URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 29	Ljubljana, 29. julija 1971	Cena 3 dinarje
Leto XXVIII
212.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za' prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnim tUradni list SRS, št. 20-129/71) izdaja republiški sekretar za urbanizem
PRAVILNIK
o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
SPLOŠNO
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) nalaga občinski skupščini, da določi za svoje območje vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se želi prodati.
Valorizirana vrednost mora vsebovati predvsem naslednje elemente: gradbene stroške na dan prodaje, prometno vrednost zemljišča, stroške za komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja. Pri določanju: vrednosti naštetih elementov mora občinska skupščina upoštevati krajevne razmere in enotno metodologijo, ki jo predpiše republiški sekretar za urbanizem. Republiški sekretar za urbanizem je v roku, določenem z zakonom, predpisal enotno metodologijo, ki naj pripomore k objektivnemu določanju izklicne cene pri nakupu stanovanjske hiše oziroma stanovanja. S tem bo odpravljena dosedanja neenotna cenilna praksa.
Enotna metodologija je zasnovana na načelu strokovnega izračuna izklicne cene za posamezno stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, ki je namenjeno prodaji, kar bo lahko uspešno opravil za to osposobljen strokovni izvedenec.
Glede na določila zakona, ki le okvirno opredeljujejo posamezne elemente, je bilo potrebno v metodologiji opredeliti nekatere predpostavke, da je bilo možno določiti enoten objektiviziran postopek.
Te predpostavke so predvsem :
—	v metodologiji se dosledno upošteva le objektivizirana gradbena vrednost objekta, tj. preračunana na poprečne gradbene cene;
—	kot osnovo objektivizacije za določanje vrednosti posameznih elementov prodajne cene smo določili relativne odnose njihovih vrednosti, upoštevaje različne kategorije glede na tipe objektov, opremljenost, gostoto zazidave ipd., kar bo lahko v znatni meri pripomoglo k realnejšemu določanju prodajnih cen;
—	trenutno ni pri nas nikakršnih ustaljenih osnov za določanje uporabne vrednosti objektov, vemo pa, da bodo v prihodnjem obdobju uveljavljene spremembe, pocebno v stanarini, ki bodo v znatni meri vplivale na stanovanjsko tržišče ter smo zato vzeli kot izhodišče za ugotavljanje vrednosti zemljišča stroškovno stanarino, ki bi jo bilo možno doseči na zemljišču, na katerem stoji objekt, kar je vsekakor upravičeno glede na realne pričakovane koristi in
—	končno smo pri določanju cene zemljišča upoštevali še položaj zemljišča ter velikost mesta oziroma urbansko enoto, v katero se objekt oziroma zemljišče 'vključuje;
—	zaradi enostavnosti izračunavanja metodologija predvideva, da morajo občinske skupščine določiti poprečne cene za določene (tipične) kategorije objektov ter tipične stopnje opremljenosti zemljišča, kar bo sicer zahtevalo pri pripravi občinskih odlokov nekoliko več truda, vendar bodo osnove objektivne j še in točne j še, sama uporaba pa enostavna;
—	kljub naporom, da bi bila metodologija kolikor mogoče precizna, se pojavlja pri vsakem objektu toliko specifičnosti, da lahko izdela ustrezno dokumentacijo le za to osposobljen strokovnjak, tj. zaprisežen sodni izvedenec.
1.0	OSNOVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POSTOPKA
Problematika ugotavljanja prodajne cene stanovanjskih hiš pri nas ni podrobneje proučena. Zato smo se morali odločiti za nekatere principe, ki trenutno najbolj ustrezajo našim sedanjim razmeram, pogledom in praksi.
1.1	Metoda se omejuje izključno na prodajo družbenih objektov in stanovanj ter ne obravnava prodaje stavbnih (nezazidanih) zemljišč.
Zasnovana je na določitvi objektivizirane gradbene vrednosti objekta. Zaradi tega se določa izklicna cena na podlagi koristnih stanovanjskih površin.
1.2	Osnovni pripomoček za objektiven izračun prodajnih cen je kategorizacija stanovanjskih hiš, ki upošteva za sorodne tipe objektov vrsto konstrukcije, kvaliteto izvedbe ter stopnjo opremljenosti.
1.3	Stroški za komunalno ureditev zemljišča se določijo za posamezne kategorije po dejanski stopnji opremljenosti zemljišča ter poprečni gostoti zazidave.
1.4	Prometna vrednost zemljišča se določi tako, da se upošteva enoletni dohodek iz stanarine, velikost in pomen mesta oziroma kraja ter položaj objekta glede na center mesta in podobno.
1.5	Vsaka prodaja hiše ali stanovanja pomeni definitivno in materialno zelo pomembno poslovno odločitev. Eventualhih napak ni pozneje več možno popraviti.* To kaže na izredno pomembnost pravilnega izračuna izklicne cene.
2.0	NALOGE OBČINSKE SKUPŠČINE V skladu z določili zakona mora občinska skupščina določiti naslednja merila:
—	poprečno gradbeno ceno stanovanj,
—	poprečne stroške za komunalno urejanje gradbenih zemljišč,
—	osnove za izračun poprečne cene zemljišča.
• Izjema je. če napako ugotovi javno pravobranilstvo ter ukrepa v smislu določil 5. člena zakona.
2.1	DOLOČITEV POPREČNE GRADBENE CENE STANOVANJ
Pri določanju poprečne gradbene cene stanovanj mora občinska skupščina upoštevati naslednje:
2.11	Poprečna gradbena cena se določi do konca vsakega leta z veljavnostjo za prihodnje leto.
2.12	Poprečna gradbena cena se določi za tipičen objekt z normalno stopnjo opremljenosti, tj. objekt, ki ustreza poprečnim razmeram v občini oziroma mestu.
Kolikor za tak objekt ni na razpolago podatkov, se poprečna gradbena cena ugotovi za drug primeren objekt ter potem preračuna na tipičen objekt.
2.13	Poprečna gradbena cena obsega:
—	stroške pripravljalnih del,
—	stroške gradbenih del,
—	stroške zaključnih in instalacijskih del,
—	druge stroške (brez cene zemljišča).*
2.14	Kot osnova za izračun poprečne gradbene cene se jemljejo praviloma obračunske cene, dosežene konec leta. Razlike, ki se pojavijo na tržišču stanovanj med letom, za katerega velja ta cena, upoštevajo izvedenci v skladu z indeksom stroškov pri gradnji stanovanj, ki ga vodi Zavod za statistiko SR Slovenije in objavlja s stanjem 31. III. in 30. IX. vsakega leta.
2.15	Podatke, za izračun poprečne gradbene cene dobi občinska skupščina od proizvajalcev stanovanj, stanovanjskih podjetij, investitorjev (večjih delovnih organizacij) in podobno. Poprečno gradbeno ceno izračuna pristojni občinski organ za cene.
2.16	Za realno določitev poprečne gradbene cene stanovanj za naslednje leto mora pristojni organ občinske skupščine tekoče spremljati indeks cen stanovanj. Nove cene se lahko določi za isti objekt s preračunavanjem ali pa se vzame po potrebi obračunske cene za nov tipičen objekt po opisanem postopku.
2.2	MERILA IN POSTOPEK ZA DOLOČITEV POPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ
2.21	Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč so stroški po cenah na dan prodaje, ki nastanejo ob poprečni stopnji, ureditve gradbenega zemljišča. Poprečni stroški se določijo praviloma za gostoto 150—200 prebivalcev/ha ter poprečno .stopnjo opremljenosti.
2.22	Kot osnova za določitev teh stroškov služijo proračuni organizacije za urejanje zemljišča za posamezna obračunska območja praviloma za: zazidalni načrt naselja in le izjemoma načrt za posamezne kareje.
2.23	Pri določanju poprečnih stroškov komunalnih objektov in naprav se upošteva individualna in kolektivna potrošnja.
2.24	Izračun poprečnih stroškov za komunalno ureditev zemljišča izdela pristojni organ občinske skupščine za cene, upoštevajoč pri tem najnovejše cene na tržišču.
2.25	Kot osnova za določitev poprečnih stroškov za naslednje leto lahko služi predračun iz preteklega leta, ob upoštevanju podatkov indeksa cen.
• Pod drugimi stroiki računamo: nadzor, .tehnični pregigli, takse, stroški financiranja, stroški projekta Itd.
2.3	MERILA ZA DOLOČITEV ODŠKODNINE ZA ZEMLJIŠČA
2.31 Kot osnova za izračun odškodnine za zemljišče se upošteva prometna vrednost. Iz izračuna se vzame:
—	enoletna stanarina, ki jo je možno doseči ob smotrni uporabi stavbnega zemljišča,
—	položaj oziroma lokacijo zemljišča glede na prometne, preskrbovalne in druge prednosti, ki jih omogoča mesto oziroma urbanska enota.
2.311 Pri izračunu enoletne stanarine se upošteva:
—	obstoječi objekt, če je zemljišče racionalno izkoriščeno;
—	objekt, ki ga je možno na zemljišču v skladu z urbanističnimi pogoji zgraditi, če zemljišče ni racionalno izkoriščeno;
—	praviloma se upošteva v izračunu stroškovna stanarina, tj. stanarina v višini, ki je potrebna za enostavno reprodukcijo hiše, kot je to določeno s predpisi.
2.312. Pri vrednotenju položaja oziroma lokacije glede na prometne, preskrbovalne, zaposlitvene in druge prednosti, ki jih omogoča urbanska enota, se upošteva posebno:
—	velikost mesta oziroma kraja;
—	bližino centra mesta (kraja),
—	bližino preskrbovalnega centra,
—	ugodnost prometnih zvez,
—	bližino izobraževalnih zavodov,
—	bližino zdravstvenih institucij.
V	zvezi s tem mora občinska skupščina določiti razmejitev posameznih področij (con).
2.4	POSTOPEK V PRIMERU VEČJIH PREMIKOV V. CENAH
Ce nastopijo med letom zaradi sistemskih sprememb in podobno spremembe v prodajnih cenah oziroma stroških v višini nad 10% poprečne cene, mora občinska skupščina določiti nove poprečne cene v 60 dneh od časa, ko so bile spremembe uveljavljene.
2.5	DOLOČITEV POPREČNIH CEN ZA LETO 1971 Občinska skupščina je dolžna, da določi poprečne cene za leto 1971 najpozneje 60 dni po izidu teh navodil.
3.0	MERILA, POSTOPEK IN PRIPOMOČKI ZA DOLOČITEV IZKLICNE CENE OBJEKTA OZIROMA STANOVANJA
Metodologija je podana ločeno za vsakega od glavnih elementov izklicne cene, in sicer:
—	gradbene cene,
—	stroškov za komunalno ureditev zemljišča,
—	prometne vrednosti zemljišča.
3.1	DOLOČITEV GRADBENE VREDNOSTI OBJEKTA ALI STANOVANJA
3.11	Potrebna dokumentacija in • osnovni podatki
Za objektiven in realen izračun izklicne prodajne cene potrebuje izvedenec:
, — projekt objekta; če tega ni, mora izdelati skico projekta z osnovnimi merami, ki so po-
trebne za ugotovitev gradbenih in koristnih stanovanjskih povräin;
—	tehnični opis objekta; če ta ne obstaja, ga mora izdelati izvedenec.
Opis mora zajeti vse elemente, ki so pomembni za pravilno razporeditev objekta v ustrezno kategorijo ter za upoštevanje specifičnosti, ki vplivajo na ceno;
—	popis opremljenosti stanovanja;
V	ta namen lahko služi točkovalni zapisnik ali podobno. Popis mora biti toliko natančen, da omogoči zanesljivo opredelitev stopnje opremljenosti oziroma kvalitete izvedbe;
—	ugotovitev stanja vzdrževanja, eventualne rekonstrukcije, itd.;
Izvedenec mora realno ugotoviti kvaliteto vzdrževanja ter popisati vse pomembnejše izboljšave, ki so bile narejene in jih je možno ugotoviti;
—	ugotovitev lokalnih gradbenih pogojev;
V	primeru, da je terjala lokacija objekta izredne gradbene stroške in podobno, je potrebno to posebej opisati in razložiti.
3.12	Določitev kategorije objekta
Na podlagi dokumentacije, zbranih osnovnih podatkov in opravljenih" tehničnih opisov določi izvedenec kategorijo, v katero spada zadevni objekt, in sicer tako kot najbolj ustreza dejanskemu ' ''an ju.
3.13	Določitev proizvodne gradbene cene
Za določitev proizvodne gradbene cene objekta upošteva izvedenec:
—	poprečno gradbeno ceno, ki jo je določila občinska skupščina s svojim odlokom;
—	indeks cen po podatkih Zavoda SRS za statistiko;
—	koeficient gradbene vrednosti po tabeli 1, 2 in 3, upoštevajoč razvrstitev objekta v določeno kategorijo;
—	odpis vrednosti objekta zaradi starosti in kvalitete vzdrževanja (tabela 4);
—	korekcijski faktor glede na strukturo stanovanj po velikosti.
Ta faktor se mora upoštevati, če poprečna stanovanjska površina, izražena za objekt, odstopa za več'kot 5 “/o od površine izbranega 2-sobnega stanovanja (52,0 m2), tj. če je pod 49,4 m4 oziroma nad 54,6 m4 (tabela 5);
—	pri izračunu upošteva še eventualne posebne, tj. lokalne pogoje, ki so znatneje vplivali na stroške.
3.14	Za izračun koristnih stanovanjskih in gradbenih (bruto) površin je potrebno v celoti upoštevati določila JUS U-Cs 100-1/66, Odlok št. 17/44/1 od 7. januarja 1966, Službeni list SFRJ, št. 3/1966.
3.15	Kategoriji objektov
3.151 Skupina objektov A.
OBJEKTI S TREMI DO PETIMI ETAŽAMI •-Tabela 1
1.	Skeletna armiranobetonska konstrukcija I
Objekti, izdelani s skeletno armiranobetonsko konstrukcijo v prvovrstni izvedbi in z najbolj-
šim materialom. Okna v kovinski izvedbi in načinu, da ne prepuščajo vode tudi ob največjih nalivih (npr. »Trkman« in podobni načini). Podi v sobah iz hrastovega parketa (ne hrastovih deščic) ali tapisona. V kopalnicah in straniščih so podi in stene obložene s keramičnimi ploščicami. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi litoželeznimi obloženimi kadmi, umivalniki, bideji, straniščnimi školjkami, oglodali, etažerkami, sifoni, ventilacijskimi napravami; vse v prvovrstni izvedbi.
Stanovanja morajo imeti še posebna stranišča. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Stene so obložene s ploščicami ob opremi. Viseče in stoječe omarice so lesene in obložene na zunanji strani z ultrapasom, na - notranji strani pa z ultrapasom ali plastiko. Izvedba ometov je klasična z ostrimi robovi. Stanovanja se ogrevajo centralno, imajo toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
II
Objekti, izdelani sicer kot pod I, toda okna v solidni leseni izvedbi. Podi v sobah hrastov lamelni pod ali pod iz hrastovih deščic. V kopalnicah ni bidefiev. Ometi so delno iz plastike. Pod v kuhinji podplit. Viseče in stoječe omarice v kuhinji so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanji strani. Stene v stranišču niso obložene s ploščicami. Stanovanja so opremljena z enakimi instalaqijami kot je navedeno pod I.
III
Objekti so zgrajeni sicer kot je navedeno pod II, toda v solidni standardni izvedbi. Stanovanja imajo samo eno" stranišče. Stene v kopalnicah in straniščih niso obložene. Na balkonih je pod betonski estrih. V kopalnicah ni bidejev. Kuhinje niso opremljene s hladilniki. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane, samo vrhnja štran mizice je obložena z ultrapasom. Stanovanja so opremljena z enakimi instalacijami kot je navedeno pod II.
IV	»
Enako kot je navedeno pod III. Objekt je opremljen z enakimi instalacijami, toda nima vgrajene opreme. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler ter" kompletno stranišče. Podi v sobah so iz bukovih deščic, v kopalnici, stranišču in balkonu pa beton z zaribano površino s fino cementno- malto. Stanovanja se ogrevajo . centralno.
2.	Armiranobetonska konstrukcija — liti beton —. delno montažno
II
Objekti, izdelani s skeletno armiranobetonsko konstrukcijo — liti beton — delno montažno. Okna in vrata v solidni leseni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi • školjkami. Podi v kopednicah in straniščih so iz
keramičnih ploščic, stene pa niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh. Stanovanja se ogrevajo centralno, imajo toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
III
Objekti v skeletni armiranobetonski izvedbi — liti beton — delno montažno. Izvedba oken in vrat je standardna. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega oar-keta. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in ctažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane. Samo vrhnja stran mizic je obložena z ultrapasom. Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplo vodo, električne, plinske in vodovodne instalacije.
IV
Izvedba objektov je skeletna — armiranobetonska. Liti beton — delno montažno. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah, straniščih in balkonih pa je beton z zaribano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja imajo centralno kurjavo, električne in vodovodne instalacije.
3.	Zidovi opečni, delno betoilski z masivnimi stropi
II '
Objekti z opečnimi zidovi, delno betonskimi z masivnimi stropi. Okna in vrata v solidni leseni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkapni in straniščnimi školjami. Podi v kopalnicah in straniščih so iz keramičnih ploščic, stene pa niso obložene.
Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh. Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo. Izvedba objektov prvovrstna.
III
Objekti izdelani z opečnimi zidovi, delno betonskimi, z masivnimi stropi. Okna in vrata v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in Obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja
imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice šo iz mehkega lesa in pleskane. Samo vrhnja stran mizic je obložena z ultrapasom. Izvedba objekta je solidna.
Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplo vodo, električne, plinske in vodovodne instalacije.
IV
Objekti z opečnimi zidovi, delno betonskimi, z masivnimi stropi. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah, straniščih in balkonih pa je beton z zaribano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in* bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja imajo centralno kurjavo, električno in vodovodno instalacijo. Objekt je v standardni izvedbi.
4.	Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo
II
Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo, deli stropov v sanitarijah so iz betona. Okna in vrata v solidni leseni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Podi v kopalnicah in straniščih so iz keramičnih ploščic, stene pa niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni, .Viseče omarice v kuhinjah so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh. Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplo vodo, električne, plinske in vodovodne instalacije. Izvedba objektov je prvovrstna.
III
Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo, deli stropov v sanitarijah so iz betona. Okna in vrata v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane. Samo vrhnja stran mizic je obložena z ultrapasom. Izvedba objekta je solidna. Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
IV
Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo, deli stropov v sanitarijah so iz betona. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah straniščih in balkonih je beton z zaribano
površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja imajo električno In vodovodno instalacijo.
V
Izvedba stanovanj je enaka kot je navedeno v prejšnji točki, le da so brez kopalnic.
VI
Izvedba je enaka kot je navedeno v tč. V., le da so stanovanja slabo izolirana in delno vlažna.
6. Opečni zid, delno pomešan s kamnom in lesena stropna konstmkcija
III
Objekti, izdelani z opečnim zidom, delno pomešanim kamnom in z lesenimi stropnimi konstrukcijami. Stropi stanovanjskih prostorov so iz mavca. Okna in vrata v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike.
Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane. Samo vrhnja stran mizic je obložena z ultrapa-som.
Stanovanja se ogrevajo centralno, Imajo toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo. Izvedba objekta je solidna.
/-
rv
V hišo je napeljana elektrika in vodovod. Stanovanja imajo kopalnico, ki je opremljena s prosto stoječo kadjo in bojlerjem ter kompletnin. straniščem na vodno izplakovanje. V sobah je pod iz IH. vrste hrastovih deščic ali bukovih deščic, v kuhinji pa iz mehkega lesa. V sanitarijah in na balkonu je betonski pod z zazibano površino s fino cementno malto. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom.
V
Enako kot. je navedeno zà stanovanje v prednji točki, samo brez kopalnice.
VI
Enako kot je navedeno za stanovanje v prednji točki, samo vsi podi so iz mehkega lesa in stanovanja so vlažna.
VII
Stanovanja imajo suha stranišča na hodnikih Otaž in vodovod v hodniku etaže. So vlažna in neizolirana, podi so tesarsko izdelani.
3.152 Skupina objektov B.
objekti s Šestimi in vec etažami,
Z DVIGALOM — Tabela 2
Skeletna armiranobetonska konstrukcija — ali monolitni objekt iz litega betona
I
Objekti s skeletno armiranobetonsko konstrukcijo v prvovrstni izvedbi, z najboljšim materialom. Izvedba oken je kovinska in na način, da ne prepuščajo vode tudi ob največjih nalivih (npr. »Trkman« in podobni načini). Podi v sobah iz hrastovega parketa (ne hrastovih deščic), ta-pisona. V kopalnicah in straniščih so podi in stene obložene s keramičnimi ploščicami. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi litoželeznimi obloženimi kadmi, umivalniki, bideji, straniščnimi školjkami, ogledali, etažerkami, sifoni, ventilacijami, vse kompletno v prvovrstni izvedbi.
Stanovanja morajo imeti še posebna stranišča. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Stene ob opremi so obložene s ploščicami. Viseče in stoječe omarice so iz lesa in obložene na zunanji strani z ultrapasom, na notranji strani pa tudi z ultrapasom ali s plastiko. Izvedba ometov je klasična z ostrimi robovi. Stanovanja se ogrevajo centralno, imajo toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
II
Objekti v skeletni armiranobetonski izvedbi — liti beton — delno montažno. Izvedba oken in vrat je solidna, lesena. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi Školjkami. Podi v kopalnicah in straniščih so iz keramičnih ploščic, stene pa niso obložene.
Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene 8 plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno Instalacijo.
lil
Objekti v skeletni armiranobetonski Izvedbi. Liti beton — delno montažno. Okna in vrata so v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljeno z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane. Samo vrhnja stran mizic je obložena z ultrapasom. Stanovanja sc ogrevajo centralno, imajo toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
IV
Izvedba objektov je skeletna armiranobetonska. Liti beton — delno montažno. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah, straniščih in balkonih pa je beton z zaribano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja imajo centralno kurjavo, električno in vodovodno instalacijo.
3.153 Skupina objektov C.
OBJEKTI Z ENO ALI DVEMA ETAŽAMA — Tabela 3*
1.	Zidovi opečni, delno betonski, stropi masivni
I
Objekti zgrajeni z opeko, delno z betonom in z masivnimi stropi. Pod je parket, topli pod, ploščice, tehnolit. Ometi so klasični, z mavčnimi stropi in ostrimi robovi Stanovanja, se ogrevajo centralno, imajo toplo vodo, električne, plinske ter vodovodne instalacije. Kuhinje so opremljene z visečimi in stoječimi omaricami. Zunanje strani omaric so obložene z ultrapasom, notranjost pa z ultrapasom ali plastiko. V kuhinjah so nameščeni kombinirani štedilniki, pomivalna korita, hladilniki in ventilacijske naprave. SteAe in podi v kopalnicah in straniščih so obložene s keramičnimi ploščicami. Kopalnice so opremljene z litoželeznimi obloženimi kadmi, bideji, kompletno z vsem komfortom v prvovrstni izvedbi.
П
Izvedba objektov in stanovanja je enaka kot je opisano v tč. I, samo brez bidejev in priključka na toplo vodo, stropi pa so iz apnene malte, toda vse z ostrimi robovi. Omare izdelane iz mehkega lesa in pleskane.
Ш	<
Izvedba objektov in stanovanj je enaka hot je opisano v tč. II, samo stene v kopalnicah in straniščih niso obložene. Podi na balkonih in loggiah so betonski z zaribano površino. V kurijah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita.
IV
Izvedba objektov in stanovanj je enaka kot je opisano v tč. III, z enakimi instalacijami, oprema pa je samo prosto stoječa kad v kopalnici z bojlerjem in kompletnim straniščem. Stanovanja so brez centralne kurjave. V kuhinji je nameščen samo štedilnik in pomivalno korito.
2.	Opečni zidovi in lesena stropna konstrukcija
II
Objekti z opečnimi zidovi in lesenimi stropi v sanitarijah iz betona. Stanovanja imajo omete v klasični izvedbi, vključno strop. Stanovanja imajo centralno kurjavo, električno, plinsko ter
• Pri teh objektih se mora gradbena vrednost In Izklicna cena vedno računati po gradbenih (bruto) površinah.
vodovodno instalacijo. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Podi in stene v kopalnicah in straniščih so obložene s keramičnimi ploščicami. Kuhinje so opremljene z visečimi in stoječimi omaricami, ki so iz mehkega lesa in pleskane. V kuhinjah so nameščeni kombinirani štedilniki, pomivalna korita, hladilniki in ventilacijske naprave.
III
Objekti in stanovanja so izdelana kot je opisano v prejšnji točki, samo stene v kopalnicah in straniščih niso obložene. Podi na balkonih, loggiah so betonski z zaribano površino. V kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita.
IV
Objekti in stanovanja so v enaki izvedbi kot je navedeno v prejšnji točki, samo stanovanja so brez kopalnic.
V
Izvedba objektov je enaka kot je navedeno v prejšnji točki, samo stanovanja so zaradi slabe izolacije vlažna.
3.	Opečni zidovi, delno iz kamna z lesenimi stropi
III
Opečni objekti, grajeni delno iz kamna in z lesenimi stropi. Stanovanja imajo omete v klasični izvedbi. Stanovanja so opremljena s centralno kurjavo, električno, plinsko ter vodovodno instalacijo. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Stene v kopalnicah niso obložene. Podi na balkonih so betonski z zaribano površino. V kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita.
IV
Objekti in stanovanja so v enaki izvedbi kot je navedeno v prejšnji točki, samo stanovanja so brez kopalnic.
V
Izvedba je enaka kot je navedeno v prejšnji točki, samo da so stanovanja vlažna zaradi slabe izolacije.
VI
stanovanja so skromna, vlažna in imajo stranišča in vodo izven stanovanjskih prostorov.
4.	Predalčno zidovje in leseni stropi
IV
Objekti so grajeni s predalčnim zidovjem in z lesenimi stropi. Stanovanja imajo omete v klasični izvedbi Imajo centralno kurjavo, električno, plinsko ter vodovodno instalacijo. Stranišča so na vodno izplakovanje, v kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita. Podi
na èalkonih so betonski z zaribano površino s fino cementno malto. Stanovanja nimajo kopalnic.
•	V
Izvedba objektov in stanovanj je, enaka kot je navedeno v prednji točki, le da so stanovanja delno vlažna zaradi slabe izolacije.
VI
Objekti in stanovanja so izdelana skromno, so vlažna in imajo stranišča in vodo izven stanovanjskih prostorov.
VII
Objekti in stanovanja v provizorični in primitivni izvedbi. Za objekte ni bilo izdano gradbeno dovoljenje.
3.16	Navodilo za izračun zastaranja, dotrajanosti in manjvrednosti objekta
Vpliv zastarelosti in dotrajanosti objekta se računa po Rossovi formuli, v kateri pomenijo:
n = starost zgradbe,
N = verjetna doba trajanja,
A = absolutna doba trajanja,
P = odpis v %> nove vrednosti,
Vn — nova gradbena vrednost objekta.
I.	Za objekte, ki še niso dosegli meje verjetnega trajanja, velja za izračun zmanjšanja vrednost objekta obrazec :
/ n n + N\
(°’80 n • Tiri v-
II.	Za objekte, ki so že starejši od verjetnega trajanja, velja obrazec
\ 0,80 + 0,20 -^3^; • Vn
*
1. Primer izračuna, kjer objekt še ni dosegel verjetnega trajanja:
n = 50 let N - 100 let n/N = 50/100 - 0,50
P = 30 "/o povzeto neposredno iz tabele
Vrednost nove gradnje (Vn) je	200.000 din
Odštejemo: 200.000 • 0,30	— 60.000 din
Sedanja gradbena vrednost objekta------------
(Vs) je:	140.000din
2. Primer izračuna, kjer je objekt presegel dobo verjetnega trajanja
n = 120 let N = 100 let A = 300 let
Vrednost nove gradnje (Vn) je	200.000 din
Odštejemo:
120 - 100
0,80 • 0,20 • ——7--—3 • 200.000 = — 164.000 din
300	100
Sedanja gradbena vrednost objekta
(V„) je:	36.000 din
Pri določanju dotrajanosti in manjvrednosti objekta se mora upoštevati :
a)	izvedbo objekta: solidna, dobra, slaba;
b)	verjetna doba trajanja (N) glede na konstrukcijo in kvaliteto (glej tabele 1, 2 in 3);	\
c)	absolutna doba trajanja (A): isto; r
C) glede na način vzdrževanja se lahko poviša ali zniža doba trajanja objekta za + 20, oziroma — 20°/o,
e) upoštevati se mora vse obnove objekta.
3.17	Določanje vrednosti poslovnih prostorov
V več primerih lahko pride do prodaje družbenega stanovanja v t. im. stanovanjsko-poslovnih zgradbah. Vrednosti poslovnih prostorov se bistveno razlikujejo od vrednosti stanovanj ter je potrebno v metodologiji upoštevati tudi tak primer. i
Prometna vrednost poslovnih prostorov ali poslovnih objektov se določi ha podlagi gradbene vrednosti in rentabilne vrednosti objekta. Gradbena ' vrednost poslovnih prostorov ali poslovnih objektov se določa po istih kriterijih kot je prikazano pod 1, 2 in 3, upoštevati pa se mora razlika v višini pri etažah.
Za poslovne prostore naj se vzame do višine prostorov 2,60 m faktor 1,00, za vsakih nadaljnjih 0,10 pa dodajamo po 2%, toda maksimalno do višine 4.50 m. Za prostore nad 4,50 m naj se določi vrednost v m3 prostornine, za kar je treba napraviti zà vsak primer posebno analizo. Obvezno pa se mora pri določanju prometne vrednosti za 1 m2 poslovnega prostora ali poslovnega objekta določiti tudi rentabilna vrednost prostora ali objekta.
E
O
I
f
o
a
0
.s
1
E
N
c
c
»o
o
&
S
5
a
rt
m
43
S
,5
e«
's
I
bc
«
g
S
3
S
I
£
>
o
C
<6
1
I
£
t
a
>
o
&
<
m
2
O
04
o
g
■o/o g + oCatiqiS 044BI as auaa ilujaadAod os i(ao>4BI luezBuPd
g
<
>
O
z
< h w
S
o
z .
U >	Г-, r ,
3 “ 00S
E si5
« o-O
o o
*7 ^
o o C<1 o
B n A
§i s °
ó Ó g
3SS
Il II II
gg
I
™ 5 El
0	ò 2
1	) o <4
7-Ч TP rH
n n n
2	< fc,
gs
ri M
gg
rt m
Éi°-
T ii 7
Z < fc-
gg gg
r—4 C4!	rH	CN
Il	I i
o o	o	o
• O	(M	O
s	T”■«<
o O	V»	o	o	^
»n o	in	o
*—I	0-4	ГЧ	f—<
n II	II	I	It	n
Z<Jfa Z<h
o o
ss
gg 7 « 00
Eln-
II II e
s:<fa
aI
§ e
ài
F c fc o
ra M
o ra 11 «J c
У O
<
3
o
id
□
K
E
n
g
§
ra -5 §
.m — g
c i „
S 1 g
Al §g I
•g|||
lili
§
O »“H C- •
• o m cm
««s
O O CD —I CO t>
^-4 C4! o
0 1 II
ČS < k
I5 “"S Ó g <0
co CM o
Il II II
K <h
g
o V
?1? o 10 7. co C0 o
II D n
ÌSCh
O rt
in C I
sgs
rt d o"
n II II Z<h<
CO CM
gg
O O CM
cn m vi rt 00 o
II n II
2<;t4
O rt C- I
> o m cm op CM
Ó Ó „
rt CM o'
II n II
o *7 “?§
ésl
n n II Z<fa
g
o7
i m
gsS
II n
Z < Po
g
OO	s
0 <N	O r-4
O g in g
rH CM	C0 CM	_ , ,
EIS ElS liS
Il II II II 11 n II D D
2 <fc, 2 < Рч ZCPv
00 CM
gg
v17: 4*
o c m
co in ^	.
-1 CO	CM «H
Ih
rt g rt
n n II II 1 II ZCfa 2<fo
ol
« c
■si
aN
°s
lil
ifü!
e-2. Si u
fi
c 5
£ a ££ O w
rt«
I
.5 !
ca
S
o
ш
*c
rt
*2
o
c
5
S
ja
rt
JO
S
Ф
'B
o
Ф
c
_rt
rt
o*
c
s '
<u
>
II
Z
I
^ E q .na”
S*1 2-c
n rartjj
sl
« C
•f—l
c
rt
O
C
5
c
ф
E
ф
a
o
Д
c
a
c
rt
-u
>g
E
N
0
73
C
u
2
X
ra
E
71
-N
JO
Ф
rt
E
u v — c	e
ä--+l „1 ral <;S O aio £ < /m i-, -a o ^ m W pq ф g
9 g3|ä|"
> m r,
$-1 ca
bO N >
w > 4^	'
|S ra'l 0‘-|l 0 f „S^aviijf ”§š
sEšSo^l ■iis!sr-3~'$ls8l
Scm £ sTl-S-afe g5 I o 2
92^-S«7ioS£o;5„5::0££
geSSSlšsEI'šshl"!S
S S ra o.È C c,-c
d
>
M
>
<
u
a
6;
z
o
1!
u
E
§=7
ig
gS§
o o °1 ^ co o
II n II
25 <d tu
o o CM
CO I
I o O in
CO CM
Aog
O O O. rt CO rt
0 H D C Рч
•	O O lO 00 CM
gg2
^ cr> t-4
™ Л D Z<<Pv
„§
g6?
•	O
o in o o tn
rt CO —i
0 II II z <: t,
•sil
%š~
fla
n 0 a
Ш
N TJ m
rt
g
86
gioii 8 II ZCh
g
86 AgM S A» g
gsS
« n n
Z <ti Pu
3
86 I CM O CM
Sis
03 d rt'
u 0 II Z < Pn
g
o V
“PS
°Zco
gi°
U 8 II Z<P4
■S -5
ij
la
sl
tn
Jg
Ò 5 <D
«O гн 0-
II П n
Z ^4 o ”
“?g
s2s
ŠS”-
II 8 II
Z<tx,
gi
I	in
ss§ 8 8 n z <: рц
O
o V in o
32
“?3o o 5 o
t- « rt'
II	8 n ZZh
ra
c
c E •«
■u S C ^1 lil-
O o
s g s®
34 s?
co s o II 8 8
Z<h V.
SS 1
in in 1Ä
70 CO in	(U
issl-g I
ii ii ii s z
z<fa @ •"
GO rt
oE g :
32 ti -S
tis 8 f SSS' § g Il 8 8 £ 0 «<p, w I m <
s2 > a f2| ^ 1
co t-i o » 8 n Z <! üu
C
H 'S
E
U o O V
0)
g e
N 2
^ rt'
ti rt
0	a
s s
1	a
O 'E
S .1
И
M
E
CJ
P g
e -5
ffl 'S O .Si.
z
§
№
C
c O
UI lil E
tVfiti U
5
Ф
5*
o
o
‘c
Д
2
o
fl
d
S
x>
ca
<D ? g.s
o c
II To
Рч^З »н o
o'D
X >
5 II
ra Z ti
a
o “ e S
al
“ra
d w
7=“
N o'
§5
“S
m.° 2 ra
g=7 S Ф
>1
O рк
Povprečne vrednosti stanovanjskih zgradb s šestimi in več etažami z dvigali.	Tabela 3
brez vrednosti zemljišča ter komunalne opremljenosti
	t.	STOPNJA OPREMLJENOSTI STANOVANJ II.	III.		IV.	OPOMBA
1. Skeletna armi-	N = 150-120-100	N = 150-120-100	N = 150-120-100	N - 150-120-100	Prikazani faktorji
r^r 3-betoiiska	A = 400-300-250	A - 400-300-250	A = 400-300-250	A = 400-300-250	so povprečni;
konstrukcija	F = 1,308	F = 1,154	F = 1,00	F = 0,923	cene se lahko
ali monolitni objekt iz litega betona	é				gibljejo ± 5 »/e
Pri objektih, ki niso grajeni po predpisih za potresna območja, se zniža njihova vrednost za 10—12č/e.
Pri objektih z vgrajeno opremo se cena za 1 m1 zviša za 1—4,5 «/o glede na površino in izvedbo opreme, če ni predvideno v skupini.
Osnovna cena F — 1,00 za III. stopnjo opremljenosti stanovanj in znaša v odnosu na tabelo št. 1 F = 1,05.
N = verjetno trajanje objekta A — absolutno trajanje objekta
Tabela 4
Zmanjšanje gradbene vrednosti (P) pri objektih, ' ki še niso dosegli verjetnega trajanja
Ako je n/N	Zmanj- šana gradbena vrednost v •/•	n/N	Zmanj- gradbena vrednost v •/«	Ako je n/N	Zmanjšana gradbena vrednost v •/•
0,01	0,404	0,34	18.224	0,67	44.756
0,02	0.816	0,35	18.900	0,68	45.856
0,03	1.236	0,36	19.584	0,69	46.884
0,04	1.664	0,37	20.556	0,70	47.600
0,05	2.100	0,38	20.976	0,71	48.564
0,06	2.544	0,39	21.684	0,72	49.536
0,07	2.996	0,40	22.400	0,73	50.516
0,08	3.456	0,41	23.124	0,74	51.504
0,09	3.924	0,42	23.856	0,75	52.500
0,10	4.400	0,43	24.596	0,76	53.504
0,11	4.884	0,44	25.344	0,77	54.516
0,12	5.376	0,45	26.100	0,78	55.536
0,13	5.876	0,46	26.864	0,79	56.564
0,14	6.376	0,47	27.636	0,80	57.600
0,15	6.900	0,48	28.416	0,81	58.644
0,16	7.424	0,49	29.204	0,82 Г0,83	59.696
0,17	7.956	0,50	30.000		60.756
0,18	8.496	0,51	30.804	0,84	61.824
0,19	9.044	0,52	31.616	0,85	62.900
0,20	9.600	0,53	32.436	0,86	63.984
0,21	10.164	0,54	"33.264	0,87	65.076
0,22	10.736	0,55	34.100	0,88	66.176
0,23	11.316	0,56	34.944	0,89	67.384
0,24	11.904	0,57	35.796	0,90	68.400
0,25	12.500	0,58	36.656	0,91	69.524
0,26	13.104	0,59	37.524	0,92	70.656
0,27	13.756	0,60	38.400	0,93	71.796'
0,28	14.336	0,61	39.284	0,94	72.944
0,29	15.004	0,62	40.176	0,95	74.100
0,30	15.600	0,63	41.076	0,96	75.264
0,31	16.244	0,64	42.384	0,97	76.436
0,32	16.896	0,65	42.900	0,98	77.616
0,33	17.556	0,66	43.824	0,99	78.804
				1,00	80.000
Tabela 5
. Razmerja med ceno stanovanja in ceno m1 koristne površine glede na stanovanje vrste 2/4-D s povprečno 52,0 m2 površine
Tek. št.	Vrsta stanovanja	Koristna površina srednja	razpon m:	m*		Odnosi cen za 1 m* koristne površine
i.	l/l-G	23,0	20—26	135,2
2.	1/2-G	25,0	22—28	130,5
3.	1/2-D	31,0	27—35	120,0
4.	1/2-S	29,0	26—32	123,2
. 5.	1,5/3-D	37,5	34—41	111,4
6.	1,5/3-G	38,0	34—42	110,3
7.	2/3-D	45,5	42—49	104,1
8.	2/4-D	52,0	48—56	100,0
9.	2/4-S	47,0	43—51	103,1
10.	2,5/4-D	58,0	53—63	96,7
11.	2,5/5-D	60,0	55—65	95,8
12.	2,5/5-S	58,0	53—63	96,7
13.	3/5-D	63,0	58—68	94,5
14.	3/6-D	70,0	65—75	92,4
15.	3/6-S	67,0	62—72	93,1
16.	3,5/6-D	79,0	73—85	89,2
17.	3,5/7-S	77,0	71—83	89,6
Legenda:				
G	= garsonjera			
D	1=1 delovna kuhinja			
S	= bivalna kuhinja			
2/4-D pomeni		2-sobno	stanovanje s	4 ležišči in
delovno kuhinjo.
Uporaba tabele:
1.	1 m8 stanovanjske površine v garsonjeri 1/1-G stane 35,2 »/o več kot v dvosobnem stanovanju s 4 ležišči in delovno kuhinjo.
2.	1 m8 stanovanjske površine v 3,5-sobnem stanovanju s 6 ležišči in delovno kuhinjo stane le 89,2 Vo glede na stanovanje 2/4-D.
Relativni odnosi vrednosti stanovanjskih etaž	Tabeli
OBJEKTI BREZ DVIGALA	OBJEKTI Z DVIGALOM
Število etaž	Število etaž
to
a
„ > § S S SR 5 S.SR « « « « « S S
55	tcf '.c '.cf to to' X IO ;q to to so
ОЗС-С—Г-Е—
L> r-n-t?—ir—ti—«i—tr-tr-tfHr-tr-tr-tr-tr-«
r'	r,	r.	S'	Г'	Г-	^	^
rji	^ t— Г— C— r— C~*	I'-	t~™ Г' c~*
V o to co to to to CO to to to to to tO to * oooooooooooooo
t—lr-lr-tr-Гт—Ir-tr-tr—Ir-ir-lr—IP-IT—tr-1
COC^-tr-L^t^-C— C— I— I^I>I^-C~
i> озсососососососососососо t^T аз' 30 so od oo so co4 co oo' co
toooooSoooQ ^ o>o o o o o- ó d4 d d
r—Ir-lr—Ir—Ir—Ir—Ir—ll—Ir—I
»	i » ».»4 4®.
I—Г rH* r—Г r—Г r—I t—I r—l r—I r—i t—I
oodtotototototo
> r-tCNCNCMCNCNCNCsl
r-lr—Ir—lr-Hr-1r-»r—Ir—I
OtOtOtOtOtOtOto
X o O CO <5 o © <» Ф
3.2 DOLOČANJU VREDNOSTI STROŠKOV ZA KOMUNALNO UREDITEV ZEMLJIŠČA
3.21	Za določitev vrednosti teh stroškov upošteva izvedenec poprečne cene, ki jih je določila z odlokom občinska skupščina za dotično letp.
3.22	Na podlagi dejanskega stanja določi izvedenec:
—	skupino, v katero spada objekt glede na gostoto zazidave;
—	kategorijo, v katero spada objpkt glede na stopnjo komunalne opremljenosti objektov individualne in kolektivne komunalne porabe.
3.23	Vrednost stroškov za komunalno ureditev zemljišča se izračuna tako, da se poprečne cene, ki jih določi občina, korigira s faktorjem, ki je izračunan v tabelah 7 in 8, glede na določeno skupino gostote ter stopnjo komunalne opremljenosti.
3.24	Kvalitativna razvrstitev stavbnih zemljišč v kategorije z ozirom na opremljenost zemljišča z napravami individualne komunalne potrošnje
(tabela 7) '
I. Maksimalna
CO rji tJI ^	rji
> CO ^ W	V
r—l r—I r—I «—I r—1 r—I r—I
w Ul
0 = 4®
I—I r—I r—I T—I
® « » » O® °®
r> to © ee co <e <o
r—I t—I r—I T—1 t—I r—I
© © © © © © A © © © ©^ © ©x
h
Ш
CO 05	© 05^
^ co o> co зо' 'У ©'
т—I т—I f—I f—I T“H r—l
M o © co ©	©
*	© © ©_ ©^ so ©
t—I r—t r—l t—1 © ©
1ГУ ©^ IO co r* © Г-Г гн' © ©
CS (M OJ CM r-1
« g gas »„
>	4 ®. 4 ®.
rr m io CM CM CM CM
X O & CO &
©^ © o o_
>	M Th oo cm" Tji" co" co co co
v © © co
*	©.© ©л
^ o o
>	s-« ^
г-1СМСОгГ1Г5©1>©©ОгЧСМСО^Г©©
” i
t- . § !
5 !
ud i
§J
r-l I
^r"
co
I
o
"vi
o
c
T5
o
>
>
a»
>N
ro
al
"vi
0 c
1
s
e
i
•9
0 N
1
Ф
o
u
ti
CO
TJ
c
8
CdJ
—	toplovod ah plinsko omrežje dimenzionirano za kurjavo,
—	vodovod s hidrantno mrežo,
—	kanalizacija po ločenem ali mešalnem sistemu,
—	električno distributivno omrežje v kabelski izvedbi,
—	telefonsko naročniško omrežje v' kabelski izvedbi.
II.	Visoka
—	plinsko omrežje dimenzionirano samo za kuhanje in pripravo tople vode,
—	vodovod s hidrantno mrežo,
—	kanalizacija po ločenem ah mešanem sistemu;
—	električno distributivno omrežje v kabelski jzvedbi,
—	telefonsko naročniško omrežje v kabelski izvedbi.
III.	Srednji
—	vodovod s hidrantno mrežo,
—	kanalizacija po ločenem ali mešanem sistemu,
—	električno distribucijsko- omrežje v kabelski izvedbi,
—	telefonsko naročniško omrežje v kabelski izvedbi.
IV.	Zadovoljivo
—	vpdovod brez hidrantne mreže,
—	električno omrežje v izvedbi z zračnimi vodi,
—	kanalizacija za fekahje.
V.	Minimalno
—	vodovod brez hidrantne mreže,
—	električno omrežje z zračnimi vodi.
VI.	Neopremljeno
3.25 Kvalitativna razvrstitev v kategorije z ozirom na stopnjo opremljenosti zemljišča z napravami kolektivne komunalne porabe (tabela 8)
I.	Kategorija
Stanovanjski objekt, situiran ob sodobni opremljeni stanovanjski cesti z robniki in hodniki za pešče, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo v kabelski izvedbi s kandelabri. V naselju so urejene večje centralne zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo. Motorni promet je strogo ločen od prometa pešcev, vse javne površine in okolica zgradb pa so sodobno hortikularno urejene in vzdrževane
/
II.	Kategorija
Stanovanjski objekt situiran ob sodobno opremljeni stanovanjski cesti z robniki in hodniki za pešce, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo v kabelski izvedbi s kandelabri. Ob cesti so urejeni parkirni prostori in hortikulturna ureditev.
III.	Kategorija
Stanovanjski objekt situiran ob sodobni prometni stanovanjski cesti z robniki in hodniki za pešce, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo v kabelski izvedbi s kandelabri.
IV.	Kategorija
Stanovanjski objekt situiran ob javni cesti, cestišče asfaltirano brez robnikov in hodnikov za pešce, odvodnjavanje površinsko, javne svetilke na drogovih.
V.	Kategorija
Stanovanjski objekt situiran ob javni cesti nižjega reda, cestišče utrjeno v makadamski izvedbi, vzdrževano, površinsko odvodnjavanje, ni javne razsvetljavè.
VI.	Kategorija
Stanovanjski objekt situiran ob zasilni poti privatnega značaja, cestišče ni utrjeno in ni vzdrževano, ni javne razsvetljave.
3.26 Razmerja vrednosti komunalnega opremljanja zemljišča
V tabelah 7 in 8 so navedene relativne vrednosti stroškov za opremljanje zemljišča po skupinah in kategorijah. Tabele se uporabljajo tako, da se najprej zemljišče, na katerem stoji objekt, za katerega naj bi se ocenili poprečni stroški komunalnega urejanja, uvrsti v pripadajočo skupino in kategorijo, nato poišče ustrezni koeficient in z njim pomnoži poprečne cene urejanja, ki jih občina predpiše z odlokom. Občina določi ločefio poprečne cene:
—	za individualno komunalno potrošnjo in
—	za kolektivno komunalno potrošnjo.
Relativni odnosi stroškov individualne komunalne porabe po posameznih kategorijah glede na stopnje
komunalne urejenosti	Tabela 7
1. skupina	2. skupina	3. skupina
	gostota	50—80 pre./ha	gostota ISO—200	i preb./ha	gostota 250—350 preb./ha	
Kategorija		odnosi		odnosi		odnosi
	odnosi	glede na	odnosi	gjede na	odnosi	glede na
	v skupini	skupino 2	v skupini	skupino 2	v skupini	skupino 2
		(100)		(100)		(100)
I. Maksimalna	.... 2,75	3,33	2,46	2,46	2,70	1,65
II. Visoka . . .		1,50	1,13	1,13	1,60.	0,99
III. Srednja . . .		1,16	1,00	1,00	1,00	0,62
IV. Zadovoljiva	.... 0,66	0,77	0,52	0,52	0,60	0,37
V. Minimalna . .		0,27	0,28	0,28	0,27	0,17
VI. Neopremljena .		—	—	—	—-	—
Občina določi z odlokom dejanske povprečne stroške za HI. (srednjo) kategorijo, ki ima indeks 1,00 in je uvrščena v 2. skupino. Povprečni stroški komunalnega urejanja se določijo tako, da se s koeficientom, ki ustreza kvaliteti opremljenosti področja, v katerem se nahaja objekt, množi z odlokom določena srednja vrednost v din/m8 koristne stanovanjske površine. Za preračunavanje veljajo odnosi glede na 2. skupino.
Relativni odnosi stroškov kolektivne komunalne porabe po posameznih kategorijah. Tabela 8 glede na stopnjo komunalne urejenosti
		1. skupina		2. skupina		3. skupina	
		gostota 50—	-bo pre./ha	gostota 150—200	preb./ha	gostota 250-	-350 preb./ha
			odnosi		odnosi		odnosi
Kategorija		odnosi	glede na	odnosi	glede na	odnosi	glede na
		v skupini	skupino 2	v skupini	skupino 2		v skupini	skupino 2
			(100)		(100)		(100)
I. Maksimalna			2,40	1.67	1,67	1,67	1,75
II. Visoka . . .			1,42	1,33	1,33	1,33	1,40
III. Srednja . . .			1,44	1.00	1,00	1,00	1,05
IV. Zadovoljiva	. ,	. . . 0,66	0,96	0,66	0,66	0,67	0,70
V. Minimalna . .	♦ ,	, . . 0,33	0,48	0,33	0,33	0,33	0,45
VI. Neopremljena .			—	—	—	—	—
Občina določi z odlokom dejanske stroške za III. (srednjo) kategorijo, ki ima indeks 1,00 in je uvrščena v 2. skupino. Povprečni stroški komunalnega urejanja (kolektivne potrošnje) se določijo tako, da se s primernim koeficientom, ki ustreza kvaliteti opremljenosti področja, v katerem se nahaja objekt, zmnoži z odlokom določena srednja vrednost v din/m8 koristne stanovanjske površine.
3.3 DOLOČITEV PROMETNE VREDNOSTI ZEMLJIŠČA
3.31	Pri izračunu prometne vrednosti zemljišča se upošteva:
—	enoletna, stroškovna stanarina ter
—	zvišanje vrednosti glede na položaj zemljišča v odnosu do centra ter glede na velikost in pomen mesta, kraja.
3.32	Zà izračun stroškovne stanarine se vzame za osnovo gradbeno vrednost objekta, preračunano na 1 m2 stariovanjske površine.
Višino stroškovne stanarine .-e upošteva no osnovi odločbe stanovanjskega podjetja v primeru, če je zemljišče racionalno izkoriščeno. Dokler ne bodo uvedene stroškovne stanarine v občini, se upošteva le-ta v višini 4,3 °/o gradbene vrednosti letno.*
V	primeru, če zemljišče ni racionalno izkoriščeno, se mora upoštevati letna stanarina, ki bi jo bilo možno doseči ob smotrni zazidavi zemljišča.
V	tem primeru upošteva izvedenec parametre urbanističnega programa ali zazidalnega načrta za zadevno področje, oziróma izračuna stanovanjsko površino na osnovi poprečne gostote, ki je dosežena v zadevnem območju.
Višino stroškovne stanarine izračuna na način, kot smo že opisali zgoraj.
* Vrednost 4,3 Vl Je vzeta na osnovi podrobne analize elementov stroškovne stanarine v raziskavi: Stanarina v pogojih družbene in stanovanjske retorme: GCS. 1969.
3.33	Zvišanje vrednosti zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na center mesta oziroma kraja ter glede na velikost mesta (kraja), v katerega se zemljišče vključuje, izračuna izvedenec na naslednji način:
— Izvedenec določi na osnovi kriterijev po tabeli 9, v katero se mora uvrstiti, mesto oziroma kraj.
Pri opredelitvi, če spada mesto v drugo ali tretjo skupino, je potrebno poleg ' velikosti mesta upoštevati predvsem razvitost visokega šolstva, ' specializirane oskrbe (trgovine), gospodarskega pomena mesta in podobno.
— Glede na položaj zemljišča v odnosu na center mesta upošteva izvedenec razmejitev' področij po odloku občinske skupščine.
— Zvišanje vredno 4 zemljišča glede na velikost mesta in njegov pomen ter glede ,na položaj zemljišča v odnosu na center mesta (kraja) se upošteva tako, da se osnovna (revalorizirana) gradbena vrednost zviša za odstotek, ki je naveden za posamezne skupine in za posamezna področja.
3.34	V priloženi tabeli št. 9 so izračunani faktorji zvišanja vrednosti stavbnega zemljišča glede na velikost in pomen mesta, oziroma kraja, v katerem se objekt (zemljišče) nahaja ter glede na položaj zemljišča glede r. ■ center mesta (kraja) in druge kategorije, ki so navedeni v tabeli.
Ljubljana, dne 16. julija 1971.
Republiški sekretar za urbanizem
Boris Mikoš, dipl. gradb. ing. 1. r.
Zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto (center)
ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja	Tabela 9
Zvišanje vrednosti. Izraženo v "/« gradbene vrednosti objekta	/
Skupine mest (velikost in pomen mesta, kraja)	najožji poslovni center	področja neposredno ob centru	ostali strnjeni predeli mesta in nove soseske	obrobni mesim predeli	predmestni predeli, urbani- zirani	neurban. predeli v bližini mesta ali kraja	Opomba
1. Republiški center	6,6 °/o	4,5 »/e	3,0 e/e	2,2 «/o	1,5 %	1,0 o/.	
2. Pokrajinski in regionalni centri	4,4 »/•	3,0 »/.	2,0 »/o	2,1 e/o	1,0 «/o	0,65 «/o	Pri manjših
1. Ostala mesta 10.000 do 25.000 prebivalcev	2,5 «/o		1,4 «/o		0,7 «/o	0,40 »/o	krajih je delitev področij
1. Mesta 5000—10.000 prebivalcev		Centralni predel 1,2 «/,		Obrobni predel 0,7 o/o		0,20 «/o	smiselno zožena.
5. Kraji do 5000 prebivalcev	—	—	—	—		_	
Uporaba tabele: Objekt se nahaja	v obrobnem predelu mesta, ki velja			kot regionalni center.		Iz tabele	odčitamo faktor
vrednosti 2,1 %>. Ugotovljena gradbena cena za 1 m* strnjene površine npr. 2600 d " Prometna vrednost zemljišča znaša 4,3 °/o + 2,1 % = 6,4 «/o X 2400.
VSEBINA:
Stran
212. Pravilnik o enotni metodologiji za Izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja 909
Izdaja časopisni zavod -Uradni Ust SRS- — Direktor m odgovorni urednik: Jož» Jurač - riška tiskarna -Toneta Tomšiča«) vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 M din - Reklamacije »e upoštevaje •* mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, DoStnl oredal S79'VI1 - Telefon: direktor uredništvo, uprava In knjlgovod-«tvo: 20701. prodaja, preklici In naročnine 23579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Register podjetij in obrlov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlčča razglašajo
Besedilo: Kmetijski kombinat, Vi-pa\ a.
Vpiše se "Kooperacija« — Vipava, Zadružni dom, skrajšano: Kmetijski kombinat Vipava — SOZD — »Kooperacija-, Vipava, ki ima takle po-poslovni predmet: kmetijska proizvodnja na družbenih in zasebnih površinah; pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje z nudenjem strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in živinorejsko ter drugo proizvodnjo na celem območju kombinata; odkup in prodaja vseh kmetijskih, vrtnarskih proizvodov; živine in živinorejskih proizvodov; prodaja na debelo in drobno: deli za kmetijske stroje in avtomobile, elektromaterial za motorna vozila in avtotraktorske gume, živina in krma, kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; prodaja na drobno: proizvodi iz gume in umetnih snovi (plastika), železnina in kovinski izdelki (razen koles in šivalnih strojev), elektrotehnični material, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni material, sanitarni in inštalacijski material, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, izdelki domače in umetne obrti, sadje, zelenjava in njihovi izdelki, žito bi mlevski izdelki, drogerijsko blago. alkoholne in brezalkoholne pijače; odkup in prodaja zdravilnih in drugih zelišč ter gozdnih sadežev; odkup in prodaja plemenske živine; hranilno-kreditno poslovanje; opravljanje strojnih in prevoznih uslug; oskrba kmetijstva z raznimi krmili za živino, perutninarstvo in prašiče. Razmerje med kombinatom in samostojno organizacijo združenega dela je urejeno s pogodbo z dne 8. V. 1971. SOZD samostojno sklepa pogodbe s področja svoje poslovne dejavnosti, največ do višine vrednosti sredstev, s katerimi razpolaga. Za odtujevanje nepremičnin in osnovnih sredstev z vrednostjo nad 50.000 din mora dobiti soglasje delavskega sveta kombinata. V. d. upravnika je dipl. ing. agr. Slokar Angel, ki za SOZD tudi podpisuie. Poleg upravnika podpisujejo še: Plahuta Katarina, računovodkinja. Korošec Iva, knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje
V posebni knjižici bo izšel nov
Zakon o splošnem ljudskem odporu
Sprejemamo naročila!
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379 VII
in Skvarč Julijan, komercialist, ki podpisuje v odsotnosti upravnika.
Rg la 318/12,13	957
Besedilo: Kmetijski kombinat, Vipava.
Vpiše se organizacija združenega dela s samostojnim obračunom: hra-nilno-kreditna služba Vipava, Zadružni dom, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje hranilnih vlog in dajanje posojil, opravljanje finančnih opravil v zvezi s kooperacijskimi pogodbami in drugimi opravili v imenu in za račun ustanovitelja, sklepanje pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju z drugimi hranil-no-kreditnimi službami in poslovnimi bankami, opravljanje drugih za-
dev v skladu z določbami zakona in pravilnika o poslovanju hranilho-kreditne službe. Razmerje med kombinatom in organizacijo združenega delu je urejeno s pravilnikom o poslovanju hranilno-kreditne službe. Vodja službe je Gvardijančič Iva, ki zanjo tudi podpisuje. Poleg vodje službe podpisujejo še: Plahuta Katarina, računovodkinja SOZD Kooperacija, Zbačnik Branko, vodja enote »Lada«. Krasna Franc, vodja proizvodnega okoliša, Komel Jožica, blagajničarka kombinata in Bizjak Franc, vodja proizvodnega okoliša. Hranilno-kreditna služba bo poslovala v sklopu SOZD Kooperacija Vipava. Rg I a 318/15	958
Kop.er, 31. maja 1971.
Izšla je knjižica:
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Knjižica vsebuje zadevni zakon, oba družbena dogovora z izjavo podpisnikov, navodilo o registru samoupravnih sporazumov in o postopku za njihov vpis v register, seznam komisij za izdelavo osnutkov samoupravnih sporazumov, obširno obrazložitev Rada Mikliča in metodologijo za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov z zakonom v smislu prvega dela splošnega družbenega dogovora. Cena 10 din.
Na razpolago imamo tudi tri obrazce.
Izšel je
SPLOŠNI REGISTER VELJAVNIH PREDPISOV (zveznih in republiških) za 1969—1970. Cena 54 din.
Na zalogi je tudi register za 1945 do 1968. Cena 55 din.
CZ URADNI UST SRS LJUBLJANA
Besedilo: »Tališ", Maribor.
Vpiše se skladišče Izola, nabrežje Borisa Kidriča Iti, ki odpremlja proizvode podjetja strankam in prodaja te proizvode na veliko. Sef skladišča je Firm Franc, ki zanj tudi podpisuje. Skladišče nima samostojnih pravic.
Koper, 15. julija 1971.
Ri I b 482/1	1085
Besedilo: Obrtna delovnica "-Kleparstvo", Ljubljana.
Izbriše se dosedanji upravnik Tevž Janez in vpiše novi upravnik Onič Anton. ’
Vpieš se nov pooblaščenec za podpisovanje Debeljak Rudi, računovodja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine.
Ljubljana, 28. junija 1971.
Rg V 79Ì1/C	1095
Besedilo:	Gostinsko podjetje
"Ljubljana«, Ljubljana.
Vpiše se-bife »Konoba«, Ljubljana, Stari trg 19, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač v originalno polnjenih steklenicah in nekaterih vrst odprtih dalmatinskih vin; priprava in nudenje toplih in hladnih jedil v okviru dejavnosti bifeja; priprava in nudenje vseh vrst toplih napitkov; prodaja vseh vrst tobačnih izdelkov in suvenirjev. Po-sloVodkinja je Pezdirc Dragica. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 24. III. 1970.
Rg III 478/55	1091
Besedilo: »Motel«, Medno.
Izbriše se dosedanji direktor Završnik Maks in vpiše novi .direktor Hribar Igor.
Rg III 453/9	1108
Ljubljana, 29. junija 1971.
Besedilo: ' Pekarna in slaščičarna »Vesna«, Kamnik.
Vpiše se poslovalnica 3, Slaščičarna — bife. Kamnik. Kidričeva 35a, ki ima takle poslovni predmet: prodaja vseh vrst peciva, točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja hladnih jedi ter prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Po-slovodkinjà je Markovič Dragica. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 11. IX. 1968.
Rg IV 545/5	1111
Besedilo: Kmetijski kombinat Ptuj.
Izbriše se prodajalna alkoholnih in. brezalkoholnih pijač. Zagorje ob savi, Kidričeva.15 zaradi ukinitve.
Rg V 22172	1121
Ljubljana, 30. junija 1971.
Besedilo: »Hoja«, predelava lesa, Ljubljana.
Izbriše sc poslovna enota »Svea«, Zagorje ob Savi, ker se je izločila v samostojno podjetje.
Rg I 68/38
Besedilo:	Združeno podjetje za
PTT promet, Ljubljana.
Vpiše se projektivni biro Ljubljana, Cigaletova 15'X, ki ima takle poslovni predmet: izdelovanje investicijskih programov in investicijsko tehnične dokumentacije za izgradnjo ptt omrežja in ptt stavb, prvenstveno za potrebe združenega ptt podjetja in ptt podjetij, po potrebi pa tudi za druge in projektantski nadzor. V. d. direktorja organizacije je dipl. ing. Bajželj Janez. .Za organizacijo podpisujeta: dipl. ing Bajželj Janez, v. d. direktorja organizacije, ki podpisuje v mejah delokroga organizacije in Smole Marija, v. d. računovodje organizacije, ki sopodpi-suje listine finančnega pomena. Samostojne pravice organizacije so razvidne iz 16.. 21., 103., 112. in 113. člena statuta združenega podjetja. Organizacijo je ustanovil DS združenega podjetja dne 20. V. in 16.
VI.	1971.
Rg X 1152/10	1100
Besedilo:	»Slavonija-commercc«,
Osijek.
Vpiše se skladišče št. IX, Ljubljana, Devova ul., ki prodaja na veliko in malo gradbeni material, od tega: vse vrste plošč, lesonita, furnirja in lesne volne. Poslovodja je Xalan Anton. Organizacija nima samostojnih pravic Ustanovil jo je DS podjetja 24. IV. 1971.
Rg XVI 1425/1	1104
Ljubljana, 1. julija 1971.	*•
Besedilo: Gostinsko podjetje »Jelka«, Hrastnik.
Pri gostišču »Čeče«, Čeče 99 se izbriše poslovodja Grahek Alojz in vpiše Babjan Viktorija, poslovodki-nja;
pri gostišču »Partizan«, Hrstnik, C. 1. maja 53 se izbriše Zorko Štefanija in vpiše Klemen Marija, nova po-slovodkinja.
Vpišeta se novi organizaciji združenega dela:
bife »Kegljišče« Hrastnik, Novi Log, ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nudenje enostavnejših toplih in hladnih jedil, prodaja vseh vrst slaščic, cigaret in vžigalic. Poslovodkinja jq Bercko Slavica. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil je je DS 19. II. 1970;
gostišče »Marno« Marno, ki ima takle poslovni predmet: nudenje toplih in hladnih jedil, postrežba z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, prodaja slaščic in agrumov, prodaja tobaka in tobačnih izdelkov ter spominkov. Poslovodja je Grahek Alojz. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 17.
VII.	1970.
Ljubljana, 6. julija 1971.
Rg IV 88/18	1120
Besedilo: »Interexport«, Beograd.
Pri samostojni organizaciji združenega dela s svojstvom pravne osebe »Inex-udria-aviopromet«, Ljubljana se pri že vpisanem direktorju Nagodu Janezu pripiše, da podpisuje samostojno vse listine. Vpišejo se novi pooblaščenci za podpisovanje: Fux dipl. ing. Gustav, komerci7 alni direktor, ki samostojno podpL suje vse listine v odsotnosti direktorja, Kek Lojzka, šef finančno računske službe, ki samostojno podpisuje vse finančno računske listine, Koman Boris, komercialist, ki podpisuje vse finančnč listine v odsotnosti šefa finančno računske službe.
Rg XIV 1330/3	1102
Besedilo: Obrtno nabavno-prodaj-na zadruga »Novoplesk«, Ljubljana.
Poslovni predmet odslej: prodaja svojim članom reprodukcijski material za obrtne storitve in za izdelavo izdelkov ter oskrbuje svoje člane z opremo, stroji, delovnimi pripravami in orodji; prodaja izdelke in storitve svojih članov; kupuje reprodukcijski material in ga daje svojim članom v predelavo, dodelavo in izdelavo; organizira proizvodnjo in storitve za svoje člane; prevzema obrtniška dela od posameznih naročnikov, od delovnih in drugih organizacij in organizira izvršitev naročenih po svojih članih; organizira kooperacijo med svojimi člani in drugimi proizvajalnimi organizacijami.
Izbriše se dosedanji direktor Dovč Anton in vpiše nòvi direktor Rebernik Branko, ki za zadrugo podpisuje.
Rg XI 1210/6	1101
Ljubljana, 8. julija 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Merkur«, veleželeznina, Kranj.
Izbriše se prodajalna »Drogerija — okonos««, Škofja Loka, Mestni trg 19 zaradi ukinitve.
Rg I 86/36	1114
Besedilo: Trgovsko podjetje »Cen-troinerkur«, export-import, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna — Drogerija, Škofja Loka, Mestni trg 19, ki prodaja na drobno: drogerijsko blago; fotoaparate in optični material, instrumente in potrebščine; ure in izdelke iz plemenitih kovin. Poslovodkinja je Berčič Nada. Prodajalna nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil DS 2. VII. 1971.
Rg IV 548/65	1093
Ljubljana, -9. julija 1971.
Besedilo: Obrtno in montažno podjetje »Zarja«, Kamnik.
Pri obratu »Elektro«, Kamnik, Mekinje 90 se vpiše prenos sedeža v Kamnik, Mekinje, Molkoya pot 5;
pri obratu »Instalacije«. Kamnik, Zupančičeva ul. se vpiše prenos sedeža v Kamnik, Mekinje, Molkova pot 5; in
1106
pri obratu »Plesk«, Kamnik, 2eb-Ijarska 4 se vpiše prenos sedeža v Kamnik, Mekinje, Molkova pot 5.
Rg IV 520/7	1110
Besedilo: Trgovsko podjetje »Merkur«, veleželeznina, Kranj.
Pri poslovni enoti »Komunalna skladišča«, Kranj — pravni osebi se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Cimperman Darinka, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje z enakimi pooblastili.
Rg IV 412/2	1117
Besedilo: Industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas »Planika«, Kranj.
Pri prodajalni III, Kranj, Savska loka 20 se izbriše dosedanji v. d. poslovodje Debevc Stanislava in vpiše novi v. d. poslovodje Cvitkovič Sanjin.
Rg II 213/389	1115
Besedilo: »Liko«, Vrhnika.
Pri tovarni vrat Borovnica, samostojni organizaciji združenega dela
—	pravni osebi — »Liko«, Vrhnika, s sedežem v Borovnici se izbriše dosedanji v. d. direktorja organizacije Martin Rebolj in vpiše direktor organizacije Blažič Jože, dipl. ing.
Rg V 614/2	1112'
Ljubljana, 13. julija 1971.
Besédilo: Zlatarna Celje.
Vpiše se »Aurodent«, rafinerija dragih kovin, samostojna organizacija — pravna oseba Ljubljana, podjetja Zlatama Celje, skrajšano: »Aurodent«, Ljubljana, s. o. p. o. podjetja Zlatarna Celje, Ljubljana, Ilirska 5, ki se ukvarja z zlatarstvom
—	čiščenjem in predelavo dragih kovin. Direktor organizapije je Jerala Zdenko. Za organizacijo podpisujeta: Jerala Zdenko, direktor organizacije in Favai Majda, računovodkinja, listine finančnega značaja. Subsidiarno odgovarj a.4pc>dj et je za obveznosti te organizacije do višine sredstev, ki jih ima organizacija v skupnih skladih podjetja 19. člen statuta podjetja Zlatarna Celje z dne 1. IV. 1970). To samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo je ustanovil DS podjetja 17. XII. 1970 in je nastala iz pripojenega podjetja »Aurodent«, zlatarstvo-či ščen j e in predelava dragih kovin, Ljubljana.
Rg XVI 1426/1	1105
Besedilo: Biro za poslovne storitve, Ljubljana.
Pri samostojni organizaciji združenega dela — pravni osebi, vpisani v register pod št. Rg XIV 1379 se vpiše: izbris dosedanjega pooblaščenca za podpisovanje Hinka Urbanca in vpiše pooblaščenec za podpisova-
nje Kuntarič Karl, Ljubljana, Vrhovci C. XXI/13, likvidator.
Rg XIV 1379/2	1103
Ljubljana, 14. julija 1971.
Besedilo: »Mladinska knjiga«, založniško grafično podjetje, Ljubljana.
Izbriše se poslovalnica import-export, Ljubljana, Titova 3.
Ljubljana, 15. julija 1971.
Rg IV 694/105	1094
Besedilo: Gostilna pri Gradu, Gorenji Logatec.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Nared Pavla.
Rg III 488/6	1109
Besedilo : Belokranjska trikotažna industrija »Beti«, Metlika.
Pri samostojni organizaciji združenega dela gostinsko-turistični organizaciji »Gostur«, pri »Beti«, Metlika se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Strucelj Stanislava, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg 1 4/30	1119
Besedilo: Trgovsko-gostinsko podjetje »Škocjan«, Rakek.
Vpiše se prodajalna Samopostrežba — bife, Lož 45, ki ima takle poslovni predmet: v odelku samopostrežba : prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; stadje, zelenjava in njihovi izdelki delikatesno blago; žito in mlevski izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; tobačni izdelki in vžigalice; perutnina in jajca; drogerijsko blago; alkoholne in brezalkoholne pijače; suhomesnati izdelki vseh vrst : sveže meso vseh vrst; v oddelku bife: strežba s toplimi in hladnimi jedili po naročilu; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač; prodaja delikates; prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic, znamk in razglednic ter spominkov. Poslovodja je Žagar Peter, ki podpisuje za organizacijo v okviru njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice prodajalne so razvidne iz 45. člena statuta podjetja. Organizacijo jo ustanovil DS dne 8. VI. 1971.	e
Pri poslovalnici Vrhnika št. 33 se izbriše poslovodja Žagar Peter in vpiše Jene Dragica, poslovodkinja;
pri restavraciji »Jelka«, Rakek se izbriše poslovodkinja Vukičevič Rezka in vpiše Ivančič Branko, novi vodja obrata.
Rg II 266/51	1107
Ljubljana, 19. julija 1971.
Besedilo:	Veletrgovina »Verna«,
Maribor.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi:
pri prodajalni št. 5 »Hrana« v Mariboru, Ul. Heroja Vojka se izbriše Kirbiš Darinko in vpiše Petek Rozalija;
pri prodajalni št. 34 »Studenci« v Mariboru se izbriše Rakovič Jože in vpiše Supanič Jožica;
pri prodajalni št. 23 »Hrana« v Pernici 22 se izbriše Šantl Marija in vpiše Koletnik Irena, in pri prodajalni št. 75 »Samopostrežba Studenci« v Mariboru, Kalohova 22 se izbriše Gomilar Viktor in vpiše Rakovič Jože.
Maribor, 7. julija 1971.
Rg 62/1-248	1064
Besedilo: »Primat«, tovarna kovinske opreme, Maribor.
Poslovni predmet se razširi še na projektiranje, proizvajanje in montiranje vseh vrst konstrukcij, elementov in opreme za nizko in viso-koregalna skladišča ter ostale investicijske objekte, v katere se vgrajujejo lastni in tuji proizvodi.
Maribor, 13. julija 1971.
Rg 159/1-100	1070
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodtSća razglašajo
Besedilo: Obrtno nabavno prodajna zadruga »Obrt-oprema«, Ljubljana.
Vpišeta se novi pooblaščenki za podpisovanje: Štrucl Anči, računovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja vse listine in sopodpisuje finančne listine in Babnik Sonja, mat. knjigovodkinja, ki sopodpisuje finančne listine v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Ljubljana, 2Ì. maja 1971.
Zadr VI 620/6	857
Besedilo: Kmetijska zadruga Vrhnika.
Pri mlečni restavraciji Vrhnika, Tržaška c. se izbriše dosedanje besedilo predmeta poslovanja in vpiše razširitev tako, da predmet poslovanja glasi odslej v celoti : prodaja na drobno: (na samopostrežni način) živila in gospodinjske potrebščine; delikatesno blago; izdelki iz sladkorja in kakava; zelenjava, sadje in izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; alkoholne in brezalkoholne pijače;^ tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; perutnina in jajca; izdelki domače in umetne obrti, od tega suha roba vseh vrst; parfumerij-sko in kozmetično blago; meso vseh vrst, mesni izdelki, suhomesnato blago; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, od tega: bri-
sače, robci, tekstilna konfekcija; točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač; priprava in prodaja enostavnih pripravljenih jedil v manjšem obsegu in nudenje napitkov ter prodaja slaščic; prodaja tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin. Pri že vpisanem poslovodji Čehovin Mariji se vpiše, da je odslej poslovodja oddelka samopostrežne trgovine. Vpiše se nov poslovodja Velkavrh Stanislava za oddelek restavracije.
Ljubljana, 30. junija 1971.
Zadr II 209/88	П34
Besedilo: Kmetijsko gozdarska zadruga -Sora", Žiri.
Iz predmeta poslovanja zadruge se izbriše besedilo: prodaja na debelo blaga iz trgovske stroke: železnina in kovinski izdelki: kolesa, šivalni stroji in potrebščine ter vpiše trgovanje na debelo v trgovski stroki : železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine.
Pri prodajalni »Železnina«, Žiri, Stara vas 14 se vpiše enaka sprememba.
Ljubljana. 13. julija 1971.
Zadr III 248/34	1133
Register zavodov
''pisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Dom upokojencev Laško, Laško (Savinjsko nabrežje 6).
Poslovni predmet: skrb za nastanitev tistih upokojencev in invalidov. ki so brez stanovanj ali imajo neprimerna stanovanja; nudenje prehrane, pijač, oziroma vseh gostinskih uslug (prvenstveno) oskrbovancem zavoda, upokojencem, izven zavoda in drugim gostom ; skrb za potrebno zdravstveno varstvo in hiš-ijo nego obolelih oskrbovancev zavoda; skrb za razvijanje družabnega življenja upokojencev.
Začasni upravnik : Boris Šinigoj.
Pooblaščenci za podpisovanje in obseg pooblastitve: Boris Šinigoj, začasni upravnik, ki zavod zastopa in zanj nodpisuje v polnem obsegu, Mirko Rataj in Franjo .Jelen, oba pooblaščena za sopodpisovanje finančnih listin.
Ustanovitelj : Skupščina občine Laško z odločbo št. 022-17/71-3/4 z dnem 4. julija 1971.
Rgz X 69/1	1082
Besedilo: »Dom upokojencev«. Slovenske Konjice (Ulica Toneta Melive 1).
Poslovni predmet: sprejema v stalno ali občasno oskrbo upokojene
osebe ter jim nudi hrano in stanovanje in drugo oskrbo v mejah svojih zmogljivosti; organizira v svojih prostorih in izven njih družabno m kulturno življenje za upokojene osebe; skrbi za stanovanja upokojencev; opravlja tudi druge dejavnosti, katerimi se pripomore k boljšemu in kulturnejšemu življenju in razvedrilu upokojenih oseb na občinskem območju. V svojem sestavu ima zavod še naslednje domove : Zreče, Vitanje m Loče.
Začasni direktor je Štefan Grossman, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu.
Zavod je ustanovila, oziroma izdala odločbo o njegovi ustanovitvi skupščina občine Slovenske Konjice, št. odločbe 024-5/71-1 z dpem 22. junija 1971, ustanoviteljske pravice pa je prevzelo Stanovanjsko komunalno podjetje Slovenske Konjice.
Rgz X 70/1	1083
Celje, 14. julija 1971.
Besedilo : Športni park Svobode v Ljubljani, Ljubljana (Gerbičeva 61).
Poslovni predmet: vzdržuje in daje v uporabo organizacijam in občanom telesno vzgojne objekte in naprave, s katerimi upravlja. Objekte in naprave lahko koristijo v enaki meri vsi interesenti, prvenstveno v občini in da je v največji meri zagotovljena gospodarska rentabilnost; skrbi za gradnjo telesno vzgojnih, športnih in drugih objektov in naprav; organizira servis za izpopolnjevanje, vzdrževanje in popravljanje športne opreme in drugih naprav; organizira blagajniško in rediteljsko službo za športne in druge prireditve; organizira posvete in seminarje zaradi pravilnega izkoriščanja telesno vzgojnih objektov, organizira športne šole in razne druge tečaje v zvezi s svojo dejavnostjo; prireja športne in druge prireditve, javne nastope propagandnega, kulturno prosvetnega, športnega in drugega značaja na objektih s katerimi razpolaga z namenom, da se le-ti gospodarsko čimbolj izkoristijo; organizira gostinsko dejavnost za uporabnike oziroma obiskovalce na telesno vzgojnih objektih; opravlja reklamno dejavnost za lastne in za potrebe posameznih uporabnikov telesno v»«■'inih objektov in naprav; organizira na objektih prodajo časopisov in artiklov, ki spadajo v okvir te dejavnosti.
Direktor zavoda v ustanavljanju je Rugelj Janez.
Zavod je ustanovila občinska zveza za telesno kulturo Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 9. III. 1971.
Ljubljana, 11, junija 1971.
Rgz III 365/1	1130
Spremembe
Okrožna gospodarska «odlčCa razglašajo
Besedilo: Patentna pisarna, Ljubljana.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Grošelj Božena, finančna knjigovodkinja, ki sopodpisuje v odsotnosti računovodje.
Rgz I 64/3	1125
Besedilo:	Zavod za spomeniško
varstvo SRS, Ljubljana.
Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Anica Tavčar in vpiše Jožica Rutar, računovodkinja.
Rgz I 56/3	1123
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje, Ljubljana — Zavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani.
Pri železniški eloktro-kovinarski šoli v Ljubljani, Kurilniška 3 se vpiše nova poblaščenka za podpisovanje Terglav Iva, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje za SDK.
Rgz III 310/6	1128
Ljubljana, 6. julija 1971.
Besedilo: Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje ing. Viktor Bajec.
Rgz I 51/4	1122
Besedilo: Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na: nudenje uslug in storitev iz tiskarske, knjigoveške, litografske, usnjeno-prcdelovalne, galanterijske in damsko šiviljske dejavnosti; organizacija proizvodnje, delovnega in učnega procesa ter smotrna povezava proizvodnih in učnih enot; sestavljanje predlogov za uvajanje sodobnejših metod dela in poklicnega usposabljanja učencev na delovnih mestih.
Rgz II 211/10	1126
Besedilo: Zdravstveni dom »Zasavje«, Trbovlje.
Izbriše se v. d. direktorja dr. Franc Golob in vpiše dr. Franc Sadar, direktor.
Rgz IV 448/2	1132
Ljubljana, 13. julija 1971.
Besedilo: Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor Anton Grabenšek in vpiše novi direktor Valentin Erjavec.
Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Boris Brunskole in Vinko Koleto ter vpiše Antonija Mate, šefinja računovodstva.
Ljubljana. 15. julija 1971.
Rgz III 287/3	1127
Besedilo: Tržna uprava, Maribor.
Izbriše se računovodkinja Žerjav Mihaela in vpiše Jaklič Rudi, računovodja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne listine. Maribor, 13. julija 1971.
Rgz 260/1-6	1069
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 35/71	5388
Dne 23. XI. 1971 ob 8. uri bo v sobi tega sodišča št. 18 prisilna dražba nepremičnine:	nerazdelne polovice
visoko pritlične hiše na Vrhpolju št. 34 pri Kamniku s pripisano parcelo št. 84/6 stavbišče in sadovnjak, vi. št. 567 k. o. Nevlje. Cenilna vrednost je 154.770 din, varščina je 15.477 din, najmanjši sprejemljivi ponudek pa 77.385 din.
Pravice, zaradi katerih ta dražba ne bi bila dopustna, se morajo prijaviti sodišču najkasneje n? dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer se te pravice glede navedenih nepremičnin ne bodo mogle več uveljavljati na škodo poštenega kupca. Sicer pa udeležence opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na sodni deski.
Občinsko sodišče v Kamniku, dne 23. julija 1971.
Oklic o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah nastopali tožence, katerih bivališče m znano, na njihovo nevarnost In stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
Rnp 421/70	5198
V nepravdni zadevi predlagajoče stranke Krstič Zorke iz Ljubljane, Ane Ziherlove 6, zoper nasprotno stranko Krstič Savota, nazadnje stanujočega istotam, zaradi določitve imetnika stanovanjske pravice se nasprotniku Krstiču Savotu v smislu 4. točke 77. člena ZPP postavi začasna zastopnica Zaletelj Vera, uslužbenka tega sodišča, ki ga bo zastopala vse dotlej dokler nasprotnik ne bo nastopil sam ali mu skrbstveni organ ne bo postavil skrbnika.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 21. julija 1971.
Oklici dedičem
O 361/71-9	4737
Dne 21. II. 1971 je umrl Nemeček Vladimir iz Ljubljane, Draga 43. Zapustnik ni pustil oporoke ter na osnovi zakona pride v poštev kot dedinja tudi zap. hči Domokoš Marija oz. njeni otroci in sicer do Vs zapuščine. Sodišče vabi otroke Domokoš Marije naj se priglasijo sodišču v roku enega leta po tej objavi. Po preteku enega leta bo sodišče zaključilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo in izjave začasnega skrbnika.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 23. julija 1971.
Amortizacija
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo uaj v danem roku priglasijo sodiSCu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne
Rnp 260/71	4611
Arčon Arnold iz Ljubljane, Kidričeva 9, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice Ljubljanske št. 225332, na geslo in hranilne knjižice Ljubljanske banke št. 501-620-7-32287 — geslo. Priglasitve-ni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 18. junija 1971.
Rnp 314/71	4803
Pivk/ Cirila iz Ljubljane, Fabianijeva 35 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice Ljubljanske, številka 11220 na pri-nesitelja — geslo s saldom 2289,81 din. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 25. junija 1971.
Razne objave
Razpisi
St. 01-196/71	5323
Fakultetni svet ekonomske fakultete v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	asistenta za analizo in planiranje narodnega gospodarstva,
2.	treh asistentov raziskovalcev v raziskovalnem centru fakultete.
Kandidati za delovno mesto pod 1 morajo biti dipl. ekonomisti, za delovna mesta pod 2 pa so lahko tudi dipl. matematiki ali dipl. ing. elektrotehnike. Prijave z življenjepisom sprejema tajništvo fakultete — Gregorčičeva 27 en mesec po tem razpisu.
Fakultetni svet
St. III-37-2/1971	5391
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo razpisuje
a) delovno mesto učitelja za predmet Temelji družboslovne statistike;
h) delovno mesto učitelja za predmet Socialna in politična psihologija;
c)	delovno mesto asistenta za predmet Osnove družboslovja;
č) delovno mesto asistenta za predmet Javno mnenje in družbeno komuniciranje;
d)	delovno mesto asistenta za predmet Obča sociologija;
e)	delovno mèsto asistenta v Centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju;
f)	delovno mesto strokovnega sodelavca v Centru za proučevanje religije in cerkve.
Pogoji za izvolitev za navedena delovna mesta so določeni v statutu
fakultete. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo kolkova-ne prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki v 30 dneh po objavi razpisa tajništvu Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, Titova 102, kjer dobe tudi vsa pojasnila.
Fakulteta ža sociologijo, politične vede in novinarstvo
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 12/1971	5390
Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi 11., 14. in 15. člena zakona o urejanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66)
javni natečaj za oddajo delno komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Rogatcu na parceli št. 718/22, površine 904 m2 in pare. št. 57/10, površine 519 m2 vse k. o. Rogatec. Izklicna cena skupno z delno komunalno opremo znaša 20 din za m2. Najboljši ponudniki mbrajo na lastne stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo. Rok za plačilo odškodnin je 8 dni po podpisu pogodbe. Za pričetek gradnje je rok koledarsko leto 1971 za dokončanje pa 1973. Udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun sklada za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah št. 5073-652-56-053 varščino v znesku 2000 din, ki jo izgubijo v korist sklada, če odstopijo od ponudbe, ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo na natečaju se vplačana varščina pri plačilu odškodnine vračuna. Udeležencem, ki na natečaju ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena, čim postane odločba najugodnejšega ponudnika pravnomočna. Interesenti naj vložijo ponudbe osebno pri skladu za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah, ali priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z napisom »Javni natečaj« najkasneje do 28. 8. 1971. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 24. 8. 1971 ob 8. uri v prostorih SOb Šmarje v sobi št. 9. Odpiranju ponudb lahko ponudniki prisostvujejo. Interesenti dobe vse potrebne podatke in informacije na skladu za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah
Izgubljene listine
p rek 1ic u j ejo
Ahmetović Hajrudin, SGP »Projekt«, Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 18064.	5360
Arnič Ivica, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 5399 Andrijaševič Milena (Marija), Koper, Muzejski trg 4, zdravstveno izkaznico, št. 223288.	5392
Antonič Konrad, Andrejnci 40, p. Cerkvenjak, potrdilo o zdravstvenem varstvu po mednarodnih konvencijah št. 31, izd. pri KZSZ v Mariboru.	5232
Bajt Anton, Idrija, Cankarjeva 7, zdravstveno izkaznico, številka 183507.	5380
Barič Marjeta, Ljubljana, Scopoli-jeva 75, zdravstveno izkaznico, štev. 472832 na ime Barič Aleksandra.	5344
Bešić Edhem, Prijedor. M. Sulja-noviča bb, zdravstveno izkaznico, št. 64155.	5345
Bitič Avdulah, Ljubljana, Celovška 89, zdravstveno izkaznico, številka 6544495/1.	5400
Bitovec Veronika, Maribor, Dami-ševa 9, zdravstveno izkaznico, številka A 130159.	5233
Blažič Boža, Maribor, Krpanova 16, zdravstveno izkaznico, številka 9335581.	5234
Bratuša Danilo, Maribor, Mlinska 26, zdravstveno izkaznico, številka 958448.	5235
Bratuša Konrad, Nova vas 27, p. Radovljica, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, številka 3240/ 731932.	5346
Bratuša Marija, Zimica 101, Korena, zdravstveno izkaznico, številka, št. 310385.	5236
Breščak Milan, Maribor, Kamenškova 4, diplomo SCBP, izdano
1969.	5237 Brezovar Karel, Ponoviče 1, Litija.
zdravstveno izkaznico, številka 20226/11.	5347
Broz Franc, Vukovski vrh 34. zdravstveno izkaznico.	5238
Brumen Alojz, dipl. ing.. Mežica. Prežihova 5, delovno knjižico, reg. št. 964.	5381
Cafnik Jožica, Maribor, Betnavska 198, spričevalo SCBP, izdano leta
1970.	5239 Cigler Sonja, Sp. Hoče 230, Hoče,
delavsko knjižico, reg. št. 13657. ser. št. 961929.	5240
Cvijanovič Ilija, Maribor, Tolstojeva 5, zdravstveno izkaznico. 5250 Čerček Olga, Rošpoh 48, p. Kamnica, zdravstveno izkaznico, številka 074096.	5241
Čermelj Roman, Ljubljana, Ulica pohorskega bataljona 213. zdravstveno izkaznico, št. E 401478.	5367
Dečman Maks. Ljubljana, Titova 16, zdravstveno izkaznico.	5326
Domislovič Ivan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	5314
Domnik, Piran, Ulica 1. maja 4, naročilnico stanovanjskega podjetja Piran, št. 30/71 z dne 24. V. 1971 (investicijsko).	5361
Dravšnik Anton, Bistrica pri Limbušu 55, pomočniško spričevalo za avtomehanika, št. 1894, izdano 1957 in spričevalo o kvalifikaciji za voznika motornih vozil, 471/62, OLO Maribor.	5242
Drobež Majda, Ljubljana-Čmuče, zdravstveno izkaznico, številka 018001.	5327
Erjavec Avgust, Vrbljenje, 43, zdravstveno izkaznico, številka 053392.	5328
Erjavec Peter, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkaznico.	5401
Ferkov Metod, Ljubljana, Hrušev-ska 92, delovno knjižico.	5315
Filipovič Momir, Ljubljana, Delavsko naselje Stanežiče, Ljubljana-Sentvid, zdravstveno izkaznico, številka 576606.	5348
Fluher Anton, Kamniška Graba 5, p. Kamnica, zaključnio spričevalo, izdano leta 1964/65 pri ŽlS v Mariboru, št. XXIII-37.	5243
Fridl Stanka. Zg. Hajdina 97, Hajdina, delovno knjižico, številka 18530.	5244
Fukne Barbara, Maribor, Ob ribniku 35, delovno knjižico, izdalo leta 1961 v Mariboru. -	5245
Girandi Jože, Markovci, Ptujska 36, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 195421.	5362
Gliha Irena, Maribor, Valvazorjeva 20, spričevalo III. letnika srednje tehniške šole — elektro smeri, šolsko leto 69/70, v Mariboru.	5246
Gorenak Sonja, Ljubljana, Linhartova 45. zdravstveno izkaznico.	5349
Granda Stanko, Spuhlja 139, p. Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 22330.	5247
Grašič Franc, Zgornje Duplje 68, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske kovinarske šole Iskra Kranj, izdano leta 1958.	- 5402
Gregorič Mirko, Ljubljana, Skapi-nova 23, zdravstveno izkaznico, številka 426017.	5350
Gregom Neža, Spodnja Rečica 34, p. Nazarje, zdravstveno Izkaznico, št. 860113.	5403
Grilc Helena, Ljubljana, Ulica Konrada Babnika 34, zdravstveno izkaznico.	5404
Grizold Jožica, Maribor, Celjska 9. maturi tono spričevalo, leto 1962/63, izdano v Mariboru.	5248
Holc Martina, Maribor, Kneza Koclja 33, zaključno spričevalo štiriletne UASS, izdano leta 1968 v Mariboru.	5249
Hribšek Vida, Hrastnik, Pot V. Pavliča 6, zdravstveno izkaznico, št. 362280 na ime Hribšek Marjanca.	,	5122
Humar Avgust, Ljubljana, Polanska 54, zdravstveno izkaznico, št. 054 na ime Humar Cilka.	5405
Hvastja Albin, Domžale, Prešernova 14, zdravstveno izkaznico. 5316 Ilič Božica, Ljubljana-Sentvid, Ko-ščeva 2, delovno knjižico.	5329
Jager Franc, Stara Ježica 7, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 5351 Jamnik Vladimir, Gradež 12, p. Turjak, zdravstveno izkaznico. 5368 Jančič Danica, Maribor, Ribiška 2, izkaz, izdan leta 1970 na OS Oton Zupančič v Mariboru.	• 5251
Jančič Drago, Maribor, Fluksova 4, spričevalo, št. 54, izdano leta 1967.	5252
Janežič Branko, Podsmreka 3, p. Višnja gora, zdravstveno izkaznico.	5317
Jarc Marija, Jareninski dol, Jare-nina, sprečevalo o zaključnem izpitu, Šolski center za blagovni promet — šola za prodajalce. •	5253
Jaušovec Štefka, Sevnica 3, p. Orehova vas. delovno knjižico, ser, št. 836652, reg. šf. 1509.	5254
Javnik Julijan, Rače 62, zdravstveno izkaznico, št. 2275.	5255
Jeraj Zdenka, Maribor, Cesta zmage 6, spričevalo OS, Slavka Slandra, izdano leta 1965 v Mariboru. 5256 Jermanič Ciril, Hrastnik, Cesta Hermana Debelaka 1, zdravstveno izkaznico, št. 204987 na ime Jerman-čič Milena.	5340
Junuzovič Zarif, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	5369
Jur en Stjepan, Maribor, Cankarjeva 18, diplomo, št. 18/23, izdano leta 1971 v Kovinskem šolskem centru.	5257
Kajdiž Andrej, Maribor, C. XIV. divizije 5, diplomo fnojstrske šole v Mariboru, izdano 1961.	5258
Kalem Manda, Raškovci 145, p. Stanari, zdravstveno izkaznico. 5223 Kastelic Albin, Videm-Dobrepolje, Cesta 8, zdravstveno izkaznico. 5224 Kocmut Alenka, Maribor, Kočevarjeva 8, spričevalo I. gimnazije, izdano 1962.	5259
Kočar Andrej, Maribor, Plečnikova 13, spričevalo in diplomo gost. šol. centra v Mariboru, leta 1971.	5260
Kokolj Viktor, Maribor, Jagičeva 7, spričevalo (dvojnik) o zaključnem izpitu gradbene poklicne šole, štev. 76/15-11-65, izdano 1965.	5261
Kolar Karel, Pšata 21, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 318958.	5318
Kolctnik Stefan, Maribor, Praprot-nikova 17, končno spričevalo OS Drago Kobal, izdano 1951/58.	5262
Koman Karel, Zagorje, Kisovec 44, delovno knjižico.	5319
Kompara Andrej, Maribor, Ljubljanska 6, zdravstveno izkaznico.	5263
Kondič Milan, Jesenice, Kejžarjeva 36, zdravstveno izkaznico, številka 464377.	5363
Konplet Jurij, Zg. Brešnica 31, p. Loparje, zdravstveno izkaznico, št. 139996.	5264
Koprck Elizabeta, Maribor Ptujska 404a. delovno knjižico, številka 371642.	5265
Korošec Karel, hotel »Triglav-“, Koper, zdravstveno izkaznico. 5225 Korošec Marjana, Bistrica 51, p. Limbuš, zdravstveno izkaznico. H26ti Kotnik Danilo, Zafoš 9, p. Slov. Bistrica, spričevalo, izdano 30. julija 1970 v OS Slov. Bistrica.	5207
Kozem Julijan, Mengeš, Zoranina 18, knjigo izdatkov in prejemkov, knjigo prometa in priloge. 5406 Kozina Helena, Ljubljana, Dolenjska 45a, zdravstveno izkaznico. 5407 Kovač Hilda, Maribor, Cesta zmage 19, zdravstveno izkaznico, številka 949371.	5268
Kovačič Zdenko, Maribor, Iršičeva 15, indeks, št. I. 11054, izdan leta 1970 na VEKS.	5269fc
Krajič Ramiza, Domžale, Mavsarjev trg 5, zdravstveno izkaznico.	5330
Krajnc Vinko, Maribor, Endlihar-jeva 7, delovno knjižico, izdano leta 1952 v Mariboru.	5270
Krebl Milan, Prevalje, Prisoje 31, delovno knjižico, reg. št. 2968. ser. št. 844991.	5202
K ret Slavica, Rudarjevo 7, Crna na Koroškem, delovno knjižico, reg. št. 4512, ser. št. 965705.	5226
Krevh Branka, Bistrica pri Rušah 9, sprečevalo III. letnika gimnazije Miloša Zidanška, leto 69/70 v Mariboru.	5271
Križanič Zlatko, Maribor, Svetoza-revska 11, zdravstveno izkaznico, št. 888949.	5272
Krnel Dušan, Portorož, Prečna pot 7, spričevalo IV. letnika in spričevalo o zaključnem izpitu tehniške za KMRLP v Ljubljani.	5370
Kručil Marjan, Tolmin, Ulica tolminskih puntarjev 14, zdravstveno izkaznico, št. 181350.	5383
Kržišnik Elizabeta. Koper, zdravstveno izkaznico, št. 243463.	5395
Kupčič Stane, Maribor, Slovenska 7, delovno knjižico, izdano 1948 v Mariboru.	5273
Leskovar Tomislav, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	5331
Lešnik Branko, Stavnica 57* Orehova vas, končno spričevalo IKS, izdano 1951.	5274
Lopret Vajla, Maribor, Partizanska 29, zdravstveno izkaznico.	5275
Lorbek Antonija, Sp. Hoče 48, Hoče, diplomo in spričevalo III. letnika gostinske šole, St. 786/70.	5276
Maček Vida, Ljubljana, Titova 388. zdravstveno izkaznico.	5352
Majcen Branko. Maribor, Zrkovci 32, zdravstveno izkaznico, številka 53-946653.	5277
Majhen Duželko, Gradišče 15. Vinica, zdravstveno izkaznico, številka 073086.	5278
Manojlovič Mikica, Vrhnika, zdravstveno izkaznico.	5371
Marinšek Helena, Ljubljana, Posavskega 16, zdravstveno izkaznico.	5408
Markovič Erika, Maribor, Puškinova 6, zdravstveno izkaznico, št. 967190,	5279
Marolt Anton, Dvorska vas 29, p. Begunje, na Gor., spričevalo.' 5384
Matulin Ivan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	, 5372
Medved Slavko, Zg. Ročica 13, p. Zg. Ščavnica, delovno knjižico, ser. št. C 404510.	5280
Meglič Silva, Maribor, Krekova 16, maturitetno spričevalo, izdano leta 1962 od I. gim. v Mariboru. 5281 Mehič Abid, Ljubljana, Grasselije-va 10, zdravstveno izkaznico. 5373 Menhart Danijel, Maribor, Shakespearova 10, zdravstveno izkaznico, št. 068118.	5282
Mihajlović Dragutin, Sige b. b., p. Krepolin, zdravstveno izkaznico.	5409
Miklavčič Alojz, Ljubljana, Podgorska cesta 22, zdravstveno izkaznico.	5410
Miki uš Nada, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 273, zdravstveno izkaznico.	5332
Milojkovič Ljubo, Ljubljana, Čebelarska 18, zdravstveno izkaznico.	5374
Morina Muzafer, Medvode 70, zdravstveno izkaznico.	5375
Mulec por. Večernik Anica, Zg. Duplek 139, spričevalo 8. raz. OS v Zitečki vasi, leta 1958.	5283
Novak Edvard, Maribor, Frankolovska 17, zdravstveno izkaznico, št. 641128.	5284
Novak Mijo, Novakovec 59, zdravstveno izkaznico, št. 00357.	5353
Novakovič Peter, Maribor, Einšpi-lerjeva 26, diplomo IKS, izdano leta 1968.	5285
Obrtni servis »Trnovo«, Ljubljana, Opekarska 31, naročilnico, št. 204/71 za 1500 kg cementa.	5354
Očko por. Godec Agata, Zg. Bistrica 7, p. Slov. Bistrica, spričevalo osmega razreda OS v Slov. Bistrici, izdano leta 1956.	5286
Ogrin Vinko, Ljubljana, Ulica pohorskega bataljona 87, zdravstveno izkaznico, št. 341408.	5333
Osojnik Gregor, Creta 1, Orehova vas, zdravstveno izkaznico. 5287 Pelhan Sergij, Idrija, Za gradom 9, zdravstveno izkaznico, številka 189577.	5387
Perko Marjeta, Zg. Porčič 48, Gradišče, zdravstveno izkaznico, številka 005035,	5288
Petek Martin, Pod turen 305, zdravstveno izkaznico, št. 343267.	5289
Petrovič Radosav, Selo Subotica b. b., p. Medjedja, zdravstveno izkaznico.	5411
Pinterič Darinka, Kacova 4, zdrav-sveno izkaznico, št. 64199.	5290
Plej Milan, Maribor ,Ob gozdu 21, zdravstveno izkaznico, številka 47472.	5291
Polšak Franc, Maribor, Pobreška 38/11, zdravstveno izkaznico. 5292 Polšak Franc, Maribor, Pobreška 38, delovno knjižico, izdano leta 1955 v Mariboru.	5293
Potrč Peter, Zg. Voličina 128, delovno knjižneo, reg. št. 5233, ser. št. 944667.	5294
Požar Jože, Kumpolje 23, p. Šoštanj pri Sevnici, zdravstveno izkaz-
nico in zdravstvene izkaznice na imena Julka, Heda, Peter in Janez.	3555
Požarnik Franc, Maribor, Poropa-tova 20, spričevalo 8. razreda OS v Podvelki, let. 63/64.	5295
Praštalo Ilija, Kočevje, Tomšičeva 5, delovno knjižico, številka 684236.	5397
Preis Bojan, Ljubljana, Postojnska 21, indeks VEKS, št. 7290.	5296
Prša Jože, Maribor, Lovska 69, zdravstveno izkaznico, številka 287769.	5297
Prvinšek Janez, Ožbolt 2, Trojane, zdravstveno izkaznico, številka 223820.	5376
Radič Mitar, Gor. Straža 36, p. Straža, zdravstveno izkaznico, številka 6237/70.	5231
Radivoj Boža, Potok 8. p. Dornberk, zdravstveno izkaznico, številka 535.	5228
Ribič Lidija, Maribor, Vrtnarska 13, zdravstveno izkaznico, številka 952103.	5298
Ristič Milko, Ljubljana, Litijska 42, zdravstveno izkaznico.	5412
Sajko Ivan, Šentiljska 3, Šentilj, zdravstveno izkaznico.	5299
Sakač Valant, Ljubljana, Mislejeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 249877.	5356
Salikovič Omer, Ljubljana, Zakot-nikova 1, zdravstveno izkaznico. 5377 Savič Nenad, Vladimirci, Jazovnik, zdravstveno izkaznico.	5413
Selan Jakob, Sostro, Sostrska cesta, zdravstveno izkaznico, številka 260257.	5320
Smiljkovič Milivoje, Ljubljana, Ob Zeleni jami 2, zdravstveno izkaznico, št. 459129/11.	5373
Smrekar Katarina, Maribor, Kidričeva 8, spričevalo, št. 4/299, izdano 1951 v Murski Soboti.	5301
Splošna bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, malo okroglo štampiljko premera 2 cm z napisom: »Socialistična republika Slovenija Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Psihiatrični oddelek Ormož« z zaporedno št. 1.	3946
Stamejkovič Slavoljub, Notranje gorice 17, zdravstveno izkaznico.	5414
Stanisavljevič Branislav, Lipovica, p. Despotovac, zdravstveno izkaznico.	5415
Stanovnik Natalija, Ljubljana, Ve-likovška 30, zdravstveno izkaznico.	5334
Suder Marija, Somikova 5, Ruše, zdravstveno izkaznico, številka 190797.	5302
Suhač Ljubo, Koper, Kettejeva ulica. spričevalo OŠ, št. 577/70.	5342
Sakač Jože, Boračeva 35, Slatina Radenci, zdravstveno izkaznico.	5300
Sardi Zvonimir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	5335
Sčap Franc, Turnišče 209, zdravstveno izkaznico, št. 314586.	5358
Skurnik Cvetka, Vas 33a, p. Radlje od Dravi, končno spričevalo, izdano leta 1971 v OŠ Radlje ob Dravi. 5303
Šmid Sonja, Ljubljana, Jurčkova pot 121c, zdravstveno izkaznico.	5416
Stander Anton, Maribor, Meljska 90, zdravstveno izkaznico, številka 897422.	5304
Stojs Milan, Spodnji trg 6, Škofja Loka, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole ključavničarske stroke.	5364
Šuligoj Julija, Maribor, Plečnikova 2, spričevalo tretjega- letnika ESS, izdano leta 56/57 v Mariboru. 5305 Tajnič Branimir, Ljubljana, Draveljska 26, zdravstveno izkaznico, št. 144856.	5336
Todorovič Milovan, Ljubljana, Gregorčičeva 29, zdravstveno izkaznico.	5337
Tomič Drago, Stari log, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, številka 07892.	5229
Tot Vlado, Maribor, Makedonska 39, zdravstveno izkaznico, številka 635563.	5306
Trupkovič Jože, Rošnja 51. p. Starše, zdravstveno izkaznico, številka 319316.	5307
Vešligaj Ignac, Ljubljana, Šišenska 19, zdravstveno izkaznico. 5279 Vidic Marjan, Šmarje 28, p. Sevnica, zdravstveno izkaznico, številka 492190.	4908
Visočnik Silvo, Sp. Hoče 75a, Hoče spričevalo obrtno-kpvinarske šole, izdano leta 1959.	5308
Vogrin Ernest, Sp. Voličina 86,» delovno knjižico, reg. št. 4528, ser. št. 897405.	5309
Vogrin Jožica, Laze 5, p. Jesenice na Dol., zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	5343
Vovk Peter, Črnivec 21, p. Brezje, zdravstveno izkaznico.	5385
Zahovič Anica, Libanja 42, p. Ivanjkovci, zdravstveno izkaznico, št. 092108.	5386
Zajc Janez, Brinje 18, Dol pri Ljubljani, zaključno spričevalo osemletke v Dolu pri Ljubljani. 5321 Zajc Ljubo. Ljubljana, Rojčeva 15. zdravstveno izkaznico.	5338
Zaletel Danica, Grosuplje, Jurčičeva 3, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole za frizersko stroko v Ljubljani.	5339
Zavrnik Slavko, Bohova 16, p. Hoče, zdravstveno izkaznico. 5310 Završnik Cvetko, Trzin, Habetova 10, p. Mengeš, zdravstveno izkaznico.	5359
Ziner Alojzija, Vukovski dol 8, Ja-renina, zdravstveno izkaznico, številka 509071.	5311
Zorko Danilo, Maribor, Dalmatinska 2, zdravstveno izkaznico, številka 102333.	5312
Žorzut Benjamin-Franc, Ljubljana, Partizanska 37, zdravstveno izkaznico.	5322
Žerjav Milena, Zg. Jakobski dol 69, delovno knjižico, ser št. 925584, reg. št. 9926.	5313
NOVO • NOVO
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Avtorji: ANDROJNA dr. Vilko, sodnik Vrhovnega sodišča, BRICELJ Franc, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za delo, ERJAVEC Janez, pomočnik direktorja republiškega zavoda za socialno zavarovanje, KYOVSKY dr. Rudi, univ. prof.. PIANO Jože, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo, MIKLIČ Rado, pomočnik republiškega sekretarja za delo, RADOVAN dr. Aleksander, docent. SPICAR dr. Bojan, direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje
ZBIRKA DOLOČB prečiščenih besedil temeljnega zakona o podjetjih, zakona o sredstvih delovnih organizacij, temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah ter temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov' upravljanja v delovnih organizacijah, ki še veljajo po uveljavitvi novih ustavnih amandmajev
V	PREDNAROČILU 20 "/« POPUST
V	ZALOGI:
ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU
SODNE IN UPRAVNE TAKSE V SRS
SODNE TAKSE — REPUBLIŠKE IN POKRAJINSKE —
V SFRJ
TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH S KOMENTARJEM IN SODNO PRAKSO Avtorji: F. BRICELJ, T. DOBRIN, dr. A. KAVAR-VIDMAR. prof. dr. R. KYOVSKY, R. MIKLIČ, dr. A. RADOVAN, dr. V. ROZMAN
TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH PREČIŠČENO BESEDILO
DELOVNA RAZMERJA V PRAKSI
Avtor: Boris STROHSACK, sodnik Vrhovnega sodišča
NOVOSTI NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ
—	družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
—	zaposlovanje delavcev z nepolnim delovnim časom
—	delo prek polnega delovnega časa
—	delo na domu
—	del > na podlagi pogodbe o delu
—	učna razmerja
—	zaposlovanje presežkov delovne sile
—	pravice delavcev med začasno brezposelnostjo Avtorji: F. BRICELJ, T. DOBRIN, univ. prof. dr. R. KYOVSKY, R. MIKLIČ, dr. A. RADOVAN, dr. V. ROZMAN, B. STROHSACK
PRIROČNIK ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV
—	državna in politična ureditev Jugoslavije
—	upravni postopek in upravni sodni postopek
—	družbeno-gospodarska ureditev
—	javne finance
—	socialno zavarovanje
—	delovna razmerja
—	pisarniško poslovanje
Avtorji: R. TURK, J. ŠINKOVEC, M. SEGA, P. VESEL, J. FISINGER, R. MIKLIČ, dr. V.’ ROZMAN NAROČILA SPREJEMA
CZP »GOSPODARSKI VESTNIK<•, Ljubljana, Miklošičeva 38
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik! Jože Juraö — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča» v Ljubljani