Št. 20 (738) L. XV. NOVO MESTO, četrtek, 21. moja 1964 DOLENJSKI Lis Dragi tovariš Tito! V imenu vseh delovnih ljudi Dolenjskega, Bele krajine, Kočevskega in Spodnjega Posavja Ti pošiljamo za Tvoj letošnji rojstni dan naše najprisrčnejše in najlepše čestitke, združene z iskrenimi pozdravi vseh naročnikov in bralcev našega pokrajinskega časnika! Vsi, prav vsi Ti toplo in iz vsega srca voščimo, da bi bil med nami še dolga dolga leta zdrav, vesel in srečen spričo vedno novih in novih uspehov, ki jih dosegajo naši delavci, kmetje in ljudska inteligenca na vseh področjih našega življenja ter ustvarjanja. Radi bi Ti povedali, da se Te naši ljudje nenehno spominjajo in da vedno ter povsod izgovarjajo Tvoje ime z vsem spoštovanjem in ljubeznijo. Danes smo dobili v uredništvo pismo Sonje Novak, doma iz Sel pri Semiču, ki obiskuje v Ljubljani srednjo strokovno šolo; tako pravi: »... in za rojstni dan našega tovariša Tita sem napisala pesmico, za katero bi rada videla, da bi jo objavili...« Takole je zapisala Sonja: »Čestitamo Ti. dragi Tito, in živi nam še mnogo, mnogo srečnih let! Stisnemo Ti roko kremenito, da še naprej nam bodeš čuval svet!« Z besedami mladega dekleta so povedane tudi vse naše želje: da bi nam, dragi tovariš predsednik republike, zares živel še mnogo, mnogo let — za srečno Jugoslavijo, za svet v miru, za zmagoslavje bratstva in enotnosti vseh delovnih ljudi našega planeta! In še: da bi tudi sam z milijoni Jugoslovanov užival sadove socializma »n komunizma, kateremu si posvetil vse svoje življenje! v imenu vseh prebivalcev naše pokrajine — UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Gledališki obisk iz Trsta 25. m;i j.i bn ainaniliel Slo venskega narodnega gledali« Ifa ti Trsta gostoval v No-♦mi mestu 7. drarmi Anina bikliča »Na zeleni rrki fola*. Predstava bo v Oo:ihi tulili-■> ob 20. url. V glavnih »lo-Wi bodo nastopili: ^laiic Se-Wr. Stunc Starešini?. lUdo "•krst. Stajir lUMirs.ii, Zla-** Rodoškova In drugI. Vatopnloc (po 100, «00 In >'«' dinarjev) lahko obiskov.»Ui rezervirajo tudi pti trl'fouu na St. 21-210. Ribničcsni pred razpravo o krajevnem statutu Osnutek statuta krajevno skupnosti Ribnica Je *e ta-cJ.'!an in bn kimalu dan v raz pravo občanom. Statut bo veljaven, ko ga bo potrdil« ob- (inska skuptftina Ribnica Krajevna skupno,! IMbnica obsipa puleg Ribnice Se tale nasrtja: Gorenja vas. Breg pri Ribnici. Dolenje laze, Za-pnže pri Ribnioi ln Sajeveo. Naj Se djdamo, da bo Štel svet krajevne skbpnosti predvidoma 21 Članov. Svet skupnosti bo najvišji predstavniški organ krajevne skupno-»ti. Za kira.levni praznik so določili 3fi marec — obletul-oo p*rl -savjke zmage v Jele- no ram ziebu. Vrsta neupravičenih podražitev — Govedina se je podražila od 680 na 850 din in od 520 na'720 din, teletina od 700 na 900, svinjina od 750 na 850, pa tudi drobovina- in vse ostale vrste mesa so se podražile! — Ta vest je kot blisk obšla vse ulice, trge in hiše Novega mesta v torek, 5. maja. Žal pa se ni podražilo samo meso, kajti takoj zatem so povišali tudi cene jedil v gostinskih obratih v Novem mestu: v Delavski restavraciji v Novem mestu so podražili kosilo I za 40 din, kosilo II za 20 din, enolončnico za 101 din in večerjo za 30 din. V hotelu Metropol «o podražili abonentsko kosilo za 30 din, večerjo za 20 din, zajtrk za 10 din, enolončnico od 100 na 120 din, šofersko enolončnico pa od 80 na 90 din. Veliki golaž so podražili od 220 na 250 din, malega od 150 na 200 din, velike vampe od 220 na 250 din, male od 150 na 200 din, kuhano kranjsko klobaso pa od 240 na 300 din. V hotelu Kandija nimajo abonentov. Goveji golaž so podražili od 230 na 270 din, goveje vampe od 230 na 270 din, kuhane kranjske klobase pa od 260 na 300 din. V Ribji restavraciji so podražili vampe od 200 na 250 din, golaž od 250 na 300 din, enolončnico od 100 na 110 dip, vendar jo stalnim abonentom dajejo še ?o stari ceni; kuhano kranjsko klobaso pa so podražili od prejšnjih 260 na 300 din. P Vprašujemo se. kje so H osnove za takšne pudra-P žitve, saj se kar vsilju-P je misel, da so nekateri P gostinci v Novem mestu P komaj čakali na pudra Bžilcv mesa. da bi lahko pristavili še svoj lonček. Da trditev drži, bomo dokazali s preprosto razčlembo. Pri podražitvi hrane v Delavski restavraciji se ne bomo ustavljali kaj dlje, ker so tam takoj priznali, da so hrano povišali predvsem zato. da bi lahko letos povišali osebne dohodke za 20 odst. Pravijo, da je DS o podražitvi razpravljal in jo potrdil. O tem ne dvomimo, vendar se vprašujemo: mar je bil DS upravičen kar sam razpravljati in sklepati o tem? Naj povemo še to, da ta obrat družbene prehrane že 7 let nima sveta abonentov. Prav gotovo je res, da so pri njih osebni dohod-Jci majhni, res pa je tudi to, da pri samopostrežnem pultu zelo rado zmanjka hrane, jedilnega pribora itd. in da morajo nato abonenti čakati. Strežba bi se torej dala precej izboljšati! In kaj v ostalih gostinskih obratih, ki smo jih 1 obiskali? Upamo, da bo * dovolj, če povemo: tam, kjer so zvišali ceno golaža za 50 din. so jo zvišali za toliko, kot da bi bilo v porciji gola/a četrt kilograma govedine! Koliko je je v porciji, pa vedo gostje sami najbolje! Tam, kjer so ceno vampov zvišali za Mi din. su jo zvišali za toliko, kot da hi bilo v porciji več kot pol kilograma vampov! Tak je račun, če upoštevamo, da se je go- vedina II. vrste, ki jo uporabljamo za golaž, podražila za 200 din, vampi pa za 90 din kilogram. Takšne račune si lahko izdela vsakdo za vsa ostala jedila, ki jih navajamo. Zaključek je p kaj preprost, pa tudi P porazen: v kalkulacijah P smo bili tudi tokrat ze-P lo velikopotezni in pri P jatelji lepih, okroglih P številk, pozabili pa smo, P da bo moral podražitve P plačati potrošnik! Ko smo na občinskem sindikalnem svetu vprašali, kaj menijo o teh podražitvah, je bil odgovor takšen: — Nedavni kongres sindikatov je odločno poudaril, da se cene ne smejo poviševati, pač pa se morajo povečevati realni osebni dohodki zaposlenih. Kot kažejo podražitve v gostinstvu, smo v Novem mestu ubrali drugačno pot. Pri tem se moramo resno vprašati: kje bo dobil potrošnik protivrednost za takšne podražitve? — V začetku junija bomo skušali potrošnikom posredovati pregled, iz katerega bo razvidno, za koliko se je povečala nabavna vrednost raznih vrst mesa, ki so jih nabavila posamezna gostišča in menze iz Novega mesta. Od tržnih in inšpekoijskih organov pa pričakujemo, da bodo kmalu začeli ukrepa/-ti. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA UUDSTVA OSNOVA SAMOUPRAVE OBČANOV Iz razprave predsednice glavnega odbora SZDL Slovenije tovarišice Vide Tomšič na 8, razširjeni seji okrajnega odbora SZDL v Celju Pravilno ste ugotovili, da moramo uspeh Socialistične zveze meriti ne po številu sestankov niti samo po številu članstva, ampak po pomembnosti, ki jo je omogočila človeku v samoupravljanju. Ne sama v organizacijskem pogledu, ampak zlasti v vsebinskem moramo razvijati Socialistično zvezo, da bo občanom resničen in« strument za reševanje njihovih problemov« Eno od današnjih perečih vprašanj v celjskem okraju je zaostren problem ' standarda. Na plenumu GO SZDL in v sindikatih smo opozorili na nujnost, da odpravimo nizke osebne dohodke pod 25 000 dinarjev. To vprašanje smo postavili iz globokega prepričanja, da v Sloveniji ne moremo ob razvitosti gospodarstva in vlogi, ki naj jo ima v mednarodni delitvi dela, ostati pri proizvodnji^ ki ne omogoča vsaj takih osebnih dohodkov. Menim, da morajo delovne organizacije čimprej rešili problem osebnih dohod-kot pod 25.000 dinarji. Pri tem je seveda važno, da razširimo materialno bazo samoupravljanja, kakor je to predvideno v ustavi. Materialna baza komun in materialna baza samoupravljanja v delovnih orgnizacijah je bila doslej zožena predvsem tudi s tem, da delovne organizacije niso razpolagale s sredstvi razširjene reprodukcije. Toda v bodoče, ko bo to spremenjeno, se bomo morali ie aktivneje boriti, da bi proizvajalci in občani vodili dolgoročno politiko tako glede investicij kot glede odnosa do družbenih služb, saj imamo v Sloveniji tendence, da prese gamo vse plane investicij, hkrati pa na ves glas govorimo, da je treba dati več poudarka vprašanju družbene in osebne potrošnje. Ne samo v zvezi in repub liki, tudi v občinah in delovnih organizacijah vidimo, da se je razmahnilo investiranje v gospodarstvo čez vse ra zumne meje. Povečan« vlog« deiovne organizacije v materialnem gospodarjenju je pomembna za celotno gospodarstvo Jii goslavije. Mi ne dokazujem!) tega zato, ker hočemo, da bi slovenski delavci več zaslužili, ampak zato, ker smo prepričani, da je edina in najhitrejša pot za gospodai ski in družbeni razvoj Jugoslavije najtesneje povezana I pravilno stimulacijo in odgi> varnostjo neposrednega proizvajalca. Preveč smo domišljavi spričo slovenske industrijske tradicije V tej akciji bomo v vsaki delovni organizaciji prisiljeni zelo pazljivo pregledati vsi stvari in potem bomo na podlagi analiz verjetno ugotovili, da bo treba nekatere tor varne celo ukiniti, kolikor ni bomo dosegli večjih ekonomskih uspehov z izboljšanjem notranje realizacije dela, a modernizacijo ipd., čeprav bo ponekod nujna tudi sprememba instrumentov. Za primer vzemimo tekstilno Industrijo, Kjer je prometni davok res visok. Res pa je tudi, da je tekstilna industrija pri nas ena izmed najbolj negibnih, da ne gra (Nadaljevanje na 4. strani) VREME OD 21. DO 31. MAJA Nekako od 25. do 27, maja bo lepo vreme, t ostalem nestalno s pogostnim detjem In nevihtami, obenem hladneje.. Dr. V. M. V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in socialistično vzgojo mladih Zveza komunistov bo morala tudi v naslednjem obdobju posvečati stalno pozornost ustvarjanju čedalje boljših pogojev za vsestranski razvoj in socialistično vzgojo mladega rodu. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK Pri vzgoji mladega rodu je treba imeti pred očmi dejstvo, da je potreben življenju svoboden, somostojen in ustvarjalen občan, ki bo odločal o svoji usodi sam. Da bi mlad človek lahko postal tak, ne sme biti samo objekt vzgojnih prizadevanj. Ali tako, kot je rečeno v smernicah za predkongresno aktivnost Zveze komunistov: »Mladina mora biti sposobna biti nenehen boj proti ne- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR gativnim vplivom na zavest mladih, najti poti in oblike za učinkovito vplivanje na tokove našega življenja, -predvsem k čim Širšim vključevanjem v celotni sistem samo. upravljanja. Tako bo mladina prevzemala tudi širšo družbeno odgovornost.« Potemtakem je treba ustvarjati take pogoje za vsestranski razvoj in socialistično vzgojo mladega rodu, ki bodo navajale mlade ljudi na samostojno razmišljanje in iskanje odgovorov na vprašanja, ki jim jih zastavlja življenje. Vzgojna praksa, v kateri se delijo učitelji in učenci na dva pola, ki si stojita nasproti kot dva bregova, ne more roditi nič dobrega. Taka praksa lahko oblikuje podložnike, nikakor pa ne more dati skupnosti ustvarjalnih, s svojo glavo mislecih občanov. - Škodljiva je tudi nekakšna »očetovska« skrb nekaterih komunistov za to, da bo pot. mladega človeka čimbolj na očeh varuhov. V tej skrbi se kaže nezaupanje, češ saj mlad človek še ne zmore narediti samostojnega koraka. Taki varuhi se obnašajo v odnosu do mladih, kakor da bi bili le-ti rahitični. Kar naprej jih opominjajo: Ne tako! Mi smo delali in živeii drugače! — če mlad človek ni zadovoljen z obstoječim stanjem, ker bi rad, da bi po-ttlakaili napredek še hitreje naprej, se takoj kdo obregne obenj: Glej .ga, kako je neskromen! Ne zna ceniti pridobitev, ne ve, kako je bilo včasih! Ako bo mlad človek težil k vedno novim in novim i!o-sežkom, če ne bo zadovoljen z dosežki, ker je praktičen, da ne more biti nič tako dobro, da ne bi moglo biti bolje, nas mora to samo veseliti. V tem njegovem nemirnem iskanju novega in še boljše, ga se ravno kaže njegov ustarjalen odnos do sveta, v katerem živi. Zato je treba pritegniti smernicam, ko ugotavljamo, da je.treba ustvariti kar najugodnejše pogoje za_ ustvarjalen odnos mladega rodu do dela, za spodbujanje njegovih želja po znanosti, tehniki in kulturnem življenju^ za odnose med ljudmi, ki je zanje značilen socialistični humanizem. O tej temi je bil govor v uvodni besedi Mitje Ribičiča na VII. plenarni seji CK ZK Slovenije. Referent je med 0 drugim dejal, da so da-0 nes široko odprte možno-0 sti, da se v ostri idejni 0 bitki z najrazličnejšimi 0 idejnimi odkloni formira 0 borbena, elementarno po-0 stena, prepričana ekipa 0 mF.adih kadrov, komuni-4)j) stov — intelektualcev. To-0 da to bo mogoče doseči 0 le tedaj, če bomo mladini 0 pojasnjevali probleme na 0 sprejemljiv način. Ne smemo jim vtikati v usta prežvečene resnice, kot so to delale babice vnukom. Pri obravnavanju vloge Zveze komunistov ne bi smeli poudariti samo njene zgodovinske zasluge, njeno preteklost, ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Asuan je poln eksotike in orientalske fantazije, to pa je tudi mesto afriške vitalnosti. Tu so stari Egipčani prvič videli slona, tu so se mojstri kiparji oskrbovali z rdečkastim granitom, tu nastaja sedaj največji hidrogigant Afrike. Ko bo ta zgrajen in bodo široke prsi asuanskega jezu ustavile vsakoletne povodnji, se bo Nil spremenil v sladko morje. Pred njim bi se odkrili tudi faraoni. Egipčani bodo iztrgali puščavi še 800.000 ha plodne zemlje, izkoristili pa bodo lahko tudi 400.000 ha zemljišča. Površina obdelane zemlje se bo tako povečala od sedanjih 2,4 na 3,6 milijonov hektarov. To bo največja zmaga človeka v zgodovini Egipta. Z novimi površinami bodo lahko nahranili 6 milijo-nov novih ust — Združena arabsKa republika šteje sedaj 28 milijonov ljudi. »Nilometer« so imenovali stari Egipčani vodometer. Nil je kakor kobra, ki dvigne enkrat na "eto ^lavo. To se zgodi julija, takrat začne večna reka naraščati. Takrat so poročila iz Asuana važnejša od poročil iz Ismailije, kjer je sedež Sueške družbe. Vsak dan javljajo, koliko vode je preteklo v zadnjih 24 urah skozi asuansko grlo. Istočasno pa prihajajo tudi »zahteve in naročila« potrošnikov. Najvažnejša vest zadnjega časa je bila, da so dovršili prvo fazo del na velikpm asuanskem jezu. Svečanosti v Asuanu sta se udeležila predsednik Naser in premier Hruščov. Hruščov, je ob tej priložnosti odlikoval Naserja s častnim naslovom »junak Sovjetske zveze«, to odliko- vanje je dobil tudi podpredsednik ZAR maršal Amer. Prvi, ki ga je dobil, pa je bil predsednik Alžirije Ben Bela. Doslej so imeli '.o čast le državljani Sovjetske zveze. Predsednik sovjetske vlade Hiu-ščov je sedaj prvič v Afriki. Njegov program obsega samo obisk Afriška panorama ene dežele — Združene arabske republike. Predsednik kitajske vlade Cu En Laj je pred štirimi meseci obiskal vrsto afriških držav, njegova afriška turneja se je začela v Kairu, končala pa. v Mogadišu, glavnem mestu Somalije. Ne le v Aziji, tudi v Afrild je močna rivaliteta med Moskvo in Pekingom. Kitajska diplomacija si prizadeva, da bi izrinila Sovjetsko zvezo s konference afriških in azijskih dežel, ki bo drugo pomlad v eni izmed afriških prestolnic. Hruščov bo prav gotovo izkoristil sedanje bivanje v Kairu za to, da si Sovjetska zveza pribori svoje mesto na tej veliki konferenci. Sovjetska zveza je ondan objavila poseben dokument, v katerem poudarja, da je njen azijski del več ko dvakrat večji od Kitajske sa-ne in da je zato ZSSR ne le evropska, marveč tudi azijska dežela. Sovjet- ska zveza se je tudi udeležila prve konference azijsko-afriških držav v Bandungu, ta je bila aprila 1955. , Svečanosti ob zaključku prve faze del v Asuanu so imele širši značaj.. Ob tej priložnosti so se zbrali v Združeni arabski republiki tudi predstavniki drugih arabskih dežel. Predsednik Ben Bela je prispel direktno iz Prage, kjer je bil na uradnem obisku, prišel je el Salal, predsednik Jemena, Kairo pa je obiskal tudi predsednik Iraka, general Aref. V Kairu je prišlo tako do malega vrhunskega sestanka šefov arabskih dežel. Afriška panorama pa s tem še ni izčrpana. Iz. Tunizije poročajo, da je tuniška vlada sklenila nacionalizirati vso zemljo, ki je pripadala tujcem - kolonom. Gre za okrog 400.000 ha zemlje, večji del je bil v rokah francoskih priseljencev, manjši del pa so imeli Italijani, predvsem Sicilijanci, pa Maltežani. Tuniška vlada s tem ukrepom ni mogla več odlašati. Od proglasitve neodvisnosti je minilo že osem let. Alžirija je nacionalizirala zemljo tujcev že prvo leto po proglasitvi neodvisnosti. Predsednik Burgiba je zato apeliral na Francijo, naj razume ta korak. Vendar je uradna Francija takoj najavila protiukrepe, odpovedala je finančno pomoč, zagrozila je, da bo umaknila tudi svoje profesorje in učitelje, ki uče v Tuniziji. -" Iz Londona pa poročajo, da bo bodoči predsednik Severne Rodezije Kenneth Kaunda v kratkem obiskal našo države. Severna Rodezija bo postala neodvisna 24. oktobra, imenovala pa se bo Malawi. temveč bi morali kazati predvsem na njen boj za progres, za komunizem in osvoboditev človeka. V uvodni besedi Mitje Ribičiča, člana izvršnega komiteja, je med drugim rečeno tudi tole: »Močneje smo podčrtali vodilno vlogo Zveze komunistov, njeno funkcijo varuha socialistične revolucije, tiste elemente državnosti, ki so sicer še vedno nujni, niso pa več osnovna značilnost sedanje vloge Zveze komunistov. Večji poudarek smo dajali statutarnim določilom in normam notranje partijske discipline, kot pa idejno usmerjajoči vlogi Zveze komunistov v sistemu samoupravljanja. Poudarjali smo demokratični centralizem bolj kot podrejanje posameznika organi- zaciji, kot omejitev njegove svobode, volje in akcije, nismo pa tudi opozorili na njegovo aktivno vlogo, na njegov prispevek h kreiranju in bogatenju politične linije Zveze komunistov na osnovi izkušenj lastnega dela, življenja in napredka.« V pogojih, ko bo mlad člo-vek t razvijal svoj ustvarjalni odnos do dela, bo zanj iskanje zmeraj novih in še boljših rešitev nekaj povsem normalnega. Ko torej govorimo mladini o vlogi Zveze komunistov, ne bi smeli tako močno poudarjati zgolj nujnosti formalne enotnosti komunistov. Zveza komunistov bo postala mlademu rodu še bližja tedaj, ko mu bomo uspeli prikazati njeno pravo bistvo neprestano demokratično iskanje novih rešitev, po. gojenih z različnimi razmerami in miselnostjo ljudi. Iska-£ nje novega in boljšega, ne 0 zadovoljiti se z doseženim, £ ne zapasti škodljivemu 0 konformizmu, tevje nekaj, 0 kar je tako in tako lastno 0 mlademu rodu. To last-0 nost je treba gojiti in raz-0 vijati, ne pa dušiti. • 3. B. Praznik topliške doline V spomin na važne dogodke med NOB na dan 24. maja 1942 praznujejo Dolenjske Toplice vsako leto svoj krajevni praznik. Krajevna organizacija Socialistične zveze in Zveza borcev organizirata letos že 12. maja praznik topli ške doline. Praznovanje se bo začelo v soboto, 23. maja, z akademijo, na kateri bodo sodelovali: godba na pihala iz Straže, moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta in osnovna šola v Dolenjskih Topli-) cah. Naslednji dan, 24. maja, bo ob 9. uri slavnostna seja predstavnikov množičnih organizacij. Zatem bo spominska svečanost s polaganjem vencev. JCRATKL I IZ RAZNIH STRANI | TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • Pred dnevi je bil v Ljubljani VII. plenum CK ZKS, na katerem so obravnavali aktualna vprašanja v zvezi s pripravami na VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Uvodne besede je povedal član izvršnega komiteja CK ZKS Mitja Ribičič, o čemer poročamo še posebej v našem današnjem predkongresnem aktualnem komentarju. Razen njega je sodelovalo v razpravi še več drugih udeležencev plenuma, med njimi tudi Vida Tomšič, Boris Kraigher in Stane Kavčič. To-varišica Tomšičeva je poudarila nujo, da še naprej poglabljamo naš sistem samoupravljanja, ker edino ta zagotavlja poln razvoj človekove osebnosti in njegove svobode. Tovariš Kavčič je opozoril na to, da predkongresne aktivnosti ne bi smeli zožiti samo na konkretne, trenutne gospodarske operativne probleme. Boris Kraigher je povedal zanimivo misel o tem, kako je kooperacija lahko velika pomoč razvitih področij mafij razvitim. Treba je iskati možnosti kooperacije med ustreznimi podjetji v razvitih z ustreznimi podjetji z manj razvitih področij. Opozoril je tudi na škodljivost teženj k nekakšni avtarkiji, češ vse je tfeba proizvajati doma, Gospodarstvo se bo lahko uspešno razvijalo le tedaj, če si bomo prizadevali za večji izvoz, ne da bi se seveda odrekli tudi uvozu nekaterih proizvodov. Vsa razprava na VII. plenumu CK ZKS je izzvenela v ugotovitev, da je nujno potrebno hitrejše izboljševanje standarda. Bojevati se je treba za večji neposreden vpliv ljudi na oblikovanje nadaljnje ekonomske usmeritve. Izvajanje nove usmeritve v gospodarski politiki pa zahteva polno sodelovanje komunistov in vseh subjektivnih sil. # Te dni sta zasedala odbor zveznega zbo- ra za blagovni promet in odbor gospodarskega zbora za proučevanje tekočih gibanj gospodarstva. Poslanci so ugotovili, da porast izvoza ne ustreza 18 do 19-odstotnemu porastu proizvodnje. Ko so naštevali vzroke, so med drugim navedli tudi slabosti prodajne mreže na tujem teT zamudne bančne in carinske procedure. — O vzrokih za prepočasno naraščanje izvoza so govorili tudi na VII. plenum CK ZKS seji odbora republiškega zbora za družbeni plan in finance. Med drugim so navedli kot vzrok tudi premočno usmerjenost industrije na domači trg, kjer gospodarske organiza-cijje mnogo laže realizirajo svojo proizvodnjo. Na prepočasno naraščanje izvoza vpliva tudi sorazmerno velik škart v proizvodnji. O S spremembo predpisov o potrošniškem posojilu bodo lahko banke ali trgovinske organizacije, ki dajejo kredite, v posebnih primerih presodile, ali se lahko zavarujejo tudi kako drugače, se pravi tudi brez porokov — na solo menice, zavarovalne police, vrednostne papirje itd. Banke so tudi pooblaščene, da lahko odobrijo potrošniški kredit v višini ene tretjine čistega dohodka posojilojemalca. — To seveda ne pomeni, da so povsem odpadli menice, poroki in administrativne prepovedi. Le te bodo še zmeraj v veljavi, razen v posebnih primerih, ko se bodo banka aH trgovinske organizacije lahko zavarovale tudi kako drugače. • Po zadnjih podatkih je Slovenija presegla lansko Štlrimesečno proizvodnjo za 15 odstotkov. Najvišji vzpon je dosegla proizvodnja v industriji gradbenega materiala, kar ponuja ugodne obete za prihodnost stanovanjske graditve. Tudi v papirni industriji je letošnja štirimesečna proizvodnja precej nad planom. • Pred dnevi je zapustil našo deželo predsednik mednarodnega komiteja RK profesor Boissier. Kot gost jugoslovanskega RK se je prof. Boissier mudil v raznih krajih Jugoslavije. Obiskal je tudi Skopje, od koder je odnesel, kakor je izjavil novinarjem, najgloblje vtise. Dejal je, da je šele na kraju nesreče lahko razumel vso širino nalog, naglico in izredno usklađenost dela RK z organi oblasti v času, ko je to mesto zadel hud potres. — Pred odhodom iz Jugoslavije je ugledni gost izjavil, da je gospodarski, kulturni in socialni razvoj napravil nanj globok vtis. O Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah se volitve ne bodo razpisovale več na podlagi vsakoletnega roka, ki ga določi izvršni svet, kot je bilo to doslej. V prihodnje bodo redne volitve organov upravljanja v delovnih organizacijah v začetku vsakega leta, praviloma potem, ko je sprejet zaključni račun. Rok bo določil republiški predpis. • Zvezni zavod za statistiko ugotavlja zmanjševanje obiska kinematografov. Medtem ko je bilo leta 19G0 kar 130 milijonov obiskovalcev, jih je bilo naslednje leto že en milijon manj. Predlanskim je bilo 122 milijonov in lani samo še 117 milijonov obiskovalcev kinematografov. Vzrok je v naraščanju števila televizijskih sprejemnikov. V Sloveniji bodo v kratkem registrirali in nagradili televizijskega naročnika, ki bo zaokrožil skupno število na 50.000. • Kongres KP Francije zaključen. Na XVII. kongresu KP Francije je bii- Izvoljen za predsednika Maurlce Thorez, za generalnega sekretarja pa VValdeck Rochet. So, kj menijo, da je položaj Thereza le časten, vedar pa je mnenje večine, da bo Imel še vedno besedo v partiji. • Spet kriza v Laosu? Enote Pathet Lao so potisnile čete nevtrallstičnega generala Kong Llja v gore. Nevtralistom dostavljajo hrano po zračni poti Kaj malo kaže, da bi sa predstavniki vseh treh smeri v Laosu, levičarske, nevlrall-. stične ln desničarske, V kratkem sporazumeli. • Zahodni Irlan M bo priključil Indoneziji? Na konferenci predstavnikov Zahodnc;:.i Irlana so sklonili, da se Zahodni Irdan priključi Indoneziji kot nova avtonomna enota. Po mednarodnih določilih bi moralo o tem odločiti prebivalstvo samo, ln sicer s plebiscitom. • Nov satelit v orbiti. V ponedeljek so l7strcllll v vesolje . umetni satelit »Kozmos 30«. Ta obkroM zemljo v 90 minutah ln 24 sekundah, njegova največja oddaljenost jo nekaj nad 303 km, naJmnnJSa pa 20G.6 km. • Basotolnnd bo di-n-m leto neodvisen. Letos deoembra bo v Basotolandu referendum o . novi ustavi. Ce se bo večina prebivalstva Izrekla za novo « ustavo, bo Itnneo drugega leta rtasolo neodvisen. Tetoši s« bosta družini neodvisnih afriških držav pridružila Ziimbln ■ Seivema nodezlla — bodoča M:>lawl. • Nenalskl krnil v Zahodni NemMIJ. Krat' M.-iln-mira Jc prispel v torek v Zahodno Nemčllo. kler bo o-tnl teden dni. Nato bo obiskal «e Bolijo in Pakistan. • 150-letnlen neodvisne Norveške. T^ta 1014 se Je Norveška ločila od Danske ln preplašila nacionalno neodvisnost. Ta dan veHn na NorveSkcm za nacionalni pnmilk. Široka uporaba melapan plošč Plastične mase so se v zadnjih letih v svetu močno razmahnile; hitro pa se razvija tudi naša domača industrija plastičnih materialov. Posebno področje so dekorativne slojaste plošče ali larninati, ki jih izdeluje kemična tovarna Melamin v Kočevju pod imenom »Melapan« (ul-trapas). Tovarna Melamin je 8. maja sklioala posebno strokovno posvetovanje o uporabi in ob-delavi melapan plošč, ki so se ga> udeležili predstavniki republiške in okrajnih gospodarskih izbornic, zastopniki slovenske lesne industrije, predstavniki sekretariata za industrijo in obrt, zveze arhitektov S RS, poslovnega združenja Les ter projektantskim organizacij Slovenije. Posvetovanje je brez dvoma koristilo vsem, ki pri svojem delu uporabljajo te sicer še vse premalo znane in uporabljane dekorativne plošče, posebno še, ker marsikdo še ni dodobra seznanjen s številnimi prednostmi, pa tudi ne z načinom uporabe. Podobna posvetovanja namerava Melamin sklicati se v ostalih republikah. Naj še naštejemo nekatere značilnosti iz proizvodnje in uporabnosti melapan plošč. Razvoj dekorativnih plešč se je pričel v Ameriki pred zadnjo vojno, 1950. leta pa tudi v Evropi. V Jugoslaviji so se pojavile prve domače plošče pred približno dvema letoma in znaša sedanja kapaciteta o'jmaČ3 proizvodnje okrog 1,5 milijona kvadratnih metrov. To je še zelo malo, posebno še, če upoštevamo uporabo teh izdelkov na enega prebivalca. Po statistiki iz leta 1961 so tedaj porabili v Švedski 0,55 kvadratnih metrov melapan plošč na prebivalca letno, v Kanadi 0,22 m3, v ZDA 0,18 m', Nemčiji 0,12 m-', Finski 0,09 m1, sosednji Avstriji 0,05 m', v Jugoslaviji ■ pa 0,02 m! (pri proizvodnji 0,5 milijona m! melapan plošč letno — 1961!). Vidimo torej, da je uporaba tega vsestransko uporabnega materiala pri nas še z?lo majhna, daleč za dru?/'.mi evropskimi d.l.isla-mi, lahko pa rečemo, da posebno zadn.ie čase že prodira na številna področja. V tem ima velika zaslugo tudi KTK Melamin. Dekorativne slojaste plošče melapan so sestavljene iz več plasti impregniranega papirja. Zgornje plasti papirja so impregnirane z mslamin-sko" smolo, medtem ko je spodnja stran napravljena iz nadron papirja, impregniranega s cenejšo fenolno smolo. Doslej še noben plastični material ni dosegel takih lastnosti kot dekorativne slojaste plošče. Med najvažnejše karakteristike je treba šteti predvsem površinsko trdoto ln odpornost proti obrabi, ki-omogoča delovnim površinam, da prenesejo dolgo uporabo brez okvare; odpornost proti toploti, ki dopušča daljši dotik tr."«3, segreti'h eto 1300 C; plašče so dobro odporne tudi proti gorečim ci- Tokrat največ prodanih prašičev M.194 pujskov je bUo pro. danih pretekli ponedeljek na novomeškem sejmišču, kar je rekordno število v letošnjem letu. Izbire je bilo še precej več, saj je 315 prašičkov ostalo neprodanih. Cena se jjču-do ni spremenila od zadnjega sejma in se je gibala za man Ve prašičke med 7 000 in 12.500 dinarji, za večje pa med 13.000 in 10.000 dinarji-Kupni so na la seieni prišli Iz raznih krajev Dolenjske, Iz Notranjske In HrVaiko, garetam, proti hladni in vroči vodi in večini kuhinjskih in kemičnih proizvodov. Z ozi-rom na dekoracijo, brezbar-vnost in obstojnost plošč proti svetloba se praktično odpira neomejeno področje uporabe plošč za dekoracijo. Tudi enostavnost vzdrževanja površin je pomemben faktor njihovega uspeha. Dotik z vlažno gobo zadostuje, da se umazanija očisti. Z malenkostno nego ohranimo dolga leta lepoto dekorativnih površin. Plošče so izdelane v najrazličnejših barvah in vzorcih. Dekorativna stran je lahko enobarvna v različnih pa-stelih in temnih barvah ali ima vzorce, ki so lahko imi.ta-oija lesa, platna ali drugi fantazijski vzorci. Dekorativne slojaste plošče so namenjene za notranjo uporabo. Najprej so osvojile kuhinjsko pohištvo, sedaj pa se je njihova uporaba razširila tudi na pohištvo drugih prostorov, kjer ima naj- več uspeha kombinacija lesa in dekorativnih plošč. Srečujemo jih tudi v kopalnicah kot zidno oblogo in okrog lijakov. Na javnih prostorih se je njihova uporaba uveljavila vedno, kadar gre za prostor, ki se intenzivno uporablja, npr. za pisarne, skladišča, bare, fizkulturne in druge dvorane, restavracije, šolske razrede, bolnišnice, gledališča, prodajalne, izložbe, poslovne in upravne zgradbe, laboratorije, sanitarije, notranje obloge dvigal itd. Uporabljajo jih tudi za not- ranje obloge železniških voz, avtobusov, letal in zlasti ladij, posebno pa so prikladne pri vseh montažnih gradnjah kot pregradne stene ipd. Z uporabo specialnih barvil, ki so obstojna proti zbledenju najmanj 10 let (v Angliji), se jim odpira možnost uporabe tudi za zunanjo oblogo stavb in še in še. Uporabnost dekorativnih plošč melapan se vedno bolj širi tudi pni nas," uporabnost na vseh področjih pa je zaradi številnih odlik skoro neomejena (već) S posvetovanja o uporabnosti melapan plošč, ki je bilo predzadnji petek v Kočevju (Foto: M. Cetinski) ZAPISKI S SEJE ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI VSEVNICI Neizpolnjena pričakovanja v prvem četrtletju V Kočevju: razstava kiparja Staneta Jarma Pred nedavnim so v Kočevju v Seškovem domu odprli stalno razstavo del akademskega kiparja domačina Staneta Jarma. Na razstavi, ki je njegova druga samostojna (prvič je v Kočevju razstavljal lani oktobra ob proslavi Kočevskega zbora), je kipar pokazal osem del, od katerih sta dve dobili že lepa priznanja (Talec in Materi talcev). Ob navzočnosti predsednikov delavskih svetov, predsednikov sindikalnih podružnic in direktorjev podjetij je zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Sevnica na seji pred prvomajskimi prazniki obravnaval poročilo o realizaciji družbenega plana v I. četrtletju 1964. Na dnevnem redu so bila tudi kadrovska vprašanja. — O gibanju gospodarstva v prvih treh mesecih je spregovoril najprej predsednik skupščine Jože Knez. Dejal je, da ie letošnja proizvodnja v primerjavi z lansko proizvodnjo v istem obdobju še kar ugodna, vendar že rezultati I. troinesečja kažejo, da plan ni bil dovolj pogumno zastavljen. Pri uresničevanju planskih obveznosti nekatera podjetja zaostajajo, kar opravičujejo z objektivnimi težavami zaradi pomanjkanja surovin in iztrošenosti strojev. To velja zlasti za večja podjetja. Od predvidenega plana odstopajo predvsem kmetijstvo, obrt in komunalna dejavnost, kar je delno opravičljivo. Zanimivo pa je, da se tudi go- stinstvo ni moglo približati planskim obveznostim in je realizacija celo manjša kot v preteklem letu. V razpravi smo zvedeli, da znatno Za kooperacijo ni dovolj samo dobra volja! Kako poteka letos pogodbena proizvodnja v metliški občini V KZ Metlika nas je tokrat zanimala I predvsem pogodbena proizvodnja. V ■ pomenek smo zapleli Ernesta Šavra, * komercialnega zadruge, in Alojza Sko- ilibra, sekretarja. Referenta za pogodbeno proizvodnjo nimajo, čeprav tudi sami sodiio, , da bo šlo težko brez njega. Obnova 3 vinogradov na Vinomeru in Vidošičih 1 jih je tako zaposlila, da so lani in letos kooperacijo zanemarili. Po drugi strani spet pa je res, da zlasti živinorejska pogodbena proizvodnja upada zaradi nizkih, uradno določenih odkupnih cen, ki za kmeta niso stimulativne. Letos upajo, da bodo odkupih" 1000 prašičev, kar je zelo malo v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so odkupovali po 3000 do 5000 prašičev na leto. Doslej imajo sklenjenih 400 pogodb za prašiče in 40 za mlada spitana goveda. Uradna cena, po kateri sme zadruga odkupovati pogodbeno vzre.i ene .prašiče, je 300 din za kilogram. Dnevne cene so zdaj 340 din za kilogram, kmet torej res ne more imeti1 interesa za takšno pogodbo. Tržna prodajna cena za prašiče je 355 din za kilogram, zadruga pa dobi pri pogodbeno vzreje-nih prašičih še po 40 din premije za kilogram. Povedali so, da bodo kooperantom odstopali še po 10 din svoje premije nri kilogramu, samo da bi jih pritegnili. Na vprašanje, ali so že razmišljali o karanteni, ki bi jo uredila zadruga in iz nje dajala kmetovalcem v pogodbeno rejo prašičke, so povedali, da je to dobra stvar in da so o tem že razmišljali, dlie pa niso prišli. Denar za nakup mladih prašičkov na sejmu pa so kooperantom že dajali... Nekoliko boljše je s krompirjem. Kmetovalcem so letos prodali 75 ton semenskega krompirja sorte cvetnik. Vsak kmetovalec bo zadrugi odprodal Zaala v obliki vse težjih in težjih moralnih, vzgojnih, estetskih, etičnih spodrsljajev in stranpoti, zlasti če pomislimo, da so »odjemalci« teh proizvodov filmske industrije v veliki meri mladi in celo zelo mladi ljudje z nekritičnim odnosom do takih na videz 'culturnih dobrin. Filmska vzgoja pa je pri nas še preveč šibka, da bi čez noč napravila premike, katere bi s skrbneje izbranim sporedom lahko postopoma uvedla prav razumna in ne po vse; sili komercialna programska politika. FILIP ROBAR Novo mesto Psovke namesto opravičila Tovariš urednik! 14. aprila sem v novomeški trgovini »Potrošnja na debelo« blizu tovarne »Krka« kupovala lizike. Prinesel mi jih je 43-letni poslovodja. Lizike niso bile zavite. Preden mi jih je izročil, mu je ena padla na nečista tla. Vprašala sem, če imajo samo lizike brez papirja, pa me je zavrnil: »Ali vi jeste papir?« Odgovorila sem, da samo zahtevam čisto, kar kupim. Ne bi mi bilo žal 5 dinarjev, kolikor velja lizika, če bi se mi prodajalec opravičil: »Odpro-stite, padla mi je na tla ...« Namesto tega me je prav grdo ozmerjal in psoval. Ni mu bilo dovolj v prodajalni, prišel je ven za mano in me še tu ozmerjal. Ne poznam ga, toda spoštovanje dq njega sem imela kot do vsakega starejšega. Pa bi me- pa on, ki me tudi ne pozna, ozmerjal in nazival s smrklja, ne morem dovoliti. Sram me je bilo, ko so kričanje slišali tudi drugi ljudje. Gotovo so mislili, da sem kaj ukradla, ko je prodajalec tako kričal name! Kdor je zaposlen, naj opravlja delo, za katerega, je odgovoren, in naj bo v službi trezen, ne vinjen. Kupovala sem že v mnogih trgovinah, tako odurnega trgovca pa še nisem srečala. Potrošniki zahtevamo, naj bodo prodana živila čista, četudi gre samo za lizike. Sama nezavite lizike ne morem nikomur ponudi*i. Zato prodajalca javno kritiziram. Sprašujem se tudi, kje ima ta človek čut, za higieno, moralo in bonton? MARTINA ZUPAN »Iskra«, Šentjernej Kam po končani osnovni šoli? Nekaj zapiskov iz dela komisije za poklicno usmerjanje na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu V tem šolskem letu obiskuje 8. razred na naši šoli 177 učencev. Vsi ti mladi ljudje pa potrebujejo pri usmerjanju v poklice pomoč, ki naj bi Jim jo nudili starši kot prvi vzgojitelji, njihovi učitelji ob izvajanju rednega učnega programa, dopolnjenega z elementi poklicne vzgoje pri posameznih predmetih, komisija za poklicno usmerjanje na šoli, zdravstvena služba, družbenopolitične organizacije ln Zavod za zaposlovanje delavcev. Informativna anketa, ki smo jo izvedli v začetku šolskega leta, je pokazala, da se interesi otrok in želje staršev pogostokrat križajo. Na osnovi dobljenih podatkov smo skušali sestaviti letni načrt komisije za usmerjanje v poklice tako, da bi pomagali staršem in otrokom. V pomoč staršem smo or-ganizrirali predavanja na roditeljskih .sestankih, tov. Vika Avščeva z Zavoda za zaposlovanje delavcev in tov. Jože Intihar, član komisije, pa sta govorila staršem v dveh skupinah, prilagojenih glede na njihov razpoložljivi prosti čas. Dobro obiskano je bilo predavanje za bližnjo okolico mesta in zi starše iz samega Novega" mesta, slab obisk pa je bil pri starših, ki bi bili pomoči najbolj potrebni, pa čeprav je bilo predavanje v nedeljo dopoldan. Vzporedno s predavanji smo na hodniku v pritJič ju šolske stavbe pripravili slikovno razstavo o poklicih. Po hodnikih v Soli pa smo razobesili likovne Izdelke učencev, ki prikazujejo poklicno tematiko. Predavanja za učence smo razdelili v splošno informativna, ki so bila name njena vsem učencem 8. razreda in specializirana po Interesih posameznikov. Tako so učenci, ki so se odločili za obrtniške poklice In za priučitev na delovnem mestu, že Imeli zanimiv razgovor z ravnateljem vajenske Sole tov. Borisom Savnlkom, fante Je tov. Fcr-betf.ar, član oddolka za narodno obrambo, seznanil s pogoji za vpis v vojaške Sole, tov. Danilo Kovačič, tehnik Novo- teksa, je navdušil učence za tekstilno stroko, dr. Janžekovič pa jim je govoril o telesnem in duševnem zdravju pred izbiro poklica in pomenu zdravja med opravljanjem poklica. Komisija za usmerjanje v poklice, ki jo sestavljajo člani učiteljskega zbora z zunanjimi sodelavci, predstavniki družbeno-političnih organizacij in razredniki R. razreda, Je zaprosila vse večje gospodarske organizacije v občini in druga tipična podjetja oz. tovarne na področju Dolenjske, Bele krajine In Gorenjske za sodelovanje pri organizaciji ekskurzij v njihove obrate « namenom, da se učenci seznanijo ' tehnološkim procesom, proizvodnjo, delavskim samoupravljanjem in pogoji za vključitev v posamezno gospodarsko organizacijo. Ker Je naših učencev preveč, da bi mogli vsi obiskati tovarne Novoteks, Novoles,' obrate Kremena In Keramike, Iskro — obrat Novo mesto, Farmis — obrat Krka, Labod, Industrijo obutve, IMV, Kmetijsko šolo In posestvo na Grmu, Tovarno šivalnih strojev Mirna, železarno Jesenice, M* krb-KranJ, papirnico Vevče in Runo-Tržič, je bilo potrebno napraviti ta* razpored, da bo vsak izmed C oddelkov osmega razreda opravil enakomerno Z znanjem bodo utrdili pot proizvodnji Čedalje bolj poudarjamo, da brez sposobnih kadrov v proizvodnji ne bomo prišli nikamor. Zalo podjetja kadrovskemu vprašanju in izobraževanju posvečajo vedno večjo skrb. Premnogi s tem popravljajo napake, ki so jih naredili spričo slabega planiranja v prejšnjih letih. »Čim več znaš, tem več veljaš,« pravijo fantje iz »Kemo-opreme« (od leve proti desni): Alojz Kafolj. Stane Murn, Jože Barle in Jože Koreljc V »Kemo - opremi« (Trebnje) so se izobraževalno-ka-drovskega vprašanja lotili z vso resnostjo, vendar pa jih v to niso potisnile tako imenovane izkušnje prejšnjih let. Potrebno je vedeti, da je podjetje mlado in šele v razvoju. Toda kljub »mladosti« je zgodaj* spoznalo, da brez sposobne delovne sile ne bo kos lastnim in družbenim nalogam. To spoznanje je čedalje bolj narekovalo potrebo, da se podjetje vsestransko okrepi. Novim proizvodnim prostorom in strojni opremi je postalo enakovredno kadrovsko vprašanje, ki so ga pričeli reševati na precej izviren način. O tem deloma ANICA MIKLIČ: »Najraje se učim zgodovino in zemljepis, pri matematiki na mi gre teže.« Uprizoritev dijakov Dijaki novomeške gimnazije so uprizorili po osvoboditvi že lepo. število iger na odru DLP. Njihov repertoar je obsegal klasična in moderna dela. Med te spada tudi nedavno uprizorjeno »Pero«, delo Pierre Barlett-Jean-Pierre Gredu. V lahkotni komediji se avtorji ponorčujejo iz sodobne literature in njenih kritikov. Dijaki in dijakinje gimnazije so v spretni režiji profesorice Eve Simičeve in ob prijetni sceni Aniona Bartolja v polni dvorani DLP zaigrali tako, da so gledalci odhajali domov v dpbrem razpoloženju. ' Glavno vlogo je sproščeno odigrala Nina Goleieva. Njenega očeta je z veliko prizadevnostjo podal Franc Erpič. staro mamo pa je markantno govorijo naslednji (letošnji) podatki: — 25 na novo sprejetih delavcev ima osnovni oz. pripravljalni tečaj; 25 jih obi skuje prvi letnik kovinske stroke pri podjetju organizirane vajenske šole (v jeseni bodo ti nadaljevali šolanje v drugem letniku); pripravljen je seminar za- inštruktorje v proizvodnji; 4 delavci bodo šli na tečaj za obločno in 4 za argonsko varjenje po dveh postopkih, medtem ko se bo eden naučil popravljati elek-tfo varilne agregate. Tako in podobno izobraževanje so si v »Kemo-opremi« omislili zaradi tamkajšnjih pogojev. Takole pravijo: »Samo kader, ki ga bomo sami izobrazili, nam bo ostal«. ANICA MIKLIĆ, admini-stratorka: — Na delovnem mestu mi je potrebna srednja izobrazba, zato sem se odločila za študij na večerni ekonomski srednji šoli. Kmalu bom končala prvi letnik. Predavanja imamo trikrat tedensko. Posebnih težav zaradi učenja nimam, le skript ni za. vse predmete. Zakaj vse to? Nameravam se usposobiti za kalkulantsko knjigovodstvo. JOŽE BARLE, 17, strugar: — Končal sem prvi letnik strojnega oddelka poklicne šole v podjetju, ker bi rad postal kvalificiran strugar. Na šolo sem tako navezan, novomeških zaigrala Dragiiša Lilija. Tudi ostali igralci so se uspešno uveljavili Stojan Soje, Ninin brat, Tomaž Kobe — založnik, Marijan Gazvoda — fotoreporter, Branko Pajič — novinar. V igri in maski sta posebno ugajala Franci Skof — dijak in Melita Žužek — služkinja. Dijaki so komedijo z uspehom odigrali tudi na nekaterih podeželskih odrih. Ne bi bilo napak, če bi se za 400-let-nico Shakespearovega rojstva novomeški gimnazijci pripravili v prihodnji sezoni kako delo tega največjega dramatika vseh časov. Leta 1937 so novomeški gimnazijci uprizoriti »Macbetha« z velikim uspehom. Gledalci so trikrat napolnili dvorano. Naslovno r.logo je tedaj igral Vinko Pa-deršič. ki je leta 1942 padel kot heroj v Beceletovi jami pri Starem gradu. M. d: da mi za kaj drugega ne ostane časa. Pa še vozim se iz šentlovrenca! STANE MURN, 17, ključavničar: — Na prototipskem oddelku sem končal prvi letnik. Ce bom vse letnike izdelal, se1 bom vpisal na srednjo tehniško šolo. Veselje do poklica sem imel, še preden sem prišel v podjetje. Rad bi dobro delal, to je vse. ALOJZ KAFOLJ, 17, ključavničar: — Doma sem iz Rihpovca pri Ponikvah. Na delo se pripeljem s kolesom. Prvi letnik sem tudi jaz končal. Vse kaže, da vem, zakaj 'se je treba učiti. JOŽE KORELJC, 23, varilec: — Doma sem v Dobrniču. Ker na kmetiji nisem imel bodočnosti) sem našel v tem podjetju primerno zaposlitev. Zdaj delam že 10 mesecev. Ker sem spoznal, da »več veljaš, če več znaš«, sem se vpisal v prvi letnik kot moji tovariši. Specializiral se bom za varilca. 0 Malo besed, vendar veli-0 ko povedo. Povedo prav- 0 zaprav vse, kar čutijo in 0 hočejo mladi ljudje v 0 »Kemo-opremi«: ustrezno 0 izobrazbo, da bodo lažje 0 in boljše delali, več zaslu-0 žili in boljše živeli. Pod-0 jetje jim pri tem pomaga. 0 Odslej bo plačevalo tudi 0 šolnino, le izpite bodo 0 kandidati sami plačali. Po-0 samezniki zdaj še prema-0 guje jo težave; ko bo ste-0 kla proizvodnja v novih 0 prostorih, bo največja te-0 žava odpravljena. Kolek-0 tiv želi, da bi se to čim 0 prej zgodilo. IVAN ZORAN Za znanje o poklicih: odlična ocena! Prva nagrada za Novomeščane, drug a za Žužemberk — Na tretjem mestu je osnovna šola Šentjernej, na četrtem Mirna peč — Smola za šmarjeto »Kakšne poklice si boste izbrali?« ie vprašal. učence iz Vavte vasi Andrej Koce, ki ie vodil javno oddajo o poklicih v nedeljo, 26. aprila, v novomeški kino dvorani. »Jaz bom oficir... jaz farmacevtski tehnik ... jaz otroška vzgojiteljica,« so zapovrstjo odgovorili učenci pred mikrofonom. »Kakšne poklice pa imajo v IMV?« se je glasilo eno izmed vprašani, ki iih je izvlekla tričlanska ekipa učencev iz Vavte vasi. »V IMV imajo...« Odgovor ie bil brezhiben, zato ga ie strokovna komisija ocenila z najvišjo oceno 10 točk. Na javni oddaji o poklicih, ki jo je organiziral Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela skupaj z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, je bilo z dešetkami ocenjenih le 6 odgovorov. Med devetimi tekmovalnimi ekipami je po dve desetki uspelo zbrati le osnovnošolcem iz Žužemberka in Novega mesta. Za začetek oddaje so Šent-jernejski učenci zapeli pesem o poklicih, ki jo je priredil učitelj Marjan Močilnik. V tem prizoru se skupina deklet »odloči« za vrtnarja, ker ves diši po rožah. Takoj zatem je napovedovalec najavil ekipo osnovne šole na Otočcu. Vprašanja, ki jih je ekipa izvlekla, so zahtevala odgovore, kako se dobi turnir, kakšni poklici so pri železnici itd. Strokovna komisija je znanje ocenila s 25 točkami (od 30 možnih). Za začetek je bilo to kar obetajoče, saj so vprašanja terjala precejšnje znanje poklicnih in njihovem delu v gospodarskih in drugih «rgan:zacijah. In že so odgovarjali učenci iz Šentruperta, edini iz trebanjske občine. »21 točk«, so poslušalci prebrali na tabli, postavljeni v kot odra. Zužemberško ekipo je najavila odlična recitatorka Slavka Grom, ki je povedala Borovo pesem »Kri v plamenih«. Tedaj ni še nihče pričakoval, da bodo učenke iz Zužember ka posegle v boj za prvo mesto. Njihovi odgovori pa so bili tako dobri, da so zadostovali za najvišjo oceno oddaje: 29 točk! Šmarješka ekipa je imela slab dan, saj je zbrala le 20 točk, kar je bila obenem tudi najnižja ocena na oddaji. Za oddih so poskrbeli novomeški osnovnošolci, ki so odplesali valček preI murskih ljudskih plesov., Nova vprašanja je že potegnila trojka šestega, razreda iz Šentjerneja, ki se je odlično postavila po robu osmešolcem ostalih osnovnih šol in pospravila 26 točk. Pred nastopom Stoplčanov je Milan Zucajič ob spremljavi zabavnega ansambla JLA zapel nekaj pesmi in vplival na to, da je za nekaj trenutkov popustila tekmovalna napetost. Toda že so odgovarjali slopiški tekmovalci in bili ocenjeni s 24 točkami. Takoj nato so Mirnopečani navdušili z odgovori na vprašanja. ki so jih potegnili iz kuverte št. 2. Dvakrat- so prejeli po 9 in enkrat 8 točk, skupaj 26. V odmoru sta se na odru pojavila dva telovadca iz Sto-pič. V tej komični točki je manjši učil večjega telovaditi, za kar mu je ta dajal znamke. Na koncu sta ugotovila, da si je manjši nabiral moči, da bi premlatil večjega, večji pa zato, da bi se branil pred tem napadom. Za tekmovalci iz. Vavte vasi, ki so zbrali 25 točk, je mlado občinstvo s ploskanjem nagradilo in bodrilo ekipo osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu; In uspeh ni bil majhen: NovOmeščani-so za- odgovore o tabletah v »Krki«, »Novolesovih« izdelkih in delu kadrovikov dosegli enako oceno kakor Žužemberčani — 29 točk! Po krajšem premoru je bilo treba znova tekmovati, da bi si dokončno razdelili mesta. Znanje je odločilo, da zasede prvo mesto ekipa Novega mesta, drugo epika Žužemberka, tretje učenci iz Šentjerneja in četrto Mirno-pečani. Peto in šesto mesto sta si razdelili osnovni Soli na Otočcu in v Vavti vasi, sedme so bile Stopiče, osmi Šentrupert in deveta Šmar-jela. Vse ekipo so prejele primerne nagrade, ki so jih prispevale gospodarske organizacije in Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela. 0 Odveč bi bilo posebej g poudarjati, da je oddaja gj uspela. Ocene same dovolj H govore o znanju, ki so ga d pokazali učenci pred lastil no odločitvijo za poklice, g Delo in poklice, ki so jih H naštevali v svojih cdgcvo-m rih, bodo nedvomno samt (fbolje spoznali, ko se bedo H zaposlili v vrsti organizacij, o katerih že zdaj ve-■ liko vedo. Štafete so prispele in več tisoč Novomeščanov jo predzadnji torek napolnilo Glavni trg, da bi prisostvovalo svečanosti ob sprejemu. Razen republiške štafete mladosti, ki ie krenila minulo sredo proti Ljubljani izpred tovarne IMV, so mladinci letos nosili vrsto lokalnih štafet, od katerih so jih 10 prinesli v Novo mesto. V tekih ie sodelovalo nad 3.000 mladincev. — Na sliki: tudi njihove čestitke in pozdravi so se pridružili zvezni štafeti, ki bo 25. maja izročila pozdrave vseh jugoslovanskih ljudi ljubljenemu predsedniku Titu število obiskov v gospodarskih organi-racijah. O tistih večjih obratih in tovarnah, ki jih ta ali oni oddelek ne bo obiskal, pa so posamezni učenci v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger izdelali obširne relerate, ki jih obravnavajo pri mladinskih urah. Najbolje obdelane teme o naših največjih gospodarskih organizacijah IMV, Novoteksu in Novolesu Je nagradila občinska, komisija za JPI v letu 1963/64. Nič manj zanimive niso domače naloge, v katerih učenci opisujejo »Hiti svojih staršev.« Saj iz poklicev svojih očetov in mater spoznavajo niir.VlS-nej*a delovn^mesta v neštetih deiov- »Kaw?^ a Jah' V šolskih nalogah »Kako bo čez deset let«, pa ze vidijo sebe, kako doživljajo prVi^an služt e na gradb.šču, v, bolnišnici. » strojem v tovarni ali za volanom v avto-nobi-lu. Anketa republiškega Zavoda za za poslovanje je pokazalo, da samo 1 učenec namerava ostati doma na posestvu, 19 je neodločenih, 44 jih gre v uk ali na priučitev na delovnem mestu, vsi ostali pa žele nadaljevati Šolanje na Šolah druge stopnje. Največ izjav Je za gimnazijo, 6lede tehnične srednje Sole, zdravstvene šole in ekonomska srednja šola, na zadnjem mestu pa sta učiteljišče in kmetijska šola- Zanimiva sta naslednja dva podt'ka: za delo na posestvu se je odlbčil le 1 učenec, v kmehijsko šolo žele tv je učenci. Ali je potem kaj čudnega, da se naše kmetijstvo bori s tolikimi težavami za kadre in delovno silo? Zakaj zanimanje za poklice v prosvetni stroki tako pada? Čeprav zadnja leta Zavod za zaposlovanje delavcev v Novem mestu nudi šolam izdatno pomoč v posredova-« nju ustrezno literature, sodeluje s predavanji in filmi, nudi slikovno gradivo o poklicih m prireja tekmovanji o spoznavanju dela in poklicev, še vse premalo vemo o neštetih poklicih, ki se uveljavljajo še'e zadnji čas z naglim razvojem industrializacije in mehanizacije. Prav taki poklici pa mladino najbolj privlačijo. Zato pozdiav-ljamo misel o osnovanju komisije za poklicno usmerjanje pri Z..vodu za zaposlovanje, kjer naj bi se posamezni učitelji poglobljeno seenanjall z ,ialo-Rami,, ki Jih imajo kot vodje komi.sij za usmerjanje v poklice ni šolah. Tako bomo mogli učencem pred odločitvijo odgovoriti ie na več vprašanj kot (line. Pozdravljamo množičnost, ki zajame učence ob organizaciji raznih^ tekmovanj, ki na najbolj neprisiljen način pritegne vse učence k sodelovanju in širjenju znanja o delu in poklicih. Za medrazredno tekmovanje »Delo in poklici« se je prijavilo pri nas 21 učencev VIII. razr. Na tekmovanje so povabili po 10 predstavnikov VII. in VIII. razredov. Zbrali smo se 10. aprila opoldan v telovadnici, kjer je strokovna komisija pod predsedstvom tov. Lojzke Merzelj in pred izpraševalcem tov. Zupančičem pretehtala znanje prijavljenih tekmovalcev. Trije oddelki so poslali svoje predstavnike ekipno, ostali pa so nastopali posamezno.. Izkazali so se bolje posamezniki, saj sta morali strokovna komisija in komisija iz učencev predlagati dopolnilno spraševanje in končno celo žreb med dvema kandidatoma, od katerih je eden prišel v končni izbor za predstavnika ekipe, ki se je 26. IV. pomerila v občinskem merilu. Ob koncu bi želeli poudariti, da bo poklicno Usmerjanje v bodoče še uspešnejše, če bodo poleg šole in doma aktivno sodelovali tudi ostali činitelji, ki smo jih navedli v uvodu. MAJDA JEREB Ugodno za brežiško gospodarstvo Občinska skupščina Brežice bo na eni izmed prihodnjih sej ocenila izvrševanje družbenega plana v prvem tromesečju 1964. Na. splošno so uspehi zadovoljivi. V nekaterih panogah so imeli precejšne težave zaradi dolge zime. V socialističnem sektorju je bil družbam plan dosežen s 23,9 %., gibanje po posameznih panogah pa kaže tole sliko: Industrija je dosegla v prvem četrtletju letni plan z 22 %., kmetijstvo z 21,6 %., gradbeništvo s 24 %., promet s 25,5 %., trgovina s 25,7 %., gostinstvo z 22,7%., in obrt s 26,6%. Celotna planirana realizacija je 7 milijard 333 milijonov, realizacija v prvem četrtletju pa znaša 1 milijardo 755 milijonov. V velikih težavah se je znašla v prvem tromesečju • Opekarna Brežice, ki svojega plana ni mogla uresničiti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Sele pred nekaj dnevi so pričeli redno proizvodnjo, Zaposlili so sezonsko delovno silo in upajo, da bodo zamujeno nadoknaditi. Delovni čas so raztegnili na 10 in 12 ur, ker je sezona izredno kratka in jo sicer ne bi mogli izkoristiti. BREŽIŠKE VESTI Rudnik Globoko je proizvodni plan dosegel z 22 %., čeprav bi bila njegova proizvodnja lahko večja. Svojih zmogljivosti ni mogel izkoristiti zaradi tega, ker je vezan na pralnico peska podjetja Kremen, ki ima zmogljivost 158 ton. Zmogljivost rudnika je precej večja — 220 ton. Podjetje bo ta izpad nadoknadilo. Težave imajo predvsem zaradi pomanjkljive dobave jamskega lesa. Cene so se mu povečale za 20%. in še kvaliteta ni najboljša. Izredno lepe uspehe je dosegla v prvem četrtletju letošnjega leta kmetijska zadruga Brežice. Za'20%. je povečala promet v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta Kmetijska zadruga Bizelj-sko beleži v prvih treh mesecih leta 25-odstotno realizacijo, kar gre predvsem na račun prodaje vinskega pridelka. Letos je zadruga odkupila 7 ha obdelovalne zemlje, z arondiranjem pa jih je pridobila. 9. Trenutno objavl.ajo 6 ha vinogradov, na 6 ha pa pripravljajo jesensko obnovo. Šolarji iz Globokega so se postavili na odru Učenci osmega razreda osnovne šole Globoko so v nedeljo priredili igro »Ta^no društvo P. G. C« Delo je režirala učiteljica Branka Kež-manova. V dvorani prosvetnega doma se je zbralo precej gledalcev. Iz prispevkov za vstopnino bodo učenci krili del stroškov za enotedenski izlet/ na morje. To so šele načrti, ki bi jih šolarji radi uresničili ob zaključku šolskega leta. Velika investicijska bremena brežiške občine Občino Brežice letos investicije precej bremenijo. Družbeni plan predvideva, da bodo vse" naložbe znašale 2 milijardi 42 milijonov dinarjev. Pretežni del (1 milijardo 594 milijonov) "je namenjen za gospodarstvo, 448 milijonov pa za ostale dejavnosti. V gos-, podarstvu imajo prednost kmetijstvo, turizem in gostinstvo. Investicije v ostalih panogah so vezane v glavnem na lastna sredstva podjetij. • Precejšnji del teh naložb „e Kmetje iz brežiške občine na sejmu v Novem Sadu Brežiški izvozniki pohištva v zagati Lanske pogodbe prinašajo Izgubo — Za dokončno rekonstrukcijo je zmanjkalo sredstev — Strah pred kopičenjem zalog ni neutemeljen! Tovarna pohištva v Brežicah je zašla letos v težaven položaj. Podjetje izvaža skoraj 100 odstotkov svoje proizvodnje. Pogodbe za prodajo Izdelkov na tuja tržišča so za prvo polletje 1964 podpisali že land in tedaj določenih cen ne morejo več spreminjati. Od tod tudi sedanje težave. V januarju in februarju bo cene osnovnemu materialu relo porasle. Podražil se je les, vezane plošče, ive me plošče, panel plošče in fusrnir. Cena lesa so ixslko6Xe za približno 20 odstotkov, i verne in vezane plošče so se podražile za 10 odstotkov, furnir pa kao- za 60 odstotkov. Pred podobnimi problemi te je znašla v tem obdobju celotna lesna industrija v nali republiki, za brežiško Tovarno pohištva pa je to še posebej kritično. Podjetje izdeluje izključno le končne izdelke, medtem ko imajo nekatere druge tovarne lastne (Sage ali lastno predelavo iver-.nih in vezanih plošč. Ti obrati lahko v sili krijejo del izvoznih izgub. Rešitev oz. izhod iz te zagate bi bila po mnenju predstavnikov kolektiva v povečanju deviznega prima. Za celotno industrijo naj bi se povečala toliko, da bo le ta še stimulirana za izvoz. Tovarna pohištva v Brežicah je prisiljena nadaljevati B proizvodnjo za tuja tržišča, ker je uvozila stroje in začela i rekonstrukcijo. Od 1. aprila 1964 do 1. aprila 1965 mora ustvariti 650.000 dolarjev, da Prašički nekoliko cenejši Na sobotni tedenski sejem prašičkov so kmetje pripeljali v Brežice približno 2400 do 3 mesecev starih živali, starejših prašičkov pa kakih 300. Kupcev je bilo nekaj več kot prejšnjo soboto, cena plemenskih prašičkov pa je nekoliko padla. Kupci so odpeljali s sejmišča 960 malih prašičkov (530 dinarjev kg žive teže); starejših prašičev (po 330 din kg žive teže) so lastniki prodali samo 50. A. S. Matični urad Kapele V aprilu nI bilo rojstev Izven porodnišnice. — PoTok ni bilo. — Umrla Jc: Margareta Rnda-novič, kmetovalka lz Jereslav-ca, 71. Matični urad Dobova V aprilu ni bilo rojstev Izven porodnišnice. Poročili so se: Anton Savnik, kovlnostrugar lz Dobove. In Terezija Šetinc, trg. pomočnica lz Gaberja; Stojan Curčic, kapetan JLA Iz Karlovca, ln Stanislava Preskar, uslužbenka lz Sel prt Dobovl. Umrli so: Franc Deržlč, upokojenec Iz Vol. Obreza, 70; Stjepan Bokor, upokolenec lz Dobove. 85; Anton Krnmer, gostilničar iz Dobove, 73; Ana Kežman. gospodinja lz Gaberja, 78; Marija Drugovlc, gospodinja U Mostec. s tem poravna svoje obveznosti do Jugobanke. Proizvodnja še ni stekla, kot bi bilo treba, ker ni sredstev za nadaljevanje investicijskih del. Nove hale so urejene, starega dela tovarne pa še niso preuredili. Potrebovali bi še 43 miijjoaov dinarjev, a jdii letos ne morejo dobiti. Zasilno bodo skušali rešiti to v lastni režiji. Podjetju primanjkuje tudi osnovnih • surovin, predvsem lesa in vezanih plošč. Med> poslovnimi partnerji gre Tovarni pohištva najbolj na roko Novoles iz Novega mesta. Za drugo polletje ima pod- jetje že predvidene pogodbe, vendar jih za enkrat ne tskls-pa, ker si jih ob takšnih po-! gojih gospodarjenja ne upa 1 nihče podpisati. Ce bo šio tako naprej, se bodo v tovarni začele kopičiti zaloge. Tudi osebnih dohodkov ne bodo mogli zvišati, čeprav so prejemki delavcev skromni. Najmanjši osebn. dohodek je zdaj 19 800 dinarjev mesečno. Toliko prejemajo tisti delavci, ki se priučujejo in niso imeli pogojev za uk v obrti. Brežiška industrija pohištva se torej bori s precejšnjimi težavami, ki jim sama se bo kos. Le ugodnejši pogoji gospodarjenja ji lahko zagoborrijo normalno delo. Takšno rešitev pričakujejo, vendar kljub vsemu ne gledajo preveč optimistično na na-daljni izvoz. Jugoslovanski izvozniki v tujim ne nastopajo vedno enotno, zato se v podjetju vpravičeno boje po-slecTc takšne domače konkurence. —EY Matični urad Brestanica Rojstev Izven porodnišnice v aprilu nI bilo. Poročili so se: Anton Mešiček, delavec iz Stolovnika, in And Mešiček, bolničarka iz LJubljane; Alojz Resnik, skladiščnik iz Lokve, ln Marija Mešiček, kmetovalka lz Stolovnika; Mehmed Hađžić. delavec iz Tržačke Platine, ln Albina Žagar, delavka lz Brestanice; Franc Cvelbar, rudar s Senovega, ln Amalija Koštomaj, delavka z Blance; Karel Simonišek, poljedelec lz Koprivnice, ln Nada Ivačdč, kmetovalka z Arme-škega; Anton Ocepek. študent lz Kavč, ln Marij a-Magdalena Ferlin, učiteljica 8 Senovega; Zla tko Križa nič, uslužbenec, in Ljudmila Kračun, delavka, oba lz Stmjske grede. Umrli so: Franc Kranj c, kmetovalec iz Brestanice, 78; Janez Budna, kmetovalec lz Stolovnika, 68; Peter Imperl, kmetovalec iz Stolovnika, 80; Ivan Ban. upokojenec iz Armeškega. 80; Ivan Lavrinšek, upokojenec iz Brestanice, 70. Matični urad Boštanj Rojstev v aprilu Izven bolnišnice ni bilo. — Porok ni bilo. — Umrl Je Ivan Kočevar, upokojenec lz Radne, 86. Matični urad Brežice Rojstev Izven bolnišnice v aprilu nI bilo. Poročili so se: Ivan Soško, poljedelec iz Mrzlave vasi, ln Marija Ana Račič, poljedelka lz Viher; Ivan Kene, tesar lz Globokega, ln Antonija Omerzo, poljedelka lz Pečic; Andrej Komučar, poljedelec lz Sobenje vasi, in Ivanka-Marija Pire, poljedelka iz Cerine; Stanislav Zidarlč, delavec iz Kr&ke vasi, ln Marija Pire, delavka Iz Brefflc; Gvidon BaSkovč, zidar lz Mrzlave vasi, ln Kma Godler, kro jačlca lz Bukoška. Umrli so: Marija Spoler, soc. podplranka lz Mosteca, 70; Ivana Urbanč, upokojenka iz Cerkelj ob Krki, 69; Vinko Jančlč. kmetovalec lz Trstenlka, 70; Zdenka Petelin, poljedelka iz Savskega Ma-rofa, 33; Vlncenc Kos, upokojenec lz Mlhalovca, 56; Franjo Ivkovčlč-Pavkovec, kmetovalec lz Noršič sela, 55; Frančiška ,2urko, soc. podplranka iz Gor. Prišlce, 69; Terezija Tomše, upokojenka iz Glo-boftic, 73; Antonija Toodorovič," upokojenka lz Pileč, 76; Alojz Ceglar, kmetovalec lz Senuš, 71; Petar Pavlovič, upokojenec lz Brežic, 77; Marija Borošak, gospodinja iz Radakovega, 48; Kari Krom-ščik, upokojenec lz Brežic, 66; Ml-haol Komučar, upokojenec iz Krško vasi, 61; Terezija Rihtar. gospodinja Iz Dmovcga, 59; Vladimir Jurtllč, sin delavca lz Trsle-nika, 1; Franc Mlekuš, kmetovalec iz Staresa grad«, 52; Branko Go-renc, sin kmetovalca Iz Vel. Trna, 2 leti ln pol; Jože Jakollč, pre-užltkar iz Trnja, 84; Ivana Šetinc, gospodinja lz Sentlenarta, 80; Franc Vovčko, upokojenec iz Bre-eine, 62; Martin Tonkovič, delale« lz Borsta, 48. V soboto, 16. maja, so kmetje iz občine Brežice obiskali mednarodni kmetrjski sejem v Novem Sadu. Ogled sejma sta organizirala občinska skupščina in občinski odbor SZDL. Za to so se odločili na skupnem sestanku s predsedniki krajevnih odborov SZDL v Pišecah 10. maja, V prisotnosti predsednika občinske skupščine Milana Se-petavca, predsednika občinskega odbora SZDL Vlada Deržiča, sekretarja občinske ga komiteja ZK Vinka Jurka-sa in Ervina Blaževiča so razpravljali o najrazličnejših problemih, ki sicer ne pridejo na dnevni red. Predvsem so govorili o metodah in oblikah dela Socialistične zveze. Sestanek je bil zelo uspešen in je potekal v sproščenem vzdušju. Med drugim so sklenili, naj občinska skupščina omogoči ogled novosad- skega kmetijskega sejma dobrim kmečkim gospodarjem. Sejem si je v soboto ogleda-' lo 34 kmetijskih posestnikev-kooperantov in nekaj kmetov, ki se še niso vključili v pogodbeno proizvodnjo. Večerna politična šola v Brežicah zaključena Slušatelji večerne politične šole v Brežicah so v ponedeljek, 18. maja, opravljali zaključne izpite. Pred komisijami so zagovarjali predvsem tematiko, ki so jo obde-laili v seminarskih nalogah. Preizkušnjo so kar dobro preitali. Skupina kandidatov, ki v ponedeljek ni bila prisotna, bo prišla na zaključni izpit prihodnji teden. Šolanje bodo vsi' skupaj zaključili s poučnim izletom. pogoj za povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka, zato jih bo treba uresničiti. Mnoge začete gradnje bodo morali investitorji nadaljevati z lastnimi sredstvi. Kmetijska zadruga Brežice je že odložila gradnjo 420 stojišč za živino. Dokončala bo začeta dela m pripravljala program za nadaljnje investiranje, kolikor bo lahko zagotovila lastno udeležbo. V zadregi so se znašli letos v Čatešilah Toplicah, ker so se gradbena dela močno podražila. Potrebovali bi še 5i milijonov dinarjev za novo gradnjo in.8 milijonov za dokončanje že začetih del. Zdravilišče je kljub temu sklenilo pogodbo z izvajalcem, in če drugače ne bo šlo, bo manjkajoča sredstva poskušalo do-bJti prihodnje leto. Letos se je morala pri investicijah omejiti tudi Tovarna \ pohištva. Svoj program bo skušala dokončati v lastni režiji in z lastnimi sredstvi, čeprav bo to le rešitev v sili. VELIKA DOLINA: spet naprej! V Veliki Dolini bodo vkrat-kem spet nadaljevali z gradnjo prosvetnega doma. Kmetje, ki so obljubili les, ga bodo te dni zvozili na gradbišče. Večina je svoje obveznosti že izpolnila. Domačini bodo tudi zdaj priskočili na pomoč s prostovoljnim delom. Treba bo dobro zastaviti, da bo dom v jeseni končan. Drobljenje posestev nikamor ne vodi V sevniški občini ni veliko ravnine. Prevladuje hribovit teren in za podružbljenjc pride po sedanjih predvidevanjih v poštev razmeroma majhen del kmetijske površine. Poseben problem predstavlja v tej občini velika zemljiška raz-parceliranost. V rokah kmetov je komaj 21 odst. kmetijskih posestev. To drobljenje posesti nika- mor ne vodi, in vendar ga družba še naprej omogoča. Pospešuje ga davčna politika, Id naj bi bila instrument po-družbljenja. Samo progresivna obdavčitev še ni dovolj, treba bo ubrati drugačno pot. Povedati bo treba, kje se pravzaprav začne kmet, kolikšna površina zemlje je potrebna, da bo na njej lahko gr.spodaril. Tovrstna vprašanja je že večkrat načel upravnik Kmetijske zadruge Sevnica, Rudi Cimperšek. Naštel je podatke, ki nas presenečajo. Tako je na primer samo v sevniški občini vsako leto kakih iSTD lastnikov zemljišč več. Naj- brž ugotavljajo podobno stanje tudi drugod. Takšna raz-parcelahost otežuje življenje ljudem v hribovsMb predelih, torej tistim prebivalcem, ki ostajajo doma na svojih kmetijah, če bi se sčasoma njihova posest povečala, bi v ten krajih, kjer najbolj primanjkuje delovne sile, lahko začeli s pšenično živinorejo, rn-rastek živine bi se tako povečal in hribovski kmet bi z razvitejšo živinorejo uspešno dopolnjeval družbeno živinorejsko proizvodnjo. Dve gostovanji v Loki 0 Prvega maja so gostovali v prosvetnem domu Beneški fantje z Antonom Birtičem. Ker jih Ločani dobro posna-jo, so dvorano zasedli do zadnjega kotička. 0 10. maja je bilo na obisku »Krilato kolo« železničarjev iz Maribora. V Lo':i so se predvsem predstavili gojenci glasbene šole, ki so zaigrali več narodnih in partizanskih pesmi. Na/Ju';eno občinstvo take prireditve v Loki. še ni videlo. Mladi harmonikarji so zatem igrali tudi oskrbovancem v Domu počitka. 0 krajevni skupnosti v Loki 13. maja je bil v Loki pri Zidanem mostu posvet predsednikov družbenih organizacij, društev in ustanov, katerega sta se udeležila med drugim predsednik obč. skupščine Sevnica Jože Knez in predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Dušan Bre-lih.Na posvetu so obravnavali vprašanje krajevne skupnosti v tem predelu. Sklenjeno je bilo, nau najprej iniciativni odbor pripravi statut krajevne skupnosti, zatem pa skliče zbor občanov, ki naj potrdijo, če želijo res imeti tako skupnost. Za Loko, Račico in Breg bi bila krajevna skupnost potrebna, saj sta na tem območju dva vodovoda, dvoje pokopališč, oestaa razsvetljava in vrsta krajevnih cest, za kar bi morala poslej skrbeti ta' skupnost. Glede sredstev za krajevno skupnost pa so menili, da' vidijo precejšen vir dohodkov v prodaji gramoza. Na posvetu je bilo govora o gradnji posebnega rezervoarja za Dom počitka in obrat KZ, ki sta največja potrošnika vode. Ustrezen projekt je narejen. V Loki je potrebno urediti tudi trgovske lokale. Mladina pa potrebuje igrišče, ker bo le tako lahko gojila šport. Tuđi loški gasilci bi radi prostor, kjer bi prirejali spret-nostne vaje. Posvet je bil koristen, zato Podla s skednja in se ubila 18. maja se Je smrtno ponesrečila Amalija Zupan, 52, gospodinja iz Glina prt Šentjanžu. Pri opravku na skednju je padla 9 metrov globoko na trda tla in bila takoj mrtva. so Ločani želeli, da bi se še kdaj sestali s predstavniki občine. S. Sk. Kaj predlagajo potrošniki sevniškim trgovinam Na občnih zborih in konferencah sindikalnih podružnic so član večkrat zastavljali vprašanja glede delovnega časa v špecerijskih trgovinah in prodajaln mesa. Čudno se jim zdi, da so bile pred združitvijo trgovskih podjetij kar tri trgovine neprekinjeno odprte od 6.30 do 18.30, zdaj pa ob sobotah zapro samopostrežni trgovini žc ob 16.30, v ostalih dneh pa ob 17.30. To je prezgodaj in ljudje bi vsaj ob sobotah imeli radi nekoliko podaljšan delovni čas. Trgovskemu podjetju so spremembo že predlagali, vendar samoupravni organi tega predloga nisi) sprejeli. Tudi v drugih trgovinah delovni čas ni najbolj ustrezen. Odprte so neprekinjeno od 8. do 16. ure, kar je vsekakor nerodno za tiste, ki so zaposleni. Ljudje so se tudi na to za silo navadili, čeprav jc nekoliko neobičajno. Najbolj neroden je delovni čas v mesnici, saj se zapa--slene delavke same sploh ne morejo oskrbeti z mcsom.Od šVstih do dveh so na delu, in ko zapustijo tovarno, v mesnici že ni nikogar več. Prav gotovo bi se dalo urediti, da SEVNIŠKI VESTNI K: bi bila prodajalna mesa odprta do treh, saj bi s tem ustregli željam mnogih gospodinj. Ne bo odveč, ce tudi v Trgovskem podjetju Sevnica ponovno razmislijo o predlogih potrošnikov in spremenijo delovni čas tako, kot želijo kupci. Planina še vedno odrezana od sveta Okrajna cesta Sevnica—Planina—Šentjur je že nekaj časa zaprta. Planina je odrezana od sveta, zato so odborniki na zadnji seji občinske skupščine Sevnica zahtevali, da jo cestna podjetja čimprej popravijo. Cesta je bila močno poškodovana leta 1954. Sevni.ščico so nato delno regulirali, vendar cesta ni dovolj zavarovana. Hudourniška struga se ponekod še kar naprej zajeda vanjo. Najbolj nerodno pri tej cesti pa jc to, da ima dva gospodarja. Polovico je upravlja Cestno podjetje Celje, polovico pa Cestno podjetje Novo mesto. Meja poteka pri Pipanu. Celjani cesto žc urejajo. Cestno podjetje Novo mesto je namenilo letos za popravilo tri milijone dinarjev, vendar to ne zadošča. Treba bo zbrati dodatna finančna sredstva in cesto usposobiti za promet. Zdaj, ko jc cesta Celje—Zidani most zaprta, je ureditev te prometne zveze nujna. Cesta Sevnica—Senovo—Kozje jc zelo oddaljen«, cesta prek Zidanega mosta in Hrastnika pa je zelo slaba. Odborniki so zahtevali, naj cesto proti Planini in Šentjurju čimprej vsaj ca silo uredijo in odpro. Predlagali so, naj bi pri zavarovanju omenjene ceste sodelovala tudi Vodna skupnost. Upravičena jc bilu pripomba, da takrat, ko je za popravilo kake ceste potrebnih 100.000 dinarjev, te vsote ni moč dobiti, ko pa se škoda poveča na milijon ali več, potrebni denar pristojni organi lahko zagotovijo. Konferenca ZK KCP Kočevje V vrsU predkongresnih razgovorov, posvetovanj in konferenc osnovnih organizacij Zveze komunistov je bila v ponedeljek v Kočevju konferenca ZK kmetijsko-gospodar-skega posestva. Poročilo, še bolj pa živahna razprava, je obravnavalo vrsto najaktualnejših problemov delovne organizacije, kot je nadaljnja krepitev samoupravnih organov, delitev dohodka, standard zaposlenih, nologe delovne organizacije na področju kmetijstva in gozdarstva, sklepanje kooperacijskih pogodb itd. Konference sta se med drugim udeležila tudi zastopnik CK ZKSj Boris Mi-koš in zastopnik okrajnega komiteja ZKS France 'Debeljak. O poteku, ugotovitvah in sklepih ponedeljkove konference bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Strastni kvartopirci Po obračunu za lansko leto so dobili še nekaj denarja. 21. marca bo najprej popivali v Kočevju, nato pa odšli na Onek v stanovanje An-teja Jošića. Bilo jih Je deset, zapo-slenih pri KGP (eden na Komunali). Se pozno v noč so igrali »ajn~« in »kupčkanje« za različne, vseka kor ne majhne vsote. Organi Ljud-sKe milice so bili že prej opozorjeni, da ti ljudje večkrat zahtevajo tudi po celo plačo (seveda nekdo dobi). Točno opolnoči so Jih do bili.; zaplenili so karte in 6750 din. kolikor jo bilo tedaj na mizi. Niti če ni hotel priznati, čigave so karte in koliko je dobil ali zgubil pri hazardiranju. Kako škodljivo je hazardiranje in da pri tem r:do pride do hude krvi, niti ni treba omenjati. Še letos nov daljnovod Novo mesto-Kočevje Svet poslovne enote Elektro Ljubljana v Kočevju je 20- aprila obravnaval med drugim tudi-plan črpanja amortizacijskih sredstev, namenjenih za gradnjo novih daljnovodov, transformatorskih postaj, nizkonapetostnega omrežja itd. Za ta dela je letos predvidenih skoraj 84 milijonov dinarjev. Med najvažnejšimi elek-trifikacijskimi investicijami na območju bivšega okraja Kočevje, za katero enota posluje, je vsekakor gradnja novega 110 kV daljnovoda Novo mesto—Kočevje. Le-ta bo v začetku Kočevski športni dogodki minulega tedna Za kočevske športnike ie bil minuli teden zopet zelo živahen. Nogometaši NK Kočevje so blii v gosteh v Hrastniku, kjer so igrali prvenstveno tekmo z NK Bratstvom, zmagalo je Bratstvo in sicer člani 2:0 (0:0), mladinci J:0 (1:0). V.eka-kor bo treba pri nogometaših preurediti vrste in z več disei-pOine IzboJjšaM tekmovalni elan. Brez resneca treninga ne bo šlo. Razlika je ifrati nogomet kot rekreacijo ali kot tekmovalni šport. OcTbojkarji TVD Partizan Kočevje so Igrali s Partizanom Predoslje pri Kranju že IV. kolo II. republiške lige. Zmagali so s 3:0 in to je že četrta zaporedna zmaga. Ekipa kegljačlc KK Kočevje je igrala v Novem mestu v dveh borbenih Igrah, od katerih Je prvo Izgubila, a drugo dobila. Košarkarji Partizana Kočevje so odigrali na domačem terenu n. kolo okrajne košarkaške lige s Partizanom Tisovec pri Hrastniku. Tekma je bila zelo lepa ln borbana ter so jo kočevski košarkarji dobili z 68:53 (40:23). Zelo dobro sta israla Pire In Krsnič. To je že drugi uspeh mladih košarkarjev, saj so odigrali .prejšnjo nedeljo z MedVod.-imi prvo tekmo ln jo odločili v svojo korist. Tudi košarkarjem se pozna redni zimski trening v novem domu in pa vestno delo vodnika inž. Tone Preles-nlka. Mladinke so odigrale košarkarski turnir mladink z ekipama Ljubljane ln Slovana (Moste). To je bil prvi nastop kočevskih košarkaric ln Jim moramo dati vse priznanje. Dobro so s'- upirale ostalim ekipam ln ko izgubile ž majhnimi razlikami. Led je prebit in upajmo, da bo šlo v bodoče na bolje. ' Atletinje so imele že v soboto I. kolo kvalifikacijskih tekem za mlajše mladinke. Pri tem so dosegle- atletinje Partizana Kočevje 6217 toč in atletinje SSD—.-Mirko Brcčič-5.757 točk. Doseženih Je bilo nekaj prav dobrih rezultatov: 60 m: Briški Mira in Jerman Milfna 8.9 sek: 200 m: Nemlih Marica JO,3 sek: skok v višino: Merhar Tatjana 120 cm: skok v daljino: Menart Tatjana 4.41 m: krogla: Gore Darinka 10.55; štafeta 4x60: 34,1 (Menard, Kerč, Briški, Jerman). Za tekmovanje je bilo precej hladno, pihal je močan veter. A. A. napajan s 35 kV napstostjo, kasneje pa, ko se bo odjem povečal, s 110 kV. Daljnovod, ki je za Kočevje že nujno potreben, naj bi bil narejen do občinskega praznika — 3. oktobra. Celotna investicija bo znašala 140 milijonov din, od tega pa bo kočevska enota Elektro prispevala 19,5 milijona din. Po dograditvi daljnovoda bo Kočevju zagotovljena redna preskrba s kvalitetno električno energijo in s tem bodo odpadli dosedanji številni izpadi. Razen tega bo Elektro Kočevje letos zgradil še več manjših odcepov. 10 in 20 kV daljnovodov s trafopostajami, to pa predvsem v krajih, kjer.imajo potrošniki najslabšo nape- tost. Take odcepe s trafopostajami bodo zgradili v Bukovici pri Ribnici, Vini-cah, Dolenji vasi, Črncu, KOČEVSKE NOVICE Retjah, Dragi, Trati, Gorenjem pri Kočevju. V teh krajih bodo obnovili tudi nizkonapetostno omrežje. Elektro Kočevje posega deloma tudi na novomeško področje. Tu bodo letos elektrificirali nekaj vasi, pri čemer so vaščani precej udeleženi s svojimi sredstvi. Elektrificirali bodo vasi Lopata, Sela, Vrh, Viševec in Plešivico. V občini Kočevje je še vedno nekaj vasi brez električne energije, ki jih zadnja leta sistematično elek-trificirajo. Tako je lansko leto dobilo v Kolpski dolini elektriko šest vasd, za letos pa je predvidena dokončna elektrifikacija Strug. V dveh vaseh v Strugah se namreč elektrifikacija vleče že dobrih deset let, po hišah že imajo napeljavo, daljnovod gre v bližini, potrebnih pa je le še nekaj sredstev za dokončno ureditev. Občinska skupščina je namenila za ta dela okrog dva milijona din in tako bodo prebivalci teh vasi kmalu dobili elektriko; še letos bo zasvetila električna luč tudi v vaseh Črni potok in Pun-grt v Kolpski dolini,' s čimer se bo tukajšnjim od sveta odrezanim ljudem uresničila dolgoletna vroča želja. Občina bo prispevala za to okrog 3,2 milijona din. Potreben je mladinski klubski prostor Občinski komite Zveze mladine v Ribnici je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o nekaterih ugotovitvah republiške konference mladine R9ferat predsednika Lojzeta Cešarka je bil posvečen problemom socialistične vzgcuje mladine,- v razpravi pa so nato spregovorili o številnih problemih. Zavzeli so se, da bi bilo treba s smotrnim štipendiranjem omogočiti dslavski in kmečki mladini lažji študij že v gimnaziji. Kdo naj prejema štipendijo, pa bi med drugim morala odločati tudi mladinska organizacija, ki posameznega študenta najbolje pozna. ■Mladinska organizacija bi morala odigrati pomembnejšo vlogo tudi pri dodeljevanju štipendij za študente srednjih »i višjih šol, se pravi, da bi morala sodelovati s komisijo za štipendije. V kulturnem življenju se najbolj kaže potreba po primernem mladinskem klubskem prostoru, posebno pozimi. Ce bi imeli prostor, bi ga sami opremili. Mladinci so se zavzeli tudi za tesnejšo Največja želja domačinov iz Črnega potoka in Pungrta povezavo z mladinci v garnizonu, ki naj v prihodnje temelji na medsebojnem izmenjavanju izkušenj in pomoči. Ostro so ocenili razvoj telesne kulture v občini. Letos so predvidena za telesno kulturo in kulturo velika sredstva (3,7 milijona), s katerimi bo treba urediti predvsem tiste športne objekte, ki bodo služili 6im večjemu številu ljudi. (Ne bi smeli npr. vlagati velikih sredstev v zapuščeni stadion, ampak b1 raje uredili igrišča za domom Partizana, ki jih uporablja tudi. šolska mladina, šo pa potrebna ureditve.) Prav tako bo treba urediti tudi šolska športna igrišča v ostalih krajih in igrišča, ki jih uporablja tudi ostala mladina (npr. v Sodražici, Dolenji vasi ipd.) IZ PREDKONGRESNE DEJAVNOSTI ZVEZE KOMUNISTOV Odgovornost komunistov za razvoj občine V okviru predkongresne aktivnosti je bilo minuli petek v Ribnici posvetovanje gospodarstvenikov — komunistov. Uvodne besede je spregovoril predsednik občinske skupščine F. lic,' ki je poudaril veliko odgovornost članov ZK za razvoj občine ter o odnosih-med delovnimi organizacijami in o njihovemu vplivu na gospodarski razvoj kr.aja. Analiziral je tudi investicijska vlaganja v zadnjih štirih letih, kam so bila sredstva vložena in koliko, o .investicijskih načrtih ter razmerjih med vlaganji v gospodarstvo in družbeni standard, skratka, o vseh vprašanjih, o katerih naj komunisti v tem času posebno poglobljeno razpravljajo (produktivnost in nagrajevanje, aktualne naloge v kmetijstvu itd.). , Kar zadeva kmetijstvo, je predvsem poudaril važnost dela kmetijskih gospodarskih organizacij pri razvijanju kooperacijskih proizvodnih odnosov. Ker so površine v občini razen nekaj izjem neprimerne za strojno obdelavo, je treba najti take oblike kooperacije, za katere bosta zainteresirana in " imela korist oba partnerja, zasebni proiz- vajalec in kmetJjska organizacija. V razpravi so se udeleženci posvetovanja dotaknili vrste problemov, med drugim tudi vprašanja informiranosti. Poudarili so, da je informiranost, ljudi v občini, predvsem pa ' kolektivov, nezadostna; zato in zaradi nekaterih drugih problemov je čutiti včasih nartikularističhe težnje, predvsem v večjih etetovnih organizacijah. Veliko pozornosti so posvetili tudi kadrovskim problemom. Kvalitetnih kadrov je v občini zelo malo, vzporedno s tem pa se odpira vprašanje nagrajevanja. Strokovni delavci zaradi nestimulativnega nagrajevanja večkrat odhajajo-dru-gam, kjer jim nučMjo boljše pogoje. Pomanjkanje strokovnjakov ima za posledico honorarno zaposlovanje in nadurno delo. Iz razprave smo lahko .videli veiiko zainteresiranost vseh činiteljev do povečanja produktivnosti in osebnih dohodkov. Zato je treba, so menili, usmeriti v občini vsa vlaganja tako, da se bo čim bolj dvignila produktivnost, da bi, skratka, že z obstoječimi kapacitetami dosegli čim več. To pa ne pomeni samo vlaganje sredstev v stroje, ampak tudi v ljudi, ki bodo v tem videli stimulacijo za boljše in skrbnejše gospodarjenje. Po bežni oceni poervetovarjj'K v celoti ni uspelo, ker se je nagrmadilo toliko vsakovrstnih problemov, da pri marsičem niso uspeli priti do jedra. Kljub temu pa lahko imamo posvet za uspešen, ker so se že takoj ob razpravi o konkretnejših in obsežnejših vprašanjih dogovorili glede podrobnejših razprav o posameznih področjih gospodarstva. Uspeh pa je prav v veliki zainteresiranosti komunistov za uspešno reševanje gospodarske problematike; jasno, da vseh problemov na takem posvetu ni moč rešiti, dovolj je le, da zavzamejo do njih pravilen odnos in skušajo najti pravilno pot za premagovanje težav. Komunisti naij, — so poudarili na petkovem posvetu — na podlagi dobro pripravljenih, poglobljenih anaJiz iščejo izhod iz posameznih sdtuactj. (G) Smotrnejše reševati želje občanov! Kmalu potem, ko so prebivalci šestih obkolpskih vasi dobili lani elektriko, je starejša ženica iz enega teh naselij vsa presrečna dejala svojemu znancu: »Veš, kupila sem radio!« Na to sem se spomnil, ko mi je dejala Veselova mama iz Cmega potoka prt Travi: »Ah, ko bi le kmalu dobili elektriko!« Vasi Crni potok in Pungrt na pobočju nad Kolpo blizu Čabra sta še vedno brez elektrike. Pri Veselovih na primer imajo že tri leta v hiši popolno napeljavo, treba Jo je le priključiti in elektrika bi izpodrinila kadečo se petrolejko. Pomagali so si na dokaj nenavaden način,- ki Jasno dokazuje, kako težko pričakujejo srečni dogodek, ko bo tudi tu zasvetila električna luč: na že vgrajeno napeljavo je sdn priključil navadno baterijo, pod strop Pa žarnico žepne svetilke. Ko pritisneš na stikalo, se pod stropom zasveti drobna lučka, ki je resda skromna, Je pa električna. Sveti le toliko, da bolje razločijo temo ... Veselova mama ln Se nekateri vaščani Črnega potoka (vas se imenuje po potočku, ki izvira nedaleč proč od skalovja) so potožili še nad Izredno slabimi potmi po vasi, ki jih niti pot) ne moremo imenovati, nad tem, da se bo brvi podobni mostiček , pod vasjo vsak čas podrl, In še nad marsičim drugim. Velika želja vseh pa Je, da bi čimprej dobili elektriko, saj bo potem tudi tu življenje veliko lažje, lepše in predvsem svetlejše. Občinska skupščina Kočevje vlaga še vedno precejšnja sredstva v elektrifikacijo vasi. Tako je lani dobilo šest Matični urad Kočevje Veronika Majer iz 2eljn je rodila dvojčka — Franca in Cirila. — V LJubljani so rodile: Pavla Nagu, učiteljica iz Livolda — Jožeta, Ju stina Vidmar lz Kočevja — Mar Jana, Kristina Rus iz Dolge vasi — Srečka, Božidara Briški lz Dolge vasi — Bernardo, Danica Piber iz Kočevske Reke — Zvezdano, Metka Prelesnlk lz Kočevja — Andraža, Marija Mrvar lz Kočevja — Marilo, Ana Malnar lz Kočevja — Zvonimira, Ana Jerebic lz Cvlšler-Jev — Dušana, Julijana Nimac iz Kočevja — Mirana, Terezija Juž-nič lz Kočevju — Alenko, Marija Kovač i* Kočevja — Natašo. Fran-člika PugelJ iz Tržiča — -Mirka, Frančiška Sega lz Kočevja — Ljubo. Toročili sn se: Dušan Helmtch uslužbenec Iz LJubljane, ln Marija Ložar lz Kočevja; Drago Gril. elektro pomočnik, in Nada Kapš. fekturistka, oba iz Kočevja. Umrl Je Jote Kroselj, upokojenec lz Salke vasi, 72. »Da. ko bi imeli elektriko!« ie izrazila željo prebivalcev dveh vasi ob Kolpi Veselova mama iz Črnega potoka vasi v Kolpski dolini luč, letos pa Je predvidena dokončna elektrifikacija Stru^ (dve vasi) ln prav Črnega ,j .oka in Puntgarta. Ljudem v tem delu doline se bo \or?J davna želja verje'no kmaij izpolnila, prav goV>"o pa ieios. In potom Jim ne bo več edina vez s svetom samo redko časopisje... (vec) O Pričakujejo, da bo do konca leta zgrajena cesta med Nisem ln Dimltrovgradom v Bolgariji. As taltna cesta bo dolga 90 km. Gradita jo beogralskl podjetji Pa:'-tnnskl put in Mostogradnja ter sarajevski Put. Do 1 Julija bodo dokončali 35 km ceste. ■3 Skupnost pristaniških podjetij Krke ln brazilska družba Vale d> Rlo Doce sta podpisali pioio-kol, po katerem bo v naši dr-lav! zgrajonlh več Industrijskih objektov za proizvodnjo tako imenovanih paletnih rud ln tele-trme rude. n Družbeni plan lotoinjlh gradini v Makedoniji predvideva 120 milijard dinarjev novih objektov, od česar bodo 60 milijard dinarjev porabili ca obnovo Skopja. Na posvetovanju prexisedni-kov, tajnikov in blagajnikov krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki je bilo v nedeljo v Ribnici, so med drugim obširneje govorili tudi o izvajanju sklepov zborov vo-lilcev. Pri tem so ugotovili, UESETO da pristojni organi pogosto vse prepočasi rešujejo želje in sklepe, ki so jih sprejeli občani na zborih voliicev. Zelja in predlogov občanov pa Je toliko, da jih zaradi pomanjkanja sredstev sploh ni mogoče uresničiti v nekaj letih. Na sestanku so se zavzeli, naj upravni organi na poda-gi sklepov zborov voliicev napravijo nakakšen razpored, po katerem se bodo potem odvijale vse predvidene gradnje, ob tem pa na) obimom na njihove predloge odijovnr-jajo in jim tak vrstni red u-di z utemeljitvijo vrnejo. V razpravi o gradnjah tu-rističn'b postojank so menili, da ie takih gradenj- preveč glede na skrrmna sredstva, medtem pa niti sedanji turi- stični domovi (Travna gora, Grmada niso popolnoma urejeni. Po drugi strani vse te gradnje participirajo na občinskih sredstvih, na druge, vsekakor bogate vire, pa se redkekdo spomni (da bi npr. svoje domove gradile gospodarske oragnizacije, gostinska podjetja ipd.). Da Je tako, govori začeta (in menda ustavljena) gradnja turistične koče na Tatinskem lazičku in v Veliki gori, nedodelano zidovje kegljišča (nihče ne ve, kje dobiti po- trebne milijone!), težave so z gradnjo turistične koče pri Belih vodah v Loškem potoku itd. Na sestanku so se pogovorili še o aktualnih nalogah krajevnih organizacij SZDL, o pripravah na ustanovitev krajevnih skupnosti in o pripravah na volitve novih zadružnih svetov, pri čemer naj Socialistična zveza tudi sodeluje. To nedeljo bodo namreč po posameznih področjih pripravljalne konference zadružnikov, 14. junija pa volitve. Na mnoga srečna leta, očka Grivec! Matični urad Dolenja vas V aprilu je bila Izven porodniš-nlce rojena ena deklica. Poročila sta se: Frane Zobec, strojni ključavničar iz Prifror'ce, ln Danica Tovstn, gosp. pomočnica lz Rakltnlce. — Umrla je: Franci-tka Vldorvol, kmetica iz Blat 62. V prihodnjih dneh bo slavil v krogu svoje drage dru-iimce 70 let življenja naš znani aktivist lz Grčaric tovariš o č k a Grivec. Ko mu vsaj v duhu stiskamo roko s čestitkami in željami, da bi ostal še vrsto let med nami čil, zdrav in srečen v krogu svojih dragih, se mu znanci in prijatelji hkrati tovariško zahvaljujemo za vse, kar je dal za svobodo, za svoje Gr-čavljane in vsem znanim ter neznanim borcem NOV. Mnogo mu doloujemo, saj nas je pridno obveščal o vseh hajkah Nemcev iri belogardistov in o »obiskih«, ki so prihajali z onkraj Mestnega vrha. Bil je naš pravi partizanski očka, ljub in drag vsem, ki smo ga poznali in z njim delali. Kolikokrat nas je pravočasno obvestil o nakanah sovražnika, da smo se umaknili v gozi! Z vrhov smo potem giednti »fimaštre* Nemcev, ki so potiskali pred seboj belogardiste, sami pa so se vozili za njimi v tankih . .. Mnogo je takih in podobnih spominov, vsi pa so tesno povezani z našim jubilantom. Za življenjski jubilej mu torej razzn ožje domače dru-Cinice čestita tudi velika partizanska družina! Zato, očka Griver, vezuj dobro in še na mnogo let ostani zdrav in čil in vas naši V Imenu prijateljev in znancev: UCO Robert Merle SMRT JE MOJ POKLIC ^23 Rezko sem odbil: »Ni govora! Tako dolgega zastoja v krematoriju si ne moremo privoščiti. Krematorij mora obratovati!« Pogledal sem po okrepljenih oddelkih SS, ki so obkrožali garderobo. »Kaj pa psi?« »Sem že poskusil... Toda židje so potrgali kable, garderoba je v temi in psi ne marajo noter.« »Prinesejo naj reflektor.« Pick je za vpil povelje. Dva esesovca sta stekla stran. Nadaljeval sem: »Oddelek za napad naj ima sedem mož. Dva bosta na hitro odprla vrata in jih sunila proti njim. Ta dva ne bosta v nevarnosti. Eden bo v sredi držal reflektor. Na njegovi desni strani bosta dva ostrostrelca poiskala oborožene Žide. Dva na levi bosta kar na slepo užigala s strojnico. Namen akcije je uničiti oborožene Žide bi onemogočiti drugim, da bi prijeli za orožje. Vi pa že zdaj pripravite naslednji oddelek, ki bo nadomestil prvega.« Utihnil sem in Pick je čez nekaj časa rekel: »Na tistega, ki bo držal reflektor, ne stavim niti počenega groša.« Odvrnil sem: »Izberite svoje ljudi!« - Esesovca sta pritekla z reflektorji. Pick sam ga je priključil na zunanji električni vod in odvil kabel. Rekel sem: »Kabel mora biti dovolj dolg. Če se nam napad posreči, bo treba z reflektorjem prodreti prav v garderobo.« Pick je pokimal. Dva moža sta se že postavila za vrata. Ostalih pet se je razvrstilo na prvi stopnici podzemskega stopnišča. Srednji, neki Scharfuhrer, si je reflektor tiščal na prsi. Pet mož je čakalo nepremično, z napetimi obrazi. Pick je zavpil povelje in pet mož se je v popolni, Eepretrgani vrsti spustilo po stopnišču. Električni abel je polzel za njimi kakor kača. Ustavili so se približno poldrag meter od vrat. Na prvi stopnici Stopnišča, ki je vodilo v podzemlje, je že stalo pet novih mož. Dvorišče je zajela tišina. . Pick se je sklonil na stopnišču in s tihim gla-■om nekaj govoril Scharfuhrerju, ki je držal reflektor. Že je dvignil roko. Tedaj pa sem rekel: »Trenutek, Pick!« % Pogledal me je in spustil roko. Krenil sem proti stopnišču, možje drugega oddelka so se razmaknili in spustil sem se po stopnicah. ■ »Dajte meni tole!« Scharfuhrer me je osuplo pogledal. Po obrazu mu Je tekel znoj. A. že naslednji hip se je zbral in rekel: »Javvohl, Herr Obersturmbannfuhrer.« Izročil mi je reflektor in rekel sem mu: »Lahko greste.« - .Scharfuhrer me je pogledal, udaril s petami, se obrnil in odšel po stopnicah navzgor. Počakal sem, da je prispel na vrh, potem sem si ogledal može iz prvega oddelka. j »Ko rečem ,,ja, vidva odpreta in trije stopimo dva koraka naprej, vidva ležeta, vidva pa odpreta ogenj. Ostrostrelca bosta streljala počasi, a zanesljivo.« »Herr Obersturmbannfuhrer!« me je nekdo poklical. Obrnil sem se in dvignil glavo. Z vrha stopnišča Je gledal Pick. Bil je ves zmeden v obraz. »Herr Obersturmbannfuhrer, to je vendar nemo-goče!... Saj to je...« Ostro sem ga pogledal in umolknil je. Obrnil sem se nazaj k svojim ljudem, pogledal naravnost predse in rekel: »Ja!« Obe krili vrat sta butnili v notranjost. Pritisnil sem si reflektor na prsi, moji ljudje so se vrgli na tla in okrog ušes so mi,začele žvižgati krogle. Pred noge mi je padlo nekaj okrškov betona, strojnici na pioji levi sta pričeli bruhati ogenj. Počasi sem pomikal reflektor od leve proti desni in ostrostrelca, ki sta ležala na moji desni, sta dvakrat ustrelila. Počasi sem šel z reflektorjem nazaj proti levi, krogle so divje zažvigale mimo mene in pomislil sem: »Aha, tam so!« — Zavrtel sem reflektor spet proti desni in med nenehnim drdranjem strojnic sem zaslišal dva topa strela mojih' dveh ostrostrelcev. Krogle so prenehale žvižgati. Zavpil sem: »Naprej!« — Moji možje so vdrli v garderobo in po nekaj korakih sem velel naj prenehajo streljati. Napol goli Židje so se stisnili v kot garderobe. Zlepili so se v velikansko, brezoblično gručo. Reflektor je osvetlil njihove srepeče oči. Zraven mene se je prikazal Pick. V hipu sem začutil silno utrujenost. Podal sem reflektor prvemu mitraljezcu in se obrnil k Picku. »Prevzemite komando!« »Zum Befehl, Herr Obersturmbannfuhrer!« Nato je vprašal: »Naj nadaljujem s plinskim postopkom?« »Imeli boste težave. Prisilite jih, da bodo eden po eden odšli skozi mala vrata. Odpeljite jih v secir-nico. Tam jih postrelite, enega za drugim.« Počasi sem odšel po stopnišču, ki je peljalo na dvorišče. Ko sem se prikazal zunaj, je na dvorišču zavladala mrtvaška tišina, esesovci so otrpnili. Po. mignil sem jim, naj sprostijo držo. Prestopili so se, vendar so ostali molčeči, vse oči so počivale na meni. Vedel sem, da me občudujejo zaradi dejanja, ki sem ga bil pravkar storil. Stopil sem v avto in divje zaloputnil z vrati. Pick je ime) prav: nikoli ne bi bil smel tako tvegati. Vsi Štirje krematoriji so bili do-ridani, toda njihovo pravilno obratovanje je bilo še dobršen čas odvisno od moje prisotnosti. MED JUNAKI SINJEGA NEBA Danes praznujemo dan letalstva. 22 let je preteklo od njegovega rojstva sredi viharnih vojnih dni. Spomini so vezani tudi na imena pilotov, ki so v boju za svobodo izgubili svoje življenje. Ni bilo zaman. Sovražnika že zdavnaj ni več in iz skromnih začetkov partizanskega letalstva je zrasla močna, dobro opremljena vojska čuvarjev našega neba. Marsikateri mladenič se želi vključiti v vrste padalcev ali pilotov in si pobliže ogledati mogočne jeklene ptiče, ki prebijajo zvočni zid v drznih poletih skozi ozračje. Takšno tiho željo mi je razodel pred dnevi tudi vojak Spasoje Milo-vanović, ki služi vojaški rok v garnizonu Cerklje. »Rad bi letel in bil bi še posebej zadovoljen, če bi me izbrali za padalca,« je dejal. Te želje pa ni nikoli prej izrekel glasno, in tako ni prišel med padalce. Po poklicu je učitelj, doma lz Majura pri šabcu. Preden je odšel k vojakom, je služboval na osnovni šoli v Zvoniku, mestecu v vzhodni Bosni. Rad ima učiteljski poklic, ki ga v svoji enoti verno nadaljuje: nepismene tovariše uči abecedo in računstvo. Bivanje v JLA — velika življenjska šola »Življenje v vojašnici je za mlade fante ena sama velika »šola,« je pripovedoval. »Dolgočasiti se skoraj nihče ne utegne, in kdor si enoličnosti he želi, je tudi ne doživlja. Seveda je tu ustaljen delovni red, prosti čas pa je naš. Knjige, časopisi, televizija, šport in šah prijetno izpopolnjujejo in skrajšujejo vojakov svobodni del dneva.« »Koliko fantov ste že naučili branja in pisanja?« sem ga vprašala. »V tečaju od januarja do aprila sem jih poučeval osem. Z njimi sem delal štirikrat tedensko po štiri šolske ure. Domače naloge so pisali v prostem času. Učno snov sem predeloval s tečajniki po predpisanem programu. Po končanem tečaju je vsak izmed njih prejel za nagrado čitanko s teksti, prirejenimi za odrasle. Vojaki so se prav radi učili branja, pisanja in računanja, saj so mnogi izmed njih imeli manjvrednostne občutke zaradi svoje neukosti. Med njimi je bil kmečki fant, ki je doma vozil pridelke na trg in je bil vedno odvisen od dobre volje sosednjih prodajalcev, ki so mu pomagali pri računanju.« »Kaže, da ste se dobro vživeli v delo z odraslimi. Ste že kdaj prej sodelovali pri njihovem izobraževanju?« »Nisem, vendar je delo z njimi precej drugačno kot delo s šolsko mladino. Moral sem se seznaniti tudi z osnovami andragogike, metodike izobraževanja odraslih. Zame so to nove, dragocene izkušnje.« »Vaš predstojnik je omenil, da so vas pred nedavnim nagradili za vestno delo" z nepismenimi tovariši. Kakšna je bila nagrada?« »Čaka me teden dni izrednega dopusta, po vrnitvi pa bom pričel z novim tečajem, za katerega 'se kandidati že zbirajo.« »Kaj vas razen knjig še veseli?« »Šah in nogomet.« Odgovor je bil skromen in kratek, a kap. I. ki. Mirko Grubljašič je povedal, da vodi vojak Spasoje najboljšo šahovsko ekipo. »Katere časopise največ prebirate?« »Nedeljne informativne novine, Sport, Ilustrirano politiko in druge. V časo- pisni čitalnici imamo bogato izbiro listov iz vseh republik. Doma ima malokdo možnost, da jih toliko prebere.« »Kako preživljate nedelje?« »Prav prijetno. Dopoldne navadno šahiram, popoldne igram nogomet ali gledam televizijo, kjer me najbolj zanimajo prenosi športnih dogodkov. Ob večerih sem imel zelo rad oddajo Ogledalo državlja- na Pokornega. Všeč mi je tudi humorist Miodrag Petrović-čkalja.« »Zahajate kaj v Brežice?« »Bolj malo. Tu pravzaprav ničesar ne pogrešam. Vaši kraji so mi všeč in ljudje tudi, ker so pridni in delavni. "Odkar sem tukaj, sem spoznal fante od vsepovsod. Zbrali smo se ,s mora i Dunava', kot pravimo pri nas. Kljub različnim navadam, vzgoji in izobrazbi se dobro razumemo in živimo kot ena sama velika družina.« Pomenek z drugim najboljšim pilotom-lovcem bombarderjem Razgovor sem nadaljevala s pilotom Ignacem Kosom. Kap. I. ki. Kos je doma iz Ptuja. Dopolnil je 31 let in je drugi najboljši pilot — lovec bombarder v Jugoslaviji. To mesto si je priboril na tekmovanju leta 1963 in le majhna napaka mu je preprečila osvojitev prvega mesta. . »Že dolgo živite v Brežicah? Imate družino?« »Tukaj sem od 1956. leta. Sem poročen in imam dve hčerki.« »Kako ste začeli pot do sedanjega poklica?« »Bil sem modelar in od tod moje veselje do letalstva. Pilot sem od 1953. leta. Takrat sem končal akademijo.« »S kakšnimi avioni letate?« »Z reaktivnimi. Rad sem v zraku in rad imam hitre, bliskovite polete.« »Boste tudi letos tekmovali za najboljša mesta?« »Bom, če me bodo izbrali. Za udeležbo na takšnih tekmovanjih je potreben precejšen trening. Lani sem se premalo pripravljal.« »Kdaj pri poletih najbolj uživate?« »Kadar letim sam in delam akrobacije.« čuti lahko pilota tudi varajo! »Se pri upravljanju letala popolnoma zanesete na instrumente 'v njem?« »Tako je treba. Pilot mo- ra biti discipliniran, sicer ga sreča ne spremlja dolgo. Tehničnim napravam moramo verjeti, čuti 'nas včasih varajo in to doživi prej ali slej vsakdo izmed nas. Instrumenti kažejo na primer, da leti avion vzporedno z zemeljsko površino, pilotu pa se zdi, da leti pravokotno na zemljo, če v tem trenutku zaupa čutom, je izgubljen. Sam sem doživel takšen lažni občutek zelo pozno- Ni še dolgo tega, kar sem izgubil orientacijo. Bil sem prepričan, da letim v desno smer, v resnici pa sem zavijal v levo. Odločitev je v takih trenutkih zelo težka, ker smo vajeni verjeti predvsem tistemu, kar vidimo in čutimo. Takrat mora odločiti discipliniranost. Lani, ko sem se peljal na tekmovanje, je bil na primer spremljevalec v drugem avionu prepričan, da letim na -hrbtu. Konec bi bil zanj tragičen, če bi izgubil zaupanje vame in se ravnal po svoji presoji. To so dramatični in težki trenutki.« »S čim se najraje ukvarjate, kadar ste na tleh?« »S športom. Vozim se tu- di s'ckom in precejšen del r*??ega časa preživim pri d&ni.« jf»:vrn*....... iM* priljubljena-»blika oddiha grf je v garnizonu iz-.^Priljubljena oblika iei?it» Pilot Slavko Orlic p Tovoru pripomnil, !f, nl^ogi izmed njih ze: Xm fKti tudi kajakaški le"ft.OWini so predlagali ,ra*iev lesene lope za ka-7\ u žal še ni postav-!aSKrka je po mnenju »nva^ 0rlica odlična za ;oioV*lpQrt- Omenil je tu-Vebo P° ureditvi ko-tMK Mlajši pogrešajo P* jPelovanja z mladinko ^zaciJo pri orga- f, \z# ^žbenih priredi-?pV, f*ročeni pa si želijo frV*?1 boljšo preskrbo ^^oženost tržnice. yf*?ovorih s pripadni-. ■ »jf^ona Sem med dru-* J nedela, da se mnogi g, ynJih aktivno vkl Judejo.* družbeno-politič-JM^e v kraju, kjer V garnizonu fr^ui folklorno sku-sodeluje 12 mladink. Za dan Prirejajo nastop V so pripovedovali 1*vtisov z obiska v lloV^er utripa samo-e^em življenja v um- i°v Jožica Tcppey Pred startom Pilot z mehanikom pregleduje letalo pred vzletom Vojak Spasoje Milovano-vić: »Prišli smo z vseh strani, a smo kot ena velika družina.. .*> Pilot kapetan I. kl. Ignac Kos, na^-jan in dobre volje pred svojim »ieklen^cem« Zvonko Voljoitf: DEČEK DUB V VESOLJU 58. Skoraj M6 pripetila nesreča. Avstralec Johnson se je hotel oddaljiJ10 rakete s pomočjo raketne pištole. Kot drugi je bil tiiJ301 1 dolgo žico privezan ob ladjo. Toda žice ni dovolj 3*no. pritrdil na obleko, odpela se je, in ko je sprožil raketfP'štolo, ga je pognalo v temo vesolja. Zazdelo se mu je,'se .ladja z veliko hitrostjo oddaljuje in da je ostal sam v'solJu- Tako je bil zmeden, da se ni znal ustaviti, šele tet^ se je spomnil in poklical na pomoč. 59. »Dub in Horodicki za njim!« je ukazal kapetan. »Povozita se z žico.« — Dub in Rus sta sedaj že imela nekaj vaje. Povezala sta svoji žici in se pognala za Avstralcem. Kapetan je medtem dopovedoval Johnsonu, kako se naj ustavi in vrne. Poskušal je nekaj storiti. Slednjič mu je uspelo, da se je ustavil. Reševalca sta ga morala ujeti, ker se je kar naprej vrtel v krogu. Privezala sta ga z žico in ga potegnila za seboj. Ce ga ne bi rešili, bi se Avstralec spremenil v meteor. 60. Objavili so, da se bliža raketa »Venera«. To je »vesoljski tovornjak«. Pripeljala je žico za gradnjo kletke in potrebno orodje. Okrog vrvi, s katero sta povezani »Sirius« in »Vega« morajo najprej zgraditi votlo, okroglo kletko iz prepletenih žic. Vanjo bodo spravili dele za gradnjo vesoljske postaje, sicer bi jim lahko pobegnili v vesolje. — Z »Veneri« so zložili material in raketa se je vrnila na Zemljo. Raketi »Sirius« in »Vega« pa bosta za vselej ostali v vesolju. Odbojkarji poraženi doma V prvi tekmi, ki so Jo novomeški odbojkarji odigrali na domačih tleh, so doživeli grenak poraz. — Nasprotno moštvo je popolnoma vsililo svoj počasni sistem igre, ki se mu domačini niso ' znali upreti in zaigrati živahneje in predvsem učinkoviteje. Ljubljansko moštvo »Bežigrad« se ne odlikuje z močnimi servisi in udarci na mreži, temveč predvsem z mimo, preudarno igro, pri tem pa pridno izkorišča najmanjše nasprotnikove napake. Največja odlika domačih odboj-karjev Je že od nekdaj bila atraktivna igra na mreži in serije močnih, neubranljivih udarcev, ki jih pa tokrat skoraj nismo videli, poleg vsega so domačini odpovedali tudi pri serviranju in podajanju žog. O dobri igri v polju pri domačinih nismo mogli nikdar govoriti, Izkazovali so se le posamezniki, tokrat pa tudi tega ni bilo O sami igri lahko rečemo, da ni bila preveč lepa, o domačem moštvu pa še to, da je odpovedalo na vsej črti in da tako brezglave igre že dolgo niso prikazali. Upamo, da bodo krizo naši odbojkarji preboleli v najkrajšem času in bodo v nedeljo v Mariboru zaigrali, kakor so sposobni. Po igrah na Gorenjskem smo sodili, da bodo segali po prvih mestih, kar imajo še vedno možnost, vendar ne smejo ponoviti igre. kot smo jo videli preteklo nedeljo. MP. kondicije. Obakrat so sicer vodili ob polčasu, vendar iim je na koncu zmanjkalo sape za učinkovit zaključek. Novomeški mladinci so Igrali v naslednji postavi: Jereb, Pocrvina-Gošnik, Splihal n. Pire, Stoka-nović, Petrič ITI, Simunovič, Medak, Tomazin. V Ljubljani pa so Igrali tudi pionirji ln se pomerili z vrstniki Ilirije. Tekmo so zgubili. Rezultat je bil 21:18 (12:9). Novomeščani, ki trenirajo šele eno pomlad, so pokazali zadovoljivo košarko ln so se zelo uspešno upiraii Tlirijamom. -al Neuspeh na novomeški Loki Novo mesto : Jesenice 42:60 (20:31). Prvenstvena košarkarska tekma druge slovenske lige, igri šče na Loki. Sodnika: Rus iz Kra nja in Skulj iz Ljubljane — dobrV Gledalcev okrog 250. Novo mesto: Bele 4, Cotič, Ber-ger, Blažič 6, Knoll 4, Franko 14, Setina 6, Uhan t, Splihal 2. Jesenice: Sodja 19, Campa 19, L:p:cer, Vavhnik, Dragojevič, škof 2, Kristan 4, Svetlin 16. Katnik. Sobotna tekma je bila hladen tuš za domače gledalce. Novomeščani so igrali izredno nezbrano. Gostje so s preprosto igro dosegali koš za košem in na koncu slavili visoko zmago. Vsi napori Novo-mesčanov, da bi obrnili razvoj do- godkov sebd v prid, so bili neuspešni. Kaj pomaga dobra igra v polju, ko pa v celem moštvu ni niti enega, ki bi zanesljivo zadel koš od daleč! Tako je šla po zlu spet zmaga, ki bi morala ostati na Loki. saj gostje niso prav nič boljši. Zdi se nam, da bo treba čimprej nekaj ukreniti, saj igralci psihično ne zmorejo pomembnejšega srečanja, če bo šlo tako naprej, se ni treba posebno čuditi, če bodo novomeški košarkarji obstali tam kot lani. Gledalci so bili takrat upavičeno razočarani, saj niso videli ničesar od tistega, kar dela košarko .privlačno: ni bilo hitrih akcij, lenih podajanjiin zanesljivih zadetkov. -si MLADINSKA KOŠARKA V nedeljo je bilo na Jezici košarkarsko tekmovanje mladincev, katerega so se udeležili tudi Novomeščani. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ilirija : Jezica 47:36 (19:22). Ilirija : Novo mesto 54:38 (13:19), Jezica : Novo mesto 43:35 (17:21). Po prvi tretjini je vrstni red naslednji: Ilirija 4 točke. Jezica 2. Novo mesto 0. V nadaljevanju, ko bodo Igrali eno kolo še v Novem mestu, imajo novomeški mladinci lepe možnosti, da se povzpno više. posebno še. ker so na Jezici obe tekmi Izgubili zaradi slabe Seminar Počitniške zveze Občinski odbor Počitniške zveze v Noivem mestu je nedavno organiziral seminar, ki so se ga udeležili člani iz novomeške in trebanjske občine. Na seminarju so se pomenili o organizacijskih in drugih zadevah ter o članstvu. Zatem so priredili izlet proti Trški gori, kjer so se srečala z novomeškimi taborniki. —mtr— Kri, ki rešuje življenja r^"; Palii0?"1 50 darovali kri na novomeški transfuzijski JW*' tasoMi Jor,liui, članica kolektiva PLM Novo mes:o; Cveta 1*™$), fiir"l» k Malega Podijubna; Munl Keberšek, Draga l0®0*!^! i 01 kolektiva Novoteks, Novo mesto; Ana Coršc, rf'','Hi, vr, Podturnii; Milena Me, Anica Novak, Jože He-VOuk fiV« • JoJ* (iriibnar, Kmllija llvgler, Brslma Fazlič. fSSi *vn, , • M»rJHa Kranjc. Fcjzo Alaglč, Valent Flll-•kH tV. BuI'Ov.t, Alojz PeUn. Cvetko Cebrun, Jožr *'ran c **irašHn. Anion Zupančič, Franc Mlini, Jože Pr««, v"? Mavsar. Ili-iman Krakau. Jsnoz Marašlič, Kudi f'X„ vink„ J1""- •''''»»c Bradač, Viktor Avguštin, Anion Mil C*»M. člani kolektiva Gozdni obrat Poljan«; Jjf? I« Sl*50vl«. posestnik iz Podtuma; Aloj* Marc, upoko-25» l*l*ih Toplic; Jan« Raleliar, Jožefa ZuimućIć. "JSV SiLi K*rrl Pczdirc. MIlan Pelko, Stanr Senlca, Jože P*2*. m!™' kolektiva »Bor«, Dolenjske Toplice; Jože Zu-f^SSht. Aktiva osnovna šola Vavta vas; Anica Rajk, * ^VjiiC Dolenjskih Toplic; Fanlks Mrak, gospodinja -^ui Toplic, Uspeh novomeških železničar-jev-kegljačev v Celju V nedeljo je bilo v Celju tekmovanje kegljačev železničarjev. Nastopili so v borbeni igri in posamezno na 100 lučajev. Desetčlanska moštva so na štirih stezah odigrala po dve borbeni igri. Proti pričakovanju - so se novomeški železničarji izvrstno odrezali, saj so premagali vse ostale in osvojili prvo mesto in pokal. Ogorčena borba Je potekala med Mariborom, Novim mestom in domačim Celjem. Vendar so bili Novomešča-ni uspešnejši za 18 kegljev, Celje in Maribor pa sta do keglja enaka. Vrstni red: 1. Novo mesto 802, 2.-3. Maribor 784 in Celje 784, 4 Ljubljana 717, 5. Reka 634. Novomeščani so imeli tudi precej uspeha v konkurenci posameznikov, saj je Legiša osvojil drugo mesto v precej hudi konkurenci. ■Vrstni red posameznikov: 1. Tuh-tan (Reka) 428, 2. Legiša (Novo mesto) 424, 3. Homovec (LJubljana) 423. (en) mu visoko premagali nasprotnika. Najprej je sicer kazalo, da bo borba huda, toda že ob polčasu Je bil rezultat 13:6 za Novomeščane. Gledalci sicer niso bili prepričani, da bodo številčno šibkejši partizanove! vzdržali do konca, toda Novomeščani so hladnokrvno zabijali gol za golom v mrežo nezanesljivih šmihelsklh vratarjev. Ker je pri Smiheičanih tudi obramba močno šepala, Je bilo ob koncu kar osemnajst golov razlike. ŽENSKO KEGLJANJE Novo mesto : Kočevje 1:1 V nedeljo Je gostovalo v Novem mestu kegljaška ekipa Kočevja ln z reprezentanco Novega mesta odigrala dve borbeni Igri. V prvi igri Je ženska ekipa Novega mesta zmagala z 51 keglji razlike. Zato pa Je bila bolj izenačena druga igra, ki Je dala gostjam iz Kočevja zmago za sedem kegljev. Rezultat prve igre Je bil 276:225. rezultat druge igre pa 244:251. Prijateljsko srečanje Je bila povratna tekma, ko so Novomeščanke sodelovale na turnirju v Kočevju za dan Jena. ftn) PARTIZAN (N. m.) -prvak V predzadnjem kolu medobčinske rokometne lige Je novomeški Partizan premagaj Smihel ter loko že postal prvak, saj Ima štiri točke naskoka. Partizan (N. m.) : lSmlhel 29:11. Partizan: Perko 1, M. Bele 2, Vovk I Medlo 14, Splihal 7. — Smihel: 'Maren, Medic 4. M. Burgar 1,1. Imrter, J. Burger 3, Bencina 1, Jakše 4, Erpič. Tekmo Je sodil Molek Iz Črnomlja Novomeščani so igrali nepričakovano dtbro. Namesto šestih Igralcev so imeli v polju 1« *url (vsi ili uvi so bili poškodovani ali nujno sadržani), pa so kljub te- V Pišecah so uprizorili »Kekca« Učenci 8. razreda osnovne šole v Pišecah so na-študirali mladinsko igrico »KEKEC« in se z njo Javno predstavili. Uprizoritev je obiskalo veliko ljudi. Gledalci so pohvalili prizadevnost mladih igralcev. Igrico je režirala to-varišica Bencinova. Izkupiček bodo učenci 8. razreda porabili za izlet ob zaključku Šolskega leta. Plin iz Sahare v Evropi Francija proučuje možnosti ustanovitve mednarodnega konzorcija za izgradnjo velikega cevovoda, ki bi prenašal naravni plin ia Hasi Mela v Sahari v Evropo. Računajo, da znašajo rezerve plina na tom področju 800 milijard kubičnih metrov. Po načrtih, o katerih sedaj razpravljajo, bi plinovod lahko zgradili v i treh variantah: od Hasi Mela do Kartagine prek Alžiira in Gibraltarja* od Berveanoafril-ske obale do Marseilla prek Alžira, Tunisa, Sicilije in Milana ali pa od Aroeza do Tou-lousa prek Maroka. Glavni poiroSiEki saharskega plina bi bile Francija, IteJiJa in Španija. Cvetke iz tujih logov Slavni pesnik Thomas Moore se je rodil v zelo skromnih razmerah, vendar se svojega rojstva ni nikoli sramoval. Ko ga je v klubu plemenitaš vprašal, če je bil njegov oče res samo trgovec, je Moore pritrdil. Lord se je namrdnil: »Le zakaj niste tudi vi postali trgovec?« Pesnik se je posmehnil: »Oprostite, mvlord, ali je bil vaš oče res dobro vzgojen gentleman?« »Seveda,« je pritrdil lord. »No, in zakaj niste tudi vi to postali?« Thomasa Carlvla so lovci na avtograme zelo preganjali. Znani nadležnež ga je na koncu izredno dolgega pisma vprašal, če so mu prošnje za podpis zelo neprijetne. Alo-droslovec mu je odgovoril: »Da, strahovito neprijetne! — Thomas Carlvle.« Znani gledališki ravnatelj VVvndham je vročega julijskega dne povabil v svoje gledališče izbrano družbo, da bi ji prebral Tennjrsonovo pesnitev »Elaine«. Med njimi Je bil tudi minister Gladstone. ' Po prireditvi stopi ravnatelj h Gladstonu in ga vpraša, če ga je predstava zelo utrudila. »Nikakor ne,« ga miri državnik, »imenitno sem se zabaval in prav vesel sem, da ste me povabili Cisto pokrep-čan sem in kakor prerojen grem nazaj v parlament.« Ves srečen bita VVvndham za oder, kjer pa sliši samo zabavljanje nad minulim duševnim mučenjem. Tedaj se ravnatelj razhudi: »Dragi moji, vzemite si za vzor starega Gladstona! Pravkar mi je dejal, da še zlepa ni doživel tako prijetnih uric« »O, to pa rad verjamem,« se oglasi nekdo v ozadju, »saj je ves čas spal!« Velikega Gladstona so vprašali," koliko govorov lahko . pripravi politik v enem tednu. »To je zelo različno,« je odgovoril Gladstone. »Ce je mož nadarjen in pameten, lahko sestavi samo enega; ce Je bolj povprečen, morda dva; če je cepec, pa tudi deset« Rado se zgodi, da spravi najpreprostejše vprašanje v zadrego tudi največjega učenjaka. To se je primeril^ slavnemu prirodoslovcu in učenjaku Darwinu, ko mu je njegova mala nečakinja zastavila naslednjo uganko: »Kaj ima mačka, česar nobena druga žival nima?« Darvrfn je dolgo premišljal in ugibal in se nazadnje vdal. Deklica je bila na moč vesela, da je spravila učenjaka v tako zadrego. »Oh, dragi stric,« je dejala, »kaj res ne veš tega? — Mucke vendar!« Darwin je sovražil dolgoveznost v govoru ln pisanju. Prijateljem je rad pripovedoval, kako je bilo na kosilu pri Carlvlu. »Dve dolgi uri je govoril Carlvle sam. In veste o čem? — O veličini molka!« BREZ BESED Mladinske brigade na cesti Metlika - Črnomelj Takšen pa ie otroški vrtec na vasi. Prizorčke smo ujeli v Dragatušu, kjer je na toplem soncu stara mama Ana Babic varovala vnuka Nikca in Marin-čico. Tudi mamica obeh otrok ni daleč: Kristina Babic stoji v ozadju slike ob konju. V domovih, kjer imajo stare mame, še gre, toda kako .je na kmetih tam, kjer nimajo stare mame in so otroci, medtem ko morajo starši na polje, prepuščeni samim sebi? Ves krompir so prodali Pred dvema mesecema so si v črnomaljski zadrugi belili glave s prodajo merkantil-ga krompirja, katerega so imeli kmetje še dovolj na zalogi. Pred novo setvijo so hoteli ta krompir zamenjati za semenskega, vendar ga zadruga ni mogla sprejeti, ker zanj ni bilo mogoče najti tržišča. Pred kratkim pa se je trg za krompir nepričakovano odprl. Iz Zagreba, Karlovca in Ljubljane prihajajo ponudbe za odkup večjih količin krompirja, tako da bi ga lahko prodali dosti več, kot so ga odkupili. Skoda, da te možnosti ni bilo prej, potem bi se prav gotovo še več kmetovalcev odločilo za za- menjavo semena. V zadrugi se pritožujejo, da imajo težave tudi s prašiči. Pred prvomajskimi prazniki je bilo po njih veliko povpraševanje in je cena vsak dan rasla, zdaj pa naenkrat ni za pujske nobenega zanimanja. Mesarska podjetja so preti prazniki dvignila ceno na 360 din kg, zdaj se pa branijo plačati še 320 din kg, kolikor je zadruga stalno plačevala. Kmetovalcem ta čudna odkupna politika ne gre v račun in se glede tega pritožujejo. Ce bi bile cene odvisne samo nega krompirja, katerega so od zadruge, bi bile stalne m, bi znašalle od 300 — 320 din za kg žive teže. Tudi v Semiču aktivnejša turistična dejavnost Turistično društvo Črnomelj si je v letošnjem letu naložilo obširne naloge. Poleg pomoči v mesecu čistoče, ki bo od 15. maja do 15. junija, bo uredilo dohod do Mi-trovega templja v Rožancu. Pri tem bosta pomagali Turistično društvo Metlika in Dolenjska turistična zveza. S sodelovanjem vseh treh bo izdan turistični prospekt Bele krajine v treh jezikih in nakladi 20.000 iz"bodov. Organizirali bodo tudi nagradni natečaj v turistični fotografiji in poživili belokranjsko fol- kloro. 7. junija bo v Črnomlju jurjevanje, ki naj' bi postalo tradicionalna prireditev. Turistično društvo si bo prizadevalo oživiti tudi semiško ohcet, združeno z vinsko trgatvijo in srečanjem borcev NOV. Ta prireditev naj bi bila vsako leto jeseni, datum in kraj pa še nista določena. Posebno skrb bodo posvetili vključevanju novih članov v ' Turistično društvo, saij je predvideno, da bo v Semiču deloval pododbor društva. F. D. Vse ceste, ki vodijo v Črnomelj, so zelo slabe, zlasti zdaj, ko je nanje preusmerjen promet zaradi gradnje nove ceste od Metlike do Črnomlja. Vsak dan bolj se kaže potreba po čimprejšnji Ob 20-letnici ustanovitve službe notranjih zadev 12. maja je v počastitev 20-letnice ustanovitve službe notranjih zadev precfeeclnik skupščine občine Črnomelj inž. Rado Dvoršak priredil sprejem. Udeležili so so ga vsi miličniki, uslužbenci odseka za notranje zadeve ter vseh matičnih uradov, razen teh pa tudi nekateri tovariši, ki so več let opravljali odgovorne službe pri tajništvih za notranje zadeve. Na sprejemu je predsednik občine govoril o razvoju službe notranjih zadev in njenih odgovornih nalogah vse od ustanovitve 'leta 1944 do danes, zatem pa priredil svečano kosilo za vse udeležence sprejema. zgraditvi te ceste, saj je turistična sezona pred durmi, razen tega pa bodo Belokranj-ci uničili svoje avtomobile in ostala vozila, če bodo morali še dolgo voziti po tako slabih cestah. Da bi bila cesta Metlika — Črnomelj čimprej zgrajena, se je odločil občinski komite ZMS Črnomelj organizirati mladinske delovne brigade. Prva bo začela delati na trasi že 1. junija. Okoli 60 mladincev in mladink iz vrst kmečke in delavske mladine se je prijavilo za delo, 25. maja pa bodo imeli brigadirji zbor v Črnomlju, kjer bodo izvolili svoje brigadno vodstvo. Druga brigada, ki jo bo sestavljala mladina iz občin Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Trebnje ter belokranjski študentje, bo delala na cesti julija. Istočasno bodo pomagali graditi to pomembno cesto brigadirji iz Ljubljane. Občina Ljubljana — Center bo zbrala na svojem območju mladino za samostojno brigado. > Avgusta pričakujejo v Beli krajini okoli 30 študentov iz tujih držav in nekaj domačih srednješolcev. Junijska brigada bo nastanjena v gradaš-kem gradu, ostale pa bodo imele šotorska naselja. Poskrbljeno je tudi za bogato dejavnost svobodnih aktivnosti, v okviru katerih bo deloval avtomolo tečaj, foto tečaj itd. Mimo tega bodo brigadirje obiskovali mladinski aktivi iz obeh belokranjskih občin in jim predvajali kulturne sporede. Predvidenih je tudi več športnih srečanj. Občinski komite ZMS Črnomelj je sklenil s Cestnim podjetjem iz Novega mesta pogodbo, po kateri bo podjetje vsa mladinska dela plačevalo po ekonomskem obračunu. S tem denarjem bodo krili izdatke za hrano in bivanje v naseljih, preostanek pa je namenjen ureditvi mladinskih klubov v Črnomlju ln Metliki. Kljub temu da belokranjskim podjetjem' manjka pridnih rok, so nekatera z vsem razumevanjem pristala na to, da pošljejo v brigade nekaj svojih mladincev in mladink. Črnomaljska občina proti tuberkulozi V okviru nedavno minulega svetovnega dneva zdravja, posvečenega' boju proti tuberkulozi, je poseben odbor, ki ga je imenoval svet za zdravstvo občine Črnomelj, pripravil obširen delovni načrt. Nekatere cd predvidenih nalog so že uresničili, ostale pa bodo izvedli v teku letošnjega leta. Tako so se 7. aprila zbrali v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj družbeno-po-litichi in javni delavci, predstavniki gospodarskih organizacij in zavodov ter mnogi ostali gostje, ki so obravnavali probleme tuberkuloze, hkrati pa-se seznanjali s programom in načrtom boja proti tej zahrbtni bolezni. O posvetovanju bomo obširneje še posebej poročali. Dva dni zatem so imeli zdravniki podružnice Slovenskega zdravniškega društva v Novem mestu redni sestanek, na katerem so s štirimi referati osvetlili probleme TBC s strokovne plati. V črnomaljski občini so na vseh šolah 7. aprila posvetili pozornost svetovnemu < dnevu zdravja, mimo tega pa bodo razpisali nagrade za najboljše- naloge iz tega področja. Zdravstveni delavci iz proti-tuberkuloznega dispanzerja bodo obiskovali osemletke ter se z učenci pogovarjali o vprašanjih, ki jim v borbi s tuberkulozo niso jasna. V teku letošnjega leta se bo v črnomaljski občini zvrstilo več strokovnih predavanj. Prvo javno predavanje s filmom, ki ga ie imel 15. aprila v Črnomlju doktor Smrečnik, je obiskalo okoli 60 poslušalcev. S takimi predavanji bodo še nadaljevali. Tudi v delovnih organizacijah naj bi bolj kot doslej skrbeli za svoje tovariše, ki so podvrženi TBC, za vse delavce naj bi organizirali vsaj enkrat v letu zdravniški pregled v dispanzerju. Dosedanja praksa je pokazala, da bi morala tesneje sodelovati dispanzer in socialna služI*, medtem ko je naloga sanitarne inšpekcije 06treje kontrolirati vaške luže in gnojišča ter ostale * higienske'' razmere na vasi. V ta skupni boj proti tuberkulozi pa bi morali poseči tudi občinski sindikalni svet in sindikalne organi- zacije po podjetjih, in sicer s tem, da bi skrbeli za zdrave delovne pogoje delavcev, za njihovo pravilno prehrano, za urejanje stanovanjskih problemov, pravilno izkoriščanje letnih dopustov in zdrav način življenja. V ta namen naj bi organizirali predavanja ali razgovore. Tako široko zasnovani delovni načrt bo mogoče" uresničiti v letošnjem letu. toda ne le v okviru zdravstvene službe. Sodelovati bodo morale tudi delovne in politične, družbene in gospodarske organizacije, če- bomo hoteli skritemu in zahrbtnemu sovražniku — tuberkulozi napraviti konec. Gluhi so obiskali Grčijo Pred kratkim se je iz Grčije vrnila skupina aktivistov Zveze gluhih, v kateri so bile tudi tri članice iz Novega mesta. Delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki Zveze gluhih iz, Slovenije, je navezala prisrčne stike z vrstniki v Grčiji. Tako je semiška »Iskra« obljubila 10 mladih ljudi, »Bclt« v Črnomlju pa 8. Ostala podjetja se še niso odločila, prav pa bi bilo, čc bi posnemala Iskro in Belt. V brigade je vabljena kmečka, delavska in srednješolska mladina, zato naj se čimprej prijavijo vsi, ki so se odločili za sodelovanje. Pri tem pa ne gre pozabljati, da bo še več kot posameznik družbi le ta dala njemu, saj se bo mladina pri kolektivnem delu in v svobodnih dejavnostih marsičesa naučila. Proslava za dan mladosti v Semiču Letošnji dan mladosti, bodo v Semiču praznovali' posebno slovesno. Mladina ii tovarne kondenzatorjev je povabila vse mladince in mladinke iz Iskrinili tovarn na Planino nad Seiničern.kjer bodo številne kulturne prireditve. Na tem mestu je bil leta 1944 ustanovljen Invalidski pevski zbor, zato bodo ob tej priložnosti počastili tudi njegovo ustanovitev. Nastopili bodo metliški tamburaši s pevko Ivanko Kraševec, belokranjski študentje, folklorna skupina belokranjsko kolo, domačini iz Semiča po bodo pokazali gostom semiško ohcet. Prireditve se bodo vrstile vse od 10. ure dopoldne do 16. popoldne. 6. in 7. junija: jurjevanje v Črnomlju V torek je predsednik občinske skupščine Črnomelj sklical tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem nekaterih slovenskih časnikov in RTV sporočil, da nameravajo v Črnomlju 6. in 7. junija prirediti jurjevanje. Ob tej priložnosti bedo nastopile skupine iz okoliških krajev ter prikazale stare običaje, ki so se v nekaterih vaseh ohranili vse do danes. Imenovan je poseben odbor, ki bo s jSOdelovanjem strokovnjakov iz Ljubljane, občinskim svetom Svobod in PD, Turističnim društvom in z Dolenjsko turistično zvezo vodil priprave za to izredno zanimivo prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. Več o tem bomo poročali prihodnjič. Razstava Scagnettijevih grafik V avli študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila pretekli teden odprta razstava grafičnih listov Valentina Scagnettija iz Ljubljane. Scagnetti se je tokrat predstavil kot odličen ilustrator Shakespearovih sonetov, razstava pa je samo manjši izbor ilustratorjevih del, med katerimi je nekaj prvikrat prikazanih občinstvu. Kulturnoumetniška skupina Janeza Trdine, ki je razstavo organizirala, je naredila spodbudno potezo ter tako prispevala pomemben delež k praznovanju 400-lqf-nice smr'i velikega angleškega tragedika, pesnika in igralca Wiliama Shakespeara. Izbor ilustracij ljubljanskega umetnika si obiskovatci lahko ogledajo vsak dan od 7. do 20. ure. Razstava bo odprta do vključno 25. maja. Dolenjska založba je izdala v eni knjigi dvoje povesti Josipa Jurčiča: »KLOSTRSK1 20LNIR«,in »TIHOTAPEC«, Ilustrirano. Lepo darilo za vsakogar! »KOMET« potrebuje strokovnjake in prostore Metliška konfekcija Komet ima za seboj že precej tradicije, ki jo je pridobila v IfiSh, odkar je bila ustanovljena. Izdelki ne ležijo po skladiščih, saj tržišče po tem, ko izdelujejo, skoraj dobesedno vpije. Letos bi morali s proizvodnjo ustvariti 410 milijonov dinarjev zaračunanega iztržka ali 380 milijonov vnov-čenega. V prvem četrtletju so naredili 108,489.000 dinarjev zaračunanega iztržka ali 27 % letnega plana, z vnov-čenim iztržkom (ustvarili so ga 75,580.000 dn.arjev ali 19 % plana) pa nekoliko zaostaja , Jo. Vse torej kaže, da Je to v njihovem primeru, ko neposredno zalagajo trgovino na drobno, včasih teže Letos delajo največ nekatere vrste ženskega perila, delovno obleke, delovne plašče, prevleke za avtomobile, pa tudi otroško, dekliško in fantovsko konfekcijo, predvsem hlače- S surovinami je precej težav, ker jih Je ruj trži Mu težko dobiti. Najteže je s pomožnrm mniteralom, kot so trakovi, elaslike, atlasi, čipke in podobno, ker je te-ea mailo, pa tudi v ustrezrVh' barvah tega biagn ni na voljo. V obratu je letos zaposlenih 152 ljudi. V začetku, ko se je kolektiv preselil v prostore, ki jih je izpraznila Beti, je bilo videti, da bo stavba zadoščala za lep čas, pa so Jo kaj hitro prerasli. Delajo v dveh izmenah. V kratkem pričakujejo 16 novih strojev, od teh 10 šivnih in 6 »specialk«, nafo pa se bo število zaposlenih povečalo za 45 ljudi. Vdružbenem planu občine Metlika je Jjila predvidena gradnja nove proizvodne dvorane, v katero bi se preselil ves obrat, vendar so nastade težave z zbiranjem sredstev za to investicijo. Začasno rešitev so našli tako, da preurejajo prostore pri Caru v Metliki, da ne bo, ko dobijo nove stroje, prevelika gneča. Kvalifikacijski sestav zapo-siendh je po svoje zelo zanimiv, saj je bil »Komet« pred leti. ko ie posloval še kot Invalidski zavod, ustanovljen predvsem z\iamenoni nuditi priuči tev m zaposHev invalu-dom tn dela manj zmožnim prehivalcm občine. Trenutno so v kolektivu 3 visoko kva'iticlrnni delavci, 17 je kvalificiranih, pa Je pol- kvalifiiciranih in nekvalificiranih. V zadnji skupini se jih 21 še prdučuije. Land se Je v obratu priučilo 12 delavk, ki so pridobile polkvallfikacijo. Tudi v »Kometu« zčio dobro vedo, da bodo, ko se bo obrat povečal, potrebovali več strokovnjakov. Lani so namenili 607.000 dinarjev za štipendije. Štiri štipendiste so imeli na ekonomski srednji šoji, dva sta študij končala ter že delata v proi?vodnji, dva pn še študira'a. Hitri razvoj, kakršnega doživ^a obrat, kaže, da bo treba kadrovski politiki posvečati več pažnje kot, doslej. Točnega načrta za kadrovanje v bližnji ln daljni prihodnosti še nimajo izdelanega, prav letos pa bo treba temu vprašanju posvetiti ka: največ pozornosti Hkrati z načrtno kadrovsko politiko mornjo graditi tudi stanovanja, i-an! o kolektiv skupaj s posojilom iz občinskega stanovanjskega sklada namenil za gradnjo 1 stanovanja 3,300.000 dinarjev, letos pa so iz sklad"v namenil i 4,500.000 dnarjev in bodo skupaj s posojilom iz občinskega stanovanjskega sklada zgradili 3 stanovanja. Metlika se je v zadnjih letih olepšala in postala prijazno in vabljivo mesto, ki je vrhu vsega povezano s svetom z lepo asfaltno cesto. Težav s strokovnjaki, ki so se še pred letd bali priti sani,' zaradi odročnosti kraja ne bo več. Z gradnjo stanovanj in z načrtnim kadrovanjem v »Kometu« in v drugih delovnih kolektivih bodo lahko nadomestili to, za kar je bila metliška občina doslej prikrajšana. M. J Dopoldanski motiv iz tovarne Beli v Metliki: Ivanka Medved, Silva Dular, Barbka .Pahor in Cilka Puslar prebirajo časnik med dopoldanskim odmorom na spomladanskem soncu na dvorišču tovarne. Združile so prijetno s koristnim, čeprav samo za nekaj minut Kiosk pri prosvetnem domu v Trebnjem, oblecan od učencev, ki so si tu prejšnji teden ogledali Kekca Trebanjski proračun je v težavah Po planu ostane letos trebanjski 1 občini 417,6 milijona dinarjev dohodkov. Ta vsota je izračunana ob upoštevanju ustvarljivih dohodkov ni pa absolutno zagotovljena. — Prav zavoljo tega nastajajo težave, h! se nc dajo odpraviti s para-pati. Da so težave, pove naslednji podatek: do konca prvega tromesečja je, bilo v vsej občini zbranih samo 61,7 milijona dinarjev dohodkov ali komaj 14,8 odstotka od prej navedene vsote. Več kot 10-odstotni izpad v tem obdobiu je pri tako nizko planiranih dohodkih izredno zaskrbljujoč, ker se premnogi odgovorni sprašujejo, kako bodo uresničili vse naloge. Če ne ho sredstev. Dohodki prepočasi napolnjujejo občinsko blagajno. Tako so davčni zavezanci v prvi polovici leta poravnali svoje obveznosti do družbe le z 42 odstotki (namesto lru-odstotno). Občinska doklada je bila najprej planirana v "višini 104 milijonov, po sprejetju odloka za doklade se je znižala za 11 milijonov. Trdijo, da bo do konca leta manjša še za 15 milijonov dinarjev, ker pričakujejo, da prizadeti rte bodo poravnali vseh ustreznih obveznosti. Doslej se je iz prora-, i *unskeirx prispevka na dohodke o1 zaposlenih nabralo koma! 18,1 odstotka sredstev namesto 25. manjši pa je tudi proračunski prispevek 8 področja izven gospodarstva. Na Na vrsti so preživnine Odlok o preživninskem varstvu kmetov v trebanjski občini zagotavlja pravico do preživnin vsem nad 60 let starim kmetovalcem in nad 55 let starini kmetovalkam. ki prodajo gospodarskim organizacijam vsa zemljišča, kolikor so iih tc pripravljene prevzeti. V izjemnih primerih imajo pravico do preživnin tudi kmetic, ki še niso izpolnili predpisanih let, če so za delo nesposobni ali če se ne moreio zaposliti zavoljo drugih trajnih ovir. Preživnine znašajo 8000 do 14.000 dinarjev. Kmet lahko dobi preživnino tudi za nezaposlene družinske in druge Člane, ki jih je dolžan preživljati. V tem primeru mu pripada za posameznika 40 odstotkov celotnega mesečnega preživninskega zneska. V izjemnem primeru dobi preživnino tudi kmet, ki prejema pokojnino ali invalidnino, če ne doseže zajamčene preživnine po ustreznem odloku. Polno preživnino dobi po 7. členu odloka tudi kmet, ki mu je °ila Z6m-lja arondirana in je odškodnino vplačal jv sklad za preživninsko varstvo. Ce tega ne vplača v I sklad, dobi nižjo preživnino, ki jo določijo na podlagi Vrednosti zemljišča. Na ta način dobi nižjo preživnino tudi kmet, ki je od leta 1958 zemljo prodajal gospodarskim organizacijam in d.enarja ni vložil v sklad. Važno določilo v 6. členu odloka pravi, da se pri določevanju preživnine ne upošteva vrednost gozdov, ki so . prišli v trajno gospodarjenje gozdnogospodarskih organizacij. Ce se kmet odpove pravici do dela cene stoječega lesa, pa se mu preživnina lahko poveča za dvajsetino te Vrednosti. Po smrti nosilca preživninske praivice začne prejemati Preživnino vdovec oziroma vdova ali pa oseba, za katero Je umrli prejemal preživnino. Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, če ^et zadrži v svoji lasti stanovanjsko hišo, gospodarsko Poslopje in 10 arov zemlje, oziroma če si za dosmrtno uživanje »izgovori« do 1 ha »mije, kar je potrebno za • rejo krave in dveh prašičev. Sklad za preživninsko varstvo kmetov, ustanovljen s Posebnim odlokom dbčinske skupščine, bo dobival »rediva oziroma dohodke od kupnin ln drugih" odplačil za zemljišča, od dela vrednosti tistega lesa, ki ga nosilci Pravice do preživninskega "varstva prepustijo skladu od Prispevkov kmetijskih organizacij, sredstev lz proračuna ter drugih prispevkov, daril itd. Za trebanjsko občino, kjer se večina prebivalstva še Preživlja s kmetijstvom, je preživninsko varstvo izredne *a pomena. Preživnine bodo dane predvsem i namenom, fla bi ostarelim kmetov, ki ne morejo več obdelovati '»mije, omogočili še kar znosne pogoje na večer njihova življenja. s Nekaj problemov s tribune v Veliki Loki Nepričakovana in nenapovedana ukinitev tovorne postaje v Veliki Loki je presenetila dobršen del prebivalstva, ki prebiva v tem koncu trebanjske občine. Železniško transportno podjetje v Novem mestu, ki meni, da omenjeno postajališče ni dovolj donosno, je sklep o ukinitvi izvedlo precej tiho. Prav v tem pa je pogrešilo. Nastal je resen problem, ker so postali prenekateri, ki so bili vajeni sprejemati in odpošiljati blagovne pošiljke po železnici, tako rekoč čez noč prikrajšani. Nezadovoljstvo je privedlo ljudi do tega, da so vprašanje o ukinitvi tovorne postaje postavili na prvo mesto v razpravi- na javni tribuni, ki je bila v Veliki Loki 23. aprila. splošno pričakujejo, da bo ob koncu leta 50 do 60 milijonov primanjkljaja v občinskem dohodku. Zaradi slabega dotekanja dohodkov bo najbolj prizadet proračun, ki so ga za letos planirali v višini 145 milijonov dinarjev. Izdatki za proračunske dejavnosti so bili i že v prvem tromesečju za 8 odstotkov višji, kot bi smeli biti. Do presežka je prišlo zato. ker so za kritje proračunskih izdatkov najeli nekaj kreditov. Ker pa taka pot vodi v zadolževanje, kreditiranje proračunskih potreb ni najboljši način. Kekec jih je navdušil Slovenski barvni film »Srečno, Kekec!«, ki je požel mnoga javna priznanja in se priljubil domačemu in tujemu občinstvu, so prejšnji teden vrteli za učence osnovnih šol v Trebnjem. Film v režiji Jožeta Galeta je mlade obiskovalce navdušil in bodo verjetno marsikje o pogumnem Kekcu in slepi Mojci, ki na koncu s pomočjo čudodelnega zelišča spet vidi, pisati domače in šolske naloge. Na javni tribuni, ki je bila dobro obiskana in so se je udeležili prebivalci s celotnega območja krajevnega urada v Veliki Loki, Je bilo ŽTP Novo mesto močno grajano zaradi ukrepa, ki se zdi precej enostranski. Slab odnos do prizadetih uporabnikov že leznice in postajališča je novomeško železniško podjetje pokazalo še s tem, da ni po slalo na tribuno Svojega zastopnika, ki je bil povabljen da bi pojasnil ozadje ukinitve tovornega posta.'ališča. Po na ročilu iz Novega mesta je to nalogo opravil (kakor je vedel in znal) šef loškega po stajališča. Pojasnilo prebivalcev gotovo ni povsem zadovoljilo, kajti »če je postajališče res nedonosno, bi bilo treba poiskati boljšo rešitev, kot je ukinitev«. Občani so menili, naj bi se zmanjšalo postajno osebje, če je res, da gospodarski račun pri sedanjem številu uslužbencev ne pokaže zadovoljivega dohodka, če pa tudi tedaj ne bi šlo — so poudarili-- bi bilo bolje, ko bi postajališče prevzelo boljše podjetje. Vprašanje jc potrebno rešiti, saj bi bili hudo prizadeti vsi kraji, ki so vezani na postajo v Veliki Loki. Najbližje postajališče bi poslej imeli v Trebnjem, ki je oddaljeno 5,5 km. Na javni«tribuni so obravnavali še eno podobno vprašanje. Do enakega sklepa kot ZTP v primeru postaje je prišla tudi . občinska skupščina v Trebnjem in je name ravala ukiniti krajevni urad v Veliki Loki. Proti temu so bili vsi TREBANJSKE NOVICE občani na javni tribuni, ker bi bil: brez krajevnega urada še bolj od rezani od tistih predelov v občini, ki se najhitreje razvijajo. Kazno je, da mora Velika Loka tudi v prihodnje imeti krajevni urad, da pa bodo' občani lahko pogrešili, če v Veliki Loki ne bo več porok. Občinska skupščina bo morala upoštevati glas na tej tribuni, tem bolj, ker se občand v tem primeru upravičeno potegujejo za svoje pravice. Gostinstvo Velike Loke Je bilo naslednje vprašanje, o katerem so občani,*ivahno razpravljali. Velika Loka je že več kot leto dni brez gostilne. Zavoljo tega negodujejo mnogi, ki prihajajo sem. Potrebe so se namreč v zadnjem času tolikanj povečale, da kraj ne bi smel biti več dolgo brez lokala Ali bo to zasebni ali družbeni lo- kal, gostilna ali b!fe, bodo pro učili. Vsekakor narekujejo ureditev tega vprašanja nekateri utemeljen! razlogi, kot sta velrkost kraja, ki leži ob križišču poti, in dejstvo, da na tem območju ni v bližini nobenega ustreznega lokala Na Mali Loki je neizkoriščen grad, v katerem je bila svojčas gospodinjska šola. Občani so bili na javni tribuni prepričani, da bi se dali ti prostori pametno izkoristiti. Ker je v trebanjski občini ma lo tujskih sob in možnosti za pospeševanje počitniškega turizma bi lahko grad na'Mali Loki dobro služil tem namenom. Ce bi ga primerno opremili in uredili, bi postal nepogrešljiv počitniški dom Očitno je, da so vprašanja, obravnavana na javni tribuni neprimerno bolj pereča, kot bi se dalo sklepati po razpravi občanov. Skupaj prav gotovo predstavljajo težko coklo, ki lahko zavre napredek kraja in celotnega območja. Dolžnost vseh pristojnih je, da zadeve . trezno pretresejo in ukrepajo tako, kakor bi bilo najboljše. Pri iskanju rešitve med prizadetim, in povzročiteljem je treba pazili, da ne bodo okrnjene vsaj temeljne osnove, na katerih gradijo posamezni kraji in občani svojo prihodnost. I. Z. Uspehi skozi težave Ljudska univerza v Trebnjem nima redno zaposlene osebe, zato so uspehi, ki jih dosega, toliko bolj srx>dbudni. V marcu in aprilu je organizirala več kmetijskih predavanj 'v krajih, kjer je predvideno pospeševanje zasebnega kmetijstva, razen tega pa prireja redna zdravstvena predavanja v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa. Osnovana je tudi večerna ekonomska srednja šola, ki je začela delati ob pomoči Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu. - Solo obiskuje 26 slušateljev, ki so vpisani v prvi letnik, pouk pa imajo trikrat tedensko. Druge predvidene reči zavoljo neprimernih pogojev in morda nezadostnega zanimanja niso videle belega dne. Ljudski univerzi se v novi izobraževalni sezoni obetajo boljši časi, ker bo predvidoma dobila stalnega uslužbenca. Pogled na Trebnje iz Odrge Množične prijave krvodajalcev Krvodajalstvo v trebanjski občini ni še nobeno leto naletelo na gluha ušesa občanov, ampak sta zanimanje in pripravljenost ljudi, ki žele darovati kri ponesrečenim in drugim bolnim državljanom, čedalje večja. V letošnji akciji, ki se je pričela v torek v Trebnjem, pričakujejo celo rekorden odziv. Več krvodajalcev kot prejšnja leta pričakujejo v vseh krajih, kjer se bo letos ustavila transfuzijska ekipa. Zato bodo kri odvzemali ves teden, vključno do sobote, 16. maja. Glede na množične prijave za prostovoljni odvzem krvi je organizator akcije občinski odbor Rdečega križa v nemajhni zagati, ker nikjer v občini ne more najti primernih prostorov. Zato bo odvzem najbrž tam, kjer je bil prejšnja leta. V zagati je organizator tudi zavoljo tega, ker ne more ustreči vsem krajem, kjer bi bil lahko odvzem glede na zadostno število prijavljencev. Tega si ne more privoščiti zlasti zavoljo prevelikih stroškov, ki bi se neutegoma povečevali z organizacijo take akcije v več krajih. Občani, ki so že večkrat darovali kri, bodo dobili letos priznanje. Pet in večkratnih krvodajalcev je v trebanjski občini lepo število, nekaj pa je celo rekorderjev. Ti in ostali, ki so se poleg novih krvodajalcev tudi tokrat odzvali klicu transfuzijskih zavodov ln postaj, predvsem pa bolnišnic, kjer potrebujejo vsak dan veliko krvi, resnično zaslužijo pohvalo in posnemanje. »Tudi upanja na boljše cene bo nekoč konec!« Janka Pečariča, kmetovalca iz čuril 4 pri Metliki, predsednika zadružnega sveta, smo našli prejšnji četrtek pri delu. — Kako je s kooperacijo tu pri vas? Janko Pečarič iz Čuril nam je poslal tudi zanimivo vprašanje o manjših kmetiiskih strojih v lasti vaških skupnosti; o tem bomo obširneje pisali prihodnji teden — Zadruga kontrahira bikce in prašiče. Za 3 bikce in 6 prašičev sem podpisal po-godbo. Semenska služba gre. Pšenico smo že vso zamenjali, mogoče bi bilo boljše, ko bi se pri nas vrgli na Salto pšenico, ker je za naše področje najbolj primerna ln tudi lepa moka je iz nje. Semenski krompir je dala zadruga letos pod zelo ugodni- mi pogoji. Skoraj vsi kmetovalci so letos posadili ovetnik. Umetnih gnojil je dovolj, le predraga so, pa še to: takrat, kadar jih kmet potrebuje, jih navadno ni! S cenami, po kakršnih so naprodaj, pa ni računa, saj so se gnojila močno podražila, pridelki pa manj. — Pravijo, da ste dober živinorejec? — Z živino se resda rad ukvarjam. Pitam bikce in prašiče, kot sem že povedal. Z močnimi krmili bi se laže kaj priredilo, pa kaj, ko so tako draga in se ne izplača! Prašička odojka sem plačal 12 jurjev, zdaj pa ga je treba rediti še leto dni, da bo spi-tan in goden za prodajo, pa bom dobil zanj v najboljšem primeru 30 do 35 jurjev! Vse se čudi temu, da svinjereja upada, kako ne bi, ko se prašiča ne splača hraniti. S pitanjem goved je približno enako. Nekaj časa so v modi spi tami bikci, potem spet junci, človek pa ne ve, po čem bi se ravnal. Cene goved iz pogodbene reje pa tuđi niso najboljše, še zlasti, če jih primerjate s tržnimi. Upanje na to, da se bo s cenami kaj uredilo, samo to upanje nas drži pokonci. Pa tudi tega upanja bo enkrat konec! Vse cene so šle znatno gor, cene za naše kmetijske pridelke pa so ali ostale enake ali pa so se te za malenkost povečale! — Imate morda kak predlog glede cen? . — Vsi o tem veliko razmišljamo. Rekel bi, da Je treba v kooperaciji iti na garantirane cene. Povsod v svetu je tako. Skaikuiirajrno cene kmetijskih pridelkov, pa četudi po prileru družbenega sektorja, potem pa naj prideluje tisti, komur se izplača. Današnjih cen prav go- tovo ni nihče kalkulira!, udi se mi, da jih je nekdo kar določil! — Slišati je, da je zemlje preveč. Kaj pravite k temu? — Ni je preveč in je ne bo, če se bomo hoteli vsi prehraniti. Prav bi bilo, ko bi na površinah, ki niso interesantne za zadrugo in podružblja-nj,e naredili komasacijo in uredili tako, da bi imeli. gospodarji svoja zemljišča v enem kosu. S tem bi jim bilo veliko olajšano. Ze po vojni se je o tem veliko govorilo, dlje kot do besed pa ni prišlo. M.J. METLIŠKI] TEDNIKJ V^TLlkJk-fjiSe B03IOJ Mladena Brancelj: Hiše nad Bojico (Razglednice s tem metliškim motivom lahko dobite,, v Belokranjskem muzeju!) ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V NOVEM MESTU Razvoj zahteva združevanje trgovine v občini 16 točk obsegajoči dnevni red seje občinske skupščine Novo mesto, ki je bila 12. maja, je bil predolg za temeljito delo, razprava o posameznih točkah pa kljub temu živa in celo ostra. Tudi tokrat se je pokaralo, da bo šele po prenosu pristojnosti za manj pomembne zadeve na nižje organe mogoče zagotoviti kvalitetno delo na zasedanjih skupščine. Odborniki menijo, da naj bo urbanizem deležen širših razprav V prvi točki so odborniki sprejeli sklep o določitvi vplivnih območij in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov. Predlog odbornika Jožeta Cvitkoviča, naj bi bili predlagani roki krajši, je bil zavrnjen, češ da morajo o projektih, preden jih skupščina sprejme, že tako razpravljati in jih odobriti urbanistični organi širših družbeno-poli-tičnih skupnosti. Odbornik Jože PeJko je predlagal, naj bi pohiteli z izdelavo projektov za Dol. Toplice tudi zategadelj, ker je več interesentov,' ki se je namenilo graditi letne hišice, namero opustilo zaradi zavlačevanja z gradbenimi dovoljenji, Id jih brez urbanističnega projekta nI moč izdati. Menil je, da to področju ni v prid, in tudi predlagal, naj bi o urbanističnih zadevah več kot doslej razpravljali tudi občani, njihove predloge pa naj bi upoštevali bolj kot do zdaj. Odbornica Minka Dragan je diskutirala o stopiškem področju. Bila je mišljenja, da ga je treba v dokumentaciji gorjanskega predela podrobneje obdelati glede prometnih zvez ln gostinske mreže, ker so Stopiče z okolico zanimive za turizem, od tam pa se vozi vsak dan v Novo mesto na delo okoli 200 ljudi. Odbornica Milena Popovič je predlagala, naj bi bilo v urbanističnem projektu Šmarjeških Toplic kot satelitsko stanovanjsko naselje namesto Smarjete raje Družinska vas, ker -je šma^eta preveč oddaljena. Poročilo o problematiki skladov v občini . Sledila je razprava o pro-blematki skladov občine. Poročilo o tem so zahtevali odborniki že na seji v februarju, ko je bil sprejet družbeni plan. Razpravljalo je več odbornikov, ki so govorili predvsem o skladu za negospodarske investicije. Sprejet je bil predlog, da je sredstva, ki so se doslej namensko dodeljevala krajevnim odborom za popravila poti, v bodoče smatrati kot sredstva krajevnih skupnosti. Le-te jih lahko po predhodni razpravi in soglasju na zborih občanov uporabljajo bodisi za popravilo potov, bodisi za druge krajevne potrebe. Odbornik Ivo Nov-šak je predlagal, naj bi za negospodarske investicije izdelali konkreten program, lz katerega bi bilo razvidno, za katera dela bodo sredstva porabljena. Sklad namreč razpolaga" z 24 milijoni, potreb pa ;e za več milijard ... Nato se je razvila razprava o tem, ali naj UO sklada izdela program in ga predloži skupščini v obravnavo. Predlog je bil z glasovanjem zavrnjen. Odločna beseda o trgovini in združevanju Nadalje so odborniki obravnavali poročilo o poslovanju družbenega sklada za šolstvo, brez razprave so potrdili zaključni račun investicijskega sklada občine Novo mesto ter sprejeli odlok o prenosu 145,523.748 din neizkoriščenih sredstev iz tega sklada v KB Novo mesto, ki bo ta sredstva dodeljevala kot investicijske kredite. Potrdili so tudi odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za 1963. Nato so brez razprave sprejeli še 5 odlokov, o katerih poročamo posebej. Novomeška kronika ■ -Dovršeni umor« je naslov trldejanke F. Tanka, ki jo bodo jgialci DPD Svobode DuSan Jereb danes prvič uprizorili. Popoldne ob 1G.30 bo predstava za mladino, ob 20. uri pa za odrasle. Igro je režtral Riko llrh; ki igra hkrati tudi eno glavnih vlog. Razen njega igrajo še: Marija Sali, Ivo Pavšič, Milan Bratož, Franc Kralj in Franc Sum. Sceno je pripravil Franc Kralj. ■ »Ljubezen štirih polkovnikov« Petra Ustlnova je bila na sporedu v Domu kulture v torek. Predstavi sta bili napovedani za 17. tn 20. uro. Igro Je v slovenščino prevedel Lojze FiltpIČ, v zasedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane pa jo je režtral Janez Vrhunc. ■ -Iz take smo snovi kot sanje« je naslov posrečene prireditve z odlomki lz vviliama Shakespeara, ki jih je izbral in Jim dodal vezni tekst Joža Javortek. S to prireditvijo se je Slovansko gledališče iz Trsta predstavilo v ponedeljek tudi Novomesčanom. Izbor je takšen, da zajame v odlomkih \ma pomembnejša dela velikega angleškega dramatika. Na odru v Domu kulture so Jih uspešno Interpretirali gostje lz Trsta: Jožko Luke*, Stane Sta- Drevi v DLP: »DOVRŠENI UMOR«« Danes, 21. maja ob 20. uri, priredi gledališka skupina DPD Svoboda Dušan Jereb iz Novega mesta v dvorani Doma ljudske presvete zanimivo in telo napeto kriminalno zgodbo v treh dejanjih »Dovršeni umor«. Vstopnice so it "na razpolago pri blagajni. t rešinič in Mira Sardoč. Prva predstava popoldne je bila še kar dobro obiskana, pri drugi, namenjeni odraslim, pa je bilo bore maio gledalcev. Mar je že tradicija, da občinstvo izrazito umetniško prireditev slabo obiskuje? ■ Prireditelji razstave ilustracij Valentina Scagnettija v avli študijske knjižnice so bili v ponedeljek nemalo presenečeni, ko so ugotovili, r nejevoljni prestopajo z noge na nogo, saj stola ni nobenega, vsak pa tUdI nI voljan v kavarni zapravljati denar, če bi se rad usedel. Podjetje »(inrjancl«, ki vzdržuje več avtobusnih prog in Ima sedež na področju naše občine. Je znalo prisluhniti željam ulic.umni In se Je pred kratkim odločilo urediti avtobusno čakalnico, S pomočjo Podjetja za ITT promet so dobili večji prostor tik Potovalnega urada, ga prehelili ln preuredili, nabavili več klopi, mizo ter ostalo potrebno opremo, kjer bodo luhko poslej potniki čakali na avtobusne zveze. Predvsem bodo tega vesele matere z otroki iu Invalidi, naj Je liln zanje čakanje najtežje. Da bi potniki v letnem času lahku na irnstenl sedli, so zgradili pred čakalnico tudi streho, pod njo pa več kamnitih klopi ln pod 1« betonskih ploščic. Vse to Je podjetje »Gorjanci* veljalo okoli 1,800.0011 din. lk-la še niso povsem končana, računajo pa, da bo nova avtobusna čakalnica nared do krmen iun>. lunu tega, da Je to lepa pridobitev /.i vse občane, ho avtobusna čakalnica prepomogla ludi k nadaljnjemu racvoju turltma že v IrloA-■ji sezoni. Nov delovni čas občinskih upravnih organov Na občinski skupščini v Novem mestu so ugotovili, da deljeni delovni čas, ki naj bi omogočil občanom opraviti uradne opravke ob sredah tudi v popoldanskem času, ne ustreza namenu in da se ga občani zelo malo poslužujejo. Razen tega so oddaljenejši občani predlagali, naj bi upravni organi delovali popoldne raje ob ponedeljkih, ko je v Novem mestu semanji dan. Služba za napredek upravnega poslovanja je zato predlagala svetu za splošne in notranje zadeve, naj delovni čas upravnih organov prilagodi tem željam. Odborniki so na seji skupščine 12. maja potrdili novi odlok, po katerem bodo upravni organi občinske skupščine odslej delali ob ponedeljkih od 1. do 16. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Uradni dnevi bodo ob ponedeljkih od 8. do 16. ure, ob sredah in petkih pa od 8. do 12. ure. Odborniki so v razpravi sprejeli priporočilo, naj javni zavodi in ustanove svoj delovni čas prilagodijo temu odloku. Za lepšo podobo Šmarjete Prejšnji četrtek je zasedal krajevni odbor v Smarjeti in razpravljal o tekočih vprašanjih, prošnjah in pritožbah občanov. Govorili so predvsem o poti skozi Zabnike in o potrebnem materialu ter denarju za to delo. Ta pot veže več naselij in jo bodo letos popravili. Denar imajo, s prevozi naj bi pomagala zadruga, kmetje, ki tod vo- Sprememba odloka o občinski taksi in prometnem davku ■ Ker obračunavajo v raznih občinah na Dolenjskem turistične takse neenotno, to pa ne vpliva dobro na turiste, ki področje obiskujejo, je Dolenjska "turistična zveza predlagala, naj bi vse področne občine takse uskladile. V zvezi s tem je občinska skupščina Novo mesto na seji 12. maja spremenila odlok o občinski taksi in občinskem" prometnem davku tako, da se dosedanja turistična taksa, ki je bila od 30 do 50 din na osebo, izven sezone zviša na 80 din dnevno, v sezoni pa od dosedanjih 40 do 60 din na 120 din; taksa za parkiranje znaša po novem za motorno kolo 50 din, za avtomobil s prikolioo ali avtobus 150 din in za avtomobil 100 din (za parkiranje do 24 ur). Za taborjenje je namesto dosedanjih 80 din treba plačati po 100 din dnevno od šotora. Matični urad šmarjeta Rojstev Izven porodnišnice v aprilu ni bilo. — Poročila sta se: Jože Povšič, kmetovalec iz Sel prt. Zburah, in Antonija Velss, poljedelska delavka iz Radovlje. Umrli so: Marija Gregorčič, užltkarica iz Dolenje vasi pri SmarJeU. 79; Anton Jaranik, kmetovalec iz Male S:mice, 88. zijo, pa naj bi sodelovali z delom, da bodo dela čimprej in v splošno korist končana. Pomenili so se tudi o urejevanju trga. Zupni urad je začel urejati prostor okoli cerkve, za obnovitvena dela na trgu pa bo prispeval nekaj sredstev tudi krajevni urad iz svojega proračuna. Sem prihaja čedalje več turistov in sploh je treba Šmar-jeto malo bolj urediti. Ni še odločeno, kako bi uredili kanalizacijo skozi trg; predlagali pa so, da bi to uredila občinska Komunalna uprava ali pa Cestno podjetje, da ne bi dvakrat prekopavali trga-in 'cest. Vendarle: turistični prospekt Novega * mesta Novomeško turistično dru. štvo se je odločilo založiti turistični prospekt Novega mesta. Prospekt bo izdelan v barvnem tisku na finem papirju in bo po približni oceni veljal okoli 2,500.000 dinarjev. Turistično društvo je na zadnji seji v ta namen odobrilo 2 milijona dinarjev, preostanek pa kanijo zbrati s prispevki turističnih in delovnih organizacij ter iz drugih vinov. V prospektu bo objavljeno slikovno gradivo s kratkimi podpjsi; besedni del s podrobnim opisom kulturnih, zgodovinskih in drugih znamenitosti Novega mesta, gostinskih zmogljivosti in opisom najbližjih izletišč bo tiskan na posebni poli, ki je bodo vlagali v prospekt. Piknik v Soteski Krajevna organizacija Zveze borcev Dolenjske Toplice je priredila 10. maja piknik v Soteski. Dobiček so namenili za zgraditev spomenika žrtvam v drugi svetovni vojni. ZA KRAJEVNI PRAZNIK DOLENJSKIH TOPLIC čestitajo kolektivi; INDUSTRIJA ČEVLJEV »BOR«, Dolenjske Toplice KMETIJSKA ZADRUGA Novo mesto abdelovulni okoliš DOL. TOPLICE GOSTIŠČE »LOVEC« Dol. Toplice z gostiščem na URSNIH SELIH In bifejem v PODTURNU Čestitki se pridružujejo tudi organizacije in društva lz Dolenjskih Toplic! Otvoritveno atletsko tekmovanje Pred nedavnim je bilo v Novem mestu otvoritveno atletsko tekmovanje. Udeležili so se ga številni atleti, ki so za začetek se/one dosegli dobre rezultate. Najštevilneje so bili zastopani atleti srednjih in strokovnih šol iz Novega mesta ter učenke SSD Katja Ru-pena,.ki so tekmovale za moš-tveno prvenstvo Slovenije v skupini mlajših mladink. Nastopi,! so tudi pripadniki JLA, razen njih pa še atleti iz Kočevja in Krškega. Presenečenje tekmovanja je bil skakalec v višino Potrč, ki Je v prvem skoku preskočil vse visine do 185 cm, za las Pa je manjkalo, da im preskočil 190 cm. Tudi mladi Miro Berger te dosegel lep rezultat s skokom v višino 175 ^m. Med atletinjami so se poseono v teku na 60 m in 200 m postavile tekmovalke SSD Katje Rupena lz Novega mesta. Zanimiv je bil tek mladink na 600 m; pri katerem je nastopilo kar 10 tekmovalk ESS iz Novega mesta. Zmagovalka je bila znana tekačica Rogljeva, takoj za njo pa je bila'Zupančičeva, Nastopile so štiri žen- vijalo, pri sojenju pa so pomagale dijakinje ESS iz Novega mesta in nekaj starejših sodnikov. Spet se, je pokazalo, da bi v Novem mestu nujno potrebovali nekai dobrih lir što-paric, ker so sedanje vse slabe in je bilo tudi na tem tekmovanju težko ugotoviti, pravilen čas. Tehnični rezultati: 60 m — pionirke: 1. do 2. Breda Jakša (SSD Katja Rupena) 8,8; Milena Bambič, (SSD Katja Rupena) 8,8. Mlajše mladinke: 1. Darja Udovič (učit.) 9.0 Starejše mladinke: 1. Nataša Sitar. (ESS) 9,1 Članice: 1. Nada Beljan (uč.) 9,1 ~ 60 m — pionirji: 1. Ivan Šiško (SSD Katja Rupena) 8.8 Mlajši mladinci: 1. Stanisjav Jarc (učit.) 7,4 100 m — mlajši mladinci: 1. Stanislav Jarc (učit.) 11,5 Starejši mladinci: 1. Ludvik Markovič (ESS) 12,2 Člani: 1. Vinko Istenič (AK Novo mesto) 11,8 200 m — pionirke: 1. Danica Močnik (SSD Katja Rupena) 31,5 JUTRI: javna tribuna o telesni vzgoji v občini Občinski odbor Socialistične zveze v Novem mestu organizira jutri, 22. maja, ob 19. uri v sindikalnem domu javno tribuno, na kateri bodo razpravljali o nekaterih vprašanjih telesne vzgoje v novomeški občini. Ta javna razprava ho osvetlila prenekatera vprašanja ustrezne družbene dejavnosti. Tako se bo treba pomeniti o financiranju kvalitetnih tekmovanj, organizaciji jugoslovanskih športnih iger v občini, upravljanju športnih objektov, vaditelja skem kadru v društvih in podobnem. O teh vprašanjih bodo spregovorili na tribuni v uvodnih besedah tefesnovzgojni delavci Alojz Serini, Marjan Potrč in Jože Malic. nazija) 1.60. Starejši mladinci: 1. Miro Berger (gimn.) 1.75. Člani: 1. Marjan Potrč (AK Novo mesto) 1,85. • Višina — ženske: pionirke: 1-2. Jožica Košmrlj in Sanda Smalc (SSD Katja Rupena) 1,15. Starejše mladinke: 1. Marija Pečjak (ESS) 1.23. Članice: Ela Rozman (AK Kladivar) 1,40. Daljina — moški: mlajši mladinci: 1. Branko Vidmar (gimn.) 5,30. Starejši mladinci: , 1. Miro Berger (gimn.) 5.60. Člani: 1. Božo Ostanek (ESS) 5,97. Daljina -— ženske: pionirke: 1. Ida Smrke (SSD Katja Rupena) 3.90. Mlajše mladinke: 1. Katja Novak (SSD Katja Rupena) 4.06. Starejše mladinke: 1. Ema Klc (ESS) 3,95. Krogla — ženske: mlajše mladinke: 1. Katja Novak (SSD Katja Rupena) 9,95. Sta-reise mladinke:- 1. Štefka Adamič (ESS) 8,60. Članice: 1. Ana Vire (ESS) 8,50. Krogla — moški: pionirji: I. Tomaž Možina (SSD Katja Rupena) 10,96. Mlajši mladinci: 1. Franc Cepin (učit.) 11,00. Starejši mladinci: 1. Tone Krajne (gimn.) 11.05. Člani: 1. Marjan Potrč (AK Novo mesto) 12,03. Disk — moški: mlajši mladinci: 1. Tomaž Možina (SSD Katja Rupena)' 39.03. Starejši mladinci: 1. Tone Krajne (gimn.) 33.19. Člani: 1. Marjan Potrč (AK Novo mesto) 30,28. Kop.je — moški: mlajši mladinci: 1. Mojmir Belavič (gimn.) 31,32. Starejši mladiifci: 1. Slavko Pavjič (AK Novo mesto) 43.20. Člani: 1. Marjan Spi-lar (AK Kladivar) -64,90. Kladivo: mlajši mladinci: 1. Jože Konda (AK Novo mesto) 21,57. Starejši mladinci: 1. Tone Kranjc (gimn.) 39.31. Za tekmovalce naših srednjih šol je bilo to tekmovanie priprava £a medobčinsko ln republiško prvenstvo v atletiki, ki bo še ta mesec v Novem mestu ln Ljubljani. J. G. S sprejema letošnjih lokalnih štafet mladosti na novomeškem Glavnem trgu: koliko pozdravov, toplih želja in prisrčnih čestitk ie v njih, da bi naš dragi tovariš predsednik republike Josip Broz Tito živel še dolgo dolgo vrsto let med nami zdrav, srečen in zadovoljen! Zmaga učiteljišča V .pokalni rokometni tekmi je ekipa učiteljišča premagala Smi-hel z rezultatom 12:7 (5:3). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: učiteljišče: Zlobko, Degen 2, Fi-folt 2, Kramar 3, Kobe, Cebin, Kočevar 3, Jaklič 1, Pečnlk 1. — Smihel: Perko, Medic 2, Erpič, M. Burgar 1, Burgar 2, Arvar, Jak-še, Bastardi 3. Igra je bila enolična in nszani-miva. Ekipi sta se razživeli šele pred koncem tekme, ko sta s finišem hoteli zmagati. Učiteljišče je bilo taktično boljše ter Je s pametno igro doseglo nekaj zaporednih golov in zmagalo s petimi goli razlike. Učiteljišče bo v nadaljevanju igralo z novomeškim Partizanom, zmagovalec pa pojde v Črnomelj, kjer bosta igrala še zmagovalec črnomaljskega in metliškega okrožja. -al Bke štafete v teku na 4x60 m in pet moških štafet 4x100 m. vse iz Novega mesta, česar že dolgo nismo Imeli priložnosti videti. Nastopili so tudi številni mladi metalci, ki jih je med vso zimsko sezono vadil znani metalec Penko, Med njimi imajo Kranjc, Možica in Konda vse pogoje za razvoj v dobrega atieta. Prvič je bilo v Novem mestu na programu tekmovanje v metu kladiva, ki ima že nckai navdušenih pristašev. Tekmovanje se je hitro od- (00 m — mlajše mladinke: 1. Stanka Nemanič (ESS) 1:58.6 Starejše mladinke: 1. Joža Rogelj (ESS) 1:56,6 1000 m — mlajši mladinci: 1. Andrej Martinčič (TSS Krško) 2:48,1 Člani: 1. Josip Ožura iTVD Partizan Kočevje) 2:51,8 4x60 m ženske: 1. SSD Katja Rupena 36,3. 4x100 m moški: 1. Učiteljišče 48.7 Višina — moški: Miajši mladinci: 1. Branko Vidmar (gim- V Kočevju in sprejem Točno ob petih popoldne 13. maja je dijak Jože Novak prinesel pred spomenik v Kočevju letošnjo republiško štafetno palico. Hkrati sta prispeli tudi lokalni štafeti iz Kočevske Reke ln Koprivnika. Zborovanja ob sprejemu štafete so se udeležili številni meščani, predvsem pa mladina. Stafetne palice Je iz rok mladincev sprejel predsednik občinskega komiteja ZMS Kočevje Zvone Za Brežiški tedenski športni komentar ROKOMET BREZICE : SVOBODA — ženske Domača ekipa je v okviru tekmovanj v republiški ligi dosegla Pomembno zmago nad ekipo Svobode iz Ljubljane z rezultatom 19:2 (8:2). S to zmago so se Bre-žičanke rešile nevarnega položaja ha lestvici in jim je za dokončen obstoj v ligi potrebna samo še ena Jmaga. — Tekma je bila lepa in brez grobih prekrškov. Domačinke so popolnoma gospodarile po igrišču, saj igralke Svobode, pri katerih se občuti pomanjkanje kondicije in iznajdljivosti pred nasprotnikovo obrambo, niso v drugem delu Igre dosegle nobenega Kola. Sodnik Igor Stupnlšek Je bil dober. Gledalcev 300. Brežice: Podgoršek, Bužančič 4, Molan 4. Engel, Lapuh, Veble 2, Kolar 6, Les 2, Pavlinlč 1, MiiuU-novič, Križanec. — Svoboda: Pir-nat, Jačimovič, Kverh, Balanč, Dolar, Matjašič 1, Brglez 1, Jačimovič. BREZICE : GARNIZON — moški Ker Je bila molka ekipa to nedeljo prosta tekmovanj v stajer-J™ Ugl, Je doma odigrala prijateljsko trening tekmo z garnizonom iz Corkelj ln zmagala 13:8. Rezultat je tako nizek, ker ekipa ni bila popolna. Gole za Brežice so dosegli: Florjančič 4, Bosina 3, Avsoc 1. Knežević 5. Za ekipo garnizona pa so bili uspešni: Skrobtć 2, Blanuša 1, Dukovski 1, Tintoi 2, Mesaroš 1, Sofranijević 1. BRE2ICE : SEVNICA — pionirke Občinska reprezentanca pionirk se je udeležila izbirnega turnirja za republiško prvenstvo v malem rokometu v Sevnici. Turnirja bi se moralo udeležiti 5 ekip, vendar so vse razen Brežic in Sevnice odpovedale sodelovanje. Brežičanke so bile v edini tekmi s Sevnico daleč močnejše in so zmagale z rezultatom 22:0. — Gole so dosegle: Kranjc 2, Mišic 7, Račič 3, Vogrin 8, Vučanjk 2. BREZICE : SEVNICA — pionirji Tudi pionirji so bili uspešni. Na istem tekmovanju so premagali moštvo Sevnice z rezultatom 22:12. Gole so dosegli za Brežice: Blatnik ~8, Gašperin 1, Baškovič 1. 2bon-tar 2, Lešnik 9, 2ivlč 3. za Sevnico: Cigler 5, Salamom 5, Pcčnik 1, Požeg 1 Obe ekipi, moška in ženska, bosta odigrali še eno tekmo, in to s prvoplaslranim zagorske skupine, Ce bodo zmagali, se bodo kot predstavniki medobčinskega zasav skega rokometnega' centra udele žili republiškega tekmovanja. Na tem turniriu le bil ustanovljen tudi medobčinski sodniški zbor s sedežem v Brežicah. NOGOMET Tudi nogometaši so z zmago nad prvoplasirano ekipo celjske pod-zveze dodali svojim uspehom se 2 točki. Tekma med Brežicami in Konjicami je bila zanimiva in rezultat bi bil lahko še večji. Bre-žičani so zmagali s 4:1, gole pa so dosegli Petrcnijević 1. Drobnlč 2 m en avtogol za Brežice ter Petan, 1 (za Konjice). ODBOJKA Odbojkarji so zmagali na domačem Igrišču z ekipo Sevnice. Sev-ničani se niso mogli upirati razigranim Brežičanom, kar dokazu le rezultat 3:0. Trni. Visoka zmaga učiteljišča V prvenstveni rokometni tekmi medobčinske lig* je učiteljišče (N. m.) premagalo Partizana n (Črnomelj) z visokim rezultatom 43 :6 (15 :4). Po tej zmagi učlteliiščniki lahko upa-Je na drugo mesto v ligi. -be Zmaga Ribnice v gosteh Po nedeljski zmagi nad moštvom Grosupljega so si roko-metnš! Ribnlc že zagotovili prvo mesto v dolenjski rokometni lici. Ribnlčani so zmagali v gosteh z 29 : 12. To j« hkrati četrto zmaga ribniških roko-metašev v spomladanskem delu tekmovanja. -eij Ribnici topel štafete gar, ki je nato v krajšem govoru poudaril pomen štafete ter vlogo mladine v naši socialistični stvarnosti. Na koncu je dijakinja Metka Košir prebrala pozdrave prebivalcev Kočevja predsedniku Titu. To noč je republiška štafeta prenočila v Kočevju, zgodaj zjutraj 14. maja pa Je kTenila naprej. Na meji občine, na Jasnicl, so jo sprejeli tovariši iz Ribnice, članica CK Zveze mladine Jugoslavije Metka 2e4eznlk. predsednik obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg ter sekretar komiteja Lojze Petek. — Zborovanja v Ribnici se je udeležilo veliko ljudi, ki so prihod štafete prisrčno pozdravili. Od nosilcev Jo Je prevzel predsednik obč. komiteja mladine Lojze Cešarek, govorila pa sta organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK France Lapajne in major garnizona Petar' Navarin. Pri sprejemu štafete v Kočevju je sodelovala rudarska godba, v Ribnici pa reclta-torji ln šolski pevski zbor. Brzoturnir z zmago za Brežičane V nedeljo Je bil v Sevnici šahovski brzoturnir mladinskih ekip, na katerem so z 21,50 točke zmagale Brežice ln prele Je pokai. Druga Je bila ekipo Sevnice s 14,50 točke, tretii Zaprešič (NRH) z 12.50 ln četrti Samobor z 11,50. Tekmovanja «e nista udeležili moštvi in Krškega ln Klanjca. Tekmovanje je bilo v počastitev dneva mladosti. D. B. Takrat ko -> drevje vzcveti... Takrat, ko prebujajoča pomlad do kraja ozeleni in ko ponovno oživljeno naravo prekrijejo beli cvetovi češenj, jablan in hrušk, pohite naše misli z najtoplejšimi pozdravi k maršalu Titu. Pozdravljamo novo zelenje, belo cvetje, nazdravljamo življenju, toplim dnem in mladosti, čemur vsemu je simbol tovariš Tito in njegov rojstni dan. Ze skoraj dve desetletji gre v teh z belim cvetjem prekritih dneh štafeta mladosti po vsej domovini. Okrašeno štajetno palico prevzemajo in nosijo vedno novi mladinci, vedno nove generacije, vsem pa je sodelovanje v štafeti mladosti posebno priznanje, odlikovanje. Spominjam se, kako smo tekli v Titovi štafeti prva leta po vojni. Odhod štafete iz Grčaric pri Ribnici je bil tedaj za vso vas eden najpomembnejših dogodkov leta. Vaščanom ni bilo vseeno, kako bo organiziran odhod, hoteli so se postaviti, zato tudi ni bilo vseeno, kdo bo pri štafeti sodeloval. Sodelovali so lahko le najboljši učenci v šoli, ki so si s svojim delom in učnim uspehom priborili zaupanje. Sodelujoči pa so se s tem - lahko upravičeno postavljali, saj jim je/od vse vasi izkazano zaupanje v marsičem predstavljalo več kot šolsko spričevalo. Nekaj pred slavnostnim dnem se je vsa vas zbrala na posebnem sestanku in tedaj so se do podrobnosti pomenili, kdo vse bo v štafeti sodeloval in kakšen del dobrih pet kilometrov dolge poti bo kdo pretekel s-štafetno palico, titovko na glavi in pionirsko ruto za vratom. Prav tiste dni, ko naj bi tudi sam kot eden najmlajših udeležencev sodeloval v štafeti, sem zbolel. Zvečer, ko so šli vsi na sestanek, sem se splazil le na pol oblečen ta njimi in prisluškoval pod oknom. Ravno sem še ujel materine besede, češ da ne morem sodelovati, ker sem bolan. Najraje bi kar skoz okno zaklical, da nisem bolan in da bom lahko tekel; čutil sem se ogoljufanega, za nekaj prikrajšanega. Nato pa, ko so sošolci po zborovanju sredi vasi odtekli proti sosednji vasi, sem se jim-, s pionirsko ruto okrog vratu vseeno priključil, si štafetno palico izprosil vsaj za nekaj trenutkov m se ustavil šele nekje na sredi poti, popolnoma izčrpan. Vendar sem se vrnil domov veselo nasmejan in ponosen, da sem vsaj na tak način lahko sodeloval pri Titovi štafeti, da sem vsaj nekaj metrov lahko ponesel pozdrave milijonov maršalu. Skrivaj pa sem v mislih pridejal še svojega... FRANCE GRIVEC RADIO LJUBLJANA Za praznik mladosti v novomeški občini Ob dnevu mladosti. 24. in 25. maja, bo dobilo mladinske kniižice in značke okoli 1000 pioniriev. ki obiskujejo zadnie razrede osnovnih šol v novomeški občini. V počastitev mladinskega praznika se v novomeški občini obeta več prireditev, srečanj itd. Tako bo konec maja v Novem mestu tradicionalno srečanje mladine iz kamniške, domžalske, ribniške, cerkniške, kranjske in novomeško občine. Mladina bo srečanje izrabila za medsebojno izmenJBivo izkušenj. VeJik pomen pripisujejo •Portnlm tekmovanjem med mladinskimi aktivi širom po občini. Vaški, šolski in delavski aktivi bodo tekmovali za pokaj industrije motornih vozil. Tradicionalni obiski pripadnikov JLA delovnim kolektivom IMV, tovarni »Krka« ln Novoteksu bodo tudi letos, prav tako pa se bo mladina teh kolektivov seznanila z življenjem in delom v kolektivu novomeškega garnizona. Med obiskom pripadnikov JLA bodo v podjetjih slavnostne seje delavskih svetov in drugih organov, s čimer naj bi dobil praznik mladosti še poseben pečat. 24. maja bo odšla mladina novomeške občine skupaj s pripadniki JLA na enodnevni pohod na Bazo 20, kjer bodo položili venec pred spomenik in ■ prisostvovali kulturno zabavnemu sporedu. Novemu mestu se obeta po 20. maju prireditev s kulturno zabavnim sporedom, v katerem bodo sodelovali mladinci ln pripadniki JLA. VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00. 12.00, 13.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 22. MAJA: 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Popularne strani domače simfonične glasbe. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Dušan Modic: Glavne značilnosti letne rezi na sadnem drevju 12 25 Opoldanski domači zvoki 13,30 Lahke koncertne skladbice z domače grede. 14.35 Jugoslovan ski pevci zabavne glasbe. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Na obisku pri baroč ir.h mojstrih. 18.45 Iz naših kolek tlvov. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Godala v ritmu. SOBOTA, 23. MAJA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.45 Ritmi Latinske Amerike. 10.15 Domače polke ln vačkl. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Edt. Stnegačnk: Vzrejaimo najbollše čebele! 12.25 V valčkovem ritmu. 13 30 Glasbeni sejem. 14.35 Na?i poslušalci čestitalo in pozdravila-|o 15.40 Naši amateri! polo. 16.01 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v k!no. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 (llnsbeno razglednice. 20.00 Veseli zvoki. NEDELJA. 14. MAJA: 8.00 Mladinska radijska igra — Srbo Iva-novski: Čudna ulica. 9.05 Naši po slušale! čestitajo ln pozdravljajo — ^0~(738) I. 10.00 Se pomnu*:, tovmiši.. . II. 30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.10 Glasbeni mozaik. 15.05 »Danes popoldne«. 16.00 Humoreska tega tedna — R. McKennev: Lov na nogavico. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 25. MAJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Prizori lz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. 10.15 Pri mlajših sloven skih skladateljih. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Emil Gabrovšek: Pravice zasebnih lastnikov pri podružbljenem gospodarjenju z njihovim! gozdovi. 12.25 Za prijetno razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 S knjižnega trga. 16 00 Vsak dan za vas. 17.05 Rezervirano za prenos svečanosti ob prihodu štafete mladosti v Beograd. 19.03 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb. TOREK, 26. MAJA: 8 05 Popevke ln zvoki vzhodnih dežel. 9.45 Pojeta mezzosopran'stka Blanka Zec in baritonist Karlo Kamufič. 10.15 Slovenski ansambli zabavne glasbe. 11.00 Pozor, n'maš predno sti! 12.15 KN — In*. Zvone Mlklič-Boll.še sušente sena pri uporabi gnetilnlka. 12.25 Med domačimi vi-ln-jl. 13.30 lz koneertantne litera DOLENJSKI LIST B5 ture za klavir, rog in violino. 14.35 Narodne pesmi iz gorenjskega kota. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra — Nepomućene Jouquille: Nenavadne prigode gospoda Bicha. SREDA, 27. MAJA: 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 9.25 Bolgarska zabavna glasba. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Jaka Ferjan: Zelena klaja za krmljenje prašičev. 12.25 Vedri pomladni zvoki 13.30 Po domovini. 14.35 Priljubljene pooevke. 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana pole pesmi Stephena Foster.la. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke radia Koper 18.45 Ljudski-parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Zabavne melodije vzhodnonemških skladateljev ČETRTEK, M. MAJA: 8.25 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.25 Radi bi vas zabavali. 10.15 Dravska godba Shroboda — Center Trbovlje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Jelka Hočevar: Kako in s čim zatiramo krompirjevo plesen. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naš! poslušalci čestitajo in pozdravljalo. 15.40 Literarni sprehod — 2. Petan: Nebo na kvadrate. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddala. 18.45 Kulturna kronikn. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 22 maja: Milan Sobota, 23. maja: Zeljko Nedelja, 24. maja: Cvetko _ ponedeljek, 25. maja: Rojstni dan maršala Tita Torek, 26. maja: Dragica Sieda, 27. maja: Volkašin Četrtek, 28. maja: Avguštin PREKLICA Janez Jankovič, posestnik lz Trl-buo 14, obžalujem tn preklicujem vse, kar sem kdajkoli žaljivega Izrekel o Juriju Kozami, posestniku iz Tribuč 1. Podpisana Albina Stangel, Novo mesto, Prešernov trg 12, priklicu-Jani vse, kar sem govorila o Ci-Hlit Plahutniku. Malt Rigelj 4, ker pa to nimam osnove, in se mu zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. Ob prerani izgubi nase preljube hčerke in sestrice ANICE POPIT se zahvaljujemo vsom, ki so jo spremili na zadnji poti, Ji darovali cvetje, sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih dneh. Posebej se zahvaljujemo osebju otroškega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, zlasti dr. Bohu za ves trud in požrtvovalnost pri zdravljenju. Hvala lepa njeni tovarišicl učiteljici in gospodu župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru lz Adlešičev ter njenim sošolcem. — Zahvaljujemo se tudi sindikalni podružnici Begrad iz Črnomlja za poklonjeno cvetje. Družina Popit, Priblnci pri Adlešičili. 5000 din so poklonili uslužbenci pljučnega oddelka novomeške bolnišnice protituberkulozni sekciji RK Novo mesto namesto venca na grob pokojne mame dr. Zakraj-Žčkove. — Prisrčna hvala! 30:10 din so poklonili protituberkulozni sekciji RK Novo mesto bolniki iz Bele krajine namesto venca na grob Herakovičevi mami iz Metlike. — Prisrčna hvala! PRODAM motorno kolo znamke »Jawa;< 125 ccm, lahko tudi na ček. Naslov v upravi lista. (334-64) ' PRODAM italijanski moped »Ga-reli«. Poizve se: Brod 39, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno omaro, miso s stoli, bojlerčelt, lijak, otomano, psiho in sobno mizico, dam tudi na ček. Ko-stialova 24. KLAVIRSKO HARMONIKO znam ke »Hohner« na 120 basov prodam ali zamenjam za magnetofon. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM Singer Šival nf stroj z okroglim čolničkom, v dobrem stanju. Trška gora 3. SPALNICO proda Brumat, Novo jtaesto, Nad mlini 19. PRODAM hišo za majhno družino. Avgust Požun, Podgora, Straža. PRODAM stabilni motor znamke »DEJZ« 9 ks moči — Jože Gra-hek. kolar, Črnomelj. MLATILMGO s stresalkaml In rešeto, dobro ohranjen elektromotor 5 KW in vitel (gepel) prodam. Prane Gorenc, Mali Podlog 7, Leskovec pri Krškem. NA DOLENJSKEM prodam eno-sobno stanovanjsko hišo s pritl-kUnami, malim gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, 1 ha zemlje; kraj lep, v bliiini avtoceste in železniike postaje. Cena po dogovoru. Pojasnila pri Alojziji Kotnik, Čupah 19, Tre-belno pri Mokronogu. PRODVVf prvo košnjo nemške detelje, 3 nova kompletna okna 14x120 na »oberltont«, moško kolo v dobrem stanju ter 3 tapecirane sobne stole i mizico. Naslov v oglasnem oddelku pod KUPIM takoj vseljivo enostapo-vanjsko hišo v Novem mestu. — slov v oglasnem oddelku pod »Gotovina«. (322-64) SOBO nudim ženski, ki bi v izmeni pazila na otroka. Naslov v upravi lista (336-64) EI.EKTKOINSTALATERJE in VAJENCE sprejmem takoj v stalno delovno razmerje. Možnost dogovora za stanovanje. Sporočiti na naslov: Vinko Eržen,-Kranj. Koroška cesta 57. GOSTILNA »PRI MOSTU«, GROSUPLJE, sprejme dekle za strežbo. Plača po pravilniku. Stanovanje priskrbljeno. SPREJMEM dva mizarska pomočnika v delovno razmerje. Vsa oskrba v htšl. Zaslužek 150 din na uro. Matjaž Kocjan, Veliki Gaber. SPREJMEM mizarskega pomočnika. Stanovanje in hrana priskrbljena. Albin Bučan, mizarstvo, Vižrrrarje 16, Šentvid — LJubljana. GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmem k otrokoma. Plača odvisna od znanja do 13.000 din. Jože JSedonja. LJubljana, Breg 22, II." nadstropje. GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejme Kern, LJubljana, Ulica Martina Krpana 6. ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko začetnica. Javiti se vsak dan na domu: Rozika Pire. Brežice, Milavčeva 33. IZGUBIL SEM MLADEGA PRAŠIČKA od Novega mesta do Ra-teža. Poštenega najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči svoj naslov upravi Dolenjskega lista. UŠEL JE PLAVI . PAPAGAJCEK »Toni«. Najditelja prosim, da ga proti nagradi izroči Mili Polen-šek. Mej vrti 4, Novo mesto. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Pred jedjo ln po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že preizkusili s preizkušenim in učinkovitim prirodnim zdravilom — rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem obratu »HMELJNIK«, telefon 21-129, in »STANDARD«, telefon 21-158. Črnomelj: 22. in 24. maja ameriški barvni film »Človek, ki Je ubil Valasa«. 26. in 27. maja nemški barvni film »Maščevalec«. Dol. Toplice: 23. in 24. maja ameriški barvni film »Pojmo v dežju«. Kočevje — Jadran: 22. in 24. mala ameriški barvni film »Veličastnih sedem«, 25. in 26. maja italijanski film »Vsi zaljubljeni«, 27. in 28. maja ameriški barvni film »Brat ie Karamazovi«. Kočevje — Rudnik: 23. in 24. maja ameriški film »Ob 3.10 za Ju-m«, 27. ln 28. maja francoski barvni film »Zgoraj nebo, doli blato«. Kostanjevici: 24. maja nemški barvni film »Mompti«, 27. mnja poljski film »Pridi. očka«. Metlika: 23. in 24. maja ameriški film »Avtobus na zgrešeni peti«. 25. maia angleški film »El Magni-fico«. 27. in 38. maja jugoslovanski film »Kampo Mamula«. Mokronog: 23. in 24. maJa"*Sved ski film »Poletje z Moniko«. Novo mesto — Krka: od 22 do 25. maja ameriški barvni film »Šepetanje na blazini«, 26. In 27.-maja sovjetski barvni film »Ognjena leta«. Novo mesto — Dom JLA: od 22. do 25. maja jugoslovanski film »Desant na Drvar«. 26. In 27. maja madžarski film »Sonce na ledu«. Osilnlca: 24. maja ameriški film »Osamljeni maščevalec«. P red grad: 24. maja sovjetski barvni film »Hajduška kri«. Ribnica na Dol.: 23. in 24. maja ameriški barvni film »Zvonijo zvonovi«. Sevnica: 23. ln 24. mala ameriški barvni film »Enooki Jack«, 27 mala španski film »Viridlana«. Sodražlca: 23. in 24. maja Italijanski film »Nevarne soproge«. Stara cerkev: 23. tn 24. maja italijanski film »Vojna se nada IJuje«. RAZPIS delovnih mest Delovna organizacija v Novem mestu zaposli: 1. RAČUNOVODJU 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO POGOJI: ustrezna Šolska izobrazba z večletno prakso. Osebni dohodki po pravilntku delovne organizacije. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo prijave upravi Dolenjskega lista. Straža: 23. iit 24. maja'francoski maja poljski film »Vlak«, film »Nezveste«. Brod na Kolpi: 23. in 24. maja Trebnje: 23. in 24. maja ameri- jugoslovanski barvni film »Reke Sel'barvni film »Rio bravo«, 27. smrti«. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 11. do 18. maja je bilo rojenih 1 dečkov ln 9 deklic. Poročili so se: Martin Pavlin, delavec iz Jesenic, in Angela Kralj, poljedelka z Dolža; Alojz Antončič, uslužbenec iz Gor. Kronovega, in Marija Svirt, poljedelka iz Jelš; Leopold Saje, delavec iz Goriške vasi, in Marija Rajer, pletilja lz Jpblana; Jože Udovč, delavec iz Crmošnjic, in Frančiška Sušnik, šivilja iz Gotne vasi; Alojz Jakše, delavec iz Dol. Straže, in Marija Koncilja. delavka iz Rumanje vasi; Bazilij Sitar, skladiščnik iz Smo-lenje vasi, ln Ana Pate. kuharica iz Gor. Kamene; Janez Šolar, uslužbenec, in Dragotina Kirar, delavka, oba lz Kranja; Anton Turk, vratar lz Podhoste, in Amalija Ur-bančič, delavka iz G6r. Polja; Jakob Pretnar, kmetovalec lz Loke, In Antonija Blatnik, delavka s Po-tcvrha. Umrli so: Marija Repovž. de-le.vka lz Pekla. 78; Anton Orlic, kmetovalec lz Metlike, 51; Anica Popit, otrok iz Pribincev. 11; Roman Knez. kmetovalec z Vel. Cir-nika, 35: Franc Oberč, kovač lz Dol. Težke vode, 57; Miroslava Brajdič, gospodinja iz Srebrnič, 45 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici jodile: Marija Zclez-nik iz Malih Brusnic — Jožeta, Alojzija Pucelj iz Dobravice — Silvo. Elizabeta Radež iz Cešče vasi — Mojco, Nada Bahor s Strekljev-ca — Roberta, Agata Antolovič iz Starega Loga — Bojana, Frančiška Struna lz, Verduna — Zdravka. Albina Poreber iz žabje vasi — Mojco, Milena Kotur iz Kasta — Damirja. Slavka Mandelj lz Slovenske vasi — Matjaža. Marija Fli-sek iz Sevnice — Mojmira. Marija Kastelec iz Drašičev — Martina. Marija Zagore iz Dolnjega Vrhpolja — Silvo. Marija Ambrožič iz 2er-jevina — dečka. Jalža Kolar iz Broda — dečka"; Veronika Kovačič s Hriba — dečka, Marija Tur* lz Polhovice — dečka, Jožefa Vidmar iz Zbur — deklico, Ema Vidmar s Cresnjevka — Marjana. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Starčič iz Sel — Jožico, Marija Pleško iz Savskega marofa — Marjana, Ida Zupančič iz Drenovca — Janka, Ljudmila Krošelj z Malega vrha — Branka, Branka zibert lz Vidma-Krškega — Branka, Ana Žgalin iz Artlč — Darinko, Karllna Pregrad iz Skopic — Mirana, Anica Ko-štomaj z Blan.ce — Vesno, Milka Frigelj iz Brezja — Branka, Marija Knez iz Brežic — Ireno, Ivanka Jagrič Iz Pavlove vasi — Damjana, Angela Pečnik iz Canja — Angelo, Neža Ciglar iz Vidma-Krškega — Alenko, Stanislava Ger-jevič Iz Zakota — Stanislavo. Dragica Magdič iz Kraja Donjega — dečka. Vida Beševič iz Vidma-Krškega — Biserko, Ljerka Krišto-fič lz Klanje« — Ines, Rozalija PlavulJ Iz Gabrja — Snežano. Pretekli teden so so ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Katarina Bnltte, gospodinja Iz Vojne vasi, je padla in al poškodovala noge; Marija Kavšek, gospodinja iz Cvlblja, Je padla in se udarila v prsni kos; Jože Slmo-nič, delavec iz Vojne vasi, se Je v livarni z vročim železom opekel po desni nogi: Franc Bevc, sin posestnika lz Brezja, si Je na cir-kularkl poškodoval levo roko; Franc Urslč, upokojenec lz Kolu-derja, Je padel in si poškodoval levo nogo; Marija levičar, gospodinja lz Gornje Prekope, je padla v živo apno in si poškodovala roke in nogs. Julrl nagradno žrebanje v Brežicah Jutri, 22. maja, bo v Prosvetnem domu v Brežicah javno nagradno žrebanje, ki ga prireja za svoje kupce ljudska potrošnja Brežice. Žrebanje bo združeno z zabavnim programom in ga bo prenašala lokalna radijska postaja. Sodelovali bodo Veseli planšarjl ter humorista Nela I r/isnik in Drago Itciss. Začetek ob 19.30. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročile na svoj naslov! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Kežman, strugar iz Dobove, Je padel v apno :n si poškodoval hrbet in levo roko; Josip Cičko, delavec iz Laduča, je padel in si zlomil levo roko; Marija Cvetkovič, žena posestnika iz Mi-halovca, je padla z lestve in si poškodoval hrbtenico; Ivana Jaz-binška, posestnika iz Brezine, je konj brcnil v .glavo; Vinko Mlakar, šofer iz Leskovca, je padel z motorjem in si poškodoval glavo in desno roko; Terezija Ralja, žena delavca iz Pisec, je padla na travniku in si poškodovala glavo; Mlr-jano Koprivnik, hčerko uslužbenca iz Vidma-Krškega, Je povozil avto in ji prizadel poškodbe po glavi; Drago Strgar, delavec iz Cemehov-ca, je padel po stopnicah in si poškodoval hrbet ln desno nogo; Ferdinand Ivša, uslužbenec iz Zagreba, je dobil pri prometni nesreči poškodbe po levi roki in levi nogi. S ceste pri Čatežu Na osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Alfonz Psič iz Bre-zij pri Brežicah, je 15. maja ob 10. uri pri Čatežu počila zadnja leva guma, zaradi česar se je pripetila nesreča. Voznik avtomobiia ni mogel obdržati na cesti, ampak se je vozilo prevrnilo pod. cesto. Škodo so ocenili na 80.000 dinarjev. ■ Poltovornjak na vaški poti 12. maja je vozil po avtomobilski cesti proti Ljubljani poltovornjak NM-22-36 Franc Ber-kopec, zaposlen pri podjetju -Kovinar--' v Novem mestu. Pri Dragi je spustila sprednja leva guma, zato je vozilo potegnilo s ceste, da je padlo na vaško pot in obležalo prevrnjeno na strehi. Ranjen ni bil nihče, škodo pa so ocenili na 500.000 dinarjev. Telička na asfaltu Ko se je 13. maja ob 19.15 Franc Pučko lz Novega mesta peijal z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti, se mu je pripetila kaj nenavadna nesreča: pri Otočcu je pred njegov avto nenadoma skočila telička, ki so jo otroci gnali na pašo. Zaradi prekratke razdalje se voznik nesreči ni mogel izogniti. Močan sunek vozila je žival zbil na' tla, da Je bila kmalu mrtva. Srnjak padel pod osebni avto Rudolf Kožuh iz Ljubljane je pri Medvedjaku na avtomobilski cesti 13. maja ob 21. uri z osebnim avtom zbil srnjaka, ki je skočil na cesto. Srnjak je kmalu poginil, škodo na vozilu pa so ocenili na okoli 150.000 dinarjev. Z mercedesom na njivo 11. maja ob 4.20 se je nepričakovano znaSel na njivi voznik osebnega -■ avtomobila LJ-18-32 Ivan Matešlč, ki je potoval po avtomobilskt cesti proti Ljubljani. Matešlč je za ^volanom zadremal ln pri Gor. Dragi nenadoma zavozil s ceste. Na vozilu je za 250.000 dinarjev škode. Zgorela je v spalnici 14. maja so v Vrbovcu 25 pri Dobriniču v jutranjih urah opazili, da gori hiSa, v kateri je stanovala 78-ietna Frančiška Koncilja. Konclljeva Jc bila tacaš sama doma, kjer je lažala na postelji. Ko so reševalci vdrli v stanovanje, so naSH v spalnici mrtvo starko,' ki je že povsem zgorela. Kasneje so ugotovili, da se Je zadušila z ogljikovim monoksidom. Do ognja je prišlo, ko Jc Frančiška Konclija prižgala s-veco jn se Je vnela posteljnina. Požar, ki se Je širil. nI mogla zadušiti, ker zaradi bolesni ln starosti nI mogla vstati. Spet igra z vžigalicami 11. maja popoldan Jc zgorelo gospodarsko poslopje Jan — Poštni preda) JJ - Telefon 11 »17 - Rokopisov tn fotografij na vračamo - TISKA: Časopisno podjeli* DELO v LJubljani.