Bucimap ^ em Urška Franc, v prvi letošnji številki ste brali članek «3o mojem potepu po belgijski prestolnici, kjer sem še optimistično zrla v prihodnost in pisala o novih potovanjih, ki so bila predvidena letos. Zelo hitro po objavi članka meje kot strela z jasnega zadelo, da letos raziskovanje tujine ne bo mogoče. Sprva sem bila zelo razočarana, ampak sem hitro začela razmišljati, kako bi iz te neprijetne situacije vseeno izvlekla nekaj pozitivnega. Odločila sem se, da bo letos Slovenija tista, ki jo bom odkrivala. Izrezala sem svojo prvo »kuro« in se skupaj s fantom podala prvi buciki naproti. Ugotovila sva, kako fotogeničen je ta izrez Slovenije in začela s profilom Instagram Bucimap, kjer sedaj gradiva skupnost popotnikov po Sloveniji. Delimo si ideje, odkrivamo skrite kotičke, poskušamo najti lepoto v majhnih stvareh. Popotniki so naju kmalu začeli spraševati, kje sva kupila ta izrez Slovenije. Tako sva ugotovila, da najin Bucimap ni samo bela kura s črnimi bucikami, ampak je zemljevid, ki z vsako buciko doda novo nepozabno zgodbo. To je bil povod, da sva začela kovati načrt, kako se bo Bucimap znašel v nahrbtniku vsakega popotnika po Sloveniji. Darilni paketi čakajo na vas! Foto: UF Bucimap je sedaj na voljo vsem, ki si želite ohraniti spomine s potepanj po Sloveniji. Svojega lahko naročite na www.bucimap. eu, info@bucimap.eu ali na telefonski številki 041 535 652. V času obdarovanj smo pripravili tudi darilna pakiranja in možnost pošiljanja na drug naslov, tako da lahko sebi ljubi osebi pričarate popolno presenečenje tudi v teh časih. V primeru naročila uporabite kodo bozic20 za 20 % popusta. Vsem, želim prijetne praznike in raziskovanja polno leto 2021. Urška Franc VARGASAL NE SKRBITE, SMO Z VAMI Srečno, zdravo in varno novo leto 2021! www.vargas-al.si Spoštovane občanke in cenjeni občani Odštevamo še zadnje dni v letu, ki si ga bomo zapomnili kot leto preizkušenj. Po sto letih, odkar se je človeštvo soočalo z epidemijo španske gripe, se naše generacije ponovno spopadajo z novo boleznijo, ki je dosegla svetovne razsežnosti. Po spomladanskem prvem valu smo po tiho upali, da je hujše za nami, vendar žal ni tako. S skupnimi prizadevanji bomo morali boj bojevati še naprej. Kako dolgo? Tega žal še ne vemo. Kljub resnosti situacije pa je pomembno, da ostanemo osredotočeni na cilj, preiti skozi to preizkušnjo čim uspešneje. Hkrati ne smemo pozabiti, da življenje teče naprej, da kljub socialni distanci ostajamo ljudje in da vsa tehnologija, s katero smo soočeni pri delu na daljavo, ne more nadomestiti naših pristnih občutkov in naših čustev. Zato si kljub resnosti dovolimo pričarati nasmeh na obraz in ne pozabimo sanjati o lepem. Mogoče vzemimo nastalo situacijo kot opomnik, da zaustavimo svoj življenjski tempo, da prevrednotimo svoje vrednote, popravimo medsebojne odnose ter si kot družba damo priložnost za nov začetek. Naj leto 2020 ne bo leto za pozabo, temveč leto, za katero bomo čez nekaj časa lahko rekli, da smo se zbližali z ljudmi, ki jih imamo radi. Naše življenje v tem letu krojijo številne odločitve politike in zdravstvene stroke. Nemalo je razprav o smiselnosti in upravičenosti teh odločitev. Ni nujno, da je vsaka odločitev, s katero se ne strinjamo, tudi slaba. Kljub vsem nejasnostim vsak izmed nas premore občutek, kaj je prav in kaj ne. Za to, da zaščitimo sočloveka, ne potrebujemo številnih paragrafov in navodil, ampak prisluhnimo svoji vesti in se po njej tudi ravnajmo. Politika pride in gre, ljudje pa ostanemo in tako ah drugače moramo živeti eden z drugim. Ce se s čim ne strinjamo ... tudi časi za glasno nasprotovanje bodo še prišli. Zgodovina nam daje dokaz, da je pred 100 leti posijalo sonce, in tega se lahko nadejamo tudi mi. Obenem smo v teh dneh tudi na polovici mandata, v katerem ste zaupali vodenje občine novi ekipi. V dveh letih smo novi ljudje dodobra spoznali delovanje občinskega sistema in potrebe ljudi na vsakem koncu občine. Spoznali smo tudi veliko vaših želja, ki ste jih nekateri predstavili tudi s solzami v očeh. Vsaki želji prisluhnemo in jo zabeležimo. Iščemo rešitve. Verjemite, da se trudimo po najboljših močeh. Tudi mi bi bili zadovoljni, če bi nekatere zadeve hitreje stekle, vendar velikokrat trčimo na ovire državne birokracije in vedno premalo denarja. Ampak ne obupamo, le preveč časa preteče, preden pride do rešitve. Na tem mestu se vam zahvaljujem za razumevanje. Veliko je bilo v dveh letih pogovorov, s katerimi smo skupaj našli veliko dobrih rešitev. Rešili smo številne, do nedavnega nerešljive probleme. Velikokrat se tudi nismo strinjali, naša mnenja so se razhajala ... Vse to je legitimno, saj obstajajo različne poti do istega cilja. Vendar poskušajmo svoje različne poglede soočiti z argumentirano razpravo in s ponujanjem boljših rešitev kot pa z neargumentiranim besedičenjem in vztrajanjem pri svojem. Le skupna pot vodi do pametnih rešitev. Pred nami je druga polovica mandata. Upamo, da bodo sadove obrodila tudi naša prizadevanja, da stečejo večji projekti v občini, ki bodo dodatno izboljšali kakovost življenja vseh občanov. To si namreč zaslužite. Ob koncu tega nenavadnega leta se zahvaljujem vsem, ki v službah nad vodo držite gospodarstvo. Hvala vsem, ki v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah skrbite za bolne. Hvala vsem staršem, ki ste na svoja ramena prevzeli šolanje otrok doma. Hvala vsem v izobraževalnih ustanovah, ki se trudite, da generacije otrok ne bi bile izgubljene za družbo in hvala vsem, ki se začasno odrekate vsem ustavno zagotovljenim pravicam, z željo pomagati v tej zdravstveni krizi. Hvala pravzaprav vsem, ki se trudite. Spoštovani! Verjamem v vas. Verjamem, da bomo skupaj zmogli. Bodimo združeni v prizadevanjih in povezani v skupnem cilju vrniti se v življenje, kakršno smo poznali pred marcem 2020. A ne pozabimo vnesti v življenje spoznanj iz leta 2020. Naj bo to skromna želja za leto 2021. Želim vam doživete praznične dni v družbi ljudi, ki jih imate radi. Srečno in vse dobro v letu, ki prihaja! Matjaž Klasinc, podžupan Občine Videm Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Praznična okrasitev kapele posvečene Mariji Fatimski pri Franzu Woglarju v Belavšku 22, foto: Tatjana Mohorko. Naklada 2150 kosov. Z županom Brankom Mariničem o dosedanjem delu in načrtih It yi inili sta dve leti od lokalnih volitev. Letošnje leto IVije za Občino Videm težko leto, leto, ko je zaradi covid situacije marsikaj zastalo in je na preizkušnji, a se s podobno situacijo srečujejo lokalne skupnosti po vsej državi in širše po svetu. Priložnosti za kronološki pregled dogajanja od (občinskega) praznika do praznika letos na vidovo žal ni bilo, a veliko se je v zadnjih dveh letih dogajalo na področju razvoja, društvene dejavnosti, dobrega sodelovanja na vseh plateh dela in življenja v občini. O tej in drugih temah smo se pogovarjali z županom Občine Videm Brankom Mariničem. Župan Branko Marinič, za vami sta dve leti vodenja Občine Videm. Kako bi opisali to obdobje in kako ste zadovoljni z opravljenim delom? Branko Marinič: »Leto 2020 se izteka. Smo na polovici sedanjega mandata 2018—2022. Z dosedanjim delom sem zadovoljen. Kljub temu pa verjamem, da smo lahko še uspešnejši. Ekipa, ki jo vodim, je enotna. V tej ekipi smo tisti, ki ste nas izvolili leta 2018. Strokovno-tehnični del ekipe pa predstavlja občinska uprava, ki jo vodi direktor.« Leto 2020 bo torej zaradi covid situacije pustilo velike posledice tudi v lokalnih skupnostih. Kako ste se v videmski občini soočili s to situacijo in kakšno je ob koncu leta dejansko stanje? Ustavilo seje delo v društvih, odpadli so dogodki občinskega praznika, nekaj manjših ste vendarle izpeljali ... Bo to obdobje težko nadomestiti? Branko Marinič: »Največja težava in hkrati velika ovira za normalno delo je pandemija covid-19 v letošnjem letu. Vesel sem, da smo znali izkoristiti čas pandemije. Sodobna oprema, ki smo jo namestili prav v času covida-19, nam danes omogoča delo na daljavo v aplikaciji Microsoft Teams. Tudi družabni del se je zaradi covida skoraj povsem ustavil. Ne glede na to smo vsem društvom namenili proračunska sredstva za normalno delovanje. Upam, da so tudi naša društva znala izkoristiti ta čas. Izmed vseh društev želim posebej izpostaviti naša prostovoljna gasilska društva Sela, Leskovec, Videm in Tržeč. Vsa čast in velik hvala članstvu PGD. Prav zaradi njihovega dela tudi v času pandemije jim bo Občina Videm izplačala "božičnico", in sicer vsakemu PGD po 2000 evrov.« V DVEH LETIH SKORAJ MILIJON EVROV DODATNIH SREDSTEV Na katerih področjih življenja in dela v občini se je premaknilo na bolje? Dokaj dobro vzdušje je mogoče čutiti tudi v občinskem svetu, v delovnih telesih in po KS. Kaj opažate in kako zadovoljni ste z njihovim sodelovanjem ter vključevanjem v delo lokalne skupnosti? Branko Marinič: »Ob pregledu dosedanjih pridobitev v Občini Videm se želim posebej zahvaliti svetnicam in svetnikom občinskega sveta in prav tako svetnicam in svetnikom krajevnih skupnosti. Naše pozitivno sodelovanje daje pozitivne rezultate na vseh področjih, kar boste lahko prebrali v člankih naših ustvarjalcev vsebin občinskega glasila Naš glas.« Z občinsko upravo, strokovnimi sodelavci ste v zadnjih dveh letih delali uspešno in predvsem strokovno, pridobili ste veliko dodatnega investicijskega denarja, česar ni mogoče spregledati tudi pri nekaterih uspešno končanih naložbah. Branko Marinič: »Glavni motor našega delovanja predstavlja občinska uprava, ki jo vodi direktor občinske uprave. Imel sem srečno roko pri izbiri direktorja, kar se odraža v formirani strokovno-tehnični ekipi, ki skrbi, da delujemo v javnem interesu, po pravilih in v skladu z veljavno zakonodajo. Uspešno črpamo dodatna finančna sredstva, ki jih je v teh dveh letih bilo skoraj milijon evrov. V občinsko upravo spadajo tudi sodelavci režijskega obrata. Tudi njim gre velika zahvala. Veliko dela opravijo sami. Imamo zgledno urejene javne površine, lotijo pa se tudi zahtevnejših gradbenih posegov. Največja težava so zastareli in izrabljeni stroji. V naslednjem letu bomo za potrebe režijskega obrata nabavili nove stroje.« »NAJVEČJA INVESTICIJA V LETU 2021 BO GRADNJA VRTCA V VIDMU, ZAČRTANIH KAR NEKAJ POMEMBNIH NAČRTOV« Treba seje zavedati, da so eno t. i. predvolilne obljube, o katerih nekateri radi govorijo, drugo pa je dejansko stanje v občini, na področju investicij, ki jih je treba temeljito preučiti in javnosti predstaviti dejansko sliko. Verjetno vam velikokrat ni lahko. V katero smer želite peljati občino v prihodnje, do konca mandata? Kakšni so načrti, kaj bo prioriteta? Branko Marinič: »V drugo polovico mandata stopamo še bolj optimistični. Z nekaj več izkušnjami, kaj ljudje najbolj Branko Marinič, župan Občine Videm: »Z dosedanjim delom sem zadovoljen.« Foto: Črtomir Goznik potrebujejo. Največja težava so ceste v hribovitem predelu naše občine. V drugi polovici mandata se bomo lotili temeljite sanacije hribovskih cest. Težko bo zagotoviti toliko denarja, da bi vse asfaltirali. Lahko pa jih uredimo tako, da bodo vsaj boljše prevozne v makadamski izvedbi. V drugi polovici mandata se bo vodstvo občine lotilo temeljite sanacije hribovskih cest. Foto: RŠ, TM Nadaljevali bomo izgradnjo kanalizacije v Leskovcu, Lancovi vasi v smeri Barislovcev, Sel, Trnovca. Nekaj posameznih priključkov na kanalizacijo bi želeli urediti v naselju Dravinjski Vrh — novogradnja stanovanjske hiše, v naselju Videm pri Ptuju, hišne številke 4—6, in v naselju Šturmovci. Nekaj denarja namenjamo tudi za individualne čistilne naprave. Največja investicija v letu 2021 bo gradnja vrtca v Vidmu na lokaciji sedanjega vrtca. Pospešeno pripravljamo projektno dokumentacijo. Ob gradnji vrtca bi želeli zagotoviti dodatne prostore v osnovni šoli. Občina bo zgradila nov vrtec v Vidmu na lokaciji sedanjega vrtca. Odkupih smo zemljišče za dom starejših. Aktivnosti potekajo v smeri izgradnje doma v verigi Doma upokojencev Ptuj. V letu 2021 bomo začeli energetsko sanacijo javnih zgradb v lasti občine — to so Osnovna šola Leskovec, obstoječi vrtec Videm, Osnovna šola Sela in občinska zgradba Videm. Končno smo pospešili aktivnosti za zagotavljanje večje varnosti na cesti R690 na celotnem območju, od Dolene do mejnega prehoda Zgornji Leskovec. Ce ne bo zapletov pri odkupu zemljišč za izgradnjo pločnikov Dravinjski Vrh—Vare j a in Zgornji Leskovec—odcep Berinjak, bi se gradnja začela v drugi polovici leta 2021. Večina sredstev zagotavlja država. Ker pa namerava občina sočasno graditi tudi kanalizacijo, bomo to morali v celoti financirati iz proračuna občine. V prihodnje imamo kar nekaj pomembnih načrtov. Za vse te načrte potrebujemo najprej projektno dokumentacijo, od idejne zasnove do gradbenega dovoljenja. V proračunu za leto 2021 smo nekaj teh sredstev že zagotovili.« Kaj Občina Videm po vašem mnenju najbolj potrebuje? Česa si občani posebej želijo in kaj pričakujejo? Branko Marinič: »Občina Videm je na poti sprememb. Te gredo v smeri izboljšanja vsakdanjega življenja na vseh področjih. Tako bo tudi v prihodnje, v drugem polčasu, če se izrazim po športno. Težko se je opredeliti, kaj občina najbolj potrebuje. Na splošno lahko rečem, da moramo nadomestiti izgubljene priložnosti. Te se odražajo skoraj povsod. Ljudje potrebujejo normalno pot do svojih domov, zdravnika v svoji bližini, urejeno predšolsko varstvo, urejene učilnice v osnovni šoli, starejši morajo vedeti, kje bodo preživeli svojo jesen življenja. Ne smejo občutiti strahu, da jih ta čaka za mejo z Republiko Hrvaško. Naši gasilci potrebujejo ustreznejše prostore. Samo gasilski avtomobili so premalo. V kaj drugega se žal v preteklosti ni vlagalo. Potrebujemo večnamensko dvorano, kot jih imajo naše sosednje haloške občine. Žal se vedno ustavlja pri denarju. Kot doma. A vidim rešitve, ki jih je nemogoče narediti v štiriletnem mandatu. Zagotovo pa lahko v tem mandatu postavimo temelje za naprej. Z ekipo, ki jo imam, je to mogoče. Ce nam je v dveh letih uspelo pridobiti skoraj milijon dodatnega denarja, je to dober obet za prihodnje. Samo protipoplavna zaščita Polskave na našem območju bo veljala več kot tri milijone evrov evropskega denarja. Začetek gradnje je predviden v letu 2021.« ŽUPANOVA POSLANICA OBČANKAM IN OBČANOM Branko Marinič: »Spoštovane občanke in občani, želim vam lepo praznovanje božiča, spomnite se dneva samostojnosti in enotnosti. V letu 2021 bodite zdravi in imejte se radi. Ostanimo človek sočloveku, sosed sosedu. Spoštujmo drug drugega. Vse dobro vam želim.« TM Protipoplavna zaščita Polskave bo veljala več kot tri milijone evrov evropskega denarja. Tudi v Občini Videm delo in komuniciranje na daljavo |Xomuniciranje je ena najpomembnejših veščin, ki jo l\moramo nenehno razvijati. Še najboljše sporočilo, odgovor, pobuda ali želja ne more doseči želenega, če za to nimamo ustrezne komunikacijske opreme, s katero si pomagamo pri prenosu naših sporočil. V času, ko je medosebno izražanje omejeno ali v večini primerov sploh neprimerno in nemogoče, je sodobna opremljenost s primernimi tehničnimi sredstvi zelo pomembna. Že ob začetku mojega sodelovanja s sodelavci, našimi krajani in zunanjimi sodelavci se je pokazala potreba po posodobitvi celotnega informacijskega sistema občine. Obstoječi sistem je bil nestabilen, zastarel, večina opreme ni bila licenčno ustrezna, arhitektura neznana, raba sistema pa zaradi vsega tega zelo oslabljena. V letošnjem proračunskem letu smo aktivno pristopili k menjavi ključne tehnične in programske opreme. V spomladanskem času smo namenih tej prenovi veliko pozornosti, začetek epidemije pa je nakazal, da bo imela sodobna komunikacijska oprema v prihodnosti ključno vlogo pri opravljanju delovnih nalog občine. V posodobitve smo vključili tudi računalniško opremo naših svetnikov, večino dela pa opravili sami. Prihranki, ki smo jih ustvarili z lastnim delom, so bili namenjeni ureditvi sodobne konferenčne sobe z multimedijsko opremo. Ta je danes postala osrednji prostor vseh pomembnih videokonferenc, prek katerih potekajo seje odborov in delovnih teles, seje občinskega sveta, delovni sestanki, izobraževanja in še kaj. Žal zaradi omejitev pri preprečevanju epidemije v letošnjem letu nismo mogli uresničiti osnovnega namena konferenčne sobe, to je izobraževanje naših krajanov na najrazličnejših področjih. Iz sodobno opremljene konferenčne sobe je 8. decembra potekala tudi redna seja občinskega sveta Videm. Foto: arhiv občinske uprave Predvsem najstarejšim smo želeli ponuditi znanje, ki bi nekaterim danes olajšalo življenje. Upamo in želimo si, da bomo to željo lahko začeli uresničevati kmalu. Prenova še ni v celoti končana, nam pa omogoča nemoteno komunikacijo. Tako smo ustvarili balon, znotraj katerega lahko varno in neovirano komunicirajo občinski odbori v zaprtih skupinah, med sabo izmenjujejo gradiva in se srečujejo. Na takšen način smo, verjetno eni prvih, organizirali tudi seje občinskega sveta. Pomagali smo si, se skupaj učili, organizirali delavnico, po prvi seji na daljavo pa smo lahko s ponosom ugotovili, da je bila ta izpeljana zelo disciplinirano in brez kakršnih koli zapletov. Zelo sem vesel, da smo to naredili vsi skupaj. Na koncu še nekaj za tiste, ki so tehnične in programske opreme bolj vešči. V konferenčni sobi smo namestili multimedijsko napravo, ki jo uporabljamo za sodelovanje ah organiziranje videokonferenc, vsi uporabniki na svojih napravah uporabljajo operacijski sistem Windows, nameščeno imamo licen-cirano programsko opremo Microsoft Office 365 Business, za videokonference pa uporabljamo aplikacijo Microsoft Teams. Vse to smo namestili na vse delovne postaje, ki jih uporabljajo zaposleni, in prenosnike naših svetnikov. Želimo si, da bi lahko skupno delo nadaljevali z osebnim sodelovanjem. Žal to še ni mogoče, vsaj ne tako, kot smo sodelovali pred epidemijo. Da pa lahko povezave ostanejo in delo poteka nemoteno, smo se prisiljeni povezovati s pomočjo tehnične opreme na daljavo. Menim, da smo trenutno naučeni in opremljeni tako, da lahko svoje obveznosti, naši svetniki pa svoje poslanstvo izpolnjujemo neovirano. To je v času razglašene epidemije osrednji prostor Občine Videm vseh pomembnih videokonferenc, prek katerih potekajo seje odborov in delovnih teles, seje občinskega sveta, delovni sestanki, izobraževanja. Mirko Šimenko, mag. jav. upr., direktor Občinske uprave Videm H lf: Bja Stran 7 Na decembrski seji potrjen proračun za leto 2021 1 /torek, 8. decembra 2020, je pote-V kala 14. redna seja Občinskega sveta Občine Videm. Zaradi slabe epidemiološke slike je tudi tokratna seja potekala na daljavo. Že v spomladanskem času smo na občini pristopili k informacijskim spremembam, ki nam danes omogočajo, da lahko aktivnosti, ki so nujno potrebne za nemoteno delo občine, kljub razmeram opravljamo v predvidenih in načrtovanih rokih. Seja je potekala s pomočjo videokonference v aplikaciji Microsoft Teams, na njej pa so sodelovali vse svetniki in svetnice Občine Videm. Po petnajstdnevni javni razpravi in razpravi, v kateri so lahko sodelovali naši občani, in razpravi, ki so jo opravili svetniki po posameznih odborih in delovnih telesih, so bile podane tri pobude občanov in en amandma. Predlogov občanov ni bilo mogoče upoštevati, saj so potrebni predhodni postopki, ki bi to omogočili. Amandma predlagatelja svetnika Dušana Serdinška je bil predstavljen svetnikom, vendar mu svetniki pri glasovanju niso namenili ustrezne podpore. Župan Branko Marinič je pobudo, da se v naselju Tržeč zgradi avtobusno postajališče, omogoči prevoz otrok in nameni dodatna sredstva za športno igrišče Tržeč, označil kot pozitivno. Žal je za takšno pobudo potrebna še predhodna presoja s strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in tudi morebitnega prevoznika, ki bi takšne prevoze v naselju izvajal, je še dodal župan. V zvezi z vzdrževanjem športnih objektov pa bodo ti deležni enake pozornosti kot do zdaj, za kar pa so sredstva že zagotovljena, je še bilo povedano na seji. Po krajši razpravi so svetniki z večino potrdili predlog proračuna za leto 2021. V proračunu za leto 2021 so predvideni prihodki v višini 5.774.183,26 EUR, odhodki v višini 5.735.537,62 EUR, sredstva za investicije pa so namenjena v višini 1.822.642,60 EUR. Občinska uprava Zimska služba 2020/21 N la območju Občine Videm imamo 73.455 m lokalnih IXI cest in 157.801 m javnih poti. Zimsko službo v sezoni 2020/21 izvaja pet pogodbenih izvajalcev, koncesionar Cestno podjetje Ptuj in režijski obrat Občine Videm. V skladu s Pravilnikom o izvajanju zimske službe na območju Občine Videm imamo določene prioritete izvajanja: 1. pluženje lokalnih cest, 2. pluženje javnih poti, 3. pluženje pločnikov, parkirišč, 4. pluženje avtobusnih postajališč. Za posipavanje asfaltnih cest imamo urejenih 10 deponij: Tržeč v Režijskem obratu (RO), Sela — Trnovec (CPP), Dole-na — Rodni Vrh, Dolena — Vildon, Majski Vrh — Maroh, Mala Varnica — Ložina, Velika Varnica — »cerkveno«, Belavšek — Skorišnjak, Zg. Leskovec — pokopališče. Občinska uprava Foto: RŠ POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Videm eto 2020 je v več pogledih posebno leto. Je leto izzi-Lvov in novih preizkušenj. Je leto drugačnega življenja in vsakodnevnih navad, kot smo jih poznali do sedaj. Če smo bili v poletnih mesecih že optimistični in ponovno zelo sproščeni, seje žal epidemiološka situacija v jesenskem času spet zaostrila. Ker koronavirus ne popušča, sta bili žal ponovno potrebni razglasitev epidemije in večja zaostritev ukrepov. Ustrezna zaščita in ravnanje bosta ostala naša stalnica tudi v naslednjih tednih. V Državnem zboru je bilo tudi v jesenskem času zelo aktivno. Največ časa samo namenili spremembi proračuna za leto 2021 in proračunu za leto 2022, kjer nismo pozabili na občine. Namesto 589,11 evra na prebivalca bodo občine v letu 2021 prejele 628,20 evra povprečnine. Za Občino Videm to pomeni dodatnih 272.000 evrov letno več sredstev, ki jih bo občina lahko namenila razvoju našega območja. Poleg višje povprečnine se občinam z novim letom obeta tudi znižanje stroškov na podlagi sprejetega Zakona o finančni razbremenitvi občin. Zakon predvideva znižanje občinskih stroškov za družinskega pomočnika, mrliškopregledne službe, obveznega zdravstvenega zavarovanja brezposelnim, z zakonom pa smo rešili tudi dolgoletno problematiko gasilcev, saj bo država končno prevzela skrb in uredila zavarovanje za vse gasilce (kar vključuje nezgodno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, pravne zaščite in poškodb pri delu kot tudi zavarovanje gasilske opreme, vozil in objektov). V programski strukturi državnega proračuna se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno varstvo, za dobrih 257 milijonov evrov, sredstva za promet in prometno infrastrukturo za dobrih 254 milijonov evrov ter sredstva za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo za dobrih 251 milijonov evrov. Za več kot tretjino se v letu 2021 povečujejo sredstva za znanost, podjetništvo in konkurenčnost, povečuje se blaginja za najbolj ranljive skupine prebivalstva, saj se sredstva za socialno varnost, ki med drugim vključujejo tudi sredstva za družinsko politiko, osebno asistenco in socialne pomoči, povečujejo za dobrih 20 %. Vrednost sofinanciranja pokojninske blagajne se v letu 2021 povečuje za 403 milijone na milijardo in 337 milijonov evrov, pri čemer se glede na leto 2020 zvišuje tudi letni dodatek za upokojence. Januarja 2021 se bodo pokojnine tudi redno uskladile v višini 2,5 %. Oba proračuna sta pripravljena v precej nepredvidljivih okoliščinah, vendar sta oba dokumenta naravnana razvojno, saj se predvsem krepijo investicije. Ob tem je prav, da izpostavim enega pomembnejših dogodkov, ki se je zgodil v oktobru — dvig bonitetne ocene agencije Moody's za eno stopnjo, na oceno A3. To pomeni, da za investitorje ostajamo zaupanja vredna država in da so ukrepi, ki jih sprejemamo, pravi. Do sedaj smo lahko spoznali, da virus covid-19 ni grožnja samo zdravstvu, ampak predvsem ekonomiji, gospodarstvu in delovnim mestom. Konec novembra smo na izredni seji Državnega zbora sprejeli t. i. PKP6 — Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19. Konec decembra bo pred nami še PKP7. Zaradi naraščanja števila okuženih in predvsem zaradi naraščanja zasedenosti kapacitet v bolnišnicah ter števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, je bila Vlada 18. oktobra primorana ponovno razglasiti epidemijo. Zaradi ponovne razglasitve epidemije pa je bilo treba nekatere zakonske rešitve dopolniti, jih ustrezno spremeniti, nekatere podaljšati, druge pa sprejeti na novo. PKP6 se tako v največji meri nanaša na ublažitev posledic za gospodarstvo (zlasti za tiste, ki so zaradi ukrepov morah začasno prenehati opravljati dejavnost ah jo izvajajo v bistveno zmanjšanem obsegu), namenjen je ohranitvi delovnih mest, državljanom ter socialnemu in zdravstvenemu varstvu. Ključne rešitve, ki jih prinaša zakon, so: delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem, nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma, oprostitev plačila najemnin poslovnih prostorov, če je lastnik država ali lokalna skupnost, podaljšanje moratorija na kredite za eno leto, odlog in obročno plačilo davkov in prispevkov, pomoč prevoznikom, ki zaradi ukrepov niso opravljali prevozov, oprostitev plačila vrtca, če ga otrok ne obiskuje, topel obrok za učence in dijake iz socialno ogroženih družin med šolanjem na daljavo, oprostitev plačila storitev študentskih domov med razglašeno epidemijo, nadomestilo plače zaradi karantene, sobivanje enega starša z bolnim otrokom v bolnišnici, finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada dohodka, dodatek za zaposlene, ki delajo s covid bolniki v sivi ah rdeči coni, ter številni drugi ukrepi. Skupna ocenjena vrednost ukrepov je okoli milijarda evrov, od tega največ za ukrep pomoči delnega povračila nekritih fiksnih — stroškov. Kot sem v preteklem pisanju že izpostavila, si maksimalno prizadevam povezati lokalno in državno raven, saj se zavedam, da bomo le na ta način lahko spodbudili številne projekte na našem območju. V oktobru smo tako na delovnem srečanju gostili ministra za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvoneta Černača. Skupni delovni sestanek z župani in županjama haloških občin in Občine Kidričevo je tokrat potekal v Občini Majšperk. Obiske ministrov bomo nadaljevali takoj, ko bo epidemiološka slika to dopuščala. Spoštovani, leto 2020 se počasi končuje. December zal ne bo poln dogodkov, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. A ne glede na to naj bodo praznični dnevi čarobni in v krogu najdražjih. Želim vam lepe in spokojne božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v letu 2021 pa predvsem zdravja, miru, ljubezni in osebnega zadovoljstva. Vse dobro, pazite nase in na druge ter ostanite zdravi. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS Aktualno - možnosti končnih uporabnikov za dostop do širokopasovnega omrežja Obveščamo vas, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS v okviru svojih možnosti in pristojnosti na tem področju pripravila povzetek orodij in institutov v pomoč uporabnikom pri reševanju njihovih nesoglasij s ponudniki storitev elektronskih komunikacij v primeru, da se operater oz. ponudnik storitve in uporabnik ne moreta dogovoriti glede zagotavljanja storitve ustrezne kakovosti oz. zagotavljanja storitve nasploh. Nas vas se obračamo s prošnjo, da v okviru svojih zmožnosti obvestite prebivalce oz. gospodinjstva v vaši občini s tem obvestilom. Področja, ki jih v obvestilu obravnavamo v okviru možnosti končnih uporabnikov za dostop do širokopasovnega omrežja, so: — katera infrastruktura je na voljo oz. kakšne so možnosti priklopa (do naslova natančno); — kakšne so možnosti, če uporabnik ne more dobiti širokopasovnega dostopa ali telefonije; — AKOS Test Net omogoča uporabnikom merjenje dejanske zmogljivosti; — kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko končni uporabnik obrne na agencijo v zvezi z nedoseganjem internetne hitrosti oz. nedelovanja storitve. Obvestilo je objavljeno na spletnem naslovu: https://www.akos-rs.si/uporabniki-storitev/raziscite/kori-stni-nasveti-in-opozorila/ novica/ moznosti-koncnih-uporab-nikov-za-dostop-do-sirokopasovnega-omrezja-in-v-prime-ru-nedelovanja-storitev-ali-nedostopnosti-interneta. Hkrati vas tudi obveščamo, da je trenutno v javni obravnavi predlog Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS za spremembo prenosne hitrosti za funkcionalen dostop do interneta v okviru univerzalne storitve s 4 Mbit/512 na 10/2 Mbit/s od uporabnika. Hvala za vaše sodelovanje. AKOS Obvestilo o novem načinu zbiranja stekla in sprememba odpiralnih časov zbirnih centrov Z^bveščamo vas, da bomo v letu 2021 uvedli ločeno Wzbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. To pomeni, da boste v uporabo dobili posodo (120 L) za zbiranje stekla, pri čemer te vrste odpadkov ne bo več treba voziti na oddaljene ekološke otoke (ti se bodo ukinili). Posodo zelene barve z belim pokrovom in napisom STEKLO vam bodo predali zaposleni našega podjetja skupaj z navodili za ločevanje. Če vas ob obisku naših zaposlenih ne bo doma, vam bodo posodo nastavili na varno mesto. Odvoz stekla bo potekal s prevzemnega mesta (to je mesto, kamor že danes za odvoz nastavljate druge posode in vrečke). Odvoz bo potekal 6-krat letno po urniku odvoza odpadkov za leto 2021. Dnevi odvoza so na urniku za leto 2021 označeni z zelenim kvadratkom. Pri večstanovanjskih objektih (bloki idr.) ostaja sistem nespremenjen, prav tako na skupnih prevzemnih mestih, ki so že opremljena s posodo za steklo. Če vaše skupno odjemno mesto, kamor vozite odpadke, nima posode za steklo, jo bomo dodatno namestili. Prosimo za dosledno ločevanje vseh odpadkov po navodilih, ki jih najdete tudi na naši spletni strani: https://cistomesto. si/2019/04/01/ zlozenka-za-locevanj e-odpadkov/. V POSODO ZA STEKLO ODLAGAMO: — steklenice pijač in jedi, začimb, zdravil ... — kozarce za vlaganje brez pokrovov — drugo stekleno embalažo — druge votle steklenice brez zamaškov V POSODO ZA STEKLO NE ODLAGAMO: — okenskega stekla, ogledal, keramike ... — žarnic, avtomobilskega stekla — steklenic iz umetnih snovi — drugih vrst odpadkov NOVOSTI NA PODROČJU ZBIRANJA ODPADKOV V ZBIRNIH CENTRIH Obveščamo vas, da z letom 2021 ni več možno brezplačno oddajanje odpadkov v CERO Gajke za naše uporabnike. V ta namen smo spremenili in povečali razpoložljivost zbirnih centrov v upravljanju podjetja CM Ptuj, kamor lahko pripeljete in brezplačno oddate odpadke, ki spadajo v okvir zbiranja gospodarske javne službe. Vabimo vas, da v letu 2021 odpadke pripeljete v vam najbližji ZG glede na odpiralni čas in lokacijo. ZG VIDEM Lokacija: v industrijski coni (glej zemljevid lokacij na: https://cistomesto.si/ zbirni-centri/) Za vse dodatne informacije v zvezi z ločevanjem in zbiranjem odpadkov smo vam na voljo na tel. številki 02 780 90 20 ali po e-pošti info@cistomesto.si. Dan Letni odpiralni čas (april-oktober) Zimski odpiralni čas (november—marec) Opombe PONEDELJEK in SREDA 11.00-18.00 9.30-16.30 vsak ponedeljek in sredo razen praznikov SOBOTA 8.00-11.00 8.00-11.00 dve soboti v mesecu — glej koledar odvoza *Točni datumi odprtja zbirnih centrov bodo objavljeni kvadratek na koledarju: na naši spletni strani in v urnikih odvozov za leto 2021 — glej moder ZC KIDRIČEVO Lokacija: Njiverce, cesta za Talum (glej zemljevid lokacij na: https://cistomesto.si/zbirni-centri/) Dan Letni odpiralni čas (april-oktober) Zimski odpiralni čas (november—marec) Opombe TOREK, SREDA, ČETRTEK 11.00-18.00 9.30-16.30 vsak torek, sredo in četrtek razen praznikov SOBOTA 8.00-13.00 8.00-13.00 vse sobote v mesecu — glej koledar odvoza Odpiralne čase in lokacije naših zbirnih centrov najdete na: https://cistomesto.si/zbirni-centri/. Vaš zbiralec odpadkov Cisto mesto Ptuj Poskrbimo za vegetacijo ob nekategoriziranih in kategoriziranih javnih cestah previsoka in razraščena vegetacija ob javnih cestah predstavlja oviro, prav tako pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tako pešcev kot kolesarjev in predvsem voznikov. Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 — odi. US, 46/15 in 10/18, v nadaljevanju: ZCes-1) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (pregle-dnostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križi-s ca ali priključka.« Skladno z navedenim in drugimi zakonskimi in podzakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu to pomeni, da: — je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; — zaradi preglednosti višina rastlin ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; — morajo biti drevesa ali grmičevje, ki raste ob omenjenih cestah, obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (prosti profil ceste); — mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine. Interes občine in tudi vseh občanov, uporabnikov javnih cest, je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki bi ogrožali ali bili nevarni za vse udeležence v prometu, in da je možno normalno vzdrževanje ceste. Višji posevki tik ob cestišču zmanjšujejo vidljivost in preglednost na vozišču (npr. drevesa, grmovnice, višje poljščine, npr. koruza), ki z vejami segajo v prosti profil ceste ah zračni prostor ceste (7 m). Občani se s takšnimi zasaditvami ne zavedajo dovolj odgovornosti za svoje ravnanje. Lastniki zemljišč morajo skrbeti za varovalni pas, v katerem se razrašča vegetacija iz stavbnih in kmetijskih zemljišč v zračni prostor javnih cest, saj to zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa. Občane torej opozarjamo, da redno obrezujejo zasaditve v okolici cest in poti. Za vegetacijo je treba skrbeti skozi vse leto in tako zagotavljati minimalno polje preglednosti. Ustrezna ureditev poleg večje varnosti vseh udeležencev v prometu prispeva tudi k bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij. Občinski inšpektorat Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Začetek gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince K lovembra so se stroji, ki gradijo IM daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, že preselili tudi na pobreške njive. Projekt izgradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce—Pince in RTP 400/110 kV Cirkovce je bil uvrščen tudi na seznam projektov skupnega interesa (Projects of Common Interest - PCI). To so energetski infrastrukturni projekti, v okviru katerih je Evropska komisija podala dolgoročno vizijo in smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Pogoj za uvrstitev posameznega projekta na seznam je, da mora prinašati znatne koristi vsaj dvema državama članicama, prispevati k tržni integraciji energijskih trgov in dodatni konkurenci, izboljšati zanesljivost oskrbe in zmanjšati emisije Skica daljnovoda co2. Izvajanje projektov skupnega interesa bo podprto s številni- Na območju Občine Videm poteka izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince. mi ugodnostmi, kamor spadajo predvsem hitrejši postopki izdaje dovoljenj in s tem povezani nižji upravni stroški, večja privlačnost za investitorje ob možnosti čezmejne razporeditve stroškov državam, ki bodo imele od posameznega projekta največ koristi, do možnosti finančne pomoči iz evropskih skladov. Projekti, uvrščeni na seznam PCI, so upravičeni tudi do sofinanciranja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility - CEF). Kot je na slovesnosti v Kidričevem izpostavil prvi mož Elesa Aleksander Mervar, bodo s projektom vzpostavili prvo čez- mejno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske in povečali že omenjeno zanesljivost delovanja sistema. Projekt je vreden dobrih 150 milijonov evrov, od tega je približno 50 milijonov evropskih sredstev, saj gre za interesni projekt več držav. Daljnovod Cirkovce—Pince bo potekal skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Crenšovci, Velika Polana in Lendava. MN Qred kratkim je izšlo Poročilo o stanju planeta 2020, celovita študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta (Living Planet lndex), ki spremlja stanje populacij prostoživečih živali na svetu. Poročilo navaja zastrašujoče podatke; populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale za kar dve tretjini. Med ključnimi vzroki za tako drastično uničevanje biotske pestrosti v okolju poročilo navaja pridelavo in uživanje hrane ter z njo povezanih aktivnosti, kot sta krčenje gozdov in trgovanje s prostoživečimi živalmi. Intenzivno kmetovanje ima v okolju mnogotere negativne učinke, ki se odražajo na zmanjšanju populacije prostoživečih sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib. V manj kot pol stoletja so v povprečju upadle za 68 %, navaja objavljeno poročilo. Rezultati kažejo, da isti dejavniki, o katerih verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68-odstotnim upadom biotske pestrosti v obdobju od 1970 do 2016. Upad je rezultat predvsem uničevanja okolja, ki prispeva tudi k pojavu zoonotskih bolezni, kot je covid-19. ZAKLJUČNA MISEL Globalni upad biotske pestrosti prispeva k naraščanju svetov- ne neenakosti, poglablja se razkorak med globalnim severom in jugom, povečuje se ranljivost skupnosti, ki jih bo izguba narave najbolj prizadela. Zato morajo vsi načrti za preprečevanje izgube vsebovati temeljna socialna in ekonomska vprašanja, ki se z izgubo biotske pestrosti le še poglabljajo. Preusmeriti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi v kmetijstvu in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju odpadkov, enakopravnemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prostoživečih živali in zmanjšanju potencialov za izbruh raznih pandemij. Nujen je nov sporazum za naravo in ljudi. Mag. Ivan Božičko Alije uničevanje biotske pestrosti krivec za pojav bolezni, kot je covid-19? Participatorni proračun participatorni proračun je mednarodno uveljavljen instrument poglabljanja demokracije na ravni lokalne samouprave. Bistvo participatornega proračuna je prenos odločanja o porabi dela finančnih sredstev občine neposredno na občane. S participatornim proračunom lahko prebivalci občine, mestne četrti ali krajevne skupnosti sami prepoznajo probleme ali možnosti izboljšav, sami predlagajo rešitve in zatem med podanimi predlogi tudi izbirajo v zavezujočem glasovanju. Ključna izhodišča participatornega proračuna so: dolgoročnost in ponovljivost, odločanje o javnih finančnih sredstvih, transparentnost, zanesljivost, odločilna je volja občanov idr. Oblikovanje participatornega proračuna lokalne skupnosti običajno poteka v štirih fazah: 1. zbiranje predlogov (občani podajo investicijske predloge), 2. vrednotenje predlogov (občinske službe ocenijo potencialne stroške predlogov), 3■ glasovanje (občani z glasovanjem izberejo med predlaganimi projekti), 4. izvedba (v naslednjem proračunskem obdobju se izglasovani projekti izvedejo). Participatorni proračun se je v desetinah držav in tisočih občinah dodobra izkazal kot učinkovit način upravljanja javnih občinskih financ. Mnoge mednarodne institucije, med njimi tudi Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, so v primerjalnih študijah med občinami, ki izvajajo participatorni proračun, in občinami, ki so upravljane brez soupravljanja občanov, ugotovile, da participatorni proračun vpliva na mnogo družbenih področij. Študije kažejo, da se lahko občine, so upravljane s participatornim proračunom, pohvalijo s hitrejšim gospodarskim razvojem, enakomernejšim razvojem, bolj trajnostno naravnanostjo, višjo kakovostjo bivanja, večjim zadovoljstvom občanov, manjšim tveganjem korupcije, učinkovitejšo porabo sredstev, večjo transparentnostjo porabe javnih sredstev, manjšimi socialnimi razlikami, povečanjem aktivacije prebivalcev in povrnjenim zaupanjem prebivalcev v demokratični politični sistem. Stopimo torej na pot participa-torne priprave občinskega proračuna. Mag. Ivan Božičko Razmere, s katerimi se ves svet sooča zadnje tedne, so vplivale tudi na delo občinskega sveta in svetniške skupine. To pa nikakor ne pomeni, da smo počivali, ampak smo se morali le privaditi na nov način dela in ga, na srečo, zelo hitro usvojili. Ker nam situacija ni dopuščala, da bi se videli v živo, smo dve redni seji občinskega sveta izvedli prek spletnih aplikacij. Na 12. redni seji smo obravnavali predlog ekonomske cene vrtca. Zaradi povečanja stroškov dela in materialnih stroškov se je ekonomska cena vrtca povišala. Ker se zavedamo, da vsako višanje cene vrtca najbolj bremeni starše, smo sledili predlogu, da občina v proračunu zagotovi sredstva, s katerimi bo krila razliko med staro in novo ceno vrtca. Cena vrtca, ki jo plačujejo starši, bo tako ostala enaka. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bil tudi predlog Odloka o taksi na neizkoriščena stavbna zemljišča. Gre za parcele na območju poslovno-logistične cone Videm, kjer kupci parcel niso pridobili gradbenih dovoljenj. Svetniki smo predlog odloka podprli, saj stremimo k racionalni porabi prostora v poslov-no-logistični coni Videm. Na 13. redni seji občinskega sveta v novembru smo svetniki obravnavah Predlog proračuna Občine Videm za leto 2021. Svetniki smo sprejeli sklep, da se predlog pošlje v javno obravnavo. O proračunu za leto 2021 bomo odločali na naslednji redni seji, ki nas čaka v prazničnem decembru. Katja Svenšek, vodja svetniške skupine Božični čas naj vam prinese mir in veselje ter vas napolni z novo močjo. Želimo vam miren in blagoslovljen božič ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. V letu 2021 naj se vam uresničijo vse želje, pričakovanja in sanje. Naj bo vaše življenje srečno, zdravo, iskrivo, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. OBČINSKI ODBOR SDS VIDEM SDS Slovenska ljudska stranka je v jesenski del vstopila zelo aktivno, saj smo skupaj z drugimi koalicijskimi skupi- Slovenska ljudske stranke 1/0 ' 1 nami sodelovali pri pripravi proračuna za leto 2021. Stranka SLS si prizadeva za hitrejši razvoj na vseh področjih, vendar pušča korona kriza globalne posledice. Želimo, da bi nam v letu 2021 uspelo pridobiti čim več investicijskih sredstev in zagotoviti sredstva za enakomerno razvijanje celotne občine. Menimo, da je proračun za prihodnje leto narejen dobro, saj v njem vidimo kot glavni projekt gradnjo vrtca v Vidmu. S tem bomo zagotovili, da bodo vsi otroci iz Občine Videm imeli možnost obiskovanja vrtca v domači občini. Zavedamo se, da sta prioritetna naloga tudi gradnja kanalizacije in protipoplavna zaščita reke Polskava, ki naj bi se začela v letu 2021 in končala v letu 2022 ah 2023. Veliko smo si tudi prizadevali za gradnjo doma upokojencev v Vidmu. V letu 2020 se je odkupila parcela za gradnjo, tako da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, da bi se gradnja začela čim hitreje. Prizadevamo si tudi, da bo nova ambulanta v Leskovcu dokončana v najkrajšem možnem času, saj se zavedamo, kako pomembna je zdravstvena oskrba. Upamo, da nam bo leto 2021 veliko bolj naklonjeno kot leto 2020 in da bomo lahko znova delovali po normalnih sistemih, saj se sedaj pojavljajo težave z organizacijo sestankov in izvedbo aktivnosti. Želimo tudi, da občani ostanejo zdravi ter pazijo nase in na ljudi okoli sebe. Ko se ukrepi sprostijo, pa si želimo pomoči vseh občanov, da lahko postavimo življenje nazaj v čas, kot smo ga doživljali pred virusom covid-19. Stranka SLS se bo še naprej z vsemi močmi trudila za našo Občino Videm. SLS, Občinski odbor Videm Tobia Cebe, 5. e Slovenska ljudska stranka Končujemo leto, ki je bilo za SLS izpolnjeno s številnimi dogodki. Doživljali smo trenutke razočaranja ob neuspehih in trenutke veselja ob uspehih in dogodkih, ki so nas povezali in nas navdajajo z optimizmom, da upravičeno samozavestno stopamo v čas, kije pred nami. Ostanite zdravi in preživite miren božič v krogu vam najbližjih, s ponosom se dan kasneje spomnite osamosvajanja naše države, nato pa pogumno stopite v 2021. OO SLS Videm občani občine ViaSfo, želimo varff vesele božične praznike in srečno novojeto. 00 DeSUS-Videm. i LETOŠNJI PRAZNIKI BODO ŽAL DRUGAČNI, A NAJ ZATO NE BODO NIČ MANJ DOŽIVETI. ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. NOVO LETO PA NAJ ZAZNAMUJETA PREDVSEM ZDRAVJE IN UPANJE. VSE DOBRO V LETU 2021! OO NSL VIDEM PRI PTUJU SMS STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE Veliko sreče, zdravja in lepih sanj naj prinese vam božični dan. Novo leto naj poišče srečo v vseh stvareh, ki vžigajo iskrice v očeh. Naj pozabi žalostne reči, ki privabljajo solze v oči. Vse, kar upate, naj se vam izpolni, vse, kar iščete, naj se vam odkrije, vse, kar v srcu čutite, naj se vam v osebno srečo zlije. Ob božično-novoletnih praznikih želimo vsem občanom obilo zdravja, sreče in veselja v letu 2021. SMS - Zeleni Evrope LO Videm \ vladni stranki NSi so na 14. kongresu mag. Mateju Toninu potrdili še en mandat. Izvolili so novo vodstvo sveta stranke in štiri člane izvršilnega odbora. Ob tem je novi-stari predsednik v nagovoru posebej poudaril, da mora nova strokovna ekipa še naprej graditi in utrjevati položaj stranke v slovenskem političnem prostoru. »Ne gradimo stranke enega človeka, ampak stranko ene ekipe,« je poudaril ter predstavil predloge NSi pri reševanju trenutne gospodarskopolitične situacije in predloge sproščanja ukrepov epidemije covid-19. Kot pomembno v zadnjem času si v NSi štejejo sprejetje ukrepov za boljše življenje občanov v obdobju 2020—2021. Sprejet je nov predlog povprečnin v višini 628,20 EUR. Vlada je na predlog NSi sprejela tudi ukrep za razdelitev sredstev za boj poti virusu covid-19 v višini 6,5 mio evrov. Tako Obči- ni Videm v boju proti epidemiji pripada dodatnih 535.054 EUR. Za primerno razvrstitev dodeljenih sredstev se bo zavzemal tudi naš občinski svetnik. Prav tako bo MORS, ki ga vodi naš minister mag. Matej Tonin, v najkrajšem času izdatno pomagalo slovenskim gasilcem z nadomestilom izpada nabira letnih prostovoljnih prispevkov za koledarje, pri nabavi gasilskih vozil in specialne zaščitne opreme gasilskih posadk. Kot odgovorna stranka v skrbi za človekovo dostojanstvo, svobodo, pravičnost in varnost vse občane prosimo, da dosledno spremljajo in spoštujejo ukrepe Vlade RS in NI JZ v boju proti epidemiji. Kljub ukrepom želimo, da v najožjem družinskem krogu doživete prijetna decembrska praznovanja dobrotnikov in 30. obletnico dneva samostojnosti in enotnosti. Vse dobro! NSi — krščanski demokrati KS Tržeč z optimizmom gleda naprej IZTajevni skupnosti Tržeč je tudi l\letos uspelo uresničiti praktično vse projekte in investicije, za kar so v prvi vrsti zaslužni prav vsi krajani KS Tržeč z Dušanom Serdinškom na čelu, seveda v sodelovanju z videmsko občino. Kljub negotovim časom imajo tudi Trževčani kar nekaj razlogov za veselje, pa čeprav je svetovna zdravstvena situacija pošteno zarezala tudi v načrtovanje projektov in investicij na lokalni ravni. Kljub vsemu jim je v sodelovanju z Občino Videm letos uspelo realizirati naslednje: investicija ureditve kanalizacije z vso pripadajočo infrastruktu- Nova asfaltna podlaga pred trgovino v Tržcu ro na odseku Bar Osmica—avtocesta, asfaltiranje kraka ceste (Štefka Muzek), dokončanje kleti na Djočanovi domači- ji (zaradi zimskih razmer se bo projekt končal takoj, ko bo mogoče, sicer je pri koncu, op. a.), nakup zemljišča med obema igriščema ŠD Tržeč (se končuje), rekonstrukcija parkirišča pri trgovini Mercator v Tržcu, zasaditev dreves v okolici športnega parka ter fasada na objektu gasilskega doma PGD Tržeč in ŠD Tržeč. V KS Tržeč upajo, da jim bo s pomočjo krajanov in videmske občine tudi v prihodnje uspelo realizirati vse zastavljeno, obenem pa verjamejo, da se bo tudi globalna situacija kmalu obrnila na bolje. KS Tržeč želi vsem ljudem dobre volje prijetne praznike, preživete v krogu tistih, ki jim največ pomenijo. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Dogodki v Krajevni skupnosti Dolena 1 /KS Dolena se prijetni dogodki kar vrstijo. Za največjo V pridobitev v zadnjem kvartalu leta lahko z gotovostjo postavimo sanacijo plazov na lokalni cesti Zg. Pristava-Osterbergerjevo. Občina je skrbno, načrtovano in modro postopala v pridobitvi državnih sredstev za sanacijo plazov in s soudeležbo v projektu obnovitve ceste tudi uspela. Podrobnosti investicije bodo opisane v članku občine. Da bo projekt povsem končan, je treba še nekaj postoriti na področju varnosti prometa. Tako nas ob prometni signalizaciji na cestnem svetu čaka še postavitev varnostne opreme. Do takrat se bomo vozili po cesti v gradnji in na lastno odgovornost, kot je standard za gozdne ceste. Nadaljuje se obnova vaškega doma. Trenutno poteka ureditev sanitarij v pritličju. V obnovo vlagamo vsa proračunsko sred- Na cesti Osterbegerjevo pred zemeljskimi deli, ko je bila cesta dejansko zelo uničena in potrebna temeljite prenove. stva, dodeljena za KS. Dela se opravljajo z nam že prisvojenim prostovoljstvom, a ne amaterstvom. Hvala vodstvu občine, ki nam ponovno stoji ob strani. Vsi se namreč zavedamo pomena skrbi za ranljive skupine. To pot bomo poskrbeli zanje s straniščem za invalide. Potek prenove poteka počasi. Vsa dela opravljamo skladno s pravili o omejevanju NIJZ in Vlade RS, torej največkrat le po en delavec. Dokončanja obnove se nadejamo še v tem letu. Ob domu smo s pomočjo strokovne ekipe 2. decembra posekali smreke, poškodovane v jesenskem neurju. Les bomo uporabili za postavitev ograje z nekaj klopmi na istem mestu in boks za smetnjake. Novi pridobitvi v Doleni sta tudi deponija za potrebe zimske službe in sanacija poškodovanega vodnega prepusta na lokalni cesti. Dela je opravil režijski obrat občine. Vodstvo KS ugotavlja, da smo v tem letu veliko postorili. Žal še nekaj sklepov ostaja nerealiziranih, a kljub temu že gleda- Letos od poletja, ko so se na cesti proti Osterbergeju izvajala obsežna obnovitvena dela ... mo v prihodnje leto z novimi načrti in programi sodelovanja s krajani, občino in društvi s sedežem v KS. Se obvestilo: Novoletno druženje v vaškem domu zaradi omejevalnih priporočil vlade in NIJZ odpade. Hvala za razumevanje. Svet KS želi vsem krajanov ob domačem ognjišču doživeto praznovanje božiča in novega leta. Čestitke tudi ob prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Bodite veseli, ostanite zdravi, srečni, skromni in strpni. Vse bo še dobro! Besedilo in foto: LK V novembru je bila precej zahtevna naložba uspešno končana in cesta je že prevozna do vrha. Neodgovorna raba lokalne ceste IZo se vozimo po lokalnih cestah, še posebej tistih iNobnovljenih, pogosto opazimo poškodbe cestišča. Po domače rečeno: »Poškodbe že nastanejo, ko se asfalt še ne ohladi!« Sokrajane in občane vljudno prosimo, da vse vrste cest uporabljate odgovorno. Za hitro nastale poškodbe ne gre vedno kriviti le izvajalcev, da so slabo izvedli gradbena dela. V prikazanem primeru na fotografiji je bilo delo opravljeno dobro. Slabo pa je opravljeno delo voznika težkega kamiona ali vlečnega traktorja s težkim priklopnikom, ki je kljub zadostni širini ceste sekal ovinek in na asfaltnem delu bankine poškodoval vodno drčo ob cesti. Pogoste poškodbe nastajajo tudi ob lokalnih cestah med njivami. Oranje njivske površine se izvaja v cestni svet (do cestnega jarka ali do bankine). Tako traktor pri spravilu pridelka in kombajn z enim redom kolesja stroja vozi po skrajnem robu ceste in ga lomi — uničuje. Vsak voznik pozna cestnoprometne predpise in signalizacijo. Na znaku zna prebrati, kakšna je dovoljena osna obremenitev na posameznem odseku ceste. Prav tako zna oceniti, kako varno zapeljati v ostrem ovinku, da bodo sledna kolesa prikolice ali kamiona ostala na utrjenem delu vozišča (po domače — zna navoziti ovinek). Tudi pri oranju zna oceniti, kje orje plug. Ne uničujmo težko pridobljenega s svojim nezavedno slabim ali lahkomiselnim ravnanjem. Če pa to počnete zavedno, bomo vložili vse napore, da izsledimo storilce in opravimo potrebno rekonstrukcijo na njihov račun. O kaznih pa naj razmišljajo organi pregona! Bodimo odgovorni vozniki in po lokalnih cestah vozimo po sredini, ob srečevanju pa se po potrebi ustavimo na varno Poškodbe bankine z asfaltno prevleko vodnega toka utrjenem mestu. Včasih je bolje peljati dvakrat kot enkrat z negotovostjo na račun varnosti in poškodb. Hvala! Odgovorni krajani (podatke hrani uredništvo) V KS Pobrežje dograjujejo in obnavljajo "Tako kot v drugih krajih Občine Videm se lahko tudi I Pobrežani pohvalijo z novimi pridobitvami in obnovitvami, saj se je kljub težkemu letu uredilo marsikaj. Na vprašanje predsedniku KS Pobrežje Andreju Forstneriču, na kaj smo lahko letos v Pobrežju ponosni, sem dobil zajeten odgovor. V letu 2020 je bila zgrajena kanalizacija Boršt, v katero so bili zajeti tudi polaganje novega vodovoda, položitev električnih vodnikov v zemljo in optično omrežje. Dela, ki so bila vredna 90.000 evrov, je izvajalo Komunalno podjetje Ptuj. Prav tako je bila obnovljena cesta Murkova kapela—Videm v vrednosti 17.000 evrov, uredili in gramozirali pa so tudi cesto Popošek—Črnila v vrednosti 6000 evrov. Dela na obeh cestah je izvajalo podjetje Vrbnjak s Ptuja. Tik pred zimo je dobil novo obleko tudi vaški dom, prebarvani pa so bili tudi prostori SD. Dela v skupnem znesku Moderniziran je cestni odsek Murkova kapela-Videm. t Kanalizacija in nekatera druga dela v Borštu so končana. Tudi vaški dom v Pobrežju ima novo, lepšo podobo. 10.000 evrov je izvajal Robert Hameršak iz Pobrežja. V marcu smo bili ponosni na novo kuhinjo v vaškem domu, ki pa še ni bila povsem opremljena, zato so dodatno priskrbeli še drugo kuhinjsko opremo za 4500 evrov. Skozi vse leto je bilo kar nekaj sredstev namenjenih tudi za gramoziranje vaških cest, košnjo in ureditev bankin ter zamenjavo luči na javni razsvetljavi. Andrej Forstnerič, predsednik KS Pobrežje, skupaj z županom že dela načrte za leto 2021. V načrtu imajo ureditev športnega parka, preplastitev ceste Lah—ribogojnica Jeromel, ureditev dokumentacije za pločnik Miral—Tement (mimo Stelcerjevih), ureditev mostu pri Geču in na Bimervo, uredite ceste oz. Mimikiniga prečjeka, ureditev ceste Sodec—Stopfer (odvodnjavanje), preplastitev ceste do obrtne cone in različna gramoziranja. Veliko je načrtov in potreb. Upamo, da bodo odgovorni tudi v letu, ki prihaja, dobro gospodarili ter uresničili vse obljubljeno in začrtano. Besedilo in foto: MN Spoštovani vaščani Šturmovcev, člani TD Šturmača in naši prijatelji eto 2020 ni bilo naklonjeno izvedbi naših dogodkov Lin našim druženjem. Kljub temu smo z upoštevanjem epidemioloških zahtev izvedli veliko dejavnosti na Petrovi domačiji. Tako smo skozi vse leto skrbeli za domačijo, izvedli veliko vzdrževalnih del in uredili muzejsko zbirko. Nazadnje smo jeseni izvedli trgatev, da smo pospravili naš skupni pridelek in Spomin na naša druženja v preteklih letih. Foto: arhiv Rožman poskrbeli, da bomo prihodnje leto lahko nazdravili z domačim vaškim vinom. Kolikor je glede na situacijo le mogoče, delamo na tem, da nas bo naslednje leto domačija v Šturmovcih pričakala v vsem svojem sijaju, ko se bomo (upamo) lahko že bolj brezskrbno družili. Letos se drug drugega spomnimo s telefonskim klicem ah voščilnico. Želimo, da se prihodnje leto na tradicionalnem srečanju Sturmovčanov spet vidimo, družimo in poveselimo. Ob prihajajočih praznikih vam želimo predvsem zdravja, notranjega miru in družbe vaših naj dražjih. UO TD Šturmača Dosežki in dogodki v KS Sela 1 /Krajevni skupnosti Sela so ob koncu leta 2020 lahko V zadovoljni z opravljenim delom in pridobitvami na investicijskem področju. Zaradi omejitev zbiranja in ukrepov, povezanih s pandemijo, so letos žal morali odpovedati osrednje dogodke in druženje ob krajevnem prazniku, s slavnostno sejo, podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom in društvom ter žegnanjem na Anino pa so praznik KS Sela vendarle obeležili. Na Selih so zelo ponosni na 100 let staro Intiharjevo kapelo, ki so jo letos še nekoliko olepšali. Dejan Tramšek, predsednik KS Sela in občinski svetnik, je ob koncu leta zadovoljen, saj se po naseljih KS Sela vidi napredek, delali so po načrtu investicij in ga z dobrim sodelovanjem z Občino Videm uspešno končujejo. Letos so na nekaterih odsekih postavili javno razsvetljavo z infrastrukturo za možnost polaganja optičnih ali kabelskih kablov, zamenjali so nekatere že obstoječe svetilke s sodobnejšimi, asfaltirali odsek Veselič—Murko v dolžini 500 m, asfaltiran je tudi krajši del cestišča v Trnovcih v smeri Zg. Pristave, pri OS Sela so postavili nova sodobna igrala, lotih so se tudi obnove v kulturni dvorani, obnovitvenih del je bila deležna tudi selska podru- žnična cerkev, na novo urejena pa je tudi 100 let stara Intihar-jeva kapela na Selih. Tramšek je poudaril, da imajo v KS Sela tudi za prihodnja leta narejen seznam projektov in želja, med prioritete spada težko pričakovani začetek del na projektu Regulacija reke Polskave, modernizirati želijo odsek ceste Murko—Smolinger na Selih, ob tem pa dodal, da si želijo, da bi v prihodnjih letih uresničili načrt, da bo vsako društvo imelo svoje prostore za normalno delovanje in opravljanje aktivnosti. Seveda pa ob tem računa na dobro sodelovanje in veliko podporo še pri drugih dveh svetnikih iz KS Sela — Katje Svenšek in Matjaža Klasinca, s katerima zelo dobro sodeluje že zdaj. Vsem krajanom in krajankam se vodstvo KS Sela zahvaljuje za dobro sodelovanje in želi, da skupaj ustvarjajo napredek v vseh naseljih, da se veliko družijo in širijo dobre ideje. Med dobrimi željami za leto 2021 je Svet KS Sela s predsednikom Dejanom Tramškom v ospredje postavil zdravje, medsebojno sodelovanje, srečo in veselje. Vsem, želijo miren božic in srečno novo leto 2021! Besedilo in foto: TM Projekt ZaDravo bo pripomogel h kakovosti življenja ob reki ■^RS Bistra Ptuj bo s partnerji uredila enega izmed nara-Z-vovarstveno najpomembnejših območij v Sloveniji. Projekt ZaDravo bo pripomogel k izboljševanju stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave. Dravski rečni in obrečni ekosistem je v zelo neugodnem stanju, zato se je povezalo sedem projektnih partnerjev, ki bodo na projektnem območju od Maribora do Središča ob Dravi izvajali številne dejavnosti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. ZRS Bistra Ptuj bo s projektnimi sredstvi izvajala dejavnosti na lokaciji v občinah Markovci in Videm na delu Krajinskega parka Šturmovci, kjer bo poskrbela za izboljšanje stanja in ohranjenost travniških kultur. Na šestih hektarih bodo poskr- Pogled na Dravo. Foto: Jasmina Kotnik beli za selektivno odstranitev lesne biomase, odstranitev invazivnih tujerodnih rastlin in renaturacijo travne ruše. V projektu bodo vzpostavili življenjsko okolje rastlin in Živah, po katerih je poznana pokrajina Šturmovcev, to so mogočni beli topoli in pestri ekstenzivni travniki, na katerih med drugim cvetijo redke divje rastoče orhideje ali kukavičevke. Načrtujejo, da bodo ugodno stanje po čiščenju površin dosegli v naslednjih sedmih letih z ekstenzivnim trajnostnim upravljanjem površin. Ker želijo ustvariti vez med naravo in njenimi obiskovalci, bodo uredili tudi učno pot Šturmovci v občinah Markovci in Videm. Postavljene bodo obveščevalne in interpretacijske Prijavitelj in koordinator projekta je Mariborska razvojna agencija. Projekt izvaja v sodelovanju s partnerji: Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Znanstveno-raziskovalnim središčem Bistra Ptuj, Občino Starše, Občino Duplek in Občino Središče ob Dravi. dram y nahmŽOOO un EVROPSKA UNIJA IVtOMII SKLAD Z* Nf&IU HAL Mi S »Z V''>■ v^vWv' mmi mm mmm Z: V V :i: -V;> Za vnuke in navdih nekaj pletenih izdelkov naše babice .... Imamo rekorderko v izdelovanju pletenih nogavic — Danico Spevan, ki že vrsto let plete nogavice za vnuke, otroke, za druge in bolne. Plete tudi za naše zimske može — za Miklavža, Božička in za dedka Mraza, skratka za vse, ki jih rado zebe. /slike/ Od doma vam pošiljamo drobne, pozitivne ideje, da tudi vas navdušimo, za »doma narejeno« darilo za vaše najdražje. Naj vas zanimajo le začetki, srečni in polni upanja. Konec trpljenja naj bo pokazatelj, da je bilo vse tisto na začetku zgrešeno. Pustimo vse slabo za sabo in spodbudno vstopimo v nov dan. Vsem želimo lepe prihajajoče praznike, srečno in zdravja polno novo leto 2021! Besedilo in foto: Marija Kolednik Črnila Izdelki videmskih pletilj in kvačkaric Foto: arhiv društva 17. princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski predal naloge K I a dvorišču Ptujskega gradu so 11. novembra z upo-I Mštevanjem vseh ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa pripravili slovesno ustoličenje novega princa karnevala. Dosedanji, 17. princ karnevala Darko Cafuta - Jakob baron Zekel Videmski - je svoje naloge predal 18. princu karnevala. Ta naziv si je prislužil Hinko Šoštarič iz Sodincev kot vitez Hinko Sodinski plemeniti Gali. Pri obveznostih mu bo pomagala njegova gospa, Stanka plemenita Gali. Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je nekdanjemu princu Darku Cafuti v zahvalo za uspešno opravljeno poslanstvo podelila malo statuo. KDO JE 17. PRINC KARNEVALA Jakob baron Zekel (1530—1583) je bil tretji otrok iz prvega zakona Luke Zekela in matere Katarine pl. Meinburg. Jakob je bil rojen leta 1530 in je leta 1560 postal lastnik haloških 17. princ karnevala Darko Cafuta kot Jakob baron Zekel Videmski posesti s sedežem pri sv. Vidu pri Ptuju, svobodnega dvora na Ptuju, kjer je danes knjižnica Ivana Potrča. Leta 1560 se je poročil z baronico Zofijo Herberstein. Takrat mu je oče predal tudi sv. Vid. Baron Zekel Videmski v družbi princev ptujskega Kurentovanja in predsednika FECC Slovenije Andreja Klasinca 17. princ karnevala Darko Cafuta je 11. novembra svoje naloge predal 18. princu. Foto: Črtomir Goznik V vlogi barona Zekela Videmskega je zadnji dve leti nastopal Darko Cafuta, 17. princ karnevala, član KTED Korantov Demoni, in svoje delo opravil z odliko. Zanj in za njegovo družino sta bili zadnji dve leti nekaj posebnega, je povedal za Naš glas in dodal: »Čeprav sem, bil v karnevalsko dogajanje v naših krajih in tudi drugje tesno vpleten že od malih nog, je bila to zame in predvsem za mojo ženo nova izkušnja, za katero sem zelo hvaležen. Bilo je veliko priprav, stresnih situacij in organizacije, ob tem pa sem spoznal veliko novih ljudi in imam na obdobje princevanja veliko lepih spominov.« DARKO CAFUTA: »VLOGA IN POMEN PRINCA STA IZREDNEGA POMENA« Darko ne skriva, da se je za to odgovorno nalogo odločil skupaj s svojo družino in društvom KTED Korantov Demoni, tako da je bil že pred prevzemom na vse skupaj dobro pripravljen. Ob tem pa prizna, da so ga v tistem ključnem trenutku in ob ustoličenju pred dvema letoma prevzeli posebni občutki in čustva, ki jih je bilo na trenutke težko skriti. Princ karnevala je pomembna osebnost, saj naše etnografske običaje doma in po svetu predstavlja skozi vse leto. Darko pove, da je v dvoletnem mandatu več kot stokrat predstavljal naše ptujsko Kurentovanje ter lokalne etnografske pustne like in običaje. »Vloga in pomen princa sta izrednega pomena, saj na tak način vsako leto prepričamo nove etnografske pustne like in radovedne obiskovalce, da se z veseljem vračajo na Ptuj in se udeležujejo Kurentovanja,« pojasni Darko, ki se v nadaljevanju z veseljem spominja še nekaterih gostovanj, sprejemov, dogodkih. Težko bi izpostavil kak dogodek, pravi Darko, ki je skupaj z ženo in gardo obiskali kar nekaj karnevalov v tujini, vse od Avstrije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Bolgarije do karnevalov v domovini. »Vsak izmed karnevalov je nekaj posebnega in na vse imam zelo lepe spomine. Vponos mi je bilo biti soudeležen in gostiti prijatelje tudi na domačem Fašenku v Vidmu. Najbolj mi je ostala v spominu inavguracija, ko sem prevzel naziv princa ptujskega karnevala. Mesto je bilo polno ljudi in vzdušje je bilo res zelo veselo, kot se za ta čas okrog martinovanja tudi spodobi,« se spominja Darko, ki je v času prinčevanja pridobil tudi veliko novih izkušenj, naučil se je tudi javnega nastopanja in protokola, za vse to pa je zelo hvaležen. Videl je tudi nekaj novih krajev in spoznal veliko novih ljudi. Vse to danes še bolj ceni in ohranja v lepem spominu. DOBRE ŽELJE NOVEMU PRINCU KARNEVALA Sicer pa Darko, potem ko je že predal svojo nalogo novemu princu, pove, da mu v tem občutljivem obdobju prav nič ne zavida, saj so trenutne razmere za vse zelo težavne. »Soočiti se bo moral s popolnoma novimi izzivi promocije Kurentovanja in naših etnografskih pustnih likov ter običajev, saj je izvedba tako velikega javnega dogodka vprašljiva. Vsekakor naj svoje poslanstvo opravlja z vsem srcem in v njem uživa. Novemu princu iskreno čestitam in mu želim veliko sreče, vedno pa lahko računa tudi na mojo pomoč,« še pove Darko, ki je ob vsem ponosen še na odprtje muzeja pustnih mask v Vareji, ki se je zgodil tudi v obdobju njegova »vladanja«. Se zahvala 17. princa karnevala: »Zahvala gre Svetu princev, MO Ptuj in organizacijskemu odboru Kurentovanja, ki so me izbrali za to nalogo. Prav tako sem hvaležen Občini Videm, KS Soviče - Vareja - Dravci, KTED Korantov Demoni in vsem pokroviteljem, ki so me skozi ti dve leti podpirali. Posebna zahvala pa gre soprogi, baronici Herberstein, gardistom in družini.« TM Moja družina, Meta Petrovič, 1. d KTED Korantov Demoni IZoranti Demoni delujemo od leta 2001. Udeležujemo l\se letnih in zimskih karnevalov, od leta 2016 pa smo tudi člani FECC, mednarodnega združenja karnevalskih mest. Demon, ki je pregnal zimo, je bil korant. Svoje poslanstvo, odganjaje zime, upravičuje v času pusta, od svečnice do pepelnice. V svoji prvotni obliki je predstavljal nekaj nadnaravnega. Kot demon se je začel bojevati z zimo in klical v deželo pomlad. Večjo skupino korantov vedno spremlja vsaj en hudič, imenovan tudi vrag. Začetek leta je bil za nas aktiven, v fašenski čas smo se podali zelo vestno, obiskali smo prijatelje na domovih, udeleževali smo se karnevalov doma in v tujini, vsak dan nas je bilo moč videti pred mestno občino na Ptuju, kjer so naši člani v gardi varovali princa karnevala in princeso. Mwa £ AFOT* V društvu Korantov Demoni so zelo ponosni na svojega predsednika Darka Cafuta, ki je bil zadnji dve leti tudi princ ptujskega karnevala. Foto: TM Po fašenskem času se je aktivno življenje umirilo, ne samo za korante, ampak za vse ljudi po svetu. Marca se je začela epidemija covid-19, ki je spremenila življenje vseh. Sedaj gre leto že počasi h koncu in ukrepi epidemije še vedno trajajo. Upamo, da se bodo razmere izboljšale v letu 2021 in se bomo lahko skupaj poveselili. Baron Jakob Zekel Videmski, Darko Cafuta, 17. princ ptujskega karnevala, je 11. novembra 2020 svojemu nasledniku že predal častni naziv. Ob koncu se zahvaljujemo vsem donatorjem in se nadejamo dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Želimo vam veliko lepih trenutkov ob praznovanju božičnih praznikov, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2021. KTED Korantov Demoni Rožmarinovci skozi leto 2020 folklorno društvo Rožmarin Dolena je bilo tudi letos dejavno kljub razmeram, ki vladajo zaradi pandemije. Takoj po novem letu smo izpeljali redni letni občni zbor društva, redno delo, vaje in srečanja pa so se nato nadaljevali, saj so bili pred nami pustni dnevi. V času pusta smo letos z Jiirekom in Raboljem preganjali zimo na Ptuju, v Kopru, Ilirski Bistrici, Vidmu in Gere-čji vasi, po vrtcih smo najmlajšim prikazovali že pozabljeno ljudsko izročilo. Zimo smo dodobra pregnali, nato pa aktivno delali na programu za srečanja folklornih skupin v organizaciji JSKD. Žal so se stvari čez noč obrnile na glavo. Epidemija zaradi covida-19 je zaustavila tudi naše delo. Tako smo bili v spomladanskem in poletnem času večinoma aktivni le prek virtualnih omrežij in na ta način obdržali stike s člani. Veliko naših misli je bilo usmerjenih v prenovo garderobe in novih FD Rožmarin Dolena zjurekom in Raboljem na ptujskem Kurentovanju. Foto: arhiv RD kostumov. Prav tako smo izvedli nekaj delavnic izdelave pričesk za folklorne nastope. Nekako se je poletje prevesilo v jesen, ko smo spet lahko »normalno« zadihali in zagnali novo folklorno sezono. A žal tudi to le za kratek čas. Oktobra se je zaradi poslabšanja stanja spet vse prekinilo. Aktiv žena je bil aktiven v svojih dejavnostih, sicer v okrnjenih sestavih. Tako so aprila domačinke v Zg. Pristavi pri križu pripravile simbolično razstavo in košarice z velikonočnimi dobrotami. Junija so članice aktiva žena s svojo ekipo in člani folklorne skupine sodelovale pri kuhanju haloške jedi na žlico, dogodek je pripravila KS Dolena. Med drugim so članice ob tej priložnosti uradno odprle tudi novo kuhinjo v Domu krajanov Dolena. V septembru je aktiv žena izvedel še kuharsko delavnico. Sedaj smo spet doma, razmišljamo in zremo v boljšo prihodnost. Žal nam je letošnja korona odnesla tudi praznovanje 40-letnice našega društva. Upamo, da bomo slovesnost lahko obeležili naslednje leto. Ko bo spet čas za vaje in srečanja, vabimo vse, ki ste željni plesa in glasbe ali pa bi se radi naučili kaj novega skuhati, v naše vrste. Naša vrata so vedno na široko odprta vsakomur; saj veste, Haložani smo preprosti in nasmejani ljudje. Naj vas prazniki popeljejo v lepe, dobre čase, v vaš dom naj pričarajo domačnost in toplino. Želimo vam mirne božično-novole-tnepraznike in vsega dobrega v letu 2021. FD Rožmarin Dolena Nova zgoščenka v FD Lancova vas 1 j FD Lancova vas se je lani porodila ideja o novi zgo-V ščenki, na kateri se bodo predstavili pevci in godci. Spomladi, po prvem valu epidemije, so aktivno pristopili k uresničitvi projekta, trenutno pa so njihova prizadevanja prekinjena zaradi ponovnega zaprtja društvenega delovanja. Lancovovaški folklorniki se kljub temu nadejajo, da jim bodo razmere kmalu dovoljevale nadaljevanje zastavljenega dela. Predsednica FD Lancova vas Barbara Sitar je za naš časopis na kratko predstavila nov projekt: »Ideja o novi zgoščenki se je porodila lani. Dokler so ukrepi dovoljevali, smo vadili v različnih glasbenih sestavih (harmonike, violine, klarineti, kontrabas, bariton, ustna harmonika, lončeni bas). Prepletali smo različne kombinacije instrumentov ter glasbenike otroške in starejše skupine. Na vajah nas je strokovno usmerjal tudi mladi študent glasbene pedagogike David Lukner. Na seznam glasbil, s katerimi se bomo predstavili na novi zgoščenki, smo dodali ponekod že pozabljene tradicionalne haloške instrumente — žveglo in trstenke. V ta namen smo se povezali z izdelovalci teh glasbil — z Jožetom Vidovičem (žvegla), Janezom Jerencem (trstenke) in z Dorotejo Feguš, ki nam pomaga pri učenju igranja na žveglo.« Projekta jim žal letos ni uspelo dokončati, upajo pa, da bodo zgoščenko posneli takoj, ko bo mogoče. Dokler so razmere to dovoljevale, so se člani redno dobili na vajah (plesalci, pevci in godci). Pridno je vadila tudi novoustanovljena skupina mladih pevk, ki se je občinstvu premierno predstavila na letošnjem januarskem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Lancovi vasi. »Mlade pevke se bodo prav tako predstavile na novi zgoščenki. V sredini julija smo se štiri pevke udeležile regijskega seminarja za pevce ljudskih pesmi Pojmo lepo, Mlade pevke FD Lancova vas pojmo dobro v Ormožu pod mentorstvom Klemna Bojanoviča in Mirjam Jelnikar, dve članici pa tudi regijske instrumentalne delavnice za godce na Ptuju pod mentorstvom Klemna Bojanoviča,« še doda B. Sitar. Vsako leto poteka v Lancovi vasi zdaj že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev, pevk in godcev ljudskih viž. Zaradi epidemije srečanja prihodnje leto ne bo, bodo pa skupaj s SIP TV pripravili oddajo in gledalce skozi starejše posnetke spomnili na srečanja preteklih let. Podobno so letos naredili tudi z miklavževanjem — prvi decembrski obdarovalec je namreč najmlajše nagovoril prek TV-zaslonov v sodelovanju s SIP TV. ZAHVALA ZA SODELOVANJE Po tradiciji so lancovovaški folklorniki ob koncu leta vaščanom voščili z obiskom na njihovih domovih. Letos to žal ne bo mogoče, pravi B. Sitar in dodaja, da pa bo vaščane v nabiralnikih vendarle pričakal društveni koledar kot majhna pozornost in voščilo ob prihajajočih praznikih — z željo, da se kmalu srečajo v živo. Besedilo in foto: PK V znamenju zahvale na Selih in v Leskovcu eto 2020, ki se počasi izteka, se bo zapisalo v zgodovi-Lno kot leto okužbe z virusom covid-19. Skoraj vsa človeška družina je bila (in je še vedno) na veliki preizkušnji. Na različne načine ljudje po svetu okužbo odpravljajo, vsem pa so nam skupni številni ukrepi, da bi to dosegli. Komentirali smo, da je bilo videti, kakor da bi se življenje povsem ustavilo. Res je (bilo in je še) tako, saj je še zmeraj treba upoštevati priporočila odgovornih za naše zdravje in življenje. V tem času je bila tudi zahvalna nedelja. Po župnijah smo jo vsa leta obhajali tako, da smo se z okrasitvijo oltarjev nebeškemu očetu zahvalili z različnimi »sadovi zemlje in dela človeških rok«. Letos to ni bilo mogoče. Nekateri farani na Selih in v Leskovcu pa so se znašli in nam to pripravili zunaj cerkva — pred sv. Družino in na obzidju sv. Andraža. Vsakdo, ki je to videl, se je mogel vprašati o pomenu te »razstave«, marsikdo pa se je gotovo spomnil tudi na to, da smo obhajali zahvalno nedeljo. Če nas je to, kar je bilo pripravljeno, spomnilo, da je hvaležnost človekova plemenita drža, je ves vložen trud dosegel svoj namen. Vsem udeleženim hvala za zamisel in njeno uresničitev. P. Jože Petek Zahvalna nedelja pri sv. Družini na Selih Zahvalna nedelja v leskovški župniji Nenavadno življenje - nenavadni prazniki v ^ivimo v času, ko je vse drugače: v šoli, službi, cerkvi, svetu, gospodarstvu, politiki in tudi v naših domovih. Ničesar ne moremo načrtovati, ker se življenje spreminja iz tedna v teden. Tako je tudi v župnijskem življenju. Prvo sv. obhajilo smo načrtovali v maju in smo ga izvedli šele septembra. Tudi obnova zvonov se je zamaknila v nedoločen čas. Če ste bili ali boste obiskali čudovito srednjeveško mesto Assisi, kjer se je rodil in tudi umrl sv. Frančišek Asiški, bi lahko rekli, da je to res biser. Sveti Frančišek je pokopan v čudoviti baziliki, ki je vsa poslikana s čudovitimi freskami Giotta in drugih velikih mojstrov. V baziliki so tri cerkve: spodnja — kripta, v kateri je svetnikov grob, srednja z najlepšimi freskami in veličastna zgornja cerkev. Če pa obiščemo stolnico, Foto: TM smo razočarani, ker so zidovi beli, brez fresk. Pravijo, da je bila v mestu strašna kuga. Takratna oblast je zapovedala, da se morajo tudi vse cerkve prebeliti z živim apnom, takrat edinim razkužilom. Patri so rekli, da nimajo toliko denarja. Kuga je minila, freske so ostale. Včasih je torej dobro, če si ubog. Ko se je iz Kitajske po svetu in tudi v deželo pod Alpami »naselil« covid-19 (kuga), se je življenje sveta povsem spremenilo. Vsi vemo, da je med nami, a se nekateri obnašajo, kot da ga ni. So kot otroci, ki se igrajo na minskem polju, medtem ko so bolnišnice polne in ljudje množično umirajo. Najbolj tragikomično je to, da je za vse kriva vlada, ki ima cilj zaustaviti pandemijo. Nič pa niso krivi tisti, ki izigravajo (mo) varnostne predpise. V tehnično tako razvitem času je ta nevidni virus spravil na kolena mogočno svetovno gospodarstvo, ekonomijo in tudi politiko. Cerkev smo ljudje. Vsi smo na isti ladji. Tudi cerkve so zaprte. Vsa pastorala, verouk, vse je ustavljeno. Tudi sredstev za delovanje župnije ni. Nehote se postavi vprašanje, kako je s trditvijo večnega »Galilejca«: »In peklenska vrata je ne bodo premagala!« PREŽIVETJE CERKVE Cerkev bo preživela v družini, zato veliko vlaga v družino. Vedno smo govorih, da je družina celica družbe in temelj Cerkve. Kljub temu mnogim staršem še ni jasno, da so starši prvi učitelji in prvi kateheti. Psiholog Viktor E. Franki ponuja tole: »Vdobi, ko deset božjih zapovedi v očeh mnogih ljudi izgublja brezpogojno veljavo, se mora človek oborožiti s sposobnostjo, da zna poslušati deset tisoč zahtev in zapovedi, skritih v deset tisočih situacijah, pred katere ga postavlja življenje. In prav te zahteve mu razkriva budna vest. Sele takrat, z budno vestjo, se more tudi zoperstaviti posledicam bivanjske praznote.« DRUGAČEN BOŽIČ TUDI V NAŠI ŽUPNIJI Na božič smo se pripravljali skozi ves adventni čas, posebej z božično devetdnevnico. Sedaj se je vse preselilo v vaše družine. Družijo nas adventni venec, molitev in pogovor. Poseben poudarek dajmo družinskim jaslicam, ki naj jih postavi vsa družina. Stik z župnijo pa lahko ohranjate prek Facebooka — vsako nedeljo poteka prenos maše. IZ ŽIVLJENJA ŽUPNIJE Kakor marsikdo tako tudi župnija ni mogla uresničiti zadanih načrtov; tudi načrt obnove zvonov ni realiziran zaradi covi-da. Seveda ne moremo odstopiti od tega načrta, ker je zbranih skoraj polovica sredstev. Zato prosimo vse tiste, ki še niste prispevali, da po svojih možnostih, morda v obrokih, svoj dar prinesete v pisarno, da bomo naročili zvonove, ko se sprosti življenje. Vsem, ki so že darovali, Bog povrni. Tudi drugi načrti (za birmo in prvo obhajilo) so predvideni in določeni. Pomembno je, da se otroci pripravljajo doma skupaj s starši. Glede priprave na božič naj dodam še to, da bo v zadnjem tednu pred božičem vsak dan tudi priložnost za sv. spoved. Prvič boste božič doživljali v družinah. To bo drugačen božič. Naj bo to vaš božič. Naj bo blagoslovljen. P. Tarzicij Kolenko /-• • I I V • V Covid božic Kot blisk iz Kitajske je privihral sovražnik, napovedal vojno vsem, posebej starim. Zahrbten je, ne prizanese niti mladim, pobija nedolžne, ne ustavi ga noben p.ijznik. Jfrv LJeli in idadaj,«pregovor stari pramt kjer ljudje se dmžijo, to je fijega prava tarča, rad na starostnike, otroke- ih]mlade se znaša, ljudem ruši ponos, vse njih načrte zaustavi. Vrednote in odnose vsčjzelo premeša, tudi svetost božiča in praznike prezre. Čuj zdaj, sovražnik, božič/t odvzeti ti ne uspe! Jezus v dqjšj, v srcu se rodi, to je sreča naša. T. K. Blagoslovljen božič. V novem letu pa odprite • svoje domove in srca vsem, razen covidu, želijo patri iz Vidma. Velika adventa venca pri sv. Družini in sv. Andražu ■^adnjo nedeljo v novembru se je v cerkvenem letu letos začel adventi čas, ki obsega štiri nedelje pred božičem, za mnoge najlepšim družinskim praznikom. Najvidnejše zunanje znamenje adventa je adventni venec, ki nas nagovarja z bogato simboliko. Velik adventni venec na prostem je tudi letos razveselil župljane na selskem delu videmske župnije in v Leskovcu. Na Slovenskem je tradicija adventnih venčkov zelo priljubljena, skoraj v vsaki župniji organizirajo pred prvo adventno nedeljo predvsem za veroučence delavnice adventnih venčkov. Letos je bilo žal drugače, saj so ukrepi za zajezitev epidemije posegli tudi na področje župnijskega delovanja. Kljub temu Adventni venec pri sv. Družini na Selih ... ... in v župniji sv. Andraža v Leskovcu. Foto: TM so pri sv. Družini na Selih poskrbeli, da je na prvo adventno nedeljo pred tamkajšnjo cerkvijo zagorela prva svečka na velikem adventnem vencu, že četrto leto zapored. Zasluge za praznično ozaljšanost na Selih gredo tudi letos prizadevni Roziki Murko. Velik in lep adventni venec krasi tudi cerkev sv. Družine, ki ga je izdelala Jožica Maroh, saj je v decembru na vrsti za čiščenje in okraševanje Lancova vas. Velik adventni venec so na prostem postavili tudi v župniji sv. Andraža v Leskovcu. Marjan Kmetec z družino je poskrbel, da bo adventni čas s simboličnim prižiganjem luči in odštevanjem nedelj do božiča v tamkajšnji župniji še bolj živ in doživet. Petra Krajnc Aktivnosti DU Videm v drugem polletju isti odpadajo z dreves, narava se pripravlja na poči-Ltek in postaja vse hladneje, skratka narava nemoteno deluje in se ne ozira na naše zdravstvene in politične težave. Pregovor pravi: Ti obračaš, bog obrne. Načrt aktivnosti DU Videm za leto 2020 je bil pester, vendar so ukrepi in priporočila NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom odločili drugače. Koronavirus nam dokazuje, kako smo ranljivi kot svetovno prebivalstvo, še posebej starejši in bolni. Uničuje nas brez vojaškega orožja. Popestritev našega življenja na starejša leta je druženje. To pogrešamo z upanjem, da bomo tudi to preživeli. Društvena pisarna je do preklica zaprta, vsa administrativna dela potekajo od doma. Pokličete nas lahko: Jožef Merc, predsednik, tel. št. 051 305 110, Franci Hliš, tajnik, tel. št.: 040 903 172. Informacije lahko tudi dobite pri članih upravnega in nadzornega odbora na svojem območju. Zlatoporočenca Anica in Viktor Zajšek iz Tržca. Čestitamo! Delo od doma za potrebe DU Videm Pred božičnimi prazniki bodo naši predstavniki na domovih obiskali starejše nad 80 let in invalide ter jih obdarili s skromnim darilom, žal tokrat brez prijetnega klepeta. V znak pozornosti pošiljamo voščilnice vsem našim članicam oz. čla- ....za okrogli rojstni dan. Tudi pokojnim članom upravnega odbora ob dnevu mrtvih prižgemo svečko v njihov spomin; med njimi je žal tudi Friderik Simenko. Skrbimo, da svojci umrlega člana iz vzajemnega pogrebnega sklada prejmejo sredstva (180 evrov). Spomnimo se tudi naših zlatoporočencev. V znak pozornosti sem tokrat obiskal zlatoporočenca Anico in Viktorja Zajška iz Tržca. V imenu DU Videm sem jima izročil skromno darilo, vse drugo pa takrat, ko bo to dovoljeno in varno. Zlatoporo-čencema še enkrat iskrene čestitke. Vse prevečkrat na pročelju naše pisarne visi črna zastava, v tem letu že 24-krat. Pogrešali vas bomo, dragi naši člani! Spoštovani clanice in elani, držimo pesti, da se koronavirus kmalu poslovi in se naše druženje obnovi. Do naslednjega druženja ostanite zdravi, imejte se lepo. To naj velja za božicno-novoletne praznike in vse druge dni, vam Upravni odbor DU Videm želi. Franci Hliš, tajnik DU Videm 90. rojstni dan Elizabete Horvat 1 /Barislovcih v KS Sela je 19. oktobra visok življenjski V praznik - 90. rojstni dan - praznovala Elizabeta Horvat, rojena Klinc. Praznični dan je bil za slavljenko drugačen kot običajno, saj so z mamo, babico in prababico praznovali le njeni najdražji. Elizabeta se je rodila leta 1930 na Rogoznici, v kraje, kjer živi še danes, pa jo je pripeljala ljubezen. Leta 1949 se je poročila z Jožetom Horvatom in leta 1951 sta postala starša prvorojenke Irene, štiri leta kasneje pa se je družina povečala, saj je mama Elizabeta povila še hčerko Jožico. Družina se je v skupen dom v Barislovce preselila leta 1955, kjer Elizabeta biva še danes skupaj z vnukinjo Brigito in njeno družino, s katero je zelo povezana. Vse življenje je bila gospodinja in dobra varuška svojim otrokom, vnukom in tudi že pravnukom, za kar so ji danes neizmerno hvaležni. Slavljenka Elizabeta v krogu svoje družine, njej ljubih oseb Foto: arhiv Horvat Slavljenka Elizabeta je ponosna babica trem vnukinjam in dvema vnukoma ter prababica kar devetim pravnukom. Skupaj z njimi je bil njen 90. rojstni dan še lepši in slajši, mami Elizabeti pa so namenih veliko dobrih besed, se ji zahvalili za vse dobro, kar je storila zanje, in ji povedali, kaj jim pomeni. Kot je zapisal Tone Pavček: Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. Vse najboljše želimo dragi slavljenki! TM Selški upokojenci v pričakovanju novega leta etošnje leto je bilo tudi za upokojence, naše občane Lin občanke v tretjem življenjskem obdobju, drugačno. Spomladi so morali ustaviti vsa druženja, poleti seje vse skupaj vsaj malo sprostilo, jeseni in ob koncu leta pa je vse skupaj spet v mirovanju. Da bi jim bilo vsaj malo lažje v teh neugodnih časih, jim je na pomoč v obliki solidarnostne pomoči in še nekaterih drugih dodatkov priskočila tudi država, kar je bilo dobro sprejeto. V DU Sela pogrešajo skupna druženja, vaje na domačem kegljišču in kegljaška tekmovanja, pove predsednica Tilika Vidovič, ki je — kljub situaciji, povezani s pandemijo — zadovoljna, da jim je vsaj nekaj zastavljenih nalog in ciljev vendarle uspelo uresničiti. Izpeljali so tri kolesarske dogodke, ko je bilo dovoljeno, so se srečevale tudi članice Sole zdravja, pri društveni hiški in kegljišču ob Polskavi pa jim je uspelo opraviti še nekatera načrtovana dela. Vse drugo bo počakalo na boljše čase, pravi Vidovičeva, ki si zdaj za vse svoje čla- Šola zdravja je na Selih praznovala prvo obletnico, a letos je bilo druženj veliko manj, kot bi si članice želele. Selški kegljači so se letos na kegljišču srečali le nekajkrat. ne, sovaščane in družino želi le, da bi ta čas hitro minil, da bi ostali zdravi in pripravljeni na nove naloge. V DU Sela jih imajo tudi za leto 2021 veliko, a o tem se bodo pogovarjali šele drugo leto na občnem zboru. V društvu so zelo ponosni tudi na sekcijo kegljačev, ki je ob letošnjem prazniku KS Sela prejela posebno priznanje za prizadevno delo pri krepitvi društvene dejavnosti in za postavitev kegljišča Sela. To delo, druženja in dobre tekmovalne rezultate želijo nadaljevati tudi v novem letu, še prej pa se bodo v prazničnem decembru spomnili vseh tistih članov, ki so bolni, osamljeni ter potrebni tople besede in prazničnega voščila. »Zahvaljujem se vsem za sodelovanje in strpnost. Živimo v zelo negotovem času in želim, da to obdobje čim prej mine, da ohranimo zdravje in to našo prijateljsko vez v društvu. Vsem našim članicam in članom, prijateljem, krajanom in občanom želim v imenu DU Sela vesel božič in mirne, prijetne praznične dni v krogu družine. Srečno novo leto!«, je še dodala Tilika Vidovič, predsednica selskih upokojencev. Besedilo in foto: TM Na obisku pri veseli čebeli Oarbara Murko Kolednik, doma iz Popovcev pri Lanco-Dvi vasi, se že 13 let ukvarja s čebelarstvom, vmes pa je postala še apiterapevtka. V prazničnem decembru »Pri veseli čebeli«, ta vzdevek se je Barbare dobro prijel, lepo diši po čebeljem vosku in medenih pridelkih. Barbara ima polne roke dela s pripravo sladkih in dišečih medenih daril, kjer ji je v dragoceno pomoč njena družina, še posebej mož Aleš, pri dekoraciji ima veliko dobrih idej osnovnošolka Ana, pomaga pa tudi že najmlajša hči Varja. Čebele so jo zanimale že od nekdaj, več pa se je o njih naučila, ko je pomagala čebelariti tastu in tašči. Ta ljubezen se je potem počasi stopnjevala in k čebelarjenju je pristopila zelo zavzeto. Oče Jože, s katerim danes uspešno skupaj čebelari-ta, ji je pred leti dal namig, da si za podarjeni denar nabavi čebeljo družino in se posveti koristnemu delu. Tako je Barbara tudi storila. Prvo leto je imela le pet družin, danes pa jih imata skupaj že več kot šestdeset in sta zelo uspešna. Barbarin začetek v čebelarjenju ni bil preprost, saj je bila bolj kot ne novinka v tej zgodbi, a skozi prva izobraževanja in posvete se je že odlično znašla. Pridružila se je tudi čebelarjem v društvu in trenutno je članica Čebelarskega društva Markovci. Med našim obiskom je dejala, da ne moreš postati dober čebelar čez noč, saj se čebelarji umetnosti čebelarjenja učijo Praznična sladka in dišeča darila Čebelarstva Murko-Kolednik - domači med pri veseli čebeli iz roda v rod, zato so zanje in dragocene izkušnje tako zelo pomembne. Rada je v naravi, rada je med svojimi prijateljicami čebelami in prepričana je, da kar daješ naravi, ti potem ona vrača, zato je še toliko bolj pomembno, da z njo lepo ravnamo in smo odgovorni pri vsem, kar počnemo. Z OČETOM JOŽETOM Sl DELO PRI ČEBELAH DELITA »Za čebele moraš dobro skrbeti in se jim prilagajati, potem ti to vračajo. Pomembni so temeljiti pregledi in redno spremljanje zdravja čebeljih družin in zalege, pravočasno odkrivanje in preprečevanje bolezni, preverjanje zalog hrane, priprava satnic, izbrati moraš pravo pašo zanje, biti natančen pri vzreji matic, zbiranju cvetnega prahu in točenju medu. Vse to so opravila, ki so nekakšen vsakdan dobrega in skrbnega čebelarja. Z očetom si delo razdeliva, vsak skrbi za svoje družine, pri vseh preostalih opravilih pa pomagajo drugi družinski člani,« je povedala Barbara, ki ima s čebelarjem še velike načrte. V zadnjih letih se je ob skrbi za družino in ob službi povsem posvetila delu s čebelami in to nadgradila še z apiterapijo, vedo o vlogi čebeljih pikov in čebeljih pridelkov pri krepitvi posameznikovega imunskega sistema, preprečevanju zdravstvenih težav ter zdravljenju nasploh. Bila je učenka druge Čebelarka Barbara Murko Kolednik v začetku decembra ob pogledu na domači čebelnjak, kjer je bilo precej živahno. generacije apiterapevtov Slovenije. Njena velika želja je nekoč imeti apiterapevtski čebelnjak in ljudem pomagati pri zdravljenju. ZA OSEBNE POTREBE PRIDOBIVA TUDI ČEBELJI STRUP *Vzimskih mesecih čebele počivajo, se grejejo, potrebujejo mir, saj se pripravljajo na novo sezono,« pove Barbara in razloži, da bo letošnje leto za čebelarje med slabšimi, za kar so krive nižje temperature spomladi, zmrzal, pogoste padavine in še kaj. »Kljub vsemu smo zadovoljni in veseli, da smo lahko pridelali primarni produkt čebel, torej med različnih vrst in okusov, od ajdovega, gozdnega, lipovega, cvetličnega do sončničnega in oljne repice. Vse to je na voljo pri nas v medenem kotičku. Ko nas kupci obiščejo, rada povem, da med ni samo naravno sladilo, je dosti več, in tega se moramo zavedati. Za družino in prijatelje pripravljamo tudi medeni liker, kremni med, propolis, cvetni prah, radi podarimo kreme, narejene iz medu, v tem prazničnem decembru pa tudi okraske iz čebeljega voska, ki jih naredimo sami. Se ena zanimivost je, začela sem pridobivati tudi čebelji strup, ki se izloči ob piku, to pa izključno za osebne namene, saj imamo v družini osebo, ki boleha za revmatoidnim artritisom in resnično pomaga,« je še dejala. V družini Murko-Kolednik čebelarske dejavnosti ne bodo širili, pravi Barbara in doda, da si želijo le dobro delati, biti kakovostni ter z medom in medenimi izdelki oskrbeti čim več zadovoljnih strank. Svoje izkušnje si v prihodnje želi deliti tudi po šolah in vrtcih, kjer bi čebelarji lahko otrokom skozi čebelarski krožek približali svoje veselje do čebelarjenja in pokazali čebelje pridelke, je prepričana Barbara. V Občini Videm pa je njena velika želja, da se čebelarji povežejo v svoje društvo in k čebelarjenju pritegnejo še koga. Besedilo in foto: TM Obiskal nas je sv. Miklavž ("Nobri decembrski mož sv. Miklavž se je v svoji modro-L/sti tudi letos dobro znašel in poiskal pot do vseh nas. Že po tradiciji so ga sprejeli tudi v Lancovi vasi, kjer so mu člani FD Lancova vas pripravili kratek glasbeni program in v družbi sv. Miklavža posneli tudi kratko oddajo za televizijo Sl P TV. Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj goduje 6. decembra. Zgodba na predvečer njegovega godu, ko naj bi v škofa oblečeni Miklavž od hiše do hiše prinašal otrokom darila, na poti pa ga Sv. Miklavž je letos otroke pozdravil na daljavo. Pripravljena darila za vse pridne otroke ... spremljajo angeli, simbol dobrega, in hudobni duhovi, kot so hudiči, parkelj ni in zlodeji, nam je vsem dobro poznana. Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen. V letošnjem prazničnem času, ko je vse drugače, kot smo bili vajeni, in tudi dobri decembrski možje ne morejo do naših domov, pa si lahko le želimo, da nam sv. Miklavž in vsi drugi prinesejo zdravja, miru in razumevanja, saj je to tisto, kar v teh časih najbolj potrebujemo. Veseli bomo tudi kakšnega sladkega ali drugega darilca, zato se jim le priporočajmo. TM Ob pričakovanju sv. Miklavža se je v Lancovi vasi slišala tudi glasba domačih glasbenikov. Foto: arhiv SIP TV KD Leskovec ob koncu leta "Tako kot vsako leto so tudi letos članice ženske vokal-I ne skupine KD Leskovec že takoj v začetku januarja pridno začele pevske vaje in že 12. januarja organizirale božični koncert skupaj z MoPZ Žetale. V februarju so s svojim nastopom sodelovale na proslavi ob kulturnem prazniku in tako potem pridno nadaljevale vaje ter se pripravljale proslavo ob dnevu žena, na cerkveno in prosvetno revijo in na tradicionalni koncert ob zaključku sezone. Toda epidemiološke razmere, ki so nas zajele, so žal pripeljale do tega, da je vse to ostalo nerealizirano. Kljub temu nas vseskozi spremljajo optimizem, upanje in želja, da se bomo lahko čim prej spet zbrale na pevskih vajah in bomo nadaljevale delo. Ker je naše letošnje delovno poročilo skromno, a vam želimo nameniti naslednjih nekdaj vrstic v razmislek: Učiteljica tretjega razreda je učencem dala za nalogo, da napišejo sedem svetovnih čudes. Čez nekaj časa so bili najpogostejši odgovori: egipčanske piramide, Tadž Mahal, Panamski kanal, Grand Canyon, Empire State Building, Bazilika sv. Petra, Kitajski zid. Toda učiteljica je ugotovila, da ena dekli- ži svetal« Deklica je odgovorila: »Da. Ne si napisala, mogoče ti bomo lahko poma- ca se zmeraj razmišlja. Vprašala je dekli- morem se odločiti, ker jih je tako veliko.« gali.« Deklica je sramežljivo začela brati: co: »Imaš težave s svojimi sedmimi čude- Učiteljica ji je rekla: »Preberi nam to, kar »Zame je to sedem svetovnih čudes: Vide- ti, slišati, dotakniti se, vonjati, čutiti, smejati se in ljubiti.« V učilnici je nastala tišina. Vse tisto, kar se razumeva kot vsakodnevno in enostavno, je v resnici čudežno. Najdragocenejše stvari v življenju se ne morejo ne narediti in ne kupiti. Te so nam darovane. Utrinek z letošnjega januarskega prazničnega koncerta ženske vokalne skupine KD Leskovec. Foto: arhiv društva Člani KD Leskovec vam želimo v mirit doživete in blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2021, ki prihaja, pa vam želimo, da bi bili vsak dan znova hvaležni za tiste vsakodnevne stvari, ki so nam dane, in da jih ne bi jemali za samoumevne. Predvsem pa vam želimo, da ostanete zdravi! Damjana Cebe LITERARNI KOTIČEK Praznična voščila "Tokratni Literarni kotiček namenjamo voščilnicam in I prazničnim voščilom. Pred vrati so namreč božično--novoletni prazniki, ko bomo drug drugemu ustno ali pisno zaželeli polno dobrih želja. Svojim najdražjim lahko v voščilo zapišemo svoje misli ali pa citiramo kakšnega avtorja. Tokrat smo za vas, cenjeni bralci, izbrali nekaj nagovarjajočih prazničnih verzov. Običaj pošiljanja voščilnic je star, prve tiskane voščilnice naj bi se pojavile v stari Avstriji v prvi polovici 19. stol. Slovenci smo bili takrat pod avstro-ogrsko oblastjo, zato spadamo med narode, ki so si prvi pošiljali novoletne voščilnice. Poseben pečat je na Slovenskem voščilnicam zapustil slovenski slikar Maksim Gaspari. Klasične voščilnice so v e-dobi žal zamenjale elektronske, kljub temu pa se ohranja tradicija ročno izdelanih voščilnic. Letošnje praznike, ki bodo zaradi ukrepov drugačni, kot jih poznamo, bi veljalo izkoristiti tudi za to, da sami izdelate voščilnice, vanje zapišete dobre želje in jih pošljete ljudem, ki so vam dragi. »Dišišpo tistem, kar ti ostane v srcu.« (M. Mazzantini) Želim vam, da bi v novem letu dišali po radosti, veselju in vseh tistih drobcih sreče, ki bogatijo naše življenje. Pripravila: Petra Krajnc V srebrnem ivju bakle plapolajo, božični sel prinaša sporočilo, da že minevajo najhujši časi, da se bo vse na bolje obrnilo. Dobrota bo premagala sovraštvo, ljubezen v srcih bo pregnala mraz, zato praznujmo v miru, sestre, bratje, zaupajmo v srečnejši novi čas. (S. Makarovič) V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete, polne sanj in domišljije, kot da niti življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke vam dneve v novem letu, skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira. (Neznani avtor) Tiho pada mrak, v dalji se zgublja korak in pušča sledi preteklih dni. V srcih se želja rodi po mirit, ljubezni, dobroti za vse ljudi. (S. Kosovel) Novičke iz OŠ Videm Ob začetku šolskega leta smo bili zelo veseli, da smo pouk začeli v šoli. Hkrati smo se zavedali, da nas čaka leto stalnih sprememb. Že pred jesenskimi počitnicami so učenci od 6. do 9. razreda začeli pouk na daljavo, počitnice so bile letos podaljšane za en teden. Po eni strani smo bili tega veseli, vsaj učenci, po drugi strani pa smo vedeli, kje tiči vzrok za podaljšanje, kar je morda v naša srca prineslo malo nemira, negotovosti, skrbi. Upali smo, da se po počitnicah vrnemo v šolske klopi. Žal je epidemiološka slika bila tako slaba, da so vsi učenci ostali doma in začeli šolanje na daljavo. Pouk tako od 9. 11. 2020 za vse učence poteka na daljavo. Že tako je uvesti nov sistem, kot je poučevanje na daljavo, direkjoija Petra’ Srfc, ■ In vKlut'-iriladh. pilJeval Sar, Božjih« do I knjigi esi ■ni priktgn vi I 'S I K V K> IH v* V I\\m§ ^BrankaBBiejak ptujsk^^^ SfieJfznihaja, nowy letzy! ?rULVgno<>b$& nove, odločitve,, nove, ide,-Je,, %a, nove, uspehe,, %a, novo'$nečo'. Naj bodo* vole- odločitve, modne,, ideje, usbvouijalne,in,sneča,bne$oiejna,. Snečno'ZOZ1! Xolektw- šole, in, vntca, Videm,, dedzovec in, Sela,. Sporočila učencev in staršev v anketi o delu na daljavo Pogrešam svoje prijatelje. Želim cim prej priti v šolo. Drugače pa mi pouk na daljavo ne povzroča težav. S poukom na daljavo nimam težav. Vsi učitelji se zelo trudijo, da nam razumljivo podajo informacije. Vse pohvale vsem! Pouk na daljavo ne more nadomestiti šole, kot smo jo poznali pred epidemijo. Učenci se pripravljajo na življenje in trenutne razmere nam kažejo, da bo potrebno veliko prilagajanja in sprejemanja. Verjamem, da jim bo s spodbudo in pohvalo uspelo najboljše. Skrbno pripravljen vsakdan vzdržuje zavedanje, da niso počitnice in se je treba učiti. Da, mi je všeč, da učitelji dajo dobro razlago ter da imamo zjutraj konferenco z učiteljico. Bi pa raje šla v šolo. Otrok komaj čaka vrnitve v šolo zaradi stikov s sošolci. Velik vpliv ima na otroka šolanje na daljavo, motivacija za delo že pada. Mi je še v redu, ker lahko vidim sošolce in učiteljico, ampak si bolj želim biti v naši učilnici. Je kar v redu. Pogrešam sošolce, šolske prireditve, izlete in vse ostale aktivnosti, naravoslovne dneve, kulturne dneve ... in učitelje. Včasih je zelo zabavno, posebno čas v decembru. Mislim, da nam gre dobro (učiteljem, učencem in staršem). Da se učitelji zelo trudijo in se moram zahvaliti, ker sem se veliko naučil. Super mi je delo na daljavo, ker imam premor, kadar želim in kako dolgo želim. Če ne bi bilo staršev, ki delajo doma, mi učenja ne bi uspelo dokončati. Naj se že začne šola, ker pogrešam sošolce in učitelje. zelo zahteven proces, če pa ga zraven spremljajo še strah za zdravje, sočloveka, stiske, pa je vse toliko težje. Na stiske smo se odzvali tudi s pripravo toplih obrokov za učence, ki smo jih s sodelovanjem z Občino Videm začeli pripravljati in tudi dostavljati že v ponedeljek, 9. 11. 2020. Zahvala gre županu za hiter in konstruktiven odziv, saj smo se sestali takoj v petek, da smo lahko izvedbo začeli že v ponedeljek. Ker smo se iz spomladanskega pouka na daljavo nekaj naučili, smo v pouk uvedli nekaj izboljšav. Tiste stvari, ki so se izkazale v spomladanskem delu za uspešne, smo nadgradili, dodali smo jutranje sestanke, na katerih se vsak dan srečujejo učen- ci in razredniki, sošolci se vidijo, izmenjajo informacije o prejšnjem dnevu in pregledajo obveznosti za nov dan. Veseli smo, da nam je uspelo vsem učencem zagotoviti računalniško opremo in da so vsi učenci on-line. V septembru smo izvedli tudi dan dejavnosti, kjer so učenci pridobili dodatna znanja za delo na daljavo, tako da postajajo vedno bolj samostojni in odgovorni. Anketa, ki smo jo izvedli konec novembra, je pokazala, da je skoraj 40 % učencev popolnoma samostojnih, slabih 40 % učencev pa potrebuje občasno pomoč staršev. Preostali učenci pogosto potrebujejo pomoč staršev ah pa za pomoč prosijo učitelja ali sošolca. Zato smo nadvse veseli, da ste starši zelo dober partner pri pouku na daljavo in da omogočite učencem, da lahko delo naredijo v najboljši možni meri. Hvaležni smo, da smo vzpostavili tako dobro sodelovanje in kakovosten pretok informacij, saj lahko le na ta način v danih razmerah delamo dobro. Tudi s predstavniki staršev se dobivamo na videokonferencah, na katerih izmenjamo informacije, in tako prispevamo k stalnim izboljšavam učnega procesa. Na teh srečanjih smo deležni konstruktivne kritike, predlogov in pohval, ki so še dodatna motivacija za nadaljnje delo. V teh razmerah vsi še posebej potrebujemo spodbudo, tople besede in dobro sodelovanje. Lahko trdim, da je v našem okolju vse to upoštevano in da bomo skupaj zmogli uspešno prebroditi tudi to epidemijo. Iskrena hvala staršem za dobro in srčno sodelovanje. Naši učenci zelo vestno in pridno opravljajo svoje šolske obveznosti. Večina jih vse obveznosti opravi že v dopoldanskem času. Nekaj čez 80 % učencev je povedalo, da so jim jutranji sestanki prek videokonference všeč, saj se vidijo s sošolci in razrednikom. Nekaj pa je takih, ki bi zjutraj raje spali, kar pa jih tudi malo razumemo. Dragi učenke in učenci, ponosni smo na vas, na vaše delo in odgovornost, ki ste jo pokazali v tem času. Verjamemo, da se vam bo vaša velika želja čim prej izpolnila in se boste lahko vrnili v šolo. V anketi je namreč mnogo učencev zapisalo, da si želijo čim prej v šolo in da pogrešajo sošolce. So pa učenci zapisali tudi prednosti dela na daljavo, saj je v vsaki stvari tudi kaj dobrega. Tako so denimo zapisali, da jim je delo na daljavo všeč, ker si lahko delo razporedijo nekoliko po svojih željah, da so se naučili veliko novega delati z računalnikom, pohvalili so delo učiteljev in zaznali njihov trud. Pohvala in zahvala gre tudi našim učiteljem, ki se v danih razmerah trudijo po svojih najboljših močeh, da delo poteka v dobro vseh učencev, in pri tem pazijo na vsakega posameznika. Posebej ranljivim smo namenih dodatno pomoč, ki jo izvajajo svetovalna služba in nekateri učitelji. Anketa je pokazala, da je več kot 90 % navodil dovolj jasnih in da lahko večina učencev šolske obveznosti naredi prej kot v petih urah. Krepko čez 90 % učencev je zalo zadovoljnih ah vsaj zadovoljnih s povratno informacijo učiteljev. Učitelji zraven videokonferenc pripravljajo tudi video razlage snovi, ki so učencem dostopne, ko jih potrebujejo, in si jih lahko pogledajo tudi večkrat. Ker smo v anketi zaznali, da se učenci v teh časih nekoliko manj gibajo, bosta športna pedagoga od 8. 12. naprej pripravljala »rekreativne odmore«, ki se jim lahko pridružijo vsi učenci ter tudi star- -: in drugi. Rekreativni odmori bodo potekali ob 10.05 prek videokonference. Smo v času veselega decembra, čeprav letos nekoliko drugače. Verjamem, da si bomo znali narediti prijetno vzdušje tudi z upoštevanjem aktualnih omejitev, saj bomo le tako uspešno zajezili širjenje virusa in se bomo lahko vrnili v šolske klopi. Ne želim izpostavljati nobenega poklica, predvsem iz skrbi, da ne bi koga izpustil, vendar bi želel sporočiti, da smo v mislih z vsemi družinami, kjer starši opravljajo poklice, da skrbijo za vse nas na različnih področjih, tudi z družinami, ki se soočajo z različnimi stiskami, tudi strahom za svojce, ki prebolevajo covid-19 idr. Zdržite ... Čeprav je v težkih situacijah to težje, ostanite pozitivno naravnani, saj vemo, da za vsakim dežjem posije sonce in nastane čudovita mavrica. Naj bo, kolikor pri kom gre v danih okoliščinah, praznični mesec miren, naj zadiši po praznikih, najdite čas za skupno branje. Želim, da se vam izpolnijo vse lepe želje, naj bo december čaroben, predvsem pa naj v srcih sveti lučka upanja, ki privabi na lica nasmeh in v srce toplino. Saj veste, skupaj zmoremo in znamo. Tudi tokrat bomo to dokazali. Želim vam čudovit december, prijetne praznike in vse dobro v novem letu. Srečno! Mag. Robert Murko, ravnatelj OS Videm Klara Kolednik, 5. e Delo prvošolcev od doma Naši prvošolci so postali čisto pravi šolarji in so v teh zadnjih tednih dokazali, da se zmorejo spoprijeti z novimi izzivi. Učiteljice prvih razredov se trudimo, da bi jim pomagale usvojiti veščine, spretnosti in znanje. Uspeva nam zato, ker enako čutijo in delajo starši. V teh »novih« časih je šola še kako pomembna, saj daje oporo na poti rasti, četudi na daljavo. Izdelki otrok, njihova dobra volja in pripravljenost za delo Družinske hiške, 1. a nam dajejo moči in energijo za dni, ki nas še čakajo. Ne pozabimo — želje se izpolnijo skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo. Učiteljice: Mateja, Tanja, Olga in Lidija Jesenski mobile, 1. b Moja družina, Ela Ivana Vaupotič, 2. d n Selški tretješolci likovno ustvarjamo tudi od doma Lan Bedrač Hvalec Korona dan Teo Jelen, 5. e »Mala pozornost za veliko veselje« v vrtcu Videm Zjutraj se zbudim, se oblečem in lase počešem. Nato za mizo odvihram, zajtrkujem in si copate obujem. Za računalnik sedem, ga odprem, in glej. Kanali v eAsistentu polni so že sporočil, navodil pa tudi prijetnih obvestil. Na spletni strani pa že nova naloga, ki čaka znova in znova. Nato je še ravno dovolj časa, da Zoom odpremo in na videokonferenci kaj novega izvemo. Tam učiteljica nam nove snovi razloži, zato videokonferenca kratka se nam zdi. Nalogo hitro režimo, jo na eAsistenta pošljemo in se že zabavamo. Klara Milkovič, 5- e V teh posebnih korona časih, ki pravzaprav niso naklonjeni nikomur, kaj šele starejšim in stanovalcem v domovih, so se otroci vrtca Videm skupaj z vzgojiteljicami pridružili akciji »Mala pozornost za veliko veselje«. Starostnike, ki so deležni izolacije, odtegnitve obiskov, strahu in stisk, so naši otroci razveselili z voščilnicami za božično-novoletne praznike. Ob tem niso pozabili na dobre želje, ki so jih ob pomoči vzgojiteljic »zapisali« v voščilnice. S tem so podarili košček sebe in svojega časa, hkrati pa so ob izdelovanju pokazali, kako spretni so že. Tako so veselo rezali, barvali, slikali, lepili, gubali in še in še. Nastale so čudovite voščilnice, ki že čakajo na njihove prejemnike. Valentina Jurko, vrtec Videm Utrinki iz vrtca Videm Tradicionalni slovenski zajtrk za male korenjake V vrtcu Videm je kljub le nujnemu varstvu veselo. Vzgojiteljice in otroci so obeležili tradicionalni slovenski zajtrk. Ta projekt je eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki ga skupaj pripravljajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo in številni drugi partnerji. Projekt o zaveš ča o pomenu rednega in zdravega prehranjevanja, kamor sodi tudi pomembna zdrava navada, ki jo je dobro usvojiti že v otroštvu, da dan začnemo z zdravim zaj- trkom. Poseben pomen daje projekt domači, lokalno pridelani hrani slovenskega porekla. Otroci so zajtrkovali jedi, pridelane v Sloveniji. Hkrati so se urili v spretnosti mazanja masla in medu na kruh. Prav tako so zaplesali na pesem Čebelice Lojzeta Slaka, izdelali igrico Spomin na temo zdrave prehrane, prebirali pravljice o raznolikosti prehrane in še in še. Valentina Jurko, vrtec Videm Za nami je oktober - mesec požarne varnosti Z^ktober je mesec požarne varnosti. Hkrati je ta mesec Wpriložnost, da občane opozorimo, da smo za požarno varnost odgovorni prav vsi. Ko nekdo pade na izpitu iz požarnih ukrepov, so na potezi gasilci z intervencijo. Oktober je tudi priložnost, da gasilci opozorijo na tveganja, ki jih imamo, in na svojo dejavnost. Ne glede na vse opredeljeno pa je bil letošnji oktober povsem drugačen. Vse aktivnosti, ki so povezane z druženjem, delom v skupinah, z delom, kjer ni možno upoštevati socialne distance, so potisnjene ob stran. Izvajajo se le nujne in neizogibne naloge. V programu smo imeli operativne vaje, v okviru katerih bi se pri PGD Sela usposabljali za vse največje izzive časa. Žal bo ta potreba morala počakati na neki drugi, bolj varen čas. Kljub temu pa morajo gasilci v programih izobraževanja opraviti vrsto nalog, ki so potrebne, da so tako formalno kot dejansko pripravljeni za izvajanje zelo zahtevnih gasilskih nalog. Tema letošnjega meseca požarne varnosti je bila Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi!. Vsa PGD so izvajala propagandno dejavnost s plakati in zloženkami. Namen je ozaveščati občane, da ne počnejo stvari, ki bi bile preveč nevarne, oz. da najprej poskrbijo za ustrezno varnost. Ko smo med preventivo in ogroženostjo občanov, opozarjamo na vsa možna tveganja. Požari na objektih so največkrat povezani s kuhanjem brez nadzora in požari dimovodnih naprav, pri požarih v naravi pa z neustreznim pristopom h kurjenju. Vsega tega ne bi bilo, če bi ravnali pravilno. Oktobra je tudi priložnost, da gasilci naredijo osnovne poteze Klic vsili: 112 Ob Idlcu na številko 112 povejte: tij seje zgodilo, fcje to > Tgodllo, talij seje zgodilo, kolin Ja ponesrečencev, letine so po! kod be, kotina so oteliliAne na kraju nesreče, letine pomoč Je potrebne. če pooebi|eee pomoč geslkev, nujno medkdmles pomotdmge relev£*ie službe >11 poldja Ne ttevlleo 112 lahko brezplačno Idlčete s sta denarnega ali moblnega telefona Etudi če Je račun prazen) v vseh državah Evropske iaiQe. Gasilci na usposabljanjih in v akciji. Foto: arhiv GZ Videm za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli priključiti, v svoje vrste. Se posebej želijo animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Če gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč ozaveščanje za varno življenje, kajti včasih je potrebno le malo in smo ob vse. Gasilski domovi dobijo v oktobru posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje se opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambient. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike in opreme ter vsega, kar sodi k potrebam gasilstva. IZZIV GASILCEM OSTAJA ZA NEKI DRUGI ČAS Urejeni domovi, orodišča in oprema nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom, še posebej mladim. Tokrat gasilci niso mogli pokazati vsega, zato naj ta izziv ostane za neki drugi čas. Cilj promocije dejavnosti je, da se v tem ogledalu vidijo vsi: tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, in tisti, ki to pomoč potrebujejo. Prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se zgodi, da povpraševanje preseže ponudbo. Čeprav se gasilci ne vozijo s sirenami, ni vaj in se vse manj vidimo, ker nas pravila potiskajo v hiše, ne pozabimo, da moramo pri vsakem delu upoštevati pravila varnosti. Tako se učimo, tako ravnamo preventivno in tako varujemo to, kar nam je najdražje. Varujmo svoje zdravje in svoje premoženje na vsaki potezi, le tako bomo srečni. Naj bo naša varnost naša sreča. čeprav govorimo o mesecu požarne varnosti, naj ne bo odveč ugotovitev, da je ta mesec le pika na »i« in da je ta mesec vsak dan, kajti tveganje za neopravljeno delo nas lahko pokliče že danes, zato ne čakajmo z izzivi na jutri. O ustrezni varnosti je treba misliti že takrat, ko jo imamo, in ne šele takrat, ko smo ogroženi. Za mnogo dejavnikov svoje varnosti namreč odgovarjamo sami, neodgovoren odnos za marsikoga pomeni pogubo, prepozna spoznanja pa izgubo. Mag. Janez Merc Nove pridobitve v PGD Tržeč 1 /Prostovoljnem gasilskem društvu Tržeč tudi vjesen- V skih mesecih nismo mirovali. V začetku oktobra smo naš vozni park dopolnili z novim gasilskim vozilom za prevoz moštva (GVM-1) znamke Volks-wagen Caravelle 4Motion. Podvozje vozila smo nabavili že v avgustu pri podjetju Porsche Inter Auto v Ljubljani, nadgradnja pa se je izvedla v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra pri podjetju Premier Adria iz Škofljice pri Ljubljani. Skupna vrednost celotnega vozila znaša dobrih 56.000 evrov, od tega je 43.000 evrov stalo podvozje, preostalo je nadgradnja, prebarvanje vozila iz bele v rdečo, dodatna oprema idr. Društvo je denar za to vozilo zagotovilo iz lastnih prihrankov, iz denarja iz razpisa za sofinanciranje gasilsko zaščitne in reševalne opreme za leto 2020, za 13.000 evrov pa smo najeli lizing z dobo odplačila 36 mesecev in mesečnim obrokom 398 evrov. Vozilo nam bo služilo za prevoz gasilcev in njihove osebne opreme, za prevoz mladine, vleko lahkih priklopnikov in za druge logistične naloge gasilske službe v naši gasilski enoti. Nadomešča staro vozilo GVM-1 Mercedes Sprinter 31 ledi, ki je bilo v uporabi od julija 2001 vse do oktobra 2020. S tem vozilom PGD Tržeč končuje posodabljanje voznega parka in je z motornimi vozili preskrbljeno za naslednjih 20 let. V začetku oktobra so v PGD Tržeč vozni park dopolnili z novim gasilskim vozilom za prevoz moštva (GVM-1). PRENOVLJEN GASILSKI DOM V novembru smo prenovili celotno zunanjo podobo našega gasilskega doma. Izvedli smo pleskarska dela na vseh zunanjih stenah. Severna stena je ostala v rdeči barvi, napis Tržeč se je osvežil. Zahodna stena se je prebarvala v sivo barvo, namestili so se vitrina, tabla z imenom društva, dva poštna nabiralnika, uredil se je napis Gasilski dom Tržeč in na novo narisal gasilski znak. Južna in vzhodna stran sta se prebarvali v sivo barvo, okvirji vrat in oken pa so se prebarvali v rdečo barvo. Zamenjali smo tudi vsa zunanja svetila. Celotna investicija je oce- Trževski gasilski dom z novo zunanjo podobo Foto: arhiv PGD Tržeč njena na okrog 16.000 evrov, od tega nam je Občina Videm sofinancirala prenovo v višini 9483 evrov. NA GASILSKEM DOMU NAMEŠČEN AED V ponedeljek, 23. novembra, smo namestili avtomatski eksterni defibrilator (AED) na naš gasilski dom. Vrednost investicije je dobrih 3000 evrov. Pridobitev je namenjena vsem prebivalcem vasi Tržeč, Jurov-ci, Lancova vas in širše. AED je namenjen oživljanju oseb pri srčnem zastoju, zato je namenjen vsaki osebi, ki se znajde v situaciji, kjer štejejo sekunde, da lahko pomaga nekomu, ki je doživel nenadni srčni zastoj. Namestili smo ga na steber med garažama 1 in 2. Nakup omarice in AED je izvedla Občina Videm, PGD Tržeč pa je izvedelo namestitev na steber in nabavilo ustrezno obvestilno tablo. Naprava je preprosta za rokovanje, napisi so v slovenskem jeziku, prav tako glasovna navodila. Dosegljiva je vsem prebivalcem. Gasilci iz Tržca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2020 stali ob strani. Vozili GVC-24/50 in GVM-1 ter nova fasada bodo slovesno predani svojemu namenu predvidoma v soboto, 5-junija 2021, ko bomo v Tržcu obeležili 90 let delovanja PGD Tržeč. Upamo, da se epidemiološke razmere do takrat stabilizirajo. Vse dobro vam želimo v letu 2021. Ostanite zdravi! PGD Tržeč PGD Videm v zadnjih mesecih leta 2020 1 /videmskem gasilskem društvu je ponovno vzposta- V vljen sistem, ki nam ga narekuje epidemija. Organizirani stiki so le še elektronski, vzdrževanje opreme pa po dovoljenem načrtu. INVESTICIJSKI NAČRT 2021 V zadnjih letih smo bili člani v našem društvu večkrat postavljeni pred dejstvo, da nimamo več primernih prostorov za našo velikost članstva in opremo. Težave so predvsem s parkirišči, poligonom za mladino, omejitvami glede nabave vozil in opreme ter še mnogo drugih. Vse to smo predstavili tudi na Občini Videm, kjer smo zaznali posluh in pripravljenost, da začnemo v letu 2021 pripravo projektne dokumentacije in iskanje primerne lokacije novega gasilskega doma. KOLEDARJI 2021 V našem društvu bomo upoštevali vsa priporočila in omejitve, ki jih narekuje NIJZ, zato letos žal ne bo klasičnega obiska gospodinjstev s koledarji. Odločili smo se, da vam jih kljub temu dostavimo v poštni nabiralnik. Epidemija nam tukaj ni naklonjena, saj prispevki občanov predstavljajo kar velik del finančnih sredstev, ki jih porabimo za nakup nove gasilske opreme, vzdrževanje stare, razna zavarovanja in drugo. Vse prispevke bo mogoče nakazati na naš bančni račun ali oddati. Temu je namenjen obrazec z ovojnico, ki ga lahko fizično prinesete v nabiralnik v trgovino Žerak. Nakazilo prispevkov: TRR Unicredit Banka Slovenija, d. d., SI56 2900 0005 0894 205. Skupaj bomo zmogli iti skozi te težke čase, na koncu pa se bomo iz vsega marsikaj naučili in sestavili marsikatero zgodbo. Za vse vaše donacije se iskreno zahvaljujemo že vnaprej in se vidimo v letu 2021. David Kostanjevec PGD VIDEM PRI PTUJU Videm pri Ptuju Sl A 2264 Videm pn Ptuju, UniCredlt Banka TRR: Sl 56 2900 0005 0894 205 ja e. i ^ PGD Sela ob izteku leta r pidemija koronavirusa in z njo povezani ukrepi so tako Espomladi kot v jesenskem času ustavili tudi društveno življenje. V PGD Sela so zadnji skupni dogodek organizirali avgusta, ko so se na enodnevnem druženju srečali mladi selski gasilci. Predsednik PGD Sela Jure Pignar je povedal, da je za njim posebno leto in da so letos uresničili le del načrtovanih nalog. Odpadla so tudi vsa tekmovanja: »Zaradi koronavirusa in ukrepov za njegovo zajezitev so odpadla praktično vsa gasilska tekmovanja. Naša ekipa mladincev bi se morala junija udeležiti državnega tekmovanja v Celju, odpadlo je tudi tekmovanje GZ Videm, ki bi letos moralo potekati pri nas na Selih, s tremi ekipami pa smo se uvrstili tudi na regijsko tekmovanje v gasilskem kvizu, kije bil naprej prestavljen na jesenski čas, potem pa odpovedan.« Tudi oktober, mesec požarne varnosti, ko so gasilci najbolj aktivni in se še bolj povežejo s svojo skupnostjo, je letos minil brez posebnega programa in dodatnih dejavnosti. Sicer pa so se tudi v PGD Sela prijazno odzvali na povabilo Občine Videm in nudili pomoč v prvem valu epidemije. Pomagali so pri razdelitvi mask in pri oskrbi starejših občanov na njihovem območju delovanja. Največja letošnja intervencija pa je bila povezana z neurjem, ki je konec avgusta močno Zadnje letošnje skupno druženje mladih gasilcev so na Selih izpeljali konec avgusta. Foto: Anja Mohorko prizadelo tudi naše območje. »Gasilci smo takoj pristopili na pomoč, posredovali smo na več lokacijah, prekrivali smo strehe, žagali padla in nevarna drevesa ter odstranjevali posledice neurja,« še dodaj. Pignar. Za svoje mlade člane so konec decembra vsako leto pripravili enodnevno ekskurzijo kot nagrado za celoletno delo. Letos bodo žal ostali doma, bodo pa zanje pripravili virtualno srečanje, saj si želijo, da leto sklenejo »skupaj«, četudi zgolj prek videokonference. Pripravljajo jim družabne igre in še kakšno presenečenje. Upajo tudi, da jim bo v januarju že uspelo izpe- ljati v živo zbor gasilske mladine, prvi dogodek, s katerim začnejo novo društveno leto delovanja. ZAHVALA ZA SODELOVANJE IN DOBRE ŽELJE Selški gasilci letos žal ne bodo osebno obiskali svojih krajanov ob koncu leta, kot je bila to navada doslej. Društveni koledar pa jih bo kljub temu pričakal v njihovih nabiralnikih. Zraven so dodali tudi dopis, v katerem sporočajo, da jim lahko, kdor želi, vendarle nakaže morebitna sredstva. Prav tako imajo občani možnost, da jim darujejo 0,5 % dohodnine. To lahko storijo tudi na spletni povezavi https://www.edonacije.com/. Sredstva iz naslova podarjene dohodnine bodo namenih za delo z mladino ter vzdrževanje in nakupe gasilske opreme. »Ob koncu tega posebnega in težkega leta se vsem iskreno zahvaljujem za dobro medsebojno sodelovaje, pomoč in razumevaje. Vsem nosim elanom in občanom Občine Videm želim v imenu društva vesele božične praznike, novo leto pa naj nam prinese boljše čase in uspehov na naših področjih dela. Vse dobro vam želim,« je sklenil najin pogovor J. Pignar. PK Gasilcem PGD Leskovec seje za las izmuznila glavna nagrada 1 /oddaji Gasilci na Planet TV smo letos jeseni zelo navi-V jali za naše gasilce, ekipi članic in članov PGD Leskovec. Tekmovanje je končano, Leskovčani - ekipa članov - pa so bili na koncu na nehvaležnem drugem mestu in ostali brez tako želene glavne nagrade. Iz oddaje v oddajo so se dokazovali, da so odlično pripravljeni, borih so se do konca svojih moči ter pokazali veliko mero tekmovalnost in tovarištva, predvsem pa ogromno željo po glavni nagradi. Vsak od nas jim jo je privoščil, a žal sta v finalni oddaji šli zlata čelada in donacija 30 tisoč evrov v roke tekmecem, ekipi PGD Dragatuš. Leskovčane je v velikem finalnem gasilskem izzivu zapustil le kanček sreče. Bili so izjemni, borih so se do konca in dosegli rezultat, na katerega morajo biti še posebej sami zelo ponosni. Ta znatna donacija bi bila Leskovčanom odlična pomoč pri njihovem razvoju, a žal je bila želja previsoka in nagrada se jim je za las izmuznila. Marsikdo jim je na strani Facebook tudi napisal, da so najboljši, zmagovalci, a žal je na vse to ostal le grenak priokus — in to so javno tudi izrazili. V minulih dneh so gasilci PGD Leskovec na svojem profilu Facebook opisali 24 naključij, o katerih so prepričani, da so zelo vplivala na rezultat in končno Ekipa članov PGD Leskovec, ki je nastopila v televizijski oddaji Gasilci. Foto: arhiv Planet TV razvrstitev ekip, ki jih je stala zmage. Vsak si po prebranem lahko ustvari svojo zgodbo. Kot smo lahko zasledili v medijih, so odgovore podali tako Planet TV kot tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije. Po vsem lahko sklepamo, da je to še ena gasilska zgodba z grenkim priokusom. Vse čestitke obema ekipama PGD Leskovec, da so zdržali to zahtevno preizkušnjo, dokazali, da imajo znanje in izkušnje. V prihodnje pa naj vse to dobro unovčijo in prenesejo na mlade gasilce, kar je vredno veliko več kot denar in zlato. Pogumno naprej, dragi Leskovčani! TM Planinci PD Haloze na pohodu po občini Podlehnik V ^ e preden nam je koronavirus ponovno zagodel ter za «3sabo potegnil vse ukrepe in prepovedi druženja, smo se člani PD Haloze podali na pohod po občini Podlehnik. Kot vedno nam je bilo tudi tokrat vreme pisano na kožo, kajti bila je še ena prelepa sončna sobota, kot nalašč za druženje in pohod. Zbirališče smo imeli pri ribniku Podlehnik, kjer nas je zjutraj pričakala kavica s pecivom in šilčkom. Ob majhni pogostitvi nas je pozdravila naša predsednica Brigita ter nam na kratko predstavila načrt pohoda in dala napotke za pot. Nato pa je šlo zares. Sledil je start v smeri proti Jablovcu. Ko smo se ravno malo ogreli, sta že sledili prva postojanka in prava pogostitev na vikendu pri Korparjevih. Ob polni mizi dobrot smo se kar malo zadržali, sledilo je fotografiranje in nato smo nadaljevali pot v smeri proti Rodnemu Vrhu. Kmalu po tem je sledilo novo presenečenje Andreja Rožmana in njegove žene, ki nas prav tako nista spustila žejnih in lačnih mimo njunega vikenda. Tudi tam so bile na mizi hišne dobrote, ki se jim ni bilo moč upreti. Hvala družinama Korpar in Rožman za to odlično pogostitev. Člani PD Haloze na pohodu po Halozah, po krajih občine Podlehnik. Foto: arhiv PD Haloze Po vsem tem smo pot nadaljevali proti našemu cilju, ki nas je čakal na viničarskem muzeju na Gorci. Ko smo prispeli do muzeja, nas je prijazno pozdravil in sprejel Milan Vidovič, predsednik TD Podlehnik. Povedal nam je nekaj zanimivosti o Gorci, tamkajšnjem muzeju in nam kasneje predvajal tudi video, kako so včasih živeli viničarji in tamkajšnji domačini. Bilo je zelo zanimivo. Ob dobri kotlovini in še boljši kapljici smo tudi zapeli, naš član Zlatko Ribič pa je raztegnil harmoniko. Sledila je še degustacija vin v tamkajšnji kleti, s katero nas je počastil predsednik Vidovič. Degustacija je bila presenečenje in se mu najlepše zahvaljujemo. Tako se je končal še en pohod, poln lepih spominov, nepozabnega druženja in pričakovanja, da se spet snidemo. Ker za vsakim dežjem posije sonce, tudi mi upamo na boljše čase, da mine korona in da bomo lahko v naslednjem letu bolj aktivni na področju pohodov in planinskih izletov. Lepi spomini na srečanja, ki smo jih doživeli skupaj, in vse tisto, kar nas čaka, človeka bogati in osrečuje. Tega si želimo tudi v prihajajočem letu. Valerija Janc Prevolšek Novičke iz PD Naveza etošnje leto je tudi za planince izjemno okrnjeno, saj Lsmo bili zaradi epidemiološke situacije primorani odpovedati večino načrtovanih pohodov. Kljub temu smo čez poletje in v začetku jeseni opravili nekaj pohodov, večinoma individualno, nekaj pa v manjših skupinah. V začetku septembra se je skupina planincev podala na našo najvišjo goro — Triglav. Pot jih je vodila iz doline Krme mimo Kredarice na vrh. Ker sta bila zraven tudi dva prvopri-stopnika, je sledil tradicionalni planinski krst. Po nočitvi na Kredarici je naslednji dan sledil le še spust nazaj v Krmo. Teden dni kasneje smo osvajali Stol, najvišji vrh Karavank. V začetku septembra se je skupina planincev podala na Triglav. Planinci so se letos jeseni odpravili na Primorsko, fotografija je nastala na vrhu Sabotina. Foto: arhiv PD Naveza Pot smo začeli pri Valvasorjevem domu, se do vrha povzpeli po Žirovniški poti, nazaj v dolino pa po Zabreški poti. Vmes ni manjkal postanek za okrepčilo in nekaj redkih trenutkov za razglede, saj nas je večino časa spremljala megla. V začetku oktobra smo pohajkovali po Primorskem, kjer smo osvojili Sabotin. Iz Solkana nas je pot vodila po mulatjerah in rovih iz 1. svetovne vojne. Po postanku na koči je sledil krajši vzpon na vrh, nato pa spust mimo ruševin cerkvice sv. Valentina do Solkana. Zelo smo veseli in ponosni na našega »novopečenega« vodnika Ignaca Topolovca. Želimo mu veliko uspešnih in varno vodenih pohodov. Glede na zdravstveno situacijo do nadaljnjega pohodov ne bo, ko pa bodo spet možni, boste o tem obveščeni na naši spletni strani, kjer bodo objavljeni vsi aktualni razpisi. Ostanite zdravi in vse dobro v letu, ki prihaja. Marko Vinko Brane Kolednik: »Verjamem, da bodo občani ponosni na naše delo« Z^b koncu leta ponavadi naredimo inventuro pretekle-VVga, analiziramo aktualno stanje in vsaj malo pogledamo v prihodnost. Leto 2020 je bilo v marsičem prelomno tudi za Športno zvezo Občine Videm (ŠZ Videm), na čelu katere je bil spomladi »ustoličen« Brane Kolednik. Predpraznični decembrski čas je idealen čas za temeljito inventuro v ŠZ Videm. Brane Kolednik, SZ Videm je vse do 3. marca 2020 obstajala »zgolj na papirju«, nato pa je novo vodstvo z vami na čelu pošteno zavihalo rokave ter pripravilo aktiven in ambiciozen program dela. Brane Kolednik: »Športna zveza Občine Videm obstaja že 10 let. V tem času je bilo na področju športa narejenega veliko. Skozi vsa leta delovanju na področju športa sem si pridobil določene izkušnje in spoznal problematiko. Še tako bogate izkušnje, ideje in spoznanja ti brez prave ekipe ne koristijo veliko. Zato sem si želel, da pri oblikovanju nadaljnjih aktivnosti v ŠZ privabimo k sodelovanju čim več športnih društev s svojimi predstavniki. Za nemoteno delovanje zveze je bilo najprej treba dopolniti in spremeniti njen statut ter odpreti novi TRR. Čez leto smo se večkrat srečah na sejah UO in kljub korona času nam je v tem letu uspelo uresničiti nekaj nalog. Uredili smo dokumentacijo za potrebe delovanja zveze. S pridobljenimi sredstvi smo pomagali ŠD Videm pri izgradnji zaščitne mreže ob Dravinji in odvodnjavanju v športnem parku. Skupaj s ŠD Pobrežje smo organizirali občinski turnir v malem nogometu za pokal Občine Videm in s tekmovalnimi žogami obdarili večino športnih društev.« Prva »zmaga« je bila za ŠZ Videm nedvomno ta, da so se v delovanje zveze vključila vsa društva, ki imajo predznak športna. Ali katero društvo vendarle manjka? Česa si želite na področju tovrstnega udejstvovanja? Gre morda v tem kontekstu izpostaviti kakšno vas oz. KS posebej? Brane Kolednik: »Vsekakor si je bilo treba najprej pridobiti zaupanje vseh športnih društev v občini, da se vključijo v športno zvezo. To nam je uspelo in tako sem bil s predlogi in podporo vseh društev izvoljen za predsednika. Zraven športnih društev smo v ŠZ Videm vključili tudi Zavod OŠ Videm, na kar sem še posebej ponosen. Kot sem že prej omenil, smo spremenili statut in registracijo ŠZ Videm tako, da lahko sedaj vključujemo pod svoje okrilje različne športne panoge, skupine in posameznike. Za zdaj so v športno zvezo vključena vsa društva, ki imajo za osnovno dejavnost navedeno šport. Opažam pa, da se tudi v drugih društvih, ki jim šport ni osnovna dejavnost, pojavljajo sekcije, ki izvajajo športne aktivnosti. Vsekakor želimo pomagati tudi njim.« Brane Kolednik (četrti z leve), predsednik ŠZ Občine Videm, na podelitvi pokalov Kakšni so kratkoročni, srednjeročni in ne nazadnje tudi dolgoročni cilji SZ Videm? Brane Kolednik: »Do konca leta si želimo ureditev spletno in Facebook stran ter pripraviti koledar športnih prireditev v Občini Videm za leto 2021. Vsekakor nam izvedbo posameznih prireditev kroji aktualno dogajanje v državi, predvsem v jesensko-zimskem času, npr. dan športa, zimska liga idr. V ŠZ Videm se zavzemamo za povečanje sredstev v proračunu Občine Videm za delovanje športnih društev in vzdrževanje že obstoječih športnih objektov. Na področju investicij je nujno urediti športne površine v okolici osnovnih šol, saj so obstoječe v slabem stanju. Tudi v športnih parkih je želja po posodobitvi igral in nabavi novih športnih rekvizitov. V ŠZ se zavzemamo za nabavo prireditvenega šotora in ureditev lastnih prostorov za delovanje. Glede na naravne danosti in značilnosti, ki jih ima Občina Videm, bo treba pristopiti k širitvi športno-turistične ponudbe. V mislih imam kolesarske poti, pohodništvo, ribištvo, vodne športe, adrenalinski park in druge športe, povezane z naravo. Vsekakor bo treba skupaj z Občino Videm pristopiti k začetku načrtovanja in izgradnje večnamenske dvorane, s katero se lahko pohvalijo domala vse sosednje občine. Na področju prireditev načrtujemo ponovno oživitev prireditev Športnik leta, Dan športa in organizacijo več skupnih športnih prireditev skozi vse leto.« Po »porodnih krčih« zveze seje kot glavna prioriteta izpostavilo sodelovanje z videmsko občino. Kako sodelovanje vidite vi? Brane Kolednik: »Sodelovanje med Občino Videm in ŠZ Videm mora biti tesno povezano, saj je veliko aktivnosti povezanih s skupnim sodelovanjem. Zato upam, da bo Občina Videm v svojem proračunu namenila tudi sredstva za delovanje ŠZ, česar do sedaj ni bilo in smo morah vse aktivnosti izvajati z lastnimi sredstvi.« Glavna športna dejavnost v naši občini je nedvomno nogomet, a potrebna bo tudi strategija za širitev drugih športnih dejavnosti in športa širše. Mnenje? Brane Kolednik: »Res je, z leti je nogomet postal glavna športna dejavnost v naši občini. Domala vsa sedanja športna infrastruktura v občini je v večini namenjena nogometu. Vsi, ki želijo spoznati oz. aktivno trenirati druge športe, so se primorani voziti v druge kraje. Mnoge nove športne dejavnosti bodo tako zaživele šele z izgradnjo večnamenske dvorane ter z investicijami in spodbudami na področja, na katerih ima Občina Videm svoje naravne potenciale in danosti. Na ta način bi šport približali večjemu številu ljudi, mladim športnikom pa zagotovili kakovostno vadbo v domačem okolju.« Sramežljivo, a vendarle se v zadnjem času govori tudi o ustanovitvi skupne nogometne šole videmske občine. Predvsem Videm in Tržeč sta že poslala jasen signal o tem, da ju zadeva zanima. Kakšna bo pri tem vloga S Z Videm? Brane Kolednik: »O skupni nogometni šoli se govori že kar nekaj časa. Ne samo ŠD Videm in NK Tržeč, tudi ŠD Leskovec je poslal jasno željo po skupni nogometni šoli. Vloga ŠZ pri tem bo, da bomo poskušali skupaj s temi društvi urediti način organiziranosti, da bodo vsa društva, predvsem pa otroci s svojimi starši pri tem deležni boljših pogojev za svoj športni razvoj. Verjamem, da bi lahko v skupni nogometni šoli otroci trenirali in zaigrali že jeseni 2021.« Vsekakor velja izpostaviti tudi sodelovanje z OŠ Videm oz. njenim zavodom ter tudi drugimi občinskimi društvi. Brane Kolednik: »Zelo sem vesel, da smo s statutom uredili, da ima v ŠZ svojega predstavnika tudi zavod OŠ Videm. Na ta način smo seznanjeni z vsemi aktivnostmi in potrebami v zavodu OŠ Videm. Opažamo, da je v zavodu OŠ veliko perspektivnih in talentiranih mladih športnikov, ki bi jim lahko ŠD Videm: Če ne članska, v ^"lanska ekipa Vidma, dolgoletna stalnica 3. SNL, z V—jesenskim delom sezone ne more biti zadovoljna, a to da osrednje moštvo društva ne kaže pričakovane podobe, ne more skaziti podobe celotnega ustroja, s katerim so rumeno-zeleni lahko zadovoljni. Člansko moštvo je le vrh piramide, tu so še vse druge mlajše selekcije in zelo uspešna veteranska ekipa. Prav tako so Videmčani kljub negotovim časom realizirali praktično vse zastavljeno za letošnje leto »ob igrišču«, tako da je končna ocena dogajanja nedvomno pozitivna. Po nekaj odigranih krogih se je Videm razšel z dolgoletnim trenerjem članske ekipe Robertom Hojnikom, njegove naloge pa je takrat začasno prevzel Luka Gajšek. Člansko moštvo zaradi takšnih in drugačnih vzrokov ne more biti zadovoljno s pomagali na njihovi športni poti. Glede na naš ambiciozni program si vsekakor želimo tudi sodelovanja z vsemi drugimi društvi v občini, saj bomo določene cilje brez njih s težavo uresničili. Moram poudariti, da je sodelovanje z nekaterimi že sedaj zelo uspešno, saj je članstvo v društvih povečini med sabo zelo prepleteno in povezano.« V korona času in tudi sicer pomemben vsakdan naših občanov zaseda tudi rekreacija. Kam jo želi ŠZ Videm umestiti v svoji hierarhiji? Brane Kolednik: »Rekreaciji dajemo velik pomen v ŠZ Videm. Dejstvo, da ugodno vpliva na zdravje, potrjujejo vsi, tudi tisti, ki se z njo še ne ukvarjajo. Rekreacija je ključna za posameznikovo dobro psihofizično počutje. Gibanje je odličen pripomoček pri premagovanju stresa. Športni dosežki povečajo našo samozavest in odpornost imunskega sistema. S pomočjo športa lahko spoznavate nove ljudi, krepite obstoječe družbene vezi ah pa si tako vzamete potreben čas zase. V ŠZ Videm nameravamo v ta namen organizirati več skupnih vadb in na ta način šport približati občanom vseh starostnih skupin.« Imate za konec v tem prazničnem in žal tudi nevsakdanjem času s strani ŠZ Videm kašno sporočilo za naše občane? Brane Kolednik: »Verjamem, da bodo ti nevsakdanji časi v kratkem za nami. Želim si, da bi ŠZ Videm izpolnjevala pričakovanja društev, športnikov in vseh občanov. Z vsem svojim znanjem in izkušnjami si bom prizadeval, da bodo rezultati našega dela v ponos našim občanom ter hkrati vidni in slišani izven meja naše občine. Ob koncu se zahvaljujem za dosedanje zaupanje, pomoč in medsebojno sodelovanje. V letu 2021 želim vsem veliko zdravja, sreče, uspehov in športnih užitkov.« Tadej Podvršek pa veteranska ekipa Veteranska ekipa Vidma s trenerjem Darkom Jezo po prvem delu sezone zaseda 1. mesto v veteranski ligi MNZ Ptuj 40+. —HH vt^ Najštevilnejša selekcija Vidma U 11 s trenerjem Davidom Žalarjem Foto: arhiv ŠD Videm prvim delom sezone, več pa je na to temo povedal Luka Gajšek: »Seveda nismo zadovoljni, saj smo glede na kader pričakovali uvrstitev v sredino lestvice. Zaradi neznanih vzrokov se je v jeseni kader tanjšal, nato so prišli še kartoni, tako da smo končnico, ki smo jo zaradi virusa tako ali tako končali predčasno, sklenili z zgolj dvanajstimi oz. trinajstimi igralci, kar je za ta rang tekmovanja absolutno premalo.« Gajšek je torej med sezono prevzel zahtevno nalogo, voz je neumorno drvel navzdol po klančini, pričakuje pa, da ga bo s sodelavci ustavil, če ne že obrnil navzgor, kajti vodstvo kluba mu je zaupalo vodenje članov tudi spomladi: »Vosnovi se je treba s fanti pogovoriti, predvsem z mlajšimi igralci, a zaradi globalne situacije je to težko. Pripeljati želimo tri ali štiri kakovostne igralce. Pri tem računamo predvsem na pomoč Aluminija. Predvsem mlajši igralci bodo morali spremeniti mišljenje, pristop, seveda pa bomo morali vsi skupaj stremeti k dvigu nivoja igre. Prioriteta v nadaljevanju bo obstanek v ligi; da bomo dosegli nekdaj kakovosten nivo, pa bomo morali trdno delati. Zal smo do konca prvenstva izgubili tudi Mesariča, ki se je poškodoval na tekmi proti Šampionu, ampak tak je pač nogomet.« Jeseni so bile dejavne tudi vse preostale selekcije, ki so z jesenskim delom opravile ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, čemur so v klubu namenjali precejšnjo pozornost. Udeležba na treningih in tekmah je bila v vseh selekcijah zadovoljiva, kar je odraz, da društvo dela dobro. Rumeno-zeleni so sicer zelo zadovoljni z dejstvom, da je Občina Videm dokončala postavitev reflektorjev na pomožnem igrišču. Treningi so tako mogoči tudi v kasnejših urah; s tem so dosegli razbremenitev glavnega igrišča, ki je zaradi velikega števila selekcij postalo preobremenjeno. Za sicer izredno težko vzdrževanje igrišča vzorno skrbi Miran Selak z ekipo. Nabavili so še mreže za gole za glavno igrišče in uredili travnato površino pred goli. Tudi v ŠD Videm si v prihodnje želijo tesnejšega sodelovanja med športnimi društvi v Občini Videm, predvsem Tržcem, saj bodo s tem ohranili raven nogometa v občini in rešili morebitno kadrovsko nedohranjenost v nekaterih selekcijah. Zavedajo se namreč, da s tem delajo za dobro nogometa in širše skupnosti. Tadej Podvršek Čudno leto, a vTržcu vseeno zadovoljni |Xljub precej nespecifičnemu oz. težkemu letu so v ŠD iNTržec letos zelo zadovoljni z opravljenim in doseženim. Marsikaj je bilo postorjenega predvsem ob igrišču, če pa k temu dodamo še dobro jesen članskega moštva, bolj ali manj uspešno udejstvovanje kar petih mlajših selekcij in veteranov, potem si lahko rdeče-beli upravičeno manejo roke. Pozimi želijo rdeče-beli opraviti še peskanje igrišča in izboljšati drenažni sistem na glavnem igrišču, kar pa bo v prvi vrsti odvisno od vremena. V igralskem smislu je članska ekipa Tržca jeseni prav gotovo upravičila eno izmed vlog favoritov pred prvenstvom. Že res, da je vmes ponovno posegla višja sila v obliki epidemije virusa covid-19, zaradi česar ni bil odigran zadnji jesenski krog ob koncu oktobra, a vse skupaj ne more skaliti končne podobe, saj so rdeče-beli prvi del prvenstva sklenili na visokem, 3. mestu 1. razreda MNZ Ptuj. Tudi strateg Robert Pečnik je jesenskemu delu prvenstva dal pozitivno oceno: »Z razpletom v prvem delit sezone smo lahko zadovoljni. Zbrali smo kar nekaj točk, kar nekaj zadev se nam je poklopilo. Res je, da smo na kakšni tekmi tudi "kiksali", a vtis je Nepopolna kadetska ekipa Tržca s trenerjem Davidom Kozelom vsekakor pozitiven. Tako pač je v nogometu, enkrat ti da, enkrat vzame.« Tržeč je v jesenskem delu prvenstva zaradi pozitivnega mnenja NI JZ domače tekme lahko odigral pred določenim številom gledalcev, kar je bil dodaten veter v jadra klubu, ki domuje ob Polskavi. Igralci in strokovno vodstvo kot tudi uprava kluba so že nekaj časa na zasluženem »odmoru«, situacija za naprej pa ostaja precej nejasna. V Tržcu se bodo tudi za drugi del prvenstva pripravljali, kakor da je vse v najlepšem redu. Če bo Utrinek s tekme članov Tržca, ki zasedajo visoko, 3. mesto v 1. razredu MNZ Ptuj. Foto: Tadej Podvršek vse v redu — in v klubu verjamejo, da bo — potem je pred njimi razburljiva pomlad. »Glede na razmere bomo poskušali opraviti maksimalni zimski del priprav, nato pa ne bo vse odvisno od nas. Poskušali bomo zadržati trenutno pozicijo, a trenutno je o drugem delu vseeno prehitro govoriti. Dejstvo je, da kar nekaj obetavnih mladincev trka na vrata prvega moštva. Priključili jih bomo prvi ekipi, saj bo za mlade fante to idealna priložnost, da pokažejo, iz kakšnega testa so,« je krajši razgovor sklenil prvi mož strokovnega štaba Tržca. V klubu so zadovoljni tudi s preostalimi mlajšimi selekcijami. Nekatere so sicer nekoliko kadrovsko nedohranjene, zato bodo tovrstno težavo poskušali rešiti že v zimskem prestopnem roku. Epidemija je namreč močno posegla v mlajše selekcije, saj se je kar nekaj fantov poslovilo od nogometa (v času, ko ni bilo treningov), a s tovrstnimi težavami se srečujejo tudi v drugih sredinah in s tem se bo očitno treba sprijazniti. Ob koncu še dodajmo, da si ŠD Tržeč po nekaj neformalnih razgovorih s predstavniki ŠD Videm želi čimprejšnjega sodelovanja predvsem na področju mlajših selekcij, kar je nedvomno odločen korak k skupni nogometni šoli videmske občine. Tadej Podvršek Člani v skladu z napovedmi, za zadovoljstvo društva skrbi približno 30 otrok 1 /teh predprazničnih dneh so tudi nogometaši in upra-V va ŠD Leskovec na zasluženem oddihu. Tudi zanje je bilo letošnje leto precej drugačno od preteklih, saj seje epidemija spomladi in jeseni dodobra zažrla v pore delovanja društva. Kljub dokaj negotovi prihodnosti haloški nogometni kolektiv že snuje načrte, kako in kaj spomladi oz. v pokoronskem obdobju. Člansko moštvo, ki tekmuje v 2. razredu MNZ Ptuj, je jesenski del sezone končalo na 4. mestu. Leskovčani so štirikrat slavili in trikrat klonili. Tomaž Bratušek, prvi mož stroke, je na kratko zajel prvi del prvenstva: »Z doseženim smo zadovoljni, saj smo nekje na poziciji, ki smo jo napovedovali in načrtovali pred prvenstvom. Ključne dvoboje za vrh smo sicer tesno izgubili, nihče nas ni nadigral, lahko pa bi bilo tudi drugače.« Kako bo spomladi, je v tem trenutku vprašanje za milijon evrov, a Leskovčani ne bodo ničesar prepuščali naključju, kar je potrdil tudi trener članske ekipe: »Upamo, da bomo lahko čim prej normalno trenirali in igrali nogometne tekme. Mi se bomo, takoj ko bo to možno, začeli aktivno pripravljati na drugi del sezone. Na lestvici sicer nekoliko zaostajamo, a če bomo zdravi in se nam bo nasmehnila tudi sreča, potem menim, da se lahko povzpnemo na lestvici, sicer pa bomo z napadom na vrh ponovno poskušali spet v prihodnji sezoni.« Jeseni se je za igralce vseh selekcij nabavila športa oprema (trenirke idr.). Prav tako so Leskovčani pri nujnih vzdrževalnih delih na klubskem objektu uredili še sprednji del strehe in v Skupna fotografija mlajših selekcij U9 in U 11 ŠD Leskovec s trenerjema Kristijanom Pintaričem in Timijem Krajncem Foto: arhiv ŠD Leskovec sodelovanju s kegljaško sekcijo društva upokojencev prebarvali leseni prizidek. Na velikem travnatem igrišču so po dolgem času izvedli vzdrževalno peskanje igrišča ter s tem poskrbeli za boljšo zračnost travnate površine in nivelacijo manjših nerav-nin, saj želijo svojim igralcem omogočiti dobre pogoje za igranje nogometa. Dodajmo še, da poleg članske in veteranske ekipe v Leskovcu premorejo še mlajši selekciji U9 in Ul 1, ki ju vodi Kristijan Pintarič ob pomoči Timija Krajnca. Prav tako so začeli sestavljati selekcijo do sedmega leta starosti, ki se bo premierno najbrž tekmovalno predstavila v naslednji sezoni. Skupaj je v mlajše selekcije v Leskovcu vključenih okrog 30 otrok. Tadej Podvršek Zlato slovensko kolesarko leto - Vid Jeromel zmore še več etošnje leto bo nedvomno z zlatimi črkami vpisano v Lanale slovenskega športa, še posebej pa kolesarstva. Neverjetni uspehi predvsem Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča so Slovence spet masovno posadili na kolo in vrtenje pedal seje majhnemu narodu izpod Alp kljub zdravstveno negotovi situaciji dodobra usidralo v srce. Tudi o mladem in perspektivnem kolesarju iz Pobrežja Vidu Jeromlu smo v našem glasilu že pisali, a izjemni uspehi naših kolesarjev kot tudi nekateri njegovi klubski rezultati v dresu Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so odlična popotnica za še nekaj besed o mladeniču, ki najraje vrti pedale navkreber. Vid Jeromel po prihodu s treninga Foto: osebni arhiv Vida Jeromla Letošnja klubska sezona je bila zanj nekoliko manj uspešna kot lanska, Vid pa pozna razloge za to: »Letošnje dirkanje med starejšimi mladinci pod vodstvom Mateja Marina in Mitje Mohorka ni bilo med najbolj bleščečimi, delno je na to vplival tudi korona čas, saj je odpadlo kar precej dirk. Letos sem tako dosegel le tri boljše rezultate: 4. mesto na Kriteriju v Ilirski Bistrici, 5■ mesto na gorskem državnem prvenstvi: na trasi Ilirska Bistrica—Sviščaki in 8. mesto na kraljevski etapi 57- izvedbe dirke Ročnik Medzinarodnjch dni cyklistik na Slovaškem. Ob tem moram povedati, da so odlične rezultate dosegali nekateri moji sotekmovalci.« V preteklem letu je po zaslugi odličnih izidov oblekel tudi dres slovenske reprezentance, letos pa mu to tudi že zaradi naštetih razlogov ni uspelo, a vseeno ne meče puške v koruzo in verjame, da se bo s trdim delom v dres z nacionalnim grbom še vrnil. Za konec se je Vid Jeromel še enkrat ozrl v izjemno slovensko kolesarko leto 2020, ko je Slovenija doživela pravo renesan- so: »Slovenski športniki so v letu 2020 pokazali vrsto izjemnih rezultatov. Sploh dve zmagi slovenskih kolesarjev na največjih dirkah na svetu — Tour de France, na kateri je zmagal Tadej Pogačar, in Vuelta v Španiji, na kateri je zmagal Primož Roglič — sta bili izjemni. Poleg tega so naši fantje zmagali tudi na veliko enodnevnih dirkah — klasikah. Vsekakor pa sta slavji Tadeja Pogačarja in 2. mesto Primoža Rogliča na Touru rezultata, ki ju bomo zelo težko presegli.« PO VIDOVIH STOPINJAH TUDI MLAJŠA SESTRA HANA Kolesarstvo je pri Jeromlovih iz Pobrežja pravzaprav družinski šport. Prvi je pedale vrtel oče Miha, o Vidu vemo tako rekoč že vse, v odlično kolesarko pa se razvija tudi Vidova mlajša sestra Hana. Pri dvanajstih letih je prav tako članica Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in nastopa v kategoriji deklic C. Kolesarsko je nadvse aktivna že štiri leta in v tem obdobju je dosegla nekaj izjemnih rezultatov, saj je med drugim državna prvakinja v svoji starostni kategoriji postala v letih 2017, 2018 in 2019. Tadej Podvršek Hana Jeromel v »elementu«. Foto: Damjan Adam Kaj so v anketi povedali športniki in športni delavci Z^b koncu 2020 smo se pogovarja-VVli z nekaterimi športniki in športnimi delavci naše občine. Zanimalo nas je, po čem si bodo najbolj zapomnili leto 2020 in kaj pričakujejo v letu 2021. Glede na težke in negotove čase se njihovi odgovori ponujajo kot na dlani. Vid Jeromel Foto: osebni arhiv Vid Jeromel, kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »To leto je bilo polno neverjetnih uspehov slovenskih športnikov in nanje smo resnično lahko zelo ponosni. Meni kot kolesarju še posebej "padejo v oči" zmaga Tadeja Pogačarja na Touru, drugo mesto na Touru Primoža Rogliča in njegovo slavje na španski Vuelti. To bomo v prihodnosti res težko presegli. V letu 2021 pa si želim, da bi se še naprej vsi trudili po svojih najboljših močeh in presegli lanske, že tako izjemne rezultate. Verjamem, da v teh kotna časih vsi potrebujemo vsaj malo sreče, saj star slovenski pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce.« Alen Plajnšek Foto: osebni arhiv Alen Plajnšek, ŠD Selan: »V ŠD Selan si bomo leto 2020 zagotovo najbolj zapomnili po drugem mestu v ptujski in zmagi v videmski ligi malega nogometa. Z organizacijskega vidika pa velja izpostaviti uspešno izvedbo tradicionalnega turnirja v malem nogometu na Selih kljub zapletom zaradi korona- virusa. Turnir je bil letos izjemen tako po številni udeležbi kot kakovosti ekip. Želim, da v prihajajočem letu 2021 uspešno prebrodimo to zdravstveno krizo in da se naša življenja lahko vrnejo v ustaljene tirnice.« Luka Gajšek Foto: osebni arhiv Luka Gajšek, ŠD Videm: »Leto 2020 si bom zapomnil predvsem po ukrepih in načinu življenja, ki smo ga morali prilagoditi zaradi epidemije. Presenetljivo in pozitivno je bilo, da mi je bila ponujena priložnost vodenja članske ekipe NK Videm. V letu, ki prihaja, si želim, da bi lahko spet zaživeli "normalno", brez omejitev, ter da bi z ekipo napredovali in drugi del sezone uspešno končali.« Davorin Mlakar Foto: osebni arhiv Davorin Mlakar, ŠD Pobrežje: »Preteklega leta 2020 vsekakor ne bomo zlahka pozabili. To leto nam je postavilo veliko ovir, hkrati pa nam je omogočilo širši pogled na življenje in nas spodbudilo, da bomo v prihodnje znali ceniti svobodo, druženja, predvsem pa svoje zdravje in zdravje drugih. V letu 2020 smo bili žal prikrajšani za mnoga športna udejstvovanja; če bodo razmere dopuščale, se bomo vsekakor potrudili to nadomestiti v prihodnjem letu. Upam in verjamem, da leto 2021 prinaša nove začetke, pozitivno klimo in s tem obilo novih možnosti za uresničevanje zastavljenih ciljev.« Primož Pernek Foto: osebni arhiv Primož Pernek, ŠD AS: »Življenje se nam je zaradi pandemije nepričakovano in predvsem na hitro zelo spremenilo. Ohranjanje zdravja je tako postalo prioriteta vsakega posameznika in posledično celotne družbe. Ravno virus je za naše Športno društvo AS v letu 2020 imel zelo velik in negativen vpliv. Predvsem mislim s tem na naš najbolj prepoznaven produkt — Poletno ligo v malem nogometu SD AS. To ligo organiziramo že od davnega leta 2009, tako da smo lani, leta 2019, odigrali jubilejno, 10. izvedbo. Liga je postala prepoznavna na širšem ptujskem območju kot tudi prek meja na hrvaški strani, od koder prihajajo sodelujoče ekipe. Letos nam je virus žal onemogočil ligo. Odpovednih je bilo tudi kar nekaj malonogometnih turnirjev, ki smo se jih v prejšnjih letih redno udeleževali. Prikrajšani smo bili tudi za druga vesela druženja, ki se jih vsako leto redno udeležujemo — od pobreških iger brez meja, videmskega teka trojk, podlehniških "gurmanskih tekmovanj" do organiziranih dejavnosti kolesarske in pohodniške sekcije ŠD AS idr. Od novega leta 2021 pričakujemo vse najboljše, saj se nam je v društvu nabralo veliko elana in energije za nove športne projekte in udejstvovanja. Ker pa je treba iz vsega slabega izvleči le najboljše, nas je covid-19 naučil, da moramo neizmerno ceniti svoje zdravje in druženje z osebnim stikom, ki ga po mojem mnenju pred pandemijo nismo dovolj cenili. Zato naj bo poslanstvo vseh športnih društev Občine Videm v letu 2021 in v prihodnosti organizirati, podpirati in spodbujati kakršno koli športno udejstvovanje v slogu zdrav duh v zdravem telesu.« Renato Bračič Foto: osebni arhiv Renato Bračič, KM N Majolka: »Tudi pri nas je virus precej pripomogel, da nismo uresničili vsega zastavljenega, a vseeno smo glede na situacijo z izpeljanim letos zadovoljni. Resnično je bilo v vse vložene ogromno energije. Verjamem, da bo v letu, ki prihaja, veliko boljše, da bo zaustavitev javnega življenja le še oddaljen spomin in da se kmalu srečamo na tekmi, si podamo roko, spijemo kozarec ...« posledično sem tudi sam dobil priložnost prvič postati trener članske ekipe. V svetovnem športu so me letos najbolj navdušili Dragič, Dončič, Roglič, Pogačar idr., ki so izjemno zastopali Slovenijo. Sicer pa si bom letošnje 2020 zapomnil po rojstvu hčere. Za prihodnje leto upam, da premagamo korono in se s tem ponovno vrnemo v normalno življenje.« Robert Pečnik Foto: osebni arhiv Tomaž Bratušek Foto: osebni arhiv Tomaž Bratušek, SD Leskovec: »Letošnje leto si bom, tako kot verjetno večina ljudi, najbolj zapomnil po epidemiji, ki je vplivala na vse aspekte življenja. Kar se tiče športne plati, je bil izziv zaradi ukrepov izvajati treninge in tekme, ki smo jih v večjem delu odigrali brez občinstva. V SD Leskovec se je v letošnjem letu menjalo tudi vodstvo, Robert Pečnik, ŠD Tržeč: »Kot verjetno vsi si bom tudi jaz leto 2020 zapomnil po "norosti" zaradi virusa in posledičnih ukrepov, v letu 2021 pa želim zdravja vsem in da čim prej zaživimo normalno življenje.« Jolanda Hentak Majcen Foto: osebni arhiv Jolanda Hentak Majcen, ŠD Zg. Pristava: »Leto 2020, ki se "prepočasi" izteka, nas je nenehno preizkušalo in postavljalo pred nove izzive, tako v našem ŠD Zg. Pristava kot tudi osebno. Najbolj so mi ostale v spominu naše vaške koline, ki so že tradicionalne v našem športnem društvu in jih prirejamo za vse krajane KS Dolena. Bile so izredno dobro obiskane s strani krajanov in tudi zelo dobro organizirane. To leto bo ostalo zapisano v zgodovino po epidemiji covid-19. Več ah manj so nam zato vsi dogodki, izleti, tekme, pohodi idr. splavali po vodi. Kot športniki smo vedno pozitivni in moramo optimistično gledati naprej. Upam, da bo leto 2021 bolj športno, kot je bilo letošnje.« Brane Kolednik Foto: osebni arhiv / Brane Kolednik, ŠZ Občine Videm: »Leto 2020 si bom zapomnil po koro-navirusu in ukrepih, povezanimi z njim. Vsekakor mi bo to leto ostalo v spominu, da sem ob podpori vseh športnih društev postal predsednik športne zveze. V letu 2021 si želim, da se zadeve čim prej normalizirajo in se lahko podam novim izzivom naproti.« Pripravil: Tadej Podvršek Zdravje in gibanje 1 /tem zahrbtnem obdobju napadov bolezni koronavi-V ruša in razglasitve pandemije se nam ob omejevalnih ukrepih poraja veliko vprašanj, predvsem s področja omejevanja gibanja. Vladni ukrepi omejevanja gibanja na občine ne zapovedujejo omejevanja gibanja za šport in rekreacijo. Določajo le pravila, kako se moramo ob športnem udejstvovanju in rekreaciji obnašati. Biti moramo le v krogu družine ali sami, na javnih krajih nositi masko idr. Ko smo kot griči in osamelci v Halozah raztreseni po polj- skih in gozdnih poteh, ko se ob gibanju predajamo svežemu zraku, če je sreča tudi soncu, lahko masko damo tudi v žep. Ob naključnem srečanju in klepetu si na varni razdalji masko nadenemo, se ne rokujemo in izmenjujemo športnih pripomočkov ah napitkov. Zaradi močnejšega dihanja naj osebni prostor zajema razdaljo večjo od 2 m. Ker tokrat govorimo o bolezni, se moramo vprašati tudi: Kako prilagoditi gibanje bolezni, še posebej, če je bolezen kronična? Prvo pravilo je, da moramo upoštevati navodila osebnega zdravnika in zdravnika specialista. Na drugo mesto moramo postaviti osebno počutje ob vadbi :" se zavedati možnosti zmanjšanja telesne zmogljivosti. Torej prisluhnimo svojemu srcu z žilnim in pljučem z dihal- Zimske radosti otrok z doma narejeno tubo (sešita dva izrezana kroga stare cerade, zračnica kamiona, ena ura dela) za najboljšo zabavo. nim sistemom. Pri obremenitvi srca nam utrip ne sme razbijati po ušesih, pri dihanju pa ne sme priti do hropenja ah lovljenja sape in bolečega kašlja. Upoštevamo tudi druge omejitve zaradi okvare gibalnega, mišičnega, prebavnega idr. sistema ustroja človeka. Ko med vadbo ali kratkim počitkom ne moremo tekoče govoriti, smo pretiravali. Tretje mesto si zasluži kakovost gibanja. Ob tehnično dovršenem gibanju ali vsaj s približki k naučenemu gibanju s strani učiteljev športnih veščin bomo dosegali dobro počutje celega telesa. Pravilna gibanja in kakovostno gimnastično vadbo si lahko ogledamo tudi na spletu, tečajnih oblik pa trenutno ni. Ob tem upoštevamo še pravila prehranjevanja (dve uri pred vadbo se ne najedamo) in skrbimo za primeren vnos tekočin, tudi vitaminskih ali izotoničnih. Ker se zdravje in gibanje zelo prepletata, je treba gibanje ob nastanku bolezni prilagoditi novim okoliščinam. Torej je treba izdelati strategijo prilagojenega ------- gibanja. Tu se zaradi omejitvenih ukrepov pogosto želje in predpisane gibalne omejitve ne izidejo. Drugačna strategija, še posebej pri kroničnih bolnikih, pogosto vpliva tudi na motivacijo. Moramo se sprijazniti z dejstvi, da ni vse v želji (kaj bi, če bi bil zdrav). Obveza je namreč upoštevati določilo, kaj smemo, da zdravstvenega stanja ne poslabšamo. Ob koncu se spomnite na preglednico v občinskem glasilu Naš glas (št. 1, 2020) in na priporočilo, da je primerna dnevna rekreativna obremenitev v obsegu ene ure čisto dovolj. Ne pozabite: gibanje je zakon, gibanje je zdravje, a le, če je prilagojeno zdravstvenemu stanju vadečega. Dnevi so kratki; če vadiš v temi, potrebuješ močno luč, odsevnik, primerno toplejše oblačilo in varno pot, domači pa morajo vedeti, kod in kam. Srečno in obilo rekreacije, četudi v solo izvedbah! Besedilo in foto: FL Udeležba v presejalnem programu Svit lahko reši življenje f^ak je v Sloveniji velik zdravstveni, družbeni in eko-rVnomski problem. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega črevesa in danke povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. S presejalnim Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Opuščanje udeležbe v Programu Svit ima lahko resne posledice za zdravje posameznika. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novoodkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2017 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolono-skopijah v Programu Svit. Prekinitev trenda naraščanja novih primerov raka debelega črevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebivalci Slovenije, ne le med udeleženci presejan j a, je ključni cilj presejalnega programa. Program Svit vključuje moške in ženske v starosti od 50 do S Programom Svit smo se kar nekajkrat seznanili tudi v Občini Hajdina. Foto: Silvestra Brodnjak 74 let, ki so v program vabljeni po vnaprej določenem načrtu v obdobju dveh let. Sodelovanje v Programu Svit je za tiste prebivalce Slovenije, ki so v ciljni populaciji in imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, brezplačno, saj stroške programa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mno- gi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa — polipov. Ce polipe odkrijemo in jih odstranimo pravočasno, lahko to obliko raka preprečimo. Bolezen je namreč v začetni fazi povsem ozdravljiva, človek pa ohrani kakovost življenja. Kot osnovno metodo odkrivanja sprememb debelega črevesa in danke v Programu Svit uporabljamo test na prikrito krvavitev, s katerim se ugotavlja prisotnost krvi v blatu, ki s prostim očesom (še) ni vidna. Po podpisani izjavi o prostovoljnem sodelovanju boste na dom prejeli komplet za odvzem vzorcev blata. Oba uporabljena tulca z odvzetima vzorcema boste poslali na že natisnjeni naslov centralnega laboratorija Programa SVIT. Ce je izvid pozitiven, vas bodo napotili na kolono-skopijo, ki je najzanesljivejša metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. DELOVANJE PROGRAMA SVIT V ČASU RAZGLAŠENE EPIDEMIJE Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi virusa covid-19 še naprej deluje. Sodelovanje v Programu Svit je varno za vse, ki so vključeni v njegovo izvajanje. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Ce je oseba nato vabljena na kolonoskopi-jo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu se uporablja vsa potrebna varovalna oprema. V letu 2019 je bila odzivnost v zdravstveni regiji Maribor 62,82-odstotna, kar je pod republiškim povprečjem, ki znaša 65,59 %. Pri tem je bila odzivnost višja pri ženskah (68,27 %) kot pri moških (57,09 %). Celo pod regijskim povprečjem izstopa Mestna občina Maribor z odzivnostjo, ki znaša samo 60,81 %. Z udeležbo v Programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa posredno pripomoremo k vzdržnosti in racionalizaciji stroškov zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, močno spodbujamo, da se nanj tudi odzovete. O vseh morebitnih spremembah in novostih/dogodkih glede delovanja Programa Svit je na razpolago spletna stran Programa Svit: https://www.program-svit.si/za-uporabnike/aktualno/ obvestila-in-dogodki/. Pripravili: Milan Stojanovič, Marija Hanželj, Aljaž Brlek NIJZ, Območna enota Maribor Projekt Sodobna oskrba starejših (SOS) in kdo so upravičenci , Sodobna Oskrba Starejših ^ lovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Slove-«3niji 19,7 % oseb, starejših od 65 let, in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije znašal 30 % (Ministrstvo za zdravje RS). Naraščanje števila starejših odraslih v Sloveniji s seboj prinaša tudi potrebo po sistemskih ureditvah področja dolgotrajne oskrbe. Potrebe po ureditvi zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe so vse večje. V vmesnem času, pred uvedbo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, pa lahko izvajamo projekte, ki so podprti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Tako je bil tudi Dom upokojencev Ptuj skupaj s konzorcijski-mi partnerji, Zdravstvenim domom Ptuj, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarnami Ptuj, uspešen na javnem razpisu za izbor operacij »Preoblikovanje obstoječih mrež in vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija« ter začel izvajanje projekta Sodobna oskrba starejših (SOS). Namen projekta je upravičencem zagotoviti dostop do novih storitev, s katerimi se krepi možnost, da starejši, ki so upravičeni do novih storitev, kljub morebitni oviranosti, bolezni ali krhkosti ostanejo čim dlje v domačem okolju oziroma izbolj- šajo ah čim dlje ohranijo psihofizične sposobnosti in s tem čim večjo sposobnost samooskrbe. Potencialni upravičenci so osebe, starejše od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč druge osebe. V projektne aktivnosti se lahko vključujejo občanke in občani občin Ptuj, Majšperk, Žetale, Hajdina, Markovci, Gorišnica, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Cirkulane in Dornava. VLOGA za UVELJAVLJENJE UPRAVIČENOSTI DO INTEGRIRANE OSKRBE se poda v Zdravstvenem domu Ptuj, kjer je za potrebe projekta vzpostavljena vstopna informacijska točka (VIT). Vlogo za oceno upravičenosti lahko poda: — zainteresirani posameznik oziroma oseba, starejša od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, inva- :: - v: pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebuje pomoč druge osebe, ali skrbnik osebe; — zainteresirani posameznik oziroma oseba, starejša od 65 let, ki pri sebi zaznava pešanje telesnih, funkcionalnih oziroma kognitivnih sposobnosti. Ob soglasju posameznika lahko vlogo za oceno upravičenosti poda tudi: — izbrani osebni zdravnik ali drug lečeči zdravnik, — pristojna patronažna medicinska sestra, — koordinator odpusta iz bolnišnice, — strokovni delavec pristojnega centra za socialno delo, — druga oseba, pooblaščena od vlagatelja. Po oddani vlogi in predhodnem dogovoru z vlagateljem strokovni delavci iz vstopne toče z ocenjevalnim orodjem na vlagateljevem domu izvedejo oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev. V okviru projekta Sodobne oskrbe starejših se bodo glede na potrebe uporabnika izvajale: — storitve osnovnih in podpornih dnevnih opravil in zdravstvene nege, vezane na ta opravila, — storitve prehranskega pregleda in svetovanja, — fizioterapije, — delovne terapije, — e-oskrbe in — farmacevtske storitve. Sodelovali bodo tudi patronažna služba, zdravnik in psiholog. V projekt je kot krepitev tima družinske medicine vključena tudi paliativna oskrba, ki predstavlja aktivno celostno pomoč pacientom z napredovano kronično neozdravljivo boleznijo. Storitve, ki se bodo izvajale v sklopu projekta, bodo za uporabnike brezplačne. Financirane bodo iz Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije. KS November - mesec preprečevanja zasvojenosti ■^asvojenost se v sodobni družbi pojavlja v vse bolj raznoli-kih pojavnih oblikah, vsem pa je skupno, da prizadenejo vsa področja človekovega življenja: telesno in duševno zdravje, družinske odnose in odnose z okolico ter socialni in ekonomski položaj človeka. Za preprečevanje zasvojenosti lahko največ naredimo s preventivo, ki se začne že v družinskem okolju. Družina je pomemben varovalni dejavnik, ki lahko pomaga preprečevati tvegana vedenja mladih. Mladi se bodo vedno vedli tvegano, naloga nas staršev in tistih, ki delamo z mladimi, pa je, da jih zaščitimo pred trajno škodo. V družinskem okolju lahko največ storimo s tem, da vzpostavimo in krepimo občutek varnosti, zaupanja in topline v odnosu med nami starši in otroci, smo dosledni pri postavljanju meja in skrbimo za dobro organizacijo družinskega življenja. Zelo pomembno je tudi, da kot starši zavzamemo jasno stališče, da uživanja tako alkohola kot nedovoljenih drog ne toleriramo. Opažamo, da so mladi pa tudi njihovi starši precej nekritični do uživanja marihuane, k temu prispevajo tudi informacije o zdravilnosti konoplje, kar nedvomno drži, vendar je treba ločiti med zlorabo marihuane in uporabo marihuane v zdravstvene namene. Mladostniki marihuane ne uživajo v zdravstvene namene, temveč jo zlorabljajo oziroma želijo z njo izzvati spremembe počutja. V primeru, ko stvari že uidejo izpod nadzora, je treba poiskati strokovno pomoč. Zasvojenost je rešljiva, terja pa veliko pripravljenosti, vztrajnosti in predanosti tako zasvojenega kot njegovih bližnjih za spremembo vzorcev vedenja. V društvu Ars Vitae se trudimo zagotavljati celostno obravnavo zasvojenih in njihovih svojcev, poleg individualnih obravnav izvajamo tudi samopomočno skupino za starše in svojce, svetovalno delo z družinami, program Krepitev družin, preventivna predavanja za starše ter preventivne delavnice za osnovnošolce in srednješolce. V Na voljo smo vam vsak delovni dan: — ponedeljek, torek, četrtek: 8.00—14.00 — sreda: 8.00—17.00 — petek: 8.00-13.00 na Trstenjakovi 5a, 2250 Ptuj Dosegljivi smo tudi na telefonskih številkah 031 519 902, 070 996 120 in 070 478 804 in po elektronski pošti mostovi@arsvitae.si in mostovi.preventiva@arsvitae.si. okviru programa deluje tudi točka za testiranje psihoaktivnih snovi, kjer je mogoče anonimno prinesti vzorec psihoaktivne snovi v testiranje, z namenom zmanjševanja škode zaradi uživanja nedovoljenih drog. Trenutna družbena situacija, ki je povezana z epidemijo novega koronavirusa, prinaša nove stiske, ki so lahko tudi povod za zlorabo različnih substanc in razvoj zasvojenosti. Vsi, ki opažate, da izgubljate nadzor in v tem času več posegate po alkoholu in drugih psihoaktivnih snoveh z namenom, da blažite svoje stiske, ali če to opažate pri svojih bližnjih, se lahko obrnete na nas. Čas, ko z veliko mero negotovosti zremo v prihodnost, je hkrati tudi priložnost, da pozornost iz hektičnega sveta preusmerimo na tisto, kar resnično šteje in kar nas hkrati varuje pred zasvojenostjo: kakovostno preživeti čas s svojimi bližnjimi in pristni družinski odnosi. Ustavimo se, posvetimo se drug drugemu in bodimo hvaležni za stvari, ki jih sicer jemljemo kot samoumevne. Ob tem ne pozabimo tudi na ljudi v stiski, ki zdaj bolj kot kadar koli prej potrebujejo našo pomoč in spodbudo. Irena Rojko Polona Toplak #1 Ju Mini orehove potičke Foto: Darja Maroh 1 /prazničnem času že od nekdaj po slovenskih domo-V vih na praznični mizi »kraljuje« potica, »vseh sladic kraljica«. Tudi v Društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas so se letos tej sladici posvečale na številnih delavnicah - preizkušale so se v peki potic različnih oblik in z najrazličnejšimi nadevi - saj so letos nameravale organizirati drugo razstavo potic in ročnih del, a je dogodek žal odnesla epidemija. Tokrat vam iz DPŽD Lancova vas predstavljamo recept za mini orehove potičke, ki so ravno tako okusne kot klasična orehova potica, hkrati pa je njihova priprava veliko hitrejša in preprostejša. Testo (za 12 mini potičk): — 36 dag moke, — 1 rumenjak ali 1 jajce, — 50 g sladkorja, — 30 g masla, — 2 čajni žlici ruma, — 25 g kvasa, — lupinica neškropljene limo- — 180 ml mleka in ne, — ščep soli. Mleko malo segrejemo, vanj nadrobimo kvas, dodamo malo sladkorja in pustimo. Maslo stopimo. V posodo presejemo moko in sol, dodamo vse preostale sestavine in zamesimo testo. Pustimo vzhajati, da se masa podvoji. V tem času pripravimo sestavine za nadev: — 25 dag orehov, — 60 g sladkorja, — Vi— 1 čajna žlička cimeta (po okusu), — 1 del mleka. Mleko in sladkor segrejemo skoraj do vrelišča ter ga prelijemo po orehih in cimetu. Ko je testo dovolj vzhajano, ga razvaljamo na pravokotnik (velikosti 36 x 48 cm), namažemo z nadevom, narežemo na tri trakove (širine 12 cm) in zvijemo. Vsak trak razdelimo na štiri dele in mini potičke vstavimo v silikonski model za potičke. Pustimo vzhajati pol ure. Pečico segrejemo na 180 °C in pečemo 20—25 minut. Ko so potičke pečene, jih vzamemo iz pečice in jih še pet minut pustimo v modelu, nato pa jih na mreži ohladimo. Ohlajene po želji potresemo s sladkorjem v prahu. Dober tek! PK Pečena jabolka z nadevom ~7a bralce časopisa Naš glas smo v Društvu kmetic obči-ne Videm pripravile preprost recept za dolge zimske večere - pečena jabolka z nadevom. Sestavine: 4 večja kisla jabolka 4 žličke masla 1 žlica medu 1 žlica marmelade 0,5 žličke cimeta 3 žlice zmletih orehov 2 žlici mletih mandljev 1 jajce 1,2 del sladke smetane Postopek: Jabolka operemo in z žličko izdolbemo sredino. Dobro premešamo marmelado, med, cimet, orehe in mandlje. Dodamo rumenjak in sneg. Z nadevom napolnimo jabolčne vdolbine. Na peki papir položimo nadevana jabolka in pečemo 20 minut pri 180 °C. Okrasimo s stepeno sladko smetano. Serviramo vroče. Lahko pa pečemo domača cela jabolka brez nade- Pa dober tek! Marija Kolednik Črnila Papež imenoval p. dr. Martina Kmetca za nadškofa in metropolita v Izmirju Ponosni srno lahko na rojake, ki siroma po svetu opravljajo svoje poslanstvo. Med njimi je tudi minorit p. dr. Martin Kmetec iz Lancove vasi, ki je bil imenovan za nadškofa v Izmirju v Turčiji. Želimo mu vse dobro pri opravljanju zaupanih mu nalog. Občina Videm N la Marijin praznik Brezmadežne, 8. decembra, je I papež Frančišek za nadškofa metropolita v Izmirju v Turčiji imenoval našega rojaka minoritskega patra doktorja Martina Kmetca. Do zdaj je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Rodil se je leta 1956 na Ptuju, leta 1983 je bil na Ptujski Gori posvečen v duhovnika. Pred desetimi leti je na ljubljanski Teološki fakulteti doktoriral na temo Islamizem v Turčiji in njegova kritika. Misijonar na Bližnjem vzhodu je že tri desetletja; sprva je med letoma 1990 in 2001 deloval v Libanonu, odtlej je že skoraj dve desetletji v Turčiji. Patru Martinu Kmetcu iskreno čestitamo v imenu Občine Čestitamo našemu rojaku minoritu patru dr. Martinu Kmetcu ob izvolitvi za novega nadškofa metropolita v Izmirju. Foto: arhiv župnije Videm, župana Branka Mariniča in tudi v imenu naše župnije sv. Vida pri Ptuju ter mu želimo vse dobro pri opravljanju novega poslanstva. TM Občina Videm bo obdarila najmlajše in najstarejše občane ter gasilce 1 /letošnjem prazničnem decembru v videmski občini V žal ne bo veselih druženj in pestrega dogajanja v pravljični Cuker jami. Zaradi epidemije so vsi dogodki odpovedani, a dobri mož Božiček vseeno ni pozabil na otroke in je obljubil, da jih bo obiskal na njihovih domovih. V upravi videmske občine so že pripravljeni, da bodo v Letos bo Cuker jama v videmski občini ostala žal zaprta. Veselih druženj in pestrega dogajanja v družbi Božička in dedka Mraza se v Cuker jami nadejamo spet prihodnjega decembra. pomoč Božičku pri sestavljanju darilnih paketov za vse, ki mu bodo pisali. Do 18. decembra so otroci od prvega do sedmega leta imeli čas, da ob pomoči staršev Božičku napišejo pismo želja in dodajo svoja dobra dela, ki so jih opravili v tem letu. Zraven so lahko dodali še praznično voščilo in risbico, vse skupaj pa so morali poslati na sedež občine. V pismo so pripisali še svoj naslov, da jih bo Božiček laže našel. Letos naj bi v videmski občini otrokom razdelil okrog 400 daril. Župan Branko Marinič je v prazničnih dneh napovedal še obisk pri najstarejših občanih, starih 90 in več let. Obiskal jih bo osebno in jim izročil posebno praznično darilo. Posebnega darila bodo v decembru deležni tudi gasilci v prostovoljnih gasilskih društvih Leskovec, Sela, Tržeč in Videm. Občina je zanje pripravila posebno božičnico v vrednosti 2000 evrov, kar je po besedah župan Mariniča na neki način tudi zahvala vsem prostovoljnim gasilcem za pomoč občanom v času pandemije. Kljub težkim in negotovim časom je treba med ljudi vnesti veselje, radost in misel na dobre čase, so prepričani v praznično okrašeni Občini Videm, kjer se veselijo praznikov in decembra 2021 v Cuker jami. TM