St. 50* V Gorici, v torek dne 23. junija 1908. Letnik X. Ixhaja TBak torek in soboto ob 4. iiri popoludne. Ako pade na ta dneva prasnik iiide dan prej ob 6. iveöer. Stane po poStiprejemail ali v Qorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Jetrtletno 250K. ProdajaseTGorici v to- bakarnao Schwarz v Šolakih ulicah. Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekaliiöu po 8 Tin. ^^^B^fcÄ^^^^B ^^^^^^^^^^ ji^^^^^^B^^ ^^^^H^r ^s^^^HHflK ^^^^¦Si^^^' ^^^^^^^^& ^^^^^^^^kflk ^¦¦i^^ ^^^^ ^¦¦¦W ^^^r mw^mm^ •^^^m* ^^mav «¦¦MtV Uredničtvo in upravniötvo te nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. it. 9. Dopiae je nailoviti na urednijtTO, oglaie in naročnino pa na upravnistvo »bonce«. Oglasi le računijo po petit- vrstab in ncer ako ie tiakajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3 krat po 10 vin. Ako ie TeČkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. LukeŽič). i Temna bodočnosf. Vtč dogodkor v zadnjih dneh kaže enter, izpocjjj^Uj^Wstrijo na Balkana ia osanoiti Nemčijo, da ne ti mogla Avstrije ščititi. — Prvo znamenje te vrate je bil seeta- nek angleškega kralja ia raskega carja v H'^alu. Postavila ata novi rt farmni program za Makedonijo in baje ao ga razun Nemöije že vse veleBile — tudi Avstrija — odobrile. Seveda, program sam na sebi oe kaže nobenega nasprot- stva ne do te ne do one države in je aestavljen v znanem- diplonoaškem sloga, ki je n&pol laž, uapoi resnica. DejaWo pa je, da n&stopata zdaj namesto Av- strije-Rusije-Nemčije kot vodivni velesili na Balkana Aaglija-Raaija; Francoaka ia Italija brezdvomno podpirata to konste- lacijo, slednja bolj v ozadja. Drogo znamenje je govor cesarja Viljema na deberiškem vežbališča. Da je Vil,em res ostro gOTorii in dal zlaati Francoski — katere seveda ni imenoval — podnh&ti smodaika,;) dokazaje to, da je „Köiniacbe Zeitung", ki ima zvezo z diplomaškimi krogi, ta vest potrdila in da je BüIgwovo glaailo „Norddeutsche Allgemeine Zaitang" le nekaj odatavkov cesarjevega govora dementiralo, povrh tega pa se je dementi zakasnil za celi teden. Modtem so vsi inozemski listi na siroko komentirali Viljema. Zaačilno je to, da so francodki liati zelo ponižno od- govarjali: polvladni „Journal" je cesarja celo toplo zagovarjal. lzvajanja „Journa- lova" se nekako tako le glase: Zakaj ne bi nemäki cesar svojim generalom tako gOYoril kakor se spodobi, da vojak go- vori nasproti vojakn? Res, da prisrčno aporazumljenje med Anglijo in Francijo :ia eni, pogodba med Rasijo in Angleško na drugi strani niraata nobeaega agre- sivnega značaja ia hočeta Bvetovni mir le ntrditi, dejstTO je, da je mnogo ugled- aib listov vso stvar tako komentiralo, kakor bi vse to imelo namen Neročijo osamiti. S car pa je Viljem le dejal: ,Ce bo kdo hotel Nemčijo ponižati, se bo vedela braniti". Zsnimiv je tudi komentar „Eclaira". Očita kralja Ei^arda, da preveč povdarja in naglala sVojo politiko, da ji name- noma daje proti neniško amor. Nemoija se zadnji t&i zelo premagaje, toda kmala ntegne počiti. Angliji se je posreöilo pr:- praviti diplomate v Garigr&du do tega, da se snidejo h korf-renci — ta kon- ferenca lahko izbije soda dnc. Ziano je namreč, da je nemiki poslanik v Ctri- gradu baron Marschali odločno naepro- ten angleški politiki. ! Najbolj znaČilno je seveda, kar pile 20. t. m. „Norddeutsche Allgemeine Zei- tung", glasilo državneg* kanclerja. Ta je \ vsaka beseda dobro pretehtanR. Najprej * konstatira vladni list, da se v resnici f bližajo resoi časi, ker bodo diplomati v : kratkem času udarili skupaj. (Nemčija l namreč še ni odobrila angleško-ruskega ' dogorora glede na rt türme v Makedo- ¦; niji). V tern čaau pa izTes'ni hnjskači ! > delajo mrzlično na to, da položaj ie bolj še bolj potemne in otežijo. Porabili so : govor cesarjev v Cöberitza, da haJBkajo. , Cesar pa t DöberiUa ni govoril o poli- tiki, temveč samo o vojaških zadevab. Zlaati ni res, da bi bil dejal, da „nekdo" hoc a Nemlijo izolirati, res pa je, da je cenar le povdarjal, kako mora armada, zvesta duhu Friderika Velikega, biti vedno pripravljen». Nemški vojaki ne nosijo na svojib čepicah rska : „Da pa- cem, Domine; in diebas no3trisu, temveč se zavedajo svoje moči. Tretje znamenje : V Srbiji delajo na to, da po8tsne šef novega kabineta go- spod Milaaovič, poslanik v Rimn. Če ne poBtane šef, pa gotovo prevzame minr- sterstro za zuaanje zadeve. Milanovič je zaapnik italijanskeg: kralja Viktorja Etna- nuela. Oba delata aa to, da se sprijaz- nijo Srbij», Crnagora, Bolgarija in Ru- munij». Italija je na tern seveda moöno intere3irana, ker je položila mnogo k&- pitala v novi žslezniaki načrt Donava- Adria, ki pa ni mogoö brez soglaBja med , imenovanimi balkanskimi državami. Mi- lanovič bo brezdvoma zasledoval politiko v tej smeri. V kratkem ob Š5e bolgarska ; pristanišoa rasko brodovje. Tojeopomin ; Srbiji, da z»čne Bolgariji prijazno poli- i__________________ I tike Ia res — novi aDgleikc-raski re- fornani program za Makedonijo temelji na madaebojnem sporazanaa treh balkan- skih držav. Ž^leznica Donava-Adrija de- jaubbo nič drugega ne poraoni kot oalab- Ijeaje vpliva Arstrc-Ogrske. V Srbiji bodo zdaj ^li po tej poti — ˇ Boigariji tudi — le Ramunija se nai ie drii. Bodočnoat jo torej temna in cego- toT». Nova politiška konsteiacija je na- : ravno8t naperjeaa proti Nemčiji, poaredno ' pa proti Avstriji, če ne celo vprvivrsti! Našc diplomacija morahladnokrrno opa- ; zofati razvoj in se pripraviii, če ne bo kmala žela, kar je Bejala ne^recna proti- slovan8ka politika Golubovjkega. | i Politični pregled. | Izpremembe v generaliteti. ; Cssar je imenoval za glavnega nad- \ zornika armade fcm. Fiedlerja, za dunajskega poveljnika pi. Versbacba, za poveljnika 13. deželncbismbov- j ske pehotne divizije gen maj. Hau- senblawa, za poveljnika temeivarskega armadnega zbora podmaräala Fianka, poveljnik sarajevske pehotne divizije pa postal gen. major pi. Appel. Propadanja Madžarov. Nedavno je grof Varg», rodom Mad- žar, izdal štndijo o madžarskem prebi- valstvD, r kateri na temelju aradnih st&- tistiških podatkov dokazaja, da M&džari propadajo. Po uradni statistiki je doka- zano, da gre izgaba vsled izseljevaaja največ na račun Madžaror, ker vsi ostali narodi ogrske, dasi imajo tudi oni izgnb vsled izseljevanja, iste nadomeščajo s itevilnejšimi porodi. Grcf Varga pribaja do zaključka, da se more vsakoletna iz- gaba Mandžarov na ieto računiti naj- raaoje na 100 tisoč duš. Skupno prebi- valstvo OgrBke je v zadnjih dveh letih padlo za 80 tisoč dai. Jz občin, v kate- rib število prebivalstva vsled ^porodov raste, izseljaje se največ Madžarov; le iz onih oböin se ne selijo Madžari, kjer imajo rodbine le po dva in celo samo enega otroka. Varga našteva 96 oböin, v katerih nimajo več kot po enega samega otroka v vseh slojih, vsled Cesar je palo v zadnjih desetih letih število prebival- stva za 10 od ato. V nekaterih občinah se kako Ieto ne roii niti en otrok. Lota 1907 je bilo odkritje Ko?ntovega tpome- nika v Nagybarsocy, ki se ga je odele- žila tadi deputactja iz Badimpešte. Ti gospjdje bo se zelo zečndili, da šolaki otroci niBO napraviii špalirja, kakor je naznanjal spored. To jim je poiasnil rav- ' natelj iole rekoč, da je v celi oböini, ki šteje 1800 dai, la osemnajst SoUkih otrok. Maroko. Rcdovi Dšebala v okolici Tangerja | so skleDili priznati Malej H f.da. Ne pri- | dejo več na semnje v Tanger, ako ne ! sledi tudi to mesto njihovemn izgledu. I Rodovi Däebala so nadalje sklenili nt- | pasti mehalo Abdal Azisa, ki šotori 6 ; kilometrov daleč od mesta. \ nMatinuu poročajo iz Taagerja, da so nasprotniki sultana Abdal Azisa : skleDili proglasiti na tlažbi božji v veliki mošeji v Tangerju Malej Hafida suitanom s tern, da so hoteli v molitvi zamenjati ime Abdal Aziza v Malej H&- t dom. Magsen, ki je pravočasni zvedel o tem načrto, je akazal voditelje Hafiii- . stov zapr€t;. Po mccoih oddelkib tajnih agentov v mošeji in pred moiejo se je proglašeDJe preprečilo.. Konec dijaškega štrajka. „Hoch?chalkorre*p." poroča, da so dunajski nemäkcnacijonalni dijaki skle- nili, da prenehajo strajkati. V Brnu so imeli v soboto zvečer sluäatelji češke tehnike v navzočnosti rektorja Grima shod na katerem so eno- glasno sklenili, da prenebajo štrajkati. Ob enem se je štrajkovski odbor raziel Slušatelji tehniške visoke sole v Pragi so tuii sklenili prenehati s ätraj- kom. — Demonstracija francoskih vinioarjev. V nedeljo je prispelo v Narbonne iz departementov tlerault, Ande in vzhod- nih Pirenejev okolu 40.000 ljudi, na ob- letnico lanske ustaje viničarjev. Demon- stranije, ki so noaili črne zastave, bo korakali mimo občinske hise, kjer je vi- L1STEK, Iz življenja graščakov. Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. (Dalje.) Kar so pnstili grajaki valpeti, so pa Tarki pobrali in tako so se preživljali kmetje vöasih skozi celo Ieto v največji be«li in revščini. — Če jim je äe ogenj požgal beraško, leseno bajto nad glavo, so stali reveži in berači pod milim ne- bora sredi ceste laöni in nagi; v takih razmerah pa jim je bilo težko kaj drö- ^ga priberačiti kakor samo prazno so- čntje in za vaak dan posebej trdo skorjo krnha ; dejanske pomoči, ki bi jim opo- 'Bogla iz njihove bede, ni bilo upati. — Niö čudnega toraj, če so ae nekateri tako prestraiili ognja, da bo hoteli brž Qa pomoö; pol noči daleö bi leteli, gnani od strähn in od sočutja! Eo bo tako hiteli, so pritekli drngi z& njimi in jjn ns|aviii. «Stojte ; kam hitite ! Sa nič ne bo- Jrte jeze božje 1 Ne puntajte se zoper dobroto božjo, — ne puntajte se proti ß°ga, da vas ne zadene njegova desnica in njegova kazen, kakor je zadela tiatega tarn gori j Ali »t« »o nn*«hiii t«i BA i« oskrunil in še svetega Jurija so nam od- neali I — Ni to sodba božja ? —- Ni to pravična kazen božja! — Kaj ni priž- ] gala maščevalna roka pravice tistega ; ognja ? In vi ga hočete pogasiti 1 — Ne I puntajte se proti Bogu samemu !" „Sodba bažja! Pravična kazen božja!" so zaklicali kmetje in obatali. — .Nihče ne sme naprej, sicer kaznuje Bag še nas za vse grehe, ki so jih storili oni tarn gori danes in ?ae dni svojega življenja 1" In tako se je nabirala pod gradom vedno večja množica ; prihajali so kmetje tudi iz bližnjih krajev, a v grad niso smeli in tudi hoteli niao, ko so zvedeli kako in kaj se je zgodilo.— Stali so tam spodaj in gledali, kako se je plamen vedno bolj širil in rrtzvnemal. „Kdo bi bil mislil, da je naš gra- ščak tako mnhaat gospod. Kar v glavo ma pade, pa zaaeti tak kres, da je bolj avetlo kakor čez dan 1" je pripomnil nek šaljivec in vsa množica ae je zasmejala. Kmala na to ao videli, da teöejo trije Ijudje iz grada proti njim. „Proved so si zakurili in sedaj jim je postalo tako vroöe, da morajo bežati lu an an rocali kmetie. začeli klicati na pomoö so jih pozdravili vsi s smehom in zmerjanjem : „Ni sile, ni sue I — Dokler ne kliče plat zvona ni sile ! — Zakaj ne greste zvonit, Ijudje spijo sedaj po noM ! Zbu- dite jih z zvonenjem 1 Ko bodo aliiali plat zvon», prihitijo vsi na pomoč. — Hitite v cerkev zvonit 1" Tako ao se rogali kmetje ; zvonovi pa ao ležali še vedno v grajskem dvo- ridču na voza, kakor so jih dopoliue pri- peljali. — Ko so začeli hlapci groziti in ]- preklinjati, ao jih nagnali kmetje 8 ka- men jem. | „Kaj hočete, da udari Bog še nas { zaradi vaših lumparij !" i Mirno so gledali dalje, kako je ; švigal plamen vedno višje v črno noö; svetlo je bilo daleč na okrog kakor ob | ja9nem dneva, samo da je bila luč rdeöa, krvava. \ „Glejte, glejte \u je zaklical nekdo ' in pokazal na desno. j Na dveh, treh gričih ao plapolali kreBOvi. „Reveži mialijo, da so Tarki v de- želi, ker bo zagledali tu t^ko velik ogenj". ;g Počaai so ae začeli zbujati daleč na — navaden opomin in svarilo pred Tarki. „Nocoj ne bodo Ijadje spall daleč naokrog ; skrivali se bodo in se tresli pred Tarki, — in vse to sNmo zaradi tega požara !u je pripomnil star kmet. „Bado pa potem bolj veseli, ko bodo videli, da je bilo vse le prazen strah !" ma je odgovoril drugi. „Koncem koncev tadi mi ne spimo nocoj in od vaega skapaj nam neostane nič drugega kakor delo in trde robote. Sedaj bo treba dan na dan hoditi v grad zidat, dan na dan graščaku in oskrbniku pod bič. — Pretepala nas bosta kakor pse, ker nismo priäli gasit !" je tožil tretji- Visok, krepak kmet pa se je odrezal: „Kaj za to I Naj ga le udari šiba božja, da jo bo dobro čutil 1 — Mi pa smo biöa tako vajeni, kakor pes palice, naši hrbti so že vai trdi in utrjeni, robotali smo tudi, odkar živimo in bo- demo najbrž do smrti. — Na drugem svetu npam, da bo mir, tam ni ne gra- ščakov, ne valpetov, ne biöev in ne robot Če ie velja pred Bogom pravica, na? pa na drugem svetu reii ten vragovl" fDalie nride.^ hrala črnt zastava. Demonstrantje, na čfllu jim zaslopniki občin, so se potem podali na pokopališče, kjer so polaiili ˇeč fence?. Mir se ni kalil. Nemiri v Perziji. Brzojavke iz Perzije poroöajo, da je šah še gospodar položaja t Teherann, v pokrajinah se pa čete pantajo, ker ne dobifajo plaöila. V okolici ürmije prodi- raje vedno dalje Tarki. Z njih dobrim topništrom Tzdržajejo t zasedenih krajih red. Večina Eidäamenov zahteva da se iab odpo?e prestola. Brzojavna zveza z Urmijo je pre- trgana. Neka depntacija od tamkaj, ki je na pota t Teheran, poroöa, da so dae 12. t. m. kardi napadli tri rasi, t kate- rih bivajo Sirijci in Armenci. Vasi so oddaljene od Urmije 25 verst. Na ta po- ročil je poreljnik tarikih öet Takhir paia, izjaril, da je porta iz ozirov člo- Tekoljabnosti pripravijena, poslati t Ur- mijo ätiri batalijone, da napravijo tamkaj red. Na zahtevo tnräkega in angleškega konzola je odposlana v Urmijo, kamor prihajajo begnnci od vseh strani, pre- iskovalna komisija. Bolgarija mobilizira proti Srbijft ? . öd nedelje zjatraj se v Balgradu trdovratno vzdržajejo vesti, da Bolgarija mobilizira proti Srbiji. 0 tem se govori veö kot o ministerski krisi. Nekateri domnevajo, da je to vest raziirii Paeič, da bi to napravil vtisek, kako potrebno je, da v tako težavnih razmerah ostane na vladi iu da bi ae dragi politiki bali prevzeti vlado. Postava proti kartelom. Državni zbor bocld v kratkem skle- pal o zakonskem načrta proti kartelom, s katerim se hoče monopolsko delovanje istih izdatno omejiti. Tako določa § 1., da ima miaisterstvo za javna dela pra- vico, kontrolirsti vse odredbe pri pro- dokciji in v trgovini, s čimer seomejnje svobodno tekinovanje. Tej kontroli so podvrženi vsi kartell in druga kapitali- stična podjetja, ki po svojem delovanja zavzemajo monopolsko stališče. Kdor bi kontroini komisiji dal napačne podatke, se kaznnje z zaporom do iest mesecev in z globo do 10.000 kron. Načrt se iz- roči gospodarskema odseka. Nameravan atentat na carja. Iz Rsvala javljajo, da je tarakaj iz- vršila par doi pred carjevim prihodom neka uMteljica samomor, ker je bila od revolacionarne organizacije v to dolo- čena, da utnori carja. Eer akaza ni ho- tela izvesti, se je raje sama koačala. DarovL Za ,Šolski Dom" je došlo našetna apravništva: Po vese- licf v „C^ntrala" nabrala t nedeljo ve- sela dražba K 4. Srčna hvala ! Za Gregorčičev dom je došlo našemu upravništvu: Jjaip Gorjap nabral v gostilni g. Ait. Fona t Gorici T veseli drnžbi E 3.02. NameBto vstopnine k veselici „Eat. del. društva" in „Skalnice" sta darovala gg. dr. Anton B r e c e 1 j 6 K in dr. Jo- žef Dermastia 2 E. Za „SI. dijaško zvezo" so darc- vali: Žapanstvo Rihenberg 20 K; dr. Joüip Srebernič, pros, bogosl., 5 K; veö gospodoT v Ljabljani po g.jarista Merala zbirko znanstvenih knjig. Srčna hvala ! Proaimo nadaljnih daror. Oibor „Sl. dij. zveze". Novice. Slovenske trgovce in ofort- nike v mestu, ki reflektirajo na to, da se jih posebno priporoči v reklamnih seznamih in knjižicah slovenskim odjemalcem v mestu in izven mesta, pozivljamo p o- n o v n o, da se zglase čimprej v „Trgovsko - obrtnem društvu", v ure dopoldne, kjer dobe tudi druga važna poročila. Kako agitirajo Lihi za svoje obrtnike. Bilo je v nedeljo popoludne pred resta- vracijo „Central" in sicer v času ko se je vršila veselica „Slov. kat. delavskega društva ravnotam. Ob isteni času pa se je imel vršiti pogreb učitelja v p. na laškem oddelku c. kr. dcške vadnice i Budala, ki je stanoval v hiši „Centralne posojilnice". Na pragu pri uhodu je stal uslužbenec laškega pogrebuega društva. Večja laška družba je^ hotela iti na vrt ; restavracije „Central" na kozarec piva. i Uslužbenec pogrebnega društva pa je j ustavil omejeno družbo ter rekel: „No : šte aiid.ir dentro, kua že nome i ščavi. i Ande pitoš ta ristorante „Quisissana" j (ki se nahaja na nasprotni strani). Tako delajo Lalii. Učimo se od njih. Če oni smejo tako bojkotirati slovensko resta- vracijo, smemo tudi mi hrbet obračati ' laškim trgovcem. Bomo videli, kdo bo na boljšem. Slovenci, posnemajte onega > uslužbenca laškega pogrebuega društva. Podpirajmo se drug drugega. Slorenec naj poäpira SLOVJEXCAU Ölarodua Tiskarna je založila do- pisnice v sloven?kem in latinskem jezikn, katere bodo rabili preč. duhovski ttradi za mechebojao dopisovanje o porokah Na gdopisnicah je tiskan ves potrebni tekst, kateri se samo izpolni. Take do- pisnice je zankazal prečasliti knezo- Dadškof jski Ordinariat. Djpisnica stane 3 viD. Kresovi naj gore na predvečer goda svetih brator Cirila in Metoda na vseh holmib in gričih na Goriäkem, po- sebno pa okrog Gorice. Ti ognji naj po- menijo stražoe ognje slorenske Tojske, ki čara okrog in okrog masto Gjrico ter 86 pripravlja, da jo zasede enkrat za vselej. Ti ognji po naših gričih in hol- mih naj pa tadi našim nasprotnikom r Gorici pokažejo, da stoii G)rica sredi ! slovenskega ozemlja, da živi Gorica od ! SlovenceT. Eresove knrite, slotenskt fantjs in mcžjf, na predvečer sr. C rila in Metoda in s tem nžigajte v srcih na- šega Ijndstva tisto narpdno samozavest, ki bo pri vaaki priliki velevalo, da svoji so svojim najbUsji. Posebno pa je po- treba našim ijndem tista samozavest, ki ne pnsti s sloTenskim d e n a r j e m re- diti sovražaika slovenskega jeziks. Zato naj ta večer gore širom domorine sve- tijo k r e s o v i. Veselica v proslavo pesaika Si- mona Gregorčiča, ki sit je priredili slorenski katoliiki delarski društvi v Go- rici se je sponesla prar lepo. Vse točke so so izTajale dobro. Delavstvo je napra- vilo velezaslužaema gosp. deželnemo in ^ržavnema poslancu d r. Ant. Gre- g o r č i č a ob Njegovem vstopa v dvo- rano navdnšeno ovacijo. Veselice se je udeležii tadi visokorodni g. dvorni svet- nik Attems, deželni odbornik Berbaö w mnogo drage odlične gospode. Igra: „Potajoča torta" je morala — žal — iz- ostati, ker je amrla dekleta, ki je imelo T njej glavno vlogo, m a t i in je bil pogreb ob iati ari. Namesto te igre smo UTrstili dve borki: Emet in fitograf in: Pred Bodnikom, ki ati se izvajali mojsteraki ter Tzbudili mnogo smeha. Občinstvu je zelo ugajala pesem: Naša zvezda, ki jo je predavalo petletno dekletce Zorka Birsa. Posebno Iepa sta bila tudi Hamo- spera: ,Na tajih tleh" in „Moj črni plašc". Dokler bodo Slovenci in So- ˇenke taki, kakoräna sta bila mladenič ki je predaval pes:m : wSlražnikiu in dekl?, ki je predavalo pesem: Znamenje, se nana goriškim Slovencem ni treba b,&ti za narodnost. Tadi tambaraii so dobro izvršili btojo nalogo. Na eploh je biia slarnoBt lepa in zaslužijo cast vsi, ki so se za njo trndili. Srčno hvalo g. žnpnika Eokoiarja, ki nam je napravil s perskim zborom na no go ažitka. Br&tskim društvom! „Siov. kršč. Bocialna zveza" je razposlala vsem ičla- njenim drnštvom vabilo na občni zbor S. E. S. Z., ki bo 2. jalija v Gorici. Obenem so bili priloženi obrazc i, k«tAi>A n«i hi h rat ft km drnatvA ^imnrfti izpolnila in doposlala. Eer je v Gorici mnogo raznih „zrez" in bi pošiljatre ategnile priti v öiste aepoklicane roke, prosimo bratska draStva, naj vse po- šiljatve naslavlajo na: Fr. Kremžar, tsjnik S. E. S. Z. Gorica. Prosimo, da se izpolnjeni obrazci hitro dopošljejo. Naj- bolj vzgledno v natančnosti in hitrosti Bi je izkazalo drnštvo „Skalnica" v Gorici, ki je prvo vrnilo lepo izpolnjen obrazec. 0 lav a a skupütäina S. K. S. Z. — Letošnja glavna skapščina S. K. S Z. se vrši v Škofji Loki dne 26. in 27. jalija, ob priliki, ko priredi v Škofji Loki „Zreza telovadnih odsekov" svoj glavni zbor. Glavna skapščina S. K. S. Z. se vršidne 26. jalija dopoldne. Poroča se na njej o delovanja Iržaike, goriike, koroške, ita- jerske, vipa*ske in kranjske S. K. S. Z. Sledi poročilo o deloranja „Zreze telo- vadn'h odaekov" in predavanje o vod- htvn tajništev. Popoladne priredi „Zreza telovadnih odsekov" javno telovadbo. Zvečer je vtselica. Glavni skapšoini S. E. S. Z. sledi v ponedeljek, dne 27. jalija pončni tečaj. Spored poačnema tečaja, predavatelji, kakor tadi drage podrob- nosti, se še objavijo. Zveze in drnštva k. e. izobraževalne organizacije se napro- šajo, naj prično takoj intenzivoo agiti- rati, da letošnja glavna sknpščina S. E. S. Z. ne zaostane za svojimi prednicami. Poučni tečaj za. društevene vo- diteije. — Meseca septembra [se vrši v Ljnbljani že naznanjeni draitvenim vo- diteijem namenjeni teeaj. Obravnavalo se bodo na njem agrarno vprašanje in občin- ; ska cprava. Tečaj bo trajal tri do itiri \ dni. — | Odborova seja „Slov. krSč. so- calne zveze" bo v sredo ob 8h zvečer v prostorih gostilne „Central". O lborniki , so vstbljeni, date seiepravgotovo adeleže. '¦ ObČD.i zbur „Gjriške zveze gospo- J darskih zadrag in draštev" v Gjrici se je vršil včeraj ob obiloi ndeležbi pridra- ženih zadrag. Obširneje poročilo priae- semo prihodnjič. Deželaozborske volitve za Iitro S3 razpisane in sic'3r voii: splošni vo- livni razred dne 25. oktobra L 1., kmečke občine BO. oktobra in mesta in trgi ter obftnijaki kraji dne 4. novembra, trgov- ska in obrtna zbornica dne 9. novembra in veliko realno posestvo dne 10. no- vembra t. ). Kdo je Pangerc? — Brezvestni morilec vipavskega dekana Viktor Pan- gerc je od svojega 14 leta živel v Tratu, kjer se je navzel brezverskih na- čel. Djma je vedoo kaaal svoje libe- ral n o mišljenje. Pozneje, ko je prihajal domov, pa je hil popolnoma rdeč socialist. In kot tak je izvršil tadi zločin. Stariši in bratje morilöevi so spo- štovani od vseh. Oče je vpokojea sodni singa. Sestra Gabrijela je pevka v „Kat. izobraževalnem društvuu. Pred m»šo za- dašnico za pokojnim dekanom se je se- stra kot pevka nahajala na kora, ko je izvedela, ds je dekanov morilec njen brat. Lahko si je misliti žalost poštene dražine, posebno pa sivega očfita. Morilca so prepeljali v Ljabljano. Sodila ga bo ljabljanBka porota. Ge ga bodo tri četrtine porotnikov spoznale krivega, bo obsojen na smrt. Gor ski Lain si več ne upujo v goriško okolico. V četrtek na praznik in v nedeljo ni bilo nobenega po krajih, kjer jih je drngaöe vse mrgolelo ob ne- deljah in praznikih. — Novo ustanovjena kmeöka hranilnica in posojiluica. registrovana zadrnga z neomejeno zavezo v Sv. E r i ž a je začela poslovati. Obrestaje hranilne vloge z 4l/2%> *Q posojnje po 5V.%. — Tombola društva „Zvezda" v Sovodnjah je privabiia v nedeljo mnogo Ijudstva, cenilo se je nad 2500 oseb. Činkvino sta dobila g. Ivan ßednaf k, knjigcrez ˇ Gorici in Frančiška Pipan iz Gabrij;, tombolo je dobil Miha Č^šont iz Sofodenj. Uieležba je bila posebno ve- lika iz meBta in s Erasa. A tadi Far- lann* i« hiln mnnaa Vesftližni nrüator je bil dekoriran z izkljnöno narodnimi znaki. — — Ponesrečeu koloear. Iz Oseka: Preteöeno nedeljo se je pod Osekotn na državni ceati ponesrečil g. Josip Smet bivši semeniiki vratar in uedaj krojač v Gorici nasproti „Šolekema Doma". Kot domaöin šempaski je rad prihajal v svojo rod no vas in bližnje okoliike vasi. Tako je tadi na dan 21. janija prišel v drnžbi svojih tovariiev v Črniče, kjer so pra- znovali sarnega patrona. Proti večera se je vračal v dražbi svojih prijateljev n« kolean proti Gorici. Vedno korajžen mladenič je tadi ta dan drvil na svojena kolesa po klanca iz Črnio do pod Ojeka roke držeč v bok in noge naslonjene na pedalib. V groznem dira zadel je memia ob kamen, kar je povzročilo nesreco. Padel je raz kolo tako nesrečno, da se je prebil čelo in astnice. Gosp. vikar oseški je bil v hitrici poklican, da ga je previdelr na kar so ga nezavestnega prepeljali na voza v Gariško bolnišnico. Je pač malo opanja, da bi ozdravel, ker se je menda tndi notranje zelo po- ikodoval. D*,nea čujemo, da je boljši. — Dva otroka zgorela. — K nesreči, ki se je zgodila pri Neblem se nam poroča: Komisija je prišla na oglod sežganih trupelc otrok pogorelca Toroša. A ogledala si je tudi pogorišče — kako je bila stavba zidana. Dobili so veliko nedostatnosti n. pr. ni bilo pravega vhoda, oziroma samo eden izhod; edine stopnice brez druge — jame za izlmd itd.. Pravijo da tudi lastnik se bo mo- ral zagovarjati, ker na prošnjo pogorci- čevo ni hotel popraviti poslopja. — !)i priporočali še druge „hiše" kolonov, da jih komisija obišče. Ogeuj je uastal baje po otrocih, in sicer po 3 in pol-lelni deklici, ki je tudi zgorela. — Nevareu sovražuik sadja. — Lstos smo pricakovali na Goriäkem jeko bogato sadno ietino. Obilo cvetje in k'pi dnevi za časa cvetju ao naš op äe po- večali. Toda prišlo le drngače. Pokaza/o se po drevju toliko sadnik ikodljivcev, da so skoraj vse vničili. Oaobito maii pedic aii mala mera je napravila mnocj kvnre. Draga leta smo opazovali tega äkodljivca bolj na črešnjah, letos je pa oglodal tadi jablane, češple in celo hranta se je lotil. Največ äkode je napravil po Kraau, po Kanalskem in Tolminaktra. Ako nastopi ta mrces le par let v taki množini, pa bomo ob drevje. Zato poziv- ijamo kmetovalce v teh kkrajib, naj zaii- rajo škodljivca s tem, da stavijo v no- vembra okoli debla sadnega drevja lep- ljive kolobarje. — Fredrzna tatvina. — V Bra- nici so pri nekema kmeta v noči od 16. do 17. t. m. tatje pokrali okola 80 kg svinjine in 60 kron v denarjn. Zanimivo je, kako predrzni so bili na dela; vkljub tema, da so v hiši spale štiri osebe, so vendar prižgali dve hiini lači; nožek, ki eo ga potrebovali, da so ž njitn rezali svinjino, so vzeli enema spečema mo- škema izpod klobaka pri glavi, vrečo, ki je bila polna vitrijola, so zpraznili na pod, da so stavili noter svinjino ; ker je imel eden slabo obnvalo, je je premenil z onim gospodinje, ki je bilo prav blizo postelje, kjer je spala in ko so tatje odšli niti da bi laöi pogasnili, ampak pa- stili so hišo v razvetljavi, tako, da ko.ao se zjatraj domačini probodili, so lahko takoj zapaziii, kaj se je godilo. — Paß malo čndno. — Znižanjc vozne cene na progi Grahovo-Sv. Licia-Tolmin. Veljavno s 1. avgnstom t. 1. zniža se vozna cena za osebne vlake v relaciji Grahovo-Sv. La- cija-Tolmin v II. razreda na E 0.80 v III. razreda na E 0.40. — Shod kraških županov se bo vršil v Skopem dne 28. t. m. ob 3. ari popoludue. Na shodu se bo stavilo vladi primerne predloge v stvari letošnjih ujifl (toča, kobilice, soša). Shod bo v prvi vrsti gospodarskega značaja, — Vinska kapčija na goriäkem se je zadnji čas moöno vstavila in zato je cena vinu precej padla. Mnogo vi°* imaio öe do Eraso, osobito po spodnjeno. po Vipavskem in tadi v Brdih. Tadi t l?lri jo zastalo mncgo črnega rina. __ Vode ni. — Danes je bilo me- sto brez vode. Z*prt je bil mestni vodo- vod, le javni vodnjaki so dajali Todo. Pazite na vodo ! — Tatovi na pokopaMšču. V Sol- kana so vdrli neznani vzmovici r kape- lico na pokopališčn, razdrli tražico mi- loščine, kjer pa, kakor 8e meni je bilo malo ali niö notri. V mrtvainici so pa vse razmetali semtertje. — lzlet na Triglav priredi cerk- ijanska podrnžnica S. P. D. Dne 27. t. m. odhod iz Hadajožne z veöernim vla- kom ob 8.21 do Dovjega. — Pritožba. — Is Sakaida pri Dornberga snao dobiii pritožbo, da dorn- berška posojilnica ne obvešča Bvojih čla- noT iz Saksida, kedaj pride tnršica. Dapis prosi pojasnila, zakaj se Saksidcev ne obiesti kakor se obvesti drage. — Letina na Tolminskem. — Iz Baske doline: Pri nas v gorah, bomo imeli letOB kakor kaže, obilo sadja. Po- sebno pa črežpelj bode dovolj. Stari Ijndje pravijo, da tega ne vedo, da bi ta čas morali podpirati ia povezavati drevje, letoa pa ae hočejo češplje vse lomiti pod težo svojega Bada. Torej letoa bodo lahko prejel kmet kak krajcar za eadje, sereda ako prej toča ne poklati. — Silni naval prošenj za opro- stitev od orožne vaje. — Zadnja leta se čudovito množe prošnje za oproatitev od orožne vaje dombraaakih rezervnih častmsov in pa onih kadetov, ki so v kaki državni alužbi. Pri tem se po ve- čini kot glavno utemeljevanje navaja, dn je prosilcc v urada nenadomestljiv in neobhodno potrebea zaredno poslovanje dotiönega oddelka. V podkrepitev proinje Be kaj rado doatavlja, da je nrad že itak z delom preoblcžen, ker manjka tega ali onega aradnika, ki je na dopnsta. Dj- mobransko miniateratvo torej opozarja merodajne kroge, da za to poskrbe, da bodo red no vrsili domobranaki rezervni častniki ia kadeti svoje vajaike dolžncsti in pravočasno preakrbe za dobo vajepo- trbbno nadomeatilo. V tem ozirn bi mo- rali baš državni oradniki biti sijajen vzgled drngim rezervnikom, ki niso v državni slnžbi in nimajo tadi prili5nih vzrokov za oprostitev od orožnc vaje. Sicer pa je naravnoat treba izvežb&ti se v vseh potrebnih vedah in spretnostib, kajti le tako je mogoče biti kos nalogi in vsem težkočam v reanem sluöajn. — Jubilejni petkronski denar je iziel. Na njem je vtisnjenjena na spodnji strani doprsna ceaarjeva podoba, na zadnji pa mlada ženska z lavorikovo vejico v desnici, z levico pa kazoč na letnici 1848—1908. Okrog Dje n»pis: „Duodecim lastris gloriose peractis". — KmetiJ8ki poučni izlet na Ge- äko. — One izletnike, ki se nameravajo tega nad vse zanimivega izleta ndeležiti, opozarjamo, da rok za zglasitev preteče a 30. janijem, Na poznejSe zglasitve se ne bomo ozirali. Pomialiti je le, da mo- ramo ndeležnikom priskrbeti stanovaoja, vozove, vozne listke, v mnogih krajib tadi Bkapne obede in večerjo itd. Naj se toraj vsakdo, ki se misli izleta ndeležiti, zglasi čimprej mogoSe, najpozneje do 30. jnnija pri c. kr. kmetijski družbi v Ljub- am. Edor želi, da ma dražba priakrbi vozni listek, pravzaprav zvezek voznih iistkov. naora tej zglaaitvi priložiti tadi 50 K predplačila za te liUke ; ostanek doplača pri prejema Iistkov. Vsak zglasiiec naj pove, od katere večje pc8taje naprej in za katero nazaj naj ae ma listek izgotovi. Taki listki s^ izdajajo le od kake veöje postaje pri- čenši zopet do te postaje nazaj, in sicer vsaj za daljavo 600 km. Za izletnike z Dolenjskega in z Notranjskega se pripo- roča vzeti listek, oz. zvozek Iistkov, od Ljnbljane, kjer je pričete izleta, za progo : Ljnbljana-Jesenice-Celovec-L'nec. Badje- jevice-(kjer [se z ogledovanjem prične) Tabor-Praga ¦ Čeiki Brod - Kolin - Katna 8ora (kjer bo z ogledovanjem konöa) in odtod po iati poti zopet čeas Prago nazaj, all na .--- «o tio»o Iri o! Tallin ncrladot 1 tem potom Daaaj — po severopadni že- leznici iz Kutne gore naprej Ö^z Nemiki Brod Znojmo na Danaj (z brzovlakom 5 or.) Z Danaja pa bodiai po jnžni, ali pa po državni železnici zopet nazaj v Ljab- Ijano. Udeležnikom z Gorenjskega pripo- ročamo, da si vzamejo vozni listek zJe- senic, kjer pristopijo v naš vlak, po po- pisani poti zopet v Jasenice, izletniki a Primorskega iz Gorice v Gorico, izletniki s Štajerskega, ki se ne marajo voziti v Ljubljano, pa iz Celja čea Dravograd v Zeltweg- (kjer pristopijo v naä vlak) Salztal-L'nec itd. zopet v Celje. Kdor hoče, si listek (Fahrschein- heft) lehko 8am prisnrbi. V to Bvrho naj se poda v najbližjo veöjo železniško po- etajo in naj pove načelniko, kod in v katerem razreda se hoče voziti, in ta mu listek naroči pri pristojnem železni- škem ravnateljstva. Naročnik prej me in plača Hstek tam, kjer ga je bil naročil. Vaekako pa si mora vsak naročiti vozni liatek tako, da se vozi čez zgoraj debelo tiakane postaje. Izhod izleta bo Ljubljana, kjer se *zberejo adeleženci v nedeljo, dne 2. avgaata ob 2. popoldne na vrta ho- tela „Lloyd". Točno ob treh bo odhod na kolodvor, z vlakom ob 3/4 na 4. po- poldne se pa odpeljemo proti Jasenicam, kjer se nam pridražijo izletniki z Go- renjskega in Primorskega. Ob osnaib 42 min. zvečer se odpeljemo naprej z brzo- vlakom, in sicer Čez Sr. Vid ob Glini (prih. 10.10, odhod 10.25 zveč.), Selztal, (prib. 2.15, odhod 2.35 popolnoči) Linec (prih. 5.31, odh, 5.51) v Češke Badjeje- vice (pnh. ob 8.22 zjalraj). Izletniki, ki se ne peijejo iz Lubljane, morajo dražbi naznaniti, kje se nameravajo pridražiti, i da jih tam voditelj aprejme. Da se bomo j laže spoznavali, priäkrbi dražba poseboe 1 znake, ki ga dobi vsak adeleženec in si gd pripne na saknjo. Tadi oni izletniki, j ki si satni priskrbe iistke in se v L