Ameriška Domovi ima NO. 29 w, m ■■kklLA'.r mmmrtmJsiLILJi I ,/2^ JIMdUCAN IN SPIRff 0DDe«N IN UNOUAO« OWLf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1969 &LOVCN1AN MORNING N€W$PA*«& STEV. LXVII - VOL. LXVII ZDA morajo vzdrževali 'zadosino' vojaško silo V vladnih izjavah je “vojaško premoč” v odnosih do ZSSR n a d o m estila “zadostna oborožena sila”. WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Melvin R. Laird je na televizijskem programu CBS preteklo nedeljo govoril o narodni obrambi naše dežele. Poudaril je, da bo skrbel, da bodo Združene države vzdrževale “zadostno in primerno oboroženo silo za zavarovanje miru”. Če se bo v svojih sodbah in računih v pogledu narodne obrambe kdaj zmotil, se bo rajše na stran prevelike kot na stran premajh-vojaške moči ZDA. “Zadostna vojaška” sila je nadomestila “vojaško premoč”, ki jo je zagovarjal napram Sovjetski zvezi M. R. Laird v času do umestitve nove vlade. Poudarjal je, da je mogoče voditi razgovore s Sovjetsko zvezo samo s položaja “moči” in ne s položa ja “ravnotežja sil”, kot je to svoj čas trdil obrambni tajnik R. McNamara. Od prevzema odgovornosti za vodstvo dežele je postal umirjen predsednik R. M. Nixon, umirjen je moral postati tudi njegov obrambni tajnik. Odprto vprašanje je, kaj naj bo “zadostna” sila. Predsednik Nixon je ob priliki dejal, da je treba pod tem razumeti ameriško vojaško prvenstvo nad vsemi in komurkoli. M. R. Laird je izjavil, da Sovjetska zveza “pospešuje oboroževalno tekmo že obe pretekli leti” in Združene države ne smejo zaostati v tej tekmi. Namignil je, da utegnejo delo na gradnji obrambe pred medcelinskimi raketami nadaljevati. Sovjetska zveza troši na tem področju 7-krat več kot Združene države, je trdil M. R. Laird. Napovedal je dalje, da bo rdeča Kitajska kmalu po 1. 1970 imela prve medcelinske rakete. Novi grobovi Irska ostala brez kruha DUBLIN, Ir. — Na Irskem je okoli 200 velikih pekarn, ki zalagajo deželo s kruhom in zaposlujejo okoli 100,000 delavcev. Delavci so organizirani po unijah. Tako imajo delavci, ki so zaposleni v vzdrževanjem pekarn, svojo unijo. Ta je sedaj zahtevala, da morajo njeni člani dobiti za 40-urno tedensko delo $10.80 poviška k sedanjemu zaslužku $39.60. Ker so pekarne predlog odbile, so delavci šli na štrajk. Njim so se pa pridružili s štrajki iz simpatije tudi ostali delavci v pekarnah, pa tudi mnogo delavcev v drugih podjetjih. Vse to je tako preplašilo gospodinje, da so v trenutku pokupile ves kruh, kar ga je bilo v prodajalnah in je dežela ostala brez kruha. Gospodinje so potem navalile na nakupe vsega, kar pomeni prehrano. Štrajk sam pa postaja že nevaren: v štrajk so' na primer stopili tudi Pristaniški delavci in zavrli vse delo v irskih pristaniščih. Matthew Hribar Matthewa Hribarja, o katerega smrti smo poročali pretekli teden, so položili k večnemu počitku včeraj iz Spear pogreb, zavoda v Painesvillu, po v cerkvi Matere Božje opravljeni sv. maši in pogrebnih opravilih na tamkajšnjem pokopališču. Pokojnik je živel v Leroy Twp. 55 let, kjer je imel farmo in kjer je živel na 12546 Huntoon Rd. Zapustil je sinove Mathewa, Paula in Augusta, hčeri Julio Hribar (doma) in Mrs. Catherine Teer (Painesville), brata Jerneja v Clevelandu, 4 vnuke, med njimi misijonarja rev. Johna Keefe v Afriki, ter 8 pravnukov. Anna O. Boldan V Mary Mount bolnici je umrla 81 let stara Anna Boldan z 837 Charles Avenue v Willo-wicku, preje s Thames Avenue v Clevelandu, rojena Oberstar v Hinjah na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1899, vdova po možu Blažu, umrlem 1. 1950, mati pok. Roberta, Johna, Mrs. John Marolt, Mrs. James Nainiger, Josepha, Mrs. Raymond Kendzerski in pok. Josephine, 13-krat stara mati, 6-krat pramati, sestra Elizabete Strah (Slov.). Pokojna je bila članica The Macabbees No 493, ADZ št. 4, ABZ št. 180, Oltarnega društva in Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Pogreb bo v četrtek iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shor-e Blvd. ob 8.15, v cerkev. Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Jennie Leskovec Pogreb Jennie Leskovec, o katere smrti smo poročali včeraj, bo v sredo ob 8.15 iz. Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla. Umrla je bila poleg včeraj omenjenih pok. Johna Russ in pok. Mary Prijatelj tudi sestra pok. Frances Zulich, pok. Jamesa, pok. Louisa in pok. Antonie Mlakar. Frank J. Turk Sinoči je umrl v Woman’s bolnišnici 52 let stari Frank J. Turk s 10411 Way Ave., rojen v Clevelandu, zaposlen preko 25 let pri Apex Fiberglas Co., mož Cecilie, roj. Adam, oče Franka C. in Charlesa D, 4-krat stari oče, brat Louisa, Johna Škerl, Lawrenca Škerl, Bernarda Škerl, Williama Škerl, Victorie Speck, Angele Battaglia, Albine Cigany in Rose Zeleski. Pokojni je bil član KSKJ št. 146. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Anna Gicdroic V nedeljo je umrla Anna Gie-droic, roj. Jamnik, vdova po I. 1965 umrlem možu Williamu, mati Mrs. Ann R. Fticar, stara matu Garyja. Pokojna jc bila doma v Veliki Malenci v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920 in je živela s svojim možem, rojenim v Litvi, na 1047 E. 72 St. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob osmih zjutraj, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Amerika modernizira saigonsko armado SAIGON, J. Viet. — Naša narodna obramba bo dala saigon-gonskim oboroženim silam 60 jet-bombnikov in 300 helikopterjev z namenom, da bodo te čim preje prevzele tisti del vojskovanja, ki ga sedaj vršijo ameriške čete. Bombniki in helikopterji bodo dobavljeni iz Amerike. Naše čete imajo sedaj v Vietnamu okoli 3,000 helikopterjev in ne mislijo tega števila znižati. ioskva žeii razširiti normalizacijo tudi na Komsomol, delavce ČSR PRAGA, ČSR. — Nobena beseda ni med Čehi tako nepriljubljena kot “normalizacija”. Ne pomeni namreč simpatij do Moskve, ampak slepo pokorščino do vsega, kar pride iz Kremlja. Od tam prihaja vsak dan kaj novega in neprijetnega. Sedaj se je na primer Moskva spravila v ČSR na komunistično mladino in na delavce-komuni-ste. Tako delavci kot mladina so si pred invazijo v avgustu priborili veliko neodvisnost od partije in se niso več smatrali le kot “dolga roka” komunističnega režima. Sedaj je Kremelj rekel češkemu glavnemu komunističnemu odboru, da mora spraviti rdečo mladino, pa tudi delavske unije pod svoj nadzor. Dubčkov izvršilni odbor je o tem obvestil prizadete komunistične zaupnike; dobil je pa od tam odgovor, da ne mladina ne unije nočejo več v staro odvisnost od režima. Moskovska zahteva je Prago zelo razburila. Saj je znova pokazala, kje vse želi Moskva popolno pokornost. Borman v Belgiji BRUXELLES, Belg. — Astronavt Frank Borman je s svojo družino prispel preteklo soboto sem iz Pariza, kjer ga je sprejel predsednik Charles De Gaulle zelo ljubeznivo, Dejal je, da je “to prejeten mlad mož”. Borman je De Gaullu izročil barvni posnetek Lune, De Gaulle pa Bormanu srebrno cigaretno dozo. Ameriškega astronavta in njegovo družino so nadvse prijazno in toplo sprejeli tudi v belgijski prestolnici. Kralj Baudouin in kraljica sta ga povabila na obed. Sneg in mraz tudi v Veliki Britaniji LONDON, Vel. Brit. — Zadnje dni tedna je pridivjal nad Veliko Britanijo snežni vihar, nato je pa pritisnil mraz, da je “bilo kot v Sibiri i”. Večina Športnih tekem in nastopov je bila zaradi mraza odpovedana. V Walesu je padlo ponekod več čevljev snega in zameti so segali do 15 čevljev visoko. Na Orknejskih otokih je vihar dosegel brzino 135 milj! ------o------- Kozmos 265 MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je poslala na pot okoli Zemlje pretekli petek vesoljsko ladjo Kozmos 265. V njej ni posadke, kak je njen pomen, ni posadke, kak je njen pomen, ni jasno. Rusi uporabljajo te vrste satelitov za nadziranje vsega sveta, posebno pa vojaških naprav ZDA, pa tudi za vrsto drugih namenov, ki pa jih nikdar natančnejše ne označijo. Demokratski politiki premisi ju jejo o porazu svoje stranke CLOUDY Vremenski prerok Pravi: Delno oblačno z malimi toplotnimi spremembami. Možnost naletavanja snega. CLEVELAND, O. — Zadnje novembrske volitve so sicer že davno za nami, toda demokratskim voditeljem še ne gredo iz glave. Kar ne morejo preboleti, da so zgubili bitko za predsednika ZDA. Te zaskrbljene demokratske veljake bi lahko delili v dve skupini. Prva trdi, da je bil novem-berski volivni poraz le posledica cele vrste nesrečnih okoliščin. Pojavil se je George Wallace in razbil stranko na jugu, pri tem pa pritegnil dosti glasov tudi v drugih državah. Pojavili so se prenapeti levičarji, ki so si postavili za cilj, da škodujejo demokratom. Tudi zgodba o demokratskih kandidaturah je po svoje prispevala k repu blikanski zmagi, saj je imela za posledico, da je Humphrey veliko prepozno priglasil svojo kandidaturo. In končno je imela tudi vietnamska vojna svoj vpliv na volivce, kdo bi mogel to zanikati? Drugi demokratski veljaki ne oporekajo tej razlagi, mislijo pa, da je treba iskati vzrok za volivni poraz tudi drugod. Pri tem se sklicujejo na zgodovino svoje stranke. Stranki je dal sedanjo obliko in vsebino pokojni Roosevelt, ko je zvaril črnce, narodne manjšine in liberalno inteligenco v en volivni blok in mu dodal še dober obrok nevtralnih volivcev. Ta koalicija se je obnesla vsa leta do lani. Ei-senhowerjeva doba je bila izjema; kandidiral je narodni heroj in ne republikanska stranka, ki mu je dala le formalno podlago za kandidiranje. Gornja koalicija lani ni več funkcijonirala kot pri prejšnjih predsedniških volitvah. Najbolj strnjeno so se držali črnski volivci. Tako stari črnski volivci kot mladi ali na novo registrirani so glasovali skoraj strnjeno za demokratske kandidate, tudi na jugu, kjer mnogi demokratski kandidat je niso bili ravno najbolje zapisani med črnimi Volivci. Niso pa bile več na demokratski strani narodne manjšine. Te manjšine so dvignile svojo življensko raven, so že zlezle v ameriško “meščansko družbo11, čeprav so zaenkrat obvisele na nižjih ravneh. Začele so se seliti iz proletarskih naselij v predmestja in se zaradi tega smatrati za “nekaj boljšega”. Začele so se zanimati za javno življenje in kritično gledati na politične dogodke. Demokratom so posebno zamerile njihovo popustljivost napram raznim levičarskim zagrizencem. Pri tem niso govorile, so molčale, na volivni dan so pa šle le deloma volit demokrate, deloma so pa ostale doma. Največja sprememba se je izvršila med unijskimi volivci. Unije so jim pomagale do boljših zaslužkov. Unijski člani so postali samo zavestnejši, so se odselili iz “revnih predelov” v predmestja in se začeli smatrati za meščane. Kot taki so se izogibali stikom s črnci, zoprni so jim pa tudi postali levičarji vseh vrst. Njihove misli se ne vrtijo več okoli boja proti revščini, ampak okoli želje, da bi še hitrejše dvigali svojo življensko raven. Večina demokratskih volivcev je torej zboljšala svoj družabni položaj in temu primerno tudi spremenila svoje poglede na politiko. Demokratski volivci so se torej družabno začeli diferencirati in jim danes rojijo po glavi druge muhe kot boj proti kapitalizmu. Kaj naj demokratska stranka sedaj napravi. Mora iti za volivci in se prilagoditi njihovi politični pripadnosti. Ta pojav so politični opazovalci ugotovili že pri zadnjih volitvah. Drugi pojav je razcepljeno glasovanje. Zmeraj več volivcev ne voli več stranke, ampak kandidate, ki jih pa ne presoja le po strankarski pripadnosti. O lokalnih kandidatih (kongresnikih in senatorjih) si lahko vsak volivec u-stvari svojo sodbo. Težje je to pri predsedniških kandidatih. Tu bo treba najti nove načine agitacije zanje. Tako daleč so prišli demokratski veljaki v svoji presoji bodočnosti demokratske stranke. Pravijo pa, da se na tej točki ne bodo ustavili. NEW YORK SE IZKOPAVA IZPOD DEBELEGA SNEGA New York City in okolico je prekrila v nedeljo 15 palcev in čez debela snežna odeja, ki jo ni nihče prav pričakoval. Snežni zameti so ustavili promet na cestah in železnicah, letala so obtičala na letališčih. Včeraj so bile zaprte vse šole, večina podjetij in trgovin ter celo borza. NEW YORK, N.Y. — Mesto se je včeraj po največjem snežnem metežu od 1. 1961 začelo izkopavati izpod 15 palcev debele snežne odeje, ko so bile vse šole zaprte, cestni in železniški promet hudo omejena, letalski pa sploh ustavljen. Po cestah je tičalo v zametih na tisoče avtomobilov, ki so oteževali čiščenje. Po poročilu policije je bilo 11 oseb mrtvih in 68 ranjenih v zvezi s snežnim viharjem in zameti. Na celotnem področju od Virginije pa tja v Maine, koder je snežni vihar divjal in prekril površino z debelo belo odejo, je izgubilo zaradi snega in mraza 35 oseb življenje. Mesto New York je vpreglo v čiščenje cest in letališč včeraj vse, kar je bilo na razpolago. Tako je uspelo dober del cest očistiti in sta avtobusni ter železniški promet prilično normalna. Odprli so letališči Kennedy in Newark, med tem ko je La Guardia še zaprto. oddivjal na odprto morje dalje Okolica New ^oika je i a pro^ severovzhodu, prizadeta še hujše kot mesto samo, saj je tam bila snežna plast za nekako 5 palcev debelejša. Najhujše je bilo prizadeto mednarodno letališče Kennedy, kjer je promet obtičal v nedeljo in je bil vzpostavljen šele danes zjutraj. Okoli 6000 ljudi je bilo na letališču popolnoma odtrganih od sveta. Pošle so zaloge hrane, ker so bile vse cestne zveze z letališčem prekinjene. Hrano so nato prinesli helikopterji. Ti so sinoči tudi del potnikov odnesli v mesto, kjer so imeli boljšo možnost počitka in oskrbe. Z napornim delom, v katerega so mestne oblasti vpregle vse, kar je bilo na razpolago, so odprli včeraj in preko noči večino glavnih cest v mestu in njegovi okolici, tako da pričakujejo danes kar normalni avtobusni in drug javni promet. Od letališč so danes zjutraj odprli Kennedy International in Newark, La Guardia pa bo predvidoma odprto šele nocoj. Tudi šole, trgovine in tovarne so danes že odprte in mesto se hitro vrača v svoje običajno življenje. Snežni vihar, ki mu je prizadejal take težave, je včeraj Patman bo preiskoval dogovor SBA z Rebozom WASHINGTON, D.C. — Kong. W. Patman, načelnik Domovega odbora za banke in denar, pod katerega nadzor spada tudi SBA (Small Business Administration), je izjavil, da resno razmišlja o preiskovanju dogovora med SBA in Charlesom Rebozom o gradnji in najemu obsežnega trgovskega središča v Miami, ki naj bi Rebozu in njegovemu poslovnemu tovarišu prinesel $2,400,000 prekomernega dobička. C. Reboso je eden med redkimi ljudmi, ki so osebni prijatelji predsednika R. M. Nixona. Preteklo soboto in nedeljo sta se skupaj vozila po morju tekom kratkega delovnega odmora, ki ga je predsednik preživel v Floridi. Dogovor med SBA in Rebozom je bil sklenjen že dve leti prej, predno je postal R. M. Nixon predsednik ZDA. Ta torej ne more biti zanj odgovoren. Kong. W. Patmana zanima, kako je sploh mogoče priti do takih dogovorov, in če jih je poleg tega, ki je zdaj nenadno prišel na dan, še več! Kdaj pojde Nixon na posvet z zavezniki v Aziji? BANGKOK, Taj. — Azijski zavezniki Združenih držav v vojskovanju v Vietnamu, Filipini, Južna Koreja in Tajska, pri-’ tiskajo na čim hitrejše srečanje predsednikom ZDA R. M. Ni-xonom. Sestanek naj bi bil v Ho-noluluju na Havajih ali pa v Se-oulu v Koreji. Azijski zavezniki ZDA hočejo biti čim preje na jasnem o tem, kake cilje imajo ZDA v Aziji in kaj od ZDA lahko v bodočih šti-čih letih pričakujejo. Boje se, da bi ZDA pod Nixonom posvetile preveč pozornosti Evropi, pa pri tem zanemarile Azijo. Iz Clevelanda in okolice m Prijeten obi«k— Poznana rojakinja Mrs. Jennie Luzar, 426 E. 272 St., Euclid, Ohio, preje z 69 ceste, se je oglasila v uradu Amenške Domovine in naročila prav lepe pozdrave vsem svojim prijateljicam in znankam, posebno članicam Oltarnega društva fare sv. Vida. Vseh se rada spominja. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 7.30 bo v Areni na 3717 Euclid Avenue zopet nastop rokoborcev. Pomerili se bodo za prvenstvo po pravilih judo. Nastopila bosta tudi kanadski prvak J. Powers in Japonec Moto, strokovnjak v karatu. Za stalno v ZDA— Pred kratkim je prišel iz Argentine za stalno v Združene države g. Peter Jakoš, brat g. Jožeta Jakoša. Nastanil se je na 17618 Grovewood Ave., Cleveland, Ohio 44119. Dobrodošel in vso srečo med nami! Predlog za nadzor strelnega orožja obtičal— Mestni svet je sinoči predlog za obvezno prijavo strelnega orožja in streliva v mestu Clevelandu s 23:10 glasovom potisnil ob stran, kjer bo obličal. Kiesinger odložil podpis BONN, Z. Nem. — Kancler dr. Kurt Georg Kiesinger je v parlamentu dejal, da Zahodna Nemčija ne bo podpisala sporazuma prepovedi širjenja jedrskega orožja, dokler ne bo Sovjetska zveza opustila svoje trditve, da ima pravico poseči v notranje zadeve Nemške zvezne republike. Sovjetska zveza je preteklo poletje po vdoru sovjetsko-sate-litskih čet v ČSR ponovno izjavila, da ima pravico poseči v Zvezno republiko na temelju sporazuma med zmagovalnimi silami ob koncu druge svetovne vojne. Ostale tri velike sile, katerih vojaštvo je zasedlo Nemčijo ob koncu vojne, so sovjetsko stališče odločno zavrpile in izjavile, da ni več veljavno. Kiesinger je v svoji izjavi parlamentu, ki je o sporazumu o prepovedi širjenja jedrskega o-rožja razpravljal skoraj ves pretekli teden, poudaril, da hoče imeti Nemčija jamstvo, da ne bodo določila o nadzoru izvajanja dogovora škodovala nemškemu gospodarstvu in znanstvenemu napredku. Zunanji minister W. Brandt se je zavzemal za brezpogojni in čimprejšnji podpis dogovora in je to povzročilo v vladni koaliciji precejšnjo napetosti. Ruske ribiške ladje love ob obali Virginije PORTSMOUTH, Va. — Okoli sto ribiških ladij se je zbralo vzdolž obale Virginije, kjer je izredno dober ribji lov. Nekajkrat! so zaplule v obalni pas 12 milj, pa so iz njega pobegnile, ko sta se pojavili v bližini dve ladji obalne straže in letala nad njimi. Sen. E. M. Kennedy daleč pred vsemi drugimi NEW YORK, N.Y. — The Christian Science Monitor je povprašal demokratske vodnike po vsej deželi, kaj mislijo, kdo bi bil najboljši predsedniški kandidat stranke leta 1972 in kdo ima največ izgledov, da bo imenovan. Velika večina povprašanih je izjavila, da je to sen. E. M. Kennedy. Na drugem mestu je bil sen. E. S. Muskie, ki pa je dobil veliko manj glasov. Ameriška Domovina SETlt Ti 1: «r i Zato bo naša diplomacija napravila že velik korak, ako bo priznala, da ima Kitajska svoje interese v vzhodni Aziji, ki jih mora naša dežela vpoštevati. S pripravami za ta začetni posel se pa ravno sedaj peča. Od tod izvira tudi začetek sedanjih debat o naši azijski politiki. LA. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 29 Tuesday, Feb. 11, 1969 Kitajska zunanja politika Čim bolj se bližamo stvarnim pogajanjem o premirju v Južnem Vietnamu, tem bolj postaja očitno, da Kitajska želi igrati svojo vlogo pri ustvarjanju novega ravnovesja sil v vzhodni Aziji. Zato ne bo odveč, ako že sedaj opozorinlo na cilje njene politike. Kitajske komuniste najbolj bode v oči položaj otoka Formoze. Ga še zmeraj smatrajo za del kitajske republike, ki ga je Amerika nasilno odtrgala od azijske celine in izročila Čangkajšku. Temu stališču se ne da zlahka ugovarjati tako dolgo, dokler ne ločimo treh stvari: otoka Formoze, kot takega, prebivalstva Formoze in Čangkajškovega režima. Otok Formoza je zemljepisno gotovo del Azije. 1 o pa seveda ne pomeni, da bi moral pripadati politično tej ali oni azij-ki državi, lahko je tudi samostojen. To ni odvisno od zemljepisne lege, ampak od volje formozanskega prebivalstva Na to okolnost Amerika premalo opozarja iz obzirnosti do Čangkajškovega režima, Kitajska pa jo sploh spregleda, ker smatra tudi prebivalce Formoze kot del kitajskega naroda. Kdo ima prav, je težko reči. Poznavalci razmer na Formozi trdijo, da prebivalci na Formozi ne marajo ne za tovariša Mao-Tsetunga ne za Čangkajška in da hočejo biti sami zase. To bo precej držalo, kajti Čangkajšek se do sedaj ni potrudil, da bi pridobil zaupanje domačinov. Še zmeraj se njegov režim dejansko opira izključno na kitajske begunce, akoravno formalno ne zanika nekaterih političnih pravic domačemu prebivalstvu. Položaj na Formozi ni torej popolnoma jasen, zato je treba zaenkrat le poudariti, da imajo domačini na Formozi sami pravico, da si krojijo svojo usodo. S tem se seveda ne strinjata Čangkajšek in ne Mao. Amerika se na Maovo stališče še ne ozira, mora se pa ozirati na Čangkajška in njegov režim. Čangkajšek je namreč naš zaveznik, povrhu pa ima za seboj v Ameriki močno skupino lobistov na zahodu naše dežele, ki je dosedaj še zmeraj dosegla, da je državno tajništvo zastopalo njeno stališče. Res je pa tudi, da se napredna ameriška javnost s tem ne strinja in da zahteva zmeraj glasneje, da je treba zveze s Čangkajškom zrahljati, zato pa iskati stike z domačini na Formozi. Problem otok Formoze je torej dosti zamotan. Kdor bi ga hotel razvozljati, bo moral najpreje zagovarjati stališče, da naj Formoza sam odloča o svoji usodi in Amerika ali rdeča Kitajska odnosno njuni zavezniki. Ni pa to nič novega. Pri nas obstoja že dolga leta politična struja, ki žago varja misel “dveh kitajskih republik, celinske in formozan-ske’’. Je pa seveda politična preslaba, da bi kaj opravila proti Čangkajškovim lobistom. Druga skrb kitajske politike je usoda južnega Vietnama. O njej bo.odločal potek sedanje pariške konference. Zato vztraja Kitajska, da ima pri pogajanjih svojo besedo, kot jo je imela, ko so zainteresirane velesile odločale 1. 1954 o bodočnosti Severnega Vietnama. Kitajska se ne bori proti pariški konferenci sami, ampak proti temu, da se ne udeležuje pogajanj. Ako ne bi bila sprta v Moskvo, bi gotovo že sedel njen zastopnik v Parizu. Ker tam ni zastopnika Moskve se Flanoi ne more vleči za Peiping, ker bi pri tem prišel navzkriž s Kremljem. Amerika ne bi mogla imeti načelno pomislekov proti udeležbi obeh rdečih velesil na pariški konferenci, prepušča pa v tem pogledu pobudo drugim interesentom. Do ruskega in kitajskega sodelovanja na konferenci, posredno ali neposredno, bo pa verjetno prišlo, ker se bo na pariški konferenci tudi odločilo, kakšna naj bo vietnamska nevtralnost. Oblika nevtralnosti ne bo le važna sama po sebi, svoj pomen bo imela tudi rodi tega, ker bo lahko za vzorec nevtralnosti ostalih držav v jugovzhodni Aziji. Kitajska ima naravno svoje interese tudi na Koreji. Tam se ti interesi bolj križajo z ruskimi kot z ameriškimi. Amerika bi torej mogla igrati vlogo jezička na korejski politični tehtnici. Pa ga verjetno ne bo, ker vse kaže, da bo naši zunanji politiki več ležeče na dobrih odnosih z Moskvo kot na dobrih odnosih s Peipingom. Vse to svetuje Kitajski, da skuša čim preje ustvariti pogoje za uradne stike z našo deželo. Mao bo eri tem naletel na glavno oviro kar doma. Njegova dežela je šele komaj začela postavljati na ruševinah “kulturne revolucije” novo partijsko organizacijo in novo javno upravo, je pa pri tem že zadela ob težave. Ostanki rdeče garde, ki jo je Mao odrinil od oblasti, so namreč že začeli iskati zaveznike za opozicijo proti novi Maovi politiki. Našli jih bodo lahko, ker je na Kitajskem dosti nezadovoljnih ljudi. Mao bo torej moral vpoštevati tudi to stanje v domači politiki, kajti delati bo mora! koncesije ameriškim imperijalistom, kar bo pa težko razlagati zastrupljeni kitajski domači javnosti. Težav ne bo manjkalo pri iskanju stikov z Maovim režimom tudi naši federalni administraciji. Kritizirali jo bodo vsi Čangkajškovi zavezniki, ki jih je posebno med re- BESEDA IZ NARODA ŠEPET POD TURNOM Piše rojak iz prestolnice WASHINGTON, D.C. — Zaletel §em se, krepko zaletel, da se mi še zdaj pozna. “Ti se včasih prehitro navdušiš, kar za prazen nič,” mi često pravi Micka. Ona že ve, saj me že četrt stoletja več ali manj voljno prenaša — tako kot jaz njo. A vsemu le nisem bil samo jaz kriv. Kriva je bila tudi Ameriška Domovina, ki je objavila novico, in kriv je bil tudi moj brat dvojček Miro, ki je pesnik in pisatelj in drugače sploh zelo pameten in soliden človek. Tako je pameten, da je celo njegova pokojna tašča govorila: “Miro pa vse ve!” Čeprav mu sama ni nikoli verjela. Ko me je obiskal, si je naredil pravcato vojaško kapo iz Domovine, kjer je novica bila natisnjena, in bil je tako vesel, da je kar plesal po hiši in vso slivovko, kar sem jo še imel, popil na zdravje radostne novice. Vse te razlage seveda ne pomagajo dosti in po toči zvoniti je prepozno, so rekli stari in modri ljudje. Zato se ne bom izgovarjal in branil, kajti odgovornost je le moja. Božič letos doma še ni bil javni praznik, čeprav sem bil jaz tisti, ki sem napisal Božični spomin in se v njem tako raznežil, da mi je zmanjkalo besed in sta mi morala sam Cankar in njegov Kurent priskočiti na pomoč. (Moj brat dvojček Miro mi ni hotel posoditi niti enega soneta!) No, pa drugič! Bo že prišel dan, ko bodo ljudje doma lahko slavili Božič. Glavno je, da ga še vedno nosijo v srcih in gredo v cerkev in jih zaradi tega ne preganjajo tako, kot so jih včasih — kot bi bili prvi kristjani! To je lep napredek in spričuje, da je in bo kri mučencev vselej seme kristjanov. Zato mi ni prav nič žal, da sem napisal, kar sem napisal. Zaletel sem se, to je vse, in nisem se prvič. Volja pa je bila le dobra in misel iskrena! KONGRES. — Nameraval sem povedati kaj lepega na račun povišanja plač senatorjem in kongresnikom, pa bom rajši molčal. Tudi pri njih gre politika skozi želodec in kaj naj nam bo sestradan Kongres? Saj so nekateri že itak tako suhi in drobceni, da se jih še prime... Ljudje se bodo tako ali tako kregali. In zato mi je prišlo na misel nekaj drugega. Začel bom s kratkim življenjepisom sodobnega Amerikanca: Kot otrok je živel s starši v naselju, ki ga je država zgradila za ljudi z nizkimi dohodki. Zato je tudi najem- senca ne in ne žel. Njegovi starši so med tem dorastli in pričeli prejemati socijalno zavarovanje, starostno podporo in Medicare. Da bi lahko dal še več zemlje v Zemeljsko banko, je izkrčil in iztrebil še nadaljnih 25 akrov, pri čemer mu je seveda spet pomagala državna Uprava za kmetijske domove. Ista uprava mu je tudi priporočila mal ribnik, “da se bo voda lepše odcejala”. Ribnik mu je seveda država brezplačno založila z ribami. Delo na farmi pa je le bilo težko brez elektrike. Zato je potem poskrbela REA, Uprava za elektrifikacijo podeželja. Kar je pridelal, je seveda prodal po zajamčenih cenah — razlike je plačevala država. Zastopnik ministrstva za poljedelstvo mu je brezplačno dajal nasvete, kako naj dobro kmetuje, in javna knjižnica mu je brezplačno dostavljala in posojala knjige na dom. Svoj denar je seveda nalagal v banko, ki je bila zavarovana pri' zvezni vladi za posamezne izgube do 15,000 dolarjev. Medtem je meddržavna (interstate) cesta približala naselje svetu. Njegov poslanec je od države izposloval denarno in strokovno pomoč, da so v kraju zgradili mal industrijski kom pleks itd. Naselje je narastlo, možakarjeve zasluge so postale poznane ljudem in postal je velika politična živina. Preselil se je v večjo hišo, za kar mu je posodila denar FHA. Ni slabo, kaj bi rekli? Kar moti sen. Younga, ki prihaja iz lepega Ohia, je le to, da mu je isti možak tik pred volitvami pisal, da zanj in njegovo stranko ne bo več volil, ker je sit razmetavanja javnega denarja, z državnimi uslužbenci prenatrpane vlade, visokih davkov, podpiranja revnih in — Združenih narodov (!), vmešavanja vlade v zasebno in gospodarsko življenje, socijalističnih trenj itd., kajti “on hoče stati na lastnih nogah in zahteva povratek k individualizmu in popolni obnovitvi sistema zasebne vzpodbude, na podlagi katere so naši predniki zgradili Ameriko . ..” Pa recite, da ne živimo v čudnih časih... BC strahotne račune. Kaj šele bo? Spodnji del hribčka izgleda, kot bi bila padla nanj bomba iz letala. Buldožerji so podrli stari leseni dom in vsa gospodarska poslopja — saj jih je bilo kar za celo vas — ostala je samo hišica za bodočega oskrbnika. Vse drevje ob cesti in ves sadovnjak so poruvali. Še kokoške so izgubile svoj dom, ki so jim ga tudi podrli. Vseh 500 revic je moralo dati življenje v prid novega Doma. Tam, kjer so se košatile jablane in hruške, bo prostor za parkiranje avtomobilov. Je že u-rejen in tudi cesta je že narejena. Ves spodnji del hriba torej čaka le še pomladi. Z njo bodo prispeli zidarji in z božjo in vašo pomočjo, upamo, da se bo kmalu nasmehnil v pozdrav novi Dom našega grička. Dragi rojaki! Lepo vas prosimo, ne prezrite naše prošnje. Smo res prisiljene se obrniti na vas. Med nami ni milijonarjev, a dobrih src ne manjka — to vemo iz skušnje. Ko smo zidale Academy, ste nam priskočili na pomoč, zato upamo, da bo tale naš SOS našel odmev v vaših srcih. Prosimo, napišite na ček: Mt. Assisi Province. Vsaka hiša vodi svoje gospodarstvo, da ni nereda v knjigah. Academy ima svoje izdatke in prejemke; samostan istotako. Vsak ček je vpisan v knjigo do-tične hiše in vsakega pol leta pride Auditor, da pregleda, kako gospodarimo, če se računi ujemajo do vsakega centa. Prosimo, pošljite čeke na sledeči naslov: Sisters of St. Francis Mt. Assisi Province Lemont Illinois 60439 škof je dobil ob tej priložnosti za svoje misijonsko področje o-zemlje ob Donavi in vse, kar je bilo Pipinovega severno od nje. Passauski škofje so se pozneje na vse kriplje upirali, da bi se njihovo misijonsko ozemlje na vzhodu (Vzhodna marka) cerkveno osamosvojilo. To je uspelo šele cesarju Frideriku III. ob romanju leta 1468-49 v Rim, kjer §i je pri papežu Pavlu II. izprosil ustanovitev škofije v svojem prestolnem mestu Wiener Neu-stadtu in ustanovitev škofije na Dunaju. Tudi do zasedbe predvidene dunajske škofije po svojem cerkvenem knezu ni prišlo tako lahko. To se je zgodilo šele po smrti passauskega škofa Ulricha III. leta 1480. Njen prvi škof je po-stol leta 1513 Slovenec Jurij Slatkonja, rojen 21. marca 1456 v Ljubljani. Bil je ljubljanski kanonik in prošt, dobil v posest tudi proštov© mesto v Novem mestu, bil upravitelj istrske škofije v Pičenu in, kot rečeno, postal končno prvi redni dunajski škof in umrl na Dunaju 26. aprila 1522. Po Družini — J. S. Darovi za Slovensko kapelo v Washington!! JAT! Slovenci in 5CU-lefnica škofije na Dunaju Prošnja šolskih sester za pomoč Domu za onemogle v Lemontu LEMONT, 111. — Primorane smo potrkati na usmiljena srca naših rojakov širom Amerike. Saj vam je znano, da smo se že CLEVELAND, O. — Dne 19. januarja 1.1. so Dunajčani slovesno praznovali 500-letnico svoje nadškofije. K slovesni službi božji je dunajski kardinal dr. Koenig povabil tudi škofe sosednjih dežel, katere so bile na ta ali oni način v zgodovini povezane z življenjem dunajske škofije. Tako je povabil škofe z Mad-džarske, s Češke in Slovaške, iz Slovenije in s Hrvaškega kakor tudi passauskega škofa, pod katerega je spadal Dunaj pred u-stanovitvijo škofije na Dunaju. Že sobotnih kakor zlasti še nedeljskih dunajskih slovesnosti sta se udeležila na posebno povabilo ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik in mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik kakor tudi pomožni zagrebški škof Kuharič. Kot avstroogrski državljani, čeprav druge vrste, smo bili Slovenci več ali manj tesno povezani z verskim življenjem dunajske škofije. Mnogi slovenski izo-brslženci so se šolali na Dunaju in zanašali od tam v domovino avstrijskega katolicizma. pred leti obrnile na vas in niste ideje prezrli našega klica za pomoč, j V tej zvezi velja omeniti zlasti nma bila nizka. Hodil je v javne Nismo pozabile in hvala vam. |tako imenovano nemško avstrijsko krščansko socialno gibanje šole, se vozil z javnim avtobu- Noben dan niste bili pozabljeni v som v šolo in imel zastonj opol- naših skupnih molitvah in Bog danski prigrizek. Tudi večino bo vaš plačnik, knjig. Ko je po končani srednji) če bi bile takrat smele zidati šoli odraj tal tudi vojaščino, si je l Dom za onemogle — saj smo že obdržal vojaško zavarovalno po- zasadile prvo lopato — bi po- (Lueger). — Avstrijska nemška cesarska politika je dalje določala Slovencem tudi škofe. Tako smo dobili med drugim v Ljubljano za vse naše novejše sloven- lico Gl, ki je delno krita z dr-’,slopje že stalo in bi bilo najbrž sko versko življenje pomembne- žavno podporo. Vpisal se je na univerzo in kot bivšemu veteranu mu je država plačevala šolnino, knjige in mesečno vzdrže-valnino za ves čas rednega šolanja. Teko je končal poljedelsko šolo in si s posojilom od U-prave za kmetijske domove kupil farmo in hišo. Ker je hotel še več denarja, je šel v zasebni biz-nes z umetnimi gnojili, za kar mu je spet država posodila denar — Uprava za mala podjetja. Biznes mu je vzel toliko časa, da ni mogel kmetovati. Zato je dal 50 akrov zemlje v Zemeljsko banko (Soil Bank) in država mu je spet plačala zato — da ni sejal že skoro plačano. Ker je kardi- ga škofa dr. Jakoba Missia, ki je nal Meyer umrl, je novi nadškof postal kasneje nadškof v Gorici zamrznil vse zidanje. Med tem ter postal kardinal (prvi Slove- so pa cene za materijal kar naprej rastle in zdaj je vse trikrat dražje, kot je bilo pred leti. Denar je ves čas ležal v banki ško- nec). Preden je bila ustanovljena dunajska škofija, je spadalo njeno področje pod passauskega fije in vlekel obresti, ki jih ni-J škofa. Pod njega je prišlo leta smo dvigale. Sedaj smo pa že 1796, ko je Pipin, sin slovitega morale začeti s tem in kmalu bo kralja Karla Velikega zbral v pošla tudi glavnica. Kopni kot'nekem vojaškem taborišču na sneg na soncu. Morale si bomo j Donavi oglejskega, solnograjske-izposoditi velikanske vsote. Sre- ga in passauskega škofa na ne- ča, da imajo zaupanje v naše gospodarstvo, ker smo vsaj brez dolgov. Te sd bomo nakopale na glavo z Domom. In obresti bodo veliko požrle. kakšno misijonsko konferenco. Sklical jih je, da bi si razdelili vse prostrano ozemlje, na katerem so se naselili malo prej z vzhoda došli narodi. Passauski CLEVELAND, O. — Najprej naj vam še enkrat povem, da so vsa darovi za Slovensko kapelo davka prosti. To si zapomnite, ko boste izpolnili poročilo o svojem dohodninskem davku. Od zadnjega poročila smo pre jeli kar lepo vsoto in se tako počasi, pa gotovo bližamo končnemu cilju. V prvi vrsti moram veseljem poročati, da se nas je zopet spomnil naš “adoptirani” Slovenec, spoštovani g. župnik pri fari sv. Jožefa v Forest City, Pa., rev. Andrew J. Krusinski in nam poslal kar dva čeka — enega za $600, par tednov pozneje pa še enega za $160; skupno $750, kar so prispevali dobri farani sv. Jožefa v Forest City, Pa. Imen darovalcev mi g. župnik ni poslal, ker pravi, da imama že itak dovolj dela z našimi poročili. Naj pripomnim, da smo doslej prejeli iz te male slovenske naselbine okrog $2,000, za kar gre vsa hvala č. g. župniku in zavednim katoliškim Slovencem v Forest City, Pa. Naj vam vsem Marija Pomagaj stotero poplača za vse vaše žrtve! Sheboygan, Wis. Mrs. Marie Prisland je poslala $100, kar so prispevali: $75: Podr. št. 1 SŽZ. Po $5: Joseph Brulla, Mary Brezovnik. $3: Tony Susha. Po $2: Mary Turk, Anna Matz-dorf, Mary Podržaj, Anna Mo-diz. Po $1: Millie Mueller, Olga Saye, Dorothy Kregel in .Mary Vertacic, Pueblo, Colo. Mrs. Frances Simončič nam je poslala $39. Prispevali so: Po $5: Slovenian Ladies Glee Club, Christine in Joe Bradish (Mesa), Mr. in Mrs. Jack Pavlovec v spomin pok. staršev, Mary DeEnse, Mike in Mary Hiza. Po $3: Frances Gornick in sin John. Po $2: Carl Janezich, Rose Jeršin, Christine Bradish (Rgon), Joseph in Rose Volk. Po $1: Angela Meglen, Anna Novak in Jennie Pelc. Washington, D. C. G. Vladi- mir Pregelj nam je poslal $205. Prispevali so: $100: Mr. Joseph M. Zorc. $50: Bishop Baraga Society. $25: Joseph A. Batis. $20: Rev. Stanley Ceglar. $10: Splošna zbirka pri sv. maši. Iz Oglesby, III. se je oglasila Mrs. Frances Meglich in poslala $6.25. Darovali so: $2 Mary Barth; po $1: Mary Dittle, Mary Jazbec, Annie Anthowisk, Sophie Papesh in 25 centov. Iz Leadville, Colo. sta se oglasili Mary Vidmar in Mary Fajdiga in nam poslali lepo vsoto $527.25, kar so prispevali: $231: St. Joseph Church. $100: St. Joseph Altar and Rosary Society. $25: Branch No. 78 SWU. Ostalo vsoto $171.25 so prispevali posamezniki: Po $10: Frank Kuss, Mr. in Mrs. Matt Weaver in Sandra, Neimenovana. Po $5: Rev. George Špehar, Mr. in Mrs. Joe Graden in hčere, Mr. in Mrs. John Skala, Mary Vidmar, Mrs. Mary Frankovich, Mr. in Mrs. Andy Hren, Mrs. Frances Kroshovitz, Mr. in Mrs. Ray Eitriem. Po $3.50: Mr. in Mrs. Joe Streli. Po $3: Mrs. Frances Hren in Ignatz, Mrs. Frances Francis in Joe, Miss Barbara Bost, Mary Cassidy (4th St.), Jean Drobnick in otroci. Po $2: Mrs. Josephine Pivrkat in sinovi, Mr. in Mrs. George Clune in hčer, Mr. in Mrs. John Judnich in sinovi, Mr. in Mrs. Joe Jacopic in hčer, Mr. in Mrs. Joe Poderzay, Anna in Ernestine Klintz, Mr. in Mrs. Carlo Cooler, Mr. in Mrs. Richard Fika-ny in družina, Marge McMullan, Mr. in Mrs. John Poderzay in Judy, Pauline Klune, Mr. in Mrs. Rudy Stevens, Mary Klune, Frank Bradach družina, Mrs. Mary Matekal in Neimenovana. Po $1: Mr. in Mrs. Anthony Hren, Mr. in Mrs. Leslie Morlan, Mr. in Mrs. Jack Owen, Mrs. Olga Retey, Mr. in Mrs. John Sjo-den, Mr. in Mrs. Steve Frankovich, Mr. in Mrs. Ted Scheafer, Mrs. Mary Brinsky, Mr. in Mrs. Frank Jacopic, Mrs. Anna Popovich, Mr. in Mrs. Ed Slejka, Mr. in Mrs. Bob Savoren, Miss Frances Kambič, Mr. in Mrs. Gus Paustian, Mr. in Mrs. Tony Hren (Elm St.), Mrs. Apolonia Mehle, Mr. in Mrs. Henry Novak, Mr. in Mrs. Adolph Sadar, Mr. in Mrs Frank Cerise, Mr. in Mrs. Bill Adamich, Mr. in Mrs. George Frankovich, Mr. in Mrs. James Raine, Mr. in Mrs. Bill Zumbu’:-ger, Mr. in Mrs. Joe Hren, (2nd St.), Mr. in Mrs. Bill Latham, Mr. in Mrs. Richard Miner, Mr.:. Katie Savoren, Mr. in Mrs. R^-dolph Malesich, Mr. in Mis. Louis Kastelic, Miss Anna Ponikvar, Mr. in Mrs. Bill Matekal, Mrs. Eva Železnikar, Mr. in Mrs. John Sasick, Mr. in Mrs. Bill Po-logar, Mr. in Mrs. James Stepes-nick, John Vidmar Jr., Mr. jn Mrs. John Lusin, Mr. in Mrs. Anton Križman, Mr. in Mrs. Joe Drobnick, Mrs. Angela Blatnik, Mr. in Mrs. Ef Zakraisik, Mr. in Mrs. Berth Maich, Mr. in Mrs. Albert Mehle, Mr. in Mrs. Anton Zalar, Mr. in Mrs. Andrew Champecu, Mrs. Mary Faidiga, Miss Anna Skala; $1.50 Mr. in Mrs. Frank Saksich in 50c Mr. in Mrs. Anton Steblay. Za enkrat naj bo dovolj ______ nadalje prihodnjič. Bližamo se končnemu cilju, ampak še vedno potrebujemo malo manj kot 17 tisoč dolarjev. Apeliram na vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke, da se pridružite številnim darovalcem s svojim pri-spekom za Slovensko kapelo. Kdor hitro da, dvakrat da! Mal položi dar tudi Ti Mariji Pomagaj na oltar! Naslovite čeke na SLOVENIAN CHAPEL FUND in jih pošljite na moj naslov. Frank A. Turek, 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092 KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Dve dobri misli od doma Sosedov oče imajo doma še dosti dobrih znancev in prijateljev. Imajo tudi veselje do pisanja pi- vas, pa vas je tako malo ostalo trdnih ...” Kljub vsemu pa vidimo, da od doma še prihajajo dobre misli starih zvestih prijateljev in da Por. sem in kljub visokim letom jim cjoma nepokvarjen mladi rod no-pero gladko diši po papitju. ive p0Siu£atj hujskanja proti ti-časa do časa se kaj pomeniva m' gym> ^ so ostaij ZVesti stari mi povedo, komu so pisali in ta ^rščgnski in slovenski miselno-ko opisali razmere, v katere Jih ^ M je večno mlada je privedlo življenje. Pa se nekaj j jih sili, da pogosto pišejo in se jim znanci radi oglašajo: ista stara — a vedno mlada — krščanska in slovenska misel še živi, živi na tej strani velike luže in prav tako tudi na oni strani, tam daleč v lepi Sloveniji. Kadar dobijo kako izredno zanimivo pismo, pa mi ga pokažejo, zlasti, če je v njem kaj takega, kar na bi zvedeli tudi drugi ljudje. Tudi danes imam pred seboj pismo starega slovenskega očanca, ki ga je življenje vsega preruka-lo in pretreslo. Toda pretres se pozna samo njegovemu telesu; duh je ostal nedotaknjen, neomajen, zvest prepričanju, za katerega je v zgodovini Slovenije preteklo že toliko znoja in toliko krvi. Takole piše stari prijatelj Lojze: “Jaz sem z zdravjem tudi bolj zanič, ker sem še iz vojne živčno uničen. V zadnjih dveh letih sem bil dvakrat v bolnici; predlanskim za pljučnico, lani o Božiču sem bil pa operiran, ker sem imel vnetje žolča in jeter. Sedaj nisem več za težja delo. Hudo pa je tudi živeti pri takem sinu in “tamladi”, ki uči otroke, kako bo luštno, ko bodo stari pomrli. A čudo, otroci so najrajši pri nama in so silno veseli, če gre njih mama od doma. Kadar pa gre stara mati, jih je pa sam jok in se ne dajo potolažiti. Tako mlada svojih otrok ne more nahujskati proti nama.” Iz tega se vidi, kako nepokvarjen mladi rod čuti, kje je prava Obiskala nas bo misijonarka-zdravnica V prihodnjih tednih bo obiskala prijatelje slovenskih misijonov v Torontu prava misijonarka-zdravnica sestra Terezija Žužek SCMM. Njeno delovno področje je daljni Pakistan. Izhaja pa iz znane žužkove družine, ki je dala več redovnic in redovnikov. Piše, da je pripravljena priti v Toronto, ker ima tukaj osebne prijatelje in pa predvsem, da obišče delovni Baragov misijonski krožek in da se snide na sestanku z vsemi prijatelji slovenskih misijonarjev. Čas in dan prihoda bomo še posebej objavili, ko bo celotna organizacija obiska do podrobnosti izvedena. “Srce v sredini” V Toronto je prispela pošiljka nove, zajetne slovenske knjige, ki je sad slovenske politične e-migracije. Knjiga opisuje življenje, delo in osebnost Janeza E-vangelista Kreka. Napisal je knjigo dr. Vinko Brumen v Buenos Airesu, Argentina. Založila pa jo je Editorial Baraga SRL. Knjiga je bila natiskana samo v 1200 izvodih. Pošiljka v Torontu ni ravno velika, zato bo verjetno kaj hitro pošla. Stane broš. izv. $4.50, vezan pa $5.50. Dobi se v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4, ki sprejema tudi naročila po pošti. Za poštnino je treba priložiti pose- no iz blata. Iz blata napravijo o-peko, ki jo sušijo na soncu. Velika večina ljudi je mohamedan-cev in nam ne lajša našega dela. Ne samo v verskem oziru, ampak tudi v poizkušnji napredka žensk. Med prebivalci je komaj 80 katoličanov in približno toliko protestantov. Kakšna sreča, da smo razdeljeni... Pa združenje je morda tukaj še bolj oddaljeno kot pri vas ali v Evropi. In to je žalosten zgled tako za mo-hamedane kot za pogane. Tukaj imamo šolo, 3 ure predpoldne samo za dekleta, ki so prevelike za osnovno šolo. Učijo se čitanja in pisanja, predvsem pa gospodinjstva. Obiskujem tudi redno dve vasi vsak teden. Tam v vaseh pa šivamo in rane obvezujem. Zdaj je že malo bolje, ko sem pa prišla sem, je bilo pa kar groza: noge gnile do kosti, oči polne gnoja in podobno. Vendar pa nikar ne mislite, da se tukaj ne dobi nič dobrega. Preprosti ljudje so zelo dobri in strašno veseli vsega, kar zmorem zanje. Pa molite za nas in še enkrat tisočeri Bog lonaj! Sestra Marija Sylvester Če bi kdo hotel pomagati tej dobri duši sredi Afrike: B. P. 8, Mongo, Tchad, Africa. ravnost pritisk na kupca in ki bi' sploh ni hotela se z nami pogo-se na vsak način hotel znebiti J var j ati. Tudi na par pijanih mo-določenega avtomobila. Toda:ških smo naleteli, ki so nas na kdor zasebno prodaja svoj stari avtomobil, še ni rečeno, da mora biti registriran trgovec. Vendar naj bi pa vsakdo, ki kupuje rabljen avtomobil, pazil na sledeče: ali je prodajalec res pravi lastnik, ali je na avtomobilu še kaj dolga, kako bo nakup financiran, če ne bo takoj plačan v gotovini, kako je z zavarovanjem, serijska številka avtomobila in podobno. Važno je tudi, ali je na avtomobilu še kaj garancije ali ne. Skratka, pazi, kaj podpisuješ, podpis se ne da več preklicati. Pa o tem več drugič. ocenila za najslaibšo zemljo, kar pa ni bilo nikakor pravilno, saj je bila dobra orna zemlja, na o-stalem pa je rastla dobra, sladka trava za krave mlekarice. Občina je potem takoj najela inže-nerja, da je vso to zemljo spar-celiral in napravil nad sto stavbnih parcel. Kmalu nato sem zvedel, da je par parcel že proda-vse načine obdelovali in zmerja-j njd jn sjcer p0 ceni, kot jo je do- dobrota, zaradi katere je naš sta- ^ej rejši rod moral toliko prestati. Mladina se danes odvrača proč od “nove rdeče učenosti”, ker je tuja človeški naravi. Ta mladina išče trdnih osnov, stare preizkušene modrosti, ki je večno mlada. Zato pa: po ravni preizkušeni poti naprej, ne da bi mežikali na desno, ne da bi upogibali hrbet na levo. Če se je splačalo L. Ambrožič st.: OBUOSA fiEtft DOLG LXX Nisem pa imel pri cestnem odboru nikakih dobrot. Bile se mnoge težave pri nakupih in licitacijah materij ala za nasip, tlakovanje in betoniranje raznih mostov in jarkov, dobavo voznikov itd. Velike težave smo imeli zlasti z odkupom zemljišč in novo grajenih cestah in preložitvah klancev in ovinkov. Kjer so bili gospodarji pametni možje, smo se kar kmalu pogodili in napravili zapisnik, kjer so pa gospodarile ženske, je pa bilo v nekaterih slučajih naravnost mučno. Po večini si niso dale dopovedati, da se temu niti ne morejo ker je bilo že toliko kupcev uPirati< da to zakon predvideva bridko razočaranih in naravnost *n se temu sploh ne morejo u-ogoljufanih. Danes so tudi ti,s^av^a^- ^a 80 se spuščale v kupci vsaj nekoliko zaščiteni, se-IP>rav ze^n nesmiselne zahteve, veda, če se temu primerno rav-.^113- ie hotela most nad svojo njo. Ščiti jih v Ontariju “Used Parce^°> druga je zahtevala pod- Ali kupuješ rabljen avtomobil? Marsikdo ne ve, da so tudi potrošniki po zakonu zaščiteni. Vsakdo pa ve, kako težko je npr. dobiti dober rabljen avtomobil, Car Dealer's Act” in pa “Cgnsu mer Protection Act”. Vsak trgovec, ki prodaja rabljene avtomobile, mora biti registriran. Kdor torej želi kupiti voz. Ker je bilo za zemljišče določeno, do kolike višine se sme zemljišče, ki je prihajalo v poštev, oceniti in se preko tega ni smelo in ko smo neki posestnici rabljen avtomobil, naj najprej na Dobrovi to dopovedovali po O Janezu Evangelistu Kreku pravi pisatelj dr. Vinko Brumen: “Domovina, glej sina, ki ti je po besedah enega naj večjih pisateljev služil v ‘čisti poštenosti’, ki ti je dal ‘vse in edino, kar je imel: svoje življenje’!” Knjiga nosi naslov: SRCE V SREDINI. Obsega 450 strani in jo je opremil arhitekt Jure Vom- vimreti za naše sveto prepriča- bergar. Če katera knjiga spada nje, se splača zanj tudi živeti. na knjižno polico vsakega zaved-In nadaljuje stari prijatelj nega Slovenca, potem je to goto-Lojze: vo 0 Janezu Evangelistu “Zdaj pa malo poglejva nazaj. Kreku, SRCE V SREDINI. Ne vem, če se še spominjaš, ko smo kot fantje stali v krogu vrh stopnic stare šole. Pokojni župnik J. pa so nam govorili in razlagali vse to, kar je zdaj tu Iz Slovenske pisarne Glas iz Čada v Afriki Mongo, Čad. — Tisočera vam pri hvala za dar in voščila, ki mi jih nas in so nazadnje rekli: ‘Vi boste dočakali, jaz pa ne bom. Toda, ko bo končano, bi rad prišel pogledat, kateri bo ostal trden.’ Tudi jaz sem zelo vesel, ko vidim, da si tudi ti med tistimi, ki so jih imenovali trdne . ..” Da, eno bistvenih vprašanj danes je: Kdo je ostal trden? Kdo je ostal trden doma, kljub tako strašnemu viharju? Kdo je ostal trden v zdomstvu? Če bi se vrnili vsi taki kot je bil župnik J., koliko bi še našteli trdnih? Ali he bi iz njihovih src privreli o-čitki: “Povedali smo dolgem prerekanju, je pa ta zah tevala za dve tepki (dva hruškova drevesa) tako visoko ceno in nič ni hotela popustiti. Nazadnje, ko je uvidela, da pri tem ne bo nič dosegla, pač pa dobila plačano le po uradni oceni, je pa Ali je trgovec zahtevala, naj se ji hruški, — * stari morda že sto let — presadita ob levi strani zamišljene ceste. S takimi pretiranimi zahtevami je sama sebi škodovala, da smo končno dali vse skupaj u-radno oceniti in denar položili na sodišče. Neka žena je tako hitela po-Vsakdo, ki kupuje rabljen av-'metati v veži v nas smeti, ko nas tomobil, naj se izogiba agenta, je zagledala, ter vzdignila toliko ki je preveč vsiljiv, ki izvaja na- prahu, da smo morali oditi, ker poizve, kateri trgovec z avtomobili je bolj zanesljiv glede poštenosti. To bodo vedeli često povedati že prijatelji, ki so sami kupovali rabljene avtomobile. Pametno je tudi, da se glede trgovca prej prepričaš pri “Better Bu siness Bureau”, registriran ali ne, bodo povedali, če telefoniraš na sledeče številke: v Torontu 365-4241; v Londonu, Ont. 433-6197; v Hamiltonu 529-4566; v Peterborough 743-6670; v Ottawi 237-5230; v Wind-sorju 254-6413; Sault Ste. Marie 949-0332. li in se sploh niso hoteli pogajati. Vse take smo potem dali uradno oceniti in denar položili na sodišču. Jeriševa Franca se je jezila le na mene češ, zakaj držim s škri-ci. Da sem vendar kmečki človek in bi moral s kmeti držati. Pri njihovi hiši smo zravnali izredno oster ovinek in zakoličili cesto naravnost preko njihovega zemljišča, na katerem je rastlo nekaj starih jablan s pol suhimi vejami, vse trhnelo in obraščeno z mahom. Dejala je: “Zdaj pa verjamem, da bo res prišla ta rdeča vojska, Trnove jo bo pa pripeljal.” Pri nas se je reklo po domače pri Trnovcu. (Polhograj-čani dajejo naglas na T.) Bilo je to še precej pred drugo svetovno vojno, pa so komunisti že vcepa-li mnogim ljudem po deželi o prihodu — rdečih — in ubijali sovraštvo v njihove glave, do javnih delavcev in tako je bilo ob nastali revoluciji že tudi po deželi dosti ljudi zrelih zanjo. Tako smo počasi, tiho, pa vendar z neko skrivnostno prefinjenostjo, tudi na mnoge načine in na ves glas napovedujoče, lezli v neko nevidno novo stvarnost, v katero nismo mogli verjeti, smo le prehitro padli vanjo; v tako kruto, strahotno, da si jo prej niti predstavljati nismo mogli. Saj je po videzu nad polovico ljudi izgubilo človeško razsodnost, udrihalo po vsem dobrem, oboževalo pa naj hujšo hu dobijo, krivico in laž. Takrat smo skoraj verjeli že, da človek izhaja iz zverine, kakor trdijo nekateri “znanstveniki”, saj je povzročal naj hujša zverinstva. Bili smo priče toliki hudobiji, da si je ne moreš predstavljati, dokler jo ne občutiš, vidiš in doži viš. Kdor še danes kokodaka, za-balja, kleveta in hujska ljudi — iočila komisija agrarne reforme, ne pa po tisti, kot smo napravili pogodbo na škofiji s sedaj že po-tojnim škofom dr. Gregorijem Rožmanom — in jo tudi vsi štirje s škofom vred podpisali. Takoj, ko sem to zvedel, sem pohitel na občino in se pritožil in povedal, da me je sram, ker imamo take figamože na občini, in da mi je žal, da sem jima takrat sledil na škofijo. Najbolj me je pogrelo to, da je bil med onimi ki so parcele kupili, tudi sam občinski tajnik in obenem nadučitelj Bric. Ker sem mu zelo poočital, da je in kriv tega, da ni ostalo pri pogodbi, da je on pregovoril župana zato, da je dobil skoraj zastonj parcelo. (Pozneje sem zvedel, da so bile zadaj še druge struje, ki so na oba vplivale, da sta pogodbo prelomila. Komunisti kajpada!), mi je tako zameril, kar sem kmalu slišal, da jaz moram zginiti iz Dobrove, da bo že on gledal na to itd. Ne dolgo potem sem bil ovaden po paragrafu naj višje stopnje. Ker sem potek te obravnave, vsaj dozdeva se mi tako, že enkrat napisal, ga tukaj za enkrat ne bom. Ni bilo prijetno in zvezano z velikimi stroški, a še z večjimi skrbmi. A končalo se je tako zanimivo, da se še danes smejem, kadar se spomnim na tisto, kako je naenkrat začela palica natepa-ti z drugim koncem. Kako čudovito se je maščevala lažna ovadba! (Dalje sledi) Za boljše zveze preko Pacifika CAPE KENNEDY, Fla. — Za Mednarodni komunikacijski konzorcij INTERSAT je NASA pognala na pot okoli Zemlje Pacific 3, nov komunikacijski satelit, ki bo sposoben prenašati istočasno 1200 telefonskih razgovorov v obe smeri ali pa štiri televizijske programe. Sedaj sta za te zveze skrbela dva satelita, ki imata skupno le 480 kanalov. Pacific 3 bo s tremi drugimi komunikacijskimi sateliti ustvaril prvo popolno komunikacijsko mrežo za ves svet. Predvidoma bo ta v rabi že sredi tekočega leta. Preteklo nedeljo so pognali od tod nad ekvator nad Pacifikom 1600 funtov obsegajoči “taktični komunikacijski satelit” TAC-COMSAT, ki bo služil oboroženim silam ZDA v Aziji za zvezo z ZDA. Če se bo ta satelit izkazal, bodo ustvarili cel sistem ko-munkacijskih satelitov, ki bo služil povezavi ameriških oboroženih sil po vsem svetu. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Kuhinjska pomočnica Iščemo kuhinjsko pomočnico za zjutraj. Polni ali delni čas. Tisto, ki se zanima smo pripravljeni izučiti. SORN’S RESTAURANT 361-5211 (31) Iščemo kuharico Za gostilno, delni čas, od 9. dop. do 2. pop. Oglasite se osebno ali kličite. Twentieth Century Tavern 16523 Euclid Ave. 531-8818 (32) Iraška se ja ustrašila pvrcaga mnenja BAGDAD, Irak. — Iraška diktatura je začela misliti, kakšno škodo ima od mednarodnega javnega mnenja, ki je ostro obsodilo iraški sodni postopek, ki se je, j kot je znano, končal s tem, da so mladino proti tej in oni osebi, obsojence javno obesili na trgu zakaj ni bilo storjeno to in zakaj sredi Bagdada. Sedaj je iraška ne ono, je moral biti v tistih ča- vlada napravila dva koraka, ki sih še otrok ali pa zelo počasne- pričata, da je menjala svoje sta-ga kontakta v glavi — možganih jišče. je prineslo vaše pismo. Ta dar bo delno prispeval za povečanje župnijske cerkve. Hvala Bogu, kljub vsem težavam, ki jih širjenje božjega kraljestva tukaj sreča, je naša 20-letna cerkvica postala premajhna. Toliko bolj sem hvaležna, da ste se spomnili name pri delitvi vaših žrtev, kolikor sem tega manj vredna ... tako poredko se vam oglašam, da bi po vsej pravici lahko pozabili name. Letos sem 25 km proč od prejšnje postaje. Nadomeščam se- “Povedali smo vam, po- Jstro, ki jo je Bog poklical k sebi. 'Učevali smo vas, naprej smo vas j Tukajšnja postojanka je bila od-ppozorili, pa vas je tako malo | prta lani. Letos sva samo dve se-Ostalo trdnih. Toliko jih je padlo,stri tukaj, drugo leto pa upamo V mučeništvu in v boju za pre- dobiti še eno. Smo na obrobju Pričanje, katerega smo vas mi u- malega mesta — 700 prebivalcih, na onem svetu prosimo za cev — sezidano do sedaj izključ- reSLiMJIE SLOVENSKE PUŠČE VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue Toronto 2IJ, Canala Telefon: !)21-5370 ali je bil slep in gluh ali se je pa namenoma umaknil hudemu v O. R. ali pa — lezenju nekam. In vsi taki in enaki nimajo danes pravice streljati izza raznih plank, obsojati koga in ga psovati. Vsi ti naj v prvo sprašajo vest sebi, potem naj pa na glas povejo, kaj so zagrešili, zakaj in kaj so zamudili in ničesar ne storili, nič dobrega poskušali in nič reševali razen samega sebe; potem šele imajo taki ljudje pravico spregovoriti stvarno, prijateljsko in z ljubeznijo nakazovati mladini lepša pota v srečnejše življenje. Ne pa hujskati in izlivati na papir sovraštvo in strast, česar mu je polno srce in — duša. Prav povsod, tako v občini, župniji, društvih in organizacijah, v gospodarskih ustanovah in zadrugah, v cerkvenih organi zacijah itd. Zlasti pri mestnih upravah in posebno na banovini, je bilo že davno prej vse infiltri-rano in organizirano, kje je komu mesto, kadar bo do prevrata prišlo. Prav povsod, v vseh društvih so imeli nastavljene svoje ljudi in to take, ki bi jim tega nihče ne zaupal. Saj je bila pri nas ena “najboljša” žena, predsednica Ženske Marijine družbe — partijka. In je še danes, če Najprvo je “pomilostila” tistega ameriškega inženirja, ki ga je hotela vplesti v neke morda resnične, nemara pa le namišljene vohunske procese. Amerika-nec je že na poti v domovino. Iraška vlada je dalje povedala tujim diplomatom, da v vohunske zadeve ni zamešan noben jud in da je bilo zadnje dni izpuščenih iz ječ 21 do 25 judov, ki lahko zapustijo Irak, kadar hočejo. Izraelska vlada je dobila o tem potrebne informacije. V Tel Avivu mislijo, da je gornjih 21-25 judov zadnja skupina tistih 80-100 judov, ki so bili aretirani ob začetku zadnje izrael-sko-arabske vojne v juniju 1957. Tudi ta skupina si bo verjetno hitro pomagala iz Iraka. Delo za žensko Zaposlena dvojica išče dobro, pošteno žensko za čiščenje vsak drugi petek. $14 dnevno. Mora imeti svoj prevoz. Highland Hts. Izmena priporočila. Kličite 442-3811 po 7. uri zvečer Delo začne drugi petek. —(29) VSE V ISTO SMER — Vse hiti v isto smer na trgu v Karačiju v Pakistanu. Mesto ima 4 milijone prebivalcev, od katerih polovica živi v slurnih. Guv. N. A. Rockefeller bo potoval za Nixona v Latinsko Ameriko ALBANY, N. Y. — Guv. N. Rockefeller je načelno pristal na Nixonov predlog, da bi za predsednika ZDA obiskal države Latinske Amerike, ne vse naenkrat, pač pa v skupinah. Enkraten obisk je zanj nemogoč, ker bi trajal predolgo. Rockefeller ne mara nobene propagandne peti v slogu demo- MALI OGLASI Hiša naprodaj Pri E. 185 St., 6-sobna zidana hiša, blizu vseh udobnosti, $2 . 900. Zapuščina. Nobenih agentov. Kličite 944-7880. (29) COLLINWOOD AREA 7 room house, 4 bedrooms. Aluminum siding, carpeting, fireplace, newer furnace and hot water tank other extras. HOUSE IS ON A DOUBLE LOT — APPROX. 80’ WIDE BY 120’ DEEP. Lots of room for children to play, priced for a quick sale a. $16,900. Shown by appointmen, only. THE ALBANESE REALTY CO. 791-3300 (29) Kupim harmoniko na gumbe, nekdanjega Mervarjevega izdelka. Kdor jo ima za prodati, naj piše v angleščini na: Joseph S. Lisik, 512 W. North St., St. Charles, Michigan 48655. (29) prav vem. Kake težave smo ime-jkratskih politikov. Rad bi se raz-li pri občinskem odboru .. . Ka- govarjal strogo poslovno in ome-ke pri šolskem. Ko sem o priliki jil svoje nastope v javnosti na agrarne reforme bil na škofiji z najmanjšo mero. Gn si lahko do-županom in tajnikom, smo se^voli take pogoje, je namreč naj-pogodili s škofom za neko napla- starejši republikanski politik, ki čilo za škofijsko zemljo, ki jo je se zanima za Latinsko Ameriko bilo nekaj hektarjev pod našo (že od 1. 1940). Povrhu ima nje-občino. Radi dolga, ki ga je ime-(gova družina tam odlične gospo-la škofija, je zaprosila, da bi pla- darske stike. Konkreten načrt za čali nekaj več, kot je odredila a- prvo potovanje bo napravljen[ poceni, grama reforma. Komisija jo je šele v približno 10 dnevih. POZOR Apartment naprodaj zidan, za deset družin, dodaten lot, dober dohodek, cena jako zmerna. Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazna zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x) V najem oddamo spalno sobo moškemu na 1027 E. 61 St. Oglasite se osebno od 5. do 7. pop. ali kličite IV 1-5677 ali EN 1-8997. (32) Naprodaj Supermarket C-2 licenca za pijačo. Odprto bte dni tedensko. Grem v pokoj 1. marca; povprečni 7-letni zaslužek $65.000. $3,000 in zaloga Tel. 531-1765. Jerry Zulavvski: NA SREBRNI OBLI S seboj sem vzel Ado. Sama me je prosila za to. Nadela si je najsveeanejše svečeniško oblačilo, Janu pa je dejala, da gre pogledat domovino Starega človeka. Spotoma se,n se smejal lijeni resnobi. Ob pogledu nanjo se mi je zdelo, da gre na goro izpolnit veliko in sveto obljubo. Preverjen sem bil, da so bili teh misli tudi ljudje, ki sem jih pustil v dolini. Ozirali so se za njo s svetim strahom in spoštovanjem. Molče sva stopala po pobočjih. Smeh, ki se me je loteval v dolini ob pogledu na njeno sveče-niško oblačilo, je nenadoma splahnel — celo pozabil sem, da hodi ta ženska za mano. Gledal sem Zemljo, ki se je z vsakim korakom dvignila više na obzorju, in Sonce, ki se je odtod že videlo — rdeča krogla na nasprotni strani neba. Pod nogami je šumela preproga iz rastlinja, podobnega vresju, ki je bila vsa rožnata od sonca, nad glavo pa je bilo bledo, ohlajeno nebo. Navdajalo me je čudno občutje. Bilo mi je, kakor bi se za zmeraj poslavljal od Lunjanov in njihovega mrzkega sveta, bilo mi je, ko da sem resnično nekak Stari človek, ki je dovršil svoje delo in se zdaj vrača v svojo domovino tja med zvezde... Za mano žari rdeče Sonce in se poslavlja od mene, a Zemlja se dviga nad mano velikanska, svetla, pripravljena, sprejeti me v svoje naročje... Stal sem vrh gore v prečistem zraku. Pogledal sem kolut Zemlje in opazil, kako po njem polzi svetla ploskev Evrope. Videla se je natanko, čeprav so jo nekaki oblaki, ki so se vlekli nad Francijo in Anglijo, delno zabrisali, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT for salo. Fully equipped. Grand & Damon. Asking §12,000 or best offer. Phone: 772-0908 (29) FEMALE HELP MACHINE OPERATORS ASSEMBLERS Day or night shift. Light sit down work. Excel, benefits. Apply or call: Switchcraft, Inc. 5555 No. Elston 774-1515 (29) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Lite Housework. Permanent Position. Live-in. Own. room & board. $30 References. After 6 PM—064-4088 (29) Woman wanted 3 or 4 days a week, light housework, help with invalid 21 year old daughter. Must be strong and have good personality. Available to stay evenings occasionally. References. CL3-4335 (30) BABYSITTER, w. light hskpg. from 1-10.30 p.m. 2 sm. child. 5 days w. otating days off. Living in vie. of 31st & S. King Dr. 40 or over with refs. Salary open. 225-0704 __________________________(30) CHILDCARE — for retarded child. Very lite hsework. 6 day wk. Vic. 57th & Peoria. 483-7293. After 12 noon — call 548-9553. (30) CHILD CARE — Reliable person to care for one child, age 5 mo., while Mother works. 9 to 5 PM. Week days. Near north. Apt. 1506 644-6040 $25 a wk. , (30) široke poljske ravnine na vzhodu pa so se bleščale kakor srebrno zrcalo, naslonjeno na e n i strani ob temni pas Baltiškega morja, na drugi ob Karpatsko pogorje, ki se je svetlikalo s svojimi vrhovi kakor ogrlica dragocenih biserov. Tako nepričakovana, čarobna je bila ta prikazen moje domovine na sinjini neba, da sem nekaj časa stal onemel, brez diha in samo strmel v daljavo — nato pa sem se razjokal kakor otrok in vrh gore padel na obraz. Cez nekaj časa sem se spet dvignil in opazil Ado na kolenih pri mojih nogah. Po licu so ji tekle debele solze. “Kaj ti je?” sem jo vprašal. Ni mi odgovorila, svoje roke mi je ovila okrog kolen in jokala. Iz njenega ihtenja sem ujel pretrgane besede: “Ti si nesrečen, Stari človek!” “In ti jočeš zato?” Nobene besede ni odgovorila več, potlačila je jok vase in uprla pogled v zlato oblo. In spet je zavladal molk. Naposled je dvignila glavo in me presunljivo pogledala: “Tu na Luni je vse tako žalostno in nesrečno, še celo ti,” je rekla. “Čemu si prišel sem — s tiste zvezde — čemu?” Premolknila je, nato se je oglasila znova: “Oni tam, moji starši'so umrli. Zakaj ne umreš ti?” “Ne vem.” Tisti hip mi je spet segla v glavo lunjanska bajka, da nikoli ne bom umrl, in obšel me je strah. Ada je pomolčala, potem pa mi je s pritajenim, globokim glasom dejala, kaker bi sama sebi odgovarjala: “Ker si Stari človek. A kljub temu si nesrečen.” “Ravno zavoljo tega,” sem odvrnil nehote. Na poti z gore sem imel privid, ki mi je ožel solzo iz oči. Izza ovinka sem nenadoma zagledal Janov šator, ki je stal na istem mestu kakor svoje čase naš, in zazdelo se mi je, da me v tem šatoru pričakuje Marta z malim Tomom pri nsih in Peter, zamišljen kakor vedno, a še mlad in ne tako zlomljen kakor pozneje tam ob morju. Ta razkošni privid utrujenih starčevskih možgan se je ob po- UMETNOST? — Po svoje že, kajti postaviti takle gradbeni oder' iz bambusa le ni čisto enostavno. Postavljajo ga v Hong Kongu, britanski koloniji ob kitajski o-bali. gledu na pritlikavce, ki so se vrteli okoli šatora, mahoma razblinil. Vse se je uprlo nekje globoko v meni. Ada je to opazila. “Ne maraš k njim, Stari človek?” je vprašala. Kaj sem hotel? Ozrl sem se v Zemljo: bila sva že v dolini, zato je bilo videti le še njen ozek krajec. Ada, ki je bila ulovila moj bežni pogled, se je zdrznila, nato pa je dvignila roke v prošnjo: “Ne, ne, zdaj še ne! Oni tam te še potrebujejo!” Strah je je bilo, da se še tisti mah vrnem v svojo domovino. “Mar sodiš, da se lahko vrnem nazaj v svojo domovino?” sem vprašal. “Vse moreš, kar hočeš, a nikar tega!” Prišel sem v šator ves upehan in razrvan. Legel sem k počitku, a imel sem od sile nemirno spanje. Najprej me je motilo šuš-Ijanje mojih tovarišev za platneno steno. Zbrali so se bili okoli Ade in silili vanjo, naj jim pove, kaj sem govoril na sprehodu in kaj sem delal.. . Strašno so me dražili ti glasovi; ko pa sem nazadnje vendarle zadremal, sem sanjal o davnih dneh, o Marti, o puščavah na Luni in o Zemlji. More me te sanje ... Rad bi že bil sam. Druščina teh ljudi, ki so prišli z menoj, me gnjavi in utruja. Tako mi je, kakor bi stali med menoj in Zemljo ter metali senco na mojo dušo... Oni pa kar nič ne mislijo na odhod. Utaborili so se tu v dolini, urejajo vse potrebno in spravljajo zaloge, kakor bi hoteli ostati tu vse večne čase. Mar bi jih hudo ogoljufalo če bi hoteli navsezadnje zvabiti še mene nazaj? Kdo ve, če nima Ada svojih prstov vmes? Čedal je bolj se čudim tej ženski. Včasih res ne vem, ali je resnično zmešana, kajti njene besede in njena dejanja se mi predstavljajo v neki novi luči. Mar ni zanimivo, da je ta zamaknjenka prav za prav najbolj razumna med temi Lunjani? A kaj meni mar vse to? Jaz sem vendar človek z drugega sveta, človek, ki že odhaja, tako neznansko, grozno utrujen od vsega, kar je doživel. Da bi mi že vendar enkrat dali mir ti ljudje, da bi odšli in me pustili samega. Zemlja, moja Zemlja! Ne veš, kako neznosno je ž:vljenje brez tebe in kako si želim smrti. Če Bog hoče, jutri, danes, takoj ... MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 -fc Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ir Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ir Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. Kakšno bogokletje, kar sem zapisal! Včeraj sem si še želel umreti, a danes me je ena sama želja — živeti, živeti vsaj še nekoliko krnskih dni, potlej se zgodi, kar se hoče. V glavi mi šumi, v srcu pa mi je tako neizrečeno lepo in razkošno! Da, da, to moram dovršiti! Moram! Hvala Bogu, da imam naš stari voz s seboj in devolj zalog. Kako preprosto je vendar tole! Čudno, da mi ni preje prišlo na um. Ne, nisem tako zapuščen in odtrgan od vas, bratje moji na Zemlji, kakor sem menil še včeraj, saj vam lahko pošljem vest o sebi — čeravno moram plačati svojim življenjem to pošto, odnehal ne bom, dokler tega ne sestanku z ljubljeno žensko, ka- dovršim. * O, da bi ga le našel! Venomer sem v mislih pri njem, samo o njem sanjarim; kdo ve, če sem bil kdaj v življenju hrepenel po kor hrepenim danes po njem, po topu, ki smo go bili pred davnimi leti ostavili ob grobu O’Tamora. (Dalje prihodnjič) ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO V BLAG SFOM1JN OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MATI IN SESTRA Mary Fortuna Izdihnila je plemenito svojo dušo dne 11. februarja 1966. V božjem miru zdaj počivaj, draga, napozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: hčere: MARY SKULLY, ROSE LAUSIN, JEAN KOESEL, JOSEPHINE OBERSTAR in JULIA STOBIERSKI; sin JOSEPH, sestra ANA HREN, vnuki in pravnuki Cleveland, O. 11. febr. 1969. • '-y-LLV — ■ 1 1 ■ imaoi NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI —> K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNQTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K..T. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 604.31 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ............................... NASLOV ............................ MESTO .................!........... DRŽAVA ...................... CODE «9 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ( .................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO HRBET GA SRBI — Pelikan v londonskem živalskem vrtu ni v zadregi, kadar ga srbi hrbet, kot dokazuje gornja slika.