Peštnina plačana v gotovini fzkaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, «ainozemstvo20Din Račun pri poštnem čekevnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica st. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi sc sprejemajo ob ponedeljkib in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. •— Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. Štev. 20. Celje, ponedeljek 6. marca 1933. Leto XV. Slovenija manifestira za edinstvo države in naroda Svečana izročitev slovensko adrese Nj. Vel. kralju V petek 3. t. m. zjutraj je prispela v Beogracl s posebnim vJakoin velika deputacija Slovencev, da izroči Nj. Vel. kralju adreso z zagotoviloin nc- omajne zvestobe in vdanosti vseh Slovencev do svojega narodnega via- darja in zedinjeno domovine Jugo- j slavije. Deputacija, ki jo je vodil se- nator dr. Gustav Gregorin, je štela 252 Clanov in je zastopala 4770 orga- nizacij, med njimi nad 900 občin iz vseh 26 srczov dravske banovine. Po izredno prisrčnem sprejcmu na })Oograjskem kolodvoru, ki so se ga udeležili tudi vsi v Beogradu navzo- či senatorji in nai'odni poslanci iz dravske banovine z ministroma dr. Kramerjem in Ivanoni Pucljeni na čelu ter veliko število beog|rajskih Slovencev, so se gostje med navduše- nimi ovaeijami, občinstva odpoljali v mesto. Deputacijo je ob 11. dopoldne spre- jel Nj. Vel. kralj v veliki slavnostni dvorani starega dvora. Kral ja so ol) njegovem prihodu sprojeli člani de- putaeije s prisrßnimi pozdravnirni üvaeijami. Nato je stopil pred vla- darja vodja deputacije senator dr. (iregorin in ga pozdravil z nasled- njim nagovorom: »Vašo Veličanstvo! Intenzivno za- ii i man je, s kateriin sledijo v inozein- stvu prijatelji in neprijatelji naše dr- žave naporom Vašega VeliČanstva za notranjo konsolidaeijo kraljevinc- .lugoslavije in utrditvijo njenega mednarodnega položaja, je dalo po- vod za deputacijo, ki stopa danes prod Vase Velicanstvo, naSega na- rodnega kralj a in vladarja. Pogrešnemu, često tudi zlonamer- nemu presojanju in predoßevanju naSih notranjepolitičnih prilik po naših narodnih nasprotnikili so se žal v poslednjem času pridružile iz- jave in čini nekaterih zaslepljenih ožjih sorojakov, katore izjave in ci- ne kot zastopniki ogromne veeine Slovencev, iskrenib Jugoslovenov, odločno obsojaino ter odklanjamo, ker nasprotujejo ne sanio državniin interesom Jugoslavije, temveč tudi življenskim interesom Slovencev in njihovemu resničnemu čuvstvova- nju. Da so odvrne od Slovencev sleher- ni dvom o njihovoiu patriotizmu, o «jihovi neomajni privrženosti in zve- stobi do kraljevine Jugoslavije in njenc narodno dinastije, se je osno- val V Ljubljaui poseben Narodni od- bor, ki je kot nepolitičen forum pre- vzel na sestanku ljubljanskih orga- nizacij dne 13. Januar ja t. 1. nalogo, da pozove vsa nepolitična društva in organizaeije ter samoupravne edini- ce dravske banovine, naj podpišejo adreso, ki jo danes pralajemo Vašo- mu VeliCanstvu in ki naj pred celim svetom svečano izpriča, da smatra- mo Slovenci kraljevino Jugoslavijo za svojo edino doniovino, izven ka- tere nam ni obstanka in v kateri smo našli zavetje proti vsem zuna- njim nevarnostiin, ter izpriča, da vi- dimo v Vašem Veličanstvu no saino svojega vladarja, nego tudi simbol in jamstvo našega političuega edin- stva in naše tako težko pridobljene svobode. Politične organizaeije so bile izlo- čene iz te izrazito vsenarodne in nad- strankarske akeije, ker so Že v svo- jih posebnih resolueijah enoduSno obrazložile svoja stališea, ki se na- i-avno niso mogla razlikovati od čustev, ki jili izraža adresa. Da predstavlja adresa spontan iz- liv narodne volje, sledi iz dejstva, da so na poziv Narodnega odbora slovenski javnosti organizaeije, ki predstavljajo glavno gonilno silo vsega slovenskega nacionalnega, go- spodarskega, socialnega ter kultur- nega življenja in dela, plebiscitarno in z resničnim navduSenjem tekmo- vale, da s podpisom adrese posvedo- čijo Cuvstva, ki jih gojijo do države in svojega kralj a. Ponosen sem, da niorem ugotovi'ti, da so se od približno 5000 obstoječih organizacij in občin domala vse od- zvale podpisovanju adrese. Spričo takega izida predstavlja adresa naj- močnejši izraz resuične narodne vo- lje, najčistejši srčni utrip kraljevini Jugoslaviji, Vašemu VeliCanstvu in kraljevskemu dornn v neomajni zve- stobi vdanih Slovencev.« Senator dr. Gregorin je na to pre- cital naslednjo adreso: VaSe Veličanstvo! Jugosslovensko narodno in držav- no edinstvo je bilo žo pred svetovno vojno ideal slovenskega naroda. To veliko misel so žo od davnih dni go- jili njegovi največji sinovi. Zato je v majniški deklaraciji ves slovenski narod enodušno zahteval to edinstvo ter so njegovi zakoniti zastopniki v soglasju z vsem narodom v proglasu Narodnega veča z dne 24. novembra 1918. sklenili naprositi VaSe VcliCan- stvo, da proglasi zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno in enotno narodno državo. Z državnim aktorn dne 1. decem- bra 1918. je Vašo Veličanstvo z glo- bokijn razumevanjem naših nacio- nalnih ciljev proglasilo zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno stremljenjo ter je od takrat doslcdno čuvalo naše narodno In dr- žavno edinstvo kot našo največjo svo- tinjo. Slovenci, kakor doslej, tudi odslej neomajno stojeeji na tako utrjenih temeljih našega narodnega in držav- nega edinstva, svečano izjavljamo, da smo pripravljeni braniti na5o enotno in nedeljeno Jugoslavijo pro- ti vsakomur, tudi z največjimi žrtva- mi, ker se zavedamo, da jo le v enot- ni in močni Jugoslaviji pod Žezlom dinastije KaradjordjeviCev jamstvo zt naš narodni obstanek, za naS kul- türni razvoj ter za naS gospodarski in socialni napredek. V tej veri izrofamo Slovenci v zve- sti vdanosti in hvaležnosti ta izraz svoje neomajne volje Vašemu Veli- čanstvu kot prvemu čuvarju našega narodnega in državnega edinstva v prepričanju, da bodo neumorni na- pori Vašega Veličanstva za konsoli- daeijo države v duhu socialno pra- vičnosti in državljanske enakoprav- nosti, oprtd na, enotno voljo in sode- lovanje vsoh iskrenih Jugoslovo'ioA-, uresničili ideale Slovencev. Živclo Vaše Veličanstvo, narodni kralj Jugoslavije! Živel kraljevski dorn! Xivela naäa lepa, enotna in nede- Ijiva Jugoslavija!« Delegacija se je priključila zaključ- nim besedam adrese z burnimi ova- eijami kralju, kraljevskemu dornn ter enotni in nedeljivi Jugoslaviji, nato pa so Danilo Šaplja, dr. Stare in Ivan Deržič izročili Nj. Vel. kralju tudi knjige s podpisi. Nj. Vel. kralj se je zahvalil depu- taeiji z naslednjimi besedami: »Prisrčne iziazo Ijuheini in vda- nosti do mojega dorn a in do kralje- vine Jugoslavije najbolje dokazujejo vaše rodoljubno besede. Sprejemajoč to adreso, se vam zahvaljujem za le- po manifestaeijo z željo, da ponesete narodu vaše banovine moje najtop- lojše pozdrave, enako pa tudi inoje najlepše želje za njegov mir in na- predek. Živeli!« Kralj si je dal nato predstaviti vso delegate, kolikor ji ni že od prej po- znal. Vsakemu je podal roko in se z Viadna zmaga pri volitvah v Nemčiji BERLIN, 6. marca. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je bilo oddanih 39,316.873 glasov. Glasovalo je 88.5% volilnih upravičencev. Posamezne stranke so dobile naslednje število glasov: Naj'odni socialisti 17,265.823 socialisti 7,167.505 komunisti 4,845.379 centrum 4,423.101 Papen-Hugenberg 3,132.395 bavarska ljudska stranka 1,072.893. Ostali glasovi odpadejo na druge kandidatne liste. Vlada (narodni so- cialisti in Papen-Hugenberg) je dobi- la 20,398.218 glasov, t. j. skoro 52% vseh oddanih glasov. Vlada je dose- gla torej absolutno večino. mnogimi prisrCno razgovarjal. Dele- gati so si popoldne ogledali mesto. Zvečer so priredili beograjski Slo- venci na cast svojini rojakom v dvo- rani Oficirskega doma prijateljsko večerjo, katere so se udeležili tudi ministri dr. Kramer, Pueelj in dr Ko- jič, številni poslanci, zastopniki na- cionalnih organizacij in predstavni- ki beograjske družbe. Na skupni ve- Čerji je bilo izreCenih več lepih g^o- vorov. Clani deputacije so si v soboto 4. 1. m. dopoldne ogledali mesto. Poseb- no odposlanstvo je odšlo na grob Ne- znanega junaka na Avali in položilo tarn venec, dmgo odposlanstvo pa se je odpeljalo v Topolo in se je na Oplencu poklonilo na grobu kralja Petra Velikega ter položilo venec. Delegati so se po večini odpeljali v soboto zvečer s posebnim bi*zovla- kom z nnjlepSimi vtisi iz BeogTada domov. Delovanje vsedržavne stranke v celjski okolici CELJE, (). marca. Krajevna organizaeija JRKD za Celje-okolico je imela v soboto 4. t. m. zvečer svoj prvi redni občni zbor ob lepi udeležbi v gostilni g. Permozer- ja v Gai)erju. Občnega zbora se je udeležil tudi narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek. J. T.: Noč je NoC je. V sredi velikega tovarniškega kom- pleksa v mestu X stoji otožno mine- no poslopje — tovarniška bolnica. V Veliki sobi te bolnice vlada mraßna svetloba. Na posteljah, ki so ob vz- dolžnih stenah ozko strpane druga ob drugi, ležijo bolniki, tovarniški (lelavci. Različne so njih bolezni ün trpljenja, večinoina so pa reveži, ki so se ponesrečili pri svojem vsak- danjem delu. Kakor so različne njih rane, prav tako so razlißni njih vz- roki, ki so jih prikovali na bolniSko posteljo. Takoj pri samem vhodu ležii moz, ki je bil inekdaj krepak, a danes ved- no bolj pada v ob jem sušice. Izžeta in upadla so njegova lica, težko sc mu dvigajo prsa, od žvepla in plina uniCena. Tik poleg njega sedi na po- stelji mlad fant in pestuje svojo des- nico, na kateri so odrezani trijo pr- sti. Sosed ima zopet obvezano nogo, raztopljen cink mu je zal'il coklje in naslcdnjemu je padla na nogo želez- Tia traverza ter mu jo zmečkala itd., itd. Kaj bi naštevali. Težko je njih trpljenje, ki jih je pa čudcžno ždm- žilo v eni miselnosti: Ne za sebe in za svojo deco, za druge smo se mu- Cili, zaradi dobiCka drugih moramo to doprinašati. Med vsemi nesrečneži pa ti udarja na uho komaj slišno je- čanjo. Mlad fant edinec in rednik inatere-vdove, se je skoraj živ spe- kel. Strašno se že samo Cuje, kako strašne pa morajo biti šelo bolečine tega trpina? Nepopisno milo stoka in pretresljiv je pogled na njegovo živo pečeno telo, ki je dobescdno ona sama velika rana. Niti preobvozati ga ne morejo vsega na en dan, tcm- več lo izmonoma, ker ne preni\~.\ Tako ležijo tu te žrtve. Noč je. Z naporom zadnjih ail po-ipesuje svoje težke korake delavstvo in hiti proti domu z dela v tovarni ali rudniku, ko so bili zamenjani po tretji izmeni, da sedaj oni, kakor svetljenimi okni, zagrnjenimi s teX- kimi svilenimi zavesairri hotela ali bara vlada razkoSna zabava, Na udobnih, okusnih z usnjem ali rde- čim baržunom tapeciranih sedežih sedijo ljudje, ki jim ni mar, kaj bo jutri: oni vedo, da bo jutri prav ta- ko, kakor danes; edina skrb, kaj je novega na borzi, najljubše delo štetje delnic in striženje kuponov. Prav je bilo napisano nekje, da ti ljudje vločejo mastne dividende od svojih rudnikov in tovarn, za katere niti ne vedo, kje so, in bi jih morda celo na zemljevidu težko našli. Stran 2. »Nova Doba« 0. III. 1933. Stev. 20. „Slater" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih ploSč „ „ 1- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Predsednik krajevne organizacije g. inž. Ivo Krale je prisrčno pozdra- vil vso navzoče, zlasti pa g. poslan- ca, nato pa je poročal o dosedanjem delu krajevne organizacije JRKD za Celje-okolico, ki jc bila ustanovljena lani 7. julija. Organizacija jc prire- diia lani tri Clanske sestanke ter se je po svojih zastopnikih udeležila manifestacijskih zborov JRKD v Ljubljani in Mariboni. Od ustanovit- ve do danes je število članstva na- raslo od 61 na 207. Organizacija se je aktivno udeleževala pomožne akcije za brezpoeslne. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- Šek je podal izčrpno, vseskozi stvar- no in zanimivo poročilo o aktualnih gospodarskih in političnih vpraša- njih ter o delu v Narodni skupščini. Pohvalil je solidno in uspešno delo krajevne organizacije, ki stalno pri- dobiva na moči. Omenil je spremem- be v okoliškem občinskem svetu in razrešitov občinskih odbornikov, ki niso imeli v sebi toliko nacionalne časti, da bi se bili pred narodom in svetom izjavili za edinstvo clržave in naroda. Krajevna organizacija se je zavzemala za omiljenje brezposel- nosti s pospeševanjem javnih del, katerim je poslanec g. Prekoršek po- KveCal vso skrb. S podporo, ki jo je nakazala država v to svrho, se bo re- gulirala Koprivnica, Pri tern delu bodo sodelovale občine Celje-okolica, Škofja vas in Teharje. Denar za re- gulacijo Koprivnice bo porabljen ve- činoma za ročno delo. Tudi novo osnovani bednostni ski ad dravske banovine bo pospeševal javna dela. Gosp. poslanec je nato obravnaval novi obCinski zakon, vprašanje zdru- žitve celjske mestne in okoliške ob- čine, priprave za novi državni pro- račun, ki bo znižan za 1 milijardo na 10K milijarde dinarjov; zakon o raz- lastitvi cerkvenih veleposestev, nove davščine za omiljenje brezposelnosti, ostro ožigosal in obsodil punktacije brezvestnih separatistov in neosno- vani napad na Sokolstvo v pastir- skom pismu ter omenil zakon o de- central izaciji, ki bo prišel v Narod- ni skupšCini na vrsto po sprejetju državnega proračuna in ki bo zelo povečal vpliv in moč banskih uprav. Končno je še podčrtal važnost nove- ga pakta Male antante, ki ga jo Na- rodna skupščina pred dnevi soglas- no odobrila. Ob koncu je povdaril, da je danes prijatelj naroda, kdor ima zavest, da smo si vsi bratje, da si moramo pomagati in odpuščati na- pake, ne pa se napadati. Zborovalci so sprejeli izvajanja g. poslanca z živahnim odobravanjem in mu soglasno izrekli neomajno za- u pan jo. Po kratkem poročilu blagajnika g. I. Gamsa je bil na predlog pregle- dovalca računov g. dr. Laznika po- deljen soglasno vsemu odboru abso- lutorij. Istotako soglasno je bil iz- voljen novi odbor, ki ga tvorijo na- slednji gg.: predsednik inž. Ivo Krulc, odborniki župan V. Kukovec, Brumen, Wltavsky, Cetina, I. Gams, GoruCan, Cerenjak, Frajtag, Kajtna, Knez, Kosi, Letnar, Uršič in Zupanc. Odbor je pooblaščen, da po potrebi kooptira v odbor Se druge Clane, ta- ko da bodo v odboru zastopani vsi kraji okoliške oböine. Letna Clana- rina je bila določena na 5 Din, za člane, ki so brez zaslužka, pa na 1 Din. Občni zbor je potekel vseskozi stvarno in v lepem soglasju. Agilni okoliški organizaciji želimo tudi v bodoče čim več uspehovl Gramofoni radioaparati in ramovrstna popravila ANTON LECNIK, Celje, Glavni trg 4 Konferenca JRKD v Vojniku V nedeljo 5. t. in. ob 1-4.30 se jo pri- eel v gornjih prostorih gostilne gosp. Josipa Vrečerja izredno dobro obis- kan zbor predstavnikov narodne in državne misli iz občin Škofja vas, Vojni'k, Višnja vas, Frankolovo, No- va, cerkev in Dobrna. Zbor je otvoril in vodil g. Franc Goričan, župan iz Višnje vasi, ki je pozdravil narodne- ga poslanca g. Ivana Prekorška. Gosp. poslanec je podal v poldrugo uro trajajočem govoru podrobno po- ročilo o vseh važnih organizacijskill, gospodarskih in političnih vpraša- njih, ki danes segajo globoko v vse naše javno Juvljenje. Obširneje je po- ročal o raznih določbah novega ob- činskega zakona, kar je zlasti zani- malo navzoče župane in občinskc odborniko iz navedenih ob(v:in. V na- daljnih izvajanjih jo g. poslanec omenjal naknadne kredite za javna dela in omiljenje brezposelnosti, ki je v naši državi sicer daleko manjša nego jo to drugod po svetu, ki jo je pa treba z dobro premišljeno organi- zacijo, ki bo ločila. delomrzneže od delavoljnih ljudi, kar najbolj ome- jiti. Gosp. poslanec je omenjal in ostro zavrnil početje onih, ki se niso sramovali in strašili, da z raznimi punktaeijami, hujskajočimi letaki in izpadi na Sokole kraljevine Jugosla- vije ustvarjajo doma med narodom nezadovoljstvo in poskuSajo slabiti na zunaj ugled naže države. V svo- jem govoru je g. poslanec omenil tu- di dalekosežni pomen nove prijatelj- ske zvezne pogodbo držav Čehoslo- vaške, Rumunije in Jugoslavije, ki predstavljajo danes v Srcdnji Evro- pi soliden temelj oCuvanja miru ter gospodarsko obnove in napredka ozemlja, na katerem živi 47 milijo- nov prebivalcev, katcrih nadaljna usoda je povezana z novim prijatelj- skim paktom. Ob koncu svojega po- ročila je g. poslanec obravnaval ak- tualno vprašanjc dekoncentracije ter pojačenja upravne in gospodai'- ske moči banskih uprav, kar bo predmet bodočih velikih razprav v Narodni skupščini. Po poroCilu g. poslanca Prekorška, ki mu je sledilo živahno in prisrčno odobravanje vseh navzočih, se je razvila obširna debata o raznih go- spodarskih in političnih vprašanjih, v katero so stvarno posegali gg. Fr. Goričan, Anton Maline, Anton Gmei- ner, Šinigoj, Zupanek in drugi. Napisi na obrtnih obrato- valnicah Po razpisu kraljevske banske uprave objavlja Zbornica za trgovi- no, obrt in industrijo v Ljubljani: »Po § 128., odstavku 1. obrtnega zakona se morajo obrtni lokali vid- no in razločno označiti z napisom na vnanji strani v državnem jeziku. Napis mora vsebovati popolno rod- binsko (priimek) in rojstno ime imetnika obrta. Prav to je veljalo po § 44. obrtnega reda iz leta 1907. za vse obrtnike razen za one protokoli- rane trgovce, ki so po vpisu v sod- nem registru smeli krajšati svoje rojstno ime v firmi. Le-tem protoko- liranim trgovcem, ki so si pridobili obrtno pravico pred 9. marcem 1932., se dopušča, da smejo svoje trgovin- ske lokale označevati skladno s svo- ječasnim obrtnim listom ali konce- sijsko listino z okrajšavo rojstnega imona, vpoštevaje določilo § 44fi. (1) obrtnega zakona. Za vse druge obrt- nike, ki so si pred 9. marcem prido- bili obrtno pravico, je že takrat ve- ljal predpis, da morajo rabiti tudi polno rojstno ime v firmi. Novi obrtni zakon niti protokoliranim tr- govcem, ki si Sele po 9. marcu 1932. pridobe pooblastilo ali dovolilo, ne dovoljuje okrajšave rojstnega ime- na. Napis mora biti po velikosti črk označen tako, da ne morejo nastati zmote. To velja zlasti tudi za druž- be; to označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba, ali kolikor te- ga zakon ne dovoljuje. V napis se smejo poleg označenega postavljati tudi druge neosebne označbe ali pri- DOMACE VESTI d Debata o novem državnem pro- računu v Narodni skupščini, ki bi se morala pričcti v torek 7. t. m., se še ne bo vršila, ker izredno obsežno gradivo za letošnji finaneni zakon še ni pripravljeno za plenarno sejo. Ce ne bo mogoče dokončati proračun- ske razprave v obeli zbornicah do konca marca, bo treba za mesec april sprejeti dvanajstino, kar se bo zgo- dilo s posebnim zakonom. Dvanaj- stina bi bila odmerjena že na podla- gi novega proraCunskega osnutka. Po zaključku proračunske debate v Narodni skupščini se bo pričela raz- prava o agrarnem zakoim. d Senat bo imel prihodnjo sejo v torek 7. t. m. dop. Na dnevnem redu je debata o poročilu odbora za pro- učevanje zakonskega predloga o ob- činah, zakonski predlog senatorja Ivana Hribarja o nemožnosti tožb za dolgove na iztoCenih alkoholnih pi- jačah in zakonski predlog senatorja Hribarja za olajšanje sedanje kiize nezaupanja in krize kredita. d Dnnajska vremenska napoved za torek 6. marca: Najprej kmalu zo- pet pojemanje oblačnosti. SploSni vremenski izgledi: Nestalen značaj vremena z le malo izpremenjeno temperaturo v nižinali. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel v petek 10. t. m. ob 18. redno sejo, na kateri bodo najprej zapriseženi novo imenovani člani celjskega občinske- ga sveta. ObCinski svet bo razprav- ljal o vprašanju Mestnega kina. Na dnevnem redu so tudi event, poroči- la odsokov. c Redni cbčni zbor krajevne orga- nizacije JRKD za Št. Jurij ob j. žel. — trg bo danes, v poncdcljek ob 7. zvečer v Št Juriju. Zbora se bo ude- ležil narodni poslanec g. Ivan Pre- koršck, ki bo poročal o važnejših go- spodarskih in politiCnih vpraSanjih. c Delo strankine organizacije v celjski okolici. V četrtek 2. t m. zve- čer se je vršilo v gostilni g. Veter- nika na Ostrožnem predavanje sres- kega veterinarja iz Celja g. Maksima Šribarja iz Celja o prvi pomoCi pri obolenjih živine in o živinoreji. Za- nimivega in poufnega predavanja se je udeležilo okrog 50 oseb. Predava- nje je priredila krajevna organizaci- ja JRKD za Celje-okolico. Ob tej pri- liki je vstopilo 17 novih članov v vse- državno stranko. Slična predavanja se bodo vršila tudi v dragih krajih okoliške občine. c O gospodarski krizi pri nag in drugod bo predaval drevi ob osmih znani gospodarski strokovnjak hon. univ. prof. dr. Ludvik Böhm iz Ljub- ljane na Ljudskem vseučilišču v ri- salnici meščanske sole. Na to zani- mivo predavanje opozarjamo vse ob- I iskovalce Ljudskega vseučilišča. Združenje trgovcev za mesto Celje poziva vse Clane, da se udeleže pre- davanja. c Ljubljanski godalnl kvartet (gg. L. Pfeifer, Fr. Stanič, V. Šušteršič in O. Bajde), ki je baš te dni z lepim uspehom nastopil v Ljubljani na sa- mostojnem koncertu in se misli po- svetiti propagiranju izključno ko- morno glasbe kot naäe stalno komor- stavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niti v § 128., niti v § 48. obrtnega zakona. Če pa se hoče označiti tudi stroka, mora biti napis v skladu z izdanim pooblastilom ali dovolilom. Gostiln. obrti se morajo označiti z nazivom po § 76. obrtnega zakona, točkah 1., 2. in 5., vendar pa volja za one obratovalnice, ki so ob- stojale že pred 9. marcem 1932., ugodnost § 448. obrtnega zakona, dokler se uradno ne predpiäe rok, omenjen v 2. odstavku tega doloCila, Ko izda ministrstvo odredbo po § 128., odstavku 7. obrtnega zakona, bo tudi označba stroke v obrtnih na- pisih obvezna.« Kr. banska uprava je prepustila določitov roka za izvedbo § 128. obrt- nega zakona prvostopnim oblast- vom. no glasbeno združenje te vrste, na- stopi tudi v Celju in sicer v sredo 8. t. m. ob 20.15 v mali dvorani Celjske- ga doma. Na sporedu so izbrane skladbe iz zadevne svetovne litera- ture: Beethoven: op. 18, St. 4. Boro- din: kvartet v D-duru in zlasti se Debussyjev kvartet v G-molu. Sezit© po vstopnicah v predprodaji v knji- garni K. Goričarja vdove v Celju. Vstopnina od 15 Din navzdol. c Iz CPD. Ker je konccrt Ljubljan- skega godalnega kvarteta preložen na sredo 8. t. m., bo imel Ženski zbor vajo drevi. V sredo pa vsi h koncer- tu! — Pevovodja. c V mestnem gledališču bo gosto- valo, kakor zna.no, v torek 14. t. m. ob 20. mariborsko Narodno gleda- lišče z znano Kalmdnovo opereto »Grofico Marico«. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Gori- čarja vdove. Na razpolago so še lože in nokaj sedežcv v parterju. c Celjsko povcrjeništvo starefiin- skega drnštva bivših članov JAD »Triglava« prosi vse gg. stareäine, da se zanesljivo in točno ndeleže se- stanka, ki se bo vršil v petek 10. t. m. ob 21. v klubovi sobi v Celjskem do- mu. c Poročila sta se v nedeljo 5. t. m. v župni cerkvi g. Kamilo Jonke, teh- nik pri kr. banski upravi v Ljublja- ni, in gdč\ Pavla Ermenčeva, trgov- ka v IMozirju. Cestitamo! c Odpovedane smučarske tekme. Za nedeljo 5. t. m. določene smuCar- ske tekmo celjske sokolske župe y Velenju in tekme v Liscah pri Celju so bile zaradi južnega vremena od- povedane. c Planinski sejm Savinjske po- družnice SPD v Celju, ki se je vršil v soboto 4. t. m. zvečer v gornjih pro- storih Narodnega doma, je bil zelo dobro obiskan in posrečeno aranži- ran. Te priljubljene prireditvo so se udeležili tudi mnogi zunanji gostje. Veselo razpoloženje, za katerega je skrbel tudi planinski varijete »Hudi Prask«, je trajalo do jutra. c Kopalec v Savinji. V nedeljo 5. t. m. dopoldne je privabil mladi brez- poselni tovarniški kovač Rudolf Ko- vač s svojimi produkcijami v Savi- nji mnogo gledalcev na obrežje med kapucinskim in prvim železniSkim mostom. Kovač je plaval v nekoliko narasli, ledeno mrzli Savinji dvakrat od prvega mostu do drugega in to deloma pod vodo ter pokazal uspehe vztrajnega treninga. c Stavbna zadrnga državnih usluž- bencev v Celju sklicuje redni občni zbor, ki so bo vršil v četrtek 23. mar- ca ob 20. v restavracijskih prostorih Nabavljalne zadruge v Celju. Dnev- ni red: 1. Citanje in odobritev za- pisnika o lanskem občnem zboru; 2. letni račun in poročilo za 21. poslov- no leto; 3. razdelitev dobička; 4. vo- litev upravnega in nadzornega odbo- ra; 5. predlogi upravnega in nadzor- nega odbora; 6. predlogi zadružni- kov; ü. slučajnosti. Ce bi za 20.30 sklicani občni zbor ne bil sklepCen, so bo vršil po Cl. 35. zadružnih pra- vil pol ure nato z istim dnevnitn re- dom drug zbor, ki bo sklepCen ob vsaki udeležbi. Zadružniki moi'ajo javiti svoje samostojne predloge v smislu čl. 12. (t. 2) 8 dni pred občnim zborom. c Mladinska sekcija »Soče« bo imela svoj drugi redni sestanek 8 predavanjem v četrtek 9. t. m. ob 20. Pridite vsi in točno! °^V c Mestna knjižnica v Celju je v fe- bruarju izposodila 2922 knjig. c Žetev smrti. V soboto 5. t. m. je umrla v celjski bolnici 36-letna ga. Marija Kuharjeva, žena knjigovodje iz Njivic pri Radeöah. Na Ostrožnem ät. 2 pri Celju je umrla v nedeljo 5. t. m. v starosti 68 let ga, Jožefa Je- zernikova, žena mizarskega mojstra in posestnika g. Jezernika. Pogreb bo v torek 7. t. m. ob 15.30 iz hiše ža- losti na okoliško pokopališče. N. p. v m.! c Žrtve nesreč in napadov. Na Pol" zeli so je 6-letna hčerka delavke Ma- rija Čedetova v četrtek 2. t m. poli- la z vrelo juho in se hudo opekla po štev. 20. »Nova Doba« G. III. 1933. Siran 9. bracli in prslh. — 18-letni delavec Vinko Sentočnik iz Škofje vasi pri Celju so je ?>. t. m. pri delu močno vrezal na neki pločevini v mezinec leve roke. — Dveletna posestnikova hčerka Marija Tramškova od Sv. Florijana pri Rogatcu si je pred dne- vi pri padcu zlomila clesno roko. — V Nezbišah pri Šmarju je 2. t. m. zjutraj neki posestnik z lovsko puš- ko na 60 korakov obstrelil 30-letne- ga posestnikovega sina Leopolda Ka- menška in ga težko požkodoval. Ni še znano, ali gre za nesrečo ali zlo- čin. — V Stranicah so neki fantje 2. t. in. zjutraj v prepiru napadli 23- letnega brezposelnega tesarja Lco- polda Fijavža in ga poškoNe mislite, da govori zdaj z vami ml ado, zaljubljeno dt^klo, in vedite, da zahtevam, da bo najin Ealkon po moji neomajni volji samo p r i j a t e 1 j s k a zveza in nič drugega.« Ne vem, kako bi bila morala nadaljevati, da bi se izmazala iz tega dvoumnega pogovora, če mi ne bi bila pomagala njegova moška omejenost. »Drugega ljubite!« je odvrnil s hripavim gla- som. »Bodite dostojni in, pred vsem, ne govorite ne- umnosti,« sem mirno rekla. »Povem vam, da ne lju- bim ničesar, razen — če se že moram zateči k tej obrabljeni besedi — razen doma, očeta, cvetja, da imam rada, Co me ljudje puste v mini, in da ljubim Se dve ali tri druge reči. vendar to reči nikdar ne morejo biti vzrok za ljubosumnost, ki jo zdaj vidim pri tako izobraženem človeku. Ali ste zadovoljni?« Bledo se je nasmehnil. »To je,« sem nadaljevala, »najin tajni, medse- *>ojni dogovor. Pisarne se bodo ukvarjale z listinami. ^leni se zdi vse skupaj neumno in, upam, da vam Prav tako. OdveC bi bilo, Co bi vam še posebej pra- v*la, da boste dobili v meni tovarišico, ki va3 bo ˇredna in ki bo znala — če bo Bog tako odločil — ^ositi kakor je treba tudi tisto slavno württemberäko ^rono. Evo vam moje roke!« Pograbil jo je in jo vroče poljubil. V njegovih očeh se je radost umaknila vročici. Kaj sem imela od tega, da mi je tako hitro zašel v past? Potem sem solo dognala, kaj misli. »Tako dober bom ž njo, tako ustrežljiv, tako ljubezniv, da jo bo mojo vedenje čez nekaj časa, ki ga pa seveda ne mo- rem doloCiti, ganilo . . .« Toliko otroške naivnosti je bilo v mislili ubogega siromaka, da se nisem mogla otresti nekakšnega so- Cutja. Ločila sva se kot najboljSa prijatelja na svetu. Ko sem se vračala v svoje sobane, sem zaCula peklensko ropotanjo na častnem dvorišču. Bil je Taras Buljba, ki je iz jeze nad svojo samoto razbil vrata, ubil enega izmed konjušnikov in dva stra- žarja ter me klical k sebi s strahotnim hrzanjem. Da bi ga pomirila, sem se morala dosti bolj truditi z njim kakor z velikim vojvodo Rudolfom. * * * Glavno delo, ki mi je jemalo skoraj več čas v jeseni leta 1909., ko sem postala velika vojvodka lau- tenburSko-detmoldska, je bilo to, da sem poskrbela za nekaj nujnih popravil in si napravila udobno prebivališče. Vrtovi so bili taki, da me je bilo sram, in palača nabito polna z vsega sveta pobrane navlake, kakršne ne bi mai-al nilti ne vem kateri zamorski kralj. Hitro sem vse lepo uredila. Meluzina, ki je priSla leta 1910., bi ti lahko po- vedala, da je bilo moje življenje takrat približno tako kakor danes, le da bi bila takrat, kadar me je obšla slaba volja, lahko pobegnilavRusijo, da si tarn popravim živce. Veliki vojvoda se je bil med tern izpremenil. Toda nikar ne misli, da je izpremenil svoje vedenje napram meni. Z menoj je bil zmeraj neizmerno dober. Na vsako mojo željo je pazil. Ko pa je čez leto dni videl, da se njegovo nedolžno upanje ne bo uresni- čilo in da bom zanj ostala večno to, kar sem mu rekla in nič več, je postal otožen in ni več odhajal 7, dvora. V Lautenburgu so mu rekli Rudolf Mol- čeči. Pri tern se jo so slabo razumel s Kaiserjem. V'i- ljem II. si je domiäljal, da jo nekakSen vladar po kalupu Ludovika XIV. Zameril je vsem nemškim knezom, ki niso marali prihajati v Berlin, in jih zmorjal s separatisti. Rudolfa pa ni bilo nikdar blizu. V Lautenburgu ni maral nikogar več videti. Sedm'L huzarski polk je ostal brez polkovnika. Pol dni in noči je preživel v knjižnici in študiral mine- ralogijo, svojo najljubšo vedo. Tarn je živel nepre- stano, dokler ni prišel som gospod von Boose. Meluzina je poznala tega Boosa, ki si se ga tako prestraSil. Povej mu, Meluzina, da ni menda na vsem svetu človeka, ki bi slabše igral bridge. Igral je nad vse preprosto in nikdar ni hotel biti v igri nasprotnik. Nikdar mu niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi kaj več stavil. Prosila sem velikega vojvodo, naj mi ga posodi, da bo pri igri četrti, toda bil je tako ne- spreten in nevljuden, da sem ga kmalu poslala nazaj h knjigam. Priznati moram, da je bil zelo uCen. Pomtisli, da je bil v dvaintridesetem letu kot navaden poročnik profesor topografije na vojni akademiji. Njegovo knjiigo »Arhitektoniko hannoveranske nižine« cenijo po vsej Evropi. Nekega dne je v Berlinu oklufotal majorja, ki je trdil, da so v Harzu pokrajine kvar- tornega izvora. Rudolf, ki so ga navdušila njegova dela, je priCal zanj pred sodiščem. Njegovemu posre- dovanju se mora zalivaliti, da je dobil samo äestdeset dn'L trdnjavskega zapora, Ko je kazen prestal, je moj mož dosegel, da so ga dodelili tretjemu ženijskemu polku v Lautenburgu. Pomladi leta 1911. sem odSla v Rusijo k očetu, da preživim tarn, velikonočne praznike. Tam sem dobila pismo velikoga vojvode, ki sem ti ga poka- zala. Sporočal mi je, da ga je Kaiser poklical in ga vprašal, ali ne bi hotel svojega znanja uporabiti v korist cesarstva. Razlskovanja so dognala, da je y Kamerunu neizmerno raznih rudnin. To bi bilo treba še natancneje ugotoviti in obenem tudi pogle- dati, koliko segajo rudninska ležišča v sosednja ozcmlja. Naposled bi bilo treba ugotoviti, ali je v interesu Nemčije, da si ta ozemlja prisvoji. To po- krajine — žal mi je, dečko moj, da ti moram to pri- znati — so tisti del Konga, ki ga je Francija s po- godbo iz leta 1912. prepustila Nemčiji. Stran 4. »Nova Doha« 6. III. 1933. Stev. 20. funkcijonarjev izhaja, da se je so- kolsko delo v Velenju poglobilo in razširfHo. Clanov je 148, naraščaja 55 in decc GO, tako da Steje velenjska sdkolska družina okrog 260 pripail- nikov. Poročilo br. načelnika Pre- storja je tudi razveseljivo. Telovad- ba se je v vseh oddelkih vršila red- no. V ziimskih mesecih se zaradi po- manjkanja primerne telovadnice te- lovadi v zmanjšanem obsegu. V le- pem številu se je elanstvo aktivno udeležilo okrožnega zleta v Mozir- ju in društvenega nastopa v Šošta- nju. Domači društveni iiastop dne 4. septembra je tudi uspel v vsakem oz'i'ru. Predavanj so je vršilo šest. Poleg" tega več nagovorov pred vr- sto. Društvo je poleg običajnih pro- slav priredilo tudi TyrSevo proslavo in rapallski veöer. Dramatski odsek je priredil eno predstavo. V zadnjem času so je ustanovil tud'ii pevski od- sek. Glavni razgovor se je tikal po- manjkanja primernih telovadiiili prostorov. Preclsednik gradbenega odseka brat inženjer Ernest Čuček, direktor velenjskega rudni- ka, jo poročal, da je vel'ik del grad- benega materijala za gradnjo telo- vadnice zagotovljen in ustvarjena podlaga, da se telovadnica zgrndi že letos. Pri volitvi odbora ni bilo velikiili sprememb. Društvo bo vodil Se na- dalje starosta br. Tone Kurnik, do- čim je bil namesto odstopivSega na- mestn'iika staroste, br. Franca Me- lanška izvoljen br. Tone Tcpina. Te- lovadce bo nadalje vodil br. Prestor kot načeliiik in s. Bernikova kot na- čelnica, tajnik je br. Pušenjak, pro- svetar br. Kraniar, matrikar br. Bo- zovičar, blagajnik br. Bela. V odbor je bil na novo izvoljen br. Rado Pre- lovec, bivši druätveni naeelnik, ki se je po enoletni odsotnosti zopet vrnil v Velenje. 3\!ed novimi člani odbora je tudii br. inž. Franc Kenda. Reor- ganiziral in razširil se je tudi grad- beni odsek pod vodstvoin br. inž. Cučka, ki niu stoje ob strain br. inž. Trobej, ilnfc. ITrSiC, Consolnri in Het- ler. Po dobro uspel em zborovanju, ki je trajalo tri lire, je brat starešina z lepiin nagovorom, polnim ljubezni in navdušenja do skupne sokolske stvari, zaključil lepo uspeli letni zbor. Dopisi Griže. V dveh nedeljah v febiTiarju je tukajšnji Sokol ob obakrat nabito polni dvorani odigral Tiranovega »Razbojnika Guzaja«. Dasiravno je bil čas za učenje zelo kratko odmer- jen, je igra uspela nadvsß sijajno, kar je pač dokaz, da premore dm- štvo precej dobrih igralcev, ki zado- voljivo rešujejo svoje uloge. Guzaj br. Gobca jo bil podan s tako resniC- nostjo, da je mnoge skoro spravil v dvom, ali ni pred njimi morda celo pravi razbojnik. Njegova igra je bi- la gladka, zdaj himpna, pa spet než- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupujeinpro- dajei devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj na, nato ironiCno šegava, pa žalost- na. Dobro bi bilo, da bi ob roman- tičnih scenali malo brzdal svoj pre- silni glas. Barbko je odigrala nežno in naivno s. Ivanka Divjakova. Go- tovo najlepše podana pa je bila ulo- ga Guzaj eve inatere (gdč. Brinarje- va), ki je s svojo materins'ko bolest- jo privabila mnogim gledalceni sol- ze v oči. Prav dober je bil župan (br. Cokan), ki je s svojo pretkano vsilji- vostjo izsilil iz marsikoga še kak be- lič. Prav posebno se je »odrezal« Mi- ha (br. Zavolovšek), ki je z oponaša- njom nekega domačina prav iincnit- no zabaval občinstvo. Nejčka je igral br. Zupanek, ki je svojo, sicer težko ulogo, podal zelo dobro. Morda bi lahko bila njegova maska starejša. Poleg teli sta svoji ulogi rešila do- bro tudi br. Jurhar T. in Pospell kot orožnika, in sta nam predstavila dva dobra tipa Guzajevih zasledovalcev. V ospredje niso mogli prodreti zara- di majhiuh ulog birif, gostilničarka, nekatei'i razbojniki ter kmetje in kmotice. Izmed začetnikov, ki so igrali Boäteleta, Mihca in Avmana, kažejo nekateri precej nadarjenosti za oder, ter lahko pričakujemo v njih nekdaj dobre igralce. Režijo je spretno vodil br. Razpotnik, ki je tu- di sam igral dve manjši ulogi. Po- sebno priznanje gre br. Zupaneku in Jurharju, ki sta za I. in IV. dejanje naslikala lepe, nove kulise. Smešnice »Kaj, gramofonske plošče ste do- bili zastonj?« — »Da, popolnoma za- stonj. Najprej sem imel le eno ploš- čo, na katero sem igral od jutra do večera ob odprtem oknu. Potem pa so mi sosedje poslali druge plošCe.« »Vidiš, prijatelj, sedaj so nie pri- jeli, ker sem vozil prepočasi.« — »To ,ie vendar lizključeno!« — »Če bi bil vozil hitro, bi me namreč ne bilii do- l)ili!« LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJBTJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarnc naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, ctažne in centralne kurjavc ^______________ za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., " kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Znierne eerie — Zahtevajte ponudbe Lepa čista meblovana soba v centru mesta z uporabo kopalnice se odda. Naslov v upravi lista. Otvoritev nove specerijske trgovine Slavnemn občinstvu najvljudnejc na- znanjam, da sem otvoril v Celju, Razlagowa ul. it. 8a v Mfti g. Stössla fpgovino m speoerijo in kolonijalnim blagom Trgovino sem založil s popolnoma sve- žim blagom. Potruditi se hočem, da vsa- kogar kar ;najbolje postrežem tako s prvo- vrstnim blagom, kakor tudi z nizkimi ce- nami. — Za obilen obisk se najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem Ivan Kropič trgovina z meSanirn blagom in kolonijalo Celje, Railagova ulloai 8a V«3ikono6ne godovne, mnetniške dopisnice, kreppapir, listje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniSke potrebšCine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini Franc LesRovšek Cel|e( Glavni trg 16 Lepa liiša z balkoni, 5 minut iz mesta se ugodno proda. Vpraša se pri Ivanu Jazbecu, Celje, Cesta na grad 25 pri Skalni kleti.' ISčem za 1. junij §tanovanje 2 do 3 sob. Ponudbe pod »Mirna stranka« na upravo lista. Vellka Ubira raznih keksov, oblatov, Co- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrea, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Pri „Zfonou" — Kral ja Petra o. 17. Sfanovanje v Zvezni tiskarni, obstoječe iz 3 sob s kopalnico in pritiklinami se odda s 15. marcem ali pa takoj. Lepo trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. IV. v Celju, Vodnikovi ul. 7/I, desno. Franjo Dolžan Celje Za kresifo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] nsvedene stroke jpadajoüa dsla in popravila — Cene zmarne; — Postrežba toina insoHdw ZLATA NALIVNA PERESA \k karatna z 2 1etno garaneijo od Din 50*— naprej Velika izbira za vsako roko oz. pisavo. Oglejte si izložbo pri Karl GorJCaP lfdV« Celje knjigama in trgovina s papirjem Gramofonske ploftce in «parat I H a j_JLlLJL-?-L*-J_*_J_a_g • >* i I In k I a » i 6 n I k o m a d t ZVEZNfl TI5KflRMfl IN KNJIQOVCZNIW CEUC - 5TRO55nflTERJEVfl ULlCfl I IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOÖA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERNI CENI Urejuje Rado Peinlk. — Odgovoren za konzorclj »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öettna. — Oba v Celju.