XIII. letnik.
V Gorici, dne 21. junija 1905.
25. številka.
Izhaja \88klZtlitf ub 11. uii dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena istu znaSa za cel6 leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premoJne za ceio leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, 7a druge de/ele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejem.i .Narodna Tiskarna' v Oorid, ulica Vet-turini St. 9.
Narufnlno In naznanila sprejemi
upravniltvo v Ooriri, SemeniSka ulica S. 16 Posamezne Številke se prodajmo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdi|evem te-kallSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
•.Oglasi In poslanice se računijo po petit vrSUii, in sicer: (e 'se tiska enkiat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiaka ,,Narodna tiskarna" (odgor. J. Marušičev Gorioi.
Zavarovanje proti Uhodi po vremenskih in drugih nezgodah.
Leto za letom vničujejo različne nezgode tnintam predpogoje za mimo in srečno življenje človeštva. Tako jo vpe-pelil požar v zadnjem času celo vrsto hiš v Bovcu, Čepovann, Srpenici in drugod ; povodnji povzvročile so neizmerno škodo deloma v Furlaniji in drugih krajih naše pokrajine; toča vničuje leto za letom zdaj tu zdaj tam ves up in vse pridelke kmeta-trpina, ki obupno zre v bližnjo bodočnost. Letos je povzročila uže mnogo škode v gradiščanskem okraja, pobila je polje in vinograde v Velikih Žabljah in v bližini ; a glasom ustnih poročil pokončala je ves pridelek letošnjega leta v Brjah in vničila tudi up za prihodnje leto.
Država in dežela storita pač, kar je v njuni moči, da olajšata križe in težave, ki nastanejo poleg dragih še posebno ob takih nezgodah ; a izvestno je, da bo v obče te podpore nezadostne ter da se ž njimi pomaga prizadetim trpinom bolj moralno nego realno. Posebno velja to pri škodah, povzročenih po ujmah. Država in dežela poBknsita pomagati v takih slučajih s tem, da dasta izvesti v prizadetem okraju več ali manj potrebna javna dela: zgradbo novih cest in mostov, popravo aže obstoječih potij, napeljavo vodovodov, zgradbo vodnjakov, napajališč i. t. d.
Toda vprašanje nastane, kdo ima od tega dobiček. Ni dvoma, da so take izpeljave v korist občinam in okraja; res je tudi, da se da na ta način prilika siromakom, da si zaslužijo v tako-zvanih mrtvih nrah par grošev za polento ; a če vprašamo, koliko osebnega dobička ima od tega mali in tudi srednji in veliki posestnik, moramo odkrito odgovoriti:	nič.	Nasprotno,	navadno
mora plačevali še višje doklade za izvršena dela, v kolikor niso bili stroški za ista pokriti po državni in deželni podpori.
Vsi drugi stanovi skrbijo sami ali po dragih za to, da niso prepuščeni ob
LISTEK
Presrečni dan prvega sv. obhajila.
Presrečni dan I
V	obleki beli tu ste zbrani;
Čestitam vam,
Spomini vračajo se znani.
Pripravlja se
Nebeščanov kor neštevilni,
Ko Bog v srce
Prinpč k vam v dražbi preobilni.
Pač srečni vi I Srečnejši od otrok Judeje;
Se veseli
Srce preblaženih brez meje.
Na prsih cvet,
In venec deklic naj na glavi Zardi tam spet,
Kjer bomo v domovini pravi.
Zvestobo zdaj Obljubili ste trdno, sveto;
Ab nikdar naj
Vas ne premoti peklo kleto.
čanu neprevidnih slučajev, ob času bolezni, smrti ild. luk li in obupnemu položaju. Za delavca, ki zboli ali se ponesreči, jo dandanes preskrbljeno na različno načine, da ni ob času, ko ne more delati, brez vsako pomoči; za privatne, deželne n državne uradnike je tudi po možnosti preskrbljeno, da niso prepuščeni ob času nesreče obupu in lakoti; sploh za vse sloje prebivalstva se stori vsaj nekaj na to stran; — le kmet poljedelec in posestnik, ki bo steber državi, ki so deblo, katero redi in nosi vse drag«, stanovsko vejevje, le ti so prepuščeni v vseh slučajih sami sebi in božji previdnosti, dasi bo njihovi, dohodki zelo negotovi, ker podvrženi ujmam in različnim nezgodam.
Skrajni čas je, da bi začela misliti država, dežele in dragi činitelji tudi na to, kako bi se dalo odpomoči tema naj-' ažnejšema stana v človeški dražbi v slučajih nezgod, ter zagotoviti mu obstanek tadi o takih neprilikah, katerih ni sam zakrivil in proti katerim se bori človeški rod — zaman.
Td vprašanje se je aže razmotrivalo na različnih shodih, v deželnih zborih in državnem zbora; a dosedaj le bolj teoretično, dočim je zadobilo nekako dejansko podlago šele v 10. seji gospodarskega sveta za kmetijski in gospodarski oddelek na Dunaja.
Začetka se je mislilo na vpeljavo nekakega splošnega, obveznega zavarovanja le proti toči; toda kmalu se je pokazalo, da ni ta misel la*'ko izvedljiva ' in bi naletela na velik upor, ker so cele take pokrajine, katerim toča malo ali nič no škoduje, kakor v nekaterih krajih na Koroškem, Štajerskem itd., kjer najde ljudstvo večinoma svoje dohodke v gozdih in v živinoreji, dočim se dobijo okraji, katerim prereže toča nit obstanka, n. pr v naših Brdih. Razumljivo je, da bi se prvi kraji upirali zavarovanja proti toči, ker bi s tem sebi malo ali nič ne koristili, marveč le drugim, kjer so uvedene od njihovih različne kulture.
Dognano pa je, da so vsi okraji podvrženi ujmam, bodisi toči, bodisi po-
Naj Jezus bo
Vam v srcu, v djanjih, željah, mislih,
In prav gorkč
Ga ljubite, imejte v čislih I
Naj greh nikdar
Nedolžnosti vam ne pohabi;
Za ta vaš dar
Vas Jagnje k sebi gor povabi.
D. G.
Zdrava, morska zvezda!
Povest z obali jadranskega morja.
I. M o h o ro v.	(Dalje.)
Stari Simon se je prebudil. Videč, da je zunaj svetlo, menil je, da je že dan. Toda isti hip je planila žena Markova na noge, kakor iz uma kličoč : .Roparji, roparji 1“ Ker jim ni sprva grozila nikaka nevarnost, premagala sta Simon in Marko takoj prvi strah. Poiskai je Marko težko sekiro, oče pa je bil pograbil ogromno kladivi;.
„Tu ni varno za nas,“ dejal je Marko, „oče, odvedite Jelo in otroka. Pot uo divje duplje je varna in jaz bom šel gori, ua-------------“
vodnjam, šaši, zmrzlinom, plazom, bodisi živnlskim in rastlinskim škodljivcem, ki končujejo ali vsaj oškodajejo kmetijske in gozdne pridelke. Žito se je sprožila misel, ustanoviti zavarovalnico proti poškodovanju po vseh takih nezgodah.
V	to svrho nabiral ae je materijal od I. 1896 do I. 1902, ki (-aže, da je znašala vsa škoda, povzročena po ujmah in drugih nezgodah, v navedeni dobi 215 milijonov kron, kar daje povprek na leto 36 milijonov kron v pokritje po vremenskih nezgodah in različnih škodljivcih povzročenih škod.
Ako jemljemo v poštev, da bi znašali upravni stroški tega zavarovanja približno 20% onega zneska, a da bi ae isti krili tako, da bi se odškodovali prizadeti činitelje le z 80% povzročenih škod, bi nastalo še vprašanje, kje vzeti oni znesek letnih 36 milijonov K. — V ta namen bi vlada lahko žrtvovala 4 milijone kron, katere razdeljuje povprečno leto za letom v pomoč bednega stanja tnintam. To bedno stanje bi vsekako pot ehalo povsod, ako bi dobili kmetovalci in posestniki odškodnino za škode, povzročene po nezgodah; potemtakem bi bil ta kapital na razpolago.
V	to bi se porabil pa lahko tudi letni odpis na zemljarini, ki znaša povprečno 4 milijone Kron. Državne blagajne bi ne bile radi tega nikakor prekrajšane, ker vlada dejansko onih
4	milijonov, ki se na zemljarini odpišejo, nikdar ne dobi; a posestnikom bi ne bilo treba potem več zemljarine odpisovati, ker bi bil dohodek njihovih posestev na vsak način zagotovljen
Z isto pravico bi se zahteval lahko tudi od kronovin prispevek jeden milijon kron v to svrho, znesek, kateri deželi faktično povprek na leto plačujejo v odstranitev bede.
Na ta način bi dobili 9 milijonov kron v pokritje škode na polja in v gozda, ne da bi bile daržava in dežele s tem oškodovane. Ostali znesek 27 milijonov kron bi bilo krili po nakladah na obdelan svet, kar bi obtežilo vsak hektar obdelenega sveta povprek z 1 K 10 h.
„Marko, Marko, ostani, ne hodi, ubijejo tel"
„Pomagati mora dragim," odvrnil je Simon. —
„ln Njo prečudežno, moram braniti, žena, ne boj se 1“ .
Ali žena ni razumela, ihtč se ga je oklenila. —
„V stran, sicer bo vse zgubljeno 1“ Stresel se je jokajoče žene in planil iz hiše proti vasi. Pot mu je razsvetljeval požar. Ta hip je pozabil na ženo in otroka. Zdeio se mu je, da ga kliče Gospa prečudežnih oči, da brani Njo in nje, ki so ji vdani. Videl je cerkveni stolp ožarjen od plamenov, čal je, kako razdira nekdo vrata, in besnel je preko trupel. Par oseb mu je zastavilo pot, pobil jih je in stal kmalu na to ob cerkvi. Kakih deset Ijadi je stalo na vratih, isti hip so vdrli v cerkev, na čela jim stasit junak. Silili so za njim. Kakor jelen preskočil je Marko ozidje cerkveno. Tisti čas pa se je zgodilo nekaj prečudnega.
Pokazal se je na vratih oni mož z golim nožem, goneč pred seboj tovariše iz cerkve.
kalora naklada bi se pa zvišala ali znižala v razmerja kulturnih vrst in dobrot sveta in izračonjenega čistega donosa
zemljišč.
To je v debelih potezah zasnatek projekta, kako bi se dali stabilizirati dohodki obdelanega iu rodovitnega sveta.
Dal Bog, da bi se la načrt kmalu uresničil, da bi zadobili na ta uačin tudi kmetski dohodki večjo stalnost I
Ob naši železnici.
Gotovo je ni stvari, o kateri bi v zadnjem času več govorili, kakor o naši železnici: to je namreč o bohinjski železnici, ki jo pri nas le pod naslovom poznajo. Kamor si stopil, povsod so se pogovarjali le o novi železnici, povdarjali njeno veliko važnost za nas Primorce, računali že naprej koristi in dobičke posameznikov, delali pri litra načrte, pili in peli in bili dobre volje na račun bodoče železnice.
Novo življenje se je vzbudilo po vaseh, ki ležijo ob tej železnioi, odkar so jo premerili. VeBelo upanje je navdalo marsikoga, ko je začel gledati v lepšo in boljšo bodočnost. Vse, — mlado in staro — se je ogrelo ob tej lepi misli. Marsikateri gospodar, ki se je dosedaj praskal po glavi, koderkoli je videl svojo nepreskrbljeno družino, je bil sed«j potolažen, nadejajo se, da bo železnica vse ,poglihalau. V lepih sanjah, ki mu jih je vzbudila železnica, začel je zidati i ovo domovanje in sicer tik železnice — kajti staro ni več moderno, ni pripravno, ni več lepo, leži preveč v strani.
Taka je človeška narava, človek, ki je v stiskah in si ne ve pomagati, tolaži se, bodisi spominjajo se srečne preteklosti, bodisi upajoč v boljšo bodočnost. Tako je tudi pri nas. Po grenki preteklosti nam ne ostaja dragega, kakor da ae tolažimo z boljšo bodočnostjo, ki se nam obeta ? ?
Kakšna so bila zadnja leta, ni treba pojašnjevati. Kjer si hodil, si lahko slišal : „ta visi že na nitki — onemu ni treba
»Plenite drugod, ta ne smete !u In približal se mu je oduren obraz, skušajoč potisniti se skozi vrata. Isti hip je viknil, in se zvrnil s krvavečimi prsi, pred osuple tovariše, ki so razbežali razen trojih, vikajoč: »Gospodar nam je pobesnel 1“
To je videl llarko in planil na razbojnike. Potrl jih je na tla prej ko so bo zavedli; preko trupel planil je nato v cerkev. Polumrak in sveti mir je bil razlit po njej in žar oljčne lači je padal prav nu obličje Prečudežne, odbijajoč se z obličja Materinega na Sinovo. Pred oltarjem je klečal oni junak, nepremično zroč v Bogorodnico.
Odkod ta strah v njegovi duši ? Kje je vendar že videl te oči, tako jasne, tako mile ? Ali se mu ni Banjalo o njih večkrat, in vselej je bil vesel teh sanj. Toda ali sanja, ali je resnioa? Ne, to so res tiste oči, ki jih je videl v sanjah, davno, davno. A potem so ma jih bili izbrisali. Toda, odkod ta slika v njegovi duši ? Požar, krik, jok, nekdo ga vleče a seboj, kam, kdo? In potem nič več, morje, duplina, ropi, kri. Zazdelo se je klečočemu, da ae podira nekaj pod njem
dragega več, kakor da mu kdo ie nekoliko podtakne ; pa bo švignil plamen črez ljubi dom.“ Ako se torej v takih stiskah in hudih časih ponudi prilika, ki nam obeta rse „poglihati", je naravno in umljivo, da ne more ostati naše Brce hladno in mirno, ampak išče dnlka, da se razširi in da vskipi do vrha. Tako se godi Indi nam. Vriščeče veselje, ki ae polasti človeka v takem slučaju imamo po vseh naših vaseh ob železnioi. Kar smo poprej samo v sanjah gledali, vidimo sedaj na dnevnem redu.
Vasice, na katere je poprej ves svet pozabil, spreminjajo ae v iivahne vasi
—	podobne trgom, v katerih je vso živo in vse mrgoli, v katere ne prihajajo le rovtarji in drngi nerodneži, ampak aama izbrana gospoda. Sploh se je pa ie vse toliko izpremenilo, da se ne more več razločevati gosposkih od domačih. Ako hočem prav povedati, moram reči : domači so postali gosposki in gosposki domači, če nismo bili še nikdar veseli, sedaj smo lahko ; kajti zaslužka je dosti, denarja še več, naj gre dokler more.
Lepo bi bilo in dobro, če bi bilo res vso tako ; a jaz dvomim, da bi bilo res vse tako, kakor bi kdo mislil; kajti pribita resnica je, da v naravi ni Bkokov. Če se pa ti dogodijo, pride za njimi prav lahko polom. In tega se je bati tudi nam; kajti konji, ki bo napreieni na naš voz, vozijo naglo.
Politični pregled.
Državni zbor. — V prejšnjem tednn je poslanska zbornica dokončala prvo branje vladne predloge o uravnavi duhovniških plač. Vladna predloga bila je izročena proračunskemu odseka. Razprava o ti predlogi bila je jako borna. Največ zaalng na raznih grdih prizorih za časa omenjene razprave si je zadobil dr. Tavčar, ki ae je na Dnnaja združil z Vseneraci, da je 2 njih pomočjo izdatnejši blatil slovensko duhovščino. Njegov govor bil je poln najnesramnejših napadov na duhovščino, nad katerimi so ae škandalizirali vsi pošteni poslanci in med njimi mnogo čeških in poljskih liberalnih poslanoev. Dr. Tavčarja zavrnil je dvorni svetnik Šnklje v svojem izvrstnem govoru, katerega priobčimo prihodnjič ter dr. Žitnik, ki je govoril kot glavni govornik sa predlogo.
Glavni govornik za predlogo o kongrui, dr. Žitnik, opozarja na napačno mnenje, češ, da plačuje država vso kon-gruo. Le prerado se pozabi, da so všteti v kongruo vsi duhovnikovi postranski dohodki. Slučaji o prekoračenja štole, ki so se navajali v zbornioi, so jako mnogokrat zlobna sumničenja, ki jih je rodila prevečrazvneta domišljija. Govornik izjavlja, da nima s katoliškega stališča nikakih pomislekov proti ustanovitvi katoliških župnih občin, ki jih je nameraval zakon iz dne 7. maja 1874, pač pa so tu merodajni praktični razlogi. Država bi namreč morala izročiti še obstoječo zalogo verskega zaklada v upravo cerkvenim oblastim, kar pa ni pričakovati, ker rabijo veliko poslopij, ki so last verskega zaklada za vojašnice, bolnišnice in šole. Posestvu verskega zaklada pa jako malo koristijo verskemu zakl .du, ker jih uprav Ija država jako slabo. Govornik govori nato proti izvajanjam poslanca dr. Tavčarja, ki je zlobno in predrzno napadel
A te oči, kakor da jih pozna, videl jih je že, a kdaj, kdaj ? Viknil bi bil od boiečine, ki mu jo je prizadevala ta uganka. Toda za hip je prebledel smrtno. Prišlo je bilo vse jasno in videl je in vedel, kje jih je videl, kdo mu jih je kazal, kdo ga učil moliti — da še onih besed — se je spomnil ta hip. Jasno mu je bilo v hipu, kje je.
Tedaj ga je vzbudil divji krik za njim. Z visoko dvigneno sekiro stal je Marko za njim. Nevedoč, kako mu je, planil je po prvem začudenju na kle-čočega.
Ropar, umri I
Isti hip je okrenil glavo klečoči, Marko se je zameglilo pred očmi, zazdel ae mn je tako znan ta obraz, ta brazgotina nad očesom. Toda že je bil padel vdarec ne na glavo, a padel je vendar s toliko močjo na ramena roparjeva, da je ta brez glasu telebnil na tla. Ne vedoč, kaj je Btoril, odakočil je Marko. Nato se je nagnil nad ležečega, in zazdelo se mu je, da sanja. Tik nad desnim •'česom imel je ranjeni brazgotino, bledo obličje njegovo, podobno Markovemu. Drgetajo je iskal Marko rane Ko jo je našel, zabolelo ga je divje, vstal je, divje
kranjsko duhovščino, ne da bi kaj dokazal ali pa imenoval osebe. Zato je bil dr. Tavčar najmanj opravičen, ker se ima zahvaliti dvema duhovnikoma sorodnikom* in pa knezošfcofijakemu „Aloj-zijevišču" v Ljubljani za to, kar je zdaj.
V nekem volilnem oklicu pred dvajsetimi leti se je prilizoval Tavčar duhovnikom, hvalil njihovo delovanje in obetal, da hoče vedno apoštovati verske Bvetinje. Kranjska duhovščina je vedno veatno vzgojevala Ijudatvo in mn ni nikdar na-aprotovala. Slovenska duhovščina izhaja iz ljudstva in živi vedno med njim. Zato pa ima arce za gospodarski in duševni napredek ljudstva in delaje zanj z vso vztrajnostjo. Z duhovakim stanom se v tem oziru ne more kesati noben drugi stan na Kranjskem. Ako očita dr. Tavčar kranjski duhovščini, da meša vero a politiko, mu odgovorim, da ho bili duhovniki toliko časa »prečastiti gospodje1*, dokler so slažili za stenolome nasproti nemški inteligenci. Zdaj pa, ko nočejo več držati stremen takim gospodom, kakršen je poslanec dr. Tavčar, so pa „izdajalci domovine" in „farji\ Neglede nato je pa v ustavni državi umevne samo ob sebi, da se zanima vsak državljan za politiko. Nikakor ne gre, da bi bila zabranjena duhovščini pravica izvrševati svoje politične pravice. Govornik odločno zavrača Tavčarjeva očitanja, češ, da porablja slovenska duhovščina zase za dobrodelne namene pri njej vloženi denar. Govornik za svojo osebo je sploh vselej odklonil, če je hotel kdo v kak dober namen njemu v varstvo izročiti kak denar. Kar se pa tiče dr. Tavčarjeve zahteve, naj bi se uvedel tako zvani Kangelparagraf, pa pripomni govornik, da duhovščino itak strogo nadzorujejo, in najhujši „inspek-torjiu duhovščine v cerkvah so ravno pristaši dr. Tavčarja sami.
Vpondeljek se je bavila poslanska zbornica z raznimi vladnimi predlogami glede lokalnih železnic, ki so bile v prvem branju vsprejete. Včeraj pa je bilo spet živahno v poslanski zbornioi. Krščanski socijalci stavili so namreč nujni predlog zaradi napada na poslanca monsgr. Scheicherja, kateremu so soci-jalni demokratje na postaji v Rohrbachn, ko se je vračal od neke slovesnosti na Dnnaj, skoro izbili oko. Tu je prišlo med krščanskimi socijalci in med Booijalnimi demokrtli do hudih spopadov in insaltov.
V razpravo posegel je tudi minister za notranje reči grof Bylaudt-Rheydt, ki je odločno obsojal napad in tudi obžaloval, da ni politična oblaBt pravočasno po-negla vmea ter preprečila napad. Tozadevni nujni predlog bil je vsprejet. Nato prešla je posl. zbornica k prvem a či-tanju vladne predloge, zadevajoče do-' volitev proračunskega provizorija za drugo polletje, ki se nadaljuje v današnji seji, katera je zadnja v tem tedna.
Novi ogrski ministri, — Uradni list je priobčil dekrete, s kateri so imenovani novi ogrski ministri in Bicer: baron Fejervary, ministerskim predsednikom, provizoričnim minintrom za finance in provizoričnim ministrom a la-tere, Lanyi, ministrom za pravosodje, VOtfls, ministrom za trgovino, KristotTy, ministrom za notranje stvari, Bihar, ministrom za deželno brambo, Lokaca, ministrom za ok in bogočastje, Gy6gy, ministrom za poljedelstvo, Kovačevich, ministrom za Hrvatsko.
viknil „Štefan, moj brati" in padel na tla. Ko je padel, vjel ae je njegov pogled s pogledom Prečodežne, in bilo mu je tako čudno pri sren. Potem je izgubil zavest...
Ko se je zavedel, ležal je pred cerkvijo; skelela ga je desna roka, katero mo je obvezoval nekdo. Zapazil ni bil prej, da je ranjen, odtod ga je bilo tako potrlo, da je omedlel. Kakih petnajst postav je videl v svita ognja; spoznal jih je kot soseda iz bližnjih sel. Kako so dospeli sem, mu ni padlo v glavo prašati. Prva njegova misel je bila, kaj je z bratom. Planil je na noge.
„ln on, kje je, Štefan, moj brat?"
Spogledali so se možje, dvoje od njih je stopilo iz vrste in mu pokazalo na malo kobilico. Tam je ležal ranjenec tih, kakor mrlič. Ta hip pa so ga obsuli ljudje in čez par hipov je bil ranjenec povezan, življenje se je začelo probujati v njem, vstrepetal je, zavzdignil oči, tihe, komaj slišne besede so prihajale iz ust njegovih. Okolu stojoči jih niso mogli umeti, zakaj isti hip je izgubil ranjeni znova zavest...
Nekaj hipov pozneje, ko so bili podlegli roparji navala na pomoč pokli-
Nadalje je uradni list priobčil Udi lastnoročno pismo cesarjevo, a katerim so odpuščeni iz službe členi miniaternlva grofa Tisze, potem zahvalo grofu Tiszi in priznanje drugim ministrom. Odslovljeni ao tudi državni tajnik Makfalvay, pl. Granzenstein, Sandor in Serenyi.
Sestanek med avtrijskim in nemškim cesarjem. — Dunajskemu „ Deutsche* Volksblatt" poročajo iz Rerolina, da Be avstrijski in nemški cesar prihodnjo jesen najbrže sestaneta na Ogrskem, kiimor pride poslednji na lov na posestva nadvojvode Friderika.
Enciklika papeževa. — V pon-deljek je bila priobčena okrožnica papeža na italijanske škofe. Okrožnica govori o delovanju krščansko-demokratičnih katolikov in duhovščne. Papež opominja, naj Be snujejo ljudske zveze, okolo katerih naj bi se shirala vsa katoliška društva gospodarskega značaja. Papež poživlja v okrožnici katolike, naj Be udeležujejo javnega političnega življenja in Bicer na način, ki je primeren krščanski civilizaciji in gmotnemu stanju ljudstva.
Primeren ukaz rimskega kardinala vikarja. — „OsBervatore Romano1* objavlja sledeči razglas: „Kardinal rimski opozarja rimske vernike na molitve, ki jih razširjajo nevedne osebe iu s tem zmotijo vest vernikov. Ta opominjamo, da bo ne sme priznati nobene molitve na podobicah za avtentično, če jo ni potrdila cerkvena oblast".
Avstrijski protektorat v Albaniji. „N. W. Tagblalt" poroča iz Carigrada, da se je avstro-ogrski poslanik Calice iz Carigrado zavzel pri sultanu in na turški vladi, da bi turške oblastoije priznale protektorat avstrijskega cesarja nad domačim katoliškim prebivalstvom v Albaniji. —
Rusko-japonska vojska.
General Linevič je dne 17. t. m. brzojavil: Dne 16. t. ra. od 2. nre po noči do 8. nre zjatraj je en roški oddelek bil zapleten v boj pri Liaojang-šumpenu. Sovražna pehota Be je z dvema baterijama od juga približala vasi na 5 vrst.
Naš oddelek, ki je bil zasedel neko vas južno od imenovanega kraja, je zadržal prodiranje Japoncev; okolo 6. ure so se isti nraaknili. Okolo 8. ure je bilo opaziti, da so en batalijon in trije eskadroni hoteli odbiti naš levi bok. Nadalje je bilo sporočeno, da je en polk pehote in več eskadronov konjeništva in topništva hotelo odbiti naše desno krilo. To je poveljnika ruskega oddelka nagnilo, da sc je umaknil iz Liaojangšurapena, da je zbral svoje čele na desnem boku. da pripravi napad s konjeništvom. Japonska pehota e prišla na to v Liaojangšumpen. %* '
lz Tsingtava so brzojavno sporočili, da razsajati v Harbino kolera in griža. Dnevoma je obolelo na stotine Ijodi na tej bolezni. 60.000 oseb je baje bolnih in ranjenih. Izven mesta so baje zgradili 18 izoliranih barak.
*	*
„Daily Telegraphu" so sporočili iz Tokija, da Rusi odpošiljajo na fronto re-aarve, ki so bile do sedaj v ozadjn, da tako ojačijo pozicije na fronti. General Linevič je imel baje v Sipingkajo raz-
canih sosedov, drvelo jih je nekaj v divjem begu proti morju. Zazdelo se jim je nakrat, da čujejo v bližini korake, in meneč, da so jih zajeli, legli so za skale. Za hip pozneje pojavilo se je dvoje oseb iz leme.
Jela, biti, zdelo se mi je, da slišim korake".
.Jezus, Marija, pomagajte*.
„Marija sveta, Marko, Marko I *
Samo za hip in vse je vtihnilo, na tleh se je zvijalo telo Simonovo, one-aveščeno ženo pa je popadla trojica in jo odnesla s seboj v gluho noč ...
Še dolgo je žarel v noč požar in ni potihnilo vpitje in jadikovanje. Cerkev se je bila napolnila. Pozabivši ranjene in goreče hiše prišli bo moški in ženske in otroci in starci. Prišli so zdaj in so jokali pred Njo, ki so jo tako ljubili in so pili tolažbo iz njenih prerailostnih oči. In oni, ki so nmirali od ran, ki so ,ih jim bili zadali zavratni noži so odpirali oči in so videli Njo — kraljico angelov. In so se poslavljali z radostjo in ndanoatjo od doline solz.
Na vshodu je svital dan ...
(Dalje pride.)
govor s svojimi generali. Sprednje straže Knrokijeve ho le 7 in pol milj oddaljene od ruskih. Ruska vojnv sila, ki ae nahaja pred Kurokijevo armado, je baje močna eno divizijo, kateri je prideljeni h 20 lopov.
« «
Rrzojavke, došle iz Petrograda, po-r ročajo, da bodo po odstopu velikega kneza Alekseja in ministra vojne mornarice Avelana vojno mornarico temeljito preosnovali. Odpust Avelena je provzročil veliko presenečenje. Veliki knez Aleksej ae poda za dlje časa v ino&eustvo.
♦ ♦
*
Rusija je $voje čete na otoku Sa-halinu ojačil t, poslavši tjakaj oddelek topništva.
* ♦ .
♦
Kakor poročajo listi, je baje Rusija privolila v to, da se sestanejo pooblaščenci Ruske in Japoske, ki se imajo pogajali glede miru v Wašingtonu Sicer je še vedno večina takih, ki ne verujejo, da bi prišlo do kakega sklepa. Celo ja-pon-ki liati niso posebno kaj prepričani, da bi Rooseveltovo mešelarenje privedlo do kakega vapeha. Sicer si pa vesti v ti zadevj druga dragi tako nasprolajejo, da si človek kake lastne aodbe niti natvariti ne more.
Dopisi.
Iz Gradiške/ — Dne 15. t. m. je c. kr lovski bataljon št. 29. obhajal obletnico svojega obstanka. Ustanovljen je bil dne 13 maja 1859 z odlokom Nj. Velič. Dobil je krst krvi pri Kraljevemgradca (Koniggriitz) 1.1866. Naprošen od. c. kr. bataljonskega poveljnika (majorja) opravil je preč. g. Fr. Tomsig, kurat, bv. mašo z blagoslovom in molitvijo za cesarja v slovenskem in potem v nemškem jeziku. Pred mašo nagovoril je vojake v slovenskem in potem v nemškem jeziku. GobIo kratkega govora bo bile besede cesarske pesmi: »Naša vojaka iz viharja, prišla še brez alave ni; vse za dom in za cesarja" itd. C. kr. častniki — posebno stotniki
—	so gospodu govorniku čestitali, zagotavljajoč ga, da je nagovor Slovakom ugajal, č. g Tomsig je namreč govoril razločno in s povdarkom, da so ga slovaški vojaki prav dobro razumeli. Bataljonski poveljnik je povabil preč. g. Tom-siga na ohed, katerega so se udeležili vsi častniki. Pri obeda je bilo mnogo domoljubnih napitnic. Tudi preč. g. Tomsig je napil gospodom častnikom.
h Mirna. — Veliki ples v ^proslavo razstave" sta priredili naši liberalni društvi. Kako so »proslavili" a tem razstavo? Tako, da so jo na bin-koštni pondeljek ob 6. uri zvečer že razdrli, v naglici vse skupaj zbasali, ne da bi večina razstavljalcev niti vedela za to, ter, ker je bil dež, šli plesat notri, kjer je bila razstava. Drugi dan so morali obiskovalci tečaja iskati svoje po tleh razbrcane in pohojene vzorce. Oskrunili ste, ne pa »proslavili" razstavo !
Drugi dan so imeli naši sivčki zopet ples. Seveda udeležba je bila prav pičla in zato niso imeli zvečer s čim plačati godbe. Niti večerje jim niso mogli plačati, in godci bo morali pustiti boben pri krčmarju.
Naši fantje pa ao morali dan plesa iz Mirna, kajti policija je bila pomnožena, in nekaterim našim fantom so v razdražbo poslali o polodne vabilo, naj ob 3. ari popoladne nastopijo 48-urni zapor. Ali ne razdraži to tudi vsakega, še tako hladnokrvnega človeka, kaj šele vročekrvno mladino? Se več takih pasti so ta dan našim fantom nastavili, ali naši fantje so se priliki izognili ter se odpeljali nekoliko po okolici in zavžili par veselih nric v petju. Čast jim.
.Soča" se zvija, da smo ji prinesli le enega ime, kateri je italijanski pel. Ali povedali smo uredniku, da a tistim liberalcem so bili še drugi pevci »sivega društva. Kdo da ao ti, naj vam pove do-tičnik, katerega amo naznanili.
G. nadučitelj Urbančič ae je jezil, ker smo ga zadnjič nekoliko okrcali. Temu gospodu svetujemo, naj bi vendar nekoliko brzdal svoj jezik. Kaj meni g. učitelj Urbančič o takem človeku, ki se tako daleč spozabi ter z .osmrtnicami , kakoršno so našli te dni pod oknom stanovanja učiteljic, ameJi neljubo mu osebo. Kaj no, da za Ukega človeka bi bilo najprimernejše zdravilo pasji biči
»Podporno društvo" ima svoje uradne ure vsaki ponedeljek in soboto od 3.-6. ure popoludne.
Celje. — Tukajšnja orgljavska šola priredi 27. jnlija t. I. javni i/.pit in sicer ob 7. uri zjutraj a sveto mašo. Letos ni nihčega v zavod« i/. goričke 'oziroma tržaške skotijo, ki bi delal skušnjo ; part pa pride na vrsto drugo leto nadarjeni glasbenik Hrabroslav Sonc iz Tomaja na Krasu. Na novo se sprejme neki učenec, doma blizu Sežane. Leta 1906 se bodeta iz imenovanih vladikoviu> zopet dva k ponkn sprejela.
Karol Bervar, vodja.
Novice.
Cenjenim naročnikom! — Polovica leta se bliža h koncu. Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali letošnje naročnine. So ludi nekateri, ki niso še plačali za minula leta. ^ Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov in te je treba sproti plačevali Ob enem prosimo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za premožne 2 K, za manj premožne l K 50.
Uprava »Prim. Lista«.
Procesija sv. Rešujega Telesa pojde iz stolne cerkve, kakor vsako leto, ob 8. ari. Priporočamo vsem lepo in spoštljivo obnašanje.
Za ..Slovensko slrotlšče": P. n. gg. Andrej Pavlin iz Ravnice 40 v, gospa „godovnica“ kronberška dne 13. t. m. je darovala 14 K, Razdraženi belič je prinesel 4 K 20 v, Terezija Krpan 1 K, Ivan Mrmolja iz Dol. Vrtojbe 70 v, Frančišek Blažiča 32 v, »Slovenska Beseda" 1 K, A. K. 2 K.
P. n. K. L e s k e je nabrala vSt. Ferjaun 85 K 82 v, v Pevmi 82 K
12	v. —
Odbor se zahvaljuje prav srčno vsem dobrotnikom in vsem, ki so podpirali nabiranje bodisi kakorkoli.
Bog vsem stotero poplačaj I
Dar. — Uprava ..Primorskega Lista" je prejela za »Šolski Dom" 1 K, katero je darovala »Slovenska Beseda..
Za Alojzijevlšče: Preč. g. Fr. Marinič 20 K, neimenovan Ravničan 10 K. —
Bog plati I
Preč. g. prelat P. Flego, ravnatelj pisarno triaško-koprske škofije, je imenovan nadzornikom za veronank na c. kr. hrvatski gimnaziji in deželni laški realnigimnaziji v Pazina.
Imenovanje. — G. Tit vit. Prema d a, ki je imel do sedaj le naslov višjega finančnega svetnika, imenovan je za pravega finančnega svetnika.
»Goriška zveza" je imela v četrtek sejo, v kateri se je razpravljala izpopolnitev njene organizacije in nastava zvezinega uradnika. Zadnje se izvrši v soglasja s »Centralno posojilnico". Pri tej priliki je sprožil en odbornik jako praktično mipel o skupnem prodajanja kmetijskih pridelkov, ki je vsem navzočim dopadla. A treba nekaj časa, prodno se izvrši.
Čudeu slučaj na Brjah pri Ri-liembergu. — Ni bilo dovolj, da sta »Soča" in .Primorec" vabila na ples & temi-le besedami: »Dokažimo, da ne bo ob trtni zavod radi tega pleBa, kakor mislijo nekateri babjeverci, sveti pobož-njaki", ampak hočeta sedaj še na drag način škoditi Brejcem in prizadetim vasem s tem, da zmanjšujeta škodo, ki jo je prizadela toča. »Soča" z dne 17. t. m. piše: .Večji del Berjij je malo ali nič poškodovan. Ako bi bilo ugodno vreme, bito bi vina in dragih pridelkov na sploh lahko obilo več od lani v občini."
Da ne bodo mislile merodajne oblasti, da je le malo škode in da ni pomoč potrebna, povemo, da je škoda
3	ogromna in da je deželna in državna pomoč nnjno potrebna. Pri Ginkih, Furlanih, Možinih (bivališče učitelja Možine), \ Martinih je pobrala toča skoraj vse, po drugih Brjah skoraj polovico. Precej je . pobila tudi v Vel. Žabljah (kjer je bil isti dan tudi ples !) in nekoliko ludi na Svioem, po Dobravljah itd.
Iz vsega je razvidno, da je škoda,
, ki jo je provzročila toča dne 6. t. m. j ogromna in da je treba ljudstva poma-? gati. Prepričani smo tndi, da se bo
znalo dobro brejsko ljudstvo otresti narodnih zapeljivcev, ki je napeljujejo v zapravljivost in h r e z h o ž n o s t.
Narodni kolek »Šolskega I)omH“ (r n d e č k a s t e barve) dobiva se pri društvenem predsednišlvu, kakor tndi v »Narodni Tiskarni" in v »Centralni posojilnici" v Gorici. -- Itodo juhi, ki ho naročili narodni kolek, pa ne še plačali, so uljndno naprošeui, da pošljejo dotične zneske. — V Cerknem ima v zalogi narodni kolek trgovec Tušar, katerega rojakom s tem toplo priporočamo.
Goriški ognjcgascl so nastopili v ponedeljek pri županovem pogrebu prvikrat v svoji novi uniformi, ki je prikrojena po uzorcu laške kavalerije I
Poskušeu samomor — V tuk. mestni ženski norišnici nahaja se že delj časa neka udova Viktorja Tortni. Zadnji čas obnašala so je jako mirno, tako da so jo že mislili poslati domov, misleč, da je ozdravila. Tortul je hodila rada k sv. maši. Tako jo bila pri sv. maši, ki s« vsak dan bere v bolniški kapeli, tudi v torek zjutraj. Med mašo bila ju vsa zamišljena v molitev. Ko je pa maša knučala, in je duhovnik z drugimi bolniki zaposlil kapelo, porabila je Tortni trenutek, ko niso namiljene sestre na njo pazile, ter skočila k oknu kapele, nahajajoče se v drugem nadstropja bolnišnice, obrnjenem proti ulici Dreossi. Ta zagnala se je Tortul čez okno, in čevavno bo jo usmiljene sestre ulovile za obleko, predno je padla na tla, niso jo zamogle udržati, ko je visela nad cesto in je z vsemi močmi silila proti tlem, posebno ker ni bilo hitre pomoči od nikod, čeravno so namiljene sestre na ves glas opile na pomoč. Tortul padla je kakih 8 metrov navzdol. Zlomila se je hrbtenico.
Vojaške vaje. — Vojaške vaje se bodo letos vršile v naših krajih vtem-le vsporedn: Od 26. do 30. avgusta bodo v goriški okolici vaje 56 brigade. Od 31. avgusta do 6. septembra bodo divizijske vaje med Komnom in Gorico. Od 5. do 7. septembra pa bodo kome vaje, katerih se bodeti udeležili 28. divizija in pa jedna divizija deželne brambe. Te vaje se bodo vršile okolo Ajdovččine in pa po zapad-nem delu Krasa. Kornih vaj se bodo udeležili ti-le vojni oddelki in sicer: 13bataljonov pešcev, 3 lovski bataljoni, 12 bataljonov deželne brambe, tukajšnji top-ničarski polk št. 8, dva oddelka gorskega topničarstva in 6 eskadronov huzarjev, vsega skupaj kakih 16.000 vojakov.
»Hranilnica in posojilnica* v Št. Petru je kupila od barona Locatelli obširno zemljišče, imenovano »Pristava* v v šempeterski občini, ki obsega 123 njiv, za 170.000 K. To zemljišče obstoji iz 7 kmečkih hiš s dotičnimi gospodarskimi poslopji, iz njiv z nasajenimi trtami in nasajenimi drevesi, iz krasnih vinogradov, senožet, gojzdičev, in leži med okr. cestama, ki peljeti proti Vrtojbi in Volčji-dragi. Posojilnica je kupila rečeno posestvo z namenom, da je bode prodajala po malih kosih, najprej dosedanjim na-kupnikom in dragim Šempetercem, da ostane tako, kolikor mogoče, v domačih rokah.
Ker je pa zemljišče zelo obsežno, zato vabi podpisana hranilnica in posojilnica s tem tudi druge sosede, ako želijo kaj kupiti, da se kmaln oglasijo.
Med 123 njivami tega posestva je tudi čez 30 njiv, v katerih se dobi izvrstna ilovica za opeko. Mogoč6, da se kdo dobi, da bi bil voljan, tam opekarno zgraditi. Lega za opekarno je krasna, ker hi ta stala ob okrajni cesti proti Volčjigradi, blizo železnične postaje in mesta.
Ravno tako se oddajo tndi deli ob cestah proti Vrtojbi in Volčjidragi, pa tndi v notranjem, ki so prav primerni za stavbišča novim hišam.
Knpovalci I Sežite torej kmaln po ' teh zemljiščih, da ne bode prepozno.
»Hranilnica in posojilnica" v Petra | dne 19. junija 1905.
»Slogiu" občni zbor je bil nesklepčen radi premajhnega števila došlih ndov. Došli rodoljubi so se prijazno raz-govarjali o raznih stvareh, zadevajočih društvo in njegovo delovanje ter so se nekateri še le pozno razšli. Ni dvoma, da došli člani bodo razpravljali o stvareh, katere bo slišali, v svojih ožjih krogih in da namesto enega be tako mnogo malih zborov, ki bodo pretresovali pogoje in j načine, po katerih naj bi dobra stvar prišla do konečne zmage. Malo število
zborovalcev naj bn seme, iz katerega se rodi veliko delo.
Lakonična se bodo komu zdela naŠH poročil« o delovanju naših društev. A pomnili treba, da imamo med seboj nasprotnike, ki ovirajo vsako delo, katero ne napeljuje vode na njih mlin. Dokler naša podjetja nimajo trdnih korenik, jih ne smemo razkrivati do —ma-čemu sovražnika.
Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamnje vabi zadružnike in prijatelje na redni občni zbor v četrtek dne 29. junija t. I. ob 3 pop. v občinski hiši (stari šoli) v Kamnjah, z navadnim dnevnim redom.
Shod sv. Antona na Lokvah so Lokvarji tndi letos praznovali slovesno; povečal in povzdignil je to vsakoletno slovesnost preč. g. prelat Josip dr. Ga-brijevčič z lepo pridigo in peto mašo: Bog mu plačaj trud in požrtvovalnost za cerkev sv. Antona.
V	Rlhembergu pod gradom se je v četrtek zjutraj pri kopanja preseka za novo železno progo zgodila sledeča nesreča : Ko so bile mine že izstreljene in so se že vrnili delavci VBak na svoje mesto, utrgalo bo je na vrhu preseka nekaj kamnov, izmed katerih je eden, še precej velik, zadel delavca Mihaela Far-lan iz Brji ravno na glavo ter mu razklal črepinjo. Mihael je bil na mestu mrtev. Zapušča udovo in osem nepreskrbljenih otrok
Za pogorelce na Srpenici so poslali tamošnjemu kuracijskeran uradu: 1. B. 20 K; Anton Lazar, župnik v Nemškem Rutu 10 K; Jožef Abram, knrat v Novakih 5 K; Franc Andryšek, knrat v , Loga 10 K; Alojzij Matelič, župni upra-1 vitelj v Soči 20 K; Batič, kaplan v Tol-| minu 10 K; I. 1. 5 K; Jožef Štrancar 5 K; Ivan Kurinčič, kurat v Medani 40 K; Lndovik Cazafara v Tolminu 10 K; vi-karijat Kostanjevica 10 K; župnija Šmarje
19 K 03 v; župnija Soča 27 K 30 v; župnija Bovec 20 K; vikarijat Temnica 8 K 50 v; knracija Log 10 K; kuracija Novake 20 K; župnija Kostabona pri Kopru 6 K 78 v; župnija Sr. Anton pri Kopru 14 K; župnija Movraž pri Buzetu 10 K; knracija Libušnje 37 K; vikarijat Logje 10 K; vikarijat Trnovo 4 K; županstvo Soča 10 K; neimenovani v Gorici 5 K; neimenovani v Trstu 20 K; Ahacija Šabee v Idriji tri zaboje obleke; neimenovana na Vipavskem eden zaboj obleke; »Monte di PietA" 200 K.
—	Županstvu bo poslati: Ženska podružnica rdečega križa v Tolmina 200 K; tovarna pive Kern v Beljaku 50 b; občina Kobarid 60 K; Jožefa Hrast v Medani 20 K; županstvo Lokovec 10 K 07 v; župnija Idrija 16 K; uprava »Gorice* 31 K. — C. kr. okrajnemu glavarstva v Tolminu *je došlo : Defar Šime v Dekanih
13	K; županstvo Livek 50 K; dekanija Črniče 20 K; dekanija Cerkno 21 K 40 v; žnpnija Romans 5 K; županstvo Idrsko 50 K; vikarijat Ravnica 11 K 60 v; župnija Vel. Žablje 8 K; vikarijat Sedlo
5	K; kuracija Opatjeselo 8 K; žnpnija Mali Lošinj 14 K; kuracija Trnovo pri Gorici 10 K; župnija Breginj 18 K; županstvo Sedlo 31 K 06 v; žnpnija Devin
20 K; župnija Ravne pri Cerknem 16 K; žnpnija Jageršče 5 K 48 v; kuracija Grgar 18 K 40 v; knracija Otalež .12 K; knracija Št. Andrež 10 K; vikarijat Čez-Soča 31 K 50 v. — C. kr. namestništva v Trsta je došlo : Župnija Čepič 10 K 30 v; župnija San Vincenti 8 K; župnija Treviso 13 K; župnija Krbune 5 K 10v; župnija Sumberg 6 K; okrajno glavarstvo Sežana 147 K 64 v; župnija Sv. Ivan v Trstu 7 K 50 v; župnija Brdo
4	K; župnija Rojan 16 K 40 v; župnija Unije 12 K 84 v; okrajno glavarstvo Poreč 16 K 64 v; žnpnija Sv. Jakob v Trstu 11 K 32 v; župnija Umag 17 K; župnija Pregarje 10 K; župnija Galle-sano 4 K 22 v; župnija Boljunc 3 K 60 v; župnija Pomer 6 K 60 v; župnija Fazana 7 K 74 v; župnija Barbana 7 K 66 v; okrajno glavarstvo Koper 104 K 30 v; župnija Medolino 7 K; okrajno glavarstvo Sežana 22 K 42 v; nadvoj-vodinja Marija Beatrke 200 K.
Srpenica, 19. jnnija 1905.
Ivančič,	Trebše,
kurat	župan.
V	zadevi tržaških bomb je potrjena prvotna obsodba. Prizivi proti prenizki kazni so odklonjeni.
Mrlič v ognju. — Iz Pntja poročajo, da je pri mrtvaškem odra 221etne
Marije Monai padla sveča na rakev in užgala mrtvaški oder, ki je zgorel. Pohištvo je tudi pogorelo. Trnplo je skoro popolnoma zgorelo.
Bele muhe v Trstu. — Neki dan bo se pojavile v Trstu v veliki množini neke bele mahe, za polovico manje od običnih Bobnih mah. Največ teh mah je bilo na Rivi pri sv. Andreja, po čemur se zaključuje, da so doletele z morake strani. —
Samomor poveljnika polka. —
V	nekem hotela v notranjem mestu Dunaja so v nedeljo mrtvega našli polkovnika Viktorja pl. Reitza, poveljnika 7. pešpolka, ki je v garniziji v Gradca. Preiskava je dokazala, da se je polkovnik ustrelil z revolverjem. Truplo so pripeljali v garnizijsko bolnišnico.
Slovenci ua Vestfalskem. — Milnstrski škof na Vestfalskem je naročil nemškim duhovnikom v krajih, kjer bivajo Slovenci, da poskrbe za slovensko božjo službo. Poslal bo dva klerika na Slovensko, da se ta popolnoma privadita slovenskega jezika. In r Avstriji ?
Izvanredeu slučaj. — Iz Sv. Dominga de la Calzada poročajo madridskim časnikom o čudežnem ozdravljenja. Od leta 1901 sem je ležala v ondotni bolnišnioi 23 letna deklica Gabriela Aree. Deklica je po izjavi zdravnikov imela neozdravljivo bolezen : paralizo in tnmor ventris (trda oteklina v trebuhu). Nedavno se je pa ob občnem začudenja usmiljenk vzdignila Gabriela iz postelje in se podala k maši v bolniško kapelo. Potem je šla k ravnatelja in ga prosila za dovoljenje, da sme oditi. Deklica je popolnoma zdrava, tndi oteklina je čez noč izginila. Zdravniki ne morejo dognati vplivov, ki so deklico tako čndovito ozdravili.
Glasba.
Šmarnice. Marijine pesmi, zložil Frančišek Kimovec. Cena pri Blasniku v Ljubljani natisnjeni partituri 1 K. Dobiva se pri skladateljn, kaplanu na Bledu ali v katoliški bnkvarni v Ljubljani. Prva pesem je pisana za triglasni ženski zbor s triglasnim moškim zborom; proti koncu pa se združita v mogočni stavek, katerega podpirajo obligatne orgle. 2. 8 in 7. pesem so za mešane zbore; 4. 6. 6. pesem pa gredo dvoglasno z orglami.
G. skladatelj je nenavadno izvežban glasbenik, ki se ne ozira na pokvarjen ljudski okna. Kot občečislan koralist ve prav dobro, kako je treba pisati za cerkev in ker ima obilno fantazije in originalnosti, zato so izdelki, ki mn pridejo izpod peresa, prav vzgledni. Posebno moram pohvaliti njegovo nenavadno spretnost v orgelskem stavku, katerega tako mojsterski spiše, da vdobi po njem še tako enoličen napev živahnost.
Hvalevreden pa je skladatelj zlasti še zato, ker ne pozna one toliko oboževane popolarnosti. Ko so nekdaj slavnemu Beethovnu prigovarjali, naj piše bolj popularno, jim je odgovoril: »Po-pclaritfit? Ich danke ergebenst I FQrwahr eine zweifelchafte Ehre so zn sehreiben, um von jedem Esel verstanden zn werden I" Tako si menda misli tndi skladatelj, g. K., ki piše izborno za cerkev, ne oziraje se na popnlariste.
Čisti dobiček te vrle zbirke namenjen je za nove orgle v novi cerkvi na Bledu. Zbirka se vsem cerkvam, pevcem in organistom po svoji vsebini dovolj sama priporočuje.
Fajgelj.
Loterijske številke.
17. junija.
Dunaj............. 76 66 80 28 S
Gradec ...... 15 79 68 67 29
Tržne oene.
Za 100 kg.		
Kava: Cejlon ... K 294'—	do	300 —
„ Portorico . . „ 260’—	!»	280 —
„ Santos ...» 200'—	it	230 —
Slakdor	„ 80-—	it	86 —
Otrobi debele . . „ 1260	99	14-60
drobne . . „ 1160	99	13 60
Petrolij v sodu . . „ 42'—	99	48 —
» zaboju . „ 18 —	99	18 60
Moka ogerska:		
št. 0 K 32 — št. 1 K 81— št. 2 K		30 —
„ 3 „ 29 -, „ 4 28 20, „ It. 6 K 26 20.	h „	27 40
		
Poavtf vrinka guapo
dinja J« dobra kava
Kathrelnerjeva Kneipuova sladna kava
B6 uo bi amala pogieflatl ved ▼ nobonem gospo dlujatvu, kadar a« na pravlja kavlna pljada
Zahtevajte la lavlrne i a voj e lmotioiu -KATHREINER«.
v mestu ali okolici. Nastopi lahko 15. maja ali pozneje. Eventualna vprašanja na upravništvo »Primorskega Lista« pod šifro »Štajerka 20“.
Saunig l Deta
ulica Municipio it, 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Jivilje, krojaie, irevljarj«, in tudi za umrluo vezanje (rekamiranje). V zalogi ve tudi nahajajo angleška dvokolesa ,,Helical Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne pulke. lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We»tf»ll»“.
Lekarna	%
Cpistofoletti v Gorici 5
Prave In edine iel. kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje> _ Okrepi
ielodec, atorč, da ngirie v kratkem času omotica in ii-votna linoit (mrtvost). Te kapljice tudi stord, da lloveh raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
And. Fajt,
peko\ sklniojster.dorloa, | tekallaAe Fr. inslpa it. 2 (listna Mia), In podružnica St. 31).
Izvršuj? naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor bu nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po &elji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
C. kr .krojaški kroji, vsakteremu razumljivo raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, ssmo telovnik in jopa 10 K.
M. Poveraj
y Gorici na Travniku.
Vojaška In uradniška krojačnica, trgovina z manifakturiiim blagom in z gotovimi oblekami. Cene brez koiikurence. Vse priprave za uradnike in vojaštvo. Častniške in uradniške obleke z orožjem.
Obleke za birmance po nizkih cenah
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncolt).
lina v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poseine sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima uajelegatneJBo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Podpisani prodaja črno in belo
A A briško, vipavsko, lurlanuko in istrsko vino. Pošilja na vse kraje v sodili od 5111. naprej. Cene zmerne. Poatrelba poštena in toOna. Se priporoča
JOSIP' TOROS,
ulica Poute Ihou/.u št. 6.
stiskalnice,, vino
in za UIA SLI N K so stilskalnice „ERCOLEJ nuJnovejKegn in i/.vrNtu«i;a sestava n prikrojeni za d v on t roki lu trajni pritUek; zajamčena nuj v e ra izraba, veia od vneli drugih stinkainic ; najbolje aUtOITiatiČne
škropilnice 2,1 trle imteut-
HVPIIAMI kuje delajo sume,
,,W	,	brez	obrai anja.
milni za grozdje, voije in masline. Hohkaluiee 7. inaNtllom za grozdje. Hlu(?l za vinograde,
NUŠnlee za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, liviriske in rudne. lljrirMiličue stiskalnice, stiskalnice m seno, slamo itd. za ročno delo. Mlatilo za pšenico, čistilo za Iitq,
pr birolo mečkalo za krmo in mlini za braJraii, ročni in. razne veli kosti, plugi, ter vseh drugih gosdodaokiii strojev
Iidelujejo in popravljajo s jamstvom kot posebnost najnovejSe, iaborne, obistinite, pripoanate stinkainioa tt vino.	najbolje	in	odlikovane tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
HOdlikovani v vseh državah »veta z več kot 580 /lat h, srebrnih In počaatuih kolajn, lustrovanl ceniki ln mnoifobrojna Izpričevala pohvalna. Prskupcl ln zaatopnlkl dobro doill
Samodelujoča
Škropilnica
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v (ioriri i ’
odlikuvan z častno Ulplomu iia|vl4jeya prlrnanjs jubilejne ra/sluve na Uuna|u I. liiUH. n v Gurlol na ra/slavl I, ISUU s rialu svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tuili najflnejega, za nove maše in godove kolače z.h birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in nH-tančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuijudneje
1»
k
Anton Kuštrin i Anton Krušič
« 9 9 # «
*
9 9 9 9 9 9
9 9 9 9
9 9 9 Hi
■*
v
,, r i 1
tM -w
■Hm i mi
lak. Šuligoj
urar c. kr. ielaznlc (■ospofika ulica 25.
v Gosposki ulici Št. 25, v Gorici,
priporoča Častiti dnliovftčini in slavnemu občinstvu v mestu in na deleli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: l.ucca, Sl. Angelu, KorfA iatersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko 91. 0, 1, 2,3,4, 6. Več vrst riža. Miljsvučc prve in druge vrste, namreč od '/» kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žniderlič A Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plenkedrulbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v AjdovSčini. Vse blago prve vrste.
krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33. Izdeluje vsakovrstne obleke /a vsaki stan in sleer za civilne, vojaške in državne uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za bližajočo pomladansko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj /a vsaki stan.
o o o Cene zmerne, o o o
..Centralna posojilnica"
registroffana zadruga II Eorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9.
PoHojujo svojim članom od 1. aprila 1906 dalje :
na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0
z »/.% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.
Prosiva 2 a h t e v a t i listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinknslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, piimpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Con« nizko, solidna postrežba!
ilno kron« nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najino nove amurlkantke blagajne, da jo kupil pri naju *a HK) kron blaga.
| MT Prosiva 1 ah te vati listke!
J
►ti
o
M
O
»
P-
i
Brufovka - Gorica •
Glavna zaloga:
Gosposka ulica 3 Podružnici: Raštelj 3, Sežana
Odlikovana tvornlca nadplatov, tovarna usi\ja na parov velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebSfiin za čevljarje, usnje za sedlarje, knjigoveze in tapetarje.
Glavna zaloia lila v korisl družbi sv. Cirila in Metoda.
CVuiki na zahtevo /astonj lu Iranko.
Ustanovljera tvrdka 1. 1866.	Telefon	št.	62.
Ii i
i !
m*