svojo kazen že prestala, je zaprosila za obnovo procesa in je bila pri Ronovni razpravi oproščena.
Seznami o davčnih osnovah zavezancev bodo od 17. septembra do 26. septembra 1935 od 8. do 12. ure v vložišču mestnega poglavarstva razgrnjeni. Dan razprave bo od 1. do 14. oktobra 1935 z začetkom
Težko se danes služi denar! Zato Vam nudi železno, vodno in trajno ondula-cljo z garancijo ter najcenejše
SALON „ZORA“
Maribor, Aleksandrova c. 19
(vhod v veži levo). Delo izvršuje nastavljena prvovrstna frizerka. Za cenjeni obisk se priporoča F||> hovAK, frizer.
Razprava v tožbah železničarjev »preti-državnih elementov" proti Tumpeju in
tovarižem	(Konec.)
Zastopnik tožilcev je g. Tumpeja pozval, naj pokaže te sezname, da se bo lahko ugotovila točnost njegovega zagovora, a !je Tuanipej to odklonil, češ, da tega za enkrat ne stori in idia si bo ipremislil, ali bo dal te sezname na razipolago ali ne. Sezname, katere je prinesel g. Tunvpej s seboj na sodišče, je nato spravil v svojo aktovko ...
Kot že omenjeno, je g. Tuimpej zanikal, da bi on dal komisiji generalne direkcije na razpolago kakršnekoli podatke. Razpravljajoči sodnik je Tumpeju predočil izpovedbo ipriče Plantana Alojzija, ki je izpovedal, da je videl v rokah
železniške komisije prepise teh seznamov.
Sedaj je začel g. Tumpej Rudolf sodišču razlagati, da mu je g. Pllantan nenaklonjen. To je utemeljeval na ta način, da je 'g. iPlantan reflektiral na mesto šefa stanice v Mariboru glavni kolodvor, ko pa tega mesta ni dobil, je začel dolžiti njega, da je
Tumpej preprečil to imenovanje.
Ta izjava g. Tumpeja je vzbudila v razpravni dvorani razumljivo pozornost in vesel smeh. Na< vprašanje, ali more tudi glede Gajšeka Božidarja in Permeta Friderika trditi, da sta m« sovražno razpoložena, ker sta potrdila izpovedbo g. Plantana, je Tumpej izjavil, da o teh dveh tega ne more trditi.
Končno je bil Tumpej zaslišan tudi še glede očitka, ki ga je na ijavni cesti izrekel napram Pilaju Alojziju, češ da bi se llahko od Pilaja kdo okužil. Tumpej je ta očitek priznal, zagovarjal pa se je, da je slišal, da je Pilaj Alojzij poneveril nek denar sokolskega društva v Prevaljah, kjer je bila njegova žena 'blagajničarka društva, in da je Pilaj na Prevaljah nekaj manipuliral z denarjem na carini. Zastopnik Pilaja Alojzija je takoj nato proti Tumpeju
razširil obtožbo tudi glede teh očitkov.
Poslednji je bil na današnji razpravi kot obdolženec zaslišan.
Tušek Stanko.
Tudi ta je priznal, da je sestavil seznam 6 železničarjev, o katerih mu je bilo dobro znano, da niso bili člani nacijonalne železničarske organizacije. Rekel je, da je te sezname delal le za namene organizacije m da jih ni nikomur izročil1. Ko je zastopnik tožilcev vprašal Tušeka Stanka, ali mu ni znano, da je bil Glaser Mirko, ki se je nahajal v njegovem seznamu
celo zaupnik UJNŽB v vlakospremni-škem odseku
je v zadregi izjavil, da se na to ne spominja. Enako ni mogel dati odgovora na to, zakaj je Glaserja Mirka kot vlakospremnika zapisal v svoj seznam, dasi je po lastnem priznanju bil on zaupnik le za postajo Maribor, gl. kol.
Sodnik je nato prečital izpovedbo priče Plantana Alojzija, ki je potrdil, da je komisija, ki je poslbvala 18. V. 1934 v Mariboru imela v rokah
točen prepis teh seznamov z vsemi
opazkami vred.
Izpovedba g. Plantana je vzbudila v razpravni dvorani silno' zanimanje in razumljivo razburjenje med' prizadetimi železničarji.
Na predlog tožiteljev je bila razprava v svrho osebnega zaslišanja prič narodnega poslanca Lukačiča Avgusta, Zoreta Franca, Plantana Alojzija, Gajšeka Božidarja in Permeta Friderika (preložena na
11. novembra 1935 ob Y\ 9. uro štev. 15,
soba
Razprava proti Tumpeju in tovarišem je precej razgalila razmere v nacijonalm železničarski organizaciji, kateri je dolgo vrsto let načeloval g. Tumpej in katerega najintimnejša sodelavca sta soobdolžena Tušek in Prevoljšek.
ob 8.30 uri in sicer bo davčni odbor razpravljal v vrstnem redu, ki je razviden v 4. razpredelku razgrnjenih seznamov. — Davčni zavezanci se posebno opozarjajo na odstavek 6., 7., 8. in 9. zakoa o neposrednih davkih.
Repertoarni načrt »Nar. gledališča«,
iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1935-36.	■'
Opereta:
Abraham: Ples v Savoyu. — Albini: Madame Troubadour. — Ipavic: Princesa Vrtoglavka. — Kalman: Bajadera. — Kozi-na-Knaflič: Majda. — Parma: Nečak. — Schubert-Berte:	Pri treh mladenkah. —
Strauss J.: Beneška noč, Cigan baron.
V umetniški ansambl je na novo vstopila gdč. Branka Rasbergerjeva, upokojena članica, ga. Dragutinovičeva pa bo nastopala kot gostinja.
Razen tega se je gledališka uprava pogodila z več ljubljanskimi režiserji in igralci za serijo gostovanj, tako v režijskem kot tudi v igralskem pogledu.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob pretežki izgubi nam tako ljubljenega, dragega, skrbnega soproga, očeta
VIDMAR IVAN-a st.
se vsem Iskreno zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo vsem darovalcem pre> krasnih vencev in cvetja, gasilski četi KID na Jesenicah, za častno spremstvo ter godbi SMRJ podružnice Jesenice za ganljive žalostinke, delavcem in nameščencem KID in sploh vsem, kateri so nam nepozabnega pokojnika spremili v tako častnem in velikem številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnika v blagem spominu.
Jesenice, dne 16. septembra 1935.	DrilllllB	Vidmar.
Konzumno druStvo za Me2iSko dolino
r. s. z o. z.
Poštni predal štev. 3. Telelon interurban štev. 5.
v Prevaljah
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centr. skladllie v Prevaljah.
Podružnice:
Prevalje, Lele, Mežica, trna l, ima II, Sv. Helena, dultanj, Muta In pekarna v Prevaljah.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. — Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj Izplačajo. — Prodaja se le članom. — Član društva postane lahko vsak. — D*I*S	■•mo	Din 100*—.
Delavci In delavke I Kupujte svoje IlvIJen-ske potrebščine le v svojih zadrugah.
Kulturni pregled
»Moderna administracija«, strokovno izobraževalni časopis za trgovsko in pisarniško (knjigovodsko) osobje z bogato vsebino, izhaja mesečno v okviru »Poslovne biblioteke«. Naročila: Moderna administracija, Beograd, Vuka Karadžiča 4.
Športna rubrika
Nogometne tekme Športnega kluba »Amater« dne 21. in 22. t. m. na igrišču SK »Amater« Trbovlje.
Sobota: Pokalne tekme za pokai inž. Miljutina Debelaka iz Ljubljane, pri katerem sodelujejo klubi iz Trbovelj Tekme se bodo začele ob 2. uri popoldne. Igralo se bo dvakrat po 15 minut Zmagovalec dobi krasen prehodni pokal, katerega ima sedaj v posesti SK Retje. Pokal je razstavljen v izložbenem oknu čevljarskega mojstra g. Rovšnika.
Nedelja: Dopoldne ob 9. uri brzoturnir junierskih moštev za pokal, ki ga podari SK Amater prvo plasiranemu moštvu. Pokal bo trajna last prvo plasiranega moštva. Sodelujejo juniorjl Amaterja, Daska, Re-tja (Trbovelj). — Popoldne ob pol 3. uri nastopita moštvi Amaterja in Kovinarja v predtekmi. Glavno tekmo odfgrata: kombinirano lšgfno moštvo ASK Primorja iz Ljubljane. ASK Primorje je prvak dravske banovine. Nasprotnik moštvu Primorja je renomirani zagrebški športni klub Sparta, ki ima v svojem sestavu naše reprezentančne igralce, kakor n. pr. Hitrec, Lešnik, ki bodo nastopili pri imenovani prijateljski nogometni tekmi z ASK Primorjem. Ta tekma bo bolj propagandnega značaja, da bo imela naša širša javnost priliko gledati doma lepo nogometno igro dveh najboljših klubov Ljubljane in Zagreba. Tudi to tekmo bo sodil ss. g. Jakšič iz Zagreba, kj je v splošnem! znan kot najboljši sodnik v Zagrebu.
Brzi turnir v Hrastniku.
V nedeljo 15. t. m. se je vršil na igrišču SK Hrastnika brzi turnir med klubi »Hrastnik«, »Rudar« in »Dask«. Prva sta nastopila Rudar in Dask. Igra je potekla vseskozi dostojno in v živahnem tempu. Moštvo »Rudarja« je pokazalo, da je resen nasprotnik, katerega se ne sme podcenjevati. SK Rudar je bil stalno v premoči in je zmagal 1:0. — Nato sta nastopila Hrastnik in Dask. Hrastničani so pokazali lepo in disciplinirano igrp, čeprav so nastopili s šestimi rezervami in so bili stalno v premoči. Od Daska smo pričakovali boljše in požrt-vovalnejše igre. SK Hrastnik je zasluženo zmagal z 2:0. Vsi igralci so se borili izredno požrtvovalno do konca. — Zadnja tekma Hrastnik : Rudar je nudila lep užitek ter se je zaključila z 1:1. Vse tri tekme je sodil g. Puntar, vendar ne v popolno zadovoljstvo. Tabela:
Hrastnik	2	1	1	0	4:1	3
Rudar	2	1	1	0	2:1	3
Dask	2	0	0	2	0:3	0
OBLEKE
ZA DELO
Kompletne obleke Iz l v r s t e g a gradla
Din 75-
Amerlkanske hlale Iz Čvrstega gradla
Din 45'-
Obleke za vsakega In vsako priliko
TIVAR-
OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.