Vrtiljak dogodkov CELJE Prenovljena šola lOi-iiLi i. UMiiu\iie soll' v t^-iju LK>(io Irto.s prišli v pi>|)olniiina prenovljeno šolo. Končana bo namreč tretja in /aonja laza mielnega iikicru o»no^e le šole, po katerem s« predlani modernizirali ŠOISKO kuhinjo, sa.ilarije in uredili šUri kaliineie. Lansko leto .so popol- noma obnovili učilnice v «Iveh nad.slropjlh in stopni.šče. lA-tos pa M) se po iz.selitvi posebne osnovne s<»je lotili uunove pritličja in u-iovadmce, za kar .so imeli na razpolago 3.5U tisoč din. (Ht tega .so okrog :ilH) tisoč dobili od Temeljne izobraževalne skupnosti, ostalo pa so prispevali sami. Kazen tvga so m devet učiJnic nabavili novo i>prc«io, tako da so sedaj v.se učilnice sodobno urejene. Omeniti J». t«di ireba veliko pridobitev, in sicer, da bodo imeli učenci prj-dmevm- st<)pnje ^uk samo dopoldne. To je vsekakor zelo pomenib. no, »aj si povsKKAS Velika odmevnost 1'reu suriiirtjsiiini um-vi jc v stekla aJicija na pobudo občinske sindikalne organizacije, da bi delovni ljudje .s priypevkom 2 odstotnega enomesečnega netto osebnega dohodka pomagali pre- broditi težave in .škodo, potem ko so poplave hudo prizadele 1'omurje. 1*0 podatkih ob koncu minulega tedna je večina delovnih orga- nizacij v celjski občini že sprejela .sklepe o višini in obliki pomoči 1 oinurju. Od 13 industrij.skili kolektivov je o.sem sklepe žc sprejelo, ust^tli pa bodo razpravljali v teh dneh. Podobno je tudi v delovnih «»rganiziK-ijah gradbeni.štva, prometa in zvez. !«toritvenih dejavnosti in družbenih dejavnosti. Precej kolektivov je, ki so sklenili poleg uveh odstotkov priKp<-vati še dmlatno po sedaj so s t<'ga področja sodelovale na orientacijskih tekmovanjih le ekipe tk-lj«', Ve- lenja in La.škega. C.e sklepamo po navduštnosti pionirjev do ttJunovanja, smo lahko prepričani, da bomo v prihodnje lahko videli na tekmovanjih tudi eki|M> Šentjurja. Vranskega. Zabukovice in ostalih Krajev našega področja. Anet«s pa še niune.ravajo asfaltirati cesto Polwla—Založ«*—Gru- iUivlje, prihodnje leto pa računajo, da bodo »Nfaltiraii cesto od tiiiž 49 potoka />ibike. T. TAVČAR Celje Bojan Volk O BODOČI SKUPŠČINI Delegatski sistem in razmerja Tak zinačaj občinskega zbora terja, da iina tudi pravico odstopiti, kadar meni, da ne more izvršiti sklepa zborov samouprav- nih skupnosti. Recimo, ob- činski zbor sprejme pred- log občinskega proračuna, ki ga mora v tistem delu, ki določa dohodke, spre- jeti tudi gospodarslci zbor. če splošni zbor delegacij samoupravljalcev proraču- na občine ne sprejme, kot je bil predlagan, oceni zbor ali bo pod nastalimi pogoji lahko izvrševal za- črtano politiko, če ne, bo lahko odstopil. (Seveda pa bo v statutu treba za tA- ke primere predvideti tu- di ravnanje v času do vo- litve novei»a občinskega zbora. Smotrno bo, da bo začasno veljal predlog splošnega akta — proraču- na občine v konkretnem primeru). KOLEGIALNO POLITIČNO IZVRŠILNI ORGANI v tem konceptu se uve- ljavlja zadostna prožnost za prepustitev širšega kro- ga politično izvršilnUi za- dev občinskemu zboru. Možno je tudi, da se usta- novi za opravljanje poli- tčno izvršilnih zadev pose- ben, enoien KOiegiaua or- gan, ki bi ga \rolili in raz- reševali vsi zbori skupšči- ne IZ svoje sestave. Obsto- ja pa tudi možnost, da se ustanovijo sveti za posa- mezna področja, ki se prav talvo volijo le iz se- stave zborov skup.ščine. če bi osvojili načelo večjega števila zborov sa- moupravnih skupnosti v občinski skupščini, potem ni videti potrebe po svetih za posamezna področja kot pohtično izvršilnih ko- legialnih organih, ker te naloge sicer opravljajo zbori. Izjema bi morda naj bila na področju fi- nanc in morda narodne obrambe. To sta področji, katerih interesi so prisot- ni v vseh zborih občine. Sedanja skupščina je imela več stalnih komisij (komisija za volitve in imenovanja, družbeni nad- zor, prošnje in pritožbe itd.). Večino teh pristojno- sti bi prevzel občinski zbor, ki ga želimo zasno- vati kot operativno in učinkovito telo. Na drugi strani pa moramo v de- lovanju taKe skupščine ra- čunati — kar je prvi po- goj — na pi-ilagojeno — na bolje seveda — delova- nje občinskih upravnih or- ganov in služb. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN SLUŽBE Samoupravno organizi- ranje delovnih ljudi in občanov na ravni občine bo terjalo bistveno drugač- no delovanje upravnih or- ganov in služb. Organiza- cija ten organov in služb mora izhajati iz teh doce- la — za razliko od veljav- nih — novih načel: 1. iz popolne samostoj- nosti in odgovornosti skupščini; 2. iz tega, da so stareši- ne organov in služb fkd- stavljeni in zamenljivi uradniki; 3. iz razmejitve uprav- nih organov, ki sO pred- vsem organi oblasti, od služb skupščme, ki v ob- čini opravljajo družbeno potrebne fimkcije in nalo- ge. V tem konceptu se upravni organi izključno u.«nerjajo k funkciji izvr- ševanja politike in aktov ter drugih zadev, ki izvi- rajo iz te funkcije, med- tem ko so zadeve strokov- nega pripravljanja aktov, programiranja, načrtova- nja in analize, informacij, dajanje različnih pomoči občanom in organizacijam ita. izKljucno povezujejo s službami, ki dobivajo posebno pomembno funk- cijo v mejah dejavnosti delegacij in same skup- ščine. S tem seveda ne mislim, da je treba seda- nje upravne organe »oči- stiti« v organizacijskem smislu nalog »servisne de- javnosti« za skupščine, če- prav bo ta dvojna usmeri, tev morala organizacijsko biti ločena tudi v enotni strokovni službi občine. (Občinska uprava, kot jo udomačeno imenujemo, naj bi imela vsaj dve te- meljni organizacijski eno- ti (glede^ na funkcije in naloge). 'Vodil bi jo naj- direktor, .-ci ne bi mogel biti član občinskega zbo ra. Funkcionar občin- ske uprave postavlja ob- činski zbor IZ vrst stro- kovnjakov in javnih delav- cev, ki so Tnani po sva jem delu in dosežkih v občini. Občinska uprava ima položaj temeljne or- ganizacije združenega de- la) lovci STREUANJE V HUDI JAMI V nedeljo ves dan je bilo v Hudi jami pri Rečici vese- lo, kot že zlepa ne. In ne samo to, bilo je tudi napeto, da je dih zastajal in so ptiči v gozdu onemeli. Okoli pet- sto loncev iz vse Slovenije se je zgrnilo v Hudo jamo in še več bi se jih^ da jih ni pregnalo muhasto vreme, ki jih je blagovolilo poškiopiti z nekaj kapljami dežja, kar pa strumnim jagrom niti ne pomeni veliko. Vsa ta truma se ze zbrala v Hudi jami zaradi memori- ala Cirila Vezjaka, tradico- nalnega lovskega tekmova- nja, letos že četrtega po vr- sti. Tekmovali so v štirih disciplinah; nastopilo pa je 26 ekip, kar je kar 11 skupin manj kot lani. Kot že rečeno, pregnal jih je dež. Kljub te- mu je bilo pestro in vredno ogleda navzlic hudemu poka- nju, saj so se jagri pomerili v streljanju na glinastega go- loba, v streljanju v tarčo stoječega srnjaka in bežečega zajca ter merjasca. Zaklju- ček memoriala Cirila Vezja- ka so pred nabito polno dvo- rano razglasili pozno popol- dne, prehodrri pokal je do- bila lovska družina Cigonca, med i>osamezniki pa je bil najboljši strelec Krulc, prav tako iz lovske dmžine Cigon- ca, ki se je tako odrezala, kot le kaj. Krulcu je prvo nagrado kupil brat F>okojne- ga Cirila Vezjaka Lojze Vez- jak, ki se je memoriala svo- jega brata tudi udeležil, saj je nalašč zato prišel iz Polj- čan, kjer živi. Podeljena je bila tudi zadrija nagrada, za najslaJDš^a strelca, ki je vzbudila vihar smeha med občinstvom. Strelcu, ki je na memorialu imel takšno smoJo, da ga je pripeljala do zadnjega mesta, so poda- rili v znak za njegovo priza- devanje — živega oslička, ki je še kar pogumno zakoračil na oder med vsem krohotajo čim se občinstvom. Osličku ni bilo ničkaj nerodno, kot da bi takšnih prireditev bü navajen že od nekdaj, velikö bolj pa je bilo nerodno nje- govemu novemu lastniku- Ker pa se takšne stvari ve- dno dogajajo, se je potolaži' tudi on. Lovci so v prijetni zabavi ostali v Hudi jami še dolg'' v /loč in prepričan sem, d® je padla marsikatera lovsl^ TEKST: M. STRASEj SLIKE: RUDI IHXK)REV'' Nesrečnik, ki je bil za