KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 57 (1) INBUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Avgusta 1927. spis in* 4am Emil Wolff-Heide, Berlin. Postopek za izdelovanje kinematografične večbarvne fotografije. Prijava z dne 12. januarja 1926. Velja od 1. junija 1926. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 14. januarja 1925. (Nemčija). Pri additivni reprodukciji časovno ločenih delnih slik v osnovnih barvah za izdelovanje naravno barvastih kinematografič-nih slik se je pokazalo, da se s pomočjo osnovnih barv, rdeče, zeleno in modro dobijo le zelo težko slike brez migetanja. Poglavitni vzrok gornjega dejstva leži v različnih vrednostih sviilosti delnih slik in k temu pride še neprestano menjanje treh o-snovnih barv. Napravljeni so bili raznovrstni poizkusi odstraniti te nedostatke in sicer s tem, da so se uporabljali barvni prehodi najrazličnejših vrst, vendar pa so vsi poizkusi več ali manj pripomogli k temu, da so se barve slike obelile, ne da bi bil pri tem dosežen končni namen. Iz tega vzroka so si stavili zelo mnogi iznajditelji za cilj, da rešijo problem barvne kinematografije potom istočasne reprodukcije osnovnih barv. Čeprav mora dati istočasna reprodukcija z delnimi slikami na vsak način slike proste migetanja, vendar je izvedba v gospodarskem in tehničnem oziru zelo težavna. Vršili so se ludi poizkusi, rešiti problem s pomočjo dveh osnovnih barv, n. pr. ki-nemacolor, vendar pa so predvajanja pokazala, da se tudi tukaj dasta obe osnovni barvi rdeče in modrozeleno zelo težko ad-ditivno mešati pri čemur se ne sme pozabiti še to da se samo z dvema barvama ne da doseči zadostni barvni efekt. Namen novega postopka je, združiti s samo dvema slikinima fazama vse barve spektruma ter poleg rdečih zelenih in žol- tih vrednosti moči reproducirati tudi modre in vijoličaste vrednosti; to je bilo do-sedaj s samo dvema fazama delnih slik nemogoče. Novi postopek je zgrajen tudi na gospodarski bazi ter se more tako nastali barvni film brez nadaljnega predvajati z vsakim obstoječim aparatom. Postopek je naslednji: Spektrum se rastavi v dve fazi. Prva faza obsega rdeče žolte in modrovijoletne tone druga pa oranžne žolte, zelene in modre barve. Modre in vijoletne barve so napram drugim vedno temni toni in se pri snimanju objektov na filmu reproducirajo vedno v poltonu. Ta okolnost tvori en temelj za novi postopek. Najdaljni temelj za izum je ta, da se uporabljajo pri reprodukciji istočasno' additivne in subtraktivne barvne zmesi. Ako se od negativa, ki je bil razložen v gornji fazi napravi pozitiv, tedaj bodo torej n. pr. v rdečevijoletni delni sliki vsi rdeči in žolti toni prozorni, modri in vijo-letni toni v bistvu pokriti vendar pa se ne pojavijo neprozorni kot črno. Pri drugi delni sliki so analogno fiksirane ostale barve spekstruma. 1. Primer. Dobljeni pozitiv se na mestih, kjer vsebuje srebro, vrednostim tonov odgovarjajoče otrdi oz. se za izvestne barvilne raztopine n. pr. pynatipižoito napravi odbojen, kar se da z že znanimi raztopinami, n. pr. Din. 10. s kemično modro barvanostjo (železnomo-dra kopelj) lahko provesti. Praktično se vzame močno razredčena želoznomodra kopelj in barva samo tako dolgo, dokler ne navzamejo srebro vsebujoča mesta mo-dročrno barvanost; ako se barvanje pretirava, tedaj se poškodujejo rdeče vrednosti. Ako se torej film barva n. pr. s pynati-pižoltim, tedaj vleče ta barvna raztopina najmočnejše na prozorna mesta pozitiva, toda tudi pokriti deli se barvajo, vendar manj močno, tako da se pojavijo ti torej modrozeleno, medtem ko so prozorna mesta žolta. Ako se pri reprodukciji vlači v tok svetlobnih žarkov rotirajoča barvna plošča, ki izmenično dodeljuje delnim slikam vijolet-no in zelenkasto modro, tedaj se vijoletno meša z žoltim v globoko rdeče, medtem ko modrozeleni deli pozitiva skupaj z vijo-letnim dajejo od svojega kritja odvisno deloma vijoletno domodrovijoletno. Ravnofako se meša zelenkasto modro z žoltim skupaj v žoltozeleno, medtem ko ostanejo več ali manj krita mesta modrozelena. Vijoletni del barvne plošče se dodeljuje rdeči delni sliki in modri del zeleni delni sliki. 2 primer. Ni neobhodno potrebno, da je pozitiv na mestih, kjer vsebuje srebro, barvan modro in zadostuje tudi otrditev z drugimi raztopinami, ki po svojem učinkovanju na srebro vsebujoča mesta pozitiva odbijajo barvne raztopine in ki so potem odgovarjajoče kritnim razmeram manj ali močnejše barvane pri tem so potem tudi prozorna mesta barvana najmočnejše žolto. Z ozirom na to, da li se voli ena ali druga metoda, se lahko vsakokrat varira tudi barvanosti barvne plošče. Ako bi se uporabljalo strogo rdeče in žolto, tedaj bi bila prvič žolta barvanost v svetlobah pozitiva popolnoma odveč: nikakor pa bi se tudi ne moglo ustvariti vijo-letnih in modrih tonov. Ako pa se voli za prvi primer rdečevi-joletne plošče za rdečo delno sliko in ze-lenomodre za drugo delno sliko tedaj u-činkuje v rdeči delni sliki lahka modra barvanost pozitiva skupaj z rdečevijoletnim vijoletno, medtem ko se pojavijo luči čisto rdeče. Za drugi primer pride namesto rdečevi-joletnega močnejša vijoletna barvanost v poštev, ker tukaj manjka modra barvanost pozitiva. Vsekakor pa strogo rdeče ni vsebovano v barvni plošči; pač pa morejo biti v njej vsebovani vedno modri deli. Postopek pa se more uporabljati tudi brez uporabe barvne plošče ako se na znani način slike filma samega pobarvajo z osnovnimi barvami. Pri tem je seveda prvotno pobarvanje žoltega nepotrebno, kajti moralo bi se barvati dvakrat, najprej žolto in potem n. pr. rdečevijoletno delno sliko še vijoletno ali rdečevijoletno. Proces se lahko tudi okrajša, ako se pri tem postopa naslednje: Razviti in fiksirani pozitivni film se po prvem primeru na mestih, kjer vsebuje srebro pobarva modro. Sedaj se pobarvajo najprej vse rdečevi-joletne delne slike z barvilno raztopino, ki pri močnejšem pobarvanju daje rdeče in ki pri slabejšem pobarvanju cika bolj na vijoletno. Ako se to barvilo na mestih, ki vsebujejo srebro, deloma odbije, tedaj se tvorijo na teh mestih kot subtraktivna zmes vijo-lelni, rdečevijoletni toni. Edinole prozorna mesta se barvajo krepko rdeče in ta učinkujejo potem skupaj z na isti način pobarvanimi zelenomodrimi delnimi slikami v additivni zmesi. Nadaljna varijanta izuma je ta, da se n. pr. pozitiv bichromatisira in se potem absolutno bela mesta z obsvetljenjem otrdijo. S tem se doseže, da ostanejo svetlobe proste od naknadne barvanosti ali da so vsaj deloma slabejše barvane; ali pa se more posamezne delne slike izmenično pobarvati z njim pripadajočimi osnovnimi barvami in vezati barvo s Stavnimi raztopinami na srebrno zrno, pri čemur se istočasno otrdi gelatina na pobarvanih mestih. Svetlobe so tudi tukaj popolnoma ali deloma proste barvila, in to z ozirom na briljanco slik. Ako pa se uporablja kot druga barvanost barvilo, ki se od že pobarvanih in Stavljenih mest odbija, tedaj se more prozorna masta odgovarjajoče kritnim razmeram slike posebej barvati, n. pr. s pjmatipi-žoltim F tvrdke Hochster Farbwerke. To barvilo se odbija od Stavljenih in otrdenih mest. Patentni zahtevi: 1. Postopek za izdelovanje kinematogra-fične večbarvene fotografije označen s tem da pri additivni reprodukciji kinematogra-fičnih slik v posameznih delnih slikah ni, kot je bilo to dosedaj, opremljena vsaka delna slika samo z dotično osnovno barvo temveč da so vnotraj ene delne slike vsebovane različne barvanosti s tem da so prozorna mesta pozitiva ali tudi krita mesta v posameznih delih ene delne slike še posebej barvana. 2. Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da so barvanosti po zahteva 1, bodisi na prozornih ali kritih mestih pozitiva, odgovarjajoče razmeram kritja, več ali manj močno barvane. 3. Postopek po zahtevih 1 in 2, označen s tem, da se za additivno reprodukcijo z večimi delnimi slikami tačijo v tok žarkov rdeče delne slike take plošče ali mediji, ki namesto dosedaj običajnih oranžno-rdečih cinobrovo-rdečih ali čisto rdečih barvanosti posedujejo rdeče-vijoletne ali vijoletne barvanosti. 4. Postopek po zahtevih 1 do 3 označen s tem da ostanejo luči v pozitivu deloma ali popolnoma proste barvila. •onSmno rlfn[B5fdo iabsaob olssmen i;l di5!v/Ti; cMohb K7l];xcq v ibu uh rn:>; .biinud ;9iatj;q *?rnwil%*:f llo ■ ■ ' ■ -ibotl ,i u79:-dttx oq Haormviod ; nb jrivi i.vo< IH Hi: H V . ■ \ojv ?! : in h'n ih; osv nim9irr;\Bi SDoiellBVoebo .'•'•'VVSbd n;, f!-,4jtm’š(: S ni i ilfvotd&v d(| i^^o'ticdi Z • nji'-, id'ui'ir;: Vnvitfbl :: j.-s y-. l6t 7 oi:5fei hn;,/ luimlvb iini5«v: .rjibnrrt ilf. s5žoIq 9>lfi) : d) ‘rxrn ■ ■