CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTieNE ZVIZE DELOVNCOA LJUDSTVA CBLJSKSOA 08CRAJA
CELJE
31. JAN. 195 8
L. IX. STEV. 4
CENA IS niN .
Predsednik Tito
Jii^oslov^anski
mladini
v torek se je v Beogradu začel VI.
kongres Ljudske mladine Jugoslavije,
kateremu prisostvuje nad 1000 delega-
tov, kot gostje pa naši najvišji državni
in politični voditelji ter mladinske de-
legacije iz 22 dežel vseh kontinentov.
Vihar navdušenja je zajel kongresno
dvorano, ko je pred začetkom dela kon-
gresnih organov pozdravil mladino
predsednik republike in generalni se-
kretar ZKJ Josip Broz-Tito.
Predsednik Tito je pozdravil delegate
in jim zaželel uspešno delo kongresa.
Nato je dejal, da bo tudi tokrat začel
z naštevanjem negativnih stvari. »Pri
nas je to običaj,n je poudaril. Z dobri-
mi stvarmi se vsi strinjamo, čutimo pa
potrebo, da govorimo o tistem, kar naj
bi bilo pri nas še boljše ..
Predsednik Tito je najprej govoril o
težavah, ki jih je mladina imela po
iestem kongresu ZKJ, ki ni po svoji
krivdi našla dovolj hitro poti in prave
Tsebine svojega dela.
Ko je nato govoril o vlogi Zveze ko-
munistov in Ljudske mladine, je pou-
daril, da morata ti dve politični sili biti
v bodoče vodilni činitelj V naši deželi,
in med dnigim dejal:
»Kakšno drugo zavestno silo razen
Zveze komunistov in naše Ljudske mla-
dine imamo pri nas, na katero bi se
lahko naslonili v raznih težavnih tre-
nutkih.*
Maršal Tito je nato izrazil veselje
nad dejstvom, da je mladina v zadnjih
letih ponovno našla svojo pot in da vidi
stopati mladi rod v prihodnjost prav
tako navdušeno, ko ga je videl med
vojno in v prvih letih obnove.
Ko je govoril o enostranskem in
škodljivem kritiziranju mladine, češ da
«e le-ta ne poglablja v probleme naših
dni, je dejal, da so v prvi vrsti krivi
tisti, ki kritizirajo, če so sem in tja
res taki pojavi. Navedel je primer, kako
počasi se razvija vprašanje šolske re-
forme. od katere si obetamo marsikaj
v korist mladine in skupnosti. Toda
take reči. kot še mnoge druge v korist
mladega človeka, gredo veliko prepočasi
izpod rok. Dejal je, da je mladina v
šolah še vedno preobremenjena s stvar-
mi, ki ji v življenju ne bodo koristile
in pozval mladino, naj pri reševanju
teh problemov vneto sodeluje.
Tudi o izoliranosti dela intelektualne
mladine od delavske mladine je izre-
kel kritično besedo. Toda tu ni dolžil
predvsem mladino, temveč dejstvo, da
pri nas le preveč gledamo vsako stvar
•kozi prizmo denarja.
»Zdi se mi, je dejal, da od tod izvi-
rajo napake in da bomo morali tudi
tu marsikaj popraviti. Gospodarski ra-
čun je namreč važen, kadar gre za eko-
nomiko ... Kadar pa gre za oblikovanje
novega človeka, kadar gre za vzgojo
naše mladine, tedaj tega ne moremo
presojati v luči gospodarskega računa,
marveč mora vsa skupnost dajati in
todelovati pri tem.^
Potem je tovariš Tito govoril o ne-
pravilnem odnosu do mladine, zlasti
do delavske, ki bi jo bilo treba vklju-
čevati v vse organe upravljanja, da bi
se z opravljanjem funkcij učila za bo-
doče odgovornejše naloge. Pristavil je,
da mladina dostikrat bolje dela kot
starejši, ker ima v sebi polet in nav-
dušenje. Tudi dejstvo, da je naša skup-
nost dala premalo možnosti, da bi si
mladi ljudje pridobili potrebno sti-o-
kovno znanje, je tov. Tito omenil zelo
samokritično in poudaril, da je treba
pri tem iskati napake pri delu starejših,
ne pa pri mladini.
Kritično se je dotaknil tudi problema,-
da mladina v težnji po izobrazbi stremi
za tem, da se vključi v trenutno kon-
junktume poklice, medtem ko v drugih,
prav tako važnih področjih novih kad-
rov primanjkuje.
»V zvezi s tem, je dejal, mislim, da
imamo pravico zahtevati od naše mla-
dine, da ne misli preveč na gospodar-
ski račun in trenutne materialne raz-
loge, marveč da ima pri izbiri poklica
za življenje vedno pred očmi splošni
cilj, blaginjo naše skupnosti.«
V svojem govoru se je predsednik
Tito dotaknil tudi naših zunanjih so-
vražnikov, ki jim je enotnost naših na-
rodov tm v peti. Tako je navedel velik
pomp okoli dogodkov v Trbovljah, ki
naj bi se razvili v veliko stavko, ki
še traja in okoli tega napletli toliko laži
in natolcevanja, samo da bi nas kom-
promitirali v očeh sveta. Enako geslo
so storili z zaplembo tovora na naši
ladji, je poudaril, ker so hoteli poka-
zati. da je Jugoslavija zapletena v tiho-
tapil an je orožja za Alžirijo. V tej zvezi
je dejal:
»Da. mi smo komunisti in nasprotu-
jemo kolonializmu. Toda eno je država.
drugo pa Zveza komunistov. Vendar
ne bomo dopustili na nas madež, ki ga
absolutno ni. Toda so ljUdje, ki nas ho-
čejo na vsak način kompromitirati in
ki se ne zaustavijo ne pred nezakoni-
tostmi in provokacijo.«
V svojem govoru je tov. Tito nakazal
naš glavni cilj. Le-ta je, da našo državo
čim prej postavimo na lastne noge in
si prizadevamo, da ne bomo več od
nikogar odvisni in ko je te dolžnosti
vseh nas povezal z dolžnostmi mladine
je dejal:
»Jugoslavija je majhna dežela z IS
milijoni prebivalcev, toda dežela, ki ima
bogato in junaško minulost in ki zdaj
čuva svoie dostojanstvo in svojo čast,
ki zna biti dosledna in ki bo takšna
tudi os*ala. Mladi rodovi morajo nada-
ljevati to pot. Toda to mnoge ovira in
mnogi hi nam radi škodovali.«
Na koncu svojega pozdravnega govora
je tov. Tito sporočil mladini sklep Iz-
vršnega sveta FLRJ, ki je sklenil dati
mladini pomembno delovno nalogo.
Mladina naj bi v prihodnjih letih zgra-
dila »Cesto bratstva in enotnosti« od
Ljubljane do Djevdjelije. Letošnja eta-
pa graanje bi hita od Lmbljane do Za-
greba Taka akcija bo obnovila tesnejše
stike med mladimi ljudmi vseh narod-
nosti, zbližala bo mladino vseh pokli-
cev. Mladina je maršalovo zadolžitev
sprejela z viharnim navdušenjem ter
s pesmijo ter vzkliki obljubila, da bo
odsek od Ljubljane do Zagreba gotov
do 29. novembra letos.
Predsednik republike maršal Tito ob lansko^etiif^m obisku v koloniji partizan-
skih otrok iz Celja na istrski obali
Prvi mesec v letu 1958
Zelo dinamična aktivnost v gospo-
darsko-političnem življenju naše drža-
ve, ki se je odlikovala lani predvsem
v zadnjem tromesečju, se nadaljuje v
tem letu z nezmanjšanim poletom.
To akt-vnost v prvem mesecu le-
tošnjega leta odlikujejo predvsem trije
pojavi. Prvič, realni optimizem in jasne
perspektive, ki se odražajo pri vseh
činiteljih gospodarskega in političnega
življenja: posameznikov, podjetij, ko-
mun, okrajev in skupnosti v celoti;
drugič, koncentričen napad na proble-
me, ki jih bo treba še rešiti; in tretjič,
vedno bolj živa volilna kampanja, ki
je značilna predvsem po tem, da vo-
livci razpravljajo predvsem o gospo-
darskih in političnih uspehih ter o pro-
blemih, ki jih bo treba še rešiti.
Lani je skupščina sprejela vrsto zelo
važnih zakonov, perspektivni plan in
plan za 1958. leto. To je imelo za po-
sledico, da so morda prvič letos vsi
družbeno-ekonomski činitelj i stopili v
novo leto s sigumejšimi pogoji gospo-
darjenja.
Optimizem in jasna perspektiva slo-
nita na realnih materialnih činiteljih.
Zvezni zavod za statistiko je pred dne-
vi objavil podatke o industrijski in
kmetijski proizvodnji v lanskem letu.
Ti podatki kažejo, da smo v letošnjem
letu startali z zelo velikimi uspehi v
proizvodnji, s povečano produktivnostjo
dela za okoli 9%, z dvigom osebne po-
trošnje za okoli 11,5% v primerjavi z
1956 letom. Povprečna industrijska pro-
izvodnja je bila lani v primerjavi z
1956. letom večja za 16%, tudi kme-
tijska proizvodnja je bila lani večja
ko'i katerokoli leto po vojni. Proizvod-
nja pšenice je znašala lani 310.299 va-
gonov, kar je za 52% več od povprečja
zadnjih 10 let, odnosno za 4 tisoč va-
gonov več, kot je bilo pridelano leta
1938 pred vojno, ki je bilo najplod-
nejšo leto. Koruze je bilo pridelane la-
ni 556 tisoč vagonov ali za 65% več od
povprečja zadnjih let, rži 17% več itd.
Tudi druge kmetijske kulture so lani
izredno dobro uspele, tako da je kme-
tijska proizvodnja po vrednosti za 35%
večja proizvodnje v 1956. letu.
Na vse te uspehe je poleg ugodnih
vremenskih prilik vplivalo 'v veliki me-
ri veliko družbeno vlaganje sredstev v
kmetijstvo, večja uporaba mehaniza-
cije, agrotehničnih in drugih ukrepov,
tekmovanje za visoke donose ter za-
četni uspehi kmetijskih zadrug v ko-
operaciji s posameznimi kmetovalci. S
tem pa je bil tudi dokončno ovržen
dvom v možnost hitrejšega razvoja
kmetijske proizvodnje, kar je potisnilo
na stran še do včeraj škodljivo menta-
liteto o tem, da je kmetijstvo drugo-
razredno gospodarsko področje. Vse to
pa je v končni liniji pravzaprav tudi
pripomoglo do uspehov v kmetijski
proizvodnji.
To so veliki uspehi v gospodarstvu
ter predstavljajo osnovo za uspešno go-
spodarsko gibanje v tem letu, čeprar
je še zgodaj, da bi objavljali konkretne
podatke. Vendar z gotovostjo lah^o
trdimo, da se v prvem mesecu letoš-
njega leta proizvodnja giblje po enaki
lestvici uspehov kot lani.
Vedno širša predvolilno razgibanost v ohroju...
KANDIDACIJSKE KONFERENCE ZA ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ZBOR
ZAKLJUČENE
Dobra izbira
Ta teden se je vsa predvolilna aktiv-
nost osredotočila na kandidacijske kon-
ference, na katerih so na zborih voliv-
cev izvoljeni delegati razpravljali in
predlagali kandidate za posamezna vo-
lilna področja. Mnogi delegati so na
konference prišli s predlogi svojih so-
občanov, saj so marsikje na zborih vo-
livcev razpravljali o njih. Skoraj pov-
sod so se odločili za enega kandidata.
Za volitve v zvezni zbor je bil naš
okraj razdeljen v tri volilne okraje. V
volilnem okraju 201, ki združuje občine
2alec, Vransko, Mozirje in Šoštanj, je
bil za kandidata za poslanca v Zvezni
zbor enodušno predlagan predsednik
Okrajnega odbora SZDL tov. Franc
Simonič.
V volilnem okraju 202, ki obsega obči-
ne Celje, Vojnik in Slovenske Konjice,
je bila predlagana za kandidata direk-
torica Zavoda za pospeševanje gospo-
dinjstva LRS tov. Milena Korže.
V	volilnem okraju 203, ki združuje ob-
čine Rogaška Slatina, Šmarje, Kozje,
Šentjur in Laško, so se kandidati za
kandaturo v zvezni zbor odločili za tov.
Sergeja Kraigherja, direktorja Zavoda
za gos.podarsko planiranje FLRJ.
Za volitve v republiški zbor je^Jfeljski
okraj razdeljen na 16 volilnih okrajev.
V	prvem okraju (Rogaška Slatina) je
bil predlagan tov. Lojze Libnik, direk-
tor Zdravilišča Rogaška Slatina.
(Nadaljevanje na 2. strani)
O CEM SO RAZPRAVLJALI NA ZBORIH VOLIVCEV V MOZIRSKI OBCINI
Uspehi v mozirski občini
so bili v zadnfih letih veliki ...
Na zborih volivcev v mozirski občini,
ki so bili zelo hitro opravljeni p)o vseh
krajih, so volivci veliko govorili o na-
logah za bodoče leto in istočasno ugo-
tavljali, da je obč:na v preteklih letih
dosegla lepe uspehe.
Zlasti vel'ki so uspehi občine na po-'
dročju elektrifikacije. Elektrificiranih je
sikoraj polovica vseh vasi v Občini, kjer
pred vojno ni bilo ravno vel ko električ-
ne napeljave. Okoli 200 milijonov dinar-
jev so prispevali prebivalci sami, pone-
kod pa so najeli tudi kredite.
Tudi zdravstvena služba se je v zad-
njih letih lepo razvila. V Nazarju so
dobili nov Zdravstveni dom, v Ljubnem
pa je tak dom v gradnji. Lepi so uspehi
tudi na področju kumunalne dejavnosti.
Nova cesta skozi Mozirje in Ljubno je
samo dvoje izmed večjih opravljenih
del.
Vidni pa so tudi uspehi v kmetijstvu
in gozdarst\'u, čeravno se ne morejo me-
riti z ostalimi uspehi. V zadnjem času
gre ponekod na boljše, saj se zadružniki
vedno bolj zanimajo za pospeševanje
kmetijske proizvodnje. Na zborih so go-
vorili o raznih akcijah v kmetijstvu, o
raznih proizvodnih skupnostih, o melio-
racijah, skupni ureditvi pašnikov, o no-
vih nasadih hmelja o selekciji živine,
gojitvi semenskega krompirja itd.
Na zborih pa so načeli tudi nove pro-
bleme. Tako so ugotovili, da naj bo v
bodoče prvenstvena naloga ureditev vo-
dovodov v Mozirju, Smihelu nad Mozir-
jem, Rečici ob Savinji, Smartnem ob
Dreti in v Lučah. Tudi papravUo šol ni
več mogoče odlagati. V Smartnem ob
Dreti si bodo kar sami izstavili novo
šolo.
Zelo pomemben problem, o katerem
so skoraj povsod govorili, je socialno za-
varovanje kmečkega prebivalstva. Ob-
čina vsako leto prispeva nad 14 milijo-
nov za stroške bolnišnice. Splošno zava-
rovanje bi uredili najprej tam, kjer je
že organizirana kmečka samopomoč. Le-
ta pa je skoraj pri polovici zadrug že
organizirana in šteje okoli 2000 članov.
Po gornjem koncu v Ljubnem, Solča-
vi in Lučah so veliko razpravljali tudi
o turizmu, ki naj postane obširnejša in
donosnejša panoga gospodarstva.
Na vseh zborih volivcev so si bili edi-
ni v prepričanju, da bi njihov kraj naj-
bolje zastopali naslednji kandidati: tov.
Franc Simonič v zveznem, tov. Tone
Kropušek pa v republiškem zboru. V
zveznem zboru proizvajalcev kmetijske
skupine pa naj bi jih zastopal tov. Franc
Lubej, v republiškem zboru iste skupine
pa domačin Franc Jeraj.
ŠMARJE ZA SLOVENSKI KULTURNI
PRAZNIK...
V Šmarju in v vseh večjih krajih ob-
čine so se že začeli pripravljati na pro-
slave 8. februarja — slovenskega kul-
turnega praznika. Tako bodo na vseh
šolah priredili interne proslave, v
Šmarju pa akademijo, na kateri bodo
poleg nastopa recitatorjev in folklorne
skupine sodelovali tudi pevci prosvetne-
ga društva >Anton Aškerc«.
... in če nismo preveč zahtevni, bi tudi mi morali imeti svojega poslanea ...
Po vzgledu „ozhih^^ ljudi • . .
STRAN 2	31. JANUARJA — Si EV. 4
POGLED PO SVETU
Ameriški pisatelj Howard Fast, znan
levičar, je nekje zapisal, da bi bila
danes edina upravičena tekma le v
tem, kdo bo več pomagal zaostalim so-
sedom, da bi se tako premostili pre-
padi med narodi, prepadi v civilizaciji,
v materialni in duhovni kulturi. Toda
nekdo mora s tekmo v oboroževanju
prenehati in začeti drugo, nekdo hi se
moral prvi denuklearizirati. Fast je
mnenja, da bi to morala biti SZ, ker
je pač socialistična dežela.
Morebiti bi imel Fast prav, če bi ži-
vel v nekem idealnem svetu, v katerem
bi živeli zgolj dobri ljudje, prepojeni
s samimi dobrimi idejami in željami.
Zal tega sveta ni. Dolžni pa smo, da
se zanj borimo. Ne smemo kapitulirati
pred tisto žalostno praktično resnico, da
je pravica majhnih le utvara, velja pa
le sila, moč in korist. Res je, da ideje
same na sebi ne ustvarjajo zgodovine,
ustvarjajo pa jo nedvomno ljudje, ki
so kljub vsemu do neke mere učlove-
čene ideje.
Postavimo za zgled te zgodovinske
resnice dva moža, ki sta se nedavno
spet srečala v Beogradu, Tita in Su-
karna. Realni plod njunega življenja,
njunih žrtev, njunega življenjskega
naziranja in občutja je lahko vsakomur
jasen. Ideje same ne bi zmagale, če
ne bi bilo žrtev. Ideje so ju tudi zdru-
žile v realnem političnem delu, v
ustvarjanju sodobne zgodovine, ki ne j
živi sama po sebi, marveč jo obliku-^.
jejo ljudje, ki se za ideje bore, ne pa'
sede z njimi kakor cvrčki za pečjo. In->
donezijski gost spada med ljudi, ki se{
dosledno bore za koeksistenco. Ta naj',
bi bila filozofski in praktični odgovor '
človeka na zagonetko nuklearne sfin-
ge. Zato ne ostaja na svojem tropskem'
arhipelagu, marveč preko vse Azije do- '
biva svoj svetski radius. Realistična
misel in energično ukrepanje je pove-
zala Džakarto, New Delhi in Kairo z
Beogradom, kajti projekt lsko-atomski
dilema terja nujne ukrepe. Nehru, Su-
kamo in Tito so politiki, ki jih ni po-
stavila na vrh tradicija, kombinacija,
marveč zvljenje, posvečeno eni misli
— neodvisnosti svoje domovine In-
donezija, dežela 3000 otokov, kateri
govore 250 različnih jezikov, je prav te
dni doživela dve veliki mednarodni pri-
znanji: Z Japonsko je b la sklenjena
ugodna mirovna pogodba po 16-letnem
vojnem stanju, s SZ pa pogodba o po-
sojilu 100 milijonov dolarjev za iz-
gradnjo države. Indonezija je končno
dežela Bandunga, to je mesta, kjer se
je formalno začelo azijsko-afriško so-
delovanje. Vrsta meridianov nas sicer
loči s to deželo, združuje pa nas z njo
strast humanizma, pravica malih in
majhnih.
Naštejmo še nekaj bistvenih dogod-
kov zadnjih dni: Prvič v zgodovini
Anglije je angleški predsednik vzel
potno palico v roke in stop i po Com-
monmealthu. V začetku tega meseca je
Harold Macmillan odšel v Indijo, Pa-
kistan, Ceylon, Novo Zelandijo in Av-
stralijo, da bi okrepil »svilene« niti, ki
še vežejo med seboj nekdanje bisere
angleške krone, oslabljene še prav po-
sebej po sueški avanturi. V Karačiju
je ponovno govoril o nenapadalnem
paktu z Vzhodom. Macmilan bi rad
imel cenejši mir, ne atomski. Stari la-
tinski pregovor »si vis pacem, para
bellum (če hočeš mir, pripravljaj voj-
no), je v hladni vojni zadnjih let na-
ložil taka bremena, da jih svet komaj
zmaguje. Vzdrževanje miru z nukle-
arnim orožjem je preveč komplicirano,
alarmantno in nevarno, kajti v vsakem
primeru bi atomska vojna uničila ci-
viVzacifo. Macmillan je dejal, da ni
misliti na atomsko povračilo. To bi po-
menVo spremembo vse zapadne politi-
ke, kar seveda ne more priti čez noč.
Pravzaprav še zlepa ne bo prišlo, če
se bo Za^od ravnal po zadnji izjavi mi-
nistra Dullesa- Eisenhotverjev odgovor
Bulganinu mora za vedno odpraviti
vtis, kakor da se ZDA ne žele pogajati
ali da se pogajanj boje. Vendar poga-
janja ne smeio ovirati zapadne dežele,
da ne bi naredile vsega, kar je po-
trebno za nj hovo varnost. Dulles ra-
čuna na trajanje hladne vojne, vendar
upa, da se ta ne bo spremenHa v pravo
vo'fvo, ki je nobeden ne želi. To se
pravi, tudi Dulles je z drugimi bese-
dami pusHl vrata za pogajanja odprta,
prav toliko kot Eisenhovoer s svojimi
protipredlogi, ki pa v zahodni politiki
nc pomenijo nobene novosti in jih zato
ne kaže navajati. Vse skupaj s temi
odgovori Bulganinu je navadna obi-
čajna hladna vojna v običajni, navadni
polemiki. Tako je zapisal tudi pariški
»Monde«. Edino v italijanskem odgo-
voru se je začutil interes za nevtrali-
zacijo Evrope, podobno oni po polj-
skem predlogu. Seveda Italija nima
prostih rok pri tem, posebno še, ker je
Adenauer v celoti odb l vsako poga-
janje, češ da bi dezatomizacija cen-
tralne Evrope pomenila konec svobode
atlantskih dežel in seveda konec nem-
ške svobode.
Korespondenca Bulganin-Zahod je
torej zatonila v vrtincu krožnega toka
zmot in protislovij, ki trgajo svet vsak-
sebi.
V Alžiru Francija ne popusti. Za vsa-
ko ceno bi z vojaško in politično zma-
go rada ohranila naslov velesile, ki
ji je po drugi svetovni vojni tako moč-
no ogrožen. Pri tem se ne ustraši no-
benih sredstev, čeprav izgublja moralni
kapital, ki ga kot nekdanji center Ev-
rope še vedno ima. Zdaj je na krož-
niku incident s Tunisom, ki seveda
podpira Alžirce, saj je dal streho
503.000 alžirskim beguncem. Prišla je
vmes še saharska nafta. Nafta pa je
sestra vojnega boga Marsa. Da bi al-
žirsko vprašanje rešili v smislu starih
imerialističnih metod, se je v Franciji
skotilo celo novo faš stično gibanje, ki
ga vodi vročekrvni in krvoločni advokat
Biaggi. Lahko pa se zanesemo na fan-
cosko politično zrelost, da bodo z njim
opravili prav tako kakor s Poujadeom.
T. O.
Čim prej iz slepe ulice...
Praksa dosedanjega dela potrošniških
svetov, v kolikor so sploh obstajali, je
pokazala, da potrošniški sveti v sedanji
organizacijski obliki in s kompetencami,
ki so jih imeli, niso mogli razviti prave
vsebine svojega dela. Iz dosedanjih iz-
kušenj potrošniških svetov v celjskem
okraju je razvidno, da so le-ti bili več
ali manj na papirju, njihove vloge pa
ni bilo čutiti nikjer. S tem seveda ni
rečeno, da so potrošniški sveti mrtvo
rojeno dete, da ni potrebno družbenega
upravljanja v trgovini. Nasprotno, po-
trošniški sveti so še kako potrebni.
To smo lahko uvideli predvsem v zad-
njem času, ko so na raznih sestankih in
zborih volivcev ljudje iznašali dokaj
ostre kritike glede cen in poslovanja v
trgovinah na sploh. Glede tega je že
nastajala zmeda, saj so padale kritike
vsevprek na. našo trgovino, kar je
ustvarjalo malodušje med našimi ljud-
mi. Nepoučeni ljudje so zaradi slabega
poznavanja dela v trgovini kritizirali
pavšalno in po navadi ni b';lo nikogar,
da bi jim prikazal pravo stanje ter po-
vedal jasno besedo, kaj je v teh kritikah
zdravega in kaj je izmišljeno ter zaradi
tega tudi škodljivo.
2e iz teh nagibov, da bi ljudje dobili
pravo sliko o naših trgovinah, bi bilo
potrebno utrditi družbeno upravljanje
v trgovini, da ne omenjamo pri tem
vpliva, ki bi ga brez dvoma imelo to
fupravljanje na boljše poslovanje naših
^trgovin. S povečanjem družbene kontro-
Me preko potrošniških svetov pa bi v
> naših trgovinah odpravili pravočasno
marsikatero pomanjlcljivost, ki jo kot
j posledico slabega in neodgovornega po-
slovanja nekaterih ljudi v trgovini, se-
f daj obešamo na vel ki zvon. Pri tem
smo pa seveda nemočni.
 Zakaj se potrošniški sveti, ki so jih
pred leti ponekod ustanovili, niso ob-
nesli? Predvsem zaradi tega, ker so b.li
dokaj razdrobljeni, saj je imela vsaka
mala trgovina svoj potrošniški svet. Za-
radi tega je bil sestav svetov dokaj ši-
bak, ker po navadi ni bilo v njih dovolj
razgledanih ljudi, ki bi vsaj v osno-
vah poznali trgovsko poslovanje. Vzpo-
redno s tem ti sveti niso imeli kompe-
tenc niti posrednega odločanja in zato
je bilo njihovo delo brez koristi, kar je
imelo za posledico, da so sploh prene-
hali z delom.
Pred dnevi je o tem v Celju razprav-
ljala tudi komisija za delavsko in druž-
beno upravljanje pri Okrajnem odboru
SZDL. Po daljši razpravi in izmenjavi
mnenj, je prišlo do dokaj pametn.h in
zares obetajočih zaključkov, ki bodo, ko
se bodo izvajali v praksi, spravili po-
trošniške svete v celjskem okraju iz
slepe ulice. Prvič, ugotovitev, da so po-
trošniški sveti več kot potrebni, je ro-
dila sklep, da bo okrajna komisija za
delavsko in družbeno upravljanje pri-
poročala občinskim komisijam za druž-
beno upravljanje, da začnejo takoj
ustanavljati na svojem področju potroš-
niške svete. Razen tega bo okrajni svet
za blagovni promet poslal navodila za
ustanovitev potrošniških svetov vsem ob-
činskim ljudskim odborom. Mimo tega,
pa je prevzela okrajna trgovinska zbor-
nica dolžnost, da bo sestavila okvirna
navodila za ustanavljanje potrošniških
svetov.
Potrošniške svete naj bi po teh navo-
dilih ustanovili po teritorialnem princi-
pu, in sicer t^o, da bi naj en močan
potrošniški svet, v katerem bi naj bili
razgledani in trgovsko sposobni ljudje,
zajemal vse trgovine in prodajalne na
dotičnem področju (pekarne, mesnice,
trgovine s špecerijskim blagom, z ze-
lenjavo in sadjem, manufakturo, obrtne
delavnice in i^obno). Tako bi naj v
Celju ustanovili potrošniške svete po
četrtih, kasneje, ko bodo zaživele v me-
stu stanovanjske, odnosno komunalne
skupnosti, pa bi potrošniški sveti delo-
vali za vse vrste trgovin in obrtnih
uslug na področju teh skupnosti. V se-
dežih občin kot so n. pr. Laško, Vojnlk,
Žalec, Konjice, Šmarje pa bi naj najprej
ustanovili močan potrošniški svet v teh
središčih, kasneje pa bi naj ustanovili
manjše svete tudi v ostalih krajih, mor-
da na sedežih bivših krajevnih odborov.
Ti potrošniški sveti bi bili podrejeni
neposredno občinskim svetom za bla-
govni promet, kjer teh ni pa gospodar-
skim svetom. Komisija za delavsko in
družbeno upravljanje pri OOSZDL bo
priporočila občinam, naj bi že na pri-
hodnjih zborih volivcev izvolili člane za
potrošniške svete. Sestav svetov naj bi
bil tak, da bi bila pretežna večina čla-
nov izven trgovine, manjši del sveta pa
naj bi sestavljali razsodni ljudje iz
trgovin. Kompetence, to se pravi pravi-
ce in dolžnosti svetov, naj bi bile ne-
koliko večje kot so bile doslej. Člani
sveta naj bi imeli vpogled v poslovanje
podjetja, spuščali naj bi se tudi v pro-
bleme cen, marž, sortimenta, v kadrov-
sko vprašanje in način nagrajevanja. O
teh stvareh seveda ne bi imeli pravice
odločati, vendar pa bi lahko predlagali
merodajnim občinskim organom svoje
mnenje o teh stvareh. Tako delo sveta,
čeprav ne bi imel direkne pravice od-
ločanja, bi kmalu rodilo dobre rezultate
v trgovini. Prav gotovo bi bilo manj na-
pak kot doslej in tudi dobiček bi se de-
lil bolj smotrno kot doslej. Vsekakor bi
ne šlo toliko sredstev za presežek plač,
temveč bi večji del teh sredstev bolje
izkoristili za nabavo opreme in obnovo
lokalov.
Razen tega bi imeli potrošniški sveti
še eno nič manj važno nalogo. Člani
sveta bi na zborih volivcev redno se-
znanjali ljudi s stanjem v trgovinah na
svojem ipodročju, o uspehih, težavah, pa
tudi o pomanjkljivostih in napakah v
trgovskem poslovanju. Tako bi odpadle
razne pavšalne in škodljive kritike trgo-
vine na sploh, ki so zlasti v zadnjem
času prišle dokaj v modo. Hkrati bi
taka poročila požiivela zbore volivcev.
Udeležba in razprava na njih bi bila
boljša, saj so ljudje do tako važnih
vprašanj, s katerimi se vsak dan v živ-
ljenju srečujejo, najbolj dovzetni in kri-
tični.
Pobudo okrajne komisije za delavsko
in družbeno upravljanje je vsekakor za
pozdraviti, saj na tem principu organi-
zirani in po sestavu ter kompetencah
dokaj močni potrošniški sveti bodo go-
tovo odpravili vrzel v našem družbenem
upravljanju, ki je bila prav v trgovini
najbolj veLka. Želeti je le, da bi se ta
koo-istna pobuda čim prej uveljavila v
praksi.	-ma-
Mladina in volitve
Uredništvo je zaprosilo pred-
sednka Centralnega komiteja
Ljudske mladine Jugoslavije tov.
Mika Tripala, da posreduje na-
šim bralcem naloge in pomen so-
delovanja mladine v volilnih pri-
pravah.
V volilno kampanjo, je uvodo-
ma podčrtal tov. Mika Tripalo,
so se mladinske organizacije
vključile z neposrednimi izkuš-
njami, pridobljenimi v pripravah
za volitve lokalnih organov obla-
sti, v katerih je mladina zelo
aktivno sodelovala. V predvolil-
nih pripravah bo osnovna naloga,
da se bo mladina nd raznih se-
stankih spoznala z dosežki v go-
spodarstvu in družbenopolitičnem
življenju naše domovine, še po-
sebej pa s perspektivnim planom,
z osnovnimi določili novih za-
konov in končno z napori za re-
formo šolstva.
Na volitvah bo prvič dalo svoj
glas okoli 800.000 mladih voliv-
cev. Povsem je razumljivo, da bo
treba posvetiti posebno skrb tem
mladim ljudem. Oni se bodo mo-
rali seznaniti, kakšne so njihove
pravice in dolžnosti kot volivcev
in državljanov naše družbene
skupnosti ter preko kakšnih in
katerih oblik lahko njihovo, mne-
nje pride do izraza v komuni.
Razumljivo je, da bo morala
mladina v času volilnih priprav
nadaljevati tekoče naloge pri iz-
popolnjevanju pro zvodnje v in-
dustrijskih podjetjih in v kme-
tijstvu, pri organiziranju lokalnih
delovnih akcij in pri delu na
ideološkem polju.
Se posebej je treba poudariti,
da se delo mladine ne more lo-
čiti od aktivnosti v organizaciji
Socialistične zveze, sindikatih in
drugih družbenih organizacijah
ter, da bo zaželeno, da bo na
zborih volivcev čim več mladine.
Mladina bo morala predvsem
stremeti, da se krepi družbeno
politična vloga ljudske mladine
kot organizacije ter da se hkrati
s tem stalno širi njena družbena
odgovornost. Z drugimi besedami
povedano, mladim ljudem bo tre-
ba dati čim več možnosti, da de-
lajo in upravljajo. V tem sm slu
je treba razumeti tudi volilni
proglas mladini, ki ga je mladina
z navdušenjem sprejela na svo-
jem kongresu pred dnevi.
Za katera vprašanja je mladi-
na zainteresirana, da jih bo no-
voizvoljena skupščina vzela čim-
prej v pretres?
Med prvimi je reforma šolstva.
Kajti skozi razne vrste šol gre
ogromna večina mladine. To je
glavna pot, po kateri se mladina
pripravlja za življenje, in od te-
ga, kakšna je šola, bo tudi od-
visno, kako se bodo mladi ljudje
znašli v življenju. Poseben pro-
blem so učenci v gospodarstvu,
ki že preveč dolgo časa čaka
na rešitev. Pri nas namreč še
vedno ni na najbolj učinkovit
način organizirano usposabljanje
kvalific ranih delavcev. Doslej
oo fp o-n^nvUale le industrijske
šole in šole učencev v gospodar-
stvu. inaustrijske šole so poka-
zale relativno dobre rezultate,
vendar je njihova pomanjkljivost,
ker niso dovolj vezane na indu-
strijska podjetja in zaradi tega
nimajo pogojev, da bi mlade de-
lavce praktično usposobili za
njihovo bodočo stroko.
Ce upoštevamo dva momenta,
in sicer, da kvalifikacijska struk-
tura delavcev pri nas ni zadovo-
ljiva ter da so to- predvsem mla-
di delavci s povprečno starostjo
okoli 30 let, tedaj se nam jav-
lja potreba ustanavljanja stalne-
ga sistema za dvig kvalifikacij
tistih, ki so v proizvodnji. To bi
bil najboljši način, da dv gnemo
strokovnost industrijskih kadrov.
V tem smislu pomeni dober za-
četek ustanavljanje višjih šol za
panonske inženirje na Hrvaškem,
nedavno pa je bil sprejet tudi za-
kon o šolah za kval ficirane de-
lavce. Mladina pričakuje od
nove skupščine nadaljnje utrje-
vanje tega sistema.
Vedno širša predvolilna
razgibanost v okraju ...(Nadaljevanje s 1. strani.)
V	drugem okraju (Šmarje pri Jelšah)
so se na delegacijski konfemci odločili
za tov. Vinko Simonič, predsednico UO
Zavoda za pospeševanje gospodinjstva
za okraj Celje.
V	tretjem okraju (Kozje) so izbrali za
kandidata tov. Mico Marinko-Šlandrov^o.
V	četrtem okraju (Šentjur) so izbrali
dva kandidata: narodnega heroja in
predsednika OO ZB tov. Ivana Kovač ča-
Efenka in predsednika obč.ne tov, Petra
Hlasteca.
V	petem volilnem okraju (občina La-
ško) so se delegati zedinili za podpred-
sednika OO SZDL tov. Jakoba Žena.
V	šestem okraju (del celjske občine)
so delegati .izbrali člana Izvršnega sveta
FLRJ tov. Franca Leskoška-Luko.
V	sedmem okraju (del celjske občine)
so izbrali tov. Olgo Vrabičevo, člana Iz-
vršnega sveta LRS.
V	osmem okraju (del občine Celje) pa
so se delegati odločili za tov. Mitjo Ri-
bičiča.
V	devetem volilnem okraju (Vojnik)
je bil predlagan tov. Stane Sotler, sekre-
tar OO SZDL Celje.
V	desetem okraju (občina Slovenske
Konjice) so izbrali za kandidata tovariša
Rika Jermana, predsednika OLO Celje.
V	enajstem okraju (del občine 2alec)
je bil predlagan dr. Ivan Kopač.
V	dvanajstem okraju (del obMne Ža-
lec in oblina Vransko) je bil predlagan
tov. Ivan Rančigaj, predsednik občine
Žalec.
V	rinajstem okraju (del žalske obSine)
so se odločili za tov .Mirana Cvenka,
podpredsednika okraja.
V	štirinajstem okraju (občina Mozirje)
so kandidati izbrali za kandidata tov.
Toneta Kropuška, predsednika CK
Ljudske mladine Slovenije,
V	petnajstem okraju (del občine Šo-
štanj) so se odločili za tov. Saneta Rav-
Ijena, predsednika občine Šoštanj.
V	šestnajstem okraju (del obč'ne Šo-
štanj) pa so izbrali tov. Jožeta Marolta
predsednika Občinskega odbora SZDL
Šoštanj.
V	teh dneh pa se sestajajo delegati
na kandidacijskih konferencah, kjer bo-
do predlagali kandidate za poslance v
Zvezni in republiški zbor pro.zvajalcev.
Imena le-teh kandidatov bomo objavili
v prihodnji številki.
Volilne priprave tudi v žilski občini
v polnem teku
v Žalcu so bile 4 konference delega-
tov, in sicer so na treh predlagali de-
legati kandidate za republiški zbor,
na eni pa kandidate za zbor proizvajal-
cev industrijske skupine. Delegati so
predlagali za republiški zbor naslednje
kandidate: v 11 volilnem okraju dr. Iva-
na Kopača, dobro poznanega zdravnika
iz Novega Celja, v 12. volilnem okraju
skupno z občino Vrans:ko, dosedanjega
ljudskega poslanca in pr^sedn ka ob-
čine Žalec tov. Ivana Rančigaja ter v
13. volilnem okraju, dosedanjega ljud-
skega poslanca in podpredsedniška OLO
Celje Mirana Cvenka.
Zbori volivcev so končani, prav tako
tudi delegatske konference, v prihod-
njih dneh pa bodo drugi zbori vol.vcev,
na katerih bodo volivci dokončno spre-
jeli in potrdili izbrane tovariše za svoje
kandidate.
Predvolilne priprave v žalski občini
so v polnem teku, vodi jih poseben štab
aktivistov pri Občinskem odboru SZDL
Žalec. Prvi zbori vol vcev, katerih po
številu v žalski obč.ni ni bilo malo, so
že izvršeni. Udeležba na teh zborih vo-
livcev je bila povprečna, ponekod večja
drugod manjša, skupaj pa se je zborov
volivcev udelež lo približno 8.000 voliv-
cev, kar je znak, da vlada med vol vci
zainteresiranost za prihodnje volitve,
ravno tako pa tudi za probleme, katere
so obravnavali na zborih volivcev. Vo-
livci so izbrali iz svo je srede 219 delega-
tov za delegatske konference, katere so
pooblastili, da izberejo kandidate za re-
publiško in Zvezno ljudsko skupščino.
Omembe vredno je tudi to, da so v žal-
ski občini polagali enako pozornost
splošnim zborom volivcev, kakor tudi
zborom volivcev v industriji in kme-
tijstvu.
Zbori volivcev v konfišhi občini uspešno zaključeni
Člani občinskega komiteta ZKS v
Slov. Konj cah so skupaj z nekaterimi
vodilnimi funkcionarji SZDL in sekre-
tarji osnovn.h organizacij ZKS konec
preteklega tedna razpravljali o poteku
dosedanjih politlčn.h priprav za vol.tve.
Ena osnovnih in hkrati razveseljevih
ugotovitev je bila, da so prvi zbori bili
sorazmerno dokaj dobro obiskani, tako
da jih ni bilo potrebno n.kjer preložiti.
Isto velja tudi za zbore volivcev v in-
dustrijski in kmetijski skup.ni.
Razumljivo je, da se je ra prava na
večini zborov omejila večji del na lokal-
ne ali še tu in tam občinske probleme,
to je na vprašanja, ki vol vce najbolj
zanimajo. Sem spada vprašanje šol-
stva, ureditev krajevn h cest, zunanje
urejanje krajev in podobno. Seveda so
tu in tam bila postavljena še druga
vprašanja, pa tudi kritične pripombe. Z
ozirom na vse te različne predloge, pri-
pomibe in mnenja bodo do prihodnjih
zborov na občini pripravili okvirni na-
črt dela za prihodnja leta, v katerem
bodo nakazane osnovne naloge iz vseh
važnejš h področij v občini. S tem bodo
drugi zbori volivcev v začetku prihod-
njega meseca dobili še bolj realno
osnovo za razpravo, kaj bo v prihodnj h
letih v občini'potrebno in kaj se bo dalo
napraviti.
Popolnoma umevno je, da so na zbo-
rh tudi že nekoliko govor li o kandida-
tih. Za zvezni zbor, kjer tvorijo volilni
okraj obč ne Celje, Vojn k in Konj ce
je prevladovalo, naj bi kandidirali dve
ženski, V Konjicah so dali predlog za
tov. Mileno Koržetovo in tov. Heleno
Borovšak. Seveda bodo o vseh teh pred-
logih in pr pombah razpravljali še na
kandidacijsk h konferencah ter kasneje
še zbor.h volivcev v začetku februarja.
Na zborih volivcev so za kand dacij-
ske konference v republiški zbor izbrali
44 delegatov, za zvezni zbor pa 27 dele-
gatov. Ti bodo pri vseh teh pred ogih
in pripombah vol vcev glede kandidatov
imeli dokaj odgovorno nalogo, izbrati
take kandidate, ki bodo imeli res vse
pogoje, ki jih zahteva delo ljudskega
poslanca. O svojih odločitvah bodo po-
ročali volivcem, ti pa bodo o kandidatih
dokončno odločali. Pr tem pa bo kot
doslej potrebna aktivna poTioč političnih
organ^zac j, posebno še ZKS, SZDL in
sindikatov.
Č\SI SE SPREMINJAJO
31. JANUARJA — STEV. 4 A STRAN 3
Ing. Tine Mastnak, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS:
Slovensko hmeljarstvo ima dobre pogoje za nadaljnji razvoj
s tem, da načrtno razširjamo hmeljišča izven dosedanjega osred-
ka, Spodnje Savinjske doline, prevzema Kmetijska proizvajalna zveza
Žalec kot gospodarsko združenje tistih kmetijskih zadrug v Sloveniji,
kjer se v večjem obsegu prideluje hmelj, nove naloge, precej večje kot
so bile doslej. Z razširitvijo območja, na katerem bo izvajala od druž-
be prevzete naloge,^ pa sta kajpak tesno povezana tudi njen pravni in
ekonomski položaj.
Zavoljo tega in z željo, da bi bralcem »Celjskega tednika« posre-
dovali čim popolnejši prikaz sedanjega stanja in perspektivni razvoj
našega hmeljarstva, bomo objavili več sestavkov in reportaž od raznih
avtorjev in z raznih zornih kotov.
Kot prvega v vrsti sestavkov objavljamo članek, ki ga je napisal
sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS inž. Tine Mastnak.
petletni nacrt
predvideva, da bodo površine hmelja
v Sloveniji povečali za več kot polo-
vico in dosegli hektarski pridelek 13
mtc. Skupna proizvodnja se bo verjetno
podvojila. Naloga je torej zelo obsežna.
Poleg investicij za same nasade pred-
videva načrt tudi investicije za hmelj-
ske sušilnice in skladišča ter kmetij-
ske stroje. Celokupna vrednost novih
investicij za omenjeni obseg proiz-
vodnje znaša okrog 6 milijard dinar-
jev (približno 3 milijone din na ha). In-
vestirati v prihodnjih letih po 1,5 do
2 milijarde din letno družbenih sred-
stev in lastnih sredstev proizvajalcev
ni majhna stvar! Rentabilnost tolike
naložbe mora biti zagotovljena!
rajonizacija proizvodnje
upošteva za nasade le take predele, ki
so po naravnih pogojih najprimernejši
za hmelj. To so poleg Sp. Savinjske do-
line še Zg. Savinjska dolina, Šaleška
in Dravska dolina. V manjšem obsegu
načrt predvideva pridelovanje hmelja
še ob reki Krki, v Beli Krajini in Po-
ljanski dolini. V okviru na hitro opi-
sane rajonizacije bo seveda treba dolo-
čiti podrobno lokacijo novih nasadov
na ustreznih zemljiščih in jo v posa-
meznih investicijskih programih ute-
meljiti.
Rajonizacija mora biti prvi ukrep,
da bo proizvodnja lahko kvjalitetna.
Vsi agrotehnični ukrepi so v veliki, za-
enkrat celo odločujoči meri od nje od-
visni. Sicer je z akumulacijskimi baze-
ni mogoče zboljšati lokalne klimatske
pogoje in z melioracijo zemljišč vodni
režim v tleh, vendar vsemu temu lahko
hmelj le sledi, ne more pa biti pred-
hodnik.
uveljavljanje na svetov-
nem trgu
Proizvodnja hmelja se razvija v so-
razmerju s proizvodnjo piva, ki še kaže,
da bo nenehno rasla. Tako pri nas kot
drugod po svetu, zlasti tam, kjer se
življenjski standard zboljšuje. Značil-
nost našega hmeljarstva je, da je orien-
tirano skoraj izključno na izvoz.
Ce dandanes sodelujemo v svetovni
proizvodnji (60.000 ton) s 3,5%, bomo
čez nekaj let sodelovali z 10 %, če pa
upoštevamo še vojvodinski hmelj, celo
nekaj več. Zavoljo tega se bo moral
naš hmelj s svojo kvaliteto uveljav-
ljati na svetovnem trgu in z njega
spodrivati slabši nemški in ameriški
hmelj. Doslej doseženi sloves bomo mo-
rali še stopnjevati.
borba za kvaliteto
Diferenca v odkupni ceni za posamez-
ne kakovostne razrede je splošna, široka
vzpodbuda vsem pridelovalcem, da s
svoje strani prispevajo, kar zmorejo, da
bo čim več hmelja najboljše kakovosti.
To diferenco bo kazalo še povečati, čim
številnejši bodo postali dokazi med pri-
delovalci, da je moč z boljšo agroteh-
niko bolje uspevati. Tudi kmetijske or-
ganizacije in vsa družba so materialno
zainteresirane na uspehu naporov, ki jih
vlagamo za zboljšanje kakovosti hme-
lja. Ker tehnična sredstva imamo, je
glavno breme vsega dela na zadružnih
organizacijah in na Inštitutu za hme-
ljarstvo. Gre za to, da s selekcijo za-
gotovimo najboljši sadilni material za
nova hmeljišča, saj je med sedanjimi
nasadi polno pozitivnih in negativnih
variant, ki jih je moč razmnožiti ozi-
roma izločiti. Dosedanji izsledki Inšti-
tuta za hmeljarstvo v selekciji mnogo
obetajo. Nadalje je treba obvladati do
podrobnosti ves proizvodni proces in
pravočasno podvzemati ustrezne agro-
tehnične ukrepe. Iz glasila »Hmeljar«,
ki ga izdaja Kmetijska proizvajalna po-
slovna zveza v Žalcu, vidimo, da dobi-
vajo zadruge in proizvajalci vse potreb-
ne informacije o uporabi sodobnih teh-
ničnih sredstev. Zelo važno je, da bo-
mo izkušnje najboljših proizvajalcev
posplošili in tako dosegli izenačeno ra-
ven proizvodnje. Sodobni proizvodni
proces smo pri nas že osvojili, treba ga
je le čim bolj razširiti, kar pa seveda
ni lahka naloga.
pocenitev proizvodnje
je druga važna naloga oziroma pogoj
za poslovni uspeh. Zamenjava hmeljevk
z žično oporo, mehanizirano obdelo-
vanje zemlje in škropljenje nasadov si
naglo in neusmiljeno utirajo pot v na-
šem hmeljarstvu. Na pocenitvi proiz-
vodnje so prav tako vsi zainteresirani.
Prav dejstvo, da imamo zadružno or-
ganizacijo, ki je sposobna nabaviti vsa
moderna tehnična sredstva, nas uspo-
sablja, da smo lahko produktivnejši kot
je zasebni proizvajalec v kapitalistič-
nem svetu. Nenehna krepitev zadrug je
torej edina pot k modernizaciji in po-
cenitvi proizvodnje. Prav v teh tednih
nabavlja Kmetijska proizvajalna po-
slovna zveza Žalec novih 200 traktor-
jev s številnimi priključki, ki bodo
učinkovito posegli v proizvodnjo.
ZIMSKA IDILA...
povezanost hmeljarstva
z vsem gospodarstvom
Specializacijo kmetijske proizvodnje
na hmeljarstvo bi lahko dosegli pri vseh
kmetijskih gospodarstvih v sorazmerno
enaki meri. Današnje stanje pa kaže
drugače: manjša kmečka gospodarstva
imajo pod hmeljem le 10 do 20 % njiv,
večja pa se približujejo 50 %, kolikor
lahko doseže hmelj v kolobarju. Vse
preveč je zakoreninjena navada, da
sredi naj intenzivnejšega hmeljarskega
predela težiiino k proizvodnji za samo-
preskrbo. Hmeljarstvo je vezano na
intenzivno govedorejo — bodisi mlečno
ali mesno proizvodnjo — ta pa zopet
na izdatno proizvodnjo krme na njivah
in traviščih. Nakup živine za hmeljar-
ja dandanes ni več problem, v tehnič-
nem pogledu pa je specializirana bla-
govna proizvodnja pravzaprav poeno-
stavitev in pocenitev proizvodnje. To
stvar hmeljarji že poznajo in ne vem,
kje so ovire? V ekonomiki najbrže ne!
Melioracija Ložnice in drugih vodo-
gradbenih del, ki jih bo izvajala oziro-
ma koordinirala Savinjska vodna skup-
nost, bodo odprle hmelju nove zemlji-
ške komplekse. Ureditev vodnega reži-
ma pa zanima vse gospodarske organi-
zacije in prebivalce, ki jih je neposred-
no ali posredno prizadelo neurejeno
stanje. Le s skupnimi napori, t. j. z
lastnimi lokalnimi sredstvi in družbe-
nim kreditom bomo uspešno in v do-
glednem času uredUi porečje Savinje
tako, kot ga zahteva razvito gospodar-
stvo. Zadružne organizacije so danda-
nes vse drugačna gonilna sila, kot pa
so bila njega dni sama sebi prepuščena
kmečka gospodarstva.
Na lanskem občnem zboru Kmetijske
proizvajalne poslovne zveze v Žalcu,
so hmeljarji obravnavali kompleksno
problematiko razvoja kmetijstva v Sa-
vinjski dolini. Izkušnje tamkajšnjih
z,adružnih organizacij bodo v oporo
kmetijskim organizacijam v drugih pre-
delih, ki sedaj prevzemajo svoj delež
v načrtno zasnovani proizvodnji hme-
lja.
Ob ^Loterifi umetniških slik^^v Celju
Žrebanje loterije, katere čisti dobiček
je namenjen kot doprinos za prepo-
treben razstavni prostor v Celju, bo
11. februarja 1958 pod nadzorstvom od-
poslanca Državne loterije iz Ljubljane.
Srečke se še lahko dobijo v vseh
Icnjigarnah , v Ljudski knjižnici, v tr-
govini Mavrica-Jadran, v lokalu Les-
nina (kjer so slike deloma spravljene)
in pri poštah celjskega okraja.
Požrtvovalni člani so pripravili na-
grade — ne glede na dobitke — v ob-
liki majhnih oljnatih slik za one, ki
bodo kupili mnogo srečk.
Cesta, ki obeta prihodnost
Člani szdl prispevali pol milijona. — virštanjsko za
10 km bliže celju. — s pridelki in lesom k postaji imeno.
Kdor še ni hodil po gričevnati po-
krajini preko Vir stanja, si ne more
predstavljati, kaj je blato. Med vino-
gradi, polji in sadovnjaki se proti še
neizkoriščenim gozdovom Javorščice in
Rudnice prepletajo blatni kolovozi, v
katerih se kolesa pogrezajo do osi.
Ljudje, ki žive tod, so v deževni jeseni
in pomladi skoraj odrezani od sveta.
Težko tovori jo svoje pridelke do velike
ceste.
Njihov dolgoletni sen je cesta, ki bi
naj vezala obsotelsko dolino od Golo-
binjeka preko Virštanja z Loko pri
Zusmu in taiko s Celjem.Ze v predapril-
ski Jugoslaviji so pričeli z gradnjo in
dovršili odsek do Sel, 1952 pa so pote-
gnili cesto še do vrh Virštanja. Ta zad-
nji del je žal zapuščen, ker ga cestna
uprava še ni prevzela in zdaj cestišča
nihče ne vzdržuje. Voda je posebno po
serpentinah pred Virštanjem cestišče
sprala, da golo kamenje pošteno pre-
trese vsakogar, ki se vozi tam. Do
sklepa z odsekom od Zamerka manjka
še okoli 7 km, ki bi jih bilo potrebno
še zgraditi. Trenutno, pravijo prebivalci,
bi bil najvažnejši še odsek 1 km od
Viršanja dalje, ki bi povezal še gornje
naselje in tudi omogočil lažje sprav-
ljanje lesa in pridelkov izpod Javor-
ščice in Rudnice k železniški postaji
Imeno. Z dograditvijo te ceste bi bilo
tudi Obsotelje za 10 km bliže Celju.
Na pobudo tovariša Jožeta Plevnika
bo 53 posestnikov, ki bi koristili imeno-
vani odsek ceste, prispevalo za gradnjo
1130 delovnih ur, 695 delovnih ur z
vpregami, 100 pr. m. gradbenega ka-
menja, zemljišče za traso, ki je že na-
kazana in še nekaj desetin tisočakov v
gotovini. Skupna vrednost prispevka
znaša 400.000 din. Upajo pa, da jim
bodo priskočili na pomoč tudi OZZ in
Gozdna uprava te^ občina, saj je to
cesta velikega gospodarskega pomena,
ki bo v zvezi z obsotelsko progo dala
pečat prihodnosti doslej še vse preveč
odmaknjene pokrajine.
Prav lepo pa so se izkazali tudi pre-
bivaldi naselja Verače, ki so na pobudo
Rudolfa Grobelška in Franca Reberšaka
s prostovoljnim delom zgradili že lep
kos kamenite ceste proti Bučam. Udar-
niško so izkopali 500 m obcestnega jar-
ka, prevozili več sto kubikov zemlje in
znaša njihov prispevek preko 100.000 di-
narjev, izvršili pa bodo brezplačno tudi
vse prevoze materiala, prispevali ka-
menje in gramoz in tudi še prostovoljno
delali. Vzpodbudno je delo članov
SZDL v Virštanju in občina jim rada
priskoči na pomoč ter po svojih močeh
podpira njihovo samoiniciativo. Tako
si ljudje sami skušajo olepšati in olaj-
šati prihodnost v složnem delu. Ir
„Izvidjači" iz Bosanskega Novega
so bili navdušeni...
Včeraj so se od Celja poslovili tabor-
niki iz Bosanskega Novega, ki so med
nami prebili nekaj, kot sami pravijo,
nepozabnih dni. 21 članov in trije pro-
fesorji, so nam poslali pismo, v katerem
lahko čutimo, kako gledajo na naše
»vsakdanje« Celje gostje od drugod:
Med drugim nam pišejo, da je nji-
hova taborniška organizacija že star
gost Slovenije. V preteklih letih so obi-
skovali Dolenjsko in Belo Krajino. Le-
tos so prišli v Celje, ker jih je močno
zanimalo mesto, o katerem so veliko
slišali, tako od njegove davne zgodo-
vine, kot današnje gospodarske rasti.
V Celju so naleteli na gostoljubje ta-
borniške organizacije, zlasti pa na po-
moč njenega voditelja tov. Ambroža.
Le-ta jim je omogočil ceneno hrano in
stanovanje, da so lahko dlje ostali v
Celju.
Med svojim bivanjem v Celju so mla-
di gostje iz Bosanskega Novega obiska-
li muzej, kjer so se podrobneje spo-
znali z zgodovino Celja, zlasti pa z
doprinosom, ki ga je Celje prispevalo
med NOB. Sli so na »obisk« k Celjskim
grofom na Stari grad, bili so v Cin-
karni, Tovarrii emajlirane posode, v
Šempetru in okolici Celja. Navdušeni
pišejo o lepoti gledališča, kjer so si
ogledali predstavo, po njej pa jim je
upravnik tov. Gradišnik razkazal Ta-
lij ino hišo. V pismu pišejo takole:
»Navdušeni smo bili nad arhitektonsko
skladnostjo zgradbe, ki s svojo melo-
dičnostjo naravnost opaja.«
Mladi dijaki iz Bosne so s svojimi
profesorji vred bili v Celju ravno v
času, ko je sneg pokril mestne ulice in
parke. Toda kljub temu so enodušno
ugotovili, da je mesto urejeno, čisto
in polno zanimivosti. Predvsem so bili
navdušeni nad gostoljubnostjo vseh, s
katerimi so prišli v stik.
Zato rade volje posredujemo zahvalo
»izvidjačev« iz Bosanskega Novega, ki
se poslužujejo našega lista za svojo
toplo zahvalo vsem, ki so jim pripomo-
gli, da je bilo njihovo bivanje v Celju
čim lepše in koristnejše. Posebno se
zahvaljujejo tov. Ambrožu in taborni-
kom, s katerimi so navezali trdne vezi
tovarištva. Na koncu svojega pisma
uredništvu sporočajo, da bodo ob praz-
niku delovnega ljudstva 1. maju z ve-
seljem sprejeli celjske tabornike v Bo-
sanskem Novem.
300 milijonov za celjsko postajo...
Da ne bo kdo narobe razumel, mo-
ram takoj v začetku povedati, da v na-
slovu ni mišljena postaja, kot postajno
poslopje, temveč celotni postajni ob-
jekt od tam, kjer se dvotima proga za-
čenja razpletati v »harfo« tirov in do
tam, kjer se mnoštvo tirov spet zoži v
dvotima železno cesto.
zakaj?
Pred leti so zaradi regulacije Sa-
vinje prestavili železnico na novo tra-
so. Zgradili so dva provizorična mosta,
od katerih je eden zdaj že na suhem,
drugi pa nad »podaljšano« Voglajno.
Ta dva začasna objekta sta doslužila in
bi od dne do dne predstavljala vse
večjo nevarnost za normalen in varen
promet.
Celjska industrija je v zadnjih letih
tako razširila proizvodnjo in promet
celjske postaje je zaradi tega dejstva
in zaradi povečanja prebivalstva tako
narasel, da že komaj zmagujejo naloge
in to vsak dan v večje nezadovoljstvo
koristnikov železniškega prometa.
Končno je tu še posledica naglega
razvoja velenjskega rudnika in če pri-
štejemo še odvisnost komunalnega raz-
voja Celja od problema rekonstrukcije
železnice, potem najde naš zakaj do-
volj krepko opravičilo.
kdo?
Ti poglavitni razlogi so narekovali
direkciji Jugoslovanskih železnic, da je
iz amortizacijskega sklada letos do-
delila »Celju« 300 milijonov dinarjev.
Ta čedna »vsotica« je namenjena pred-
vsem potrebi, da na celjskem vozlišču
zagotovi neoviran in varen promet. Ce
bo kak mUijonček ostal, potem za del-
no ureditev postajne kapacitete.
Dela bo izvajalo podjetje za vzdrže-
vanje proge v Celju s pomočjo podjetij,
ki bodo ponudila najugodnejše pogoje
za sodelovanje pri nekaterih delih.
kaj?
Teh 300 milijonov dinarjev vsekakor
ne bo zadostovalo za ureditev vsega, kar
bi bilo nujno potrebno. Toda z goto-
vostjo lahko povemo, da bo še letos
urejena dvotima proga skozi Celje. Da
bo zgrajen most čez Voglajno s pod-
vozom za cesto pod gradom. Ta most
bo imel železno konstrukcijo in železo-
betonske opomike.
Na »Celjski« strani bivšega brega Sa-
vinje bodo zgradili podvoz pod naj-
manj osmimi tiri. Ta podvoz bo ostal
kot zveza naselja Jožefov hrib in Skal-
na klet s centrom, začasno pa tudi kot
razbremenilna arterija za Teharsko
cesto.
Sedanja harfa tirov bo pomaknjena
na jug in bo v širini osmih tirov se-
gala od bivšega razcepa proge pri nek-
danji južni skretnici pa vse do bodo-
čega novega mostu čez Voglajno. Na
nov harfin sektor bo treba postaviti nov
skretniški stolp. Verjetno bo ta nova
harfa urejena na avtomatičen, to se
pravi električen način.
S tem v zvezi je potrebno urediti tudi
podvoz pri pošti, ga po možnosti raz-
širiti za dva do tri tire, in če bo ostalo
kaj denarja, premestiti del skladišča
z nakladalno rampo na sever, nasproti
Cinkarne.	'
Razveseljiva novost bo vsekakor to,
da bo odpadel po vsej verjetnosti še
letos prvi tir pred postajo (tir za sa-
vinjskega »Pavliho«) in obenem tudi
ograja na peronu, ki jo neodgovomi in
neinformirani potniki tako radi ime-
nujejo z »zverinjakom«.
toda problemov še ne bo
konec...
Vsega tega letos res ne bo mogoče
narediti. Toda prestavitev harfe na jug,
zgraditev mostu čez Voglajno in pod-
voza ob bivši strugi Savinje je zago-
tovljena. Tudi z ureditvijo podvoza pri
pošti, odstranitvijo prvega tira ne bo
mogc^e odlašati.
Celjski železniški vozel bo letos pre-
cej pridobil, toda vsi problemi, med
temi tudi zelo važni, ne bodo rešeni.
Vprašanje »zagate« na postaji bo osta-
lo odprto. Promet iz Velenja ne bo nič
na boljšem. Skladišča so premajhna in
razkladalni ter nakladalni čas za pre-
voz blaga bo še vedno veliko predolg.
Na celjski postaji razkladajo vagon
celih 40 ur. V normalnih prilikah bi
bUo 18 ur več kot dovolj. Zaradi tega
problema je samo železnica za nekaj
lepih milijonov mesečno na zgubi.
Direktor Podjetja za vzdrževanje pro-
ge tov. Pirš je dejal, da bo temeljni
vzrok za glavobol še vedno ostal in
da se bodo morali merodajni organi
še naprej zavzemati za sredstva, ki so
potrebna celjskemu vozlišču in promet-
nim žilam v okraju. Savinjska proga
je preobrerrienjena. Treba bi bilo po-
daljšati ranžirne proge na postajah
Šempeter in Polzela, kjer je dandanes
križanje vlakov že nemogoče.
in izven celja?
Kq smo že prestopili meje Celja, naj
povemo še to, da bodo letos obnovili
most v Laškem in v Tremarjih. Oba
sta odslužila. V poznejših letih bo pri-
šla na vrsto popolna rekonstrukcija
»južne železnice«, kot jo sedaj »doživ-
lja« proga Sežana—Beograd. Toda to so
načrti prihodnosti, kot je stvar pri-
hodnosti ureditev celotnega vozlišča v
Celju, zlasti pa postajnega poslopja.
Spričo dejstva, da bo letos na »ozem-
lju« železnice razgibano delovišče, na-
stajajo tudi za občino nove skrbi. Pod-
voz, ki ga je treba sedaj urediti, bo
terjal izgraditev mostu čez Voglajno
nad njenim nekdanjim izlivom v Sa-
vinjo. Prav tako bo treba urediti pod-
voz pri pošti in cesto na levem bregu
Voglajne. To bo vsekakor treba urediti,
kajti železnica, kar gradi, gradi s per-
spektivo najmanj stotih let. Temu se
mora podrediti tudi ostalo okolje.
DANES SE, JUTRI NlC VEC ...
Ko bo drugo zimo zapadel sneg, bo tale prizor čisto drugačen.
KULTURNI OBZORNIK
s kongresa zveze svobod in prosvetnih drustev slovenije
Na široko fronto družbeno prosvetnega
in izobraževalnega delovanja
ivan regent častni predsednik zveze. — novoizvoljeni
predsednik zveze je tovariš vlado majhen
V nedeljo se je v Mariboru začel kon-
gres Zveze Svobod in prosvetnih dru-
štev, katerega se je udeležilo obkoli 250
delegatov iz vse Slovenije. Kongresu
so prisostvovali poleg vodilnih članov
prosvetnega in izobraževalnega delova-
nja tudi tov. Boris Ziherl, tov. Stane
Kavčič ter gostje slovenskih društev
iz zamejstva in drugih republik.
Delo kongresa je bilo nadvse plodno.
Na jeseniškem kongresu postavljene
osnove so se močno okrepile in so
ustvarile pogoje za najširšo družbeno
delovanje Svobod in prosvetnih dru-
štev. Izčrpni referati so dali delegatom
bogato snov za razpravo, kongresu sa-
memu pa obilico temeljev za korenite
sklepe, ki jih je kongres osvojil. Tako
je Vlado Majhen govoril o izobraže-
vanju odraslih, Tilka Blaha o material-
nih problemih družbe, Lev Modic o
smotrih amaterske dejavnosti in Vinko
Trinkhaus o nekaterih problemih ama-
terstva.
Delo kongresa je imelo popolnoma
delovni značaj. Zato so delegati po
skupnem poslušanju referatov delali po
komisijah. Komisija za izobraževanje
odraslih je razpravljala o potrebi večje
širine in večje smotrnosti izobraževa-
nja odraslih. Ugotovili so, da je treba
šolam za odrasle dati drugačno osnovo
za delovni program, kajti ukaželjni od-
rasli se bistveno razlikujejo od mladi-
ne, ki ji je treba vlivati red, smisel,
za dojemanje, delavnost in osnove živ-
ljenjskih izkušenj. Vse to odrasli že
posedujejo...
KomJsija za reševanje materialnih
vprašanj je med drugim sklepala o tem,
da naj postane družba mecen prosvet-
nega delovanja, naj prevzame skrb za
materialna vprašanja in o tem, da bi
naj občine ustanovile ustrezne sklade
za ljudskoprosvetno dejavnost.
Izredno pester program je izdelala tudi
komisija za amatersko dejavnost. Le-
ta naj bi v bodoče osvajala nove oblike
in dosegla ob večji množičnosti tudi
boljšo kvaliteto dela.
V razpravi sta govorila tudi sekretar
Glavnega odbora SZDL Slovenije tov.
Stane Kavčič in član CK ZKS tovariš
Boris Ziherl, ki sta v svojih izvajanjih
nanizala vrsto problemov, s katerimi
se bodo prosvetna društva v prihod-
nosti morala še krepkeje spoprijeti.
Glavna naloga Svobod in prosvetnih
društev je izobraževanje in kulturna
bogatitev delovnih ljudi, tako v splo-
šnem pogledu, kot v pogledu naše so-
cialistične prakse in razvoja.
Na kongresu so izvolili tudi Svet Zve-
ze Svobod in prosvetnih društev, ki
1 šteje 67 članov, za predsednika pa so
'izvolili tov. Vlada Majhna. Dolgolet-
;nega ljudskoprosvetnega voditelja in
-organizatorja tov. Ivana Regenta, ki
se zaradi bolezni kongresa ni mogel
udeležiti, pa so ob vsestranskem nav-
dušenju prisotnih izvolili za častnega
predsednika zveze.
Koncert
V počastitev našega
kulturnega praznika
Za obletnico smrti našega književne-
ga velikana Franceta Prešerna — za
kulturni praznik slovenskega naroda,
priredi na predvečer, t. j, 7. februarja
2PD »France Prešeren« slavnostni vo-
kalni koncert. Nastopila bosta njegov
mladinski pevski zbor pod vodstvom Ju-
reta Vrežeta ter mešani pevski zbor pod
vodstom Jožeta Koresa — vsak s polovi-
co celovečernega programa.
Mladinski zbor se bo predstavil s
skladbami najnovejšega datuma (Grlica
1956, 1957, 'N mau čez izaro 1948 in
Pjesme mladosti 1951). Njih avtorji so
po vrsti Ciril Pregelj, Peter Lipar, Dra-
go I^orošec, Jakov Gotovac, Karel Bo-
štjančič, Luka Kramolc, Pavel Sivic in
Danilo Bučar. Vsebinsko pa ima zbor
svoj program razdeljen v tri dele: prvi
je posvečen domovini (Domovina, Naše
pesmi, Kaj zato)?, središče drugega je
otrok (Majka uz kolijevku, Dedek Mraz,
Koledo), vodilni motiv tretjega pa je
pomlad (Ta zima že zapušča nas, Prišla
spet je k nam pomlad. Mlinček).
Tudi spored mešanega pevskega zibo-
ra izpopolnjujejo novo naštudirana, v
glavnem sodobna ali celo najnovejša
glasbena dela slov. skladateljev: Jakob
Segula, Danilo Bučar, Emil Adamič,
Vlado Golob, Radovan Gobec; od starej-
ših je zastopan dr. Anton Dolinar. Po
izvoru je predmet skladbe sodobnega
Šegule sodobna i>oezija (Črtomir Šinko-
vec: Pogovor s smrekami), ostalih skla-
dateljev pa pesem iz slovenskega ljud-
skega slovstva (Se davno mrači, Nocoj
se mi je sanjalo. So še rož'ce u hartelnu
žavovale. Nič ne maram. Ljuba si po-
mlad zelena in Ko lani sem tam mimo
šel). Gobčeva pesem, ki spored zaklju-
čuje, pa je množična skladba na himno
Pavla Golie: Bratovska i>esem.	«
Iz navedenega sledi da ne gre za pri-
ložnostno prireditev, marveč za koncert,
ki naj znova potrdi že priznana glasbe-
no-umetniška stremljenja »Prešernovih«
pevcev.
Koncert bo v Slovenskem ljudskem
gledadišču.	G.
Ob izidu Linhartovega izročila
V počastitev 200-letnice rojstva začet-
nika slovenskega gledališča Antona To-
maža Linharta je Drama Slovenskega
narodnega gledališča v Ljubljani izdala
zajeten gledališki zbornik pod naslovom
Linhartovo izročilo.
Jedro te jubilejne publikacije, ki jo
je uredil prvi dramaturg profesionalne-
ga celjskega gledališča, sedaj dramaturg
ljubljanske Drame Lojze Filipič, pred-
stavljata dve razpravi: dr. Franceta
Koblarja Slovenska dramatika — izro-
čilo Antona Tomaža Linharta ter Filipa
Kalana Evropeizacija slovenske gledali-
ške kulture. Slednji je prispeval še Iz-
bor kronoloških podatkov za slovensko
gledališko zgodovino. Razpravi ponazar-
jajo številni posnetki dokumentacije slo-
venske dramaturgi je ter odrskih stva-
ritev ljubljanske Drame oz. njenih no-
silcev.
Po svoji urejenosti spominja publika-
cija na bivšo zagrebško Sceno, časopis
za kazališne probleme; sicer pa vidimo
v Koblarjevem uvodu nekak resume
njegovih razlag o starejši in novejši slo-
venski drami (Klasje zv. 25, 33-34), ki
mu je dodan kritični pogled na našo se-
danjo dramo, v Kalanovi študiji pa za-
ključeni kompleks njegovih povojnih
igralskih portretov in obrisa naše gle-
dališke zgodovine. To seveda ne pome-
ni, da smo z Linhartovim izročilom do-
bili zgolj ponatis del dveh najpromi-
nentnejših slovenskih gledaliških znan-
stvenikov ter slikovnega gradiva o sto-
petdesetletnem razvoju slovenske dra-
matike. V resnici smo z njim dobili naj-
zajetnejšo in tudi najtehtnejšo publi-
kacijo o življenju osrednjega slovenske-
ga gledališča kot reprezentanta sloven-
ske gledališke kulture.
Povzetki vsega gradiva v francoskem,
ruskem in angleškem jeziku ne nudijo
tujcu spričo svoje obsežnosti le možnost
navadne informacije, temveč možnost
podrobnejšega vpogleda v slovenski gle-
dališki svet. Zato pa bi slikovno gra-
divo, vsaj tisto, ki se tiče uprizoritev,
lahko ibilo urejeno v strogo kronološkem
redu; glede na njen namen doma in v
zamejstvu, pa bi publikacija zaslužila
tudi reprezentativnejšo opremo.
Toda te zaključene podobe osrednje
gledališke ustanove je lahko vesel ne le
vsak ljubitelj gledališke umetnosti in
knjigoljub, temveč tudi vsak gledališki
tvorec in recenzent; prvi se bo vračal
k njej iščoč zglede svojemu delu, drugi
pa primerjave sedanjih dosežkov s pre-
teklimi.
Ce pa segamo po njej z veseljem tudi
Celjani, delamo to iz pietete do pozitiv-
nih tradicij, ki jih ima celjsko gledališče
v krogu Linhartovih dedičev.
G. G.
Alešu v slovo
(Motiv ob smrti prijatelju Alkohola)
Nekoč, menda je bilo pred pet-
indvajsetimi leti, ko je bila zi-
ma in mi je mraz lezel v kosti,
si me ustavil na cesti in vprašal.
»Fantek, te zebe?«
Ne vem več, kaj sem ti odgo-
voril. Le to vem, da me je
strašno zeblo in da sem bil hu-
do lačen. Ti pa si segel v žep in
mi dal dva dinarja.
»Na, kupi si štruco, ogrela te
bo!«
Potem sem si kupil štruco in
tekel domov. Doma so bili naši,
jedli smo štruco in meni je bilo
toplo.
*
Leta so tekla in prišel je čas,
ko te dolgo nisem videl. Toda
po zopetnem srečanju si bil še
vedno krepak. Kolo časa pa se je
vrtelo naprej, leta so minevala
in tebe je strlo.
*
Se vedno te vidim, kako sediš
poleg peči . in se greješ. Zgrbljen
si v dve gubi in dihaš toploto.
Vedno, kadar sem te pozimi vi-
del ob zakurjeni peči, se mi je
zdelo, da dihaš s podvojeno silo
in da so ti oči žarele, ko dva
oglja. Prevzel me je grenak ob-
čutek vsakdanje resničnosti: le
pri peči dobiš toploto. Tu mislim
na toploto, ki ogreva tudi srce;
zakaj toplina srca je človeku ta-
ko neizmerno potrebna.
»Bojim se zime, bojim se mra-
za,« si trepetaje ponavljal in bo-
ječe gledal v sive in mrke obla-
ke.
»... Kadar je mraz, je vse tako
pusto in žalostno. In najhuje je,
ko zemljo zagrne noč, ko okoli
oglov tulijo vetrovi, jaz pa le-
žim v hlevu in me zebe v dušo,
ledeni mi srce. Takrat nenadoma
začutim, kako se mi nekje v glo-
bini oglaša vest in mi deli očit-
ke.
»Ej, ej, dragi moj Aleš,« mi
vest iz globine očita. Krepko pre-
telilost imaš, valovito in pisano
je bilo tvoje življenje. Iz kočar-
skega pobiča si se razvil v po-
stavnega moža. Se se spominjaš
brhkih deklet, ki so za teboj
metale oči? Se slišiš odmev tvo-
jega tenorja, ki je, kadar ste za-
peli na vasi, kakor slavček v ve-
černi mrak poletel v nočno ti-
šino? In kolikokrat si začel gra-
diti toplo, domače gnezdeče in ga
nisi nikoli do kraja zgradil! Ali
veš, da te je izpil alkohol? Ta
prekleti, stokrat zaničevan alko-
hol!
Zunaj je zdolec metel sneg, jaz
pa sem začutil nenavaden dih
lastne toplote.
»Očitki, to neprestano obreko-
vanje vesti! Kaj pa sem jaz,
Aleš vedno in povsod, tako hu-
dega zagrešil? Ce sodniki koga
obsodijo, mu povedo tudi njegov
greh! Ali sem res edini grešnik
na tem svetu? V mojem življenju
je pač zmagalo telo in ne duša.
Toda zdaj, na koncu Kalvarije,
tudi tebi, srce, ne bom dajal očit-
kov; telo pa tako samo dovolj
trpi... In mar misliš, da mi
konjski hlev ni dovolj dobra do-
mačija? O seveda je in še kako
prijetna; le tu se Aleš ogreje in
spočije...«
»Zunaj je mraz in moje srce je
pred mrazom še enkrat zatrepe-
talo. Saj imam dobre ljudi, ki mi
dajo kruha in žganja, ki mi dajo
prenočišče in toplo besedo. Meni
pa je mraz, zebe me v srce. Ali
mi bo kdaj toplo, tako toplo, da
se mi bo tudi srce ogrelo, da se
mi bo od grenkobe življenja od-
tajalo srce? In takrat bom rekel
vsem, ki so mi kdaj ponudili
iskreno toploto — hvala vam, sto-
krat hvala!...«
... Odprta noč in dan so gro-
ba vrata, al' dneva ne pove no-
bena praVka...
. ..In s preboldskega zvonika
se je oglasil zvon in vedeli smo,
da te neso v toplo, nam vsem
enako domačijo ...
Ob zadnjih linjigah založbe »Lipa« v Kopru
Ko se je pred sedmimi leti vključil
v slovensko založništvo tudi Kcper, si
nismo mogli misliti, da bo postala ta
založba v nekaj letih kulturno in ko-
mercialno vredna vrstnica založb v
Ljubljani, za katerimi je več kot pol-
stoletna tradicija organiziranega založ-
niškega dela. Založba »Lipa« se bliža že
svoji stoti knjigi, ki jo bo morda izdala
že v tem letu.
Ce si pcgledamo založniški katalog,
ki je pravkar izšel, vidimo, da je pro-
gram »Lipe« kaj pester. Že površen pre-
gled nam pokaže, da posveča založba
domači knjigi, novim izdajam in pona-
tisom, hvalevredno pozornost. Od v letih
1956 in 1957 izdanih 30 knjigah je bilo
kar 19 slovenskih del, v pripravi in
pred izidom pa je 20 knjig in od teh je
ena tretjina domačih del! Med domačimi
avtorji srečamo poleg znanih imen (Can-
kar, Jurčič, Bevk, M. Kranjec, Slcdnjak
i. dr.) tudi mlajše avtorje, posebno pa
pesnike. To in visoko število izdaj nam
priča dovolj zgovorno c fKDlni upraviče-
nosti obstoja te najmlajše založbe, ki
jo vodita pisatelj Bogcmir Magajna kot
predsednik in naš celjski znanec Marcel
Rožanc kot direktor.
V »visoki sezoni« trgovine s knjigami,
ki je ob koncu leta, so izšle knjige, c
katerih želimo danes spregovoriti nekaj
besed in opozoriti nanje naše bralce.
Med njimi sta dve izvirni deli in trije
prevodi. Najprej si oglejmo štiri knjige,
namenjene branju v širokem pomenu.
Z ljudsko povestjo iz gorenjskih pla-
nin »Lovčeva hči« se nam je predstavil
Tone Svetina, gozdar in lovec z Bleda.
Posvetilo načelu knjige: Očetu in dedu,
ki sta me vi>eljala v skrivnosit narave,
in sinu, da bi hodil po naših sledeh, nam
nakaže vsebino knjige, ki je pre-
žeta ljubezni do planin nad Bohinjskim
jezerom. To je povest ljubezni med mla-
dim pastirjem, ki je tudi divji lovec,
in brhko planinko, lovčevo hčerjo, ka-
tero je mati namenila tujemu lovcu za
ženo. Ljubezen med njima konča, ko
pade divji lovec v prepade, zadet od
tujca, ki je lovil po naših planinah v
letih, ko je bil lov v naših loviščih še
v rokah tujih zakupnikov. Zato pa je
veljal »divji lovec« kot vzor junaštva
in ponosa, kakor smo ga svcjčas spre-
jemali ob Finžgarjevi ljudski igri »Div-
ji lovec«. Tako bo tudi Svetinova povest
priljubljeno ljudsko branje.
Nate sledijo tri knjige prevodov: K.
Capka »Stopinje«, Pratolinijev »Junak
našega časa« in A. R. Evansa »-Pohod
severnih jelenov«. Karel Cai>ek je slo-
venskemu bralcu znan po prevodih, ki
so izšli pred in po letu 1945, vsega šest
knjig. Znan nam je tudi kot dramatik.
»Stopinje« sc prva zbirka njegovih no-
vel, ki jih je izbral in prevedel Janko
Liška. V knjigi je 24 novel, ki zaradi
vsebine, svojevrstnega načina pripove-
dovanja in včasih celo detektivske nape-
tosti privežejo bralca. Evansova knjiga
pa je namenjena odraslim mladim
bralcem pa tudi širokemu krcgu bero-
čega občinstva, ki ga bo pritegnil opis
življenja v deželah trdega mraza, kakr-
šen vlada na Aljaski in v severnih pre-
delih Kanade. Gre za iz potrebe prehra-
njevanja prebivalcev izvršeni podvig
preselitve črede 3000 severnih jelenov
iz zahodne obale Aljaske na vzhod. Po-
tovanje črede (3000 km) je trajalo pet
let.
In še Pratolinijev roman, ki je v vrsti
sodobnih literarnih del povojne Italije,
s katerimi smo se zadnje čase seznanili.
Avtorja imenujejo italijanskega Gorke-
ga tako po njegovem pisateljskem raz-
voju (samouk) kakor po izbiri snovi.
Njegov svet so mali ljudje fašistične
in profašistične Italije, v katerih še živi
nepremagana »ideologija«. Tak je tudi
izgubljeni Sandro, ki od zanesenosti za
premagano »ideologijo« najde pot v lah-
ko izživljanje in ki nazadnje pade na
dno pokvarjenosti in v zločin.
Na tem mestu bomo zadnjo knjigo
samo omenili. To je Marjana Kozine
poljudno delo, s katerim želi uvesti že
nekoliko izkušenega poznavalca glasbe
v njen tako na široko in globoko zajeti
svet. Avtor je napisal to delo zato, da
bi pomagal približati glasbo in v prvi
vrsti tiste stvaritve v glasbi, kjer govori
poslušalcu samo glas instrumenta (sim-
fonije, komorna glasba itd.), tistim, ki
sicer že imajo za to nekaj osnov, in pa
onim, ki so brez njih. Danes se odpira
ta glasbeni svet tudi širokemu krogu
ljubiteljev glasbe, a doumeti in uživati
ga, bodo mogli le s primemo pripravo
nanj. K temu naj pripomore tudi ta
»ABC glasbe«.
V tem našem prvem poročilu o delu
in lepih uspehih naše primorske založbe
naj na koncu omenimo še dve izvirni
knjigi, ki sta sicer že prej izšli. Ena je
Vasje Ocvirka roman »Hajka« iz naj-
težjih dni partizanstva, iz roške ofenzive
1942. Gre za proboj partizanskega bata-
ljona iz obročev, ki jih je napravila
okoli in okoH Kočevskega Roga stokrat
večja italijanska armada. Toda bataljon
se je zdesetkan prebil.
Kot 50. knjiga »Lipe« je izšel Mimi
Malenškove roman o Primožu Trubarju,
ki je kot »plamenica« zasvetil v sloven-
sko duhovno življenje. To je obsežna
knjiga z lepimi opisi iz življenja usta-
novitelja slovenske književnosti. Vse-
binsko se deli roman v tri dele: mladost
in šole, Trubar kot katoliški župnik, ki
išče pot iz neustreznih razmer katoli-
štva, in njegov prestop v protestanti-
zem in književno delo, ki ga je oprav-
ljal tudi s posebno vero v svoje ljud-
stvo. Skoda, da je prav ta del kljub 540
stranem knjige, ki se lepo in nič pre-
učeno ne bere, vendarle nekoliko pre-
skop. Toda to delo se bo uvrstilo med
tiste naše knjige, ki odkrivajo bralcu
v prikupnem načinu podajanja vredno-
te dobre in bogate Imjige. Menda naj
bi bila knjiga že razprodana. Ce je temu
tako, potem bi bilo želeti, da bi založba
to delo ponovila v okviru svojih izdaj
— morda kot svojo stoto knjigo!
Bogomil Gerlanc
Skrb za našo mladino
v Preboldu
Pred nekaj meseci je bilo v Preboldu
ustanovljeno Društvo prijateljev mladi-
ne. Za predsednika je bil izvoljen tova-
riš Jože Drča. Sicer je bilo društvo usta-
novljeno že pred leti, zaživelo pa je šele
sedaj, ko je dobilo delavoljnega pred-
sednika.
Drži, da se društvo še danes beri z
mnogimi problemi, med katerimi je go-
tovo najvažnejši denar. So pa tudi uspe-
hi. En tak velik uspeh so bile prireditve
ob priliki praznovanja Novoletne jelke.
Vsi otroci, predšolski in šoloobvezni, so
imeli brezplačno lutkovno predstavo in
bili prav lepo pogoščeni.
In načrti?
Pripravljajo otroško maškarado, pri-
reditev »Pokaži, kaj znaš« in kar je tre-
ba še posebej omeniti, organizirali bodo
vsaj dve javni prireditvi: Se pomnite,
tovariši«. Tu bodo svoje spomine pri-
povedovali borci iz NOB, interniranci,
izgnanci, aktivisti in zaslužne partizan-
ske mamice.
Mislijo pa že tudi na letovanja otrok.
Tovariš Drča pravi, da bi radi zbrali
vsaj teli ko denarja, ki bi zadoščal
za nabavo desetih šotorov, četvorčkcv.
Pripravljajo pa tudi ozvočenje razredov,
kar bo za preboldsko osemletko gotovo
lepa prireditev. Za pošolsko mladino so
organizirali ples.
Tovariš Drča, ki je po poklicu kmet,
pa je drugače široko razgledan in rad
dela z mladino, pravi, da bo treba z ne-
sebičnim delom in toplo ljubeznijo do
naših otrok dokazati široki javnosti, ka-
ko plemenito nalogo opravlja ravno
Društvo prijateljev mladine.
Predsednik šolskega odbora v Prebol-
du, tovariš Andrej Ancelj, je dejal, da
so bile s šolskim odborom doslej velike
težave. Zdaj sc dosegli vsaj to, da se od-
borniki redno udeležujejo sej. In tudi
zanimanje za šolo je med njimi bolj
živo. Težko je bilo pripraviti ljudi, da
bi tudi na zborih volivcev spregovorili
o šoli. Na zadnjem občnem zboru SZDL
pa so že dvignili svoj glas. In tako ibodo
vedno morali nastopati, če hočejo doseči
vsaj to, da bi za silo zadostili .potrebam.
(O gradnji nove šole se govori že dva-
najst let, o gradnji dvorazredne šole v
Matkah pa najmanj trideset let!).
Tovariš Ancelj pravi, da so roditelji
z učitelji zadovoljni. Velike težave pa
so z učbeniki. Skoraj vsako leto so novi
ponatisi, v katerih je vnešeno vedno
kaj novega ali spremenjenega. Učbeniki
naj bi bili uporabni vsaj osem let. Vsi
roditelji pač ne premorejo toliko denar-
ja, da bi otrokom kupovali vedno nove
učbenike.
Potem šolska mladina in film. Tudi
tukaj ni nekaj v redu. Se vse premalo
se čutimo odgovorne, kakšne sc posle-
dice slabih filmov. Uprave kinopodjetij
ne bi smele gledati le na komercialni
uspeh! Vse premalo pa je pravih mla-
dinskih filmov, ki naj bi jih gledala
šolska mladina vsaj enkrat v mesecu.
D. K.
»navaden človek«
v ljubecni
V nedeljo sem imel priliko prisostvo-
vati uprizoritvi »Navadnega človeka«
(Nušič), ki ga je dalo na oder pro-
svetno društvo »Kajuh« v Ljubečni. V
mrzli dvorani (—10 stopinj) brez vrat
in ogrevanja je bilo kljub temu kar
polno ljudi, že zaradi teh okolnosti,
razumljivo, ne nloremo pričakovati ne-
ke vrhunske prireditve. Temu pa je še
botrovala tudi'slaba scena in režijsko
neobdelana komedija.
Vsekakor se bodo morali igralci tega
društva v bodoče bolj" posvetiti odr-
skemu jeziku, kostumom in režiji sami.
Tega pa niso krivi niti igralci, niti re-
žiser, temveč premajhno znanje re-
žiserskih prijemov. Vsekakor so vredni
pohvale požrtvovalni igralci, režiser
in gledalci, ki so ostali pod takimi po-
goji v dvorani, saj potrkavanja z no-
gami, kihanja in pihanja ni bilo n^
konca ne kraja, a vendar so vztrajali.
2. S.
31. JANUARJA — STEV. 4 A STRAN 5
ŽIVLJENJ NA NAŠI VASI
Kmetijska zodpuga in sociaiistični odnosi na vasi
Eno od poglavitnih vprašanj, o ka-
terem so razpravljali pred dnevi na
peti letni skupščini Zadružne zveze Ju-
goslavije, je bilo vprašanje vloge kme-
tijske zadruge pri graditvi sodobnega
socialističnega kmetijstva in razvija-
nja socialističnih o.dnosov v kmetijski
proizvodnji. V zvezi s tem je bilo go-
vora o tem, da je treba družbena sred-
stva, ki se vlagajo v kmetijstvo, čim
rentabilnejše koristiti. Ob tej priliki
je bilo jasno podčrtano, da se morajo
družbena sredstva vlagati v družbene
sklade, iz katerih bi se naj črpala sred-
stva za tako kmetijsko proizvodnjo, ka-
tere namen je razširitev socialistične
reprodukcije.	^
V končni liniji bomo s tem dosegli
osnovni cilj, in ta je, nenehna ekonom-
ska krepitev zadruge, ki postaja vedno
sposobnejša za napredek kmetijstva,
hkrati pa bomo tako ustvarili dobre
pogoje za postopni dvig standar-
da kmetovalcev. To pomeni, kakor je
bilo poudarjeno na skupščini, da je tre-
ba predvsem stremeti, da bomo kme-
tijsko proizvodnjo ter nove družbene
odnose na vasi usmerjali zares v ko-
rist splošnim interesom.
Pri ustvarjanju novih socialističnih
odnosov na vasi je eden od značilnih
elementov socialistična kooperacija. Ne
bi tukaj govorili toliko o raznih že
obstoječih kooperacijah in možnostih
izpopolnjevanja teh oblik ali uvajanja
novih, popolnejših. Zaustavili bi se le
na enem vprašanju v zvezi s sedanji-
mi oblikami kooperacije, na vprašanju,
ki je zelo važno, če govorimo o kon-
stantni krepitvi zadrug. Namreč gre za
to, kako bi preko sedanje in bodočih
oblik kooperacije najbolj zajamčili stal-
no krepitev družbenih skladov. O tem
je podpredsednik Zveznega izvršnega
sveta tov. Edvard Kardelj v svojem go-
voru rekel takole: »Ce so pogodbe o
kooperaciji sklenjene za preveč kratek
rok, take pogodbe onemogočajo razmah
kooperacije, ki bi naj prispevala k mo-
dernizaciji kmetijstva in krepitvi za-
druge kot ekonomskega jaktorja. Krat-
koročne pogodbe imajo za posledico, da
dimžhene investicije nikdar niso iz-
koriščene v polni meri za krepitev druž-
benih skladov, temveč le privilegirajo
privatnega lastnika brez njegovega vla-
ganja ali njegove zasluge. Ce bi tako
delali, bi le vlagali vsako leto nova
in nova družbena sredstva za skromne
začetne rezultate, namesto da bi do-
segli prihodnje leto še večje uspehe, da
bi okrepili družbena sredstva v obliki
novih investicij v kmetijstvu itd ...«
To pomeni, da je treba ustvariti ta-
ke odnose med zadrugo in individual-
nim proizvajalcem, da ta skupnost čim
več prispeva za krepitev zadruge, kar
zopet prinaša nove elemente ekonomske
krepitve proizvajalcev, katere sami ne
bi mogli ustvariti v pogojih ekstenziv-
ne kmetijske proizvodnje, kakršna je
na drobnolastniškem posestvu. To po-
meni, da je interes samih kmetovalcev,
da imajo v svoji sredini močno eko-
nomsko kmetijsko organizacijo, za ka-
tero se bodo zavzemali in jo stalno kre-
pili, saj bodo na ta način tudi sebi za-
jamčili boljši življenjski standard.
Eden od načinov, kako krepiti za-
drugo, da bo postala močna kmetijska
organizacija in v stanju, da stalno raz-
vija proizvodnjo na sodoben način, je
ustvarjanje potrebne akumulacije, ki bo
omogočila zadrugi, da bo razvijala svo-
jo dejavnost v taki smeri, ki bo nj.ej
ter individualnim proizvajalcem naj-
bolj donosnejša. Tako akumulacijo pa
bo možno ustvariti le tako, če bo za-
druga poslovala ekonomsko in renta-
bilno, če bo v stanju iz kooperacije
ustvariti sredstva, ki bodo obogatila
družbene sklade zadruge. Le tako bo
zadruga dobila solidno osnovo za takšno
pospeševanje kmetijstva, ki bo imelo
za posledico občutno izboljšanje raz-
mer in ki bo na praktičnih primerih
vzpodbujalo individualne proizvajalce,
da se v tako zadrugo prostovoljno
vključijo in da jo sami tudi zavestno
krepijo.
Prav zaradi tega bo potrebno iskati
take oblike kooperacije, ki bodo pri-
nesle najhitrejše skupne koristi in vpli-
vale na ustvarjanje pravih socialistič-
nih odnosov. Kajti le-ti se lahko raz-
vijajo le preko ekonomsko močne kme-
tijske organizacije, v kateri so med-
sebojni odnosi prečiščeni in katera je
tudi materialno sposobna, da nudi mož-
nosti za takšno preobrazbo v svoji
sredini.	L. S.
Ni grmenja brez bliska
Vendar ni bil ves hrup okoli toplic
pri Podčetrtku brez povoda. Končno
dognanje, ki deloma opravičuje hrup,
toda ne izkoriščanja in nehigiene.
Pravijo, da sta nas dve stvari senza-
cionalno pretresli v preteklem letu:
sovjetska sputnika in »atomske« toplice
pri Podčetrtku. Deloma bi mogli skoraj
temu pritrditi. Saj ni časopisa pri nas,
ki se ne bi razpisal o »čudežni mlaki«.
Bilo pa se je tudi o čem razpisati.
Nepojmljiva ozdravljenja, žafranske
cene, škandalozna svinjarija, skoraj
mistična lahkovernost, uspehi in ne-
uspehi, velika romanja. Saj je samo v
Podčetrtku bilo okrog 30.000 nočnin in
je Rogaška Slatina ostala v senci. Na-
slovi v našem tisku so bili polni na-
sprotij. Mnogo hrupa za nič! Velika
radioaktivnost! Ali bo dobilo Obsotelje
zdravilišče? Namesto večbarvnega pro-
spekta »čudežna ozdravljenja«. 5 mili-
jonov inkasa v toplicah, ki jih še ni-
kjer ni. Prava zmešnjava. Tudi preroki
so se pojavljali, ki so obetali veliko pri-
hodnost in drugi, ki so črnogledo napo-
vedovali vzpon in zaton obenem. In
kaj je sedaj? Videti je, da bo sezona
spet podobna lanski, saj že sedaj priha-
jajo pisma! za rezervacijo sob in Turi-
stično društvo v Podčetrtku si že beli
glavo, kako bi preprečilo anarhijo, kot
je bila lani.
Posebno presenečenje pa je pripravil
članek v 24. številki »Ljudske tehnike«,
ki objavlja po inštitutu »Josipa Štefa-
na« dognano tabelo toplic na Sloven-
skem glede na radioaktivnost. Po tem
so toplice pri Podčetrtku glede soraz-
merja med toploto in radioaktivnostjo
najboljše v Sloveniji, saj imajo tem-
peraturo 33,5 stopinj C in 4,7 posebnih
enot radioaktivnosti, medtem ko imajo
Rimske Toplice komaj 3,4 enote, Dobrna
0,6 enote. Laško 0,5 enote in vrelec
»Donat« v Rogaški Slatini 0,4 enote.
To znanstveno dognanje končno deloma
opravičuje hrup, ki je nastal, potrjuje
vrednost in tudi določeno učinkovitost
vode, čeprav še ne univerzalnost; ni-
kakor pa ne opravičuje izkoriščanja in
nesnage, ki se je preteklo leto kopičila
okoli mlačne in neurejene mlake ter
črnega močvirnega blata. Na letošnji
naval »letoviščarjev« bi se bilo potrebno
drugače in temeljiteje pripraviti, pa
čeprav še ne bo urejenih toplic. Vpra-
šanje toplic pri Podčetrtku ostane še
vedno odprto, vendar je priznanje in
gornje dognanje deloma potrdilo to,
v čemer je ljudstvo pretiravalo. Poleg
skoraj fantastične senzacije je vendar
bila nekje resnica, ki je zdaj poblisnila
in vsaj skrorrmo pojasnila »čudeže«.
Menimo, da senzacij ne bo več, vedeti
pa moramo, da vseeno ni grmenja brez
bliska!
Sotelski
POPRAVILA HIS! DENAR! KJE?
Do konca februarja bodo v konjiški
občini izvolili nove hišne svete. Lansko
leto so predivsem v Ločah in Vitanju
združili več hiš v en stanovanjski svet,
kar se je ugodno odrazilo pri delu. Hiš-
ni sveti so preteklo leto ix>večini dobro
delali. Najhujši problem, posebno še pri
starejših zgradbzih, je, kje dobiti denar
za popravilo hiš. Po enem izmed pred-
logov naj bi se denar od prodanih hiš
splošnega ljudskega premoženja upora-
bil za popravila hiš, ki nimajo dovolj
lastnih sredstev. Stanovanjska stiska je
huda — ukrepati ibo treba hitro in pre-
udarno.
V »Onegavi vesi« je ta dan kot
za nalašč mraz raztreščil cevi va-
ške kanalizacije. Onegavci so nad
kanalom ves dan kurili dračje in
slamo, da so se »razdišale« snovi,
ki bi drugače v zmrznjenem sta-
nju ne dražile njihovih občutlji-
vih nosov. In ravno ta dan so v
»Onegavi vesi« sklicali zbor vo-
livcev. Onegavcem je bilo samo
žal, ker je do večera mraz spra-
vil v »ilegalo« vse te dišave, ko
bi vendar bilo tako primerno, da
bi jih bil deležen tudi občinski
mož.
Pa se je zgodilo, da so v za-
kurjeni izbi znova začutili v no-
snicah sledove dopoldanskega »in-
cidenta«. Duhovi so se odtalili v
nosnicah, dvigali so se z oced-
kov pod čevlji, ki si jih nalašč
ni nihče otrkal pred vrati.
Moti se, kdor pravi, da množič-
ne sugestije ni. Onegavci so bili
do zadnjega pod vplivom kanali-
zacije, ki so jo dali pred leti zgra-
diti rajnki gospod župnik in jo
še tako lepo žegnali povrhu.
Občinski mož je predlagal, da
bi se zmenili za delegate, ki naj
hi predlagali najboljšega v volil-
nem območju za kmetijskega po-
slanca. Tako je mimogrede na-
mignil, da bi bil najboljši agro-
nom Nace z zadružne zveze, ki
se »zastopi« v kmetijstvo in že
dolgo let pridno dela za razvoj
zadružništva.
Toda Onegavcem je bilo kaj
malo mar Načeta. Niso bili za
novotarije, ki jih je Nace tolikanj
priporočal.
— Ja, vsa čast Nacetu, je po-
vzdignil glas očanec Blaž, toda
Zvezni problem
v »Onegavi vesi«
kdo nam ho popravil kanaliza-
cijo?
—	Tako je! Zivio Blaž!
—	Nam v »Onegavi vesi« bo
malo pomagalo, če ne bomo rešili
tega bistvenega vprašanja. Nace
še blizu ne bo hotel, ko bodo po-
mladne sape raztalile »konzervi-
rane« duhove! Jaz vam rečem,
vaščani, kanalizacija je bistveno
vprašanje naše vasi. Mi smo vsaj
tako napredni, da jo imamo. Ob-
činski odbornik nam je povedal,
da smemo tudi sami postaviti
kandidata za poslanca. Izberimo
med nami nekoga, ki se ho zav-
zel za kanalizacijo ...
—	Kar tebe bomo predlagali,
Blaž. Ti boš v Ljubljani že znal
zasukati jezik.
Občinski mož si je brisal nos.
Na kihanje mu je šlo, pa se je
le potrudil za občo stvar.
—	Toda Onegavci, poslušajte!
Vaš predlog morajo sprejeti tudi
po drugih vaseh. Povsod morajo
hiti za vašega kandidata...
—	O, saj bodo. Vsi so nam
»fauš«, da imamo kanalizacijo.
Ce bodo izbrali našega Blaža,
bodo kanalizacije rasle kot gobe
po dežju. Povsod bodo imeli to
koristno reč ...
In v »Onegavi vesi« niso iz-
brali delegatov. Sklenili so, da
bo Blaž kandidiral — pa amen.
Namesto delegatov so zbrali lju-
di, ki bodo šli po vaseh in agi-
tirali za Blaževo kandidaturo ...
Pa so v »Kurji vasi« slišali za
odločno besedo Onegavcev in so
rekli:
—	Lisice nam pobijajo mlade
kure. Izberimo lovca Gregorja, da
se ho v Ljubljani potegnil za po-
šteno hajko na lisice. Blaža se
še spomnili niso ...
Na »Suhem rebru« so se ženske
kar same zmenile, ko so nosile
brente iz doline v hrib:
—	Ce so Onegavci postavili
svojega, ga dajmo še mi. Naš Ja-
ka že dolga leta »študira«, kako
bi speljal vodovod na »Suho re-
ber«. Nekaj pravi, da bi na veter
napravil črpalke, če bi pa vetra
ne bilo, bi ga delal z velikim
ventilatorjem na »štrom«. Kaj bi
z Blažem. Naj ga imajo Onegav-
ci...
V »Dolnji vesi« je oštirka s ku-
halnico nasekala ženske, ki so se
potegovale za suhljatega Frido-
lina, ki se je ogreval, da bi bilo
treba zapreti gnezdo vseh sku-
šnjav —• gostilno:
—	Ce bo v »Dolnji vesi« sploh
kak poslanec, potem bo to moj
mož, je zaključila volilni zbor.
Pa ne samo vsaka vas svojega,
vsaka gruča je hotela poslanca.
Bahnice so se po nedeljski maši
zmenile za mežnarja, dedci pa
so kar pihali od jeze, ko so se
jim uprle, da bi kandidiral oštir.
Edini upokojenec v kraju, Boštjan
je ignoriral volilno razgibanost,
ker ni bilo nikogar, ki hi predla-
gal njega za reševanje interesov
penzionistov ...
Onegavci bi ne bili Onegavci,
če hi ne pogruntali rešitve.
—	Dobro, so rekli, če ste vsak
za svojega, imejte ga, toda pro-
blem kanalizacije na vasi je po
našem mnenju celo večji. To je
zvezni problem. Dajte drugi svoje
jjoslati v Ljubljano, naš Blaž pa
pojde v Beograd — pa amen!
Blaž pripravlja dolge referate
o tem, da je kanalizacija po vaseh
največja blagodat, da industrija
dela preslab cement, ker cevi po-
kajo. Baje pripravlja celo »belo
knjigo« o vaških kanalizacijah, ki
jih ho delil vsem »kolegom« v
Beogradu ...
—	Zivio Blaž!
PROBLEMI PAVSALIZIRANIH TRGOVIN ZA SADJE IN ZELENJAVO
Fotpošnihom kvalitetno sadje in zelenjavo
v torek so se v Trgovinski zbornici
sestali poslovodje pavšaliziranih trgovin
za prodajo sadja in zelenjave s področja
okraja. Razpravljali so o kritiki potroš-
nikov zaradi slabe postrežbe, premalo
kvalitetnega blaga, urediitve prodajaln,
o cenah in podobno. Potrošniki so po
raznih anketah, na zborih volivcev in
drugod že večkrat grajali to trgovino.
Temu pa se seveda ni čuditi, saj v teh
trgovinah dejansko obstajajo določene
pomanjkljivosti. Splošno in zelo napač-
no naziranje velja, da za to trgovino ni
potreben tako kvalificiran kader, kakor
za ostale stroke. Zaradi tega in težine
dela, je bil v tej trgovini na področju
našega okraja do nedavnega zaposlen še
pretežno polkvalificiran kader. Jasno pa
je, da ima kader v teh trgovinah zelo
odgovorno nalogo (večja možnost kvare
blaga) in da mora povprečno več delati,
kot v nekaterih drugih strokah.
Tudi na račun kulturne postrežbe so
potrošniki izrekli precej pikrih. Očitajo,
da v prodajalnah ni dovolj čistoče, slaba
postrežba, stranke morajo dolgo čakati,
slaba izbira blaga, ni estetike itd. Kri-
tika je deloma upravičena, vendar je
tudi nekaj objektivnih vzrokov, ki jih
odstranjujejo. V C^lju so vse prodajal-
ne, razen ene v Gaberju, v sklopu pod-
jetja Agropromet in so imele enotno
določene cene. Razen tega je bil določen
tudi odstotek kala, katerega prodajalne
niso smele prekoračiti. Posledica tega je
bila, da so imele prodajalne na zalogi
čim manj blaga, ker bi ibil sicer preve-
lik kalo. Cene niso določevali ipo kvali-
teti, temveč so določali povprečno ceno
za določeno vrsto blaga. Da bi to izbolj-
šali, je Agropromet pavšaliziral znotraj
podjetja dve prodajalni, s 1. februarjem
pa bo še ostale. Pavšalizacija je pjokaza-
la določen napredek, blago prodajajo po
kvaliteti; ceno pa določa sama proda-
jalna.
Mnogo so razpravljali tudi o estetski
ureditvi prodajaln in o prodaji bolj kva-
litetnega blaga. Znano je, da so trgo-
vine zelo skromno opremljene in ne
razpolagajo z zadostno tehnično opremo
za manipulacijo z blagom (razstavne ko-
šarice, hladilniki itd.). Zaradi pomanj-
kanja blaga v zadnjih letih so blago pred
prodajo očistili in primerno sortirali.
Potrošnik mora dobiti vedno kvalitetno
in čisto blago, ne pa nagnite ali drugače
poškodovano. Da bi se poslovodje in
prodajalci seznanili o sodobni manipu-
laciji z blagom, je bilo sklenjeno, da
priredi zbornica enodnevni seminar.
V zadnjem času so pristopili k usta-
navljanju pavšaliranih trgovin s sadjem
in zelenjavo. Take trgovine že obstojajo
v Žalcu, Šoštanju, Rog. Slatini, predvi-
dena pa je še ustanovitev trgovine v
Rogatcu, Velenju in Laškem, kjer bi bi-
lo od občine zaželjeno malo več iniciati-
ve. V Velenju bodo uredili do spomladi
tudi tržnico, da ne bodo pridelovalci
prodajali blago po pločnikih in hišah.
Občine so pri ustanavljanju teh trgo-
vin pokazale precej razumevanja in je
njih stališče, da se tem trgovinam pred-
piše nizek pavšal, pravilno. Vsako zvi-
šanje pavšala bi imelo za posledico zvi-
šanje cen. Povprečna marža v tej trgo-
vini je sorazmerno nizka, če upoštevamo
precejšen kalo, ki je marsikdaj neizogi-
ben. V Celju znaša marža 10%, izven
Celja pa je zaradi večjih prevoznih
stroškov za nekaj odstotkov višja. I a
marža pa ne prenese nobenih investicij,
ki so nujno potrebne. Kritika o ustanav-
ljanju »privatnih trgovin«, ki bodo ži-
vele na račun potrošnika je zgrešena.
Pavšalna trgovina ni privatna, temveč
s pavšalnimi obveznostmi do skupnosti.
Vsa osnovna sredstva te trgovine so
družbena last. Prav tako so družbena
last vsa sredstva, ki jih nabavi trgovina
iz svojega dohodka.
Ugodno bo vplival na poslovanje teh
trgovin odlok OLO Celje, na podlagi
katerega smejo te trgovine kupovati
kmetijske pridelke pri neposrednem
proizvajalcu, kar doslej ni bilo dopiistno.
Beno Krivec
Plodno delo aktiva mladih zadružnikov
v Šmartnem ob Paki
Člani aktiva mladih zadružnikov v
Šmartnem ob Paki so v preteklem letu
pokazali, kaj zmore mlada dobra volja.
Lansko zimo je obiskalo Kmetijsko go-
spodarsko šolo triindvajset mladincev
in mladink. Solo so zaključili z lepo
kuharsko razstavo. Zasadili in oskrbo-
vali so drevesnico z dvatisoč sadnimi
divjaki. Obenem so napravili gnojni in
sortni poizkus s krompirjem, kateri
jim je dal prav zadovoljive rezultate.
Uspešno so izvršili tudi akcijo zatira-
nja divjega hmelja na področju tukaj-
šnje kmetijske zadruge. Nabavili so tu-
di čebele in drobno čebelarsko orodje
ter vzeli v najem čebelnjak. Razumlji-
vo je tudi, da so se udejstvovali na kul-
turno prosvetnem polju.
Tudi za prihodnje so napravili lep
načrt. Pomagali bodo izsušiti 40 ha zem-
ljišča, kar bo zahtevalo precej časa in
truda. Po možnosti bodo uprizorili vsaj
eno odrsko delo. Vsak posameznik pa
ima že svoj načrt in to predvsem v ob-
liki raznih poizkusov na domačem zem-
ljišču.
Priznati moramo, da so na pravi poti,
kajti z vsemi temi deli so stopili smelo
v borbo za dvig kmetijske proizvodnje.
So med prvimi v občini, pa tudi v
okrajnem merilu ne zaostajajo, zato
jim želimo tudi v bodoče obilo uspehov.
ŽENA DOM DRUŽINA
Sejem sodobnega ^oblačenj a
V prvi polovici februarja t. 1. bo odprt
na Gospodarskem razstavišču v Ljublja-
ni sejem mode in sodobnega oblačenja.
Na njem bo prikazano vse to, kar so v
poslednjih mesecih osvojile in razvile
naše tovarne tekstila, oblek in kožne in-
dustrije in vse ono, kar je moda iz tega
ustvarila.
Cilj sejma je predvsem v tem, da
pred pričetkom spomladanske sezone
seznani najširšo publiko z najnovejšimi
vzorci, modnimi barvami in različnimi
kombinacijami tkanin, kož in pletenin,
z žensko, moško in otroško konfekcijo,
galanterijskimi predmeti, okraski in
kozmetiko.
Konfekcijska industrija pri nas le i)o-
časi napreduje, ker ji primanjkuje mo-
demih strojev. Nedvomno pa je, da je
konfekcijsko oblačenje danes najhitrej-
še, sodobno in — kar je najvažnejše —
ceneno, zato prevladuje v vseh napred-
nejših deželah po svetu.
Zato bode na tem sejmu prikazani tu-
di najnovejši stroji za proizvodnjo kon-
fekcije na tekočem traku. Poleg teh bo-
do tu praktično demonstrirani tudi raz-
lični električni stroji za pranje in lika-
nje perila, domače in tuje izdelave. To-
varne mila in čistilnih sredstev pa bodo
prikazale svoje najnovejše proizvode.
V času sejma bodo prirejene konfe-
rence strokovnjakov, ki bodo osvetlili
problematiko naše tekstilne in usnjar-
ske industrije in dali smernice za njen
razvoj. V Akademskem kolegiju, nepo-
sredno poleg razstavišča bo ves ta čas
večkrat dnevno revija sodobnega obla-
čenja, dočim bo spomladanska modna
revija prirejena šele nekaj tednov po
zaključku te razstave.
Obiskovalci sejma se bodo prepričali,
da se naša tekstilna, usnjarska in galan-
terijska industrija trudi, da bi ustregla
potrebam delovnega človeka, da bi iz-
delala take proizvode, ki bi mu ustrezali
tako za delo kakor za praznik in zabavo.
IZ CELJA IN ZALEDJA
pismo uredništvu
Vec človeškega čuta do sočloveka
Od Jožeta Konkoliča iz Košnice št. 4
smo prejeli pismo naslednje vsebine:
»Sem delavec in stanujem v Košnici
št. 4 z ženo in otrokom. V času kata-
strofalne poplave sem se vselil po
odobritvi tedanjega lastnika hiše in
stanovanjske uprave.
Med tem časom sta hišo kupila Slav-
ko in Frančiška P. Zahtevala sta naj
se iz hiše izselim. Tega nisem mogel
storiti, ker nisem imel drugega stano-
vanja. Lastnika pa sta uvedla proti
meni sodni postopek. Dobil sem od-
ločbo, da se moram izseliti v roku dveh
mesecev.
Toda že čez nekaj dni, zjutraj, ko sem
še spal, je vdrl v stanovanje lastnik
z osmimi ljudmi, ki so začeli deloži-
rati pohištvo in ga odnašati v bivše
prostore mlina. Pred nadležneži, ki so
mi tudi grozili, sem se brez oblek z
družino zatekel k znancem. V stiski
sem si pri njih izposodil tudi oblačila
in pri njih nekaj časa prenočeval, do-
kler niso merodajni forumi ta brutalni
postopek onemogočili.«
Vsak komentar o tem »humanem«
odnosu do sočloveka je odveč!
popravek
V našem listu smo dne 10. januarja
objavili za 60-letnico pisatelja Frana
Roša članek, kjer je med drugim re-
čeno, da Roševo dramatsko prizadev-
nost dopolnjujeta tudi dva libreta za
celovečerne operne predstave, kakor
Gosposvetski sen in Matija Gubec, ki
ju je uglasbil Risto Savin.
Ker ta navedba ne odgovarja resnici
in bi utegnila zavesti našo glasbeno-
literarno javnost v zmoto, popravljamo
gornjo navedbo v omenjenem članku v
tem smislu, da je avtor dotičnih oper
skladatelj Risto Savin in avtor libret
ter oper tudi Risto Savin, dn sicer v
nemškem jeziku, pisatelj Fran Roš pa
je ta libreta prevedel iz nemščine na
slovenski jezik.
Ta popravek smo izvršili na podlagi
pojasnil, ki smo jih dobili od Kurato-
rija Risto Savinove glasbene zapuščine.
Uredništvo
«	iz trnovelj
Pred dnevi je bil občni zbor terenske
organizacije Rdečega križa v Tmovljah.
Med drugim so največ govorili o prvi
pomoči in preventivni zdravstveni služ-
bi. Za doseganje še večjih uspehov, zla-
sti v reševalni službi, je tej organiza-
ciji potreben telefon, ki bo tudi mon-
tiran, čim bodo tehnične možnosti do-
puščale.
Zastopnik občinskega odbora Rdečega
križa tov. Anton Matjaž je navzočim
zelo nazorno prikazal pomen krvoda-
jalske akcije ter je pričakovati, da bo
odslej za to humano delo tudi v Tmov-
ljah večji odziv.	O. I.
osnovno šolo v kompolah
bodo modernizirali
Pravzaprav so dela že v teku od ju-
lija meseca lanskega leta in bodo ver-
jetno v letošnjem letu v glavnem za-
ključena. Obnovitvene načrte je pri-
pravil Projektivni biro iz Celja. Seveda
je težko govoriti o kakšni »super mo-
dernizaciji«, ker je pač kompolska šola
stara že osemdeset let. Obnovili jo bo-
do tako, da bo primerna današnjemu
času. Parketirali bodo učilnice, uredili
higienska stranišča, kopalnice, mlečno
restavracijo in drugo. Poleg tega so s
preureditvijo pridobili še prostor za
garderobo in sobo za ročna dela, ki v
slabem vremenu služi kot telovadnica.
Prav tako so poskrbeli za primemo
okolico z lepo urejenim dvoriščem, ki
bo v letnih časih služilo za športne
igre.
In še nekaj. V preurejeni šoli bo
možno prirejati razne tečaje, preda-
vanja in drugo. Kompolska šola bo ta-
ko postala kulturno izobraževalno sre-
dišče, kjer bodo stari in mladi prido-
bivali na svojem znanju.
pozdrave pošiljajo
Fantje, ki služijo vojaški rok v Sme-
derevski Palanki, pošiljajo vsem svojim
znancem in domačim najlepše pozdrave
in jim kličejo na skorajšnje svidenje!
Ignac Tomažič iz Loč, Stanko Ran-
čan iz Slov. Konjic, Pavel Hren iz
Zreč, Anton Polšak in Maks Regor-
šek iz Šmarja pri Jelšah ter Ivan
Gobec iz Roginske Gorice.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU!
Cene v oklepaju veljajo za privatni
sektor:
Krompir 13—14 (15—16), čebula 44 do
70 (70—80), česen 160—200 (160—200), fi-
žol v. 90 (70—95), fižol n. — (50—70).
solata 60—70 <60—90), cvetača 40 (—),
špinača — (200—250), motovileč — (200
do 250), radič 130—146 (200). regrat —
(250), zelje gl. 14 (16—30), zelje rib. 40
(35—45), repa sv. — (12—18), repa rib.
—	(30—35), pesa 30 (25—40), ohrovt 34
(30^0), peteršilj 40 (70—100), zelena 40
(80—100), korenjček 40—50 (20—60), hren
—	(150), koleraba — (25—35), kis — (30
do 40), por 40 (50—70), redkev 16—18
(20—35), redkvica 100 (—), sadje suho —
(100), slive suhe 280 (—), fige suhe 180
do 220 (—), gobe suhe — (1300), orehi
celi 220 (200—240), orehi luš. 700 (650 do
700), rozine 400 (—), med v stekl. 100 do
150 (—), limone 300 (—), pomaranče 210
(—), mandeljni 1400 (—), orašidi 340—350
(—), ribe — (160), jabolka 40—80 (40 do
100), mleko — (36), maslo — (480—520),
skuta — (160), smetana — (240), kure
—	(400—650), piščanci — (280—320), jajca
16—18 (15—20), zajci — (160—500), pu-
rani — (1000—1400), koruza — (50), pše-
nica — (50), oves — (45—50), ječmen —
(40—50), ajdova moka — (65), ješprenj
—	(80), kumare kisle — (60—80).
v času od 18. do 25. januarja 1958 je bilo
rojenih: 18 dečkov in 16 deklic
Poročili so se:
Zijad Salakovič, ključavničar in Dragica-Ka-
rolina Korošec, gospod, pomočnica, oba iz Celja.
Alojzij-Slavko Gaber, kmetovalec iz Cerovca in
Ana Aužner, polj. delavka iz Žepine. Janez Ko-
vač, čuvaj in Terezija Zohar, polj. delavka, oba
iz Šentjanža nad Štorami.
Umrli so:
Zdenka Lorger, otrok Iz Podčetrtka, stara 2
leti. Josip Suligoj, upokojenec iz Celja star
87 let. Jože Poaergajs, otrok iz Dobrove, star
11 dni. Jurij Paj, upokojenec iz Zagrada, star
85 let. Franc Leskovšek, trgovec iz Celja, star^
78 let. Marko Markič, invalid, upokojenec iz^
Celja, star 77 let. Ana Kostajnšek, upokojenka^
iz Celja, stara 75 let. Boža S^ver, uslužbenka^
iz Celja, stara 53 let.	gj
Rajko Rus, železničar iz Maribora, je
na žel. postaji Zidani most padel pri
premikanju vagonov zaradi poledice
pod kolo vagona. Dobil je težko poškod-
bo na nogi.
Alojzija Zagoričnik iz Trbovelj je v
Celju na Ljubljanski cesti padla in si
zlomila desno nogo.
Erih Lešnik iz Maribora si je pri smu-
čanju na Mozirski koči zlomil nogo.
Triletni Branko Savič iz Celja, Ceste
na grad, je padel z zaboja na tla in si
poškodoval ^avo.
Pri padcu je dobila poškodbo v kolku
Urška Kolenc iz Juvanja pri Radmirju.
Osemletna Milka Breznikar iz Marije
Reke pri Preboldu je padla s kmečke
peči in si zlomila desno roko.
Nogo si je zlomila pri padcu gospodi-
nja Apolonija Košič iz Creta.
V Cretu se je zaletel osebni avto v
avtobus. V osebnem avtomobilu, sta se
vozila Rudi Celar in Justina Breznik iz
Ljubljane. Breznikova je dobila poškod-
bo na glavi in pretres možganov, Celar
je tudi dobil pretres možganov ter so
nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Na
osebnem avtomobilu je precejšnja ma-
terialna škoda.
Vlado Kustrin iz Polul si je pri smu-
čanju poškodoval nogo.
Pri smučanju si je zlomil nogo Bogo-
mir Grein iz Creta, v Zabukovci pa sd
je pri smučanju zlomil nogo Milan Trat-
nik iz Ljubljane.
Marija Anders iz Celja, Pot na Lavo,
se je poparila z vrelo vodo.
Pri delu v Cinkarni je delavcu Pavlu
Dečmanu padlo težko železo na nogo in
mu jo močno poškodovalo.
Iz Konjiške občine
TOKRAT JE SNEG KORISTIL
Ce je kje zapadli sneg koristil, je bilo
to v sredo zvečer ob požaru na žagi les-
nega obrata v Slov. Konjicah. Iskre go-
rečega ostrešja so švigale visoko v zrak
in padale na okoliške zgradbe. K sreči
pa so te bile pod snežno odejo in v njej
je vsaka iskra takoj ugasnila. Ce bi to
bilo nekaj dni prej, ko je divjal močan
veter in še ni bilo snega, bi bila nevar-
nost požara zelo velika za ostale delav-
nice tega obrata (mizarske, skladišča,
sušilnice), pa seveda tudi za ostala po-
slopja v bližini. Brez dvoma pa so svoj
delež pri omejitvi požara doprinesli še
gasilci, ki so v nekaj minutah po znaku
sirene že bili na mestu s svojimi motor-
kami. Gasilcem je voda od mokrih cevi
v rokah zmrzovala, prav tako tudi ob-
leka, toda kljub temu so delali pri ga-
šenju več ur.
Ob tako naglem požaru, ki je v nekaj
minutah zajel celotno leseno ostrešje, bi
kaj več rešiti kot so dejansko rešili, bilo
skoraj nemogoče. Delavci podjetja so iz-
pred žage odvažali hlodovino, ki jo je
že zajemal ogenj, čeravno je bila pokri-
ta s snegom. V gasilni akcij-i so sodelo-
vali vsi, ki so bili v popoldanski izmeni
px-i donašanju vode, odvažanju hlodovi-
ne in gašenju ter čuvanju sosednjih de-
lavnic, v katerih so stroji, zaloge lesa
in drugi material v vrednosti nekaj de-
set m;ilijonov. V žagi pa razen polnojer-
menika in krožne žage ter par električ-
nih motorjev ni bilo drugih večjih stro-
jev. Kljub temu pa računajo, da bo za
6 do 7 milijonov dinarjev škode.
SVET ZA DELO PRI OBCINI V SLOV.
KONJICAH
je na svoji prvi seji razen sprejetja po-
slovnika razpravljal še o drugih nalo-
gah. Predlagal je tX)sebno komisijo za
vajence, ki jo bo še potrdil LO.
Člani sveta so prav tako menili, da bi
sklicali na skupni seminar predstavnike
podjetij, ki opravljajo i>ersonalno služ-
bo ali pa delajo v komisijah za spreje-
manje in odpuščanje delavcev. Z njimi
bi skupaj predelali novi zakon o delov-
nih razmerjih, posebno tista določila, ki
se tičejo odijosov podjetja do sveta za
delo in njegovih organov. Na seji so ra-
zen tega predlagali še nekatere spre-
membe v upravnem odboru posredoval-
nici za delo, ki jih bo potrdil še ljudski
odbor.
POGOVOR Z OTROKI PADLIH
BORCEV
Občinski odbor ZB v Slov. Konjicah
je te dni pripo-avil več sestankov z otro-
ki padlih borcev, ki so po raznih šolah.
Člani ZB so se z njimi ^pogovorili o delu
in šolskih uspehih dn seveda tudi o osta-
lih vprašanjih. S tistimi, ki bodo letos
končali šolanje, so se pomenili že o na-
daljni izobrazbi oziroma o poklicu.
Sredi prihodnjega mesca bo v Slov.
Konjicah občinska konferenca ZKS za
konjiško občino. V večini organizacij so
delegate že izvolili, prav tako pa so go-
vorili že o kandidatih, ki jih bodo pred-
lagali za novo vodistvo občinskega komi-
teja ZKS.
Sneg je letošnjo zimo padel res ob
pravem času. Ravno so se pričele šolske
počitnice, otroci so se že bali, da bodo
prikrajšani za zimsko Veselje, ko ga je
nametalo kar dovolj za smučanje in
sankanje. Kjer je količkaj možno, je
podnevi polno mladine, ki izkorišča svoj
prosti čas v tem zimskem športu. Seve-
da ne manjka tudi odraslih, posebno
smučarjev.
*
V konjiški okolici, posebno v bližini
Tepanja, je letošnjo zimo kar precej
lisic, ki se klatijo po gozdovih. Lovci iz
tega področja so že stopili v akcijo, ker
drugače bi lahko napravile te živali pre-
cejšno škodo okoliškim prebivalcem.
¥
Občinski odbor ZB v Slov. Konjicah
je pripravil pred kratkim razgovore s
otroki padlih borcev. Pomenili so se o
vseh tekočih vprašanjih, posebno še o
učnih uspehih na šolah.
*
Gradbeno ^djetje v Slov. Konjicah
je pred nekaj meseci pričelo z gradnjo
zadružnega doma v Tepanju. Delo je
precej naglo napredovalo, tako da so
pred kratkim že lahko postavili ostrešje
ter pričeli s pokrivanjem. Isto ipodjetje
preurejuje tudi nekatere prostore v to-
varni usnja KONUS, v katerih so pred
tem bile delavnice pomožnih obratov.
Poleg tega pa ima konjiško gradbeno
podjetje še svoje gradbišče v Ljubečni
pri Celju.
*
Delavski svet novega trgovskega pod-
jetja »Dravinja« v Slov. Konjicah je na
svojem drugem zasedanju potrdil tarifni
pravilnik podjetja. Soglasje o ravni ta-
rifnih postavk bo moral dati še ljudski
odibor, nato pa ga bosta obravnavali še
oblastna in sindikalna komisija za po-
trjevanje tarifnih pravilnikov.
Ob tej priliki so člani sveta sprožili
še vprašanje notranje ureditve nekate-
rih trgovskih lokalov tega ix)djetja. Ve-
čina izmed njih so v precej slabem sta-
nju. Samo preureditev bi precej stala,
za kar pa podjetje nima sredstev.
pismo iz sedraža pri laškem
Malokdaj je kaj slišati o tej vasici,
ki leži ob cesti Rimske Toplice—Hrast-
nik in meji na trboveljski okraj. S tem
pa ni rečeno, da tam ne delajo. Tokrat
smo prejeli iz Sedraža (prej Št. Jedert)
kar obširno pismo o delu množičnih
organizacij in društev v tej vasi. Hkra-
ti, nas veseli, da sta se za poročanje
ponudila kar dva dopisnika in so iz-
gledi, da bodo naši bralci o dogodkih
v tej vasi odslej bolj na tekočem. Ker
je pismo, ki so nam ga poslali preveč
obširno, povzemamo iz njega le naj-
važnejše. Pa poglejmo kaj med dru-
gim pišejo v pismu:
Osnovna organizacija SZDL v Se-
draži je dokaj delavna. Člani, ki jih
je 460, se redno udeležujejo sestankov
in tudi zadnjih volitev so se polnošte-
vilno udeležili. Organizacija Zveze bor-
cev je lani priredila več proslav in
njeno glavno delo je skrb za otroke
padlih borcev. Tudi organizacija Rde-
čega križa je zelo aktivna. Lani je or-
ganizirala oddajo krvi. Uspeh je bil
dober, saj je od 56 prijavljenih ljudi
oddalo kri kar 50 oseb. Priredili so
tudi več koristnih zdravstvenih akcij
ter podelili najpotrebnejšim večje šte-
vilo starih oblek. Sedraški gasilci pa
letos proslavljajo 25-letnico obstoja
društva. To društvo velja za najboljše
v občini. Gasilci so lani napravili 37
prostovoljnih ur v vrednosti nad 11.000
din pri obnovi gasilskega doma. Tudi
upokojenci se redno sestajajo, da se
pogovorijo o svojih problemih. Prosvet-
no društvo prireja igre in pevske na-
stope, ker pa nima primernega pro-
stora za vaje in nastope, gostujejo za-
enkrat v šolskih prostorih.
Lani so ustanovili tudi aktiv mladih
zadružnikov, ki ga uspešno vodi tov.
Franc Napret iz Govc. Člani aktiva že
pridno delajo, saj so v Sedražu pre-
orali z buldožerjem 1 ha zemlje, kjer
bodo spomladi nasadili čmi ribez. Ra-
zen tega bodo pravočasno začeli s či-
ščenjem in škropljenjem sadnega drevja.
Tudi strelska družina, ki šteje 54
članov, je dosegla lepe uspehe na tek-
movanjih, katerih se redno udeležuje.
Lani so se izkazali kot najboljši strelci
tov. Vinko Knez Iz Trnovega hriba,
Franc Selič iz Breznega ter Avgust
Seidl iz Sedraža.	G. R.
mladi zadružniki v vojniku
dobro delajo
Aktiv mladih zadružnikov v Vojniku
šteje 36 članov. Lani so uredili sa-
dovnjak, ki jim ga je dal na razpolago
občinski ljudski odbor, očistili so sad-
no drevje pri partizanski družini Bla-
gotinšek, razen tega pa so sodelovali
na vseh tekmah koscev in skoraj po-
vsod odnesli prva mesta. Tudi na kul-
turnoprosvetno dejavnost niso poza-
bili, saj so sodelovali na raznih pro-
slavah, ob zaključku šolskega leta kme-
tijsko gospodarske šole pa so uprizorili
veseloigro.
Tudi letos imajo lep načrt. Uredili
bodo žični nasad hmelja na 40 arih
zemlje, dekleta pa bodo na šolskem
vrtu gojiila zelenjavo, ki jo bodo ra-
bile v kiiharskem tečaju. Spomladi si
bodo ogledali plantažne nasade v Črnem
Kalu in vzorna posestva v raznih kra-
jih.
RAZGIBANA PROSVETNA DEJAV-
NOST V SMARTNEM OB PAKI
Letošnjo zimo je v Smartnem ob Paki
precej razgibana prosvetna dejavnost.
Že od novembra deluje kmetijsko go-
spodarska šola, katero obiskuje 18 učen-
cev. Razen tega imajo tečaj za šoferje
amaterje, ki ga obiskujejo predvsem
pripadniki predvojaške vzgoje, dalje te-
čaj za traktoriste, v katerega se vklju-
čujejo kmetje iz kmetijskih zadrug v
Smartnem ob Paki, Letuša in Ljubije.
V dvomesečnem tečaju se bodo usposo-
bili za upravljanje s traktorji, katere
bodo kmetijske zadruge v kratkem do-
bile. Končno imajo še tečaj za člane
Zveze borcev, ki so se vpisali kot redni
učenci v Dopisne ekonomsko šolo v
Ljubljani.
»kralj na betajnovi«
v virštanju
Člani Prosvetnega društva v Viršta-
nju so se kljub težavam odločili upri-
zoriti zahtevno Cankarjevo dramo
»Kralj na Betajnovi«. Prejšnjo nedeljo
so po trudapolnih vajah nastopili v ga-
silski dvorani v Selah. Njihov trud ni
bil zaman. Dvorana je bila polna in
proti pričakovanju so gledalci z nav-
dušenjem in globokim razumevanjem
sprejeli igro. Odmaknjen je Virštanj,
toda igralci najraje prebijejo zimske
večere na vajah, saj so že kar v pone-
deljek po predstavi začeli z vajami ve-
seloigre, ki jo bodo uprizarjali za Pust.
Njihova želja pa je, da bi nekoč imeli
lasten prosvetni domek prav na Vir-
štanj u. Ce bodo tudi pri delu vsaj tako
pridni kot pri vajah, jim bo to prav
gotovo uspelo.
iz buc
Pri nas imamo kmetijsko gospodar-
sko šolo s 23 udeleženci, kar je z ozi-
rom na majhno razsežnost še kar dosti.
Sadjarjem in čebelarjem smo močno
ustregli, da smo v šolo uvedli tudi 40
ur pouka iz čebelarstva, ki nam ga po-
sreduje strokovnjak iz Ješovca pri Ko-
zjem. Ta drobna, vsekakor zelo koristna
kmetijska panoga je na Kozjanskem še
vse premalo razvita in izkoriščena.
živahna dejavnost organi-
zacije zb v kozjem
Pred dnevi je bila v Kozjem občin-
ska konferenca Zveze borcev. Največjo
skrb je organizacija v lanskem letu po-
svetila otrokom padlih borcev, saj je
bilo za podpore in štipendije teh otrok
izdano preko milijon din. Otroci so
bili obdarovani tudi z obleko in obut-
vijo.
V razpravi je med ostalimi spregovoril
tudi predsednik kozjanske občine tov.
Joško Lojen in nakazal nekatere na-
loge članov Zveze borcev, ki so zlasti
na Kozjanskem življenjskega pomena.
Med drugim je dejal, da se bodo mo-
rali bivši borci zalagati predvsem za
realizacijo petletnega perspektivnega
plana za dvig kmetijstva na Kozjan-
skem.
na občnem zboru organiza-
cije zb v dramljah
ki je bil pred dnevi in katerega sta se
udeležila tudi zastopnik Okrajnega od-
bora ZB v Celju tov. Mavrič in občin-
skega odbora ZB v Šentjurju tov. No-
vak, so največ razpravljali o skrbi za
bivše borce ter o otrocih padlih borcev.
Organizacija ZB v Drami j ah je lani
odkrila spomenik padlim borcem, okrog
katerega so v pozni jeseni i)osadiIi
živo mejo iz sadik, ki jih je daroval
drevesničar in vrtnar tov. Franjo Vre-
čar, za kar so mu na občnem zboru
izreku zahvalo.	F. M.
KRAJEVNI ODBOR V LJUBNEM IMA
OBILO NALOG...
Ko so na nedavnem zboru volivcev v
Ljubnem govorili o predstoječih volit-
vah in izvolili delegate za kandidacijsko
konferenco, se je razprava občanov raz-
vila tudi o gospodarskih in komunalnih
problemih. Tako so razpravljali o pro-
blemih kmetijstva, gozdarstva in turiz-
ma. Predsednik krajevnega odbora je
podal poročilo, iz katerega se vidi, da so
lani imeli največ uspehov pri komunal-
ni dejavnosti, predvsem pa pri ureditvi
ceste skozii trg, pri obnovi občinskih in
krajevnih cest in ureditvi vodovoda.
Letos pa bodo v tem kraju obnovili
gozdne ceste. V to svrho je namenjenih
poldrug milijon dinarjev sredstev, veli-
ko pa bodo prispevali domačini s prosfto-
voljnim delom in vožnjami.
Volivci niso mogli razumeti, da edino
obrtno podjetje v Ljubnem — mizarstvo
ne more dobiti lesa za svojo proizvod-
njo, čeravno je od podjetja ,prva žaga,
ki letno daje nad 300 kubičnih metrov
rezanega lesa, oddaljena komaj 50 me-
trov. Obrat pa zaposluje 45 delavcev in
ima galanterijski oddelek, katerega pro-
izvode pošiljajo tudi v zamejstvo.
Prometne nesreče
vožnja po sredini ceste —
rezultat karambol
Pred dnevi se je na cesti v Verpe-
tah pri Frankolovem dogodila promet-
na nesreča. Voznik tovornega avtomo-
bila iz Zagreba je privozil iz smeri
Celja po sredini ceste, in to celo na
zavoju. Nasf)roti je pripeljal tudi po
sredini ceste drugi avtomobil. Rezultat
take vožnje je bila seveda prometna
nesreča. K sreči ni bilo telesnih po-
škodb, škoda pa je ocenjena na 100
tisoč din.
prednost desnega voznika
je treba upoštevati
Dne 24. januarja je prišlo v Ipavčevi
ulici v Celju do lažje prometne nesreče.
Trčila sta dva tovornjaka, ker voznik,
ki je pripeljal po Ipavčevi ulici, ni upo-
števal prednosti desnega voznika. K
sreči ni bilo večjih posledic.
Istega dne je na križišču pri pošti
v Celju prišlo do podobnega trčenja
osebnega avtomobila z avtobusom, zato
ker voznik osebnega avtomobila ni
upošteval prednosti avtobusa, ki je pri-
peljal z desne strani. Materialna škoda
je precejšnja, poškodovan pa ni bil
nihče.
vožnja brez luci ponoci
je nevarna
Pred dnevi se je na cesti Celje—Ro-
gatec v vasi Vrbno pripetila prometna
nezgoda, ker je voznik konjske vprege
vozil ponoči in v gosti megli brez luči.
Vanj sta se zadela osebni avtomobil in
hkrati še poltovorni avto, ker voznika
nista pravočasno videla konjske vpre-
ge, zaviranje avtomobilov pa je bilo
zaradi spolzke ceste neuspešno. K sre-
či ni bil nihče poškodovan, škoda pa
je ocenjena okoli 100.000 din.
vrh nad laškim — to je za
sankače
Vrh nad Laškim je prijazna vasica,
lepa poleti, še lepša pozimi, saj je ta
vrh s svojimi 564 metri za Laščane
znan po izredno ugodnih sankaških
»tirih«. Tu je mnogo veselja in seveda
tudi »prometnih nezgod« zaradi pre-
velike hitrosti ali pa nerodnosti. Na
Vrhu najdete pri vsaki hiši sanke, ki
jim je v zimskem času postalo edino
prometno sredstvo. Prav zanimivo je
videti stare in mlade, kako se spušča-
jo po »službeni dolžnosti« Proti Laškem
ali Jurkloštru.
Lep in zanimiv je ta Vrh nad La-
škim, ki privablja marsikaterega v svo-
jo sredino. S svojo šolo, trgovino in se-
veda tudi gostilno, nudi človeku vtis
pristnega slovenskega naselja. Kadar
boste imeli čas, ne zamudite prilike in
oglejte si Vrh nad Laškim.
KOMISIJA
za imenovanje direktorjev pri Obč. LO Celje
RAZPISUJE
mesto poslovodje obratne delavnice Foto »Ideal«
Celje, Cankarjeva ul. 11.
Pogoji: fotografski mojster z večletno prakso v stroki, prednost ima-
jo ponudniki s prakso v vodstvu podjetja.
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter po-
trdilom o nekaznovanju in ustreznimi dokumenti je poslati na tajništvo
Obč. LO Celje do 15. II. 1958.
OPOZORILO!
Naročnike, ki nam še dolgujejo naročnino z«
lansko leto, opozarjamo, da jim bomo list uki-
nili z 10. februarjem (to je prihodnja številka),
če do tej?a roka ne bodo poravnali zaostale
naročnine. Naročnino lahko plačate po položni-
ci ali v upravi lista vsak dan razen ob četrtkih
in sobotah.	Uprava Celjskega tednika
CELJSKI
TEDNIK
V VSAKO HIŠO
31. JANUARJA — STEV. 4 A STRAN 7
ŠPORT
Telesno kulturo delavski in kmečki mladini
ZAČETI BO TREBA PRI SOLAH ...
Osnovno vprašanje pri množičnem
razvoju naše telesne vzgoje je izboljša-
nje stanja na naših šolah. Od pravil-
nega reševanja tega problema je odvis-
no stanje naše celotne telesne kulture,
gola je poklicana, da pripravlja mlado
generacijo za ustvarjalno delo in dru-
štveno aktivnost. Brez dobrega zdrav-
stvenega stanja in fizične kondicije pa
ne moremo razvijati ustvarjalnih sil in
sposobnosti naših ljudi. Zdravstveno
stanje naše šolske mladine je naravnost
zaskrbljujoče. Kar v celjski občini je
49% otrok na osnovnih šolah z okvara-
mi v drži telesa, nekoliko nižji so od-
stotki na srednjih in vajenskih šolah.
Takšno ali pa še slabše zdravstveno sta-
nje pa je brez dvoma tudi v ostalih
občinah okraja.
Čeprav šola za takšno zdravstveno
stanje otrok ne nosi vse odgovornosti,
ker bi bilo treba tu omeniti še druge
činitelje, pa vendarle ne moremo mimo
ugotovitve, da bi s smotrno in dnevno
telesno vzgojo ter odpravo enostranske-
ga vzgojnega delovanja naše šole lahko
v mnogočem prispevali k enakomerne-
mu razvoju vsakega mladega organiz-
ma. Zato mora telesna vzgoja v naših
šolah dobiti tisto mesto, ki ji po važno-
sti in namenu pripada. To je vsekakor
predmet, ki vpliva pri oblikovanju mla-
dega človeka kot močan vzgojni faktor.
Zato bo treba pri vseh vrstah šol dati
temu predmetu pravo veljavo, doseči
izvajanje naprednih našel, oblike in me-
tode dela pa prilagajati posebnostim po-
sameznih šol. Sola bi morala prevzeti
nase tudi skrb o pogojih telesne in
zdravstvene vzgoje izven šolskega živ-
ljenja, imeti bi morala pomembnejši
vpliv na starše in društvene organizaci-
je pri reševanju vseh problemov s tega
področja kot jih danes ima na področju
intelektualne vzgoje! V času obveznega
osemletnega šolanja bo morala šola vsem
učencem vcepiti zavest o koristnosti in
potrebi dnevnega udejstvovanja s teles-
no vzgojo, čvrste navade o negi telesa,
utrjevanju, o vključevanju sredstev te-
lesne kulture v vsakdanje življenje in
podobno.
Svojo funkcijo pa bodo šole na tem
področju lahko opravljale, če bomo v
bodoče izboljšali kadrovske in material-
ne pogoje za telesno vzgojo, ki so doslej
mo'no zavirali množičen razvoj telesne
vzgoje, obenem pa tudi negativno vpli-
vali na vsebino in obliko dela. Kar po-
glejmo analizo sedanjega stanja. V pre-
teklem šolskem letu je bilo na 195 šo-
lah v okraju preko 32.000 šolske mla-
dine in na vseh šolah imamo le 22 stro-
kovnih predavateljev za telesno vzgojo!
Šolskih telovadnic imamo le II, brez
njih je 184 šol. Od društvenih organi-
zacij in drugih šol koristi pokrite pro-
store še 40 šol, brez vsakih pokritih pro-
storov pa je še vedno 129 šol! Igrišč za
izvajanje pouka telesne vzgoje ima le
55 šol, brez igrišč in zelenih površin
za telesno vadbo pa je še 129 šol. Učil
za telesno vzgojo na naših šolah skoraj-
da ni! Klasičnega orodja je tako mlo,
da pride 3000 do 16000 otrok na eno
orodje. Tudi drobnega orodja, ki je naj-
bolj potrebno in ceneno za osnovne šole,
močno primanjkuje, saj je bilo v letu
1956 v proračunih za te potrebe le okrog
800 000 dinarjev za tisoče in tiso5e šol-
skih otrok. To zaostalost preteklosti bo-
mo v bodočih desetletjih lahko bistveno
spremenili le s postopnim izboljševanjem
sedanjega stanja — z gradnjo preprostih
igrišč, ki jih bo mladina lahko gradila
sama, s štipendiranjem novega kadra
za telesno vzgojo na visokih in višjih
šolah, z gradnjo telovadnic pri vseh no-
vih šolah, z nabavo učil — opreme in
podobno. Le s takšnimi ukrepi bomo
vskladili razvoj na tem področju z obči-
mi težnjami vsega našega razvoja, go-
spodarstva, kulture in šolstva.
MED TEČAJNIKI NA GOLTEH
Prostrana smučišča na Golteh so v teh dneh
polna smučarjev. Planinska koča je kar pre-
tesna, ko se vsi mladi smučarji ^berejo po
dnevni vadbi pod njeno streho.
Najprej smo obiskali močno skupino smu-
čarjev iz partizanskih društev, ki so se pod
vodstvom smučarskih učiteljev tov. Vebra, Za-
dravca in Zakrajška pripravljali za naziv va-
diteljev smučanja. Kar 28 je bilo tečajnikov
eelo različnih po starosti, večina pa le mladih,
skorajda premladih ljudi za odgovorno delo
vaditelja. Vcdstvo tečaja je bilo elastično. Smu-
čarskih delavcev danes povsod primanjkuje. Za-
<o so prav vse udeležence seznan.ii s praktič-
nim in teoretičnim grad.vom, k izpitom pa pri-
pustili li kandidatov, ki že po svojem starostnem
stažu lahko opravljajo ta posel. Izpit je us ešno
opravilo 13 kandidatov, ki so pokazali odlično
zrelost v vseh teoretičnih nalogah, pa tud'. pri
praktični preizkušnji so bili prav dobri. Tako
smo pridobili novih 13 smučarskih vaditeljev,
ki bodo vsaj deloma izpopolnili veliko vrzel
v tem kadru. Razveseljivo je, da so novi vadi-
telji iz številnih krajev celjskega okraja (Celje,
Gornji grad, Šentjur, Tabor, Šmartno v Rožni
dolini. Bele vode, Dobrna, Mozirje, Šoštanj, Ro-
gaška Slatina) in bodo lahko tamkajšnjo mla-
dino seznanjali z načrtnim smučarskim poukom.
Ce k temu prištejemo še ostale mlade smučarje,
ki so se v tečaju usposobili kot smučarski vod-
niki za vodenje pionirskih oddelkov na snegu,
potem razberemo, da je tečaj dosegel svoj na-
men. Tu je bila velika delovna vnema, močan
interes slehernega in zato tudi uspehi niso
izostali. Brez dvoma moramo k temu uspehu še
pripisati določen odstotek zasluge poleg vod-
stva tudi idealnim snežnim in vremenskim raz-
meram. Vodstvo tečaja nam je izrazilo željo,
da preko tiska priporočamo partizanskim dru-
štvom, da naj pošiljajo v takšne tečaje le
dobro opremljene smučarje, ki so obenem že
dopolnili 18 let.
Obiskali smo tudi močno skupino 27 smučar-
jev — mladincev in mladink celjskega učitelji-
šča, ki se pod vodstvom smučarskih učiteljev
tov. Juga in Čuka seznanjajo z osnovno šolo
smučanja, igrami na snegu in izleti na smučeh.
Tu smo srečali pravo mladostno raz granost in
kopico veselih in zadovoljnih obrazov. Kaj bi
se človek tudi ne smejal ob veselih zgodbicah
pri dnevni vadbi: »Tu ne boš našel nafte, saj
na teh terenih še vode nimajo«, je prešerno de-
jal mladinec svojemu sošolcu, ki je »pogrnil«
po smučišču. Sicer v padcih močno prednjačijo
dekleta, kar pa jim ne jemlje poguma in vztraj-
nosti, da bi se privadile novemu elementu. Vse-
kakor je mnogo lažje tistim, ki so že več let
«mučati kakor pa začetnikom. Pri likih je trda
šola, več sproščenosti je pri igrah na snegu,
največ zadovoljstva pa pri turnih izletih, kjer
se človek res ne more nagledati vseh lepot
zimske pokrajine, čudovitim razgledom in doži-
vetjem v lahkih smukih po neznanih terenih,
posejanih z obmetanimi smrekami. Idealno sonč-
no vreme poživlja delovno vnemo in razpolože-
nje. Dnevno srečujemo že v dopoldanskih urah
mladince in oba smučarska učitelja kako smu-
čajo kar brez puloverjev in srajc. Čudovita
mora biti taka zimska kopel, zlasti pa tedaj.
Če se hote ali nehote zavališ v ogromne mno-
žine snežnega pršiča. »Kaj vam najbolj ugaja
v tečaju?« sem povprašal skupino mladincev.
»Turni izleti, na katerih po neznanih terenih
utrjujemo predelano gradivo. Kar pozabiti ne
morem izletov na Medvednjak, Stare stene, Pe-
telinjek, Mali Smrekove, Kal, Boskovec, Ver-
bučevo planino itd., odkoder se nudi edinstven
razgledi« tako so pripovedovali oni v en mah.
Kar verjeli smo jim, saj poznamo ta planinski
predel. Mladega človeka, če ima količkaj čuta
do narave, lahko res takšno okolje vsega pre-
vzame.
Tu na Golteh je zbranih tudi 20 mladih fan-
tov iz I. gimnazije, ki se pod vodstvom tov.
prof. Kokota seznanjajo s sodobno tehniko smu-
čanja. Tudi pri teh fantih ne manjka dobre
volje in veselja. Res, užitek je opazovati to
hitrost, ki jo v drznih smukih dosegajo neka-
teri izmed njih. Tu in tam je to veselje po-
mešano tud; s pelinom. Kako bi tudi ne bil
žalosten fant, ki je ob prvem lažjem padcu
zlomil smuči, za katere so st»rši žrtvovali 6000
dinarjev.
Poleg omenjenih organiziranih skupin smo vi-
deli na smučiščih še druge ljudi. Nekateri pre-
življajo tu svoj letni oddih v družbi svojih
otrok. Kar všeč so mi takšni družinski očetje,
ki so se že »srečali z Abrahamom« in se po-
čutijo še sedaj odlično na smučeh! Otroii imajo
v nj.h vnete zagovornike in ljubitelje zdravega
zimskega športa. Ko smo si ogledali vso to
Življenje na Golteh in še sami uživali nekaj dni
s tečajniki na soncu in snegu, smo morali pri-
trditi besedam starejšega smučarskega učitelj®;
ki je dejal: »Koliko so vsi ljudje prikrajšani
v življenju, če niso še nikdar stopili na smuči
in ne vedo, kako čudovita je zimska priroda.
Smučanje je šport zdravja in utrjevanja! Zdi
sc mi, da bi polovico svojega življenja zamudil,
<fe ne bi poznal tega športa!« Tako mislijo mor-
da fanatiki smučanja in kar zadovoljni bi lahko
bili, če bi jih bilo na desettisuče med našimi
ljudmi.
ZIMSKO ŠPORTNE IGRE PIONIRJEV IN
MLADINCEV SE BODO VENDARLE
URESNIČILE
V	proslavo 15-letnice pionirske organizacije
so republ.ška Zveza prijateljev mladine Slove-
nije, Smučarska zveza in TVD Partizan s po-
močjo ostalih družbenih organizacij razpisale za
letošnji februar zimsko športne igre v obliki
tekmovanja. Na prvem mestu je smučanje, ki
naj postane množičen zimski šport. Za mlajše
in v smučanju še ne Izvežbane mlade zimske
Športnike je predvideno tudi sankanje.
Okrajni koordinacijski od^r za prireditev
zimsko športnih iger je pripravil starostnim
stopnjam pr.meren program zimsko-športnega
tekmovanja.
Po njem bodo najprej tekmovanja v posamez-
nih občinah, njih prvaki se bodo pomerili na
okrajnem, potem pa na republiškem tekmovanju.
V	čem bodo tekmoval.?
V	VELESLALOMU: mladinci: mlajši SeOm
— i; vrat, starejši mladinci 1000 m — 20 vrat;
mladinke W0 m — 15 vrat, starejše 8ii m —
20 vrat.
TEKI: mladinci, mlajši 2, starejši 4 km; mla-
dinke v obeh skupinah 2—3 km.
SKOKI: mlajši 20—25 m, starejši 25—30 m.
PIONIRJI in PIONIRKE:
VELESLALOM: prvi (mlajši in starejši) 400
do 700 m, lu—15 vrat, druge 400—6UU m, 10-15
vrat.
TEKI: pionirji 500—1500 m, ploairke 400 do
lOOU m.
SK.OKI: mlajši 10 m, starejši 15 m.
SANKANJE (pionrji n pionirke) eno in dvo-
sedi, mlajši 4UJ—300 m, starejši 800—1000 m.
ORGANIZACIJA
Po vseh občinah organizirajo tekmovanja po-
sebni koordinacijski odtoor., ki imajo svoje teh-
nične in druge kom.s.je. Za izvedl>o okrajnega
tekmovanja s^rbi poseben okrajni koordinacij-
ski odbor pr. Okrajni zvezi prijateljev mladine
s tesnim sodelovanjem okrajnega tajništva za
prosveto. RoKi tekmovanja su za občine 8,, za
okraj 12. iii 16. februar za republiško.
SMUČANJE NA VRANSKEM
Preteklo nedeljo je smučarski odsek pri TVD
»Partizan« Vransko organ.ziral meddruštvene
skakalne tekme na 25-m skakalnici.
Med člani je osvojil prvo mesto Ribič iz Ta-
bora, ki je dosegel tudi najdaljši skok 21 m.
Na drugo mesto se je plas.ral Pusovnik (Vran-
sko), ki se je odlikoval z lep.m stilom. Pri mla-
dincih je zmagal Golob (labor), pri pionirj.h
pa Praprotnik (Vransko).
V	prihodnj.h dneh nameravajo vranski smu-
čarji organ.zirati še občinsko prvenstvo v vseh
discipl.nah smučanja.
Sezona zimskih športov je v polnem razmahu,
vendar nogometaši ne bi bili to. kar so, če še
ne bi kljub snegu začeli s treningi. Glazija je
oživela od zelo siuejučili se funtov, ki kar ne
morejo pričakati pomladi. Kladivar je že od-
igral prvo prijateljsko tekmo z Olimpom. Po-
snetek ni s tekme, je pa z Glazije. Poznate
fanta? Eden se še vedno rad vrne iz Ljubljane
v rodno mesto, drugi pa menda hoče biti že
kar kmalu dober.
AVSTRIJSKI HOKEJISTI V CELJU
V	soboto, 1. februarja s pričetkom ob U. uri
in nedeljo, 2. februarja ob 14.30 bosta na drsa-
lišču v mestnem parku prvi mednarodni tekmi
v hokeju aa ledu v letošnji sezoni v Celju.
Celjsko moštvo IIDK bo v goste sprejelo ekioo
GSV GRAZ (Avstrija).	p J	H
Zdniiui\o mednarodno tekmo v hokeju na ledu
b(do v odmorih izpopolnili umetni drsalci. Med
njimi bosta tudi dva državna prvaka — NEVEN-
KA GALA in JOŽE RESMAN. Razen gostov
bodo v programu umetnega drsanja sodelovali
še nekateri člani domačega hokejsko drsalnega
kluba.
V	nadaljevanju republiškega prvenstva v ho-
keju na ledu — v prvi tekmi je HDK Celje pre-
magalo Maribor s 13:3 — bo 4. II. v Celju sre-
čanje ekipe HDK Celja in Maribora, 6. II. pa
bodo Celjani gostovali v Vevčah proti Papirni-
čarjH.
KEGLJANJE
PORAZ BETONA
Kegljači Betona so brez Vanovška in Marinč-
ka na domačem kegljišču utrpeli poraz proti
Rudarju iz Trbovelj. Srečanje je bilo prijatelj-
sko. Rezultat - 6345:6318 Za Rudarja! Najbolj-
ši pri Celjanih je bil Zagorc z 875, pri gostih pa
Kovče z 832 podrtimi keglji.
SMUČARJI - TEKAČI SO ODPRLI SMUČAR-
SKO SEZONO
Po uspešno dovršenem tečaju na Slemenu nad
Šoštanjem, katerega se je udeležilo 37 tekačev,
večinoma vajencev smučarskega aktiva Vajeni-
ške šole iz Celja, je SD Celje izvedlo v ne-
deljo, 26. januarja tekmovanje na Golovcu.
Nastopilo je 26 mladincev, dočim so ostali
tekmovalci na republ. prvenstvu v Ljubljani.
Na 1000 m dolgi progi je med mladinkami zma-
gala Savinek Erna s časom 20.49, med pionirji
Lužnik Iztok 20.48. Pri mladincih, ki so pre-
tekli 8 km dolgo progo so bili rezultati nasled-
nji: Rozman Jože 36.02, Gobec Anton 36.30, Bo-
žlč Alojz 37.29.
Za isto progo je potreboval član Golež Marjan
37.17.	Lužnik
lIspeHI in pomanlclfivosfl zdra^^
stvene službe ^ Konjički obelni
Ekonomska nerazvitost v vojniški ob-
čini poraja močne socialne probleme.
Tako je lani občina izdala za zdrav-
ljenje tuberkuloznih in rakastih obo-
lenj preko 2 milijona din. S področja
občine je 7 oseb v domovih onemoglih,
14 mladoletnikov v mladinsko-socialnih
zavodiih, 68 oseb pa dobiva stalno me-
sečno podporo. Samo za rešitev naj-
nujnejših zdravstvenih storitev je lani
občina izdala okrog osem milijonov din.
Občinski ljudski odbor v Vojniku po-
sveča zdravsteni službi izredno skrb ia
skuša s preventivnimi ukrepi zatretl
porajajoče zlo. V ta namen je bila ure-
jena ambulanta v Dobrni in otroška
posvetovalnica v Frankolovem. Kmalu
pa jo bodo odprli tudi v Strmcu. Lani
so bili zdravniško pregledani šolski
otroci do treh let starosti. Analiza teh
pregledov pa je pokazala porazno sli-
ko, saj je večina malčkov rahitičnih
predvsem zaradi enolične prehrane.
Posebej problem predstavlja v občini
pomanjkanje zdravnikov, primanjkujeta
namreč 2 zdravnika, razen tega r>a tudi
babica in medicinska sestra. Kljub te-
mu, da so razpisana mesta in ugodni
pogoji, kar velja predvsem za Dobm»
kot zdraviliški kraj, se doslej še ni
javil noben kandidat. En sam zdravnik
pa zelo težko opravlja zdravstven«
službo na tako obširnem področju. Nuj-
na bi bila tudi gradnja zdravstvenega
doma, saj sta doslej za preglede na
razpolago samo dve mali sobi, majhna
čakalnica pa je vedno prenatrpana.
Več sredstev bo treba preskrbeti tu-
di za rejniško službo, ker je svet za
zdravstvo in socialno politiko v več
primerih odvzel malomarnim staršem
otroke in jih dal v oskrbo zdravim in
skrbnim družinam. Posledica alkoholiz-
ma je precejšnje število defektnih
otrok, ki bi jih morali vključiti v po-
sebno šolo v Celju, vendar se ta ukrep
zaradi izredno visokih stroškov šolanja
in intematske oskrbe ne da zaenkrat
izvršiti.
Letos namerava svet za zdravstvo
zbrati podatke, ki bodo podkrepili nuj-
nost uvedbe zdravstvenega zavarovanja
kmečkega prebivalstva, hkrati pa na-
merava razširiti tudi preventivno služ-
bo in začeti z gradnjo zdravstvenega
doma v Vojniku.
OBJAVE IN OGLASI
HMELJARJA — kvalificiranega delavca — sprej-
memo takoj. Mestna vrtnarija Celje. Ljubljan-
ska C. 93 (Medlog).
VZAMEM V NAJEM ali kupim manjši lokal r
Celju ali okolici. Vprašati: Okopi 1, Celje.
LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL-
NEGA IN TURISTIČNEGA DKusTVA
CELJE
Tudi letos prirejamo tradicionalne pustne prU
reditve. 31. maškarada bo na pustno sobot*
zvečer v vseh prostorih kino Uniona, 3. otroška
UAŠkarada pa na pus4no nedeljo dne 16. H. t. L
ob uri v veliki dvorani kina Union. Za
najlepše maske na obeh maškaradah »o pri*
pravljena lepa darila.
OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO
CELJE
OBVESTILO
SPOROČAMO vsem podjetjem, ustanovam, ura-
dom ter ostalim strankam našo novo telefon-
sko število: 2214 (prej 2695).
Kleparstvo: FRANJO DOL2AN, CELJE
Jetniška 4
MATURANTSKI PLES
Maturanti I. gimnazije v Celju priredijo T
soboto, 8. februarja 1958 tradicionalni Matu-
rantski ples v vseh prostorih Kina Union. Pri-
četek ob 20. uri. Igra Celjski instrumentalni
septet in Cim-bum. Ples vedi dipl. plesni učitelj
tov. Simonč.č. — Vstopnina d.n 200,—.
Vljudno vabljeni!
PRODAM skoraj nov moped. Naslov v upravi
lista.
PRODAM 30 kirt). metrov kamenja za zidavo.
Vprašati: Celje, Mariborska 161.
PRODAM klavir (koncertni, kratek) v zelo dob-
rem stanju. Naslov v upravi lista.
PRODAM enostaiiovanjsko hišo, gospodarska
poslopje in približno 80 arov zemlje v bližiai
Štor. Naslov v upravi lista.
PRODAM stavbno parcelo na Mariborski cesli
z že začeto zidavo. Naslov v upravi H.sta.
ENODRUŽINSKO HlSO kupi učiteljska družina
v Celju, lahko s prevžitkom. 7UO.OOU diu pla-
čani takoj, ostanek po dogovoru. Naslov v
upra\i liSta.
ISCl^lM MAiNjŠI LOKAL ali primerno sobo za
krojaško obrt v mestu ali v bližuji okolici.
Dam nagrado. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »LOKAL«.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, t. febr. ob 18 — Dnevnik Ane Franko-
ve — Gostovanje v Lokah-Kisovcu
Nedelja, 2. febr. ob 15.30 - Pavel Golia: Jurček
— Izven po znižanih renah
Sreda, 5. febr. ob 19 — Alejandro Casona: Dre-
vesa umirajo stoje — Gostovanje v Šentjurja
KINO UNION CELJE
Od 31. I. do f. 11. — »Mali človek« — jugoslo-
vanski fil-n
Od 4. do 8. II — *Tr"je novčiči v vodnjakuc —
ameriški barvni cinemascope.
KINO METROPOL CELJE
Od 30. I. do 2. H. — »Skrivnost zapuščenega
okna«, prljskl film.
Od 3. do 6. II. — »Jokaj, ljubljena dežela« —
ameriški film.
Nedelja, 2. februarja
12.00 Pogovor z državljani
12.10 13 minut z godbo na pihala »Zarja« iz
Šoštanja p. v. Ivana Marina
12.25 Radijske beležke
12.40 Za naše podeželje
13.00—14.00 Prenos sporeda RL
14.00 Zabavna glasba, vmes objave
14.10 Za vsakogar nekaj
Ponedeljek, 3. februarja
14.35 Želeli ste — po.slušajle!
14.50 Zabavna glasba, vmes objave
l^^.OO—17.00 Prenos
17.00 Domača kronika
17.15 Polke in valčke igra Celjski instrumen-
talni kvintet
17.35 Športniki o športu
17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Torek, 4. februarja
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14.50 Zabavna glajsba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos
17.00 Domača kronika
17.15 Poje ženski pevski zbor »Svoboda« Pol-
zela p. v. Vinka Rizmala
17.35 Kulturni obzornik: O glasbeni dejavnosti
v celjskem okraju
17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Sreda, 5, februarja
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14.50 Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos
17.00 Domača kronika
17.15	-'"d nski zbor iz Vojnika p, v.
Olge Tičarjeve
17.35 >c..to lu uelo« — obisk pri cejskih tis-
karjih
17.45 Zabavna glasba, vmes reklame ia objave
Četrtek, 6. februarja
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14.50 Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos
17.00 Domača kronika
17.15 Pisan snored domačih ansamblov
17;40 Gospodinjske beležke
17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
Petek, 7. februarja
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15.00—17.00 Prenos
17.00 Domača kronika
17.15 Igra tamburaški orkester »Fr. Prešeren«
p. v. Janka Hočevarja
17.35 To bo zanimalo tudi vas ...
17.43 Zabavna glasba, vmes reklame i« objave
Sobota, 8. februarja
H.35 Želeli ste — poslušajte!
i4."0 Zabavna gla-sba, vmes objave
15.00—1".00 Prenos
17.00 Domača kronika
17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
17.25 Janez Zniavc: »V pristanu so orehove lu-
pine« — od'omek iz nove drame
! sporeda RL
IRGOVSKO PODJETJE
J XDR A.N
«CELJE, STANETOVA ULICA 13
sprejme v službo
DVA TRGOVSKA POMOCNIKA(ICD,
mlajši moči. Nastop službe takoj.
KOMISIJA
za imenovanje direktorjev pri Obč. LO Celje
RAZPISUJE
mesto direktorja podjetja »Projektivni biro« Celje
Gregorčičeva 3.
Pogoji: inženir arhitekt ali gradben-i inženir z ustreznim pooblasti-
lom za projekt .ran je. Ponudniki z večletno prakso v projektiranju in izva-
janju gradbenih del ter v upravljanju podjetij imajo prednosit.
Ponudibe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter p>o-
trdilom o nekaznovanju in ustreznimi dokumenti je poslaiti na tajništvo
Obč. LO Celje do 15. II. 1958.
KOMISIJA
za imenovanje direktorjev pri Obč. LO Celje
RAZPISUJE
mesto direktorja podjetja »AUREA« Celje
Pogoji: komercialist z daljšo prakso v vodstvu ^djetja ali visoko-
kvalificiran zlatarsiki delavec s prakso v vodstvu podjetja.
Ponudbe z živlienjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter po-
trdilom o nekaznovaniu in ustreznimi dokumenti je poslati na tajn.štvo
Obč. LO Celje do 15. II. 1958.
Sporočamo nadvse žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša
draga in požrtvovalna tovarišica
BOŽA SEVERJEVA
vodja Gospodinjskega biroja
Našo dobro tovarišico Božo bomo ohran li v najlepšem spominu
Kolektiv »Vezenina«
in
Drušvo za napredek gospodinjstva
Celje
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODOO^J^ornt
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TTTOV TRG ^ — PO.^TNl r^RK-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA-
ČUN (520-305-T-l-2Bb mi mc^i-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V Cll-rU
ZANIMIVOSTI
Po neskončnih
ledenih cestah
ANTARKTIKE
Antarktika je nekaj večja od Evrope,
«aj meri skupaj z bližnjimi otoki okoli
13,100.000 kvadratnih kilometrov. Raz-
'prostira se okoli južnega tečaja, zavita
v večni led. Temperatura se ne dvigne
nikoli nad ničlo. Ni samo zemlja več-
nega ledu, ampak tudi večnih vetrov,
ki pihajo s hitrostjo do 160 km na uro.
Se oceanske vode se jim ne morejo
ustavljati. O tem zgovorno pričajo po
petnajst metrov visoki valovi, ki so
prava smrt pomorščakov. Zaradi nizke
temperature (največ so doslej izmerili
—	63) je zrak zelo hladen in suh —
brez mikrobov. Antarktika ne pozna
prehlada, gripe, pljučnice tuberkuloze
in podobnih bolezni, ki jih povzročajo
te mikroskopsko majhne živalice.
Kljub skoraj nesluteno težkim pogo-
jem pa si je življenje tudi semkaj utrlo
svojo pot. Ce bi poslušali enega izmed
redkih obiskovalcev te celine, bi nam
z navdušenjem vedel povedati o ne-
številnih živalih, ki naseljujejo obalna
področja. Pr povedoval bi nam o jatah
obalnih galebov, o kolonijah najraz-
novrstnejših pingvinov (vseh vrst je
okoli 15; največji je kraljevski pingvin
—	visok 1 meter), tjulenjev in morskih
medvedov. Ko skopni sneg, gnezdijo na
obali nairaznovrstneiše pt ce. ki se na-
sele v jatah po deset in stotisoč živali!
Vendar je vse to samo v ozli^em ooai-
nem pasu. Kaj pa v notranjosti? Celina
jo brez življenja, pusta in prazna; samo
večen led in zavijanje vetrov.
Co rečemo, da je brez življenja, smo
se nekoliko zmotili — kajti v zadnjem
času prihajajo na Antarktiko vedno
številnejše ekspedicije, največkrat s
ciljem osvojiti južni pol in raziskati in
opisati to najbolj mrtvo celino na ze-
meljski obli.
Ljudje so spoznali Antarktiko že pred
stoletji, ko so iskali domnevno Južno
celino. Prvi so bili Angleži, pa Rusi,
Norvežani, Švedi...
Pomorščaki pa se niso dolgo zadrže-
vali v teh neprijaznih krajih. Največ-
krat se še izkrcali niso, ampak le pluli
ob obali.
V začetku letošnjega stoletja se je
med raziskovalci in državami razvila
prava tekma za osvojitev severnega te-
čaja. Borba se je prenesla tudi na južni
pol. Najdlje je prodrl Anglež Scott, ki
pa se je moral zaradi izredno neugodnih
vremenskih prilik vrniti. Prvi je uspel
Norvežan Roald Amundsen decembra
leta 1912. Štiri dni za njim je prispel
na južni tečaj Scott, ki pa se ni več
vrnil. Ledena smrt ga ni več spustila
iz objema.
Med obema vojnama je bilo več ek-
spedicij, ki so postale najbolj številne
v zadnjem času, v okviru tako imeno-
vanega »geofizikalnega« leta.
Stroški modemih polarnih ekspedi-
cij so zelo veliki, zato jih zmorejo le
bogate države, kot so ZDA in SZ. Se
Angleži so svojo ekspedicijo pripravili
v »koprodukciji« s svojimi dominioni
—	Avstralijo in New Zelandom. Odpra-
va je dvignila precej prahu, ne zaradi
pomembnosti odkritij (o njih zaenkrat
še ne vemo ničesar), ampak zaradi spo-
rov med obema vodjema: angleškim
znanstvenikom Fuchsom in novozeland-
skim lordom Hillaryjem, osvajalcem
Mt. Everesta. Fuchsov del odprave je
bil važnejši: raziskati so morali dobr-
šen del Antarktiko (predvsem debelino
ledu). Hillary je bil samo vodja pomož-
ne odprave, ki naj bi šla Fuchsu na-
sproti, pripravljala zaloge hrane in po-
magala znanstvenikom vrniti se v opo-
rišče na obalo. Organizatorji so si bili
v tem, da osvojitev tečaja sploh ni važ-
na, edini. Le Hillary je mislil drugače.
Zavrgel je vse načrte in prišel do juž-
nega tečaja, nato pa se je sam vrnil in
pustil znanstvenike na cedilu. To je
povzročilo precej negodovanja po sve-
tu in... raje počakajmo, da se vsi vr-
nejo v Evropo in bodo imeli več časa
za prepir, kajti zdaj ga nimajo ravno
preveč, če hočejo ostati živi.
Največja angleška ekspedicija je o-
premljena precej drugače kot pa prej-
šnje. Pasjo vprego so zamenjali Snow
Catsi — »snežne mačke« — to so ne-
kakšni buldožerji z gosenicami. Poto-
vanje z njimi je mnogo udobnejše in
sigurnejše, ne pa tudi varno. Zaradi ve-
like teže se nemalokrat zgodi, da se
vderejo v velike jame, ki so pokrite le
z razmeroma tankim ledom.
Po poročilih so znanstveniki na vsa-
kih petnajst milj kopali globoke luk-
nje in z razstrelivom s seizmološkimi
pripomočki ugotavljali debelino ledu.
Njihove ugotovitve bodo vsekakor zelo
zanimive in bodo verjetno dale marsi-
kateri odgovor naše nepojasnjena vpra-
šanja, n. pr. višini oceanov v predzgo-
dovinski dobi itd.
Kdor pozorno spremlja to in podobne
ekspedicije v zadnjih letih, se upra-
vičeno sprašuje, kaj jih je napotilo v
deželo večnega ledu. Interesenti niso
samo športniki ali znanstveniki. Kdor
daje denar, ga po vsej verjetnosti hoče
dobiti tudi nazaj. Več kot očitno je, da
je glavni namen lov za domnevnimi ne-
izčrpnimi rudnimi bogastvi Antarkti-
ko ... in kdo jih ne bi rad imel, čeprav
bo njihovo izkoriščanje izredno težav-
no. No, atomska energija bo vsekakor
morala priskočiti na pomoč. Zaenkrat
pa je vodilo vseh: Amerikancev, Rusov,
Angležev, Francozov, Japoncev, Av-
stralcev ... kar naj trdneje se zasidrati
na zaenkrat še »rrurtvem« kontinentu,
ki pa obeta, da bo kmalu oživel. Po
neskončnih ledenih cestah Antarktike
bodo človeška vozila postala vsakdanji
pojav.
Vodja angleške antarktične ekspedicije
dr. Fuchs, ki se te dni prebija po polar-
nem ledu od tečaja k obali.
Antarktična ledeniška gora s ^oraj pravljično lepimi oblikami ni premotila
pasje vprege, da bi se ustavila. Ljudje in živali hite naprej, kajti — mraz je!
FILMSKI BAROMETER
je žc precej obnemogel in ostarel, zato
le še s skrajno težavo spravi skupaj ti-
stih bore malo besed o najrazličnejših
umetniških in »umetniških« filmih v
celjskih kinodvoranah in nasmeji (kar
je bil vseskozi njegov namen) in razjoče
(proti svoji volji) svoje bralce. No, za
slovo bo malo bolj gostobeseden. Kaj
hočete, se je pač postaral.
MALE STVARI:
Moramo priznati, da nas domači filmi
vedno bolj prijetno presenečajo, vendar
(zelo nerado rečeno) tega ne moremo
trditi za »Male stvari«. Namen, prika-
zati sodobno življenje, je zelo očiten
in hvalevreden. Toda s tem še nismo
opravili vsega — treba ga je tudi doseči
in to tako, da nas prepriča, če ne z
umetniško močjo pa vsaj z logiko. Eno
in dmgo je topot z redkimi izjemami
odpovedalo. Pustimo ob strani zgodbo,
režijske in igralske slabe in dobre stra-
ni filma. Zanima nas nekaj drugega.
Kaj nam je film povedal? Zakaj je bila
prikazana mlada inteligenca tako brez-
voljna, »maglena«, plitva, kakor ne bi
živela v sedeinjem času, ampak ne-
kakšnem izmišljenem svetu, ki zaudarja
po trohnobi? Recimo, da ni važno, če
je mladina pri nas res taka ali ni, za
film pa je na vsak način zelo važno,
da nam pokaže vzroke za takšno ali
drugačno duševno in telesno stanje svo-
jih junakov. Se v kawbovkah zvemo,
da je na primer revolveraš zato ški-
last, ker ga je v mladosti nekdo mahnil
s kolom po »buči«. »Male stvari« pa so
bile od začetka do konca serija samih
vprašanj, odgovora pa nobenega, nam-
reč filmsko dobrega odgovora. Kdo je
kriv za disonance v družini; res samo
preobilica dela (mimogrede povedano,
videli smo jih samo na dopustu, doma-
čih zabavah in brezdelju) ali kaj dru-
gega? Kdo je porok, da bo — zdaj, ko
so je žena vrnila v možev objem in On
v njeiiega, vso drugače in sinko ne bo
ve"; sam?
»Ma^o stvari« bi v krepkih in od''o4-
nih rokah lahko postale izredno dober
film. Ostale pa so na pol poti, Se več.
ostalo so majhne.
SEDEČI BIK:
Rekordno število mrtvakov, ki so to
po^; umirali precej »neameriško«: na
enega belca je prišlo precej manj kot
trideset Indijancev. Drugače pa: kdor
jo bolj slabih oči in neprožne pameti,
bi skorajda lahko mislil, da posluša
razgovor n. pr. med Eisenhowerjem in
Bul!?aninom (seveda v svetopisemski
obliki), ki pa nas niti v »resnični« po-
dobi kaj ma^o prepričata o svoji m-ro-
ljubnosti. Film. je bil še najbolj prime-
ren za »ideološko« vzgojo Arabcev v
francoski Sahari, seveda pod pogojem,
da ti ne bi nikoli zvedeli za nadaljno
usodo Siuxov — danes jih ni več!
LEGENDA O UGETSU:
Vse skupaj je ostalo samo pri legendi,
ker Barometer ni imel priložnosti vi-
deti film,a. Bralci naj se za to zahvalijo
celjski publiki, ki ji je japonska »film-
ska hrana« očividno pretežka. Ker pa
je vedno lačna (lahka hrana je pre-
kleto malo nasitna) so ji hitro porinili
med zobo
RAPSODIJO:
To jo najbolj »vsestranski« film zad-
njih dni. Vidite lahko menda skoraj
vse, kar vam poželi srce; za vsakogar
nekaj, bi lahko rekli. Tipičen predstav-
nik »filmske laži«, ki za dve uri uspava
gledalce, da pobijajo resnico. Čudno,
da se za pobijanje laži tako malo po-
služujejo resnice.
TIG
Prizor iz filma »Trije novčiči v vodnjaku«
ZANIMIVOSTI
AZIJSKA GRIPA IN ŽIVALI
Sef oddelka za kužne bolezni pri
sovjetski zdravstveni organizaciji je
pred kratkim pojasnil, da so azijsko
gripo, ki je zajela skoro ves svet, pre-
nesle na ljudi domače živali. Zaradi te-
ga je sovjetska zdravstvena organiza-
cija organizirala proučevanje svinj in
konj v 27 državah, ker je verjetno,
da so prav te živali povročile veliko
epidemijo azijske gripe.
LETOŠNJE LETO —
LETO ZNANOSTI
Leto 1958 bo leto velikih presenečenj
za človeštvo, je dejal pred dnevi znani
nemški kozmobiolog Luis Emrich iz
Sarkrickena. Treba pa je takoj po-
jasniti, da ta presenečenja ne bodo na
polju politike, tem.več znanosti. Prišlo
bo do odkritja, ki bo v marsičem spre-
menilo svet. Med ostalimi odkritji je
pričakovati novo, mnogo močnejše po-
gonsko gorivo, s katerim bo možno do-
seči hitrost 12 do 15 tisoč km na se-
kundo, kar povsem zadostuje, da se
premaga privlačnost zemlje. Z raketo,
ki bo krožila s pomočjo tega goriva s
predvideno hitrostjo, bo možno priti
na Mesec.
SONČNA ENERGIJA ZA RADIJSKI
SPREJEMNIK
Neki sovjetski iznajditelj je sestavil
radiiski sprejemnik, ki sprejema po-
gonsko energijo od Sonca. Kadar se
baterije radijskega aparata napolnijo
s svetlobnim zrakom, sprejemnik lah-
ko deluje 60 ur, ne da bi mu bilo tre-
ba pozneje dovajati svetlobo. Zaenkrat
šo ne predvidevajo serijske izdelave te
vrste radijskih aparatov.
S 47 LETI 25 OTROK
Sedeminštridesetletna Madlena Deva.
žena nekega kmetijskega delavca v
Franciji, je rodila pred kratkim pet-
indvajsetega otroka, sina Michela.
DESTILACIJA MORSKE VODE S
POMOČJO SONCNE ENERGIJE
V	Kaliforniji so iznašli napravo za
pridobivanje sladke vode iz morske, in
to s pomočjo sončne energije. Sedaj na
ta način že pridobivajo okoli dva tisoč
litrov sladke vode dnevno. Destilacijo
morske vode opravljajo v betonskih
bazenih, zgrajenih v obliki širokih in
plitkih skodelic, ^ad katerimi se raz-
prostira strop polžogaste oblike iz r
stičnega materiala, i-iastični material
omogoča, da se spreminja svetloba v
toploto, tako da morska voda iz ba-
zena stalno izhlapeva. Vodni hlapi se
dvigajo, zadržujejo se na stropu, ki se
stalno hladi s svežim zrakom. Zrak se
na to zgosti v vodne kapljice. Zaradi
polžogaste oblike teh plastičnih po-
krovov padajo vodne kapljice nižje,
proti robu in od tam odtekajo po po-
sebnih kanalih.
V	Kalifomiji je od vseh ameriških
držav največje pomanjkanje vode, za-
radi tega vlagajo ogromne napore, da
pridejo do nje. Ker se je ta način pri-
dobivanje pitne vode pokazal kot zelo
praktičen in ekonomičen, bodo zaradi
tega verjetno v kratkem pričeli graditi
več sličnih naprav, seveda z mnogo
večjimi zmogljivostmi.
ZA VSAKO SOLO EN POLICAJ
Za uspešno borbo proti mladinskemu
kriminalu, ki je zadnje čase zavzel v
Ameriki velik razmah tudi med sred-
nješolci, je neki newyorški sodnik pri-
poročal vladi, naj bi v vsaki od 918
.^o' v New Yorku stalno zaposlili enega
policaja.
HUMOB
BREZ BESED
ZLOBNO VPRAŠANJE
—	Prosim vas za informacijo. Rad bi
šel v zoološki vrt? ...
—	Kot kaj? —
V RAZGOVORU...
—	Deklica, kako sem vam kaj všeč?
—	Tako kot jaz vam... —
—	Pa zakaj vam nisem jaz všeč?...
OCE PRAVI DRUGAČE...
—	Torej, dragi učenci, zapomnite ti,
da se brez zraka ne da živeti... —
—	Tovariš učitelj, moj oče p« pravi,
da se od zraka ne da živet;? ..,
LATINŠČINA...
Profesor: Zmagovalec se na latinsko
reče Viktor.
Dijakinja: Kako je to preprosto. To
je dme mojega fanta...
Profesor: čez mesec dni vpraša dija-
kinjo: Kako se reče po latinsko zmago-
valcu?
Dijakinja: Maks!
UPOKOJENCEVI UPI
(Malo po Prešernu)
Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu že dajal,
a pokojninski zakon nov
me rešil grenkih je dvomov.
Zdaj čakam, da mi poštni ček
oznani konec vseh zadreg
in bom povlšico prejel,
visoko v standardu se vzpel.
!
A cene nič ne čakajo,
ko neugnane skakajo,
in se zato mi zdi tako,
da že čez glavo mi rasto.
Sem dolgo upal in se bal,
medtem še bolj sem star postal.
Srce nič več mi polno ni,
nazaj si up in strah želi.
POZNI SNEG
Kdo je neki'delal razdelilnik
v zimi letošnji za ljubi sneg?
V januar ostali smo brez njega,
zdaj pa ga imamo na pretek!
Kriva je morda atomska doba,
ki prevrača svet nekdanj'h šeg.
No, vseeno! Veseli se smučar,
ko zaplava s smučarko pod breg.
Kdor si ni nabavil še kuriva,
kratek mu bo mrzli čas zadreg.
Kar počaka naj, da mine stiska
in pomlad nam spet poliže sneg!
Kdor je snegu delal razdelilnik
v letu satelitov .in raket,
nam je v februar prestavil zimo,
ki jo marec že odnese spet,..
PRAŠIČJA KOZA
Prašiček sem. Usoda moja
je kot ljudem na kraju smrt,
'ko v krvi zadnjega se boja
evileč pod. nožem zgrudim strt.
Saj vem, da sem žival koristna,
meso, slanino dajem rad,
človeku pa klobasa pristna ..
od mene višek je naslad.
Nekoč ljudje iz kože moje
so usnje pridob vali
in v čevlje skrili noge svoje,
da v blatu so uživali.
Drugače zdaj se stvari streže:
vso kožo uniči mi mesar,
ko jo s slanino vred razreze,
da zanjo lep dobi denar.
Zdaj moja kožo gospodinja
preklinja, ker ji je zanič.
Hudo mi je, čeprav sem svinja,
saj kmalu bom še jaz mrlič.
Zaman na kože Koteks čaka,
medtem pa usnje se draži.
Nekje v računu je napaka,
tako potrošniku se zdi.
Več kot prašičern je možganov
priroda dala vam ljudem.
A kje je smisel vaših planov
v pogledu naših kož, ne vem.
OBVESTILO
Seja Glavnega odbora Prešernove družbe bo v
torek 11. februarja ob 10. uri dopoldan z naslednjim
dnevnim redom:
1.	Poročilo tajništva.
2.	Slučajnosti.
Seja bo v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani,
Puharjeva 1.
Člane, poverjenike in odbore vabimo, da pošljejo
voja mnenja o delu Prešernove družbe in konkretne
predloge vsaj do 1. februarja na naslov: Prešernova
družba, Ljubljana, Elrjavčeva cesta 14/a.
Tajništvo