Leto X., št. 11 PoStnina platen« v gotovini. V Ljubljani, 11. marca 1923. V organizaciji J« moč, kolikor mofl — toliko pravic« AMSTSRft** Uredništvo In uprava* Ljubljana, Šetenburgova ulica St. 6Al. :«5 izhaja vsako soboto. Stane posamezna Stev. 75 p, mesetno Din 3*—. celoletno 35 Dm. — Zr Chine izvod po 60 para Oglasi, prostor 1X55 mm 1-50 Din. Dopisi morajo biti frankiranl In podpisani, ter opremljeni s atamp dotične organizacije, Rokopisi se ne vračajo, deklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokraltnski odbor GDSJ) i Mite ninil Mi: Vinko Vrankar OraanizacUski tisk. (H kongresu kovinarjev.) klerikalcem, radikalcem, demokratom, samostojnim kmetom, republikancem (dr. Novačan, Stipica Radič), šusteršičjancem in narodnim „socialistom“. Amsterdam — Moskva. Kdo je reformist? >Strokovna borba« z dne 7. marca je pričela prvič odkar izhaja z jia-rai načelno polemiko. Veseli nas, da se je pojavil tudi na nasprotni strani človek, kit si upa, Izogibajoč se nizkotnega osebnega blatenja, stvarno debatirati z nami. Ker bo. taka debata povzročila globo-kejše razmišljanje pri delavstvu, izjavljamo, da se bomo debate udeleževali! vedno — vsaj toliko časa, dokler bo debata načelna ln stvarna. V uvodu ugotavlja S. B., da se nahajamo v dobi največje ofenzive kapitalizma. Ta trditev je gotovo točna, vendar ni dovolj, če pavšalno obdolžimo tega ali onega, da je to ofenzivo zakrivil, temveč moramo stvarno preiskati vzroke te ofenzive. Resnica je, da proletarijat v predvojni dobi ni bil dovolj revolucionarno vzgojen in da je bil ob izbruhu svetovne vojne postavljen pred naloge, katerim ni bil kos. Kdo je temu kriv? Odgovor na to vprašanje bi bil najboljši in najkrajši, če bi kratko rekli: razmere so bile krive. Računati! moramo, da je delavsko gibanje zgrajeno na modemi socialistični znanosti razmeroma se zelo mlado, čeravno obstoja že preko 40 let. Skoro cela ta doba je bila pa zelo mirna, tako, da si vojne nevarnosti ni nihče prav resno zavedal. Sioer so socialistični teoretiki dokazovali v svojih knjigah, da že kapitalistični način produkcije sam sili v vojne za-pletljaje, vendar se je ta znanost — kakor vsaka druga — le počasi širila v široke ljudske mase. In če je svetovna vojna, ki je tako nenadoma prihrumela, našla, delavske množice tako nepripravljene, ie potrdila kvečjemu socialistično teorijo in s svojo šibo prepričala tudi one, ki te teorije niso resno upoštevali. Lahko je sedaj kazati na napake, ki so se že pokazale, težje je bilo pa takrat ko jih mnogi niti sluitili nieo. Če ste pa, dragi prijatelji na Turjaškem trgu, za vse napake že preje sedeli, zakaj nas pa niste pravočasno opozorili nanje? Kje ste bili pa vi takrat? Sedaj ko so se že same pokazale ni treba, da nam jih vi razlagato, kajti mi jih Bami vidimo i\u smo s polno paro na delu, da jih odpravimo. Pa tudi te napake — ki jih med »ami povedano vi pri sebi še vedno niste odpravili — bomo mi pri sebi odpravili popolnoma na drugačen na-iin, kakor to vi delate. Vi razbijate organizacije in mislite, da boste napake na ta način odpravili. Pozabljate pa pri tem, da s tem svojim delom ne boste nikogar poboljšali, temveč ste delavstvo v mnogih krajih tako zbegali, (železničarje) da sploh v nobeno organizacijo več ne gredo. S tem svojim delovanjem pa dajete še kapitalistom moč, da tako neusmiljeno udrihajo po plečih neorganiziranega delavstva. In tu je povod ofenzive kapitala. Mi mislimo odpraviti napake, ki jih je delavski; pokret pred vojno zagrešil, popolnoma na drugačen način. Če smo prej ugotovili, da je svetovna vojna našla delavstvo nepripravljeno zato, ker je bilo med njim premalo razširjena razredna socialistična zavest — potem moramo tukaj zastaviti svoje sile, da to zavest čim bolj razširimo. To delamo mi na ta način, da pojasnjujemo proletarijatu razredni boj, da ga navajamo na izvrševanje sklepov, da ga discipliniramo — skratka, da ga duševno in moralno dvignemo in usposobimo za boje proti kapitalu. Tudi naša internacijonala v Amsterdamu ima gotovo kake napake. Mi jih ne bomo skrivali, temveč če zaznamo zanje, jih bomo kritizirali. A to bomo storili pošteno, brez strasti in zaviijanj ln šele takrat, ko bomo slišali obe plati zvona. Dokler priznava naša strokovna načela demokracije, Internacijonale —- in te priznava — toliko časa internacionale ne bomo razbijali kakor to vi delate, temveč bomo ostali pri njej včlanjeni in bomo skušali v njenem okvirju zboljšati ono, kar je slabega. Kar se pa tiče reformizma je pa treba, da si tole zapomnite: Razne socialne pridobitve, v kolikor jih je delavstvo potom organiziranega boja doseglo, (Burnik, bolniško zavarovanje iitd.) cenimo v toliko, v kolikor se je o tem delavčevo življenje zboljšalo — ga kulturno dvignilo ter s tem se bolj usposobilo za razredni boj. Nikdar bi pa ne hoteli sprejeti nobene take pridobitve, če bi se mo-ralii le malo oddaljiti od končnega cilja. Zdi se nam pa, da vi le nase taktike ne odobravate in da v njej iščete reformizma. Tudi naše organizacije so pred leti prav mnogokrat butnile z glavo ob zid. In ti trdi udarci so nas naučili, da ne nastavljamo več glave, da ne tolčemo s pestjo po zidu, temveč dobro premislimo vsak korak, iii kadar udarimo tudi zadenemo. Če imenujete to reformizem, potem vam povemo, da sploh ne veste, kaj ta beseda pomeni. , To kar imenujete vi reformizem, imenujemo mi pamet, in to kar imenujete vi revolucijonamost, je le navadni! — pučizem, ki nima s socija-lizmom in niti s komunizmom nobenega sorodstva. Pičla organizacijska sposobnost in razni razkrajata! duhovi v delavskih vrstah so ustvarili današnji slabi položaj, v katerem delavstvo živi In da nimamo delavskega časopisja, bi bilo delavstvo popolnoma potlačeno med brezpravno rajo. To so dejstva, katera je treba pribiti, pralno pričnemo razpravljati o organizacijskem tisku. Na lanskem strokovnem kongresu izvoljena Strokovna komisija, v Uateri so kovinarji od Učno zastopani, je zastavila svoje sile za pre-uredbo in zboljšanje lista -Delavec«. Da se je to stremljenje v precejšnji meri posrečilo nam kaže dejstvo, da se je spremenil »Delavec« iz štirinajstdnevnika v tednik in, da se je v letošnjem letu še izdatno povečal. Nujna naloga našega članstva naj v bodoče1 obstoji v tem da bo: 1. Dobival lLst vedno točnih informacij, da bo članstvo sodelovalo s prispevki in kritikami — skratka, da bo list izraz široke mase organiziranega članstva — da bo zajemal te živega življenja. 2. Da dobi list čimvečji vpliv tudi na neorganizirano delavstvo, na pridobitne kroge in zlasti na nevtralno javnost je treba, da sistematično usmerimo svoje delovanje v tej smeri. Da se bo list čimbolj uveljavil tudi med ostalim delavstvom, ki se še ni prikopalo do spoznanja o potrebi organizacije je predvsem potrebno, da se uvede pri listu čim boljša poročevalska služba ln posredovanje služb. Da bo imel list vpliv tudi na nevtralno javnost je treba, da ga nase članstvo čim bolj razširi med vse sloje prebivalstva, zlasti naj bo raz-obešen po vseh javnih lokalih, kakor v brivnicah, kavarnah, gostilnah, čitalnicah itd. Naše članstvo naj v vseh lokalih kamor zahaja, zahteva svoj list in če njegovi zahtevi ne bo ugodeno, naj se takih lokalov izogiba. 8. List je treba še bolj povečati in spopolniti. Treba pa je skrbeti, da bo list čim cenejši, da bo pristopen tudi najrevnejšim slojem. ’ Zato je treba pridobiti listu čim-več inseratov, seveda le od takih tvrdk, ki so s svojimi cenami solidne, ki niso eksponirane v boju proti delavstvu itd. Na vsak način je pa treba med člane izdati parolo, naj obiskuje in kupuje le pri onih tvrdkah, ki inserirajo v listu. Na ta način bomo ugodili dvem zahtevam: list bomo finančno pod- prli, da se bo čim bolj spopolnll in razširil, na drugi strani bomo pa kaz- novali tiste tvrdke, ki ae ne zavedajo da žive od delavskih žuljev. Iz vseh teh razlogov, ki jih bom na kongresu Se natančneje utemeljil, bom kongresu predlagal naslednjo resolucijo: Kongres kovinarjev Slovenije, ki je zboroval 1., 2. in 3. aprila na Jesenicah je po zaslišanju referata o organizacijskem tisku sprejel naslednjo resolucijo. 1. Na sedežu vseh podružnic naj se ustanove uredniški krožki, v katere naj Imajo pristop vsi člani onih strokovnih organizacij, ki so naročene na »Delavca«. Zlasti so dolžni; sodelovati v teh krožkih vsi zaupniki in vsi oni člani, ki posedujejo primerno prakso in izobrazbo na polju delavskega gibanja. Tak sosvet naj izmed sebe izvoli predsednika in namestnika, ter dva zapisnikarja. Naloge redakcijskega krožka: 1. Vsako soboto zvečer se snidejo vsi člani tega krožka na skupno sejo. 2. Predsednik določi enega izmed navzočih, da glasno prečita članek za člankom, ki je priobčen v dotičnii številki »Delavca«. 0 vsakem članku in notici naj se otvori prosta debata. 'f Zapisnikar ima dolžnost o poteku seje sestaviti) zapisnik, v katerem naj bodo kratko in jedrnato zabeleženi vsi govori debatantov. Zapisnik, katerega podpišeta predsednik in zapisnikar naj se nemudoma odpošlje na uredništvo »Delavca« v Ljubljano. II. Odbori podružnic naj skrbe, da bodo vplivali na podjetnike v tej smeri, da bodo vedno, kadar bodo potrebovali kakšnih delavnih moči zn svoje obrate, da jih bodo iskali potom inseratov v »Delavcu«. Odbor naj pa zabeleži vsako spremembo osobja, ki je bila izvrši'-na potom posredovanja »Delavca«. HI. Odbori podružnic naj smatrajo za svojo dolžnost naznaniti upravi »Delavca« vse tvrdke v dotiičnem kraju, ki bi prišle v poštev za priobčitev in-serata. Ob enem naj pa naznanijo vse one tvrdke, ki so nesolidne in ki vodijo protiidelavsko gonjo. Članstvo je treba stalno vzgajati — naj pri onih tvrdkah, ki niso naročene na »Delavca«, in ki v njem ne inserirajo — nobenih potrebščin ne kupuje in naj se jih sploh izogiba. Joža Oolmajer: Za delavsko zakonodajo. (H kovinarskemu kongresu.) Državni kovinarski konerres, ki se je vršil 25. in 26. decembra 1922 v Zagrebu je sprejel o tem vprašanjtu resolucijo, ki j!e vsebinsko in bistveno sestavljena v duhu marksističnih načel, tako da zanjo ni potrebna širša razlaga. Resolucija, ki bo predložena naši skupščini, se glasi: III. redna skupščina (kongres) Osr. društva kovinarjev in sorodnih strok zbrana 1., 2. in 3. IV. 1923 na Jesenicah, konstatira: 1. Današnji družabni proizvajalni sistem odvzema proizvajalcu-delavcn proizvajalna sredstva in jih daje \ posest kapitalizmu, ki jih pretvarja v svoj razredni monopol. 2. Zasebna lash.iila proizvajalnih sredstev daje kapitalistom možnost, da prispevajo za produkcijo le s svojo mrtvo lastnino, stroji, orodjem in kapitalom. Obstoječa zasebna kapitalistična posest proizvajalnih sredstev primora delavstvo, da za produkcijo prispevajo le s svojo golo delavno silo — svojo edino posestjo in kapitalom, da daje svojo delavno moč v izkoriščanje kapitalistu. 3. Ta nepravilna razdelitev proizvajalnih sredstev omogoča kapitalistom, da si osvoje vse producirane vrednosti, ki so potrebne za obstanek družbe, 'laka razdelitev in prisvojitev družabne pridobitne moči v posest privatnim lastnikom, omogočava kapitalistom tudi prisvajanje politične oblasti v družbi. Delavec, ki s prodajo svoje delovne sile izdeluje potrebna življenj-s!ca sredstva družbe, dobiva od tega dela ittmo mali del odškodnine za svoj trud. Največji del pa si prisvoji kapitalist, ki pri delu niti ne prisostvuje. V današnjem družabnem sistemu mora delavec svoj izdelani produkt, ki je pretvorjen v robo kupovati na trgu in s tem vnovič dražje plačati kapitalistu produkt. To se pravi, da kapitalistični razril odvzame dobiček proizvoda, ki je plod delavčevega truda v tovarni ali delavnici; na ta način torej doprinese dobiček dvema kapitalistoma. 4. Današnja družba je deljena v dva raazreda .kapitaliste, ki posedujejo proizvajalna sredstva in njihove izdelke in proletarce-delavce, ki vse ustvarjajo, a ničesar ne posedujejo Oni zatem vedno streme in to v kakor skrb, kako bodo ohranili svoje golo življenje. Naravno je torej, da se iz tega razvijata dva razreda ki imata docela nasprotne interese; razred izkoriščevalcev in izkoriščanih. Kapitalisti streme vedno za tem, da spravijo delavstvo v kapitalistično odvisnost in sicer s podaljšanjem delovnega časa. z znižanjem mezd, poslabšanjem delovnih pogojev in omejitvijo njihove politične svobode. Oni zat eni vedno streme in lo v mnogih slučajih ten’ proti svoji volji. To je posledica sistema, kateremu oni služijo, ki jim da možnost, da obogate in žive v razkošju. Ta proizvajalni sistem zahteva stalno kupi-čenje nadvrednosti proizvodov delavčevih rok in za branju je uporabo družbe. Radi zaščite kar najhitrejšega na-kupičevanra nadvrednosti, vržejo kapitalisti na milijone delovnega naroda v bedo in pomanjkanje. Oni posebno telesno degenerirajo velik del naroda — delavski razred. Kapitalisti so se tej zaščiti in osebnemu oboaatenju v škodo ogromne večine članstva vedno protivili; i9totako vsem nameram uveljaviti zakon o zaščiti in zavarovanju delavcev'. Vsi tozadevni zakoni, uredbe in nravilniki so bili po vsem svetu Podlistek. Angelo Cerkvenik: Zgodba iz dežele, kjer tečeta med in mleko. »Ive ne odmiči se, golobiči ca zlata! — Ali pa no bo® videla svojega moža, in še zapreti te dam! l^e bližje k meni, golobičicak Človek more storiti velik zločin v hipni strasti in telesni potrebi; resnično veliki zločini so se zgodili v hipni strasti. Če pa človek ves dan misli o svojem zločinu in vse pripravi za ta zločin, tedaj je ta zločin popoln. Stisnil se je k njej. Zazeblo jo je in nehote se je odmaknila. Vstal je in grobo je govoril. Njegov glas pa je bil miren, tih, leden, jeklen: Če hočeš moža, podaj mi telo . . . Onesvestila se je. Namakal ji je sence in čelo, da je prišla k zavesti. uveljavljeni proti volji kapitalistov. Vsi zakoni in pravilniki v zaščito in zavarovanje delavcev so bili uveljavljeni šele po velikih naporih in bojih organiziranega delavskega razreda. Vse priborjene in zlasti z zakonom priznane zakone skušajo kapitalisti po celem svetu izigravati. Povsod se te pridobitve zboljšavajo le na pritisk organiziranega delavskega razjeda. 5. Zgodovinsko razmotrivanje družabnega razvoja potrjuje dejstvo, da je kapitalizem, ki je šele v razvoju najhujši izkoriščevalec delavskega razreda. Kapitalizem v Jugoslaviji se je začel po narodnem ujedinjenju moderno razvijati. On se razvija z danimi pogoji. Njegov razvoj je zaostal in je obkoljen od treh strani z državami, ki so že davno kapitalistično razrvite. Razvija se v dobi povojnih nestalnih razmer, v katerih ima na~ več izgleda za ugoden razvoj mladi liuančni kapitalizem. Trgovina je plodonosuejša nego delo. To pa pomeni tudi za pravilen razvoj kapitalizma samega napako.. Pred to dobo razviti kolonialni kapitalizem s specialnim - kolonialnem proizvajanjem, mora v sedanji dobi pravilne kapitalistične formacije ustvarjati dosledni zastoj in ovire pravilnemu razvoju. Nov način prevažanja in razpečavanja izdelane robe na trgu, delajo izredne težkoce nova grupacija prodajne moči, kupcev itd. Leka vsem tem težkočam iščejo kapitalisti predvsem v znižavanju delavskih mezd hi podaljšanju delovnega časa. Oni gledajo na to, da kar najceneje proizvajajo in zato mora delavstvo delati pod najslabšimi pogoji. Delavnice so grobovi živega delavskega razreda. Za zdravje in snago v delavnicah nimajo naši kapitalist i nobenega razumevaja. Povsod uporablljlajo ženske delavne moči, povsod čujemo krik delavske mladine. Mnogi kapitalisti gradijo (razvoj svojih podjetij na defcjo delovno silo, katero brez usmiljenja izkoriščajo in upropasčajo, še predno se je razvila in prodno je dela zmožna. To dokazujejo bleda lica, ozka prša in veliko število bolnih, mladoletnih delavcev. Po celem svetu, zlasti pa v povojni dobi, uporabljajo kapitalisti v delavnicah in tvornicah mlado delov no silo. Drugod delajo te mlade delovne sile pod modernejšimi pogoji pod tehnično razvitejšo in naprednejšo družbo, ki štedi delovno sil;? tudi za jutri, medtem ko mora pri nas mladina delati skupno z odraslimi, najtežja dela, lačna, potikajoč se po hlevih kleteh in podstrešjih. Delo zahteva vsako leto več žrtev', kakor katerakoli vojna doba. Vsak dan na tisoče ranjenih, za delo nesposobnih. Krivični, grabežljivi sistem kopičenja nadvrednosti in slaba zakonita soc. zaščita zahteva vsakdan neštevilno mrtvih. Kaliko je si- »Če hočeš moža, podaj rai telo je ponovil. Njeno življenje je postalo s prodanim telesom ničvredno. Moža ali telo? Kaj ji bo mož, če nima sama telesa. In kaj ji bo telo, če nima moža. Ati oboje ali nič ... Pa morda, morda je to žrtev... ali ni lepa žrtev? »Žrive morajo biti, toda žrtev se spremeni v greh, kakor hitro onečasti naše revolucionarne nazore«, je rekel s trpkim glasom Oskar. Videla ga je natanko pred seboj in vztrepetala je. Ta brezupni up jo je gnal vedno naprej? »Oskarja, Oskarja, Oskarja za vsako ceno . ?Oskar ne bo tvoj. Oskar ne more biti tvoj, Oskar pripada ljudski družbi, Oskarja ne moreš kupiti za nobeno ceno! Njegove besede so se porajale na novo opominjajoč jo. Njene misli so bile jasne in svobodne. Pa ona ni hoteia jasnosti in svobode. Če hočeš moža, podaj mi telo! Zaprla je oči. Zločin se je zgodil v vsej popolnosti. Strasti vzbujene v njej so uživale svojo svatovščino, so klicale, kričale, pele ... Ona se je ročadi, ki je brez čuvarja in hranitelja! Dnevno se množi števil« invalidov del«, katerim družba xa njih marljivost in požrtvovalnost ne da drugega, nego kako prehodno službo, kjer v prošnji in poniževanju od gladu umirajo. To je nagrada, to je plačilo kapitalizma! 6. Radi krivičnega proizvajalnega sistema je delovnii razred obsojen na suženjstvo, katerega ni zaslužil. Na Francoskem je buržoazija proglasil a svobodo človeka in dela. In tako je danes človek svoboden suženjstva enega človeka. Zato je pa delovni razred, večina naroda, suženj obstoječega družabnega reda. Danes delavci niso last eneRa človeka, temveč so potom obstoječega družabnega reda proizvajalno sredstvo last kapitalističnega razreda. 'rezkemu delavskemu položaju je kriva družba in ona je dolžna in obvezna: da rešava preskrbe, zaščito iu zavarovanja delavcev vedno v korist delavca. Dolžna je, da v delavnici zaščiti in zavaruje tudi žrtve dela » starostnim in brezposelim zavarova-rovanjem. Država je dolžna, da prevzame vse obveznosti umrlega delavca. Sredstva za izvedbo splošne zaščite in zavarovanja delavcev naj vzame država od kapitalista prisvojene nadvrednosti. Država je dolžna, da izda zakone za zaščito in zavarovanje delavcev. Ona mora skrbeti za strogo izvajanje izdanih zakonov. Upoštevati in reševati mora iz višjega stališča ta vprašanja v interesu družbe. To upoštevaje zahtevamo zaščito in zavarovanje vseh onih, ki pri delu onemore-jo, in katere bi kapitalizem brez zaščite in zavarovanja telesno degeneriral do pohabljencev. 7. Današja zakonodaja ni popolna in ne odgovarja potrebam delavskega razreda. Treba bo to razširiti in modernejše prekrojiti. Namere delodajalcev - kapitalistov za poslabšanje že uveljavljenih zakonov je treba za vsako ceno preprečiti. Ako to ne. prepreči država, bo to preprečilo organizirano delavstvo s svojim bojem. Tudi s prelivanjem krvi ne bo dovolilo, da izgubi pridobitve dolgoletnih bojev. Preko teh bojev pride do nevarnih družabnih potresov, ki danes niso potrebni novemu državnemu in kapitalističnem razvoju. Delavski razred mora biti pripravljen, da z bojem brani svoje pravice in da z nepomirljivim razrednim bojem ohrani to važno reformo današnje dobe. 8. Uprave vseh z zakonom predvidenih delavskih ustanov je buržoazija poverila kapitalistom, državnim uradnikom in te malemu delu delavstva od delavskih zastopnikov. Delavske ustanove imajo le takrat uspeh, ako so njihove uprave v rekah delavskih zastopnikov, ki morajo biti vsako leto od delavcev izvoljeni. Tehnični organi se morajo zvijala. Greh je bil tako velik, da je bil užitek enako velik; tega užitka še ni poznala do tiste strašne ure. Orkan je bil, ki je požiral cele otoke, orkan, strahovit v svoji igli. hi ni popuščala ... sama je igrala strašno igro naprej, da je on kriČa.1, besnel. Grizla ga je, da mu je pritekla kri.. Oskar je bil pozabljen. V njej je živela strast. Tudi najzvestejša žena postane nezvesta je rekel g. Imaič in se oblekel. Jaz sem ognusen, ti pa si stokrat ogabnejša nego jaz! Pojdi, videl« boš svojega moža, ah, kako sem prav imel k Pljunil je na tla in odšel je iz sobe. Ostala je sainn sredi sobe in dolgo ni razumela, kaj se je bilo zgodilo. Strašna ura je minila. Onemogla je obležala. Prišel je tisti dolgi policaj, ki je bil povedal, da je postal ravnatelj vpliven mož in jo je prijel za roko. Deklica , je šepetal, tvoja mera še ni polna, pojdi za menoj, videla boš svojega moža! vedno podrejati interesom delavca, zato jih nastavlja, plača iu odpiwt'« brez kakšnega vprašanja in odobre-nju organiziranih delavcev, izvoli o m odbor, ki ustanovo upravlja. Birokratiziranje delavskih iut» -nov pomeni oskrunstvo in upropa%*-nje. 9. Kapitalisti izigravajo tam, kjer ni močnih delavskih organizacij 8urni delavni čas in zakon o zavarovanj« delavcev. Policija gazi z brutalnostjo zakon o zaščiti delavcev, ne da komu zato odgovarja. 10 Ministrstvo za socialno politiko, ki je poklicano, da izboljša i« ščiti delavsko zakonodajo dela ravno nasprotno, na ta način, da izigra -va sporazumno z delodajalci delavsk* zakonodajo. Ono dela spremembe, s katerimi upropašča najvažnejši ds( zakonodaje. Vse delavske ustanove birokratizira in jih jemlje iz rok delavcev. Zato ziifateTRjni«: 1. J>« »e predvsem izpopolni)* »prejeti pravilniki, uredbe in zakon« Da se 'w. življenja in razmer dobi** izkušaj« za razširjenje in izbolj-ia-nje. 2. Zato najenergičnejše zahtevamo od vseh merodajnih faktorjev i» vlade, da vse resolucije in zahtevo kapitalistov in reakcionarnih obitrakov zavrača in jih ne vpošteva, ker izvirajo iz enostranskega razumevanja družabnih interesov. Vse zahtev« onih, ki nasprotujejo zakonom o zaščiti in zavarovanju delavcev, so Hi preko vsake zakonske podlage. Temu pričajo nesramne zahteve delo dajalcev kakor tudi njihov odpor proti nriznanju zakonov o zaščiti m zavarovanju delavcev. 3. Da se 8-urni delavni čas zakonitim potom zajamči. 4. Da se dečja in ženska delovna sila ščiti pred telesnim degenerirani e.m in upropaščanjem. Da sedeči zajamči maksimalni šesturnt delovni čas. — Da se delodajalcem zabrani uporabljanje vajencev po delovnem času. Da se kaznuje delodajalce, ki svoje vajence ne pošiljajo v šolo. Kjer ni šol, naj se jih takoj ustanovi. Da vrše inšpektorji dela. stalno pregledovanje vajenskih stanovanj, hrane in dobave ostalih /hijenskih potrebščin. Da se zbiraj* statistični podatki o stanju in življenju vajencev in da se jih redno objavlja. Da se ženam za časa zadnjega meseca nosečnosti in en mesec, po porodu plača polna temeljna plafca. Zensko in dečjo delovno silo naj s« zabrani pred nočnim delom. 5. Da se onemogoči preko časnega .zaposlovanja delavca, to je p* 8-urnem delu. Delodajalec, ki na ta način izigrava 8-urni delovni čas naj bo kaznovan. 6. Da se vrši pregledovanje m razreševanje vseh nezdravih delavnic. Mehanično je stopala za njim. — Peljal jo je po stopnicah za roko. — Njena roka je bila mrzla iu njen« misel tudi. Tudi najzvestejža žena postane svojemu možu nezvesta ... Resnica je bila. Največji lopov je opravičeno pljunil na njo. Oskarja ni več ljubila, ker ie vedela, da ga ne sme ljubiti. Prišli so na dvorišče. Visoko k nebu so se dvigale vislice. Mesec je sijal na vislice, «a obraz, na mučaeniške oči. Oskar je bil obešen in njegov pogled je zrl naravnost v njene očL Ni bilo besede v njenih ustnicah, ni bilo srca. Obstala je in zrla je v te strašne oči. Zasmejala se je, da se je policaj stresel in zbežal. Smejala se je pr*d visečim truplom, da je smeh letel kakor breztelesni strahovi po širokem dvorišču. Smejala se je in v trenutkih, ko se ji je vrnila zavesi, as je tega smeha tako prestrašila, da j® njen smeh postal neprimerno strašil e jši. V možganih ni bilo več misli. V njene možgane so se naselile njego- 7. Da se izda naredba vsem policijskim oblastem v državi, da ne omejujejo svobode dela, organizirali iziran ja in boja delavskega razreda. Da se vsaka zloraba oblasti napram delavstvu od policijske oblasti kaznuje. kakor vsak drugi prestopek. 8. Da ministrstvo za socialno politiko z vsemi institucijami in pluča-oimi organi vodi najresnejšo brigo za izvedbo zakonske zaščite in zavarovanja delavcev. Da zbira in objavlja ves potreben materijal o pregledu delavnic, o stanju in izvajanju zakonodaje, o zaščiti vajencev itd. /ato poživljamo: vse kovinarske delavce, da pristopijo k svoji organizaciji, da združijo svoje bojevne vrste in da z bojem ščitijo svoje pridobitve, da izbojujemo nove in da svojo zakonodajo čuvamo s svojim revolueijonamim bojem, a nikoli z milostjo in licemerstvom razrednega nasprotnika — buržoazije. Ivan Selan: Tarifna in stavkovna politika. Naša mezdna gibanja in slavke jr' treba voditi po dobrem in premišljenem načrtu. Imeli smo že dosedaj o tern vprašanju prav lepe resolucije, le zalibog, da jih nismo vedno upoštevali. Kot referent, k tej točki bom predlagal kongresu resolucijo, ki je popolnoma slična oni, ki jo je sprejela že zadnja skupščina. Popravljena je le v nekaterih točkah pri stav-l°v‘i‘ . Politiki, kjer smo upoštevali skušnje, ki smo si jih v tem času nabrali. Resolucija se zglasi: Tarifna politika. Predvsem je dobri in zdravi tarifni politiki predpogoj dobra in zdrava organizacija, ki, mora imeti razredno vzgojo im značaj stabilnosti glede članstva. Delavstvo, zlasti pa funkcionarji organizacije, morajo natančno poznati teorijo in prakso proizvajanja. Prisvojiti si morajo tudi poznavanje trgovske strani podjetij, v katerih so zaposleni. 'V tem oziru je treba obračati posebno pažnjo izvozu surovin in vseh onih materialij, ki se pri produkciji potrebujejo, ter dognati cene istih. Nadalje je potrebno voditi natančen pregled o delavskih plačah, kakor tudi o vseh drugih obremenitvah, ki so s tehničnimi in komer delnimi zadevami podjetij v zve- Pridobivati je treba tudil pregled o tržiščih, kje se izdelki vnovčujejo in za kakšno ceno. Zanemarjati se pri tem ne sme pregled svetovnega trga. O vsem tem se ima voditi pregledna statistika na tak način, da se podružnice in centrala tozadevno izpopolnjujejo. Taki pregledi in statistike šele morejo tvoriti temelj za urejevanje delavskih dnevnih in morebiti tudi akordnih plačilnih postavk. In ker igra pri kapitalističnem načinu proizvajanja veliko vlogo ta-kozvana konjunktura, se je pri slabi konjunkturi ali pri velikih zalogah izgotovljenega blaga, kolikor mogoče izogibati ostrejšim konfliktom, katere bi podjetniki lahko izrabili v svoj prid. V talcih slučajih se prav rado dogaja, da podjetniki odpuščajo delavce, kar pa ima za posledico ust- varjanje brezposelne delavske armade, ki jo podjetniki izrabljajo kot protiutež zaposlenemu delavstvu posebno pa znižavanju plač. Načelo, ki ga skušajo podjetniki mnogokrat uveljavljati v smislu, da odpuste gotovo število delavstva drugim pa zvišujejo plače, tega načela ne sme delavstvo nikdar priznavati. Že radi tega ne, ker bi tako postopanje nasprotovalo pojmovanju delavske solidarnosti. Za uspešna mezdna gibanja je torej uporabljati kolikor mogoče čas takozvane boljše konjunkture in ob takih prilikah se imajo zahteve kre-tuti le v mejah dognane možnosti. Pretiravanje vsaki akciji navadno več škoduje kakor pa koristi. Svetovna vojna je povzročila občutne izpremembe zlasti kar se tiče valutnih razmer, kar je imelo in ima velikanski vpliv na delavske mezde. Stalno padanje denarne vrednosti so znali kapitalisti izrabiti za občutno znižanje delavskih zaslužkov. — Kapitalizem je moral pod pritiskom javnosti začeti dajati rodbinskim očetom doklade za preživljanje rodbinskih članov. V nezaposlenosti, ki je bila posledica povojnega nereda se je moralo delavstvo s tern zadovoljiti, tem bolj, ker ni znalo dobro preceniti vseh nakan te milosti«. Zdaj jo začenja razumevati in zahteva povsod, da se morajo zaslužki tako povišati, da bodo tudi rodb. očetje lahko izhajali ž njimi. Da dosežemo zopet vsaj predvojne razmere, naj se ti zaslužki ne merijo po visokih številkah malovrednega denarja, temveč naj bodo izraženi v blagu, tako da se ne bodo sami po sebi vsak dan zmanjševali z rastočo draginjo, ki je le posledica padajoče vrednosti papirnatega denarja. Stavkovna politika. Dogaja se, da podjetniki včasih sami skušajo izzvati kako stavko, strokovna organizacija pa v takih slučajih ne sme dopustiti, da bi se delavstvo pustilo izvabiti, tudi če bi večina zaposlenih bila za stavko. Alco pa je organizacija po skrbno zbranih podatkih prišla do prepričanja, da bi imela stavka vsaj delen uspeh, tedaj se je na akcijo najskrb-nejše pripraviti. Stavke se morajo voditi po točno izdelanem stavkovnem pravilniku, ki se mu mora vsakdo brezpogojno pokoravati. Naše organizacije, ki so še mlade m nimajo velikih finančnih rezerv za podpiranje stavk, naj poiščejo nadomestila v tem, da bodo z vso skrbjo vzgajale med članstvom čut solidarnosti. Delavstvu je treba dokazati, da je nujno potrebno, da podpirajo oni tovariši, ki so zaposleni, one, ki stavkajo. Po drugi strani je pa treba vzgojiti članstvo, da bo med stavko voljno sprejeti vsa zasiltna dela in da si jih bo tudi samo poiskalo. Organizacija naj pa potom svojih tarifnih odsekov stalno zbira podatke in statistiko o tem, kje bi bilo dobiti zasilna dela za slučaj stavke. V to svrho naj bo predvsem v zvezi z raznimi delavskimi gospodarskimi organizacijami. Ideologijo anarhističnih elementov, ki hočejo izrabljati strokovne organizacije za razne avanture je treba z vso sio pobijati. Njihova zmota, misleč, da bo delavstvo tem bolj revolucionarno čim slabše se mu bo godilo, je rodila v delavskih vrstah dovolj gorja in tudi jasno dokazala, da je narobe res, namreč, da je ono delavstvo, ki ni še na prav zadnji stopnji propada, bolj žilavo in bolj odporno kot oni sestradani reveži, ki prosijo le še kruha. V svrho izvajanja vsega, kar je v zvezi s tarifno in stavkovno politiko, se imajo ustanavljati, po vseh podružnicah tarifni odseki, ki morajo v določenih terminih poročati glavnemu turifnemu odseku, ki naj se v to svrho ustanovi na sedežu centrale, ta pa bodi v zvezi s Strokovno komisijo za Slovenijo v Ljubljani. Sprememba pravilnika. Na kogresu v Ljubljani 1. 1920 so zastopniki kovinarjev iz cele Jugoslavije, zavedajoč se potrebe po skupni organizaciji, sklenili ujedi-n jen j e vseh kovinarskih organizacij v državi. Ker je imela vsuka organizacija svoj upravni sistem, je bilo treba najprej odpraviti to razliko. Osrednje društvo kovinarjev za Slovenijo je sprejelo na lanskem kongresu bistveno neizpremenjen pravilnik Sa-veza metalskih (kovinarskih) rudnika, ker je smatralo, da je moderen in da odgovarja duhu časa. V praksi pa se je pokazalo, da je ta pravilnik jako pomanjkljiv in da je razdelitev podpor nepravilna. Lanski kongres je tudi pozabil upoštevati časopis, ki je pri nas ne-obhodno potreben. Medtem, ko izdaja Savez svoji časopis le od časa do časa (lansko leto tri številke), izhaja naš list tedensko, čemur se imamo zahvaliti, da se organizacija tako uspešno bori proti vsem sovražnikom. *•••'* Tudi Savez je uvidel potrebo ted- nika, ter je sklenil izdajati list tedensko in ob enem pobirati pri vsakem prispevku še 50 para za list. Zato namerava centrala predlagati bodočemu kongresu pravilnik, ki je bil namenjen za zagrebški kongres, ki vsebuje bistveno iste določbe kot dosedanji, le vse točke so jasno razložene, s sledečimi izpremem-baini: 1. potovalne podpore ostanejo iste kot so v dosedanjem pravilniku. 2. v 1. oddelku, točka 3. in oddelku C točka 9. odpade »Tekoči kakor tudi«. 3. v oddelku C odpade točka 8. 4. v oddelku Č odpade »po naročilu predsedstva«. 5. v III. oddelku točka 1. (tedenski prispevki) se glasi: I. razr. 7 Din plača, kdor zasluži dnevno preko 48 Din, II. razr. 6 Din, kdor zasluži od 40—48 Din, III. razr. 5 Din, kdor zasluži od 32—40 Din, IV. razr. 4 Din, kdor zasluži 24—31 Din, V. razr. 8 Din, kdor zasluži 16—23 Din in VI. razr. 2 Din, kdor zasluži do 16 Din dnevno. Socialna politika. Anketa v Beogradu. Ministrstvo za socialno politiko v Beogradu je izdalo, kakor znano, zloglasne pravilnike o delavskih pravilnikih, o reguliranju delavnega časa itd., ki so rodili med delavstvom posebno v Slovenijii velik odpor, ki mu je sledila enotna protestna akcija, ki je brez dvoma imela uspeh v toliko, da anketa, ki se jo takoj na to vršila v Beogradu, ni prišla do nikakega uspeha, ker zastopniki delodajalcev niso mogli iti preko volje in odpornosti delavstva. V tej številki »Delavca« nam je radi pomanjkanja prostora nemogoče podrobnejše poročati o celotnem poteku ankete, pač pa bo- mo to storili v prihodnji številki. Delavstvu sporočamo danes le to, da naj se ravna docela po starih pravilnikih, dokler mu ne bomo sporočili sprememb. Socialno zavarovanje v Španiji V Barceloni (južnovzhodna Španija) so je vršila konferenca socialnih institucij, ki je sprejela v glavnem sledeče sklepe: V Španiji je potrebno uvesti enotno bolniško, invalidsko ki materinsko (!) zavarovanje. Obvezno bo to zavarovanje za vse ljudi, ki štejejo od 14 do 65 let. Istočasno se uvede starostno in brezposelno zavarovanje. Potrebno je ustanoviti porodnišnice in domove za dojenčke, ve oči, ki so iskale kota, kjer bi se udobno vlegle. Ni se mogla odtrgati °d oči, ki so jo držale v verigah. Le včasih se je hotela vprašati: Ali sem kriva?« Pa jo je splašil smeh, da se ni mogla osvestiti. Policaji so moleli svoje glave skozi okna na dvorišče potem pa hitro zapirali okno za oknom, ker so se riali smeha mrtvih. »Oči, oči, oči...« je potem šepetala, ko se je nehala smejati. Obrnila se je in stopila v poslopje. Policaji so se plaho umikali, bezali so pred njo. Njen smeh jim je vrtal v kosteh in v mozgu kakor oster sveder. Zato so bežali. Ona pa se ni zmenila za nje. Šla je enakomerno svojo pot, v tretje nadstropje v sobo •avnatelja. Nič več je ni bilo strah. »Oči, oči, oči...« je šepetala. Prišla je pred vrata in se zopet nasmejala in smeh je odmeval; odmevi so se srečavali ter se hripavo pozdravljali ravno pred vhodom v ravnateljevo sobo. »Ven, ven«, je tulil ravnatelj. Zaman je klical policaj. Nikdo se 'd oglasil. Udarila je v vrata, da so se hrupno odprla. Poskočil je in blazen pogled je obstal na njenem bledem obrazu. Ha ... ha ... oči, oči, oči...« je ponavljala, vidim jih, tukaj jih vidim k .. »Pojdi domov, vlačuga 1« Smejala se je, da je smeh napolnil sleherni kot široke sobane. Hotel je zbežati mimo nje, pa ga je zgrabila in vrgla na otomano. »Tukaj moje telo... takoj ga vzemi... takoj!« Držala ga je z nadčloveško močjo. Zaman se je skušal oteti jej. Priklenila ga je na ležišče in blazno gledala v njegove preplašene oči. Z zamahom mu je izbila ščipalnik z nosa. Pogledala je v njegove udrte oči, črno obrobljene. Močno ga je držala in gledula v črnino, v zenico. Smejala se je še vedno. Iskala je zavest, pa je ni našla. Sedaj sedaj,« je dejal. »Zadaviti sem te hotela, pa te ne bom ... le oči, oči hočem, kajti oči potrebujem ... ha ... ha ... ha, oči, oči.:.« >Ne, ne«, je kriknil. V tistem hipu je skočila na njega, pritisnila je svojo glavo na njegovo glavo s takšno silo, da je za hip obležal. Tedaj pa je zarila kazalec in mezinec desne roke v njegove oči in jih izvlekla iz očesnih votlin. »Oči... oči.... oči.. «, je kričala in letela po stopnicah. Nikdo je ni prijel. Hitela je ven. Letala je po ulicah noseč na kazalcu in mezincu dvoje oči. »Oči... oči ... oči.. « Prestrašeno so se ji umikali zgodnji pasanti. * G. Imaič še danes živi, istotako tudi gospa Zofka. On hodi s palico oprezno tipajoč po trotoarjih mesta, ves razdrapan in umazan, a na prsih nosi vsa odlikovanja, ki jih je prejel v službi velikega kneza. Videti je, da mnogo pije. Ob nedeljah stoji pred cerkvijo in prosi mimoidoče za novčič. Hoteli so mu dati podporo, pa ni hotel. Bog vč, zakaj ni hotel! Zofka pa drži venomer dva prsta visoko pred svojimi očmi in joče: »Ukradli ste mi oči... oči... moje oči...« Konec. Nekoliko pouka o sodiščih. V teku svojega poklicanega dela sem opazil, da nastaja ubožnejšim in priprostim ljudem mnogo nepopravljive škode, ker se v sodnjiskih zadevah prav nič ne spoznajo. Denarja In časa pa nimajo, da bi si iskali pomoči pri odvetniku. Naša sodišča in sodniki na Slovenskem so v splošnem dobri in vestni, tudi nepristranski, dasiravno jim tolikokrat manjka radi njihove vzgoje pravega socialnega umevanja in pogleda v razmere v katerih delavec živi. Zato se seveda včasih zgodi, da so njihove sodbe, dasiravno ne namenoma, pa vendar nenamenoma zgrešene, da jih delavec občuti kot krivične. Vsi zakoni, ki jih napravlja kapitalistična družba, imajo razredno — meščanski značaj. Zato tudi položaj In mišljenje delavca razumevajočim sodnikom mnogokrat ni mogoče drugače soditi, kakor po zakonu. Tudi take sodbe občuti delavec potem kot krivične, dasiravno z ozirom na določila zakona niso. medtem ko se inudi materam po porodu brezplačno zdravniško pomoč in podporo. Zavarovanim materam se nudi: a) zdravniško pomoč, na željo doma ali v bolnici, na klinikah Itd.; b) mezdne delavke, ki ne morejo delati, morajo sprejemati podporo, ki se jo izplača iz zavarovalnih fondov; c) delavkam se mora po porodu dati možnost, da se jih zopet sprejme na delo; d) med delom se mora dati doječim materam pol ure časa, da lahko doje dojenčke; e) vse stroške, ki so v zvezi s porodom, se jih izplača iz zavarovalnih fondov; f) doječim materam se poleg mezde, Id si jo služi, izplača tudi še posebno podporo. Še tako znano nazadnjaška Španija bo kmalu prednjačila »socialni« Jugoslaviji. Mladinsko zavarovanje. Amsterdamska strokovna internacionala je pričela izdajati brošure, v katerih obravnava vprašanja, mladinskega zavarovanja itd. V zadnji brošuri ki jo je izdala, obravnava pomanjkljii-vosti mladinskega zavarovanja v raznih deželah. Vsem državam prednjači sovjetska Rusija, ki je določila mladini do 16. leta delavni čas na največ 6 ur. Najbolj zaostale pa so v mladinskem zavarovanju: Italjia, kjer delajo mladinski delavci od 12. leta po 8 in pol do 11 ur dnevno i Španija, Ogrska iu Turška, kjer delajo otroci od 10. leta. V Ogrski je določen delavni čas do 10 ur dnevno, v Španiji od 8 do 8 iin pol ur dnevno. Po večini je mladini dovoljeno, da dela od 14. leta in sicer od 8 do 8 in pol ur dnevno. Angleška tega sploh nima v zakonih navedenega, temveč je prepovedano le nočno delo. Starostno zavarovanje. Belgijski parlament je sprejel 1. 1920 zakonski načrt, po katerem so bili zavarovani vsi oni, ki so dosegli 65. leto starosti in so brez živi jenskih sredstev. Ta zakon je bil pred kratkim podaljšan za 3 leta. Po poteku tega časa bo vlada izdelala nov načrt, po katerem bo zavarovanje posameznikov odvisno od vplačanih prispevkov. Država na ta način ne bo prav nč prispevala delane/možnim delavcem. Tudii belki jska zakonodaja gre rakovo pot. Belgijskemu delavstvu je vzela vlada najpreje osemurni delavnik, sedaj pride na vrsto še poslabšanje delavske zakonodaje. Delegatom izplačane vsote naj podružnice odtegnejo centrali pri prvem prihodnjem mesečnem obračunu. Švedski kovinarji. Na Švedskem je bilo v zadnjem tednu izprtih v že- lezni industriji 20.000 kovinarjev. Po-leg tega so v nevarnosti delavci v mehanični! industriji. Delodajalci hočejo znižati mezde za 10 odstotkov in poleg tega zvišati delavni čas. Kovinarska stroka. Pretanki centrale od Vra“,k“ refe™" «• v. podružnic v letu 1922. 9. gospodarska politiko, referent Podružnica Centrala prejela s' T Otorepec. Jesenice...................Din 96.741 05 10* Yolltev odbora, nnd- Ljubljana................» 42 235 85 zorstva m razsodišča. Javornik . » 38.025 83 11. razno. ^lu'a...................... n Ta dnevni red se bo spremenil v Dobrava.................... » I/./4o£> , t t Oustanj » 14 494 71 toliko, v kolikor bodo poslale po- Tezno . .................... 11.671*31 družnice svoje predloge. Jamnik..................... ” ^Ir24 Na podlagi § 11. točke 3. in 5. Maribor .' I 5.488 66 društvenih pravil ima vsaka podruž- Celje..................... » 532825 nica pravico do enega delegata, ako Fala ..................... * 2.601-79 šteije podružnica več kakor 50 elu- Rv' L°yenc................ * 5'cnlc nov, odpade na vsakih nadaljnih 200 Domžale.................... » 1.56135 », ’ ‘ J Litija............... ... » 1.221 10 članov en delegat. Žirovnica.................. » 1.065 95 Na podlagi § 11. točke 5. društve- Ptuj ...................... » 842 50 nih pravil imajo podružnice pravico Besce . .................. » 842-40 t]0 delegatov kakor sledi: Vrhnika6 .' ! .' .' .' .' .' * 40820 Jesenice 4, Ljubljana 2, Celje 1, Bistrica.................. » 50— Javornik 2, Dobrava 1, Štore 1, Gu- Ruše.................i . » 41-65 štanj 1, Fala 1, Tezno 2, Kamnik 2, Posamezni člani . . . . . »_____921^ Muta j Litija j jn Lesce p Ti dele- Skupaj Din 278-36487 gati naj se volijo na tozadevnih član- skih sestankih. al *rr1 *v- eventuelno tudi 3. aprila 1923 na Je- iiedsednik. Jajnik. senicah z naslednjim dnevnim re- F. Svetek 1. r. Joža Oolmajer 1. r. dom: » 2. TOBt^veaSlSTkeg« odbora. i,DOT,li“ iu ****<" “ 3. poročilo: a) tajnika, b) blagaj- v le nika, c) kontrole). Vsaka podružnica kovinarjev naj 4. delo za enotno kovinarsko or- da svojim delegatom za kongres pri-ganizacijo v Jugoslaviji, referent s. merno vsoto kot predujem. Fr. Svetek. Ko se bodo delegati povrnili s 5. sprememba pravilnika, referent kongresa naj vsaka podružnica iz-s. K Jankovič. plača delegatu stroške za vožnjo, iz- 6. socialna zakonodaja, referent gubo na zaslužku in dnevnice. Viši-s. J, Golmajetr. no dnevnic, katero bo določil kon- 7. stavkovna in tarifna politika, gres, bo vsak delegat sporočil svoji referent s. I. Selan. podružnici. Živilska stroka. Še največ škode — in krivice — pa trpi delavec radi tega, ker nima o sodiščih in postopanju pred sodiščem nobenega pojma. Poučeval ga o teh stvareh ni nihče, dasiravno bi bil tak pouk potreben, brezplačnega pravnega zastopstva pa naša država — razen v izjemnih slučajih ne pozna. Zato najdemo v socialističnem minimalnem političnem programu zahtevo po podržavljanju pravnega zastopstva (advokaturo.) Še le tedaj, če bi vsak delavec imel brezplačno na razpolago odvetnika, bi- bil odpravljen en del očitka današnji justici (sodniji), da je meščanske -razredna in zato za delavca tolikokrat krivična. V naslednjih vrstah sem se namenil, da razložim nekatere stvari o sodišču in o tem, kako se je pri sodišču ravnati. Ne bom pa razlagal postav s tem, kaj je prav in kaj ni prav, ter kdo ima v kaki pravdi prav, kdo ne; to je poglavje za se in tak pouk bi moral biti silno obsežen, in da bi več koristil, kakor škodoval. Razložil bom torej le ustroj in pristojnost sodišč v glavnih potezah, ter Občni zbor .-.-Osrednjega društvu* živilskim delavcev in sorodnih strokami slovenskem ozemlju v Ljubljani .|| -ste je vršil v nedeljo dne 11 t.. m. —Sp Občnega zboru se je udeležilo 11 podružničnih delegatov in ves centralni odbor. Predsednik s. Ignac Kaiser je točno ob pol deveti uri o tvoril občni zbor, prečital dnevni red in v kratkih jedrnatih besedah podal predsedniško poročilo in poročilo o delovanju centralnega odbora v letu 1922. — K drugi točki dnevnega reda je podal tajniško poročilo s. Meznarič. Po tajniškem poročilu je bil izvoljen volilni odbor, ki je imel nalogo, sestaviti listo bodočega centralnega od bo ra. V ta odbor -sta bila izvoljena 2 sodruga, iz Ljubljane, 2 sodrupa iz Maribora, 1 sodrug iz Celja in 1 so-drug iz Vrhnike. Po sestavi tega odboru se je prešlo k debati o tajniškemu poročilu. Zelo obširna debata se je razvila radi vprašanja odprave nočnega dela v pekarijah. Delegati iz Maribora so zavzeli pri vprašanju odprave nočnega dela v pekarijah ojstrejše stališče do dosedanjega delovanja 'ljubljanskih pekovskih p« močnikov za odpravo nočneoa dela v pekarijah. K stvarni debati so se pridružili delegati iz Celja in Ljubljane. Z ozirom na stališče, ki ga zavzemajo pekovski mojstri,, da naj se uveljavi nočno delo, so delegati stali na stališču, da se mora začeti boj proti reakcionarnim nakanam mojstrov. Na boj se poživljajo vsi pekovski pomočniki v Sloveniji. — V kolikor ni bil centralni odbor dose-daj kos uveljavljati resnejše akcije se je naložilo bodočemu, da stori vse potrebno in revidira izvrševanje akcij, ker se sicer zna zgoditi, da izgubimo na celi črti še one pravice, ki smo jih z velikim trudom priborili. Pri tej priliki se je obravnavalo tudi o ljubljanski Delavski pekarni in o prepovedi nočnega dela. Za delavsko pekarno se bo treba v bodoče bolj zanimati,, tako, da bo tudi v resnici delavska pekarna. Posebno se je na-glašala potreba izvedbe organizacije, ker brez dobre organizacije gotovo ni mogoče ničesar doseči. Privesti delavstvo v organizacijo in ga vzgojiti v razredni zavesti, to je naša naloga. Organizacija ali član organizacije, ki ne stoji na razrednem stališču in ne zna ločiti razlik med delom in kapitalom se ne more braniti pred navalom izkoriščanja kapitalistične družbe, ki stremi za tem, da uniči razred trpečega delavstva. K debati se je oglasil tudi s. Svetek kot zastopnik Strokovne komisije in v lepih besedah razložil pomen organizacije iu kakšna mora biti, če hočemo, da delavstvu izboljša položaj. Pereče je vprašanje odprave nočnega dela in obstoja resen strah, da konkurenčna pohlepnost nenasitnih kapitalistov zmaga. Da se to ne zgodi, ni drugega izhoda, kot oprijeti se trdno in disciplinirano svoje organizacije. Po daljši debati h kateri so se oglasili ss. Ceh in Rakuša iz Maribora, Štrouhal iz Celja in Kovač, Magušar, Praprotnik in Kratohvil iz Ljubljane, se je sklenilo, da pričnemo najostrejši boj proti uveljavljenj itn nočnega dela v pekarijah. Dopoldansko zborovanje je končalo po 12. uri. 'točno ob 2. popoldne se je nadaljevalo zborovanje pod predsedstvom sodr. Kaiserja. K tajniškemu poročilu in dopoldanski debidi je imel s. Meznarič zaključno besedo. —• Nato se je prešlo na dnevni red in sicer k točki 7., pri kateri je s. Kovač stavil predlog, naj plačajo list Delavec« le posamezni člani, da se s tem razbremenijo centralni izdatki, ker je centrala za pretečeno leto morala izdali zelo veliko za tisk. Proti predlogu so se oglasili ss. Faktor iz Celja, Ceh in Rakuša iz Maribora, nakar je predlagal sodr. Strouhal iz Celja, naj se da predlog s. Kovača na glasovanje, potem pa se debato zaključi. Pri glasovanju je bil predlog soglasno odklonjen. Sodr. Kaiser in Čeh sta še posebno poudarjala, da o takih stvareh lahko sklepa le strokovni kongres, ker je izšel sklep obveznega plačevanja strokovnega lista s kongresa je tudi povsem na mestu, ker brez duševne hrane ni vzgoje in brez vzgoje ni oi-ganizacij. K poročilu blagajnika je podal blagajniško poročilo s. Magušar, kateremu je bila na predlog revizije podana zaupnica. Pri tej priliki se je vnela debata, ali naj se izplača porodnina ženam članov, kar do danes ni nikjer predvideno iz pravilnika, ki je bil na zadnjem občnem zboru z dne 24. marca 1922 izpremenjen. (Konec prih.) Skupščina Osrednjega društva 21-1 vilskih delavcev, ki se je vršila v nedeljo 11. marca je k točki: reorganizacija periodičnega lista »Delavec« sprejela resolucijo, ki jo danes objavljamo kot predlog h kongresu kovinarjev, k točki: organizacijski tisk. Živilsko delavstvo naj si to štev. Delavca istotako shrani in naj strne vse sile, da bo resolucija tudi izvedena v življenju. Centralna seja. Osrednje društvo živilskih delavcev sklicuje na 20. t. m. točno ob pol 18. uri zvečer po letošnjem občnem zboru svojo I. redno centralno sejo v prostorih društvene pmame, Šelenburgova ulica 6/11. — Udeležba dolžnost. nekatera važnejša navodila o sodnem postopanju (civilni, kazensrti, izvensodni postopek), vpoštevanje pri tern posebno tiste stvari, glede katerih sem opazil, da obstoje pri delavstvu popolnoma napačni nazori, če sploh obstoje. Vsak večji kraj v Sloveniji ima svoje okrajno sodišče; Ljubljana ima poleg okrajnega sodišča še deželno sodišče, Celje, Maribor in Novo mesto imajo pa okrožna sodišča; razun tega se nahaja v Ljubljani tudi višje deželno sodišče in poleg tega v Zagrebu najvišje sodišče za celo Slovenijo, takozvani odelek B stola sedmorice. V kakem razmerju- so ta sodišča med seboj? Najprvo omenimo, da je deželno sodišče v Ljubljani v svoji stopnji enako okrožnim sodiščem v Celju, Mariboru in Novem mestu; da se ono v Ljubljani imenuje deželno, ostala pa okrožna, je samo ostanek iz starih časov; Ljubljana je pač bila glavno mesto dežele, ostala pa glavna mesta bivših okrožij. Okrajno sodišče je sodišče najnižje stopnje (inštance), kakor pravijo juristi. Ono razsoja in uraduje v vseh stvareh kot prvo sodišče (prva inštanca) razun v onih, za katere zakon določa, da jih deželno (okrožno) sodišče rešuje kot prva stopnja. Deželno (okrožno) sodišče ima pod seboj več okrajnih sodišč. To sodišče rešuje vse stvari kot druga stopnja, ki jih je okrajno sodišče reševalo kot prva stopnja Razun tega pa rešhjejo ta sodišča tudi celo vrsto stvari kot prva sodišča, namreč vse tiste, ki jih okrajno sodišče ne sme reševati. Taka imajo torej ta sodišča dvojno nalogo: služijo kot prva ali kot druga inštanča. Kot druga inštanca vedno takrat, kadar se kdo, ki ni zadovoljen z rešitvijo prve inštance (okrajnega sodišča) pritoži na deželno sodišče. Višje deželno sodišče, ki je za celo Slovenijo v Ljubljani, je sodišče druge stopnje; skoro za vse stvari, kiji hde-žeino (okrožno) sodišče rešuje v prvi inštauci, pa se kdo proti njim pritoži. Najvišje sodišče v Zagrebu pa je najvišja sodna inštanca. Ono rešuje kot tretja stopnja, če se kdo na njega pritoži, en del stvari, ki jih je okrajno sodišče kot prva in potem deželno sodišče kot druga stopnja reševala; nadalje stvari, ki jih je reševalo deželno sodišče v prvi in višje deželno sodišče v drugi stopnji in konečno tudi zadeve, ki jih je deželno sodišče reševalo v prvi stopnji, zaradi katerih pa pritožba ne gre na višje deželno sodišče, ampak kar naravnost na najvišje sodišče. Iz povedanega je razvidno, da so vse te sodne inštance precej zverižene in je treba precej pozornosti, da človek ve ,kam se ima obrniti, če ima pri sodiščih kaj posla ali pa če se hoče pritožiti proti kaki sodbi ali sklepu sodišča. Zato so navadno tudi vse odločbe sodišč, ki se pismeno izdajajo, napisane ali pa natiskane takozvanem pravnem pouku, poleg tega pa je tudi dolžnost sodnika, da pri razglasitvi sodbe stran ko poučio pravnih lekih, to se pravi o tem, kam in v katerem času se sme pritožiti. Ko bomo razglasili, kake posle opravljajo sodišča, bomo o teh stvareh kaj več slišali; za enkrat pa velja dobro si zapomniti, kar smo danes povedali, da ne nastane zmešnjava, in da bomo lažje razumeli to, o čemur se bomo še pomenili. KentKna strdka. Moste. Dne 1. marca se je vršil strokovni shod delavcev kemične tovarne radi mezdnega gibanja, v katerem se delavci nahajajo. Cene ži*-Ijenskih potrebščin vedno bolj naraščajo in to sili delavstvo, da zahteva povišanje mezd. Shodu je predsedoval s. Cof, ki je tudi razložil pomen mezdne razprave za delavstvo kemične tovarne. K položaju mezdnega delavstva v splošnem je poročal tajnik Osrednjega društva. Obema poročevalcema je delavstvo sledilo v prepričanji!, da sledimo zahtevam napornega življenja. Ljubljana. Dne 3. marca se je vrši strokovni sestanek zaposlenih delavcev in delavk Kolinske tovarne, kateremu je prisostvoval tajnik Osrednjega društvu, radi razmer, ki m že precej času vladale s šikaniranjem delavk. Preiskava, ki je v teku je že dognala, da so razmere v tovarni vladale že precej časa, kar ni slutilo ne delavstvo, ne ravnateljstvo. Pripomniti moramo, da v slučaju, ako ne izteče zadeva točno po dokazih, tedaj bomo primorani vso zadevo gospodov razkriti javnosti. Majšperg. Dne 11. marca dopoldne se je tu vršil delavski sestanek tvrdke (iehardus; na sestanku je bil navzoč tajnik Osrednjega društva so-drug Rejc. Poročal je, da je tajništvo sprejelo od s. Gajšeka, prejšnjega delavskega zaupnika »poročilo, da med delavstvom ni razpoloženja za strokovno organizacijo in da je škoda vsakega nadaljnega koraka. Poleg lega je sporočil, da se ustavi članom list »Delavec-. Iz poročil delavskih zaupnikov je bilo razvidno, da sporočilo Osrednjemu društvu ni odgovarjalo resnici, kajti delavstvo še vedno odločno vztraja in se bori za strokovno organizacijo kljub temu. da je preganjano od strani tovarniškega vodstva. Delavstvo bo z vsakim takim pojavom obračunalo. Na sestanku se je sklenilo, da ae bo vršil 25. marca strokovni shod vsega delavstva v prostorih g. Fišaka na Bregu. Sestanek se bo vrši9 točno ob 1. popoldne. Želimo, da se shoda udeleži tudi bivši delavski zaupnik s. Gajšek, da se pred delavstvom opraviči in poda kakršnokoli izjavo. C o to vij e Tu se je vršil dne 10. marca takoj po delu občni zbor naše podružnice. Občnemu zboru je prisostvoval tajnik Osrednjega društva s. Rejc, ki je poročal o položaju in o dožnosti članstva v strokovni organizaciji. Po izčrpanju vseh poročil se je izvršila volitev odbora; stari odbor je ostal še nadalje in mu je delavstvo podružnico še nadalje zaupalo. Vam sodrugi in sodružice pa svetujemo, da se na zborovanju v bodoče vzdržite vsakega popivanja alkohola, ter polagate več pažnje položaju, v katerem se nalmjate. Isto vam tudi priporočamo glede shodov in sestankov, katerih se jih poleg tega udeležujete tudi polnoštevilno! Torej na noge! V Šoštanju se je vršil dne 9. marca takoj po delu zaupniški sestanek delavstva kemične tovarne, radi netočnosti v podružničnem odboru glede korespondence z Osrednjim društvom. Sodrugii in sodružice, zahtevajte, da vam odbor o poslovaiuju točno poroča vsak mesec na mesečnem sestanku z odobrilom nadzorstva. Meadua gibanja kemičnih delavcev. V mezdnem gibanju se nahajajo delavci: kemične tovarne v Mostah, Kolinske tovarne v Ljubljani, cementne tovaune v Zidanem mostu in Mojstrani, papirnice v Radečah in Sladkem vrhu. Svarimo vse kemične delavoe, da ne iščejo v zgoraj imenovanih tovarnah dela, dokler tega ne objavimo v >Delavcu«. 1/. Zagorju smo prejeli vest, da zastopnik vodstva steklarne v Hrastniku g. Abel noče pripoznati delavskih zaupnikov. Jasno je, da je ta nalog prejel od Zveze industri|cev. Sodrugom steklarjem svetujemo, da vztrajajmo v svoji strokovni organizaciji in da vodstvu steklarne ne puste, da bi se z delavstvom, ki Je enotno organizirano igralo. Obenem pa prosimo, da nam organizacija o imenovanem gospodu pošlje točnejšlh po-ro8il. Rudarska stroka. linijski zbor. K poročilu o linijskem zboru v Velenju dne 4. marca t- l. k 3. in 4. točki dnevnega reda: socialna politika in tarifna politika, dodajamo še sledečo resolucijo, ki je bila saglassia sprejeta: Resolncija. 1. občni zbor »Unije rudarjev na slovenskem ozemlju* zahteva brezpogojno in natančno izvedbo zakona o zaščiti delavcev; radi tega protestira proti sabotaži, ki so jo vprizorili delodajalci, podpirani po državnih oblasteh; '2. protestira proti vsem poizkusom poslabšati potom različnih pravilnikov že itak pomanjkljive socialnopolitične pravice delavstva; 3. občn izbor »Unije rudarjev na slovenskem ozemlju« se izreka za pridružitev socialnega zavarovanja rudarskega delavstva k splošnemu zavarovanju in protestira proti zavlačevanju obravnavanja nezgod, ki so m pripetile pa 1. juliju 1922. Zahteva, da se brez odloga pristoji Monepelska stroka. Občni zbor podružnice »Save*a MonopoJskih delavce?« v Ljubljani #e je vršil v sredo, dne 7. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma. Ob precejšnji udeležbi članstva je predsednik s. Škerl o tvoril zborovanje, ter pozval bivšega predsednika *■ šlosarja, da poda svoje poročilo. S. šlosar je v daljšem govoru poročal o težkočah, ki jih je imela podružnica pri raznih mezdnih gibanjih. Zavzemal se je tudi za sodelovanje z organizacijo, ki jo vodiijo ta-koovani ^katoliki«. Dodatek k predsedniškemu poročilu je podal sodrug Škerl. Nadzorstvo: ss. France Klemenc, Amalija Furlanova, Štefanija Kuclez--jeva. 0 stanju »Saveza monopolskih delavcev« je poročal centralni tajnik s. Miilos Ristovič. Iz njegovega poročila posnemamo, da se centrala z vsemi močmi trudi, da bi organizirala vse delavstvo monopolske stroke. Ta njen napor je rodil že obilo uspehov, tako da ima centrala dosedaj že 18 podružnic obnovi jenih. Nova podružnica se snuje še v Osijeku, tako da bodo potem skoro vse tobačne tovarne v državi organizirane v motni organizaciji, ki bo imela potem tudi moč, da se bojuje za delavske pravioe. V zaključnem referatu je povdar-jal s. Svetek važnost dobre razredne bojne organzadje. V tovamii moramo imeti le eno organizacjo In tista naj bo enotna ln močna. Nasprotniki agitirajo proti nam, da je naša organizacija brezverska ali protinarodna. Delavstvu, ki je še zaslepljeno, je treba pojasniti, da so vse take trditve le — pesek v oči. Naš*e strokovne organizacije imajo v programu razredni boj. To »e pravi boj izkoriščanih in trpeSIh proti izkoriščevalcem in postopačem. Vprašanja vere ali narodnosti pa strokovne organizacije ne rešujejo, to so vprašanja, ki jih strokovne organizacije prepuščajo vsakemu posamezniku, da jih reši v skladu s svoj* vestjo, le hinavščine naj s temi vprašanji ne uganja. Opozorite vse. ki še niso spregledali da je savezna centrala sklenil*, da bo vsem onim, ki bodo v tek« 6 tednov pristopili v našo organizacijo upoštevala stare pravice. Na delo torej, vsi pomagajte zgraditi enotno in močno razredno organizacijo tobačnega delavstval Strokovna komisiia. Kdo je reformist? O tem vprašanju razpravlja današnji uvodnik, nakar naše čitatelje posebno opozarjamo. Tudi referat: Organizacijski t sk je za vse delavstvo nujno važen, zato priporočamo vsem, da ga do dobra preštudirajo. Resolucija o tarifni in stavkovni politiki, ki jo danes objavljajo, kot predlog h kovinarskemu kongresu je sprejela tudi skupščina Unije ulov. rudarjev, ki se je vršila, 4. marca t. I. v Velenju. Sodrugi rudarji naj si to štev. »Delavca« shranijo. Zastrupljevalci vodnjakov. V zadnji Številki naficga tista smo ugotovili, da se je med celjskim delavstvom pojavil nek razdirač, ki širi lažnjive trditve glede preselitve našega lista v drugo tiskarno. Ugotovili smo, da je bil edini povod za preselitev v tem, ker je sedanja tiskarna cenejša. Na to našo ugotovitev se je pa oghsilo tajništvo okrožne Strokovne komisije v Celju, ki je priobčilo v »Napreju« št. 57 »Poslano«, v katerem trdi, da je imela naša notica namen delati razdor med članstvom v Celju. Menimo,da dela r&zkol tisti, ki širi take lažnjive in zlobne vesti in ne tisti, ki tako brezvestno gonjo pobija. Da si b« pa celjsko delavstvo znalo ustvariti svojo lastno sodbo, naj pa povemo še to, da lazširja nekdo (?) poleg zgcraj ugotovljene neresnice še drugo, ki je še gnusnejša kakor prva. Nekdo razširja namreč vest, da podpira kovinarska centrala s svojimi gmotnimi sredstvi »Rdeči prapor«, čeravno je nasprotno resnica, da kovinarska centrala sploh nobenega političnega lista ne podpira in ne daje nobenemu niti najmanj iz svojega premoženja Sicer so pa rafuni kovinarske centrale javno objavljeni in se lahko vsak sam prepriča, da je omenjena trditev nizkotna taž. Omenjene laži so preračunane na razdor naših strokovnih organizacij, zato prosimo vse pošteno misleče sodiugi v Cilju, naj nam naznanijo imena razdiračev. Vse strokovno organizirano delavstvo pa prosimo, naj ne dovoli nikomur zanašati politično strnjdrsivo v strokovne organizacije. Strokovne organizacije naj ostanejo enotne! Ven z razdirači strokovnih organizacij t O vsem nadaljnem bo pa sklepaj odbor Strokovne komisije za Slovenijo. na priznanje rent ponesrečencem po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Produkcija premoga v letili 1918-1921. Produkcija premoga je padla v Nemčiji od leta 1013 za 2t odstotkov (nad eno petino). Francoska produkcija je padla za 30 odstotkov (eno tretino). Belgijska premogovna produkcija, ki znaša polovico francoske in se bo najbrže v kratkem času zravnala s predvojno produkcijo. Francoska in belgijska produkcija skupaj znašata polovico nemške produkcije Velik del premogovnikov prejšnje Avstro-Ogrske je pripadel Češkoslovaški. Ruska produkcija premoga je padla za eno tretino do ene četrtine (znaša 8 milijonov ton). Isto tak o Poljska (produkcija »naša 3 miliijone ton). * Na Angleškem ji' znašalo 'število brezposelnih 1. januarja t. I. 1,165000. De danes je število zopet narastlo za 175.000. Brezposelnih je torej danes 1. B40.000. Razno. Tajniško poročilo je podala nori ružica Angela Kramarjeva In blagajniško sodrug F. Bučan. Pri volitvi odbora »e je razvila ži-v a lina debata, ki je pokazala, da je užival stari odbor vsestransko zaupanje. V odbor so bili izvoljeni naslednji ss.: Pavle Škerl, predsednik; Angela Kramer jeva, tajnica; France Bučan blagajnik. Odborniki ss.: Matija Baher, Marija Staretova, Maks Hvale, Anton Cankar, Frančiška Pavškova. — Vino um fronta golobov. V nekem azijskem pogorju so nekoč opazovali polet jate divjih golobov. Sprevod je bil širok nad en kilometer, 0-75 ......................................... 5 719 50 > 0 50 ............................................ 9950 » 0-25 10675 Din ft. PriiiopnlM 958 1 Din 3*— 927 » » 250 4 » » Z- 2874 - Din 1 317 50 * 8- ► lit. Drugi deliedkl. Obresti..................’................................... 1.11505 Din Prostovoljne zbirke........................................ 96.651-05 > Prispevki podružnic brez obračunov Vrednost v 1.192^ nakupljenega inventarja Oddano premoženje podm?n!c . . . , . Posojila stavkovnega sklada................ Prehodni zneski............................ 45350 2.396 25 12.485 80 17.500-12.307 71. Din 241 927 25 Din 5 19950 Din 142.909 41 Skupni dohodki l. 1922 ................................... 390.036 16 Din Din 390.036-16 Jmovina iz I. 1921 81.126 09 » » 81.12609 471.16225 Din Dtn 471 162 25 t. txp'a Selitvena * Izredna » Pravovamvena t Stavkovna * 12 504 70 924-50 13.410-51 535-7«)-25 7« 75 1 37*-148%250 Drti II. Agttartia tn izobrazba. List »Deiavrc«...................................... 44.601'20 Din Shodi io prfdavania........................ . . ■ ■ 6.862 50 » Dtn 170 195 21 Din 51 463 70 lit. OrganhKiit In uprava. DeJegaciJe, mezdne razpruve rtd................. Deleži podružnicam In provizije blagajnikom Ptaie uslužbencev................................ l>pravr.l izdatki................................ Kvota Strokovni komisiji......................... Nakup inventarja 29.613 33 29.424-24 51.735 25 35 604S-80 & 812 20 2.3% 2.5 Din Din 157 590 06 Prehodili ;;rKrski Skupni izdatki 1 Blagajnik: K. jcnkovK I. r Nadzorstvo: I. Ropret 1. r , Fr. Orosi i. r , I. n«l»o(«k A. Mok!Kg«r l. r , IV. Drugi Udalkl. 18.019-/2 Din Din 1801972 192-2 dec. 1922 . M.893 56 Din Dtn 406 268-69 Din 64.S93 56 471 162 25 Dir. Din 471.162-25 L r., Predsednik: France Svat«k 1 r. Kotlarska in kleparska industrija Oblastveno koncesijoniran zavod za vse vrste Instalacije. Točna in Cenu ^ zanesljiva konkurenčna. postrei&a *•: liirtnailt vsega tlejarclsa kfcslusa i*nfomtaia liSalatMsja teli M lubliam, Kolodvorska ulica 28 arjsngnswgHg»s«E»8s»sHsyiE»sz;sž/agraqry5r3gngnBrcgngiBgngngragngfZ'| KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA Pollni predal it. 13. — Telefon Interurban 51. 178. PoSInl Jek. ra«. £1. 10.53«. - Brx. naifov: ,Kude*‘ Ljubljsm. HRANILNI ODDELEK naznanfa, da je svital obresti in sicer za navadne taline vloge na 6°io za vloge proti četrtletni (Medi na 6 'at wc proti polletni otStovetli no 7°|o Hranilnim« vloge sprejemajo In Izplačujejo vse prodajalne k a Je zadruge! Vlagajte vse svole prihranke v svojo lastno hranilnico! SZiSZJSZiSZiSZiSZiJ5ZiSZiS2JSZiSIiS2iS2ii K a